Poštnina platen« v gotovini.
Leto XV., štev. 135
Ljubljana, petek iS. junija 1934
Cena t,— Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. LDseratm oddelek: Ljubljana, delen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št 11. — Telefon flt 24S5. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št. 190. rtačuni pri pošt čfek zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon At 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. L Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
Hitler in Mussolini
Nedvomno je eden najinteresantnejših dogodkov v diplomatskem področju sestanek med vodjo nemškega hitlerizma ter predstaviteljem italijanskega fašizma, kar pomeni hkrati sestanek' med onima možema, ki vodita in držita v rokah usodo obeh držav. In težišče je prav gotovo v dejstvu, da se sestajata politika in državnika, ki nista odvisna od nikakih težav, izvirajočih iz razmerij med političnimi strankami, marveč odločata tako rekoč popolnoma sama o notranji ln vnanji volji države.
2e ponovno smo imeli priliko in dolžnost opozarjati na izredno delikatne osnove v razmerju med Nemčijo in Italijo. Fašistična Italija je mnogo starejša od hitlerjevske Nemčije. Dokler se je hitlerizem še bojeval za uspeh in za prevlado, je užival v Italiji največje simpatije kot v načelnem pogledu sorodno gibanje. Toda, kakor hitro je dospel do vlade in se je njegova volja začela izvrševati tako v notranji politiki n. pr. glede židov ter v vnanjih odnosa jih zlasti v ofenzivi napram Avstriji, je prišlo do prvih, pa zelo vidnih nesoglasij med Berlinom in Rimam. Kljub temu, da se je časopisje na obeh straneh na vso moč zdrževalo in se krotilo, je vendarle ob neštetih prilikah prišlo do izraza medsebojno nasprotstvo, ki je imelo svoj višek v različnih pogledih na podunavske razmere, osobito pa na Avstrijo. Tu se je pokazalo na fatalen način, da je ona točka, v kateri je hitlerjevska Nemčija najprej, pa morda tudi najlažje tipala ca uspeh v svoji ekspanzivni težnji, najprej zadela na občutljivo stran Italije, svojega poglavitnega simpatizerja. Posledica so bile prve odtujitve med hitler-jevsko in fašistično sfero.
Takrat se je Italija pokazala spravljive jšo na francosko stran; izrabljajoč splošno nezaupanje, ki je zavladalo v "vTopi napram novi Nemčiji, je smatrala priliko za ugodno, da se utrdi na srednjem Dunavu. In ta.ko je nastopil pre-rat v Avstriji, pričetek Dollfussovega režima, malo pozneje oa rimski sestanek aed predstavitelji Avstrije, Madžarske i Italije. Dasi so v Nemčiji krotili svo-e negodovanje, se je vendarle pri raz-ih prilikah pokazalo razpoloženje, stoli v odločen afront napram italijanski politiki; iz tega razpoloženja izvirajo spretno podčrtani znaki nagnjenja za zbližan je z Jugoslavijo kakor da bi se pripravljal temeljit preokret..
Podoba pa je, da so se v Nemčiji vendarle ustrašili lastne politike, ki je vedla do popolne izolacije. Če v Berlinu res že na tihem tehtajo prednosti po-vratka v Ženevo, kar se je že ponovno zagotavljalo, o tem še nimamo prepriče-vabiih dokumentarnih dejstev na razpolago; da trvidevajo, kako nespametna je politika, ki tira v spor in razdor z vsem svetom, o tem pač ne more biti dvoma. In ravno taki nauki so se iz Rima culi že neštetokrat v tem poldrugem letu na nemški naslov.
V tem razpoloženju se je začel pripravljati sestanek med Mussolini jem in Hitlerjem. Obilo ie danes mednarodnih problemov, Id silijo na direktne razgovore, zlasti med dvema državama, ki zavzemata v mednarodnih odnošajih tako posebno stališče kakor Italija in Nemčija. Saj druži obe nezaupanje do obstoječega razmerja med silami v Rvropi, ju druži želja po SJoremembi, po ponižanju Francije in bloka onih držav, ki podpirajo njena mirovna stremljenja in so z njo vred nepremakljive nasprotnice revizionizma v kakršnikoli obliki.
Toda fatalno je, da je prva zahteva nemškega revizionizma zadela ravno Italijo najhuje, to je zahteva po priključku Avstrije. In ni napak, ako postavimo takoj v ospredje poglavitni problem sestanka med Hitlerjem in Mussolini jem: naj bo v formalnem pogledu s to točko kakor, dejansko je glavni kamen spodtike med Rimom in Berlinom. Italija se zaveda, da bi Avstrija, priključena Nemčiji, pomenila stalno ogrožanje Italije v več kot eni smeri in poti; zato ne moremo prav nič dvomiti, da v Rimu na priključek ne bodo nikdar pristali. Prav tako pa je težko hitleriz-mu odreči se svojemu prvemu in edinemu uspehu v vnanji politiki tamkaj, kjer se je zdel najbližji. Politika atentatov v Avstriji bi bila nemogoča brez intenzivnega sodelovanja narodno socialistične Nemčije; v njej moramo tedaj gledati vztrajanje na politiki po priključku.
Pod to perspektivo dobi sestanek med Mussolini jem in Hitlerjem prav poseben interes. Kje se morejo tu domnevati možnosti za uspeh, za sporazum, za kompromis? Lahko bi se ugovarjalo, eta vprašanje anšlusa sploh ni aktualno in da sploh ni treba, da bi se obravnavalo na sestanku. To je v nekem pogledu resnica, ali pomisliti je treba, da ta problem v dani situaciji neprestano stoji v ozadju, da preži neugnano neposredno za politično pozornico in se spričo tega sploh ne da eliminirati s programa na sestanku tako eminentnih vodilnih državnikov; eliminacija bi dejansko že pomenila poraz ene stranke.
Ne more biti dvoma, da bi bila ta poražena stranka Nemčija. Kakor stoje
Predsednik vlade Nikola Uzunovič
proti demasoškemu klevetanju
Na včerajšnji seji Narodne skupščine je ministrski predsednik Uzunovič odločno ob-««4il početje raznih demagogov, ki hočejo iz sebičnih namenov oblatiti ugled državnih politikov
Beograd, 14. junija, p. Današnja seja Narodne skupščine je bila zelo značilna za metode, ki se jih poslužuje tako zva-aa opozicija, da bi ovirala uspešno delo Narodnega predstavništva. Čeprav so na dnevnem redu važni zakonski načrti, skuša opozicija z raznimi interpelacijami in premlevanjem že znanih in pojasnjenih zadev zavlačevati dek> in maskirati svojo nesposobnost in nedelavnost z reklamnimi govori in pavšalnimi napadi. Ministrski predsednik g. Uzunovič je zaradi tega odločno nastopil proti tej zlorabi liberalnega izvajanja skupščinskega poslovnika in naiodločnejše zavrnil povšalne očitke in klevete, ki so postale danes tako moderne. Obenem je tudi najodJočnejše obsodil vse one, ki po raznih shodih premlevajo take nedokazane trditve in šiTijo mržnjo in nezadovoljstvo. Ob koncu današnje interpelacijske debate je predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi izjavil, da v bodoče ne bo več dopuščal takih zlorab ter da se bo v bodoče strogo držal določb poslovnika, ki dopušča utemeljevanje nujnosti samo glede zakonskih predlogov.
Po odobritvi zapisnika in običajnih formalnostih je predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi sporočil, da je finančni minister predložil zakon o državnem računovodstva in zakon o državnem pravobranilstvu, minister pravde oa spremembo zakona o ureditvi rednih sodišč. Prva dva zakona bo proučil finančni odbor, zadnjega pa odbor, ki je že proučeval sodne zakone.
Sledilo je čitanje cele vrste interpelacij. Med drugimi ie vložil interpelacijo narodni poslanec g. Ferdo Sega. ki zahteva od ministra za šume in rude. da izda primerne ukrepe in prisili Trboveljsko premogokop no družbo, da prepreči onečiščevanje vode r Savi. ku je po zakona itak dolžna.
Večji del današnje seje pa so izpolnile razne nujne interpelacije opozicije, ki obravnavajo skoraj izključno stvari, o katerih je bilo v Narodni skupščini že ponovno govora in glede katerih, je tudi vlada že podala vsa potrebna pojasnila. Tako je n. pr. narodni poslanec Jovan Misirlič vložil inter-i>elacijo na predsednika vlade glede spora med državo in družbo Losinger zaradi gra 1-nje železniške proge Požarevac—Kučevo. V interpelacij obtožuje bivšega ministra La-t» Radivojeviča. o čemer je bilo govora že ob priliki proračunske razprave in tud; še pozneje ob priliki interpelacije narodnega poslanca Andre Staniča.
Taktika opozicije in njena obsodba
V odgovoru na to interpelacijo je ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič naglasa!. da je postopanje narodnega poslanca Misirlioa drastičen primer, kako daleč gre zloraba liberalnega izvajanja skupščinskega poslovnika. Ta praksa, ki jo je začela uva-iavi takozvana opozicija, je zelo neoportuna in lahko dovede do skrajno škodljivih posledic. Narodna skupščina hoče stvarnega in resnega dela ter ima na dnevnem redu med drugim tudi tri zelo važne zakone, to so zakon o mestnih občinah, zakon o državnem računovodstvo in zakon o državnem pravobranilstvu, torej zakone, ki streme za tem. da se izboljša državna nprava in onemogočijo razni nevšečni pojavi, ki so bili že ponovno predmet razprav ▼ Narodni skupščini. Kljub temu r>a hoče opozicija ovirati to važno delo in vedno znova govori o stvareh, o katerih ne bi smeli več izigub-ljati besed, ker eo vse te zadeve že dovolj razčiščene. Tudi vlada je že povedala svoje mnenje, obenem pa storila vse potrebne korake ter imenovala posebno komisijo strokovnjakov, da vse te zadeve natančno prouči in ugotovi, ali obstojajo kake nepravilnosti in kdo jih je zagrešil, da bodo vsi, k: eo za to odgovorni, pozvani na odgovor. Vlada je o teni obvestila tudi Narodno skupščino, tako da ni prav nobenega razloga, da bi še enkrait premlevali vse te zadeve. Tako početje je zlonamerna demagogija in operiranj^ g krilaticami, ki jih elementi, katerim ni do tega. da bi vladal v državi red in mir, nato širijo po svojih zborovanjih ter uganjajo največjo demagogijo. Tako početje v svoji skrajni konsekvenci silno škoduje interesom naroda in države, katero braniti in zastopati je prva in najvišja naloga Narodne skupščine. (Viharno pritrjevanj© in odobravanje!) Tudi v zadevi. o kateri govori interpelacija poslanca
stvari v sodobnosti, se Berlinu zares ne obeta uspeh in bila bi možnost, da si želi hitlerizem na sestanku zagotoviti koncesije za to, da v avstrijskem vprašanju odneha, uvažujoč praktične razmere. Na tej osnovi bi bil mogoč kompromis, poleg tega pa tudi možnost za druge zaključke dalekosežnega pomena. V tem znamenju bi mogel bližnji sestanek pomeniti veliko poglavje v evropski politiki
Mieiriiča, je 6tvar taka. da je narekoval grajano postopanje najvišji interes države* in ministrski predsednik Uzanovič sam je kot zastopnik finančnega ministra, četudi nerad, podpisal menice, da ne bi trpel ugled in kredit države. Končno ie ministrski predsednik izjavil, da odklanja nujnost interpelacije. ker noče prejudicirati vestni in strokovni komisiji, ki že vse te zadere proučuje. Če ima poslanec Misirlič v tej stvari povedati kaj novega, m«u zaradi tega prav nič ni treba vlajgati takih demagoških interpelacij, marveč naj prijavi stvar komisiji, ki bo vsako njegovo prijavo, kakor tudi prijavo vsakega drugega državljana točno proučila.
Narodna skupščina se je s viharnim odobravanjem pridružila izjavi predsednika vlade in odklonila interpelacijo.
Še bolj značilna za metode nedokazanih trditev in klevet je druga interpelacija poslanca Misirlica. V njefj vprašuje poslanoe Misirlič predsednika vlade, ali n*u je znano, da je francoski odvetnik Gorier pred francoskim parlamentarnim odborom, ki nreiskuje afere Staviskega, izjavil, da je imel Staarisky svoje zveze tudi v Jongoelavi-ii ter da je sklenil i>06le za pol milijarde dinarjev.
Glede na to interpelacijo je min let rek1 predsednik Uzunovič ponovno povzel besedo in izjavil, da mu vse to doslej ni bilo znano, smatra pa, da je ta interpelacija poslanca preračunana demagogija. Poslanec Misirlič bi mnogo vestneje Izvršil svojo dolžnost, £e bi pričel na dan z imeni ln če mu je znano, da se je zgodilo kaj nedopustnega in protizakonitega, bi moral to nemudoma prijaviti sodišču. Seveda pa se pred sodiščem ne da operirati s frazami, marveč je treba točnih dokazov, ne pa samo klevetanje na levo in desno s pavšalnimi trditvami brez konkretnih navedb. Ker je tako početje neresno In demagoško, odklanja nujnost in prosi Narodno skupščino, da se pridruži njegovemu mnenju.
Narodna skupščina je sprejela tudi to Izjavo predsednika vlade z dolgotrajnim odobravanjem, ki je bilo obenem odločna obsodba vseh onih demagogov, ki skušajo na sličen način klevetati čast in ugled vodilnih državnih politikov da bi sebi delali reklamo.
Poslanec Miloš D r a g o v i 6 Je interpe-liral prosvetnega ministra v zadevi premeščanja učiteljev ob koncu šolskega leta. V svojem odgovoru je prosvetni minister dr. Ilij£ Šumenkovič Izjavil, da se vr-Se premestitve izključno le na prošnjo učiteljev samih, v primeru disciplinarnih odloči) in kadar to zahtevajo državni interesi.
Strogo izvajanje skupščinskega poslovnika
Ob koncu te zanimive interpelacijske razprave je predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi izjavil, da je predsedstvo, želeč dati čimibolj liberalen značaj in omogočiti kar najbolj svobodno razpravo^ širokogrudno izvajalo skupščinski ipo6lovnik. Zato je dopuščalo, da so se vršile v Narodni skupščini tudi razprave, ki ne bi spadale sem. Ker pa se je začela ta liberalna praksa sedaj brezobzirno in brezvestno zlorabljati in ker se daje s tem potuha tudi raznim drugim demagogom, bo predsedništvo Narodne skupščine odslej strogo izvajalo določbe skupščinskega poslovnika in dovoljevalo utemeljevanje nujnosti samo pri zakonskih predlogih.
Izprememba zakona o državljanstvu
Narodna skupščina je naposled prešla na dnevni red. Prva točka je bila ra^rava o tepremembi zakona o državljanstvu. V femenu odbora, ki je zakon proučil, je poročal dr. Ljudevit A u e r. Namen predlagane Izpremembe državljanskega zakona
je, da se omogoči bivSton turškim podanikom, ki so po letu 1913. na ozemlju Južne Srbije in bivše črne gore prišli pod Jugoslavijo, svobodno izberejo državljanstvo. Narodna skupščina je zakonski predlog brez debate v načelu in podrobnostih <*V>-brila, nakar je bila seja zaključena.
Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevne mredu je predlog zakona o fi-deikomisih. V razpravi ho med drugim govoril tudi narodni poslanec fr. A. Krejči.
Zakon o mestnih občinah
Beograd, 14. junija p. V naivzočnosti notranjega ministra g. Zike Laaiča je skupščinski odbor za proučevanje zakona o mestnih občinah nadaljeval svoje dek». Danes se je pričela podrobna ra®prava_ Na .predlog poslanca Petovarja je bil sprejet dodatek k prehodnim določbam, da smejo ona mesta, ki v tem zakonu ni »o več omenjena, tudi še nadalje uporabljati naziv mesta Gre skupno za okrog 125 mestnih občin, od katerih je okrog 20 v dravski banovini.
Posvetovalni odbo*. za telesno vzgojo
Beograd, 14. junija p. Minister za telesno vzgojo g. dr. Andjelinovič je priredil snoči večerjo športnim sotrudnikom beograjskih listov. Pri tej priliki je opozarjal na važno vlogo novinarstva pri telesni vzgoji naroda in je obenem napovedal, da bo pri ministrstvu za telesno vzgojo osnovan poseben posvetovalni odbor, ki bo štel 20 članov strokovnjakov za vse športne panoge. V tem odboru bosta tnrdii Po en delegat ministrstva vojske in ministrstva prosvete. Predsednik odbora bo dr. Alfonz Pichler_ asistent zagrebške univerze Ln načelnik sokolske župe v Zagrebu, podpredsednik pa upokojeni general Stje-pan Kneževič, znani športnik in 6okolski delavec.
SESTANEK MUSSOLINIJA IN HITLERJA
Včeraj dopoldne je nemški kancelar Hitler prispel z letalom v Benetke, kjer je imel popoldne prve razgovore z Mussolinijem o mednarodni evropski politiki
Benetke, 14. junija, č. Nekoliko pred 10. uro so se pojavila nad Benetkami tri nemška letala s Hitlerjem in njegovim spremstvom, ki so jih spremljala tri italijanska lovska letala. Ker so prispela nad Benetke pred določenim časom, so krožila nekaj časa nad mestom, zatem pa se polagoma približala kraju pristanka na Lidu, kjer so j;h že pričakovali ministrski predsednk Mussolini, državni podtajnik Suvcn, tajnik fašistične stranke Starace in zet pr"dsedn:ka vlade conte Ciano. kakor tudi nemški poslanik v Rimu, italijanski poslanik v Berlinu ter mnogoštevilna nemška kolonija, ki jo pa niso pustili v neposredno bližino.
Čim so letala pristala, je iz prvega letala izstopil državni kancelar Hitler v spremstvu zunanjega ministra Neuratha. Mjsso-lini in Hitler sta se pozdravila zelo prisrčno, nakar je godba odsvirala nemško in italijansko državno himno ter tudi Horst-Wesselovo pesem. Zatem sta Hitler «n Mussolini vstopila v motorni čoln in se odpeljala v Grand-hotel na trgu sv. Marije zdravja. Za sprejem so bili izvedeni vsi ukrepi varnosti ter je motorni čoln z Mussolinijem in Hitlerjem vozil z veliko brzino v spremstvu policijskega motornega čolna do hotela, kjer so oba državnika sprejeli z vzkliki tamkaj zbrani Nemci. Ko je čoln pristal pred teraso Grand-hotela, je Hitler v spremstvu Mussolinija izstopil ter odšel v hotel, kjer se je Mussolini od njega poslovil in se odpeljal nato v vilo Reaie v Strai.
Opoldne je Hitler s svojim spremstvom sedel v motorni čoln in se odpeljal do Rimskega trga, odkoder se je nemška delegacija odpeljala z avtomobili v vilo Reale. Ob 13. je Mussolini priredil svojim gostom banket Povabljenih je bilo 30 oseb.
Po obedu sta imela Mussolini in Hitler razgovor, ki je trajal nad dve uri. Razgovore bosta nadaljevala jutri.
V Hitlerjevi okolici izjavljajo, da avstrijsko vprašanje ne bo predmet njegovih j razgovorov z Mussolinijem, ker je stališče Mussolinija ostalo v tej zadevi nespremenjeno. Morda bosta državnika govorila o Avstriji, vsekakor pa je gotovo, da nikakor ne more priti do izpremembe sedanje italijanske politike v tej stvari.
Hitler naj izpremeni stališče do Avstrije
Rim, 14. junija, č. »Giornale di hat-a-piše, da bodo razgovori Hitlerja in Mussolinija trajali dva dneva n o*. ta sestanek tvoril zgodovinski prjokret - p-e-porodu Evrope. Ni dvoma, prav- list. do bosta imela Italija in Nemčija mnogo ko risti od teh razgovorov. Hitler pa bo imel obenem priliko, da se podrobno seznani
z intimno politiko Italije v Evropi. To bo za Hitlerja zelo poučno, kajti doslej nemška vlada ni bila na jasnem, zakaj se Ita lija tako zavzema za Avstrijo. List zaključuje svoja izvajanja z upanjem, da bo Hitler izpremenil svoje stališče do Avstrije in Dollfussovega režima, ker bi bilo 6icer vsako zbližanje rr ' 7a!'jo in Nemčijo izključeno.
Pregled zadnjih političnih dogodkov
Berlin, 14. junija. wL Glede na sestanek Hitlerja in Mussolinija opozarja »Berliner Bdrsenzeitung«, da vlada v inozemskem tisku za treznega opazovalca naravnost nepojmljivo razburjenje. Vsem govoricam, domnevam dn tendencam manjka vsaka realna podlaga. Inozemski senzaoijski tisk pozablja popolnoma, da se sedaj nahajamo na koncu politične sezone, kn jo označuje iz-jalovljenje razrožitvenih pogajanj. Hitfler in
Mussolini bosta najbrže proučila in objas-nlla zaključek te docela negativne dobe razgovorov. Za možnost nove akcije aia nove pobude v okviru sedanjih posvetovanj ni praktičnega razloga. Za tak cilj bi se morala beneška konferenca šele primerno pripraviti, frakih priprav pa ni bilo. Ne obstoji noben program za kake nove pogodbe ali dogovore. Zaradi tega se tudi nc sme računati s kakimi senzacionalnimi rezultati toga sestanka, k< pomeni tako rekoč le nekak pregled, i>e pa pričetek novih obširnih pokretov. Kar se dogaja v Benetkah je le pregled zadnjih političnih dogodkov na svetu. Razmotrlvati o novih paktih ali načrtih pogodb je tem manj potrebno, ker obstoja o velikih vprašanjih »vropske politike obširno soglasje med italijansko in nemško vlado, kjer pa ne obstoja, kakor n. pr. glede avstrijskih zahtev, so itak vsi dogovori odveč.
Desetletno premirje med Nemčijo in Avstrijo
Mussolinijevi predlogi Nemčiji za pomirjenje z Doli-fussovim režimom v Avstriji
Pariz, 13. junija, č. Današnji »Figaro« je objavil vsebino piedloga, o katerem bo bržkone razpravljal Mussolini s Hitlerjem. Glavna vsebina predloga h: naslednja:
1.	Desetletno politično premirje v avstrijskem vprašanju. Ta sporazum naj bi veljal sporedno z nemško-pol j-ikim sporazumom. Za čas premirja bi se Nemčija odrekla vsaki akciji narodno-socia''stičnega značaja v Avstriji ter bi spoštovala avstrijsko neodvisnost Italija bi bila s svoje strani pripravljena zagotoviti Nemčiji sodelovanje pri izvajanju gospodarskih načrtov v srednji Evropi.
2.	Kar se tiče razorožitve, bi bil Mussolini pripravljen predlagati, da se Nenčiji prizna dejanska enakopravnost in gotove pravice za oboroževanje. Nemčija bi se morala meseca septembra vrniti v Društvo narodov ter ob tej priliki predlagati gotove reforme.
Veliko zanimanje v Franciji
Pariz. 14 junija w. V svojih komentar-1ih o Hitlerievem potovanju v Italijo «o francoski listj soglasnega mnenja, da želi nemška vlada pred vsem obnoviti nomško-Italijansko prijateljstvo, ki se je v zadnjih j mesecih znatno ohladilo. Pri tem bi rada I
omilila osamljenost Nemčije aU pa v»aj zbudila videz, da je dosegla ta uSpeh, ki ga nujno potrebuje spričo težavnega položaja doma. Na drugi strani so mnenja, da je bil trenutek za Hitlerjev obisk v Italiji v toliko primerno izbran, ker je najnovejši prevkret mednarodnih dogodkov, ki ga označujejo prizadevanja za ustvaritev varnostnega bloka pod francoskim vodstvom, zbudil v Italiji gotovo vznemirjenje, s čimer se je ojačila naklonjenost za nemSko-italijan*ko manifestacijo prijateljstva, čeprav ne nameravajo za sedaj izvajati iz tega nobenih konkretnejših posledic.
Splošno se vprašujejo francoski listi, kaj naj pomeni dejstvo, da se je istočasno a Hitlerjevim obiskom v Italiji pojavil nov naval narodno socialističnih atentatov v Avstriji.
Nocojšnji »Le Temps« pravi: Ako se Mussolini ju posreči, da pregovori Nemčijo k povratku v ženevo, kjer bi zopet za«edh» svoje mesto na razorožitveni konferenci ta vstopila v Društvo narodov, kar ves »ve* želi. bo mogoče reči, da je stvari mini storil veliko uslugo, vedeti pa je treba, da Nemčiji tega koraka ne bi mogli plačati s novimi uslugami. Nemčija je prostovoljno odšla iz ženeve in zato se mora prilagoditi Splošnim zahtevam.
Nor• post, Vekoslav Spindler:
Tožitelji In rešitelji
Šmarje, 13. jumja.
Prvotne nisem nameraval izgubljati besed o bojevniškem cirkusu pred dvema tednoma v našem lepem trgu- Gospodje 'bojevniki so s« moraH sami prepričati — kijub razmeroma lepi udeležbi na zboru, ki so jo pa v svojih poročilih seveda podvojili! — da so napravili udarec v vodo. Toda njihova poročna o vsebini govorov so tako pomanjkljiva, da jih je treoa v interesu stvari izpopolniti, ker so izgovorjene jn ne natisnjene izjave pcieg teatralično -cirkuškega nastopa z godbo in možnarji dokaz, kako je vse to bojevništvo preračunano zgolj na demagoškl efekt, ne da bi imelo v sebi zdrave klice res zdravega in svežega narodnega gibanja. Da to pokažem, samo nekaj kratkih konstatacij.
Gospodje bojevniki, ki so — po veliki . večinj — po doCgnh 15 let h našli svoja nacionalna in socialna srca. 90 se postavili v pozo tožiteljev na eni, in v pozo odre-šeirikov naroda iz »teh težkih časov krize« na drugi strani. Pa je vsekakor zanimivo čuti trditev, da smo mj, ki smo se na kraljev kHc od 6. januarja 1929 odzvali m pohiteli na ustvarjajoče delo; mi, ki smo v najtežji do-bi svetovne ekonomske depresije, ko s« lomijo gospodarski in socialai sistemi. prevzeli težko odgovornost za ob-držanje ravnotežja; ki smo ves ta čas sodelovali na pomirjenju političnih strasti med narodom in nam je to nedvomno tudi v znatni meri uspelo; da smo torej mi edini krivci gospodarske in sociainc krize, da mj zaradi 26 slovenskih mandatov cepimo narodne siie, ruščmo narodno silozo itd.!
Zanimivo je 'bilo dalje čuti gospoda glavnega govornika v pozi odrešenika! Kakor kak nov evangelij je č;tal svoje veHko razodetje: dajte ljudem kruha! Vidite, ljudje božji, to veliko razodetje! Kaj ste vi, zastopniki naroda, ki ste že skozi celo lansko k to v okviru finančnih možnosti omogočili znatna javna dela, ki so tisočem in tjsočem dala kruha!? Kaj si ti, vlada, ki si lansko jesen izdala uredbo o javnih deldh, katera se že na osnovi te uredbe izvajajo po vsej državi in za katera se bodo že letos stekli težki milijoni :z fonda v Državni hipotekar-ni banki v žepe Msočev in desettisočev, ki so doslej bili brez dela, da si bodo lahko kupili kruha?! Kaj so vsi vaši načrti, vsi sresk-j in banovinski odbori za javna dela, ki ste jih napravili na osnovi te uredbe za letos in za nadaljnja leta v obliki nekakih pet- al« desetletk?! Seveda pa vse to na osnovi realnega finančnega programa.
Ne, vse to ni za bojevnike nič, oni vedo to boiie in zato je treba dati vajeti države njim v roke! Oni bodo dali natisniti bankovce, bankovce Ln zopet bankovce, novega denarja v izobilju, ki se naj porabi za to, da bodo vsi ijudie v državi imeli dela in kruha! Tako vsaj je izjavil, glasno dovolj za moja ušesa, glavni govornik na šmar-skem shodu, g. Lorger, da mora država natisniti novih novčanicren del teh novih novčanie se mora porabiti za to, da "bo država prevzela vse kmetsk« dolgove in dala kmetom brezobrestna posojila, drugi de! pa se mora uporabit: za javna dela!
Če mi pride s takim evangelijem nekdo, ki nima nobene odgovornosti, mu ne zamerim. Ako ra s takšno nedopustno demago-
ško gesto nastopi pred narodom nekdo, ki reilektira na vodstvo države hi bi moral imeti v sebi čut odgovornosti, pa mi zastane misel: quo vadiš, ti nepremišljeni bojevnik, v svoji slepi strasti, da pritegneš mase?! Ouo vadiš, ti nesrečni odrešenik, da kot najord.narneiši demagog izzivaš spe-kulantska nastrojenia v dušah naroda, ki pod težko pezo sodobne ekonomske depresije morda trenutno z zadovoljstvom posluša takšne evangelije?! Toda, pojdi med narod, na našo vas, ti zmešani finančni modrijan, pa boš čul trezno besedo našega treznega kmeta o inflacijski demagogiji! Naš v svoji korenini zdravi kmetski narod le hvala bogu tudi glede teh vprašanj obranil več zdrave pameti in trezne sodbe, nego so Je obdržali bojevniški odrešeniki, ki svoje odrešeniško poslanstvo grade na tako trhle temelje gospodarske demagogije!
Vse drugo, kar je bilo na tem shodu ne govorjeno, ampak čitano, je> le malo zanimivo, zlasti razlaganja celjskega advokata o naših gospodarskih in zlasti cestnih problemih v srezu, ki so pokazali, da ta gospod al; našega sreza nikdar doslej videl n-i, ali pa je prespal najmanj zadnji dve leti. Kdor oznanja nekaj, kar se po velikem delu že vrši ali vsaj pripravlja, šele kot program za bodočnost, ie vsekakor prepozno vstal. Ali pa so morda nastali taki in podobni programi pri raznih krokarskih omizjih!? Kot pogonska sila za »veliki valjar« so vsekakor — mnogo prekasni!
Končno naj mi gospodje bojevniki (katerim v ostalem želim vso sreoo, v kolikor njihova stremljenja gredo za konsolidacijo prilik in so istovetna vsaj glede cilja, z našimi!) dovolijo še tole malo pripombo:
Jaz sem skoro teden dni pred zborom pisal glavnemu bojevniškemu odboru v Ljubljani, da želim na zborovanju govoriti, in sem obenem dal izjavo, da ne bom napadal nikogar in ničesar, ampak bom govori! samo strogo stvarno. Šele v soboto popoldne pred zborom sem prejel kratko brzojavko, da »žal govore le prijavljeni govorniki pokreta«; šele v ponedeljek po shodu pa sem dobil tudii pismeno obvestilo, da na shodih Boja smejo govoriti samo pristaši pokreta«. Čuden je vsekakor ta »veliki vaijar«, ki sicer sklicuje iavne, za ves narod dostopne zbore, ki pa ne respektira najelementamejšega prava naroda, da bi mogei izreči tudi on svoje mnenje, ampak sme samo poslušati in morda celo ploskati »govornikom pokreta«. Čudna je svoboda, ki ]o prinašajo med nas gospodje bojevniki, sicer z veliko gesto in s polno demago-štva, ki je pa sami niti v najpreprostejši meri ne dajo, dočim jo ima na mojih shodih vsakdo, pa naj bo še tak moj nasprotnik!
To sem smatra! za potrebno povedat: gospodom na ^velikem valjarju«, hoteč jih odkritosrčno opozoriti, nai bodo pozorni, da kdo izmed njih samfh ne pride pod lastni vaijar! Zlasti naj bo pozoren oni gospod 1z šmarskega pripravljalnega odbora, ki ie tudi smatral za potrebno, da se postavi med bojevnike proti korupciji, ki pa Je baš te dni dobil dostavljeno tožihiico državnega tožilstva zaradi dogodkov pri gradnji neke ceste! — Previdnost je mati modrosti!
Nacionalna zmaga v Hočah
Hoče pri Mariboru, 14. junija
Pretklo nedeljo so se vršile v Hočah ponovne volitve, ker se je opozicija po prvih pritožila, da se niso vršile v redu in da je JNS zmagala z nasiljem itd. Sodišče je pritožbi ugodilo in razveljavilo prejšnje volitve.
Tako so Hočani dobili ponovno priliko, da pokažejo, koga hočejo. Krajevna organizacija JNS v Hočah je šla mirno in samozavestno na delo. a tudi opozicija ni počivala. Na volilnih shodih se je voiilcem pojasnil pravi položaj in marsikomu so se odprle oči in je priznal, da je bil pri zadnjih volitvah zapeljan. Nedeljske volitve 6o se vršile tako mirno in svobodno, da so celo predstavniki opozicije priznali, da lepše biti ne more. Rezultat glasovanja pa je bil sledeči: g. Papež, nosilec nacionalne liste, 357 glasov (prej 2S3), g. Novak, opozicija, 157 glasov (prej 22S).
Posledica pritožbe opozicijc je bila torej ta, da so nazadovali za celih 71 glasov kljub temu, da so spravili na volišče vse, kar leze in gre. Nacionalisti pa so napredovali za 74 glasov ter tako dobili 200 glasov več kot opozicija Hoče so trdno v nacionalnih rokah. Pričakujemo, da bo o volilnem rezultatu poročal tudi »Slovenski Gospodar«, ki je razsodbo glede neveljavnosti prejšnjih volitev v celoti objavil, vrlim nacionalnim Hočanom pa vsa čast!
Volitve v lendavskem srezu
Lendava, 13. junija.
»Jutro« je že poročalo o občinskih volitvah v našemi sreziu, kjer so se proti nacionalistom združile vse druge skupine o-d zagrizenih nepoboljšljivih klerikalcev pa do enako zagrizenih Madžarov te madžarskih Židov. Gotovo pa bodo tudi šir&o javnost zanimale še razne podrobnosti, ki so zelo značilne.
Eden glavnih čioiteljev pri volitvah Je bil S■ dekan Jerič bivši narodni poslanec. Sam je bil predstavnik klero-židovske liste na volišču v Lendavi. Da ga pri tem ne bi motila službena dolžnost, je opravil mašo že zgodaj zjutraj. Enako je kaplan Halas že zjutraj odšel v Hotizo, 'kjer je svojo misijo opravil v resnici zelo dobro. Dfugo pa. je, ali je to Bogu dopadljivo delo.
. Pri. tej priliki moramo opozoriti vodstvo vsedržavne stranke JNS, da so bili borci za narodne ideale izpostavljeni brez zaščite terorju in zasmehovanju ljudi, ki imajo edini cilj rušiti vse, kar je bilo zgrajeno: s težkim trudom in z velikimi žrtvami. To je neodpusten greh, zlasti na tako kočljivem terenu, kakršen je še ved.no prekmurski.
V občini Lendava-okolica je dopoldne vodil nosile^ nacionalne .liste s l&O glasovi večine, ker So drugi volilci čakali na
potek volitev v Lendavi. Tako n. pr. v Dolgi vasi ni bilo dopoldne oddanih niti 50 glasov. Ko pa je opoldne opozicija iz vzrokov, ki jih v javnosti ne moremo obravnavati, prehitela glasove nacionalne liste v Lendavi, je to vplivalo ca volilce, da so se odločili glasovati za opozicijsko listo. Tudi v tej občini je bil pritisk voditeljev opozicije tako močan, da so celo mnogi kolonisti v Mostju glasovali za madžarsko listo.
Najbolj srdita borba se je bila za Lendavo. Opozicija je nastopila z listo mož, ki so bili doslej na občini. Na listi so bili poleg banovinskega zdravnika dr. Klara in dekana Jeriča štirje Židi in zastopniki znane madžarske struje. PToti tej listi je bila postavljena nacionalna lista z ljudmi, ki so stali doslej daleč od dnevne politike. Okrog te liste se je združilo v nedeljo vse, kar čuti 'n misli jugoslovensko. V nedeljo je Ml v Lendavi nacionalni plebiscit in ponosni smo, da je nacionalna lista zbrala pri tej veliki odločitvi 178 glasov in nasprotniki le 48 glasov več.
Tekom volilnega boja se je pripetilo nekaj prav zanimivih mi tudi .poučnih dogodkov. Splošno veselje je zavladalo v nacionalnih krogih, ko je stopil v akcijo dekanov voz in začel dovažati na volišče tudi —- Žide! Marsikatera pikra je padla na račun g. dekana, ki je tako radodaren a svojim vozom pri volitvah. Taki primeri so zanima ii tudi fotografa, ki je posnel nekaj sličic. Za nasprotno listo so se najbolj zalagali Madžari obojega spola. Tako je neka madžarska navdušenka vzkliknila: Madžarski fan-tje, sram naj vas bo, če popustite v tej borbi za našo stvar!« In res so bili »madžarski fantje« pridno na dehi.
Ko so bile volitve zaključene in razglašen izid, se je zbralo v Mestni ulici nad 160 ljudi. Nacionalni ljudje so začeli peti »Hej Slovani«, vzklikati Jugoslaviji in nosilcu nacionalne liste dr. Peterlinu. ču-li so se zlasti vzkliki: Ne bo revizije, živela jugoslovanska Lendava! Množica se je končno razšla z zadoščenjem, da je dala 4uška svojemu nacionalnemu razpoloženju. Nedeljske volitve^ v Lendavi m obrodile dragocen sad: enodušnost nacionalnih ljudi, kakršne v Lendavi še ni bilo.
Nacionalna ideja je v nedeljo zavojevala v lendavskem srezu tri občine, med njimi tudi največjo, Beltince, štiri občine so padle kot plen politike, za katero ne moremo najti pravega naziva. Nacionalni ljudje, ki vodijo nacionalno borbo že dolga leta sem, so tudi tokrat častno izvršil! svojo nalogo.
Seja predsedstva JNS
Beograd, 14. junija- p. Za soboto dopoldne ob 10. i« sklicana seja glavnega odbora JNS.
Poglavje o politični morali
Noši javnosti je gotovo ie v dobrem spominu, kako čudno stali&e je bil zavzel »Slovenec« o priliki februarskega pokolja avstrijskih delavcev. Od tistih dob ima glasilo bivše SLS vedno nekoliko slabo vest. saj se je moralo prepričat;, da slovenski delavec in nameščenec nista pozabila, kako se je pobožno glasilo z vso strastjo zavzelo za rablje delavstva v sosedni državi, kako je odobravalo bombardiranje delavskih hiš in s kakim zmagoslavjem je svojim čita* teljem naznanilo poraz delavske samoobrambe. Mnogi naši delavci so si v večen spomin shranili dotične številke »Slovenca«, da jih bodo ob pripravni priliKi potegnili na dan. Ni namreč nikakega dvoma, da bo isti list tudi v bodočnosti še marsikdaj moral zabrenkati na proletarsko in socialno struno, kakor je v preteklosti že večkrat zelo čislal te vrste muziko.
Pošteni ljudje v februarskem vstanku niso videli vstaje socialistov proti zakoniti vladi, marveč zahrbten napad enega dela avstrijskih državi;anov pod vodstvom čuvarjev	m brezzaščitne politične nasprotnike. Vsemu svetu je j?sno, da ve bila borba socialistom vsiliena. da je zahrbtni in okrutni napad veljal nepripravljenemu delavstvu, ki je bilo v vsem lojalno nanram dr^vi. Ves svet se i- tudi ztfrozfl nad krutostjo, s katero Je bil nasilno izzvani odpor socialistov zadušen m v socialističnih trdnjavah ni nu.ee videl unonrkov, marveč nesrečnike, ki jih je vlada obsodila na neusnVilieno iztrebitev, ter njihove žene m otroke. Ves svet je tako sodil, samo »Slovenec« se ie izločil iz te sodbe ter stal na strani nasilnikov in za-t^alcev proti ponižanim in razžaljenim.
Režim, ki si ie nakopal ta greh. nosi seda i posledice. Vo ne more privesti Avstrije k miru in redu. marveč se njegova setev prav bujno in bohotno razviia. »Slovenj« ni prav/da se stvari v Avstriji ne razviiaio čisto v pravcu, kakor si Sa ie bil zamisel sam po porazu nvrks:stov. Ako bi sodili samo po onih idiličnih slikah dunajskih ilustracij, kjer kancelar Dollfuss in kardinal Tnnitzer v lepi slog^ otvarjata in blagoslavljata zda i to zda i ono avstrijsko novost, bi res lahko prišlo do zmotnega n?zi-rania, da je pod k!ero*aš<zmom Tii»?top:la v sosednji republiki zlata doba. Vendar pa nam razni znaki ne dovoljujejo takega optimizma. marveč se nam zdi, da omenjena gospoda le nista kos položaiu čeprev hodita posvetna oblast in klerikaiizem roko v roki po avstrijskih tleh.
Naš list je ob februarskih dogodkih tia Dunaju brez ovinkov in oklevania stopil na stran delavcev, ki so branili svoje naj-primitivneiše človeške in državljanske pravice. Vendar smo kljub temu nepristransko poročali o dogodkih. »Slovenec« takrat ni imel besedice ukora za nas. ker se je mo^al otepati očitkov, ki so leteli nanj z vseh strani zaradi očitnega zavzemanja za klero* ffšistjčne nasilje. Med tem časom pa, misli »Slovenec«, da se je marsikaj pozabilo m zdaj ie postal toliko predrzen, da hoče učiti politične morale druge, ko je sam ni pokazal niti trohice, tedaj ko bi se b'lo treba na vso moč zavzeti za pravico. Toda za klerofa<?5stično »dobro« stvar se sme tudi moriti, obešati in obstreljevati proletarske žene, otroke in starce. »Slovenec« označuje za vnebomi iočo nesramnost, ako se kdo drzne reči mačku maček, sedanjemu du najskemu režimu p« klerofašizem.
Naš klerikaiizem se je že od februarske »zmage« tako zelo zagledal v Dollfussa. da noče niti videft, kaj se godi pod tem blagoslovljenim režimom, niti čuti pokanja žabic, ki sem pa tja podero celo kak most ali železniški tir. Spomniti se ie treba, kakšen krik in vik so liudje okrog klerikalnega glasila dvigali vselej, kadar je pri nas režim smatral za potrebno, da je koga premestil n. pr. r Niš ali v Mostar. pa mu plačal še selitvene stroške po vrhu. Klerofa-šistična dunajska vlada pa ne premešča, marveč odvzema službe in pokojnine, tepta z nogami vse pridobljene pravice in uničuje na stotine eksistenc. Sam včerajšnji »Slovenec« poroča, da se zatekajo taki izkoreninjenci na naša tla. ker pač morajo bežati pred blagoslovi Dollfussovega raja. Kako krotki so našiš »strahovaldi naroda«, ako jih merimo z avstrijskim vatlom! Žrtve iz Avstrije se zatekajo pod okrilie ravno teh naših »strahovalcev«. Iz tega je mo-samo ta zaključek, da pri nas le ni tako hudo in da je v Avstriji prava pravcata strahovlada, kakor je ta zaključek »Slovencu« morda neprijeten.
Res je: nobena vlada ne more frpeti bombnih atentatov na ceste in železnice toda koliko mostov in cest pa je spustil v zrak oni vseučiliški profesor, ki j« predvčerajšnjim iz Avstrije pribeža! v Maribor? »olovenec« pač poroča o njegovem begu",
V?Sv!h	P* ne ve niti črhniti.
Zategadelj bo pač umestneje. «ko oko!i »ilovenca« začno resno premišljevati, kako se naj izmotajo iz zadrege, da so se od tebruarja dalje zavzemaK za fako čudno stvar, kakor je klerofešizem. Ank-ta "kako cim castneje likvidirati« bi bila daleico bolj na mestu pri politikih okrog »Slovel uollfuss menda zanjo nima v^
ca,«
Strela ubila 11 ljudi
New York, 14. junija AA. V Gixaki v Mehiki je strela udarila v neko poslopje in ubila 11 ljudi ter 30 glav živine.
V„„	~ ——"" "njo nima več časa.
Vendar pa z gotovostjo lahko rečemo, da se »Slovenec« v očeh našega delovnega ljudstva nikoFi ne bo mogel do dobm™?. L'°**°vo pisanje o priliki pokolja duLj-
Se™	zavzema-
kil- u ?rfrofa^em<r, — ta beseda ga n«i-
Si^78 v 6rn?.- -je * j®!
V-- . ° njegovo politično moralo Naj drugim ne vsiljuje svoje pokvarjeno ?i " s.e ne č*>stavlia sodnik« v stTa reh, od katerih je tako silno oddaljen
Zataala Jevtiča Doumergueju in Bartliouju
Pariz, 14. junija. AA. Havas poroča: Jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič je poslal iz Basla poslovilne brzojavke predsedniku ministrskega sveta Doumergu in zunanjemu ministru Barthouju. V teh brzojavkah se g. Jevtič zahvaljuje za sprejem, ki so mu ga priredili v Franciji in podčrtava solidarnost naziranj, ki družijo Francijo in Jugoslavijo pri delu za organizacijo trajnega miru s plodnim mednarodnim sodelovanjem.
Italija oborožil!® Avstrijo in Madžarsko
Novi transporti orožja iz Italije v Avstrijo in na Madžarsko — Inšpekcijsko potovanje italijanskega generalnega štaba po Avstriji
Praga, 14. junija. »Pravo Udu« poroča z Dunaja, da ima docela zanesljive informacije o tem, da je bila med Italijo, Avstrijo in Madžarsko sklenjena vojaška pogodba, in sieer o priliki nedavnih pogajanj v Rima, ko so sklepali tudi o gospodarskih dogovorih. Na štajersko-mad-žarski meji je opažati, da se vrši živahen tranzitni promet italijanskih železniških vagonov na Madžarsko. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da so !>ili ti vagoni za časa transporta po avstrijskem ozemlju strogo zastraženi. To se je brez dvoma zgodilo zaradi tega, da bi vsakemu nepoklicanemu preprečili vpogled v te vagone. V teh vagonih se je namreč nahajalo orožje in municija, sestavni deli strojnih pušk in demontirana letala. Od 24. maja do 2. junija so šli štirje taki transporti iz Italije preko Avstrije ca Madžarsko, sknpno 22 vagonov. Na avstrijski obmejni postaji so italijanske vagone takoj po prihodu vlaka odklopili ter jih nemudoma poslali preko meje na Madžarsko, in sicer z avstrijskimi lokomotivami do Mo-
n ostra. Tudi Iz raznih dragih dogodkov
se lahko ugotovi, da se nedavno pogajanja v Rimu vedno bolj jasno izražajo v vojaškem smislu. Meseca maja se je vršila na primer iajinstveno inšpekcijsko potovanje novega koroškega deželnega glavarja general-majorja Hiilgerta ob vsej jugoslovenski meji, pri eemer so ga spremljali italijanski oficirji v civilu. Te vesti, ki jo je zabeležil in komentiral ves svetovni tisk, doslej ni demantirala niti avstrijska niti italijanska vlada. Xa inšpekcijska potovanja se ponavljajo sedaj na raznih ueiili avstrijske meje. Italijanski oficirje pregledujejo avstrijsko mejo tako napram Jugoslaviji, kakor napram Nemčiji in Češkoslovaški. Teh inšpekcijskih potovanj se udeležuje med drugimi italijanski poveljnik v Boleanu general Alberto Basacci. Pri teh inšpekcijah so delali razne zabeležke v generalštabnih kartah. Vse kaže, da hočejo Italijani napraviti iz Avstrije svojo obrambno ozemlje za primer, da bi prišlo do kakega oboroženega konflikta.
Ukinitev nemikllt plačil za inoietnske dolgove
Nemška državna banka proglaša s L julijem Šestmesečni moratorij tudi za Dawe$evo in Youngovo
posojilo
Berlin, 14. junija. AA. Na seji upra-Tnega odbora držaivne banke je izjavil predsednik dr. Sebacht, da bodo predlogi, ki iih je predložil na nedavni konferenci z inozemskimi upniki o novi ureditvi traneferjev, stopili v veljavo 1. julija. Finančni minister je nato pripomnil, da do nadaljnjega tjdi za Davvesovo in Youncrovo posojilo devize ne bodo več na razpolago.
Lipsko, 14. junija. AA. V svojem govoru, ki ga je imel tu, je finančni minister grof Sch\verin-Croeigkh izjavil, da tečaj nemške marke ni v nevarnosti in da bo v vsakem primeru ostala nemška marka nedotaknjena.
London, 14. junija. AA. Ve^t, da je nemška državna banka proglasila šestmesečni moratorij za vse inozemske dolgove, je napravila na angleške finančne in vladne kro-globok vtis. Kaj bo ukrenila angleška <vla-aa, še ni znano. Verjetno je, da bo prišlo do ustanovitve klirinškega obrata. Zneske, ki odpadejo na Dawesovo in Yo>ungovo po-
sojilo, bo angleška vlnda odtrgovetia od plačil za nemško bLago,
Na borzi eo se že pokazale prve posledice. Davvesovo posojilo je padlo od 60 na 40, You.ngovo ix*-oiilo od 62 m 43. Knane^e nolacije so bile samo nominalne.
London, 14. junija, g. »Dailv Expxess« razpravlja o položaju v Nemčiji ter pravi med drugim: »Stojimo pred somrakom Hitlerja. Narodnosocialistična vlada nima denarja. Nemčija ne uživa nobenega inozemskega kredita. Nima presežka v izvozu tn primanjkujejo ji živila. Nemčija mora na kupovati v inozemstvu, nima pa sredi-tev. da bi plačala.« Na koncu pravi list: »V Franciji menijo, da bo Hitlerju sledila vojaška diktatura. Francozi še nikoli niso slabo presojali političnega položaja.«
Newyork. 14. junija. AA. Tudi to Je vett
o šestmesečnem moratoriju Nemčije za inozemske dolgove napravila globok vtis. Bančni krogi sodijo, da bo nemški sklep izzval bude mednarodne razprave.
Obnova diplomatskih odnosajev med Rusijo in in Rumunijo
Bukarešta, 14. junija, d. Na podlagi dogovora med Titulescom in Lrtvinovim bo rusko poslaništvo v Bukarešti vzpostavljeno v pričetku avgusta. Imenovanje rumun-skega poslanika v Moskvi bo izvršeno šele po zaključitvi konference Male antante. kot kandidate za poslanika v Moskvi imenujejo dosedanjega poslanika v Washing-tonu Citto Davilo, sedanjega glavnega tajnika v zunanjem ministrstvu Ariona in notranjega ministra Inculeza. Rusija bo ustanovila svoje konzulate v Bukarešti, Kiši-njevu, Jassvju in Quiu.
Nova litovska vlada
Kovno, 14. junija, d. Z odlokom predsednika republike je bil Tubelis imenovan za ministrskega predsednika in finančnega ministra, Rusteika za notranjega ministra in Lozoraitis za zunanjega ministra.
Voldemaras je vložil pri državnem pravd-ništvu okrajnega sodišča v Kovnu štiri pritožbe zaradi svoje aretacije in postopanja z njim. Voldemaras zavrača obtožbo, da je bil soudeležen pri prevralnih načrtih, :n zahteva, naj se mu da prilika zagovarjati se pred rednim sodiščem.
Dollfuss v Budimpešti
Budimpešta, 14. junija. AA. Danes je prispel z letalom v Budimpešto avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss, da se udeleži mednarodnega kongresa za kmetijstvo.
Politični krogi pričakujejo, da bo dr. Dollfuss pri tej priliki govoril z madžarskimi državniki o političnem stališču Avstrije in Madžarske glede na sestanek Mus-solinija in Hitlerja.
Katalonija grozi z oboroženim odporom
Barcelona, 14. junija, č. 14. junija, č. Spor med osrednjo špansko vlado in katalonsko pokrajinsko vlado se je do skrajnosti poostril. Predsednik katalonske vlade Caba-nis je izjavil, da bo katalonska vlada zakon o poljedelskih delavcih strogo izvajala tudi glede veleposestnikov, brez ozira na to, kaj se bo zgodilo. V vsej Kataloniji vlada silno vznemirjenje, ker je madridska vlada zagrozila, da bo z vojaštvom zasedla vso Katalonijo. Skoraj v vseh katalonskih mestih se je prebivalstvo oborožilo in katalonska vlada je razglasila, da bo takoj odredila mobilizacijo vsega prebivalstva, če bi madridska vlada izvršila svojo grožnjo in skušala z vojaštvom prisiliti Katalonijo h pokorščini.
Jugoslovenski turisti v Turčiji
Ankara, 14. junija AA. V Smirno je prispel jugoslovenski parnik »Kraljica Marija« s 300 turisti, ki so položili venec na spomenik Kemala paše. V petek prispe »Kraljica Marija« v Carigrad, kjer bodo v občinski palači priredili gostom banket. Jugoslovenski gosti bodo vrnili gostoljubnost domačinov s čajanko na parniku.
Zaplembe orožja v Bolgariji
Sofija, 14. junija, d. V zadnjih dneh sr> oblasti v makedonskih okrajih zaplenile pri hišnih preiskavah velike množine roč nih granat, orožja ter tudi več strojnih pušk. Vsi vodilni makedonstvujušči ilegalnih, kakor tudi legalnih organizacij so pod • stalnim policijskim nadzorstvom. V vasi Elizi se je župan, ki je obenem tudi krajevni vodja notranje makedonske revolu cionarne organizacije, uprl hišni preiskavi, zaradi česar so ga oblastni organi ustrelili. Kakor zatrjujejo v vladnih krogih, ti ukrepi niso naperjeni proti organizacijam ma-kedonstvujuščih in njihovim ciljem, temveč so bili izvedeni zgolj za to, da se zagotovi državna avtoritea v vseh krajih države. Nobenega dvoma pa ni, da so v zvezi s spravo z Jugoslavijo in pristopom Bolgarije k balkanskemu sporazumu.
Konferenca tiska Male antante
Beograd, 14. junija. Od 16. do 18. t. m. bo v Bukarešti konferenca tiska Male antante. Ker bo to deseta konferenca, bo zaradi tega jubilarna in jo bodo priredili T svečanejšem obsegu kakor doslej. NaS nacionalni odbor tiska Male antante je dovršil že vse priprave. V naši delegaciji bodo: narodni poslanec in publicist Mihajlo Živančevič kot predsednik, urednik »PoS-tike« Andra Milosavljevič, narodni poslanec in urednik »Pravde« Miloje Sokič, urednik »Obzora« dr. Rudolf Mabrner, urednik »Vremena« Milan. Tokin, urednik »Novosti« Hrvoje Macanovič, urednik »Jutra« Drejče Verbič in šef odseka agencije Ava-la Vukašin Andjelkovič kot tajnik našega odbora in delegacije. Za Centralni pres-biro se bo udeležil konference njegov šel dr. Kosta Lukovič, za češkoslovaško in romunsko poslaništvo v Beogradu pa njuna tiskovna atašeja Ctibor Melc in Raul Ana-stasiu. Naša delegacija bo odpotovala ▼ Bukarešto jutri opoldne.
Upokojitve učiteljev
Beograd, 14. junija, p. Upokojeni so naslednji učitelji odnosno učiteljice: Fran Pristovšek v Ljubljani, Vinko Berce v št. Janžu pri Krškem. Mirko Kosi pri Sv. Barbari v Slov. goricah, Alojzij Recelj v Ljubljani, Ana Boštjančič v Sevnici, Vincenci-j a Novak v Brežicah, Jože Zupančič v Pre-čini, Rudolf Kocmut pri Sv. Urbanu niža Ptuj a, Ivan Klemenčič v Galiciji, Matija Perger pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Josip Bizjak v Celju, Ivan Loser v Grčaricah, Emilija D"uler v Slovenjgradcu, Helena Dolenc v Velenju, Rudolf Zore v Predosljah, Mirko Marinič pri Sv. Križu niže Ptuja, Ida Vogelnik v Mariboru, Anton Vodo-pivec v Begunjah, Konrad Barle v Metliki, Marija Račič v Brezovici in Rudolf Ro-sina v Ormožu.
Vremenska naooved
Zagrebška vremenska napoTed sa danes:
Stalnojše, zmerno toplo, podnevi oblačno, ponoči vedro-
Dunajska vremenska napoved za petek: Zelo oblačno, ponekod dež ali nevihte.
Naši Kraji in Ifudfe
Zveza za tujski promet je zborovala
Ljubljana, 14. junija
V prostorih palače ZTOI se je vršila dopoldne glavna skupščina Zveze za tujski promet. Predsednik dvorni svetnik dr. Rudolf Marn je prisrčno pozdravil delegate in goste, zlasti pa banskega inšpektorja dr. Guština, zastopnika drž. železnic načelnika g. Deržiča, zastopnika magistrata dr. Brile-ja, zastopnika zdravstvenega odseka dr. Lu-žarja, banovinskuga referenta dr. Štera, predsednika JZSS dr. Souvana, nekatere župane, inž. Šlajmerja in Parmo kot zastopnika mariborske zveze, g. Rihteršiča za Celjsko olepševalno društvo, predsednika SPD dr. Pretnarja, predstavnika gostilni-čarskih združenj Majcena in Cerneta, zastopnika Avtokluba dr. Pavlina in še raznih korporacij, društev in krajev. Zbor je nato navdušeno sprejel predlog, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka ministru dr. Demetro-vicu. Predsednik dr. Marn se je nato spomnil vseh umrlih pijonirjev tujskega prometa, katerih spomin so navzoči primerno počastili. V nadaljnjem je g. predsednik izrekel toplo zahvalo za podporo banski upravi in mestni občini ter drugim faktorjem, nato pa pohvalno omenil delovanje in trud aradništva zveze z agilnim ravnateljem Vladimirom Pintarjem na čelu.
Po pozdravih posameznih predstavnikov je bilo soglasno sprejeto poročilo zveze, v teku debate pa so se culi razni vpošteva-nja vredni predlogi za prospeh tujskega prometa v dravski banovini. V debato so posegli skoro vsi delegati. Po računskem zaključku, ki kaže 18.000 Din prebitka, je bil na predlog revizorja načelnika Varga-zona soglasno sprejet absolutorij. Namesto umrlega dr. Vinka Gregoriča je bil nato izvoljen v nadzorstvo zveze g. inž. Fran Zupančič. Slednjič je bila sprejeta posebna resolucija glede hitrejše vožnje po dolenjski železnici.	_	.
Resolucija navaja, da vozijo potniški ▼laki iz Ljubljane do Karlovca 4 ure 52 minut, v obratnem pravcu pa 4 ure 48 minut. Ako bi se vsa proga usposobila za ▼ožnjo 60 km na uro, bi se skrajšal čaa vožnje pri potniških vlakih, ki bi imeli postanke kakor dosedaj v vseh postajah in postajališčih, za najmanj 40 min. Če bi se pa nekateri potniški vlaki spremenili v pospešene potniške vlake s postankom samo v večjih postajah, bi tak vlak mogel prevoziti progo približno v 3 urah in 25 minutah. Pri hitrejši vožnji bi bilo možno ustreči tudi upravičenim željam po boljši in hitrejši zvezi Ljubljane z morjem preko Karlovca. Ker ni pričakovati, da bi država v sedanji gospodarski stiski mogla v doglednem času izgraditi novo progo, Je mijna gospodarska potreba vse Dolenjske, da bi se obstoječa proga do Karlovca v celoti takoj usposobila za vožnjo z brzino 60 km na uro
Nemški glas o Jugoslaviji, deželi bodočnosti
Essen, 11. junija
Zapadno nemški dnevnik »Nazional-Zei-tung«, ki izhaja v Miinstru in ima zlasti velik odjem tudi med industrijskimi in trgovskimi krogi Vestfalije in Porenja, je po uveljavljenju trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo poslal v našo državo svojega posebnega poročevalca, da opiše prirodne. narodne in ljudske zanimivosti naših krajev. Jugoslavija uživa med Nemci že lep sloves zaradi svojih lepot, po slikovitosti in orientalskem čaru svojih južnih krajev je za Nemce še posebno eksotična in privlačna. A kar je glavno: vsak nemški turist lahko s svojo dobro marko živi in potuje po Jugoslaviji skor« ceneje kakor doma. Razumejo ga pa tudi skoro v vsakem mestu. Po uveljavljenju trgovinske pogodbe, ki dopušča nemškim turistom, da lahko s seboj na pot v Jugoslavijo vzamejo toliko denarja, da lahko v Jugoslaviji izhajajo udobno vsaj tri mesece, je propaganda za naše kraje zlasti v zapadno nemških provincah, kjer Jugoslavijo po zaslugi naših ljudi že doslej kolikor toliko poznajo, vredno hvale in pri znanja.
Posebni dopisnik dnevnika »Nazional-Zeitung« je navdušen na svoji dosedanji poti in njegov članek je naslovljen debelo: »Jugoslavija — dežela bodočnosti«. Celo stran obsega ta zanimivi dopis, opremljen pa je tudi s tremi velikimi lepimi slikami, ki predstavljajo šumadinsko nošo. pogled na Prizren in jadrnico v našem slavnem jadranskem fjordu Obrovcu. Pisec zlasti poudarja ogromni napredek Zagreba in Beograda. V Ljubljano ga tokrat žal ni nanesla pot. Slaveč našega viteškega kralja in njegovo veliko priljubljenost med narodom. obuja pisec O. K. tudi spomine na herojsko tragedijo srbskega rodu, na albansko Golgoto, na Krf, na nekdanje med-
sebojno prelivanje krvi med Srbi m lastnimi brati in Nemci, česar vsega je bila kriva habsburška nadutost. Obuja tudi nekaj spominov na bivšo trhlo demokracijo, ki je frivolno hotela tirati Jugoslavijo v prepad, a je kralj Aleksander » pravem trenutku z njo obračunal in uravnal pota jugoslovenov v pvavo in zdravo smer.
V celoti je članek podan zelo lepo in stvarno in je za Nemce dobro informativen, brez običajnih bistvenih in pravopisnih napak. Takšna propaganda more zares mnogo pripomoči k utrjevanju in izboljševanju odnošajev, pa ne samo med ofici-elnimi diplomatskimi krogi, temveč neposredno med obema narodoma, jugosloven-skim in nemškim, ki si moreta vzajemno nuditi mnogo, zelo mnogo.
Dijaške delavske čete
Beograd, 14. junija
Znani narodni delavec dr. Laza Popovič v Beogradu, ki je pred 30 leti ustanavljal srbska sokolska društva, je organiziral sedaj dijaško delavsko četo za socialno, kulturno in prosvetno pomoč ljudstvu. Ta četa bo delala ves prihodnji mesec v vlro-vitiškem srezu med kolonisti, avgusta in septembra pa na Brankovem Visu. Imela bo svoje tabore, v katerih bo urejena tudi ambulanca. V tej ambulanci bodo asistenti medicinske fakultete v Zagrebu vršili brezplačne zdravniške preglede dijakov in prebivalcev v krajih, kjer bo četa taborila. V posebnem šotoru pa bo tudi urejena čitalnica za ljudstvo.
Dijaki bodo nadalje pomagali pri graditvi sokolskega doma v Dijerki, vsako nedeljo pa bodo imeli med ljudstvom razna poljudna predavanja. Dijaška delavska četa se bo udeležila velikega sokolskega zleta v Sremskih Karlpvcih, ki bo združen s proslavo ustanovitve prvega srbskega sokolskega društva na področju nekdanje Avstro-ogrske,
Velike množice so spremile Franceta Simčiča do groba
Ljubljana, 14. junija
Pogreb pokojnega Franceta Simčiča Je v najlepši meri pokazal, kako zelo priljubljen je bil pokojnik v Ljubljani in kako so ga znali ceniti njegovi tovariši in tovariši-ce v delu. Kmalu po 16. so se pričele zgrinjati pred mrtvašnico in pa na Zaloški ce-
sti izredno velike množice občinstva: prihajali so zastopniki raznih društev, prikorakalo je vojaštvo in že so pristopile tudi vrste Sokolov v krojih. Ko so duhovniki blagoslovili krsto in opravili molitve, se Je formiral ogromen žalni sprevod po Zaloški cesti. Za križem, ob katerem so nosili šopke svežega cvetja, je stopala vojaška godba, ki je skoro vso dolgo pot do pokopališča nenehoma igrala žalne koračnice. Sledila je vojaška četa, nakar so stopali člani Strelske družine v krojih, ki so nesli krasen venec s trakovi v narodnih barvah in zlatim napisom. Nato so korakali člani in naraščaj Sokola I z obema praporoma. Sledilo je društvo »Soča« z dolgimi, dolgimi vrstami članstva, z društvenim praporom na čelu. Tudi Sočani so nesli v žalni povorki prekrasen venec iz temnordečih rož in s trakovi v črni barvi. Sledili so zastopniki društva »Skrb za mladino«, zastopniki Narodne Odbrane, četniki, _ članstvo CMD, Jadranske Straže in pa JNS.
Žalni sprevod je zavil z Zaloške ceste po Fugnerjevi ulici mimo Tabora, kjer Je visela na drogu črna zastava in so gorele spredaj nad vhodom tri luči. Krsta, počivajoča na lafeti, v katero so bili vpreženi trije pari konj. se je nemo poslovila od Tabora in sprevod je zavil proti Šmartin-ski cesti, na pokopališče Sv. Križa. Za sorodniki je korakala zopet četa vojaštva, nato pa je sledil oficirski zbor z divizio-narjem g. Cukavcem na čelu. Razvrstilo se je še ostalo občinstvo in sprevod je zopet zaključila četa vojaštva. Na pokopali-
šču so vojaki po pogrebnih molitvah, ko Je zdrsnila krsta v sveži grob, oddali častno salvo. Na robu groba je nato izpregovoril vrlemu Sočanu in neumornemu društvenemu, narodnemu in karitativnemu delavcu v spomin in počaščenje nadzornik Urban-čič, opisujoč pokojnika kot najplemenitej-šega moža, ki naj ostane nam vsem svetal vzornik. Francetu Simčiču, ki ni mogel najti miru v žemljici rodne vasi tam za mejo, naj bo sladak počitek v osrčju Ljubljanskega polja!
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri ka-tari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in pri otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Na motornem kolesu ga je zadela kap
Celje, 14. junija Davi sta se pripeljala 301etni mehanik Ivan Gerčar z Jesenic in neki njegov prijatelj skupno z motornim kolesom v Celje. Gerčar je nato kupil v Celju pri nekem avtomehaniku že rabljeno motorno kolo. Kmalu po 13. uri sta se Gerčar in prijatelj odpeljala vsak s svojim motornim kolesom iz Celja po državni cesti v Savinjsko dolino. Gerčar je vozil za svojim prijateljem.
Delavci, ki so delali pri železniškem prelazu v Medlogu pri Celju, kjer se je 9. decembra 1. 1931. pripetila znana avtobusna katastrofa, so opazili, da vozi Gerčar počasi in da zanaša njegovo vozilo z ene na drugo stran ceste. Ko je Gerčar prevozil železniško progo, je 30 m daleč od nje nenadno padel z vozilom na hodnik za pešce. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, je bil Gerčar že mrtev. Njegov prijatelj, ki se je medtem odpeljal že daleč naprej, ga je kmalu pogrešil in se vrnit. Gerčar je ležal mrtev na hodniku, poškodovano motorno kolo pa na cesti. Gerčar-ju je postalo med vožnjo očividno slabo, menda ga je zadela kap. Pri padcu si je pa prebil lobanjo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na okoliškem pokopališču.
Spominu Ivana Križana
Sevnica, v juniju Naj bo nekaj vrstic posvečenih spominu moža, ki je pač zaslužil, da se ga ob desetletnici smrti spominjamo.
Pokojni Ivan Križan, bivši notarski solici-tator, si je pridobil mnogo, mnogo zaslug, da se je nacionalna misel v predvojnem nemškutarskem taboru sevniškem jela širiti in kljubovati nemškemu navalu.
Po rodu (1868) je bil od Št. Lenarta v Slovenskih goricah. Kljub velikemu talentu pa gimnazije v Mariboru ni mogel dovršiti zaradi slabih gmotnih razmer. Vstopil je v odvetniško pisarno dr. Babnika v Celju, po šefovi smrti je pa postal stenograf pri dr. Miklavcu in pozneje pri dr. Feldbacherju v Mariboru. Tam je bil soustanovitelj »Delavskega pevskega društva«. Okrog sebe je zbiral mladino, zlasti dijake, ki jih je bodril in ž njimi preživel marsikatero veselo urico. Takrat je spoznal češko rojakinjo Rozo, ki mu je potem bila 29 let najboljša zakonska družica. Z njo se je naselil v Sev-
nici, kjer je vstopil v službo kot solicita-tor pri notarju Veršcu, a po njegovi smrti pa v notarski pisarni g. Korberja. Tik pred vojno se je preselil v Celje. Tudi njega so pozvali v vojno, da-si je bil siromak tako
kratkoviden, da na 10 korakov ni nikogar
spoznaL A ker je bil zaznamovan kot »p. v.«, je moral obleči vojaško suknjo in je prestal mnogo zla in neprilik. Šele, ko ga je vid skoro popolnoma zapustil, so ga poslali domov.
Ivan Križan je bil ie leta 1892-93 član celjskega Sokola. V Sevnici je bil soustanovitelj Sokola 1908 in leta 1912. je mnogo pripomogel, da se je preosnovalo takrat nemško gasilno društvo v slovensko. Po njegovi zaslugi je tudi prišla bolniška blagajna v slovenske roke in njen prvi načelnik je bil on. Križanova zasluga je bila v največji meri, da je dobila Blanca železniško postajo, za kar se je neštetokrat pogajal z železniško direkcijo na Dunaju.
Srečo v zakonu je kalila nemila usoda, in sicer mu je leta 1902. ugrabila smrt pr-vorojenko Belano, ob prevratu pa 201etn« ljubljensko Boženo. Dne 7. junija 1924 pa je smrt pretrgala tudi njemu nit življenja. Ob umirajočem sta stali le zvesta žena in hčerka Milada.
Ce kdo, zaslužiš Ti, Ivan Križan, da se Te ob desetletnici smrti hvaležno spominjamo, zlasti vsi oni bratje Sokoli, ki smo s Teboj ustanavljali Sokola, vsi oni bivši Tvoji zanesljivi naprednjaki, in vsi, ki smo s Teboj marsikaj razmotrivali za boljšo bodočnost zedinjenih Jugoslovenov. Ohraniti Te hočemo dalje v neizbrisnem spominu!
Smrten padec na stopnicah
Ljubljana, 14. junija
Oavi ob pol 6. je izdihnil v ljubljanski bolnišnici g. Andrej Uranič, ključavničarski mojster, star 48 let Njegova smrt j» bila posledica tragične nesreče, ki se je Uraniču primerila sinoči ob pol 20. Andrej Uranič je na stopnicah svojega stanovanja v Pražakovi ulici 8 tako usodno padel, da so ga morali nezavestnega s hudimi notranjimi poškodbami nemudno prepeljati v bolnico, a je bila žal vsa pomoč zdravnikov zaman. Na usodnih stopnjicah se je že pred leti primerila slična nesreča. Za pokojnikom, ki je bil dober mož in spoštovan obrtnik, žaluje poleg soproge večji krog sorodstva. Pogreb bo v soboto ob 14. izpred bolniške mrtvaške veže k Sv. Križu.
Nasa kolonija v Carigradu se organizira
Carigrad, v juniju
Pred vojno je živelo v Carigradu preko 12.000 Jugoslovenov, v zadnjih letih pa je število članov jugoslovenske kolonije padlo na okrog 2000. Največ Jugoslovenov v Carigradu je iz zetske in vardarske banovine. Od kar imajo tudi v Turčiji posebne zakone o zaposlitvi tujcev, je mnogo naših rojakov odšlo iz Carigrada. Oni, ki so ostali, so po večini delavci in nameščenci pr: raznih podjetjih. Od leta 1926. so imeli Jugosloveni v Carigradu kot edino svoje društvo Jadransko stražo, pred tremi leti 60 si ustanovili tudi Jadranski športni klub, sedaj pa je bil ustanovljen Jugoslovenski klub. ki bo središče vsega družabnega življenja naših rojakov. Te dni so bili v prisotnosti turških in naših oblasti slovesno otvorjeni prostori tega kluba, ki mu predseduje Milan Zenovič, njegov častni predsednik pa je naš poslanik v Ankari dr. Jankovid.	*
z zoSturpa*t<r Ovbol
Pritožba avtobusnih
podjetnikov
Ljubljana, 14 jnnija
Organizacija avtobusnih podjetnikov j« na zadnjem svojem občnem zboru razložila velike težave, s katerimi se mora boriti. Tudi v drugih banovinah so avtobusni podjetniki hudo prizadeti zaratfi visokih dajatev. Ko je pri mnogih podjetnikih v nevarnosti ves investiran denar, pa jim sedaj povzroča občutno škodo tudi konkurenca, ki jo delajo zlasti na gorenjskih cestah razni prevozniki • svojimi tovornimi avtomobili. Tovorni avtomobili so postali tako močno sredstvo osebnega predmeta, da jih ponekod večkrat srečujem® nabito polne potnikov, kakor pa pri prevažanju tovorov. Razumljivo Je, da se potniki poslužujejo tovornih avtomobilov zaradi nižjih cen. Saj se vozijo n. pr. * Jesenic v Kranj za 15 Din.
Ta konkurenca, ki jo delajo prevozniki s tovornimi avtomobili koncesiooiranim avtobusnim podjetnikom, pa ima lahko slabe posledice tudi za potnike. Pri vožnji s tovornimi avtomobili ni govora o »varovanju potnikov, ki je obvezno ^ za v*o avtobusne podjetnike, misliti pa je treba tudi na to, da morajo imeti šoferji avtobusov poleg izpitov najmanj štiriletno prakso, dočim lahko s tovornimi avtomobili vozi vsak takoj po izpitu.
Avtobusni podjetniki bodo na merodaj-nih mestih stavili predlog, naj se prevažanje potnikov s tovornimi avtomobili pre-. pove in sploh na vseh cestah izvaja kontrola, da bodo služili potniškemu prometu samo koncesionirani avtobusni podjetniki, ki plačujejo za to visoke davke ter nudijo potniku na svojih vozilih primera« udobnost in tudi varstvo z zavarovalnino. Taka kontrola bo na naših cestah lahko izvedljiva, kar je razvidno že iz tega, da je bilo v enem samem letu preko 360 ovadb proti raznim šoferjem, ki niso točno zadostili vsem predpisom.
inummmiiHnimniiuiniiinmiiiinniiitm
Nacionalno delavstvo in nameSčenstvo!
Iz tehničnih nalogov smo odložiti protestni shod na drugi teden. Prosimo Vsa, da vzamete to na znanje in sporočite svojim tovarišem. Agitirajte, da se bodo udeležili shoda, ki bo sklican prihodnje dni.
VRHOVNI STROKOVNI SVET ▼ Ljubljani.
Proga Veles-Prilep se dovršaje
Babunski predor 2567 m, drugi najdaljši v državi,
je prevrtan
Veles, 10. junija
Jugozapadni kot naše države, z nekdaj tako važnim trgovskim središčem Bitoljem, je prav za prav odrezan od prometnega življenja vse ostale države. Edina prometna žilica, ki veže Bitolj in vse tako rodovitno prilepsko polje z našo železniško mrežo, je še danes za časa svetovne vojne zgrajena 60centimetrska ozkotirnica Gradsko-Prilep-Bitolj. Iz Bitolja vodi do Soluna normalnotirna železniška proga, zgrajena še za turških časov, ki je bila tedaj velikega pomena za te kraje, danes pa, dasi je podaljšana od Bitolja do Prilepa, ae pomeni nič. ker nima direktne zveze z normalno tirno železniško mrežo domačega zaledja, niže Bitolja pa že po 17 kilometrih prestopa na tuje, grško ozemlje. Ze tedaj, ko je balkanska vojna tudi Bitolju prinesla osvobojenje, je bila ena prvih misli njegovih osvoboditeljev, da se ti kraji železniško zvežejo z ostalo državo, toda svetovna vojna je uničila vse take načrte in so si potem njeni sovražniki za svoje najnujnejše vojne potrebe zgradili ono ozkotirnico, da bi z njeno pomočjo tem trdneje držali v svojih pesteh zasedeno ozemlje. Po vojni pa je bilo toliko drugih še nujnejših potreb, da je zgradba te železniške zveze mogla priti na vrsto šele sedaj, ali vsekako pred zgradbo jadranske prečnice, kar je najboljši dokaz važnosti, ki jo merodajni krogi pripisujejo bitoljski progi.
Bitoljska normalnotirnica se odceplja od glavne proge Beograd-Gjevgjelija-Solun v Velesu, ki postaja tako važno želesniško križišče. Odtod vodi, kakor znano, nor-
malnotiren odcepek do Stipa in Kočan. Dela na bitoljski progi so se pričela pred dve-ma letoma in bo proga v vsevkupni dolžini, ki znaša od Velesa do Prilepa 86 km, od katerih jih je doslej izdelanih 65, dovršena v začetku prihodnjega leta. Graditev ni bila najlažja, ker teče proga po goratem kraju in je treba postaviti sedem velikih mostov in prevrtati 18 predorov v skupni dolžini 6500 m skoraj skozi sam granit Glavno delo v tem pogledu pa Je že opravljeno. Popolnoma dogotovljenih ie že 16 predorov, a najdaljšega, ki vodi iz doline rečice Topolke skozi mogočno Ba-buno planino v ravno prilepsko polje, so prevrtali te dnL Dolg je 2567 m. Vrtan i e se je pričelo v septembru 1932 Obzidava predora seveda še ni dovršena v celoti, temveč šele v dolžini kakih 1100 m profila in 400 m svoda, ali se dovrši še tekom letošnjega leta.
Pri gradnji te proge, ki jo gradi s francoskim kreditom 238 milijonov dinarjev družba Phenix-Record, je zaposleno stalno okoli 4000 izključno domačega delavstva, večinoma iz sosednih krajev, kar pomeni veliko pomoč prebivalstvu v časih sedanje težke krize. Francosko posojilo je sedem odstotno in vrnljivo v 12 letih
Prihodnje pomladi potemtakem poteče prvi vlak iz Velesa na Vardaxju mimo Prilepa kraljeviča Marka do Bitolja in Soluna. Vsa proga bo merila od Velesa do Bitolja 131 km — proga Prilep-Bitolj meri 45 km — do grške meje pri Kremenici pa 148 km. Dolžina proge Veles-Bitolj odgovarja točno razdalji Ljubljana-Rosalnice pod Metliko na dolenjski železnici.
KULTURNI PREGLED
Iz francoske književnosti
Ronsard
.vimule dni so v Toursi svečano položili v novo grobnico kosti velikega pesnika Pierrea de Ronearda. Telesne ostanke tega francoskega Horacija eo odkrili šele lani in jih je dr. Ranjard tako identificiral, da ni vag nobenega dtvoma. Ronsardjev novi pogreb v cerkvi sv. Kozme v Richu pri Tour-pij j€ bil pietetna počastitev nesmrtnega pesnika. Njegovega imena ni bilo treba obujati. sai je poleg Villona eno najbolj živih imen iz starejše francoske literature.
Ronsard ee je rodil 1. 1524 na gradu Poe-eotii&re pri Vendomu. Ko je postal napol gluh. ee je ves posvetil književnosti. Takrat je bil v oveftiu renesančni humanizem, učenje grščine je postalo moda. Plemiški sin s Popsoniere ee je šolal pod vodstvom humanista Daurata; med njegovimi tovariši je bil poznejši pesnik du Bellay. Ronsard-jeva prva pesniška zbirka z naslovom >Odee« je i®šla 1. 1550. Izdal ie še več na-dalmjib zbirk, med njimi *®legie6« (leta 1578) in spis »Discoure sur les mieeree de ce tempe«, ganljivo pesniško pričevanje o tedanjih izredno težikib časih.
Ronsard ie užival pokroviteljstvo kralja Charlesa IX.. po njegovi smrti pa je živel
na svojih gradovih v večni negotovosti, sredi dveh ognjev tedanje dolgotrajne državljanske vojne med katoličani in protestanti. Po srcu in mišljenju je bil Ronsard katoličan, ivendar pa je obeojal divjanje proti-reformacije, prepričan, da ee nobena močna ideja ne ubije s silo. Veliki poet je umrl 1. 1586.
Ce izvzamemo Vfilona. ki pa ga šele v zadnjem času bolj jvažujejo, ni bilo pred Roiisardjem v francoski literaturi nobenega večjega poeta. Moraet pravi o njem: »Ronsard je imel ponosni namen, da bi prvi in 6koraj eam ustvaril resnično francosko poezijo.« Njegovi pesniški vzori eo bili Pindar, Horac, Anakreont. Posnema.oč antične pesnike, je Ronsard zadel novo, osebno noto in se uvrstil med nafaečje pesnike v vsej francoski književnosti. Njegova pristna nadarjenost je premagala trdo lupino humanistične učenosti, ki je s svojo grško in latinsko retoriko mučno oklepala tvorno spontanost in kulturno samostojnost. Sodobniki eo najbolj cenili Ronearda zaradi njegovih številnih od, poznejša doba in današnja pa predvsem jvažujeta njegovo ljubezensko in razpoloženjsko poezijo, ki <v nji silijo čuvstva na dan. kakoc v prvi pomladi sveži vrelci med tajajočim se snegom. Ron-
sard je bil vzlie vsej formalni narejenosti pristen pesnik in čuteč človek, ki je izražal, četudi v zastrti obliki, občutja prihajajočih stoletij. Pod njegovimi verzi kipi življenie, čuti 6e duša. ki je bila občutljiva za življenjsko polnost in lepoto. Vendar ;e Ronsard tudi eden najpristnejših pesnikov smrti. Živel je v času ko je bilo človeško življenje nenehno ogroženo in bodočnost vsak dan negotova. Kaj čuda. če sta se bolest osebne ueode in negotovost vzvihranega česa spotili v elegično poezijo.
Ronsard je bil član pesniškega kroga, ki ee je imenoval Pleiade. Njegovi člani eo bili poleg Ronearda še du Bellay, Baif. Remi, Betleau, Pontus de Thyard, Jodelle. Izvzem-ši morda du Bellava sama mrtva imena. Njihovi nekoč sloveči episi eo že zdavnaj posušeno listje, ki ga le kdaj pa kdaj dvigne kakšna sapa. Vsi žive v mogočni senci Ron-sardjevega imena. Brez njegovih pesmi ni nobene antologije celotne francoske poezije. _^_ _
Nova razvrstitev v književnosti
Francoski germanist Christian S č n e-chal je izdal obsežno knjigo >Les grands courants de la litterature fran^aise contem-Doraine«. ki utegne zanimati zaradi tega, ker uvaja vsaj za francoske razmere nov način knjižetvne klasifikacije. Senčchal je obdelal francosko književnost zadnjih petdesetih let, vendar pa se ni ravnal ne po
kronološkem merilu in ne po običajni klasifikaciji posameznih struj. marveč je vse pomembnejše avtorje na novo razvrstil, in sicer po enem samem kriteriju: po temah njihovih spisov. Tako so nastale doslej nenavadne kombinacije in pisatelji, čijih imen doeihmal niso omenjali obenem, so v Sčne-chalovi klasifikaciji postali literarni sopotniki. Seneebal skuša, kakor eam pravi, >od-krti v poteku raznih generacij porajanj« nekih stremljenj, zasledovati njih spremembe. določevati njih ovinke in točke, kjer se lomijo. Iz tega osnovnega načela sledi, da smo zavrgli izumetničeni in zastareli okvir treh poglavitnih književnih vrst: lirike, romana in drame in da smo vrnili prirojeno dostojanstvo tistim literarnim vrstam, s katerimi eo ravnali doslej kakor s siromašnimi sorodniki«. Senčcbal potem takem ne pripisuje izključne važnosti leposlovnim spisom, marveč sodi. da so za neko literarno razdobje v enaki meri, včasi p« celo v večji meri značFlni n. pr. eseji, knjige miselnega značaja, ta ali ona reportaža, zbirke korespondence, zgodovinsko ali kritično delo. ki utegnejo po svoii vrednosti in značilnosti za literarno tematiko neKega časa ali generacije odtehtati pomen pesniške knjige, romana ali gledališke igre.
Poleg tematike zanima Senčchala oroblem generacij. Tnidi v tem se ta novi francoski slovstveni zgodovinar kaže učenca nemških liferarno-znanstvenih sistematikov in teoretikov. zlasti Diltheya, Mannheima in Peter-sena. Kako je razumeti generacijo v knji-
ževnosti? Nje poglavitna skupna znaka sta okolje in izkustvo. >Skupne znake pa š« pojačnje delovanje voditeljev, šoL, jezika in simbolov, odpor pokolcnja starajočih ee ia boj za nove ideale. Po Petereenu lahka razločimo tip voditelja, čigar osebno stališče ustreza duhu detoe, in tip. ki ostaja tarj svoji dobi in ki je bodisi zamudnik, bodisi predhodnik.«
V današnji književnosti vidi Senžchal »splošno tendenco po novi sintezi duševnih sil, družbenih razredov, gospoda rekih metod, oblik vladanja m narodnih teženj. Presenetljivo je opazovati, da si dve osnovni stremljenji človeškega duha, namreč vztrajanje pri starem in potreba novega ne stojita več tako ostro druea proti dnugi, marveč se skušata izpopolniti in vzajemno vplivati ne se...« Senčehal veruje, da tudi v današnjem raorvanem času žilvi stremljenje do nekem duhovnem edinstvj narodov, vendar njegovega ideala ne mara več označevati kot humanizem, marveč je rabral zanj ime univerzalizem. Skupni ritem generacij in po književni tematiki določenih literarnih strmi skuša Sčnechal ob konca «wje knjige dokazati celo s sinhronistično razpredelnico, ki pa je — zlasti glede slovanskih slovstev — močno nepopolna in kaže, da v Sčnčchaiovem univerzalizma zijajo hude vrzeli.	—••
»Le Prix de TAvestare« Je bil letos priznan pisatelj«. PigasBeju. To je ena izmed Številnih nagrad, ki Jih podeljujejo le*o n
VSA LJUBLJANA SE ZOPET SMEJE IN SMEJE ... KAJTI VLASTA BUBIAN
skrbi r sijajni komediji
CARJEV ADJUTANT
kot nekdaj pri »Lažnem feldmaršalu« za imenitno zabavo s svojimi novimi, izvrstnimi dovtipL Sodelujeta Greti Theimer in Wemer Fiitterer. Premiera danes ob 9.15.
Telefon 21-24
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
omace vesti
Prisega je sveta
Razpra/a o neki zasebni tožbi pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Kot priča je zaslišan uslužbenec ljubljanske tvrdke, sluga starega idealnega kova, kakršni so danes že zelo redki. Po izpovedi priče se razvije med predsednikom senata in pričo naslednji dvogovor:
Predsednik: Pa je bilo vse tako, kakor ete povedali? Ali se dobro spominjate?
Priča: Kaj se ne bi spominjal. Vse sem natančno videl in cigaro sem kadil!
Predsednik: Tako, cigar0 ste kadili. Kako to?
Priča: Z ženo sva bila na sprehodu^ pa
je bila dobre volje ln mi je kupila cigaro.
Predsednik; Kak0 da vam Jo je kupila
žena?
Priča: Ona Ima ves denar, Izročim JI
vso svojo plačo!
Predsednik: Tako? Torej pri vas žena blače nosi?
Priča: Res Je! 2eoa noel hlače!
Predsednik: Zakaj pa to pripovedujete? Saj navadno moški ne povedo radi, da je žena gospodar v hiši.
Priča (začudeno in skor0 ogorčeno): Saj sem vendar prisegel, da bom resnico go-voril!
Redkoštevilni poslušalci s0 Izbruhnili v smeh. VeHko pa je vsekakor vprašanje, ali so bili v to upravičeni, če bi bilo več ljudi, ki b! jim bila prisega tako sveta, kakor temu poštenjaku, bi bilo življenje nedvomno lepše, lažje in boljše.
VIŠEK PRODUKCIJE JE AMERIŠKI
0. K. GUMI--?
Parfumerija »VENUS« nasproti pošte.
♦	Spomenik kralju Petru. Odlbor za postavitev spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju v Beogradu je imel v sredo 13. t. m. od 18. do 19. ure sejo v
dvorani državnega sveta. Predsedoval je dr. Nimko Perič. Odbor je pretresal razna vprašanja v zvezi z ostvaritvijo te naloge in sklenil, da sestavi zaradi intenzivnejšega nadaljnjega dela in zbiranja sredstev za spomenik posebno sekcijo za propagando in za zbiranje prispevkov. V sekcijo so izvoljeni gg. dr. Nimko Perič, dr. Avdo Hasanbegovič, Mihajlo Živančevič, Leposa-va Petkovič, dr. Vladimir Dvormifcovič, Liijo Lovrič, Ilija Tri.funovič im Ljuba Stefanovič. član. odbora im predsednik beograjske občine Miljutim Petrovič je obvestil odbor, da je občina rezervirala prostor za spomenik na Terazijah.
♦	Jubilej akademskega pevskega društva »Obilic«. Letos proslavlja akademsko pevsko -društvo »Oiilič« na beograjski univerzi 50letnico svojega obstoja. Društvo, ki je važen faLrtor v nacionalnem in kulturnem življenju akademske mladine, je priredilo svojo prvo jubilejno prireditev že februarja v Pančevem v znamenju hvaležnosti do Srbskega cerkvenega pevskega društva v Pančevem, ki mu je pomagalo pri ustanovitvi in ga je tudi pozmeje zvesto .podpiralo. Glavne jubilejme proslave pa bodo 27. in 2S. t. m." Uvod teh proslav bo počastitev spomina umrlih članov im dobrotnikov, potem slavnostna akademija, na Vidov dam pa ho slovesno razvitje zastave, ki jo je »Gbiiiču« poklonil Nj. Vel. kralj,
♦	Napredovanja, Za šefa oddelka državne bolnišnice v Ljubljani v 4. skupim i 1. stopnje je .postavljen dr. Leopold Ješe, za višjega pristava doma narodnega zdravja v Mariboru v 7. skupini pa je imenovan dr. Josip Vrtovec.
♦	Najstarejši maturanti gimnazije v Kra-
gujevcu se organizirajo, da bi proslavili zavod, iz katerega so izšli, im da bi istočasno najmlajšim maturantom olajšali pot v življenje. Gimnazija v Kragujevau je, kakor znano, nedavno proslavila 100 letnico svojega obstoja in bo tako iz nje izšla sedaj stota generacija maturantov. Najstarejši maturanti kragujevske gimnazije so oni, ki so maturirali pred &0 leti im živi jih samio še 7. Ti najstarejši maturanti so sklenili sedaj povabiti tudi mlajše svoje tovariše, da bi na Vidov dan priredili družabni sestanek, čigar dohodki bi bili potem na razpolago najmlajšim maturantom, ki letos zapuščajo častitljivo šolsko ustanovo. Najstarejši imaturamti so si izvolili že svoj odbor, ki mu predseduje polkovnik Stajevič iz Beograda.
♦	Sprejemni izpiti za vstop v I. razred bodo na III. drž. realni gimnaziji Ljubljani (Vegova ulica 4) v soboto dne 23. junija in v ponedeljek dne 25. junija. — Prošnje za pripustitev, naslovljene na ravnateljstvo III. drž. realne gimnazjje v Ljubljani in kolkovane z Din 5, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni dne 20., 2L in 22. junija dopoldne. Prošnji je priložiti krstni list in šolski izkaz. Sprejemali se bodo učenci, rojeni leta 1921., 1922., 1923. in 1924., katerih starši stanujejo v srezih L(j|jbljana-mesto, Ljubljana-okolica, Litija, Kamnik in Logatec.
♦	O položaju v hrastnlški steklarni je poslalo vodstvo tovarne na nedavno notico o služfoeni odpovedi steklarjem naslednje pojasnilo: Odpoved ni v nobeni zvezi z redukcijo mezd. Domača naročila bodo kmalu izvršena in v prihodnjem času nimamo pričakovati naročil v toliki meri, da bi mogli dalje obratovati v sedanjem obsegu. Imeli smo priliko za dobavo steklenim v inozemstvu, a to po tako neugodnih cenah, da bi imeli zna/tno izgubo. Predlagali smo steklarjem, da bi privolili za to dobavo v primerno znižanje mezd, kar .pa oni niso sprejeli. Posledica tega je, da bomo morali znižati produkcijo. Odpoved je bila dana le iz formalnih razlogov Ln po znižanem obratovanju ibo le mali del delavstva brez zaslužka toliko časa, da dobimo spet potrebna naročila, dočim bo največji del delavstva zaposlen brez prekinitve.
♦	Prometna zveza črne gore z Bosno in Srbijo. Te dni bo izročen prometu novi most preko Tare pri Mojkovou. S tem mostom bto dobila črna gora eno od najvažnejših im najboljših zvez z Bosmo, Sandža-kom ln Srbijo. Most ima zaradi tega velik gospodarski pomen za vse te pokrajine. Tarski most je zgrajen iiz kamenja, gradbo je izvedla podjetniška družba Tavčar za Mizu dva milijona dinarjev.
♦	»Jugoslovenski turista«, revija za propagando turizma, številka za maj, je pravkar izšla. Kakor vedno doslej, je tudi ta številka odlično opremljena im je v njej zastopanih več naših najboljših fotoama-terjev. Od člankov omenjamo »Klimatska mjesta na otoku Kriku«, ki nam posrečeno podaja pregled vseh važnejših letovišč na omenjenem otoku, dalje »Plaže najjužnejšega Primorja«, ki vsebuje kratek opis Budve, Sv. Stevama in Male ln Velje luke, zanimiv Kalperjev članek o Lopudfu, Re-gallyjev članek »Ljubimo zemljo, ki nas je rodila«, v katerem nas avtor navdušuje za domače kraje, ki v marsičem prekašajo Inozemstvo, im Bognolov članek o desetletnici dela primorskih turističnih organizacij. »Razne vesti« vsebujejo marsikatere važne podatke za vse izletnike io leto-viščarje, a posebna stran je posvečena tudi našemu zračnemu prometu. Revija izhaja v Sušaku, a ima svoje posebno uredništvo za Slovenijo v Ljubljani, katerega že drugo leto spretno vodi g. Vladimir Regally, ki je že tudi sam prispeval mnogo propagandnih člankov za naše slovenske kraje.
♦	»Jugoslavija v tujini«. Pod tem imenom se je v Zagrebu ustanovilo društvo, ki zaradi svojih ciljev ne zasluži samo veliko pozornost, temveč tudi iadatmo moralno im materialno podporo. Društvo bo namreč v tujih državah piscem im izdajateljem znane t ven ih, šolskih im splošno poučnih knjig dajalo na razpolago vse podatke o naši državi, da take knjige ne bodo več navezane na pomanjkljive im večkrat tudi nalašč napačne in celo sovražne vire V odboru, ki je že izdelal programe takega svojega dela, so naši ugledni znanstveniki im .publicisti, predseduje mu pa vseučiliški profesor dr. Fran Ilešdč.
♦	Nenavaden incident pri pismeni maturi. Na bamjaluški gimnaziji je delalo pismeno maturo 74 dijakov. Profesorji so jim razdelili listke z nalogami, dijaki pa so na še neznan način naloge sporočili tovarišem, ki so se zibrali pred gimnazijskim poslopjem. Ko so maturanti pričeli reševati svoje naloge v dvorani, kjer je sedel tudi beograjski vseučiliški profesor Glišič kot odposlanec prosvetnega ministrstva, so skozi oikmo pričele padati v dvorano kakor bombe v papir zamotane in s kamni obtežene že izdelane naloge ki so jih napravili zunaj zbrani dijaki. Ti •pomočniki so bili pri svojem delu tako vneti, da so razbili tudi nekaj šip. Pismene mature je bilo seveda konec im ker se J
pred poslopjem »brani dijaki niso boteH raziti, so profesorji poslali po policijo, ki jih je razgnala. Policija je potem stražila poslopje, dokler niso vsi maturanti spisali nove naloge, ki jim jo je po Incidentu dala izpitna komisija. O dogodku Je uvedena preiskava, ki bo seveda močno vplivala na izide šolskega leta.
♦	Novi grobovi. V Kammfiku Je umrla v 63. letu starosti gospa Marija Kraljeva, mati našega odličnega dramskega umetnika Emila Kralja. — V Zalogu je umrl g. Jakob Marn, železničar. K večnemu počitku ga "bodo spremili danes ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Jugoslavija na mednarodnem turnirju za bridge na Dunaju. V času dunajskih slavnostnih dni od 7. <Lo 24. t m. bo tudi mednarodni turnir za bridge. Jugoslavijo 'bo zastopal na turnirju naslednji team: Gejza Kleim. I. Kučo Alikaly, dr. Armim Ba-der, dr. Dragomir Blagojevič, inž. Adolf Breslauer, 'knez Engahiev, dr. Dragomir Kasti, Jul-ius Kleim. dr. Eugen Ladany, Kari Pollak, dr. Lav Singer in Milan Sp.it-zer. Obiskovalci dunajskih prireditev imajo popust na železnici in razne olajšave na potovanju.
Samo še danes ob 4. uri popoldne FRANČIŠKA GAAL
Pozdravlja in poljublja Vas Veronika
Paul Horbiger — Otto VVaUburg ELITNI KINO MATICA. Tel. 21-24
♦	Razstavo poštnih znamk v Novem Sadu priredi Društvo novosadskih filatelistov v dneh 8- im 9- septembra letos. Istočasno bodo filatelistični kongres, skupščina Jugoslovenske filatelističme zveze im pa filatellstična borza s sodelovanjem Jugoslovenskih trgovcev z znamkami.
♦	Požar zaradi slabega dimnika. Iz Poljčam mam poročajo: V nedeljo zvečer je šla družina posestnika Cara Danila v Globokem pri Poljčanah zgodaj spat. Proti polnoči se je prebudila gospodinja im zavohala dim. Ko je odprla vrata, so ji puhnili v obraz kar oblaki dima Hitro je zbudila moža im 12 letno hčerko. Vsi so se za silo oblekli, nato pa iakušali rešiti, kar jim je v naglici prišlo pod roke. Vendar so morali, da si rešijo življenje, hitro pobegniti na piano, zakaj ogenj se je ma vse prostore v naglici širil im kmalu i^preme-mil tako hiišo kakor gospodarsko poslopje v kuip pepela. Razen tega je zgorel večji del pohištva: postelje, omare stoli, divam, mnogo perila imo bleke. Streha je bila krita s slamo lm je nastal, tako se domneva, požar majbrže zaradi slabega dimnika, ki je (bil zidan na leseno podlago. Gasiti se ni dalo, ker v bližini md vode. škoda je krita z zavarovalnino.
SAMO SE DANES
GREŠNA NOČ
Noč 13. junija — Noč greha in strahu V glavni vlogi Clive Broock, Lila Lee Bogat dopolnilni spored
ZVOČNI KINO DVOR. TeL 27-30
Pratetav« ob i- 7. te 9. On« 1.50 te 6J0
•	Velika zaloga vtihotapijenega tobaka v bosanskem samostanu. Finančna oblast v Mostarju je bila opozorjena, da skrivajo v frančiškanskem samostanu Široki Bri-jeg pri Mostarju velike zaloge vtihotapijenega tobaka. ILo so finančni organi prišli na vse zgodaj v samostan, da bi napravili preiskavo, jim niso hoteli odpreti. Naposled pa so si finančni stražniki le izsilili vstop in preiskava je spravila na dan okrog 250 kg tobaka, ki je bil skrbno pa-ketiram po kakovosti kakor, da bi bil namenjen za trgovino. Predstojmišrtvo samostana je Izjavilo, da prinašajo tobak farani namesto prispevkov v denarju za novo samostansko cerkev. To seveida ne <bo obveljalo za opravičilo, ker je po zakonu prepovedano tudi sprejemanje im shranjevanje izvenmonopolskega tobaka. Z nenavadno tihotapsko zadevo se bavi sedaj finančna oblast v Mostarju.
♦	Tatvina. V stanovanje posestnika Veronka Janeza na Hajdtoi se Je splazil neznan tat "ter odnesel iz s hranah e posodo s 40 ikg zaseke. Tatu orožniki zasledujejo. — V noči na 9. t. im. pa Je nastal ogenj v vimdčariji v Gradiščah, lasti posestnika Strafela Jožefa iiz Bukovcev. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju im se je ogenj kimalu razširil ma vso vini-čarijo, ki Jo je upepelil do tal. Kako je ogenj nastal, se me ve. Orožniki eo aretirali neko sumljivo osebo.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice.
♦	Na zahtevo njujorike policije Je Ml
dolgo zasledovani Ivam Podržaj aretiran oa Dunaju ki to v elegantnem stanovanju ▼ Landstrasse, kjer je bival od 5. marca • svojo novo ženo Francozinjo Margareto Ferrandovo. Z njo se je letos poročil v Londonu, še prej ipa je z neko drugo šel pred oltar v Kodanju. Preiskava se nadaljuje.
♦	O aretaciji vlomilca Ivana Butorca. nam pišejo iz Litije: Triperesna deteljica, ki je rokovnjačila med Litijo in Višnjo goro zlasti zdaj, ko so ljudje na polju im so hiše brez nadzorstva, je vsa pod ključem. Kakor smo beležili, se je posrečilo vjeti dva člana med vožnjo po dolenjski železnici. S polnimi bisagami nakradene robe sta se vračala domov, pa jih je zajel službujoči orožnik. Eden je ob aretaciji skočil celo skozi okno vagona, pa se kljub temu ni odtegnil roki pravice. Okrademi gospodarji so -dobili del lastnine že vrnjene. Oblastva so pridno stikala za tretjim pajdašem im zdaj je tudi ta za zapahom. Nanj so naleteli fantje iz samotne vasi Unanjar-jev. Nekateri so ga takoj spoznali od trojice, ki se je vlačila po BesmicL Trdo so prijeli samotnega popotnika, ki se je zaman izdajal za pastirja. Famtje so ga sami odvedli k orožnikom v štamgo. Tam so mu preiskali spise in vest in so ugotovili, da imajo pred seboj dolgo iskanega Butorca ivana iz vasi Drinaka v občimi Ledenici v primorski banovini. Butorac je ob aretaciji potožil, da so tudi med vlomilci nesoglasja im netovarištvo. Trdil Je, da sta ga njegova tovariša po vlomih po-' vsem izigrala. On je stal vedno le na straži, zato je dobil le malenkosten del plena. »Prišel sem tudi jaz pod kolo krize«, je menil Butorac. Im res «o mašli pri njem le 25 par gotovine. Zdaj je v ljubljanskih sodnih zaporih.
♦	Uboj zaradi slabega Izida tožbe. I* Poljča-n nam poročajo: Posestnika 34 letni Ferdinand Burglec in nekaj starejši Bogatim Oba iz št. Jerneja pri Loč ah, sta imela v ponedeljek zaradi nekega pretepa opravka na sodišču v Slovenskih Konjicah. Zadnji je tožil prvega in je bil Burglec obsojen na mesec dmi zapora. To ga je tako razkačilo, da Je sklenil maščevati se nad svojim nasprotnikom, že takoj po sodbi mu je grozil in je na vlaku, ko sta se peljala domov, hotel navaliti namj, pa so drugi to zabranili. še istega dme zvečer pa je prišel na njegov dom in s kolom navalil namj. Bogatinu je pri tem zlomil roko im mu .prizadejal slednjič smrtonosno ramo na glavi. Nehal je tolči po njem še le, ko Je napadenec negibno obležal v mlaki krvi. Tudi svakinji, ki je prišla na pomoč, je podivjamec zlomil roko im Ji povzročil resne poškorSte po vsem telesu, da se Je morala zateči k »dravmlton. Zločin Je zbudil po kraju in okolici splošno razburjenje. Vsi sočustvujejo * nesrečnim Bogatinom, ki zapuSča ženo im otroke. Ubijalec Burglec, ki je že pred leti nekoga do smrti zabodel z nožem, j« bil izročen sodišču.
♦	Opozarjamo vse (kemsumemte, hotelirje im gostilničarje, kakor tudi vse drugo prebivalstvo ma veliko vinsko razstavo, ki Jo priredi krajevni odlbor Jadranske straže za gornjo mežiško dolino v nedeljo 17. t m. na prostoru letnega kopališča v črni. Razstavljalcev 30 do 40 iz vseh krajev države. Kdor potrebuje vino za dom ali za obrt, maj poseti razstavo in ne 'bo mu žal. — Odbor.
•	Sokolska tombola v Medvodah Je preložena na 29. junija
•	Avtobusni Izlet od 28. junija do t. Jo-lija iz Ljubljane na Jezersko, Velikovec,^ Celovec, Judenburg, KnittelfeM, Ledben, Bruok, Miirzzuschlag, Semmerimg, Dunajsko Novo mesto, Dunaj, Gradec, Maribor, Celje, Trojane, Ljubljana. Informacije in prijave do 22. t. m. na Avtobusno podjetje J. Goričan, Tržič.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisirs tovarna «108. REICH.
Iz Ljubljane
u— Pogreb Zlatke Komldarjeve. Včeraj ob 14.30 Je odšla na svojo zadnjo pot Zlatka Komidarjeva, ki je podlegla poškodbi zaradi strela iz samokresa na M aH planini. Pogreto a se Je udeležilo veliko število ljubljanskega občinstva, zlasti pa njenih prijateljic
u— Večerni promenadnl koncert vojaške godbe 40. pehotnega polka »Triglavskega« v proslavo 12. obletnice poroke Nj. VeL kralja, ki se je moral zaradi slabega vremena S. L m. opustiti, se bo vršil v soboto 16. t m. od 18. do 23. ma glavnem šetallšču tivolskega parka. Izbran program bo izvajalo 38 godbenikov. Dirigiral bo g. kapel-nlk Zivanovič sam. Vstopnine ne bo. Pobiral se bo samo prostovoljni prispevek po 1 Dim v korist društva, ki mu je glavna naloga vzgoja ki zaščita mladine. Prosto-vojni dinar bomo kvitirali s cvetko. Vabimo presnčmo vse im vsakogar. — Pododbor društva »Knegimja Zorka«.
u— Produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo danes db 18. v Filharmonični dvorani V I. delu produkcije nastopijo učenci klavirskega oddelka: Ivančič Ne-
OBCTJTEK ZANESLJIVOSTI
in dovršene negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za svojo intimno toaleto preizkušeno sol za izpiranje ISLA-Splilsalz, proizvod šolnika Bad IschL Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Paracelsus k. <L, ZAGREB 3.
dam, Puhar Majda, Levamič Eleooora, Komar Bojana, Za/red Vid« in Rooh Romala, dalje učenec oddelka za čelo: Taušman Josip in oddelka za solopetje Bolničar Vladimir. M. del produkcije je posvečen aa-samblskim nastopom Najprvc nastopi mladinski zbor Glasbene Matice, ki šteje okrog 70 .pevcev in pevk pod vodstvom prof. Viktorja Sonca ter zapoje 6 mladinskih ifco-rov deloma a capella, deloma 3 spretnije-vaojem klavirja. Prof. Sonc je naštudiral tudi pevski pa rt 2 najnovejših Adamičevih mladinskih zborov: »Bajka« ki »Kresnice«. V teh iveh delih nastopijo poleg mladinskega zbora še razni solisti ter govorilni zbor, vsi iz šole prof. šcoca. spremlja pa ti dve deli mladinski orkester is šole prof. Karla Jeraja, ki zaigra todl dva komada za orkester im sicer Jamačiko-vo »Mak* suito« in Bartokove »Rumamnake plese«. Mladinski zbor Glasbene Matice nastopa vsako leto na sklepnih prodrnkciJaJi ter nam pokaže, da se tudi ta paiao-^a glasbe z največjo resnostjo im voemo, pa tudi a lepimi uspehi goji po prof. Scd.-jo na Matični šoli, Jerajev orkester pa Je tudi splofeo priznan, čeprav se tako v rn kakor v orkestru menjaj j od leta do leta mladi sodelavci, umetniška rofea pa ostane ista. Predprodaja sporeda ki stane 2 Dim Je v Matični knjigarni Obisk n*^ topleje priporočamo, začetek toSno db lsC, konec db pol 20.
u— Akademija trgovske nadaljevalne šole. Podmladek Jadranske straže IJoV Ijanske trgovske nadaljevalne šole Je aa zaključek šolskega leta priredil v em*> zvečer lepo uspelo akademijo ▼ dvorani Trgovskega doma. Stopnišče, posebno še dvorana sta bila prav okusno okrašena z znaki Jadranske straže in emMemi pomorstva, bar je tvorilo vsej prireditvi najlepši okvir. V vzmešemOi besedah je govoril v imenu učiteljskega zbora vodja gremijati-j šole nadzornik g. Rado Grum Pester spored je obsegal soiopevske, imstrumentak.e telovadne im recitacijske točke, fci so Jrfi učenci z razumevanjem iprednašali, kar je zasluga Lojze Maroka, ki je vso prireditev aranžiral. Prireditve, ki Ji Je po končanem sporedu sledila živahna prosta *aba-va s erečolovom in plesom, za katerega ao oskrbeli godbo učenci sami. ao ee mrd drugimi udeležili Inšpektor Prosi aa bansko upravo, občinski svetnik Otop, prof. Marjamovič ta Jadransko stražo, strotocmii učitelj Drago Supamčič za Učiteljsko odru-mje ter mnogo staršev učencev med tem 'ko so bili trgovci udeleženi prav piffo.' čisti dobiček gre v prid idealnim ciljam naše čuvarke morja im eo s svojo akademijo tudi trgovski vajenci doprkies.fi #voj dar temu plemenitemu, delu.
u— Učiteljski zbor mestne ženaka raal-ne gimnazije Je poklonil 270 Din aa mestne brezposelne namesto venca ma krsto železniškega svetnika g. Blinca, očeta tovar rišice dr. Blinčeve. Iskrena hvala!
u— Umetnostno-zgodovfnsko druitvo priredi danes ob 16. ogled Narodne galerije. Vodil bo msgr. Viktor Cteska. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti.
u— Vlasta Burian v Ljubljani. Dmkw nastopi v Elitnem kinu Matici slavni komik Vlasta Burian (nepozabni lažni feM-imaršal) v svojem novem filmu »Carj^v adjutaot«. Kadar se Je .pojavil med nain i, smo ga bili veseli. Dames pa je med naffni tak kakršnega še nismo videli to ne 611-šaii. Odkar se Je pojavil med nami kit »Lažni feldmaršal* nismo še videli boljše interpretacije, kakor v novem Ctoi »Carjev adjutant«. Kdor hoče biti dobre volje im tnu je do smeha, naj si še daoK» db 21.15 ogleda premiero tega ffltaaa v Eilbnem fctarn Matici.
u— Trgovsko društvo »Merkurc v Ljub-Ijani naznanja, da se za dames akMcaiv dbčml nfcor me bo vrtil zaradi odsotnoftl dveh društvenih funkcljonarjev.
u— Vpisovanje novincev v IjobljBaSke osnovne šote za golsko leto 1934/35 ee bo vršilo v ponedeljek in torek dne 2. ta S. julija, obakrat od 9. do 12. ure. Dan in ura zdravniškega pregleda se naznani vpisan-cem ob vpisovanju.
u— Državna narodna šola i»a VH5«. Vpisovanje otrok v osnovno šolo bo v dceh 17. do 24. t m. med 9. hi 12. Otrok« je privesti v spremstvu staršev ali mjHi namestnikov. S seboj Je prinesti krstne liste im potrdila o cepljenih kozah.
u— K on sum alkoholnih pijač na v«!e-aejmu. Med velesejanom &o ipotočili 9637 litrov piva io 15.117 litrov vina. Zanimivo Je, da so L 1926. potočili na velesejmu 12.200 litrov piva im samo 13.000 litrov vi-oa- Vzrok temu Je bil, da je bila takrat že hoda vročima, io da je bilo vino dražje; adaj je bilo vino po 14 do 16 Din, takrat pa od 16 Din naprej. Pred desetimi leti pa so popili oa velesejma za 70% vt-S vima io piva kakor letos, čeprav so bilo
letom razne kulturne ustanove, da izpod-birjnio književno produkcijo. Ustanavljanje stalnih ali enkrainih književnih nagrad ni prenehalo niti v novejšem časj. Minule dni je neka veletrgovina z vinom podelila evo-fo književno nagrado pisatelju najboljšega spisa o francoskem vinu. V žirijiu so bili sami odlični pisatelji, med njimi L6on Dau-det. Abel Bonnard, I. J. Tharaud, Rene Benjamin itd., znak, da eo tudi za poveličevanje vina jemali stroga literarna merila. Izmed več ko sto kandidatov je zmagal James de CoQuet.
Nova študija o Villona. V založbi Armand Celin je pravkar izšel obsežen spis Itala Si-eiliana »Francois Villon et les thfemes po-elioups d.i Moyen Age<.
0 Roospveltovih preosnovah je izšla pri Grassetu v Parizu daljša znanstvena študija Roberta de Saint Jean >La vraie Rčvolu-tion de Roosevelt«.
Kongres francoskih pisateljev bo zboroval K.. 23. in 24. t. m. v Orleansj. Zanimivo je, da na njem nastopijo pisatelji iz vseh francoskih provinc in vsak bo podal oris literarnega delovanja v svoji pokrajini, kar oričuje. da ee je v francoskem kulturnem življenju razvil zdrav regionalizem, ki literatur') neneboma obnavlja z novimi tokovi i? ljudstva.
Bibliofili. Znano je. da eo Francozi izredni knjigoljubi Knjiga je eden najrazširje-nejših izdelkov njihove nacionalne industrije. Nikjer na evetu ne izhaja toliko knjig v posebnih luksaznih izdajah kakor na Fran-
coskem; vsa te drage izdaje v drvnžh vezavah so večidel razprodane že v eubekrib ciji, zato jih v inozemstvu le malo poznajo. Francija je klasična dežela bibliofilstva in pariške aukcije eo znane po vsem kulturnem svetu. Prav v zadnpih tednih se je vršilo več znamenitih aukcij. ki o njih prinašajo >Les Nonivelles Litterairee« podrobna poročila. Med drugim eo prodajali raritete iz 17. in 18. stoletja. Izvod Baifovih >Oeuvres en rime« (1573) z avtorjevim posvetilom Katarini Medioejski ie bil prodan za 48.000 frankov, knjiga »Conradi Gesneri medici tigu-rinic se je povzpela na 210.000 frankov in je vzlic temu našla navdušenega kjpea. Ceno tej, vsebinsko pač brezoomembni knjigi je dvignila nje izredna vezava, ki je bila izdelana nalašč za znano vojvodinjo Diano de Poitiers. Cela vrsta starejših knjig ie bila prodana za lepe zneske od 50.000 do 80.000 frankov. Te knjige je zbral Henri Beraldi in sedanja aukcija Je vrgla za nje nič mang nego sedem milijonov frankov. Dovoli značilen pojav, ki kaže, da je med bibliofili tudi marsikak špekulant, ki ve, da v stare knjige naloženi denar ne sodi med slabe investicije.	—o.
Druga operna produkcija
V torek zvečer je bilo ljubljansko dramsko gledališke zopet zvrhano polno. Operna šola državnega koneervatorija pod vodstvom ge. Cirile Škerlj-Medvedove je priredila svojo drugo sklepno produkcijo, na
kateri je podala 6edem elik iz najprilj lblje-nejših oper. Smetana, Čajkovski, Meyerbeer, Verdi, Puccini. Tri postelje, štiri smrti, sami zaljubljeni, nesrečni, sentimentalni ljudje, jok in plač, ganjenost, čuvstvenost, mehkoba, sama višnjeva ali črna plat življenja, nič smeha in radosti, zdravja in vere, poguma in jasnosti, moške trdote, ženskega zaupanja, nič uana im sodobne, tako potrebne stvarnosti. To je morda edina senčna plat torkovega šolsko-opernega večera. Senčna zato, ker je mladini treba sonca, vedroeti, radostnega zanosa, magari šale in lahkomiselnosti, ker ee ji orilega, ter živega, treznega gledanja na oklico, ker ji je na razpotju potrebno.
Po drugi plati pa eo njdile vse te siike cel zaklad prelepega petja, srčne muzike, silno mnogo igralskih prilik, krasnih podob. Vse eo bile kabinetno izklesane, umetniško izoblikovane in bi jih za nje lahko zavidalo marsikatero renomirano »odraslo« operno gledališče tako glede nekaterih res prav odličnih pevk in pevcev ter eočaenih igralcev, glede dovršeno izvedene režije, iz-glajenosti in sigurnosti Dodajanja.
Tako lepo zapetega eeksteta iz »Prodane neveste« od rutiniranih solistov — morda ravno zato, ker eo preveč samosvoji — še nismo izlepa slišali. In Tratnikova. izmed vseh prva, je kot mladostno subretna Marinka prav oo božji volji. Ljubezniva in iskreno nežna ie mladostno dramatična Tatjana Korenčanove. lirični Len6ki Drmo-te je prekosil marsikaterega Lenskega, ki
emo ga že poslušali, švigelj ee mu je kot mehkobaritonski Pujegin prav srečno pri-tfrjiil, dramatično-koloraiurna vloga Margarete de Valois je za go. Oberwalderjevo, ki glasovno ni zelo krepka, še trd oreh, ki pa ga bo kmalu etrla. Ljubek je bil koloratur-no-subretni paž Dolenčeve, nekoliko glasovno otroška, dovolj hladna je mladostno-koloraturna Gilda Sokove, sa klavirsko spremljevanje dovolj izdaten, topel in izrazit je lirično-dramatični baritom Likovnča, basovsko vlogo Monterona je uspešno izvršil Petrovčič. Mnogostramost Tratnikove in njeno široko uporabljivost dokazuje visoko-dramatična Desdemona, četudi ji danes v vsej glasovni sili, do konca ni kos, saj je pevka še zavidljivo mlada. Zal, da ji Bir ger pevski — igralcu ni prav nič očitati — ni bil konkurenčni partner. Rudolfova ee je prijetno uveljavila tako v »Onjeginu«, kakor budi v »Hugenotih« in »Otelu«. Višek večera je bilo četrto dejanje »Boheme«. Videl sem to dejanje v marsikateri »Bohemi« doma in drugod, a tako živo, nevezano, naravno, tudi samoniklo malokaterikrat. Čestitati moramo za imenitno sliko v prvi vreti ge. voditeljici Škerlj-Medvedovi. Močno sega v srce mladostni sopran Mimi Gnasove. Pevka je, ki jo stavim v isto vrsto kot Trat-nikovo in Korenčanovo. Obolelo Igličevo je orav dobro v vlogi Mueette nadomestovala Sokova, vzoren bohemeki kvartet eo bili Drmota (Rudolf). Švigelj (Marcel), Hribar j (Chamard) in Petrovčič (Colin). Dovršeno lepa je bila Petrovčičeva arija o plašču. Tu-
di moškemu io mešanemu zbora operne šole gre pohvala.
In tako nam je pokazala operna Sola koneervatorija mnogostraneki, krepko uspel ni plod dela svoje voditeljice ge. Cirile Škerlj-Medvedove, voditelja koneervatorija g. Be-tetta in vseh njegovih učiteljev ter 'ičence*, in vreden je čistega zlata.	—e.
Odmevi knjižnih isdaj Tiskovne cadru^o
na Češkoslovaškem. V zadnjem časj češki listi stalno poročajo o slovenskih knugaJ-, kar je nov dokaz čedalje tesnejšega kulturnega sodelovanja. Posebno pozornost vzbujajo nove knjige Tiskovne zadruge. Izmed ocen, ki se izšle v čeških listih, naj omenimo referat o Antona Ocvirka esejistični kmjigi »Razgovori«. Referat je iz peresa mladega pesnika m esejista, dobrega poznavalca naše literature Rajmonda H a b f i n e in je izšel v kulturni rubriki brnskih >Li-dovih Novin«, ki jo vodi sloveči literarni zgodovinar, univ. prof. Arae Novžk. Habfi-na lepo karakterizira Ocvirkove interviewe e francoskimi in ruskimi pisatelji in sklepa svoje porodilo s tole sodbo: »In tako ao njegovi eseji, ki jih vedno uvaja sintetični oris osebnosti, nakar šele sledi razgovor, vse kaj drugega kakor vrednočenje: za vrednotenje avtorju sploh ni 61o. Ti eseji so izredno sveže ln dokumentariSne slike nekaterih sodobnih* duhov z vsem njihovim življenjskim bogastvom.«
cem« aa priWHno 70% višje. Srednji sloji
•o pač obubožali in si več ne morejo pri-redčiti takega tuksuza. Na veseličnem prostora so letos popili še 11 litrov raznih likerjev, 5 in pol litra konjaka, 7 lttnov ruma in 26 litrov žganja. V paviljonih pa ee je med velesejmom potočUo do 1000 litrov r&aaih likerjev in žganih pijač, to je 60 tisoč Sile, ki je vsako stalo 2 Din.
u— Sodne takse v maju. Pri sreskem sodišču je bilo v kolkih za sodne takse plačano maja na vseh oddelkih 136.822 Din. Dohodki sreskega sodišča na taksah so tako veliki, da krijejo vse izdatke sodišča •a plače in pisarniške potrebščine. V civilnih pravdah flo stranke maja plačale na vseh štirih oddeHkih skupaj 31.030 Din. Za ra«ne legalizacije je bito plačano 9740 Din. Oba Izvršilna oddelka sta maja prejela £5.106 Din, zemljiškoknjižni urad pa 50.169 dinarjev.
u— Popravila na mestnem gledališču. Mestna občina Je pred dnevi dala odstraniti z amnanjosti stolpa Mestnega gledališča stare napise z imeni nemških pesnikov in skladateljev ter popraviti zidovje. Zunanjost sedaj ne dela ugodnega vtisa, ker se stari zid neprijetno razlikuje od popravljenih partij. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi dala mestna občina prebeliti tbo zunanjost gledališkega poslopja, ki ▼sa leta po vojni še ni bila renovirana. To ne bi mnogo stak>, gledališko poslopje p« bi delilo dostojen izgled, kakor ga kot hram kulture v poki! meri zasluži.
u— Usoden padec. V splošno bolnišnico bo včeraj pripeljali 65 letnega Janeza Pezdirja iz Bevk. Mož je splezal popoldne na lipo, da nabere nekaj lipovega cvetja. Pa mu je na veji izpodrsnilo in je zgr-mei na tla. Pri padcu se je precej pretresel, obenem pa si zlomil tudi desno nogo.
u— Padel je Iz drvečega brzoviaka. Včeraj fcmalu po polnoči, ko prispe na glavni kolodvor tržaški brzovlak, je našel progami čuvaj na železnici ob Blei"weisovi ces »ti poleg proge neznanega mladeniča. Bil je komaj še pri -zavesti in je le s težavo mogel povedati, da je padel iz vlaka in da se piše Miroslav Janež, sin mesarja z Ambroževega trga. Mladeniča, ki je imel esevaiočo rano na čelu so odpeljali z reševalnim avtom nemudoma v bolnišnico in obvestili tudi domače. Kako se je nesreča prav aa prav pripetila, še ni ugotovljeno. Ka progi so pozneje našli tudi Janežev »T.tvnbtnik s pripravo za ribolov.
u— Tračnice sta kradla. Stražnik je včeraj okrog polnoči opazil na Vilharjevi cesti dva neznana moška, ki sta skušala pred njim pobegniti. Ta pa ju je dohitel in aretiral. Izkazalo se je, da sta navihan ca ukradla iiz železniškega skladišča več kosov tračnic, ki sta jih skrila v obcestni jarek. Policija ju je izročila sodišču.
u— v mestni klavnici se bo jutri v soboto ob 15. prodajalo na prosti stojnic: prašičje meso po znatno znižani ceni.
u— Avtobusni izlet v Logarsko dolino, Jezersko in Ljubelj prihodnjo soboto in nedelja Informacije v trafiki Praprotnik nasproti pofcte.
Iz Celja
is— Dober plen celjske policije. V sredo okrog 14. se je neki moški splazil skozi okno v vilo todustrijca in veletrgovca g-Daniela Rakuscha v Jurčičevi ulici ter odnesel gdč. Traute Negrijevi iz Gradca, ki je pri Rafcuschevi rodbini na obisku, iz šobe zlatnine r vrednosti okrog 12.000 Din ter več cfclek in perila, kovčeg in druge stvari v vrednosti 4300 Din. Tatvino so kmaM odkrili ki obvestili policijo, ki je šla takoj na delo. Že ob 16. je policijskemu agentu uspelo zasačiti tatn v osebi 29!.etnega brezposelnega mizarskega pomočnika Štefana Gradišnika, rojenega v Leobnu in pristojnega v Mežico. Policijski agent ga je aretiral, ko je hotel v neki trgovini prodati ukradeno zlatnino za 500 Din. Gradišnik je trdil, da je kupil zlatnino od nekega Hrvata za 100 Din. V teku preiskave je policija včeraj našla tudi ukradeni kovčeg in zavoj z Oblekami im perilom. Te stvari je Gradišnik shranil v nekem stanovanju v Gosposki ulici. Ko so mn vse ukradeno blago na policiji pokazali, je prizma! tatvino. Povedal je, da prodaja svinčnike in da je v sredo popoldne prišel tudi k vili g. Rakuscha. V vilo ni mogel, ker so bila vrata zaprta. Opazil Je, da je eno izmed oken odprto. Splezal Je do okna, zlezel v sobo in ukradel prej omenjene stvari. Gradišnika so oddali v zapore okrožnega sodišča, ukradeno blago pa so vrnili gdč. Negrijevi.
b— Nesreča otroka. V Laškem si je 10 letna hčerka brzojavnega mojstra Rado-slava Wiammerjeva v torek pri padcu pri telovadbi zlomila lev© roko. Ponesrečenko So oddali v celjsko bolnišnico.
e— »Nova doba« zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek danes ne bo izšla. Prihodnja številka izide v ponedeljek 18. t m popoldne.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 aročnt fitm »Galipoli« ln zvočna predigra.
Radio
Petek, 15. junija. LJUBLJANA XI: Šolska ura: SrboUrvatska ura
(dr. M. Rupel). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: Fllozolsko predavanje (dr. Veber). — 18.30: Izleti za nedeljo: Vrhnika, prečuden kraj. — 19: Francoščina. —
19	30: Predavanje Narodne odbrane (Inž. Josip Hočevar). — 20: Takrat v starlii časiii. takrat Je luštno blo (Vesele lz kranjske dežele). — 22: Cas. poročila, lahlia glasba.
Sobota, 16. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila.
—	13: Cas, plošče. — 18: Valčkova ura (plošče).
—	18.30: Zabavno predavanje (Valo Bratlna). — 19: Koroška ura iPuc Vladimir). — 19-30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Vesela ura, Izvaja skupina ge. Danilove, vmes iiarmonlka-solo (g. Kokalj). — 21: Radio orkester. — 22: cas. poročila, lahka glasba.
BEOGRAD 16.30: Mozartova glasba. — 17: Plošče. — 20: Pesmi. — 20.40: Vojvodinjski večer — 22.30: Plesna muzika. — ZAGREB 12.30: Plošče. — IV: Godalni trlo. — 20.15: Pesmi. — 20.15: Celo. — 21.15: Lahka ln plssna glasba. — PRAGA 19.35: Prenos operete lz Bratislave. —
20	35: Dialogi. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Prenos lz Bma. — BRNO 19.35: Prenos programa iz Prage. — 22.30: Orkestralen koncert - VARŠAVA 20.02: Večer poljske glasbe.
20.40: Pevski in klavirski koncert. — 21: Vo-lašica godba. — 21.40: Lahka in plesna glasba DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Sramel kvartet.
—	17.25: Pucclnijeva opera »Plašč«. — 20: Mon-strekoncert. — 22.05: Orkester. — BERLIN 20.15 Mešan program iz Berlina ln Monakovega. — KOENIGSBERG 19: Godba na pihala. — 20.10: Program kakor v Berlinu. — 22.30: Godba za ples — MUEHLACKER 20.15: Mešan program. — 22- Orglice. — 23: Plesna glasba. — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17: Zborovski koncert. _ 19- Plošče. — 20: Koncert z Dunaja. — 22 10: MeSan glasbeni program. — RIM 17.10: Vokalen ln instrumentalen koncert. — 20.45: Sodobna Italijanska opera.
Iz Maribora
a— Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. V sredo zvečer se je odigralo 7. kolo. Rezultati so bili naslednji: Lešnik je zmagal nad Lukežem, Kukovec nad Kra-merjem, Sila nad Lobkovom, Fišer nad dr. Lipajem, Strniša pa nad Golcem. Partija Stupan : Ostanek se je preložila. Stanje: Kukovec 6, Lešnik, Kramer 5, Ostanek 4 (1) Stupan 3 in pol (1). dr. Lipaj 3 in pol, Fišer 3, Lobkov 2 in pol. Sila 2 (1), Goleč, Lukež 2, Strniša 1 in pol (1). Osmo kolo se bo vršilo v nedeljo 17. t. m. dopoldne v kavarni Central.
a— Stenografska In strojepisna tekma. »Hermes«, enoletni trgovski tečaj slovenskega trgovskega društva v Mariboru, je priredil v sredo dopoldne evojo vsakoletno tekmo v stenografiji in strojepisju kot uvod h končnim preizkušnjam, ki se prično 18. t. m. Poleg komisije pod predsedtvom vodje tečaja prof. Strune sta prisostvovala na tekmi tudi podpredsednik slovenskega trgovskega društva Ferdo Pintar in ravnatelj državne trgovske akademije Matija Dolenc. Tekmo Je vodil prof. Rakuša. Razen v slovenski stenografiji so letos go-
jenci in gojenke tekmovali tudi v cemSkl stenografiji, in sicer s tako dobrim uspehom, da so ovrgli v nekaterih krogih rs®-širjeno mnenje, da so tujci v tem pogleda neobhodno potrebni. Druga posebnost letošnje tekme Je bilo presenečenje, da si je priborila prvenstvo v vseh treh predmetih tečajnica gdč. Vitkova. Drugo mesto je dosegla v vseh treh predmetih gdč. Vrečko-va. Obe učenki bosta nagrajeni ob sklepni svečanosti. Tretji po vrstnem redu je bil žugman, četrti Juhart, peti Košata.
a— Nesreča ne počiva. Hlapcu Jakobu Mulocu, zaposlenemu pri nekem trgovcu, so se splašili konji v Nasipni ulici na Po-brežju. Na nesrečo so je tam igral na cesti neki otrok, ki bi ga bili splašeni konji prav gotovo pregazili, da> ni tega preprečil hlapec. Pri tem pa je prišel pod voz in dobil hujše notranje poškodbe. Mariborski reševalci, ki so prišli tam mimo, so nudili ponesrečenemu hlapcu prvo pomoč in ga spravili takoj v bolnišnico. Tja so pripeljali tudi 371etno ob Dravi na Pobrežju stanujočo delavko JuLijan-o Hammerjevo, ki je padla na tlaku in si zlomila levo roko.
NIVEA
na zrak in sonce
Toda, prosimo, oprezno! Vsa koža se je zaradi zimske obleke odvadila sonca. Zato se natrite najprej z Nivea-kremo ali Nivea-oljem; oboje varuje in neguje kožo in pospešuje, da postane prirodno rjava.
GOSPODARSTVO
Sprememba deviznega pravilnika
Prepoved trgovanja z zlatom in prepoved valutne ali zlate klavzule pri poslih
v notranjosti države
Finančni minister je izdal uredbo, s katero se spreminja dosedanji pravilnik o ureditvii prometa z devizam: in valutami. S to uredbo se predvsem spreminja prvi člen praviln.ka. V novem besedilu tega člena se splošni predpisi glede trgovanja z devizami in valutami podrobneje navajajo. Med drugim je nova določba, da velja dovoljenje za trgovanje z devizami in valutami le za posle, ki se Izvršujejo v prostorih do-tičnega denarnega zavoda odnosno menjalnice, tako da izven teh prostorov trgovanje ni dovoljeno. Važna je tudi določba, da smejo denarni zavodi zlato, ki ga kupijo, prodati samo Narodni banki, drugim osebam in ustanovam, ki rabijo zlato za industrijske al« druge utemeljene svrhe, pa samo z dovoljenjem Narodne banke. Končno je važna določba, da se v notranjosti države ne smejo sklepati posli v tuji valuti in da se ne smejo vezati na tujo valuto ali zlato (valutna ali zlata klavzula). Novo besedilo člena prvega pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami se glasi:
Z devizno in valutno trgovino, s posredovanjem postov plačilnega prometa med našo državo in inozemstvom kakor tud z ostalimi posli deviznega prometa se lahko baviio razen Narodne banke samo denarni zavodi, ki dobe za to posebno pooblastilo od Narodne banke. S trgovino s tuiim denarjem. papirnatim kakor zvenečim, se lahko bavijo poleg pooblaščenih zavodov samo tiste menjalnee, ki dobe od Narodne banke posebno pooblastitev. Vsi ti oosK se morajo izvrševati v mejah dane pooblasti-
tve fa v prostorih denarnega zavoda ozi-
roma menjalnice, za katero veliaio. To pooblastitev sme Narodna banka vsak čas odvzeti s tem, da sporoči pismeno denarnemu zavodu odnosno menjalnici svoj sklep
o preklicu dovoljenja pooblastla.
Denarni zavodi, pooblaščeni za posle z devizami, lahko prodajajo devize v vseh, s tem pravilnikom predvidenih primerih, v kolikor plačilo ni urejeno drugače (s kld-ringom, sklepom fin. ministrstva, s pooblastilom za kompenzacije itd.). Denarni zavodi, pooblaščeni za posel z valutami in pooblaščene menjalnice lahko prodajajo tuje valute v novčanicah potnikom na podlagi vidiranih potnih listov po določbah čl. 4 tega pravilnika, drugim osebam pa samo na podlagi posebnega dovoljenja finančnega ministrstva. Pooblaščeni denarni zavodi in menjalnice smejo prodajati kovano in ti okovano zlato samo Narodni banki, drugim osebam in ustanovam za industrijske in druge utemeljene svrhe pa le s posebnim dovoljenjem Narodne banke.
Nakup in prodaja deviz in vahit, plačilo dolgov in terjatev v inozemstvu, kakor tudi drugi posli deviznega prometa se morajo izvrševati izključno s pomočjo v to pooblaščenih ustanov.
V notranjosti države se ne sraeio Sklepati posli v tuji valuti hi se ne smejo vezati na tujo valuto, marveč se morajo izvrši-t v dinarjih brez kakih pristavkov.
Prav tako se spremeni tudi zadnji stavek prvega odstavka čl. 6, pravilnika o ureditvi prometa z valutami, ki se sedaj glasi: Vsak izvoznik je dolžan prenesti devizo v našo državo takoj po plačilu protivrednosti blaga. Skrajni rok za vnos proti vrednosti izvoženega blaga znaša 90 dni, računajoč od stvarno opravljenega izvoza. Ce izvoznik takoj ali v navedenem roku ne prenese protivrednosti blaga iz inozemstva in ne dokaže potrebe, da se rok za plačilo izvoženega blaga podaljša, se bo smatralo, da namenoma tezavrira (kopiči) devize v inozemstvo.
Izredni prispevek ©bvezancev uslužbenskega
davka in delavstvo
S točko 4. § 16. finančnega zakoni za tekoče leto je bil uveden l°/o 1 z redni prispevek, ki ga plačajo obvezanci uslužbenskega davka. Gornja določba finančnega zakona pravi, da bodo na račun izrednega prispevka za proračunsko leto 1934/35 plačali vsi ob-
vezanci uslužbenskega davka l°/o od onih kosmatih prejemkov, ki eo podvrženi tema davku. Od tega plačila se izvzamejo: hišna elužinčad, delavci in dninarji, fandarji, gra-ničarji, podoficlrji in stari upokojenci.
Čeprav je gori citirano besedilo jasno ln ee oprostitev brez dvoma nanaša na vse delaivstvo, so pričele davčne utfrave tolmačiti to določbo tako. da so l-odstotnega prispevka oproščeni le delavci-težaki, ae pa kvalificirani delavci (trgovski, obrtniški m industrijski delavci, ki imajo učna izpričevala) in tudi ne tvorniško priučeno delavstvo. Sedaj pa je oddelek za davke pri finančnem ministrstvu izdal pojasnilo, ki to oprostitev delavcev reducira prav na minimum, odnosno sploh ukinja. To pojasnilo pravi namreč, da se kot delavci v smisla točke 4. /§ 16. finančnega zakone razumejo farno nekvalificirani ročni delavci — dninarji, na hitro roko najeti za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah, ki so po odredbi točke 5. § 90. zakona o neposrednih davkih oproščeni plačevanja usbužbenskega davka.
To pojasnilo davčnega oddelka pa ne more držati, kajti če bi obveljalo, bi 1) pomenilo bistveno spremembo zakonsko določbe, jasno pa je, da ee zakon s takim pojasnilom ne more spreminjati. Po gornjem pojasnilu bi oprostitev dela\cev od izrednega orispevka sploh ne veljala več, kajti delavci, na hitro roko najeti za posel ob izrednih in nu(i;nih javnih potrebah, so sploh izvzeti od plačila doprinosa (tudi če zakon ne bi delal nobenih izjem glede >iačila doprinosa). Zakon namreč izrecno pravi, da plačajo ta 1-odstotni prispevek le obvezanci jelužbenskega davka. Na hitro roko ob izrednih in nujnih potrebah (povodnji. katastrofe itd.) najeti dninarji pa itak niso obvezanci za usLužbeneki davek. Ker ie torej v zakonu določeno, da plačajo izredni prispevek le obvezanci uslužbenskega davka. zato sploh ne morejo priti v pošte« delavci. ki so oproščeni uslužbenskega davka, in je jasno, da ee določba, po kateri eo de-
lavci in dnevničarji oproščeni tega prispevka, sploh ne more nanašati oa one delar-ce-dnevničarje, ki se za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah najemajo na hitro roko. S pojasnilom davčnega oddelka tinan-čr.ega ministrstva, ki drugim delavcem ne priznava oprostitve, bi ee torej v celoti raz-veljaivila določba finančnega zakona, po kateri eo delavci oproščeni izrednega prispevka.
Pojasnilo davčnega oddelka nadalje pravi, da eo oproščeni le ročni delavei-dniuarji (ki se najemajo za delo ob izrednih in nujnih javnih potrebah), finančni zakon pa v svojem originalnem in edino Težavnem besedilu (»Službene Novinec 29. marca t 1.) ne omejuje oprostitve na delavce-dninar-je in tudi ne samo na ročne delavce, ker pravi, da so oproščeni >delarei in dninarji r, torej delavci prav take kakor dninarji Zakon niti ne omejuje oprostitve na kvalifici-rrne delavce in je zaradi tega jasno, da velja ta oprostitev za vse delavce (bodisi kvalificirane ali nekvalificirane, ročne ali strojne) in na vse dninarje. Iz vsega gornjega sledi, da je pojasnilo davčnega oddelka finančnega ministrstva v nasprotju z zakonskim besedilom in seveda tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca. Zato ga je treba čim prej korigirati, da delodajalci ne bodo v negotovosti.	_ S
Naši državni papirji
Po živahni hausei lani proti koncu leta in letos do srede februarja je na tržišču državnih papirjev nastopilo mirnejše razpoloženje. Tečaji vseh državnih papirjev so ee precej uetalili, in sicer na nivoju, ki je le deloma nižji od rekordnih tečajev v začetku letošnjega februarja. Ce primerjamo današnje tečaje s tečaji na dan 1. junija lanskega leta. tedai vidimo pri vseh državnih papirjih prav občjten dvig, kakor sledi iz naslednje primerjave.
1. iun. 14. jun.
1983 1934 194 306 + r>;°'o 42.50 71 + 70°/4 25 38 + 52°'o 32 54.50 + 52°/«
32	55 + 53« •
33	<51.50 + 86-,'. 46 69 + 53*/«
Kakor vidimo Iz gornjih Številk so danes vm državni papirji za preko 50*/o dražji nego pred enim letom. Pri vojni škodi opažamo zadnje mesece veliko stabilnost tečaja, ki se stalno giblje nad 300 in je le malo nižji nego v začetku februarja, ko je tečaj po naglem dviganju dosegel višino 320. Lani ee je v začetku maja vajna škoda gibal3 na višini nekaj izpod 200. najnižji tečaj vojne škode pa je bil zabeležen ▼ marca, ko »e je ta prvovrstni papir nndil celo po 175 in še pri tem tečaju ni našel kjpcev. Ce vzamemo za podlago primerjanja najnižji tečaj 6redi lanskega marca, tedaj vidimo, da je današnji ustaljeni tečaj za 80"/» »višji.
7°/t investicijsko posojilo ee sedaj stalno ssiblje na višini okrog 71, dočim se je lani gibal med 42 in 43; okrepitev znaša torej 708/«. Tečaj 4•/• agrarnih obveznic se je od začetka lanskega junija dvig—nil za 52°'«. Lani je v začetku junija znašal 25, sedaj pa znaša okrog 38. Te agrarne obveznice pa so lani v marcu nolirale še nižje, in go se gibale med 21 in 22. tako da znaša dvig nasproti temu najnižjemu stanju preko 70"/».
Zanimivo je tudi gibanje dolarskih papirjev, ki eo baš v zadnjem časa pralv čvrsti. 7°/t Blairovo posojilo je lani v početka maja padlo celo izpod 30 (danes 55); 8°/t Blairovo poeonilo pa ee je gibalo lani v prvih dneh maja okrog, dočim znaša danes tečaj 61.50, to ie ekorai še enkrat toliko, kakor lani v času najnižjega tečaja.
Navzlic temu znatnemu dvigu tečajev je rentabilnost plasmana v državne papirje tudi pri današnjih tečajih še vedno prav ugodna. Kdor kupi danes n. pr. 7*/o investicijsko posojilo po 71 Din za 100 Din no-minala, mu ta naložba na leto donaša 7 Din obresti, to je 6koro 10%. Pri 4agrarnih obveznicah in 6% begluškib obveznicah znaša rentabilnost okrog ll°/o. Vojna škoda tm daje na leto 25 Din obresti, tako da znaša rentabilnost pri tečaja 308 nekaj nad 8%. Vrhu tega pa je tu dana možnost dobitka pri žrebanju, ki se bo odslei vršilo vsako leto 4-krat.
5% vojna škoda 7%> investicijsko 4°/o agrarne 6®/a begluške 7°/o Blair 8°/« BlaiT 7°/» Seligman
Gospodarske vesti
= Stanje Državne hipotekarne banke.
Po izkazu za konec aprila se je likvidnost Državne hipotekarne banke izboljšala. Ob koncu aprila je imela Državna hipotekama banka v gotovini in blagajniških zapisih Narodne banke 263 milijonov Din (ob koncu marca 236 milijonov). Ostale postavke aktiv ne kažejo večjih sprememb. Med pasi vami opažamo nadaljnje dviganje privatnih hranilnih vlog, toda le 7.5 na 962 milijonov Din. ZnatneJe pa so narasli fondi in kapitali javnih ustanov, in sicer za 15.3 na 1459.4 milijona Din.
—	Povečanje svetovne avtomobilske produkcije. v Zedinjenih državah se je letos produkcija avtomobilov prav občutno dvignila in Je bilo v prvih petih mesecih izgotovljenih 1,477.770 osebnih in tovornih avtomobilov, to je za 88 odstotkov več nego lani v istem razdobju. Po ameriških podatkih je znašala v gospodarskem letu 1933/34 (do 31. marca) svetovna avtomobilska produkcija 3,163.000 avtomobilov naaproti 2,005.000 v letu 1932/33 in 2 milijonom 708.000 v letu 1931/32.
—	Dobava kruha. Pri upravi jetnišnice okrožnega sodišča v Ljubljani ee bo vršila 16. t m. ob 11. uri dop. prva, dne 26. L m. pa eventjelno druga ustna licitacija aa dobavo kruha, za čas od 1. julija do 30. septembra t L
= Dobave. V ponedeljek 9. jilija se bo vršila pri ekonomskem oddelku Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu ofer-talna Mcitaoija glede dobave 300 ton lesnega oglja, 11. Julija pa glede dobave 41052 m platna, 2800 m flanele, 1569 kg Mobu-čevine, 1005 kg konjske žime, 495 kg pre-dlva ln 4600 kg morske trave. Dne 25. t. m. se bo vršila pri ekonomskem odtdeltea komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 2000 komadov zimskih mornarskih maj, 26. t m- glede dobave 10.000 metrov sukna, 2000 m polvolnene tikantoe, 1000 m volnene tkanine in 500 kom. volnenih odej. 6. julija pa glede dobave železne pločevine in profilov.
Borze
14. junija
Na ljubljanski borzi se oficielno tečaji deviz niso mnogo spremenili, le devizi Trst in Berlin sta se nekoliko popravili. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nespremenjeno 9.30 do 9.40 (v Zagrebu promet po 9.39). Angleški funti so se v privatnem kliringu v Zagrebu trgovali po 255.40.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda v početlku prometa nekoliko popustila in je bila zaključena po 306, pa se je kmalu zopet popravila ter je bil nadalje promet po 308. V ostalem se je od državnih papirjev trgovalo še 7% Blairovo posojilo, in sicer po 54.25 in 54.75 (v Beogradu po 55.125). Zabeležen je bil še promet v delnicah Trboveljske po 90 in 100.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2315.40—2326.7$ Berlin 1297.36—1308.16, Bruselj 7&6.63 do 800.57, Curih 1108.35—1113.85, London 171.69—173.29, New York 3381.89—3410.15, Pariz 225.21—226.33, Praga 141.90—142.76. Trst 293.24—295.64 (premija 2«.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.30 do 9 40.
Zagreb. Amsterdam 2315.40—2326.76, Berlin 1290.64—1308.16, Bruselj 796.63—800.57, London 171.69—173.29. Milan 293.24—295.64 Newyork kabel 3403.89—3432.15, Newyork ček 3381.89—3410.15, Pariz 225.21—226.33, Praga 141.90—142.76, Curih 1108.35—1113.86
Curih. Pariz 20.32, London 15.5250, New-york 307.50, Bruselj 71.9250, Milan 26.50, Madrid 42.1250, Amsterdam 208.8750, Berlin 117, Djnaj 57.40, Stockholm 80. Oslo 77.95, Kobenhavn 69.30. Praga 12.81, Varšava 58.15, Bukarešta 3.05.
Dunaj: (Tečaji v priv. kliringu) Beograd 10.80, London 27.24, Milan 46.28, Newyork 537.32, Pariz 35.58, Praga 21.77, Curih 174.74, 100 S v zlatu 128 S j>ap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 305--307, 7Vo in-vest. 70—71, 8®/« Blair 61 den., 7% Blair 55, 7Drž. hip. banka 37 den., 0°/o begluške 54 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 307—308, za junij 307—308. 7*/o invest 70.50-71.50. 4•/• agrarne 37.25—40, 7«/• Blair 55.25—55.50. 8®/« Blair 61—61.75. 7»/« Drž. hip. banka 68—71, 6°/« begluške 54.25 do 54.50; delnice: PAB 215—216. Šečerana Osiiek 150 bi.. Trbovlje 90—95.
Beograd Vojna škoda 305.50—306.50. za rov. 307 zakli.. 7% invest. 71.25—71.50, 6®/o begluške 54.25 zaklj., 8"/• Blair 6335 bL,
Jlufodut" jimoU mfo, da lepo M* jpecil*
T/» Blair 55.125 zaklj., PAB 214 zaklj.
Dunaj: Držarvne železnice 14.93, Trboveljska 9.53, Alpina-Morvt. 10.
Blagovna tržišča
SJITO
+ ChicaffO, 14. junija. Začetni tečajfc Pšenica: za julij 96.75, za sept. 96.25, za dec. 98.25: koruza; za julij 57.125, za sept. 59-25.
+ Wlnnipeg, 14. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 76.50, za avg. 78.50. za
okt. 79.50.
-f Ljubljanska borza (14. t m.) Tendenca
za žito spremenljiva. Nudijo ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80 kg po 182.50—185, baška. 80 kg po 185—187.50: koruza (po mievski tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijj;o za maj 135—137.50; moka: baška >0gc po 280—285, banatska po 287.50—290.
+ Norosadsfca blagovna borsa (14. t m.) Tendenca čvrsta, promet je bil srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad 120 do 122.50; baška potiska 122.50—125; baška, ladja Tisa, 77 kg 127.50—130; ladja Tisa 78 kg 130—132.50; eremeka, slavonska 117.50 do 120; gomjebanatska 116—118; ladja Bege j 125—127.50. Oves: baški. eremski, banatski, slavonski 97.50—100. Koruaa: baška in eremeka, pariteta Indjija 87—89; okolica Sombor 88—90; banafeka 95—87: ladja Berej 98—100; ladja Tise 99—100. — Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 190 do 210; >2« 170—190; >5< 150—170; >6« 130—150; ,7< 105—115; »8< 105—110; ahi-vansko »0g< in >0gg< 190—200; >2< 170 do 180- »5t 150—160; >6« 130—140; »7< 105 do 115; >8< 105—lit. — Otrobi: baški m sremski 95—100; banatski 92.50—97.50; baški ladja 102.50—105 Fižol: bnški in erew-eki 130-132.
-f Budimpeštan*ka terinfaSka bona, (14. t. m.) Tendenca slaba, promet žtvahen. Pšenica: za junij 12.90—12.91, za okt 15.90 do 15.91; koruza: za juHj 10.55—11.60. za avg. 1088—10.90.
Zamenjava obveznic Vojne škode
(Nadaljevanje)
3. Pri 13. žrebanju na dan 15. marca L L so bile za dobitke izžrebane naslednje ob-
veznice:					
ser.	štev.	ser.	štev.	ser.	Štev.
17	919	1588	986	3385	685
25	339	1610	680	3421	867
29	354	1624	926	3431	490
33	306	1627	107	3436	599
45	192	1663	432	3453	38S
52	59	1664	696	3455	314
133	445	1667	512	3462	637
150	295	1669	743	3500	705
173	591	1679	121	3529	715
186	987	1721	234	3530	520
200	65	1743	220	3539	374
201	164	1743	658	3554	780
207	214	1745	979	3555	182
210	922	1769	889	3572	464
213	158	1791	435	3589	669
236	JTTO	1807	558	3598	928
254	978	1825	788	3605	385
302	840	1846	817	3616	260
323	719	1880	126	3622	859
339	580	1911	56	3632	205
340	893	1932	456	3633	75
380	417	1984	382	3634	203
398	522	1997	276	3676	356
434	638	2000	414	3683	802
438	454	2004	185	3701	656
447	438	2018	653	3716	308
483	600	2046	49	3793	52
485	189	2070	247	3800	487
510	687	2070	380	3800	768
512	668	2080	866	3815	416
542	660	2114	725	3835	517
562	744	2123	544	3836	653
567	361	2141	635	3854	444
594	709	2181	818	3894	493
623	171	2183	783	3922	192
634	442	2200	695	3930	115
641	791	2722	299	3931	767
653	650	2246	851	3950	951
686	113	2237	767	3957	147
687	586	2265	111	3973	220
714	720	2312	576	4003	708
733	44	2321	103	4004	557
745	37	2335	856	4014	861
783	789	2336	35	4017	855
787	963	2388	93	4059	231
791	989	2405	116	4060	239
821	558	2413	102	4073	118
823	820	2420	71	4104	882
890	454	2434	505	4105	127
905	691	2462	713	4115	449
921	455	2510	529	4118	411
955	554	2518	297	4171	585
1015	717	2525	807	4235	347
1036	539	2565	440	4242	712
1038	82	2585	426	4282	927
1039	403	2600	996	4307	544
1064	138	2629	511	4348	128
1085	665	2648	956	4350	333
1139	39	2652	468	4372	462
1140	411	2691	335	4383	839
1155	213	2726	47	4402	671
1156	149	2733	795	4414	276
1160	916	2736	568	\yy\	297
1172	216	2750	254	4502	218
1174	170	2766	865	4521	577
1177	729	2778	2	4528	465
1180	733	2783	315	4550	787
1196	258	2791	19	4555	285
1201	'853	2791	752	4563	466
1223	291	2797	896	4582	453
1227	668	2807	769	4587	662
1262	618	2862	458	4634	656
1276	325	2864	574	4637	958
1278	172	2886	209	4648	988
1301	567	2944	468	4661	928
1304	737	2952	582 .	4681	508
1308	849	2981	54	4703	630
1325	504	3091	636	4706	682
1335	831	3091	892	4710	33
1344	451	3122	811	4713	668
1350	579	3126	773	4719	955
1363	470	3145	590	4763	195
1375	978	3174	239	4793	873
1400	924	3217	601	4796	246
1411	664	3221	846	4814	871
1413	16	3243	686	4821	974
1435	749	3249	962	4830	936
1452	272	3274	922	4835	386
1495	14	3286	740	4874	838
1549	479	3290	502	4876	936
1565	390	3344	318	4879	589
1578	61	3355	6	4880	948
1585	938	3359	786	4924	439
(Konee sledi)
Gora, ki ograža mir
Zakaj hoče Nemčija imeti Avstrijo - Pomen Eisenerza
Pri predsedniku Donmergnejts
V Eisenerzu, alpski vasi južne Avstrije, leži gorski masiv, ki je težak milijardo ton. Zaradi te železne gore lahko izbruhne v Evropi vojna. Ta gora skriva pod seboj 300 milijonov ton materiala, iz katerega izdelujejo topove, tanke, letalske stroje m vso drugo vojno opremo. In to goro hoče imeti — Nemčija.
Nemčija zahteva Avstrijo — Italija. Francija in njeni zavezniki pa nočejo tega. In tako je postala Avstrija ognjišče najbolj ogorčene borbe v Evropi, država, ki bi s svojo iskro utegnila zanetiti sod evropskega smodnika.
Razlogov, ki zapeljujejo Nemčijo, da bi si osvojila Avstrijo, je več. Predvsem ne smemo pozabiti, da se je rodil Adolf Hitler v Braunauu ob Innu. Zato Nemčija ne bo mirovala vse dotlej, dokler ne bo vključila Avstrije v svoj državni sestav.
Druga resnica je, da je v Avstriji mnogo ljudi, ki naravnost želijo, da bi se zedi-nila Avstrija z Nemčijo. Takšen spoj bi trenutno povečal nemško ozemlje in storil,
da bi se prebivalstvo Nemčije dvignilo na 72 milijonov duš. Konkretno povedano: Nemčija bi s tem pridobila dvanajst vojnih zborov.
Tretje: Če bi Nemčija dobila Avstrijo, bi obkolila Češkoslovaško. Nemčija bi me* jila naravnost na Italijo in bi imela samo 160 km do Jadranskega morja. Nemčija bi tudi mejiia z Madžarsko in bi zaradi tega lahko pritiskala na Rumunijo. Tretje car-stvo bi pritiskalo tudi na Črno morje in proti Orientu z vsemi njegovimi prostranstvi.
Zadnja posledica takšnega sklopa bi tudi bila, da bi prišla železna gora v nemško državno mejo. Ta stvaT je kljub temu, da jo omenjamo na zadnjem mestu, zelo važna, zlasti za tistega, ki ve, da je danes Nemčija v pogledu železa navezana na uvoz iz inozemstva.
Versajska mirovna pogodba je vzela Nemčiji tri četrtine njenih železnih rezerv. Izgubila je Alzacijo-Loreno, Luksem-burg in začasno Posaarje. Jasno povedano,
Televizijsko gledališče
Najnovejše tehniško čudo
Iz Londona so sporočili vest, ki po svojem pomenu ne zaostaja za vestjo o otvoritvi prvega nemega ali pozneje zvočnega kinematografa na svetu. V dvorani v Black-polu, ki ima prostora za 3000 ljudi, otvorijo te dni televizijsko gledališče, ki bo predvajalo na normalnem projekcijskem platnu zanimive dogodke na Angleškem in Irskem neposredno potem, ko se bodo izvršili. Tehnična sanja, ki sta jo pred desetletji sanjala Julea Verne in Bellamy je postala s tem resnica.
Jules Verne pripoveduje v nekem svojem romanu, kako zasledujejo ljudje v podmornici na platnu istočasno dogodke, ki so se dogajali na površju, Bellamy je opisoval, kako bodo ljudje v 1. 2000. v udobnem fotelju ali v spalnici na podoben način prisostvovali n. pr. boksarskemu matchu, ki
Poletni klobuk
se bo vršil morda nekje 500 km daleč. Bel-iamy je imel prav in se je malo zmotil: ta velika reč se ni izpolnila šele v 1. 2000., temveč sedem desetletij prej.
Bila pa je dolga pot do prvih poskusov s telegrafskim prenosom slik do tega pomembnega mejnika v zgodovini filma in gledališča. Razvoj te ideje je tesno zvezan z odkritjem skrivnostne sposobnosti prvine selena in pozneje tako zvane fotoelek-trične stanice, da sta v večji ali manjši meri prevodnika za električni tok, čim več ali čim manj svetlobe pade na njiju. Tenak svetlobni žarek »otipava« sliko, ki naj se brzojavno ali brezžično prenese v daljavo. Temne točke na sliki zadržijo več svetlobe nego svetle, tipajoči žarek, ki se od slike odbija na fotoelektrično stanico, pa povzroči tu v skladu s svetlobno stopnjo posameznih slikovnih točk močnejši ali šibkejši tok. Te različne električne impulze sprejema brzojavno ali brezžično na oddaljenem mestu poseben sprejemni aparat, ki jih na obratni način spreminja spet v svetlobne impulze ter ustvarja s tem sliko. To vse je slišati zelo preprosto, a koliko podrobnih odkritij in izumov je bilo treba, da se je polagoma razvilo brzojavno oddajanje negibnih in sedaj tudi že brezžično oddajanje živih slik! Francoz Beltin, Nemca Nipkow in Carolus ter Anglež Ba-ird imajo glavno zaslugo za dovršitev te razvojne poti (Baird je poleg tega izumil tudi noktovizor, aparat, s katerim je mogoče fotografirati v temi). Na Angleškem in v Ameriki so zgradili prve uporabne televizijske aparate, a sedaj se je na Angleškem uresničila tudi praktična televizija v podobi prvega televizijskga kinematografa.
izgubila je največjo kapaciteto za primer vojne.
V dobi miru lahko Nemčija uvaža železo iz Švedske, Španije in Alžira. Lahko si na ta način nakopiči ogromne zaloge železa. Toda kljub temu ne bo prišla nikamor, kajti železne gore s tem še ne bo imela, brez nje pa je kakor ukienjena.
Kdor se pelje do Leobna, vidi tam zanimive stvari. Že Rimljani so .tamkaj zasadili lopate v zemljo in jeli dvigati na dan zaklade. Trudili so se celih sto let. da so izkopali prvo tono železa. Danes delajo to drugače. Ogromni svedri vrtajo v trebuh zemlje in dvigajo s pomočjo stisnjenega zraka na dan železno rudo. S silnimi detonacijami trgajo zemlji iz telesa sloje rude in pridelujejo dnevno nad 6000 ton čistega železa.
Najboliše leto so imeli v Eisenerzu leta 1016. Takrat je dala železna gora 2 milijona 260.000 ton železa. Lani je padla pro-dukciia na 270.000 ton. letos kaže, da bo dosegla 400.000 ton. Nemčiia seveda potrebuje več nego producira Alpino-Monta-na in da si olajša transport, uvaža po eni strani premog, po drugi strani pa .odvaža z istimi vagoni železo.
Ze 1. 1916 so se v Eisenerzu pojavili nemški oficfaji in odtlej so v tem kraju sta>no uradniki berlinskega vojnega ministrstva.
Po voini ie v Eisenerzu zaslužil nvVione italijanski eksploatator Camillo Castialioni. Za Oastiglionijem je nrišel Hugo Stinnes. Tn tako dalie. Nazadnje se je vsedel v Eisenerzu tudi Škoda.
Iz vsega tega se vidi, da je Eisenerz zelo važna postojanka za Nemčijo. Že zaradi tega se ne bo Nemčija nikoli odrekla Avstriji, ker za svojo vojno industrijo neobhodno potrebuje avstrijsko železo.
Barthoujeva desna roka
tajnik irancoskega zunanjega ministra Aleils Leger, ki se je poleg Louisa Barthouja udeleževal pariških ztrovorov z Jevtičem
najnovejšega pariškega izdelka
Udobni železniški vozovi
Uprava srednjeangleških in škotskih železnic je uvedla nov tip železniških vozov, ki so posebno udobni in se odlikujejo s posebno mirno vožnjo. Merijo po 20 m v dolžino, notranja oprema je naravnost razkošna, pri čemer se tretji razred le malo razlikuje od prvega. V oddelkih tretjega razreda n. pr. ni odmakljivih blazin in naslonil za glave in imajo po eno zrcalo, v prvem razredu pa po dve. V prvem razredu so stene obložene z orehovino, v tretjem z mahagonovino, prevleke za sedeže te naslonila na vzmeti so v prvem razredu modre, v tretjem rjave. V vsakem oddelku so razen stropne razsvetljave še štiri svetilke nad sedeži, tla so pokrita z linolejem in preprogami, prezračenje oskrbujejo ventilatorji ob strehi in dvokrilna okenca v velikih oknih.
Smrt po prekrokani noči
Družabna senzacija v Budimpešti
Ogromno zanimanje je zbudila te dni v Budimpešti nesreča zelo znane osebnosti madžarske višje družbe, 381etnega založnika Paula Sacellaryja, sina politika in bankirja Jurija Sacellaryja. Mladi mož se je smrtno ponesrečil po temeljito prekrokani noči.
Senzacija je tem večja, ker doslej še niso mogli ugotoviti, če gre prav za prav samo za nesrečo ali za samomor v trenutni duševni zmedenosti. Sacellary je namreč prekrokal noč pred smrtjo v družbi sina bivšega madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena. Mladi grof je bil ves čas v njegovi tovarišiji, oba pa sta se zabavala vso noč s filmskim režiserjem Gezo Bolvarvjem v nekem zabavišču na Margaretinem otoku.
Okolu 6. ure sta se poslovila od Bolvary-ja in odšla proti Sacellaryjevemu stanovanju. Sacellary pa ni hotel iti naravnost domov, marveč je prisilil spremljevalca, da je stopil z njim v stanovanje neke znane gledališke igralke. Gosta, ki sta tako zgodaj potrkala na hišna vrata, je sprejela igralkina hišna. Odvedla ju je v sprejem-nico. Sacellary pa je ves čas zahteval, da ga mora igraika sprejeti v svoji spalnici, kar je ta odklonila z motivacijo, da tako zgodaj ne sprejema ponočnjakov. Nato je skušal vinjeni mož vdreti k igralki, ta pa
Zaloge orožja v Madridu
mu je preprečila vstop s tem, da. je zaklenila sobo.
Gosta sta nato pokadila v salonu par cigaret in se odpravila naprej. Okoli 7. ure sta prišla pred Sacellaryjevo stanovanje. Zdi se, da je bil Sacellary tako okajen, da ni mogel lastnoročno odkleniti stanovanjskih vrat. Zato je prosil mladega grofa, naj stori to namestu njega, v trenutku, ko je Bethlenov sin vtaknil ključ v vrata, pa je padel Sacellary čez stopnišče v globoči-no. Mladi grof je takoj pohitel za njim, toda našel ga je mrtvega.
Policija je uvedla obširno preiskavo. Bet-hlen pravi, da ne ve, kako se je zgodila nesreča, oziroma samomor, ker se je stvar odigrala zelo hitro. Sacellary je bil oženjen s hčerjo nekega znanega založnika muzi-kalij in je tudi sam zalagal knjige. Dogodek je za Budimpešto tem bolj pomemben, ker je igral pokojni Sacellary vodilno vlogo v vrstah madžarske »jeunesse dorče«.
Zdravje francoskih letalcev
Prof. Curchet, ki mu je od 1. 1919. poverjena skrb za zdravje francoskih pilotov, je od L 1922. do danes preiskal 1494 kandidatov za letalski poklic ter jih je odklonil 592. Pri 41 kandidatih je ugotovil, da trpe na ušesnih boleznih, 23 jih je zavrnil zaradi pljuč, 13 pa zaradi živcev. Prof. Curchet je poleg tega odkril pri letalcih neko vrsto srčnih motenj, ki jih označuje z besedo: letalsko srce. Letalci so po ugotovitvah prof. Curchet ta sposobni za svoj poklic najbolj do 40. leta. Po tej starostni dobi začno njih sile pešati in polagoma propadajo.
Naš zunanji minister Jevtič je na svojem obisku v Parizu poseti 1 tudi predsednika francoske vlade Gastona Doumergueja, ki je priredil njemu na čast zajtrk. Po zajtrku se je družba fotografirala na vrtu. Od leve proti desni stoje: ga. Jevtičeva, g. Barthou, g. Jevtič, predsednik g. Doumergne, g. Spalajkovič, ga. Spalajkovičeva, ga. Doumergnejeva
Vzhodni Pariz
Saba, sestra Babilona in Niniv
Francoska letalca Andre Malraux in Cor-niglion Molinier sta napravila drzen polet v notranjost arabske puščave, ki se je končal z odkritjem prestolnice znamenite kraljice iz Sabe. Malraux in Molinier sta bila prva Evropca, ki sta po rimskem vojskovodji Aeliju Galu dospela do tega pravljičnega mesta.
Pokrajino, nad katero sta letela, opisujeta kot izredno izsušeno in gorato. Kamorkoli je segal pogled, sam žareč pesek in otrdelo blato. Vse konture so izginjale v preogTetem zraku, le tu in tam je bilo videti kakšno posamezno od žeje usihajoče drevo, še dosti bolj redke so bile karavane, a arabski jezdeci, ki so zagledali letalo, so ga sprejemali z ognjem iz pušk.
Po pet in pol urnem poletu sta zagledala Francoza ob izsušeni strugi reke Karid veliko, polmesečno maso belih lis. Pristala sta m po kartah ugotovila, da morata biti ob sloviti prestolnici Sabejcev. Pogled na mesto se je skladal z njegovim opisom, ki ga je dal Halevy 1. 1870. na temelju napisov, ki jih je našel deželi Sabejcev. Okrog mesta so močne utrdbe, iz ozidja pa se dvigajo mogočni ovalni stolpi proti nebu. Široke terase so se ku pičile druga nad drugo, visoki zidovi pa so nosili silne vodnjake, ki so rabili nekoč pač za namakanje vrtov rn osvežujočih vodometov na dvoriščih kraljeve palače. Med razvalinami zgradb se dvigajo še danes ponosni ostanki velikanskih svetišč. Skratka, mesto po mogočnosti nekdaj ni moglo zaostajati za Ninivami ali Babilonom, aH pa ju je celo prekašalo. To ni nič čudnega, saj so bdi Sabejci močno in bogato ljudstvo, ki je gospodovalo nad Rdečim morjem in trgovalo z dišavami, dragulji, slonovo kostjo, indsko ter kitajsko svilo itd. Ni čudno, da so Rimljani, ki so slišali o tem bogatem ljudstvu, poslali Aehja Gala, da bi se po-bliže seznanil z njim, toda Galus se ni nh koft več vrnil: ubila ga je strašna vročina tistih krajev — ali pa luksus, s katerim so ga obdali Sabejci. Tako nam ni ostalo nič točnejšega o tem ljudstvu, čigar kraljica je obiskala na tako slovit način kralja Salomona. Vemo samo še to, da je imelo malo nenavadno vero. Glavni bog mu je bik) sonce m »o ga imenovali Dat Bedan, ljubezen in lepoto so oboževali v podobi ne-
kakšne moške Venere po imenu Ouca, bog rodovitnosti in preobilice je pa bil Sin, mesec, Ni neverjetno, da je glavno mesto Sabejcev v biblični dobi igralo vlogo nekakšnega Pariza bližnjega vzhoda, doklet mu niso etiopski kralji napravili konec.
Poročilo obeh letalcev je zbudilo v znanstvenem svetu veliko pozornost in je dalo v Evropi in Ameriki pobudo za pripravljanje velikih ekspedicij, ki bodo natančnejs pogledale med ostanke visoke kulture « centru biblične Arabije.
Zvon v parku Nara pri Osaki
Nova vlada ▼ Belgiji
ima nenavadni toikač v podobi drevesne^« debla
ANEKDOTA
Francoski skladatelj Bizet je napisal poleg opere »Cannen* tudi opero »Ribiči biserov«. Pri premieri je hotel sedeti med občinstvom, da bi videl z lastnimi očmi, kakšen učinek napravi stvar na poslušalce. Poieg skladatelja se je vsedel mlad moški, ki se je zelo čudil svojemu sosedo, da ne pioska Izvajalcem. >Kaj vam opera morda ni všeč?« je poizvedoval. Bizet Je vcsato odvtnfl: x5e naj govorim resnico, rrd prar nič ne ugaja-« Potem je začel na vao moč zabavljati in dervali lastno delo v nič, Sosed Je pridno vlekel na uho vsako besedo.
Dragi dan Je čakalo BSzeta sOno presenečenje. Ko Je vstal hi si dal predložiti ča> soptoe s kritikami. Je naletel tudi na Ust, ki Je <A>javil poročilo z naslovom: »Bizet o svoji novi operi«. V poročilu je stalo dobesedno vse, kar Je bQ prejšnji večer »zaupal« svojemu sosedu, ki je bil — česa« BŠset nt mogel vedeti — novinar.
VSAK DAN ENA
ftpaaska vlada je po dolgem iskanju odkrila dobavišča orožja in streliva nemirnim elementom. Zaplenila je 616 samokresov in mnogo nabojev. Na sliki šef madridske pafieije Martinez Gnardholo med pretekuševanjem zaplenjenega materiala
ČE BEKEŠ TO, IZVEŠ
da imajo v Ohiu konjušnico, kjer izpostavljajo konje infrardečim žarkom, ki jih telesno krepijo;
da imamo na Besni ji vsako leto okoli 45 tisoč orkanov;
da uporabljajo švedski smučarji smučI iz aluminija, ki so za polovico lažje od lesenih;
da se razvije »pol čebel in kobilic Šele po rojstvu;
da so črtati Obiskovalci lanske svetovne razstave v Chicagu temperaturo z 21 nadstropij visokega termometra, katerega uradni naziv je bil >svetišče toplote«.
da bo pomnožila Anglija svojo zračno vojsko za 600 novil letal. Osnovala bo z njimi 50 novih krdel za bombardiranje;
da namerava španska vlada zopet uvesti smrtno kazen. Zakonski osnutek je že izdelan in bo v najkrajšem času predložen parlamentu;
da je Rusija odpravila iz svojih srednjih in visokih šol nemščino kot obvezni predmet, ki se je poučeval na ruskih šolah izza rapallske pogodbe in jo nadomestila s francoščino, ki se je poučevala v ruskih šolah že pred svetovno vojno.
Bivši ministrski predsednik de B r o q n e-ville je sestavil novo vlado is 1 Valoncev in 7 Flamoev
Poljska ekspedicija na Gramante
Poljska brzojavna agencija poroča, da je 10. t. m. odpotovala iz Varšave poljska ekspedicija, ki je namenjena na Grumante. Odprava zasleduje Izključno znanstvene smotre in pomeni v bistvu nadaljevanje poljskega raziskovalnega dela iz minul, leta na Medvedovem otoku. Poglavitna naloga odprave je, raziskati, če se dado dobiti še podrobnejša poročila o beli lisi, ki je zaznamovana na zemljevidu poleg Medvedovega otoka. To liso smatrajo vsi poznavalci arktičnih razmer za še neraziskan svet. Odpravo vodi inž. Bernadzikiewicz, ki se bo s svojimi tovariši -vrnil v domovino predvidoma do 20. septembra.
Valček
»Prosim vas, zaigrajte mi tisti štiriročni valček, ki sem ga zadnjič slišal pri Muzi« kantoviht«
S
O R T
Moiocikiistične dirke
V nedeljo na dirkališču ŽSK Hermesa
Zdi se, da bo odslej dana možnost večjega razmaha motociklistiki. že preteklo nedeljo smo imeli priliko pri mali demonstraciji nekaterih naših izvrstnih dirkačev, predvsem v mojstru Stariču, opazovati, da je novo dirkališče na igrišču Hermesa primerno za motorske dirke in je publika z največjim zanimanjem sledila borbi moto-dklistov.
To nedeljo bo prva večja prireditev v Ljubljani pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marušiča. Zbrali se bodo motorni dirkači iz dravske banovine, da tekmujejo med seboj na novem dirkališču, ki omogoča največjo brzino. Zato vabimo naše športno občinstvo, da si te dirke ogleda. Za pozneje nam pripravlja motosekcija ŽSK Her mesa še večje, po možnosti tudi medna, rodne prireditve.
Nedeljske dirke cm bodo pričele ob 15.
Mirila : Rapid (Maribor)
V nedeljo bo na stadionu namesto prvenstvene tekme med Ilirijo in Mariborom, ki jo je savez odgodil, prijateljska tekma med mariborskim Rapidom in Ilirijo. Enajsto -rica Rapida je razen Ilirije in Železničarja veljala za naj resnejšega kandidata za prvenstvo LNP in je s svojimi nastopi po-liazala, <ia spada med najmočnejša moštva v Sloveniji. Njegov nastop v Ljubljani bo posebno privlačen še zaradi dejstva, ker bo ta tekma pokazala, kdo je najmočnejši klub v naši banovini. Rapidovcl so i.- zadnji prvenstveni tekmi z Ilirijo dosegli neodločen rezultat in to na ljubljanskih tleh, kar jasno priča o znanju enajstorice. Obe moštvi bosta nastopili v najmočnejših postavah.
Pričetek Je ob 18.15 na stadionu. Na sporedu sta še dve predtekmi; ob 15. igrata Slovan in Grafika, za njima pa Itilija B in jVmater iz Trbovelj.
članski izlet motokluba Ljubljane
Motoklub Ljubljana priredi 17. t. m. prvi članski izlet v Čatež nad Veliko Loko pred Trebnjem.
Odhod za vozila ob 6.15 izpred kina Matice (Kongresni trg). Za člane in goste, ki nimajo vozil, je odhod z glavnega kolodvora z jutranjim dolenjskim turistovskim vlakom ob 5.44. Prihod v Veliko Loko ob 7.33. Od tam je dobro uro peš na Čatež, kjer bo v gostilni Urbančič skupru zajtrk. Po zajtrku peš izlet na Zaplaz (približno ;i0 minut). Ko3ilo zopet na Čatežu (gostilna Urbančič). Povratek v Ljubljano % vlakom ob 22.08.
Člani naj javijo točno Število soudeležencev - gostov blagajniku gosp. Khamu, Miklošičeva 8, ter naj polože 10 Din zaradi sigurnosti za naročeno skupno prehrano.
Odbor poziva člane, da se izleta udeleže, da se zopet poživi klubska družabnost. Klubski znaki, zastavice in čepice obvezne!
Izlet bo ob vsakem vremenu. (V dežju t »do izletnikom z železnico na razpolago prevozna sredstva od kolodvora Velika Loka in nazaj.) — Tajnik.
V nekaj vr»tah. Na igrišču BSK v Beogradu je kombinirano moštvo BSK in Jugoslavije v sredo v nočni tekmi zmagalo nad dunajskim FC Wienom z 2:0 (2:0). — V nedeljo se spet nadaljujejo pokalne tekme. in sicer v Zagrebu Gradjanski : Bask, v Splitu BSK : Hajduk ter v Beogradu Concordia : Jugoslavija. — Tekma Zagreb : Madrid, ki je sklenjena za prve dni prihodnjega meseca, bo na novem stadionu v Maksimiru, ki bo imel samo na tribunah — cene bodo izenačene s cenami za stojišča — za 20.000 gledalcev prostora. Morda bomo počasi tudi pri nas beležili vsaj malo večje obiske! — V pretekli noči se je v Ne"wyorku končala velika borba za bokseuSko prvenstvo vseh kategorij med dosedanjim prvakom Primom Carnerom in zmagovalcem nad Schmelingom Američanom Maksom Baerom. O izidu bomo mogli poročati šele v jutrišnji številki. •— Za mednarodni plavalni miting Hakoaha na Dunaju so se že začela predtekmovanja. Udeležba je odlična; izmed Jugoslovenov smatrajo za najmočnejšega našega Wilfa-na, ki živi — kot znano — že dalj časa stalno na Dunaju. Inozemskih tekmovalcev bo okoli 40.
Službene objave LNP
(Seja p. o. dne 13. t. m.)
Navzoči: Stanko, Novak, Setlna, Skuhala, Kuhar. Kosirnlk, Mrdjen, Zupane, Juvaa.
Prvenstvene tekme v nedeljo 17. Junija: v Trbovljah, Igrišče Trbovelj, ob 17. Trbovlje : Dobrna, dovoli se predtekma rezerv, službujoči Krhllkar; v Hrastniku. Igrišče Hrastnika, ob 16, Hrastnik : Zagorje, s predtekmo rezerv, službujoči Dolanc; v Celju, Igrišče Celja, oh 17.30 Olimp : Svoboda — Mb., službujočega določi o. o. Celje; v Domžalah, Igrišče Domžal, ob 16. Domžale : Reka, službujoči Martelanc, Domžale naj postavijo vsaj 10 rediteljev.
Odobri se prva poskusna tekma Mladik« : Mars 17. junija v Ljubljani. Zabeležijo se prijateljske tekme Primorje : Železničar v Llublja-nl, s predtekmo; Slovan : Grafika; Ilirija old boy : Sora v škofji Loki; Amater : Svoboda — Ljubljana v Trbovljah; Enakost : KAC — Celovec na Jesenicah. Za slednjo tekmo mora Enakost predložiti dovolilnico pristojne politične oblasti; vse 17. junija.
Naknadno se zabeleži prljatellska tekma Gradlanski : VSK 10. junija v čakovcu.
OdgodHo se termini prvenstvenih tekem: Dobrna : Retje na 24. junija; zmagovalec Zagorje: Hrastnik proti prvaku trboveljske skupine
29.	Junija v kraju prvoimenove.nega ln 1. Jullla v Trbovlfah; prvak ljub! lanskega drugega razreda proti zmagovalcu Elan : Ko-itan na 15. Julija v kraju zmaeovalca. Elan : Korotan, druga tekma 8. Julija bo v Ljubljani.
Protest železnlčaria proti verificiranju tekme Ilirija : Železničar 3. junija v LJubljani ee odstop SZNS v Izjavo.
JNS dostavlja načrt terminov za Izločilna tekmovanja v V. skupini: 15. julija Ljubljana I. : Gradjanski, 22. julija Primorje : HaSk, 29. julija Gradjanski : Hašk. Primorje : Ljublians T. 5. avgusta Llubljana i : Hašk, 12. avgusta Gradjanski : Primorie. 19. avgusta Hašk : LjubUana I., 9. septembra Primorie : Gradlanski. 16. septembra Hašk : Gradlanski. Ljubljana T. : Primorje. 23. septembra Gradlanski • Llnbllsna I..
30.	septembra Hašk : Primorje. —" Tajnik IT.
Zbor lahkoatletskih sodnikov, Ljubljana.
(Služoeao.) An jutrišnji junlorskl miting 6K Ilirije ob 16. na starem IgriScu od CelovsKl cesti, se določa naslednji sodniki zbor: vrhovni sodnik: A. Gnidovec, voditelj tekmovanja: major Jane, startar za teke: M. Megusar, startar za ln mete: Kos, casomerUct ln sodniki na cilju: Inž. Baltič, dr. Kuhelj, major Jane, Peva-lek, Griinfeld (stoparicel). — Sodniki za skoke ln mete: Bradač, dr. Alujevič, Potokar, zapisnikar: Polajnar. — Vsi imenovani se morajo tekmovanja brezpogojno udeležiti. Javijo naj se ob pol 16. voditelji tekmovanja. Za vsak neopravičen izostanek — tudi v bodoče — se bo postopalo po pravilniku.
*
Seja zbora lahkoatletskih sodnikov bo T ponedeljek 18. t. m. ob pol 21. pri Slamiču. — Dnevni red: Žensko drž. prvenstvo, sodniški Izpiti. — Vsi odborniki brez izjeme so brezpogojno vezani na udeležbo. — Predsednik.
ASK Primorje — kolesarska sekcija* Drevi ob 20. važen sestanek verificiranih dirkačev ta sekcijskega odbora v Delavski zbornici. Grabeč, Oblak, Gregorič ln Stirn zaradi olimpijske dirke v Mariboru sigurno!
ZSK Hermes. (Moto-sekclja.) Drevi ob lfl.30 strogo obvezen sestanek pri Habjanu vseh odbornikov ln onih, ki sodelujejo pri nedeljski dirki kot reditelji itd.
SK Grafika poziva vse Igralce, ki imajo opremo doma, da jo danes sigurno vrnejo gospodarju na Igrišču. Prav tam obvezen trening za vse Igralce.
S K Svoboda. Danes od 14. dalje trening na igrišču Primorja. Kdor nI prost popoldne, naj pride po 18. Ob 20. sestanek vseh članov v Delavski zbornici, nato seja odbora. Igra v Trbovljah.
SK Slavij**, Danes ob 19. strogo obvezen sestanek vseh K^sOmetošev zaradi nedeljskih tekem v posebni sobi kavarne »Evrope«. Pogačnik sigurno. Keše naj prinese opremo. Sigurno pa vsi, ki še niso verificirani.
TSK Slovan. Danes od 17. dalje obvezen trening za vse igralce na našem igriššču; ob 20. pri Krušiču članski sestanek, obvezen za vse.
Slnžbene objave OZDS, Ljubljana. — Za tekme dne 17. t. m., prijavljene OZDS so določeni naslednji sodniki: V Ljubljani, igrišče Primorja Primorje : železničar Schneller, pied-tekma Kušar; Stadion ob 15. Slovan : Grafika Pevalek, Ilirija B : Amater Mrdjen. Ilirija : Rapid Držaj; igrišče na Rakovniku Mladika : Mars Baltesar. — Celje ob 17. Olimp : Svoboda, Maribor Ochs; Hrastnik ob 16. Hrastnik : Zagorje Janežič; Trbovlje ob 17. Trbovlje : Dobrna Wag-ner; Domžale ob 16. Domžale : Reka Pfundner; Jesenice Enakost : KAC, Celovec Dolinar. Tajnik.
SK Domžale. (Nogometna sekcija.) Za nedeljsko tekmo proti Reki naj bodo ob 19.30 v garderobi: štiftar, Krek, čad, Janežič I., H., m. Može, Jovič, Cerar, Zahret, Ambrožič, Bltenc, Vidmar.
Službeno lz LNP. Se1a kazenskega odbora bo drevi ob 20. v podsaveznem talnISt.vu. K eti-sllšaniu se podata Drevenšek Vil tem Svoboda-Sfb. li T>robe* MMan. Mars. Ta'nik ITT.
Službeno Ir lue. olimp. odbora. Vsi krajevni odbor* in poverlenikl oziroma, kier jih ni. organizacije, ki so dne 10. t. m. ortmn^lrsle ollmtJUskl dan. se naprošajo, da nulno poM1e1o porodila o moralnem 1" materialnem uspehu rr-irer"**-0 ^Tienem •? *i.r>om 1.-,	na na-
slov JOO. Zaoreb. Pmlinov trs 2 TXsr>phl v v=a-V^m kraju bodo obiaviieni v dnevnem tisku. KValevnl odbor v Blelovaru 1e zbral 1685 Din člstesra dohodka.
Športni drobiž
Olimpijska vas
Po vzorcu Američanov bodo za prihodnjo olimpiado tudi Nemci zgradili olimpijsko vas, kjer bodo nastanjeni vsi moški udeleženci, medtem ko bo damski športni svet za isto ceno stanoval po hotelih v mestu. Vas bo oddaljena okoli 14 km od stadiona, s katerim jo bo vezala posebna cesta. Promet bodo oskrbovali podnevi in ponoči avtobusi. Za stanovanja bodo zgradili enonadstropne hišice iz kamna za 10 do 12 tekmovalcev; v vsaki sobi bosta po dve postelji. Za vse ostale potrebe bo preskrbljeno v olimpijski vasi. Vsak narod bo imel svojo kuhinjo, kopalnice itd. Nemci so dobro opazovali v Ameriki!
Nurmi spet v ospredju Na prihodnjem zborovanju mednarodne lahkoatletske zveze v Stookholmu namerava finska zveza spraviti Nurmijevo zadevo spet na dnevni red. Kakor znano, je izvršni odbor mednarodne zveze na zadnji olimpiadi v Los Angalesu Nurmiju prepovedal startati, češ, da mu po razpoložljivih dokazih ne more priznati amaterske kvalifikacije. Finska, ki tega primera še zmerom ni pozabila, hoče s to stvarjo na kongres ter pri tej priliki doseči, da se mednarodni lahkoatletski zvezi ne bi priznala pristojnost za takšne odločitve.
Iz lahkoatletskega sveta Na 30 km dolgi progi od Prage do Mel-nika, na kateri so tekli te dni trinajstič, je zmagal tekač Sparte Sulc v 1:57:20.2. V hoji na isti progi je bil prvi Italijan Ri-volta v 2:39:55. — 181etni Norvežan Stai je pred kratkim skočil v višino 188 cm; v Atenah je v isti disciplini izboljšal grški rekord Antyphas na 190 cm. — Najboljši Madžari so letos vrgli disk 46.9 (Dono-gan), kroglo 15.02 (Darany) in kopje 64.55 (Varseghy). — Stalno preko 70 m meče sloviti finski metalec Matti Jarvinen; nedavno je v Vasi dosegel daljavo 73.4 m.
Velike mednarodne športne tekme v Rusiji
Po ruskem radiu posnemamo, da bodo letos poleti v Moskvi velike mednarodne športne prireditve. Na sporedu so tekme v boksu, nogometu, plavanju, lahki atletiki in rokoborbi. Povabili so Rusi za nogomet Cehe, Francoze, Špance in Turke, za rokoborbo Avstrijce in Francoze, za boks Angleže in Nemce. Kakor se sliši, so v pogajanjih tudi s plavači Weissmullerjem in Arne Borgom ter lahkoatleti Hoffom, Nurmijem in Iso Hollom zaradi nekaj startov v Rusiji. Polagoma bomo morda le kaj slišali, kaj počno športniki v daljni Rusiji.
Zaušnica hazenašice To novost na zelenem polju so si privoščile hazenašice v Beogradu na prvenstveni tekmi med BSK in Jugoslavijo. Sodnik, ki je tudi na hazenskih tekmah lahko zelo slab, je razgrel rdeče igralke tako, da je ena izmed njih pritekla nadenj in mu pri-soliia zvenečo klofuto. Na to znamenje je vdrla na igrišče publika in s tem je bilo konec te slavne tekme. Dobro je napisala »Politika«:
Topla ženska ruka uvek Ljudske rane blaži Ali ovo za hazenu Izgleda, ne važi. Najbolj avtentično > bi vedel to pojasniti sodnik sam, ki je zaenkrat edini svoje vrste in zato tudi energično demantira dogodek.
Novi svetovni rekordi Američan Tovrance, ki je pred kratkim v Birminghamu (Alabama) vrgel kroglo 16.32 m, je te dni z oficielno kontrolo v isti disciplini dosegel znamko 17.19 m. — Tri nove svetovne rekorde so si privoščili japonski plavači. V izbirnih tekmah za »plavalno olimpijado daljnega vzhoda« v Manil-li so plavali: Makino na 800 m prosto 9:49.8, s čimer je potolkel svoj rekord skoraj za 20 sekund, Koike na 200 m prsno 2:36.4, ki je že pred tem nekoč dosegel krasen čas 2:39.2; Yokoyama , ki je izboljšal Makinov svetovni rekord na 400 m od 4:46.4 na 4:45.8. Pri slednjem je treba pripomniti, da je Američan Merica aprila t. 1. plaval na enaki progi 4:43.2, toda ta čas še ni bil priznan.
Športna potovanja niso rodbinske zadeve
Nemški vrhovni športni vodja je izdal pred kratkim proglas, v katerem prepoveduje aktivnim športnikom, da bi na potovanjih doma ali celo po inozemstvu jemali s seboj preštevilno spremstvo, najmanj pa
ženske. Pravi, da bo z vso strogostjo nastopil zoper kršitev tega priporočila. Svoj sklep utemeljuje s tem, da nikakor ne gre, da bi mlade športnike, ki morajo postati veliki in samostojni borci, vzgajali v narave, ki jih povzdigujeje v nebo samo dame iz najbližje okolice. Pametna beseda, ki bi morda veljala tudi marsikje drugod, čeprav je dozdaj še ni nihče izustil!
Šport v Albaniji Organizirano se šport goji pri naših sosedih na jugozapadu od 1.1930. Albanci uvajajo polagoma vse športne panoge, toda pri nekaterih še niso prišli preko začetkov. V zadnjem času je športno gibanje vedno živahnejše, tako da se lahko računa, da bomo lahko tudi med njimi vsaj v nekaterih panogah dobili bližnje nasprotnike. Prvenstva so imeli sami dozdaj samo v nogometu, lahki atletiki, kolesarstvu, tenisu in smučanju. Lani so se — kot znano — udeležili tudi balkanske olimpijade v Atenah. Da se šport po Albaniji razvija, kažejo številke: 1. 1927 so bila tamkaj samo 3 športna društva z okoli 200 člani, zdaj pa jih je najmanj 30 z nad 3000 člani. V službi športnih organizacij so zaenkrat še italijanski učitelji.
§okoi
Sokolsko društvo Moste pri Ljubljani
priredi v nedeljo 17. t. m. na šolskem dvorišču svoj letni javni nastop, pri katerem bo sodelovala vojaška godba iz Ljubljane. Dnevni spored je naslednji: Ob 9. skušnje, ob 15. sprevod, ob pol 16. do 16. sprejem gostov, nakar prične ob 16. glavna točka programa, telovadba. Po telovadb? prosta zabava s plesom in srečolov. — V primeru slabega vremena se prireditev preloži na naslednjo nedeljo. Društvo apelira na njemu naklonjeno občinstvo, da se udeleži prireditve v čim večjem številu ter s svojo udeležbo pomaga in omogoči, da si postavimo v doglednem času svoj sokolski dom, ki je v Mostah spričo vedno večjega dotoka članstva tako zelo potreben.
Zlet trboveljskega Sokola na D<>1. Da vrne trboveljski Sokol obisk dolskemu Sokolu, ki se je polnoštevilno udeležil okrožnega zleta v Trbovlja, priredi v nedeljo 17. t. m. pešizlet na Dol, katerega se udeleži vse članstvo v krojih. Zbirališče ob 11. pred Sokolskim domom, skupen odhor ob pol 12.
Sokol v Velenju priredi v nedeljo 17. t. m. ob 15. na letnem telovadišču pri Rudarskem domu nastop vseh oddelkov. Otvorita ga šoštanjska in velenjska štafeta. Sodelovala bosta priznana rudarska godba iz Velenja m domači šramel. Po telovadbi ljudska veselica s pevskinri točkami sokolskega okteta in s plesom. Pridite!
Sokol v Gornji Radgoni. Pri sokolski tomboli sta dobila prva dva glavna dobitka Anica Friedauova, viničarjeva hčerka iz Polic (1500 Din) in pismonoša Rudolf Rauter iz Črešnjevcev (stensko uro). Sokol se zahvaljuje vsem, ki so z darili in kakorkoli pripomogli k dobro uspeli prireditvi. — V nedeljo 17. t m. proslavi Sokol 15* letnico obstoja in priredi s sodelovanjem okoliških društev in čet nastop s pričetkom ob 15. — Društvo je sodelovalo pri župnem zletu v Ptuju v nedeljo 10. t m., kjer je nastopilo 17 članov in članic. Ti člani bodo nastopili, tudi na pokrajinskem zletu v Sarajevu.
Komu pripada drevje na razlaščenih zemljiščih?
Beograd, 13. junija Pri razlaščanju zemljišč na veleposestvih so ugotovili, da se pogostokrat na parcelah. določenih za razlastitev, oziroma na robovih njiv, livad in pašnikov nahajajo starejša debla hrastov in drugih dreves, za katera zahtevajo veleposestniki posebno odškodnino. Sklicujejo se na zakon o likvidaciji agrarne reforme, ki določa le odškodnino za zemljo in zgradbe, ki se z zemljiščem razlastijo. Zaradi pravilnega tolmačenja te odredbe zakona o likvidaciji agrarne reforme je kmetijsko ministrstvo izdalo tole pojasnilo:
Sadno drevje brez razlike, grmičevje in druga drevesa, ki so v prsni višini izpod 30 cm v prečniku debela, preidejo v last agrarnih subjektov kot sestavni del razlaščenega zemljišča. Veleposestnikom pa se zanje ne prizna nobena posebna odškodnina poleg zakonite odškodnine za zemljišče. Za drugo drevje, debelo nad 30 cm v prečniku in v prsni višini bodo komisije za likvidacijo agrarne reforme dovolile lastnikom, da ga lahko v določenem roku posekajo in da stebla odpeljejo, če se z agrarnimi subjekti ne sporazumejo o višini odškodnine.----
Občni zbor Zveze društev privatnih nameščencev
Ljubljana, 13. junija. V soboto je bil v veliki dvoTani Delavske zbornice redni občni zbor Zveze društev privatnih nameščencev. Številni delegati eo zastopali 12 nameščenskih društev iz vseh večjih kraiev dravske banovine. Skupščini eo prisostvovali ekoro vsi delegati Pokojninskega zavoda, ki pripadajo tej zvezi in bančni organizaciji.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik zveze g. Joško Z e m 1 j i č. Pozdravil je zastopnik© Pokojninskega zavoda. Delavske zbornice, OUZD, zastopnika bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva g. dr. Plesa in g. ravnatelja Podgorška, predsednika ljubljanski podružnice bančne-ga saveza g. Vladimirja Vrančiča, delegata NSZ g. Kravosa in delegata Pomočniškega zbora g. Lampiča.
iz poročil predsednika Joška Žemljica, tajnika dr. Koetla in blagajnika Cirila Li-karia je posneli- da je zveza s 6vojimi 14 včlanjenimi samostojnimi nameščenskimi organizacijami raznih strok in i njihovimi 13 podrjžnicami daleko najmočnejša in najso-lidnejša stanovska organizacija privatnega nameščenstva v dravski banovini. V teku je ustanovitev 4 novih nameščenskih društev. Preteklo leto je bilo za Zvezo zelo uspešno. Zveza je skupno z bančno organizacijo izvo-jevala absolutno večino v nameščenskih samoupravah Delavske zbornice, Pokojninskega zavoda in TBPD. Zveza je imela skupno s svojimi društvi nad 340 sei. predajanj, zborovanj in konferenc. Denarni promet je znašal v preteklem poslovnem letu pri Zvezi in njenih droštvih skoro 1,000.000 Din, dočim znaša premoženje samo okrog Din 900.000.— ki odnade v veliki meri na razne podporne sklade. Proračun upravnih stroškov za prihodnje poslovno leto pri Zvezi znaša skoraj 90.000 Din. Zveza izdaja
mesečno sorialno-politično revijo »Organizator«, ki io prejmejo vsi člani v zvezi včlanjenih društev brezplačno. Ti podatki jasno pričajo o obsežnosti in agilnosti Zveee kot centrale velikega dela vseh nameščenskih stanovskih organizacij v dravski banovini.
Na predlog revizorja Rudolfa Gonelliia kz Trbovelj je bila soglasno podana razrež-nica.	,
Pri volitvah je bilo izvoljeno naslednje naoelstvo Zveze: predsednik Joško Žemljic (Ljubljana), prvi podpredsednik Ladislav Čargonija (Ljubljana), drugi podpredsednik Franjo Volčanšek (Trbovlje), tretji podored-sednik Franjo Miklavič (Maribor), tajnik dr. Janko Kosti, blagajnik Ciril Likar, član načelstva Ivan Tavčar, vsi triie iz Ljubljane; revizorji Rudolf Gonelli (Trbovlje), Ivan Velepič (Jesenice), Drago Pišof (Ljubljana).
Pri slučajnostih je občni zbor sprejel resolucijo, v kateri protestira zopair nameravano poslabšanje socialnopolitičnih določb obrtnega zakona, nadalje zahteva uvedbo zakona o minimalnih mezdah in zboljšanje socialnega zavarovanja, zlasti pokojninskega z znižanjem starostne dobe in olajšanjem pogojev za pridobitev rente.
Iz življenja na deželi
Iz Kamnika
ka— Občinske volitve v preoSnovani občini Tuhinju bodo to nedeljo. Jugoslovenska nacionalna stranka ima v Tuhinjski dolini močne postojanke, kar so že dokazale ponovne volitve v Mctniku, pri katerih je dobila nasprotna lista tako malo glasov, da ji v občinskem odboru ni pripadlo niti eno mesto. Prepričani smo, da se bodo tudi v nedeljo vsi trezno misleči občani zavedne Tuhinjske doline zbrali ped okriljem JNS in oddali svoje glasove njeni listi, na kateri je nosilec g. Anton Bur-keljca, dosedanji župan občine Zgornjega Tuhinja. Preteklo nedeljo je imela nacionalna stranka v Tuhinju shod, ki je bil krasno obiskan. Prostorna šolska soba je bila nabito polna volilcev, ki so živahno odobravali izvajanja govornikov. Poleg poslanca Antona Cererja je na shodu govoril tudi minister n. r. g. Ivan Pucell.
ka— »Tabor«, podporno in prosvetno društvo primorskih emigrantov za kamniški srez, bo imelo to nedeljo ob pol 10. dopoldne v gostilni pri Uršiču letni občni zbor z volitvijo novega odbora in komemo-racijskim govorom za bazoviške žrtve. Vabljeni tudi nečlani!
ka— s pestmi nad nacionaliste. Iz Kamnika nam pišejo: Preteklo nedeljo je bil v Stranjah pri Kamniku shod tako zvane narodne stranke, na katerem je govoril g. Hodjera. Klerikalni voditelji so dirigirali na shod svoje pristaše iz sosednih vasi, iz radovednosti pa je prišlo na zbor tudi precej somišljenikov Jugoslovenske nacionalne stranke. Govornik je razkladal občinstvu historije o milijardah v Švici, o korupciji in o volilnih nasiljih in nepravilnostih, s katerimi izkuša opozicija zakriti svoje uspehe pri zadnjih občinskih volitvah. Ko je govoril o pristranskem poslovanju sodišč pri potrditvi kandidatnih list, so pristaši JNS, ki so dotlej mirno poslušali govornika, ugovarjali in odločno odklanjali taka demagoštva, ker je znano, kako strogo objektivno in nepristransko so v tem pogledu poslovala naša sodišča. Del poslušalcev, ki je seveda z naslado požiral take in podobne besede, je s klici »Dol z njimi!« padel po nekaterih pristaših JNS in se jih dejansko lotili s pestmi. Posebno sirovo so napadli tajnika sreskega cestnega odbora g. Janka Humarja. Divjaškim argumentom s pestmi je seveda težko postaviti protiargument, če hočeš veljati za civiliziranega človeka. Naši zavedni Stran-arji bodo prihodnjo nedeljo pri volitvah pokazali, da ne odobravajo takih sirovih metod in bodo oddali svoje glasove za listo JNS. Popolna zmaga nacionalne stranke bo najlepši odgovor.
ka— Na kamniškem kopališču bo letos spet živahno.Občina je poskrbela, da bo letos voda v bazenu mnogo toplejša kakor dozdaj, ker je dala posekati drevje in grmovje v Nevljici poldrug kilometer daleč proti Nevljam. Oficielna otvoritev kopališča bo to nedeljo. Sodelovali bodo naši plavači in mestna godba.
Iz Trbovelj
ake šole, telovadne točk« in petje, vse }» bilo lepo in mnogobrojno občinstvo »e J« divilo vzornemu podajanju. Posebno pohvalo pa zasluži koncertni deL Mešani zbor je pod vodstvom g. Juvana odpel 10 težkih pesmi s tako fineso, da se mora človek čuditi, kako je mogoče doseči tak uspeh * učenci meščanske šole. Človek ie odhaial iz dvorane prijetno presenečen in z novimi upi na bodočnost, ker od mladine, kakršna je v St Vidu, lahko pričakujemo najboljie. Videli smo tudi, da meščanska šola v St. Vidu vrši svojo dolžnost v polni meri in vodstvu ter učiteljskemu zboru moramo biti hvaležni. Učencem in učiteljskemu zboru čestitamo.	_
Repertoar
DRAMA.
Začetek ob 20
Petek, 15.: Kulturna prireditev v Oral
ki. Rezervirana predstava. Sobota, 16.: Družbi. Red a
0PEHA. Začetek ob 20.
Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Trubadur. Gostujeta
Rjnčeiva in dr. Adrian. Red. A. Nedelja. 17.: Manon. Gostuje Andrš Burdi-no. lirični tenor pariške Opera Comi-que. Izven. Znižane cene.
Drama.
Zaradi neugodnega — hladnega vremena
odpade za noboto nameravana uprizoritev
»Kulturne prireditve v Črni mlaki« na letnem gledališču v Tivoliju. Namesto tega bo ta večer predstava v drami, in sicer ee uprizori Galsworthyjeva »Družba« za red C. Opera.
Druga uprizoritev na nerao postavljene
Verdijeve opere »Trubadur« bo v soboto 16. t. m. Pri tei predstavi nastopi po več-tedenskem presledku zopet naš odlični gost g. dr. Adrian v vlogi Manrica. Leonoro poje ga. Zinka Kunčeva, grofa Luno g. Janko, Ažuren o ga. Golobova. »Trubadur« jo naša izvrstna predstava. Predsta-m bo za red A.
»Manon« s liričnim tenorjem pariških oper Andrčjem Burdinom v vlogi kavalirja Des Grieuxa bo v nedeljo 17. t m. Gospod Burdino ima pravkaT v Zagrebu ogromne uspehe. Kdor ga je enkrat slišal, ga želi ponovno videti na odru. Njegove kritike so najlepše iz vseh mest vse Evrope. Poudarjamo, da gostuje g. Burdino samo enkrat v naši operi. Cene so zvišane operne. Pred-prodaja se že vrši.__
NA KRIŽIŠČU CENTRA LJUBLJANE
oddamo za 1. avgust v I. nadstropju komforta«
stanovanje
obstoječe lz petih velikih sob in dveh kabinetov,
primerno
tudi sa poslovne lokale za: zdravnike, zobozdravnike, zavarovalnice, odvetnike,
agentare, modne salone. Vprašati je v oglasnem oddelku »Jutra«.
1,000.000 LEPIH BABIC
Nalezljive bolezni. Po naši dolini se je začela širiti griža. Da ta nevarna epidemija ne bi zavzela prevelikega razmaha, je imel okrožni zdravnik g. dr. Jenšterle v torek popoldne poučno predavanje, katerega se je udeležilo mnogo mater. Slabe stanovanjske razmene, nezadostna prehrana, uživanje nezrelega sadja in nesnaga so stalna nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni.
Iz Ptuja
j-- NSZ opozarja na protestni shod, ki bo danes ob pol 19. v gostilni j>Slon«. Na shodu se bo obravnavalo vprašanje reforme sedanjega obrtnega zakona. Vsi delavci in nameščenci naj se udeležijo shoda, ker gre za njihove težko pridobljene pravice.
j— Zdravniška vest. V Ptuju se Je naselil zdravnik za splošno zdravilstvo, upokojeni sanitetni major g. dr. Rado šoiber. Ptuj ima zdaj sedem zdravnikov za splošno zdravilstvo in tri zobne zdravnike..
j— Razstava risb. Pred zaključkom šolskega leta je realna gimnazija razstavila številne prav dobre risbe in ročna dela za-vodovih dijakov. Nekaj slik je bilo kar umetniško dovršenih. Vsekakor gre priznanje profesorskemu zboru in dijakom!
j— Nezgoda. V nedeljo se je vračala od sokolske telovadbe v Ljudskem vrtu domov 221etna Mara Crnilova iz Ptuja in je med potjo padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Zdravi se v bolnišnici.
j— V Maribor «e je preselil iz Ptuja upokojeni računovodja g. Karel Cepi, ki je po rodu Ceh, vendar prav dobro govori slovenščino. Zvestemu naprednjaku želimo
v novem bivališču vso srečo!
*
PAVLOVICI. Ormoška podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je pred kratkim priredila pri nas v sadovnjaku g. Kiriča predavanje o vzgoji sadnega drevja. Predavala sta sreski kmetijski referent gospod Zorčič o sajenju in negovanju in inž. g. Skubic o škropljenju sadnega drevja. Udeležilo se je predavanja nad 60 kmečkih fantov in mož.
ST. VID NAD LJUBLJANO. Podmladek JS na meščanski šoli v St. Vidu je priredil v nedeljo 10. t. m. akademijo, ki zasluži vso pohvalo. Ves program je bil fino izbran in kar najvestneje naštudiran. Dra-matski nastopi, zborne dektamacije, slavnostni govor, ki ga je govoril dijak meščan-
-
Poizkusite novo KREMO T0KAL0N hranilo za kožo, pa boste tudi Vi na videz mladi
Mi bi lahko zahtevali Din 1.000.— za tubo tega presenetljivega odkritja in izuma dr. Stejskala, profesorja dunajskega vseučilišča, ia milijoni žena bi radi plačali to vsoto. Namesto tega pa »e prodaja po starih cenah: Din 12.— in Din 20.— po tubi.
Če bi hoteli videti žene, ki »o dosegla čudovite rezultate z uporabo nove kreme Tokalon, bi morale hoditi te žene okrog 5.000 ur mimo Vas. Ena, dve... ena, dve... one bi hodile, dočim bi Vi »tali. trudni in onemogli, ter jih motrili okrog 5.000 ur, torej 500 dni oo 10 ur.
Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo *a kožo (rožnate barve), zvečer pred spanjem. Ta krema hrani in pomlajuje kožo, ko Vi spite, po zaslugi Biocela, pridobljenega od mladih živali. Krema hitro odstrani vse ne-dostatke polti. Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo bele barve (ne mastno) zjutraj. Ona hrani VaJo kožo ves dan ter učinkuje tako, da se puder pripoji ter ostane neviden. V treh dneh bo Vam kožo napravila belo, da se boste čudili.
„FIT0NIN"
je, kadarkoli so ga uporabili, takoj in zanesljivo pomagal. »Fitonin« je zanesljivo sredstvo za nudenje prve pomoči pri vseh poškodbah, kvarah in opeklinah itd. ter se njegovo učinkovanje ne omejuje samo na razkuževanje, temveč tudi ustavi krvav-Ijenje, oblažuje bolečine, a rano samo naglo ozdravi. Steklenica Din 20.— v lekarnah. Po pošti 2 steklenici po povzetju Din 50.—. Poučno knjigo št. 14 pošlje brezplačno »Fitonin«, dr. z o. z., Zagreb 1-78.
(Reg. pod br. 1281 od 28. julija 1933.)
L. Woffi;	22
Ciarra^an
Roman
Da bi se Garraganu osebno približal, pa Heniksteitiu ni uspelo/ Dobra misel starega Ewedimga, ki se mu je zaradi Glorijinega priporočila ustrežljivo, čeprav brez navdušenja, dal na voljo, se je izjalovila. Eweding je bil namreč ponudil mlademu grofu, naj najame sobi, iz katerih se je bil gospod Rosenstein iz 2olkiewa izselil. Ta načrt je bil Heniiksteinu zelo po godu, a Garragan je kar vzrojil, ko mu je jel sluga govoriti o novem najemniku.
>Memda se ti je zmešalo, Eweding!« je razsajal Garragan. »Na-mestu da bi bil vesel, ko sva se iznebila ene nadloge, rrti hočeš takoj nakopati drugo? Mar ti dajem premalo denarja za gospodarstvo? AK ti je plača premajhna? Ce je tako, govori odkrito in ne trapi me s takimi rečmi.«
Starec, ki se je kakor tepen pes splazil iz sobe, je bil od tistih dob nasproti Heniksteinu nekoliko bolj udržan.
Henikstein je nahajal malo prilike, da bi razvil svoje detektivske zmožnosti, zakaj Garragamovo življenje je bilo vsakomur očitno. Vsako jutro natanko ob osmih je odšel Garragan z doma in se odpeljal v Neukolln na Hermannovo cesto, tam izginil v ključavničarski delavnici, ki je bila last nekega Emila Pachalyja. Izgovora, da se je seznanil s tem ključavničarjem, ni bilo težko najti, a Henikstein ni mogel zvedeti od moža, ki je bil videti nekoliko slaboumen, ničesar natančnega o njegovem razmeriu do Garragana. Ko se je He-
nfkstera prepričal, da v tej nedolžni delavnici gotovo ne gradita peklenskega stroja zopeT Glorijo, je bil Emil Rachaiy na Hermannovi
cesti zanj opravljen.
Med polšesthni in šestimi zvečer se je Garragan vračal domov in ni več zapustil svojega stanovanja. Po Ewedingovih poročilih je gospod večerjal, nato pa risal ali pisal, časih tudi kaj bral; največkrat je pa sedel brez dela, kadil cigareto za cigareto m strmel v zrak. Okoli enajstih je legel spat.
Ta enoHčni, skoraj dlakocepno urejeni način življenja ni mogel zbuditi v opazovalcu nobenega suma, in tako je Henikstein, ki se je v Berlinu dolgočasil in neznosno koprnel po Gloriji, nekega večera spoznal, da je njegovo poslanstvo končano. A skoraj še tisti mah, ko je prišel do tega kaT prežaiostnega spoznanja, je sam v sebi začul svarilen glas, ki se je na vse pretege upiral njegovemu odhodu. V Gar-raganove misli res da ni mogel prodreti, niti če bi bil še pol leta nadaljeval svojo detektivsko vlogo, ki je že zdaj postajala smešna. A v tej uri omahovanja in negotovosti se je nehote spomnil Mac-phersonove misli, ki jo je ob svojem odhodu v Berlin sam pri sebi odklanjal, prvič, ker se mu je zdelo neznačajno, ravnati proti pro-šn:i, ki jo je bila Glorija toli nujno izrekla, drugič pa, ker se mu je zdelo, takisto kakor Gloriji, nepošteno, okoristiti se s človekovo stisko in nakopavati brezzavetnemu nesrečnežu komedije z ženskami.
Ce se je Henikstein zdaj vendar vrnil k Macphersonovemu načrtu in poizkusil premagati svoj notranji odpor, je storil to zato, ker je bil ljubosumen, ne da bi se tega sam jasno zavedal. Zdaj se ni več bal Garraganovega sovraštva, ampak ljubezni, ki jo je bil ta mož še zmožen zbuditi. S tistim nagonom zaljubljenih, ki daje dvaj-setletnikom modrost starcev, je Henikstein spoznal, da ne more biti njegovim upom nič tako nevarno, kakor če se Glorija vnovič zaljubi v svojega moža.
Ko je prišel Henikstein v svojem premišljevanju do tod, se mu je zazdelo neogibno, da priklene Garragana na drugo žensko in ga s tem dokončno loči od Glorije. A zdaj, ko je bil sklenil izvršiti to namero, čeprav se je upirala njegovemu viteškemu čuvstvu, se je pokazala vsa velika težavnost podjetja.
Kako je bilo moči nahujskati žensko na človeka, ki je živel tako kakor Garragan? Vrli Macpherson s svojimi neumutfmi dolarskimi čeki si je predstavljal vso reč lažjo, nego je bila v resnici. In kakšna bi morala biti ženska, da bi priklenila Garragana za delj kakor za kratko, neobvezno prigodo?
Mladi grof je zvedavo ogledoval ženske v dvorani, kjer je obedoval, kakor da bi hotel dognati, kateri lik je pravi za Garragana. Nobena izmed dam, čeprav so bile med njimi krasotice, ni ustrezala Heniksteinovim zahtevam. Poveriti to nalogo kokoti, pa naj bd bila še tako posebne vrste, se mu je zdelo brezupno in napačno. Saj ni šlo za ugotovitev preprostega prešuštva. Šlo je za omreženje Garraganovega srca.
Henikstein je poznal v visoki družbi nekaj mladih in zapeljivih dam, ki bi se bile nemara dale pregovoriti in bi se bile, deloma iz pokvarjene radovednosti, deloma iz zanimanja za dovolj veliko število ameriških dolarjev, strmoglavile v prigodo; a vse te ženske so bile baš v predigri preveč obotavljave in obšestne in so prav s tem dokazovale, da se prištevajo k dobri družbi.
Grof Henikstein je zavrgel dame iz visoke družbe, nejevoljno se boreč s predstavo, ki ga je obsedaia, namreč, da bi morala biti ženska, ki naj osvoji Garragana, podobna Gloriji. A kje na svetu je Mla druga Glorija? Ko je mislil na Glorijine črne lase in njene svetle sinie oči, ga je po čudni zvezi prešinila rešilna misel: Mariska T6-thova.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 peu za besedo, Um 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plavajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi in ienttve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vrt ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:n m
odgovor, odložite Ulu J." ▼ znamkan.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana.
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 2 Din u šifro alt dajanje na «3ova 5 Om. Najmanjši znesek 17 Din
Trgovski pomočnik
ipece-rijske in kdionijaAne brana«, sposoben za obisk odjemalcev, dobi namešče-aje. — Samo pismene ponudbe aa.: Ed. Suppanz, Pristava.	16094-1
Korespondent (inja)
samostojna y reševanju eiov., srbohrvaške in nemške korespondence. dobi nekaj ur dnevnega zaposlenja. Ponudbe na oglas. oiideleki»Jut.ra« pod značko »iPerfektna«.	16175-1
Mlada gospodična
simpatična, bi šla za čas šolskih počitnic k enemu «.li dvema otrokoma na deželo, aii d« morje. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe La oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Otroke imam rada«.
16-201-2
Brivskega
pomočnika
»t are-Sega, stalnega, dobro ia.nrjefflega in hitrega sprejme »Ra.wd«. Sv. Petra e. fc. 25.	16163-1
Začetno natakarico
aiado in čedne zunanjosti p»trebuj-em za takoj. Ponudbe e sliko na og'ofn.1 oddetek »Jutra« pod šifro »Dolenjske Toplice«.
16165-1
Iščem strokovnjaka
•nt. isd-elo vanje (naravnega m«!it>ov<>g» soka, « jv-akso v večj-em podjetju Potiudbe ae Aloma Oom-panv d. t o. t.. Ljubljana Aleksandrova oesta št. 2/1 161TO-1
Službe išče
B>weda 50 par« davek
9 Din za iilrc aH da Janje naslova 3Din Naj-man 16' znesek l? nin
Plačilni natakar
3?. let sta<r, kavcije znvo-4en, išče stalno nameščeni«. Event. gre tudi ca t*-zono. Ponudbe na og'fls. oddelek »Jutra« pod šifro »Xm>žen«.	16157-3
Mlada gospa
tettrjeaia v trgovini rneša-Tves-a blaga, išče kako primerno z«r>"sienie. -Zmožna e^kaj kavcije. Ponudbe na offla«. oddelek »Jutra« pod »•Pridna im poštena«.
16189-2 1
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Poltovorni avto
nove gume, davki plačani, prodam za 9500 Din. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«..	16182-10
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Košarske izdelke
pri-znano lepo in čisto izdelano prodam po zniža-ni ceni. Košarice i« stojal-čka sa ročna dela, za cvetlice, za kruh. za papir, ročne i« kopalne torbice, vrtne efcole, za na balkom aLi verando itd. — Naprodaj je tudi dobro ohranjen — globok
otroški voziček
za dvojčke. Fany Pa tik, Radovljica — graščina.
16158-6
Otroški voziček
rabljen, g'-obok. lepo ohranjen. poceni naprodaj. — Poizve ee pri A. Gorcn d. i o. i., Tyrševa c. 1.
161S4-6
Bugi
za finega kon.;a, skoro nove gume. radi odihode za vsako sprejemno ceno naprodaj d«.nes do Vi 12. ure v gostilni pri Levu na Gosposveteki cesti.
16200-6
Nudimo Vam za majhen demar dobra oblačila.
A. Presker
Ljubljana. Sv. Petra cesta
133
Avbo
za narodno nošo, prodam. Naslov v o-glasnem oddolku »Jutra«.	16208-6
tleseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
»14 viogo Ljubljanske kreditne Banke ▼ znesku 5 do 160.000 Din kupim protS gotovimi. Ponudbe na oglas. oddeJek »Jutra« pod »Gotov denar«. 16093-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka 12. 16071-16
75.000 Din posojila
iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod »Večkratna sigurnost«.
16177-16
360.000 Din iščem
na prvomest.no vknjižbo na rentabilno hišo, wedrn.o 1,500.000 Din. Ne pretirane obresti. Dopise na ogl. oddelek »Jutira« pod šifro »Zanesljivo naJoiem denar« 16191-16
Vpokoiencu
z gotovino 36.000 Din »-sigura elegantna posestni-ca dosmrtno popolno oskrbo. prijazen dom. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mčpol''ubive« 16302-16
Dijaške sobe
eseda i Din davek 2 Din sa Slfro aU dajanje na ilova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Za 1 ali 2 dijaka
vl boljše hiše, priporoča s rano vanje z oskrbo slaščičarna Novotny. Gospo-eveteka cesta 2. 16171-22
mmm
beseda I Din davek S Din šifro ali dajanje na <!iov8 S Din Najnmnlš mesek 17 ffln
Stanovanje
dvo- ali turoobno. solnčno. moderno, s teraso, kopalnico in vsemi ostalimi pri-biHinamn oddam v bližini artiiljerijske vojašnice. — Ogled mogoč vsak da.n. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16025-21
Sobo
v sredini mesta poceni oddam. tudi i vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16076-23
Opremljeno sobo
event. z 2 posteljama, s posebnim vbodom, elektriko in parketom, v centru mesta oddam takoj. Naslov pove ©.glasni oddelek »Jmtra«.	16064-23
Opremljene sobe
s posebnim vhodom ter 1 ali 2 posteljama. Din 130 do 250, lahko tudi z vso oskrbo, blizu tramvaja oddam v Sp. Šiški, Cerneto-va ulica 51.	16169-23
Solnčno sobo
visokopritlično, s posebnim vhodom, oddam bo'jši gospodični aii giospodu po nizki ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16166-33
Kupim knjižice
Mestne hranilnice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 30.000«.
16210-16
Beseda 1 Din davek 2 Din šifro aH dajanje na
slova S Din NalmanlS1 znesek li Din
Ugodna prilika
Novo pohištvo naprodaj do 30. junija t. L: kompletna hrastova spalnica iti spalnic« za samca- — Ogled dnevno med 14. in 16. v skladišču g. špedit. Ranzingerja r Ljub' 'a ni, Maservkova e. 16165-12
Ljuba Jurkovič:
M^A* * w
* - KbAlJICA * * * NOČI
(Ilustriral T. Mad)
111
Cigani so zdaj obnoviti in razširili svoj cirkus, na Lilico so bili pa jezni, ker ni bila več tako majhna in se ni več tako svetila kakor prej. Na vse načine so jo trpinčili, da bi jo naučili kar največ umetnij; morala je hoditi p0 žici, plesati na konju ter dresirati Tirna in Šarikat ki nista ubogala nikogar drugega kakor njo. Oh, kako je bila zvečer upehana od težkega dela!
Beseda 1 Din davek 3 Din
za šifro aH dalanje na slova Din Nalmanlš.1 znespfc 17 Din.
Lepo hišo
s pekariio
in nekaj zemljišča tako; ugodno prodam. Naslov v oglasnem o-ddelku »Jutra« pod šifro »120 tisoč Din« 16097-20
Hišo-vilo z vrtom
v Ljubljani kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »SO«.
16193-20
Beseda 1 Din davek I Oin ia šifro aH da lan le na *lova 5 Dtn NalmanISl
znesek i-/ nin
Hlode
»mrekove mi druge ter trs-me kupujemo stalno. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jntra« pod Šifra »Hlode«.
16154-15
Restavracijo
z bogatim inventarjem prodam v centru Zagreba. LokaJ ima »entralno kurjavo. Prijaven vrt. ve!;k promet. Radi rodbinskih razmer zelo ugodna cena. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«.	15985-19
Galvanizacijska delavnica
v pogonu, kompletno m»-dorno opremljena, poniklja-na, medena kopelj in brusi Inica na 2 vreteni. x vpeljanim telefonom in ostalo opremo naprodaj. Naslov: ----«1« Zagreb, Maksi-
Dvosob. stanovanje
takoj oddam na Glineah. cesta VI/4.	16173-21
Dvosob. stanovanje
suho, odd«m. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
16176-21
Stanovanje
v L nadstropju dvosta-no-vanjske biše oddam e 1-avgustom za 700 Din v &išk,i, Ketejeva štev. 2.
16205-21
Stanovanja
rieseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova S Din Nalmanlš" znesek <*• Din
Stanovanje
e®o- ali dvosobno s priti-klinami, iščem za julij. — Ponudbe na oglasni odde-leki»Jutrac pod »Državni uradnik«.	16192-21/«
Sobo odda
Beeed* 50 para daven v Din ea šifro al) da tanje naslova 3 Din Nai -naniš' *ne*e1t 19 Oin
Lepo sobo
separira-no, oddam na Mestnem trgu št. 17, vrata 8.
16207-23
Sobo
g Mrro«<o separiraitim vhodom oddam na Sv. Petra cesti H.	10172-23
Separirano sobo
solnčno, oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 3S187-2S
Moderno sobo
s kopalnico, oddam 1 ai!i 2 damama za 300 Din v Gajevi ulici št. 9/11.
16167-23
Veliko sobo
parketirano, oddam er~®u ali dvema gospodoma v centru. Ogledati popoldne Naslov v oglasnem oddekn »Jutra«.	16194-23
Sobe išče
Besed« 50 para. davek
v Din za šifro ali dalanje naslova 3 Din Naj manjši znesek 12 Din
2 opremljeni sobi
iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za 1. j ali j«. 16174-23/«
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Pes
dober čuvaj naprodaj. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«.	16204-27
Informacije
j<eseda l Din davek 2 Din za šifre aH dajanje na slova 5 Din. Najmams-znesek f« Din.
Izjava!
Tem potom iajavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih dela moj siin Jakob. Franc Verbec, Glince, cesta TO št. 23, pošta Vič.
16168-31

Kdor želi na morje
ta naj zamenja sobo z 2 posteljama v Ljubljani za istotako sobo v dalmatinskem kopališčn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16124-38
Štirinajstletni dijak
ki je absolviTa.1 e prav dobrim uspehom 4. realno gimnazijo, želi na počitnice k boljši rodbini na Gorenjsko. Lahko bi poučeval dijaka. Nastop po volji cenj. rod.bine. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac.
tj i
tieeeda i! Dtn davek 2 Din 'a štfrc ali ialanle na Jlova 8 Din NalmanJŠ' znesek 20 Din.
Neodvisno
kolesarko
in nedeljske iziete iščem. Pcwiud.be na oglas, oddolek »Jutra« pod »Star kolesar«. 16181-24
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Agi.len in sposoben, Ali na račun, Bled 6, Dopisništvo, Do-be-r kotel, Dober plačnik, Do 40.000, Elegantna, Gastilnič&rka 2, Gramofon, Govori tudi nemško. Kamorkoli, Kavcije zmožen, MotocikeJ. M. B., Novi vila. Poletni sen. Prodajalka, Pridna gospodinja, Poštena, Promet, Poceni, Prometna vknjižba. Rešen in siguren, Razumevanje 28, R<o-
ža, SedJo, Stalen. S*alna le,p« eksistenca, Snežnik-Zidaai most. Strog nadzor, Stalna služba 300, Stan. hiša 1(6, StaJna varčna, Sposobna, Serija. Sposoben 16, Srečna bodočnost, Takojšnje plačilo. Ugodna prilika. Vestna -in varčna, Vložna knjižica, Valvasor Vloga, Veleposestnik, Vloga 100.000, Vsaka vloga, Zaeigurana eksistenca, Zanesljiv, Z« gotori.no, 15. 400—500, 100.000, 160.000, 320.000.
Razno
Beseda i Dtn davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova S Din. Najmanlš znesek i? Din.
Uspeh
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jntrovega« malega oglasnika!
Kurja očesa
NajboljSe sredstvo proti kurjim očesom »Ctjvfen« }« mia(
1
DobHe v lekarnah, irogeri jab tU naravnost it tvor niee to glavnega skladišča Ourajte »e ponaredki
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak.
Dlake na rokah in nogah? « Ne!
Moderna nega lepote zahteva odpravo vseh nepotrebnih dlak na obrazu, rokah in nogah, pod pazduho in na tilniku. "Dulmin" krema poskrbi to hitro, sigurno in brez bolečin. Ta kraljica vseh sredstev proti nadležnim dlakam, je bela, mehka, učinkuje pa prijetno in neškodljivo ter se prav lahko uporablja.
mirska cesta 54. 16159-19
prvovrstna bela ln črna vam ugodno nudi od 50 litrov naprej
Belokranjska klet
vinarska zadruga LJUBLJANA Vn iasilska ulica štev. 3.
ibiščite nas na velesejmu
-i
Naža srčno ljubljena soproga, mat! ta stara mati
Matija Kralj
je danes v 63. letu preminula.
Kamnik, dne 14. junija 1934.	5552
JUST, soprog; EMIL, EDVARD, sinova; GIZELA, hči.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj ljubljeni soprog, gospod
JAKOB MARN
železničar
v sredo, dne 13. t. ul, po dolgi mučili bolezni mirno v
Gospodu zaspaL
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil ▼ petek ob 16- uri popoldne izpred hiše žalosti. Zalog št. 45, na domače pokopališče pri Devici Mariji v Polju.
Zalog, dne 14. junija 1934. 5550	Žalujoča soproga In ostalo sorodstvo.
ZAHVALA.
Vsem, ki so nam izrazili ob smrti naše ljubljene hčerke, te tke in svakinje
Danice Habjanove
učiteljic« na Svibnjem
svoje sožElije ali nam na kakršenkoli način v njeni bolezni pomagali, se najiskreneje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo izrekamo veleč, župniku g. Barletu za verska tolažila, obitelji Arriglerjevl za pomoč ob smrti. Najiskreneje se zahvaljujemo gdč. Štefki Sicherlovi za požrtvovalno strežbo v njeni bolezni in g. Zdravki HabjanovL
Globoko zahvalo izrekamo pevcem in darovalcem cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Vse pa prosimo, da ohranijo pokojnico v blagem spominu.
V Trzinu, dne 13. Junija 1934.
Žalujoča mati IVANA HABJAN; nečaki in nečakinje ter svakinja ANA HABJAN.
5551
*
Občina UoMfraa Ksmm pogret« ur««
Krema za odstranjevanje
Skladišče za Jugoslavijo: Jugofarmacija d. d., Zagreb, Jukičeva ul. 12 kozmetični oddelek
PR. ALBERSHEIM, FRANKFURT/M.-PARIS-LONDON
Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem pre-tužuo vest, da nas je nenadoma zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, sin, brat, stric in svak, gospod
dre; UranSc
ključavničarski mojster
dne 14. t. m. ob %6. uri zjutraj.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 16. junija 1934., ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.	5549
V Ljubljani, dne 14. junija 1934.
PAVLA URANIC, soproga; BARBARA URANIC, mati; IVAN URANIC, brat; JOSIPINA KOPAČ roj. URANIC, ANA INGUSSI roj. URANIC, sestri, in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.