»VENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^V^rttsr CH1CAQ0,1UL, 12. avgusta (Anguai 1» 1919. ŠTEV.—NUMBER 189. «f o«ww a. my, «»ay m m» r-t ofw— »t cm»m% um—*»- »r AL3 BurU*oak* ¿¿¿¿T. «Ul r*U W H*»»« |M*šišftr *a. U«*«— » AUdOii«, UIT, .......... » U— 14. 1111, publi»h«4 «»4 lgttéev&ká m vraóajo na Ogr-t fa - Eumund so okupirali Temešvar v Banatu. HfAH V ¿EH06L0 V AKI JI. L Paria, 11. ivf> — Mirovna kon-Laoa je apremenila svojo stalili napram Romuniji in odločila L da romunska dote ostanejo v kdapeiti sa nekaj ¿osa. — Ra-Lpika blokada so nsdaljaje. itt-liMjst vagonov ameriških Mvil, n N namenjena sa stradajoöe ds-n t Budimpešti, teka aa Dunaju. Milan, 11. avg. "fleoolo* *poro če, da ae Še te dni snidejo Nittl, Clomoneeau in Lloyd George aa francoako-italijanaki meji, kjer kodo konferirali o italijanako-jugttalovanakem apomem vpraša-šanju glede na Heko .dalmatinako ohrešje In latro. (Poročila te vrste se ponsvljajo ie nekaj tednov in vedno la Ita-lijanakili virov — toda rsftltsv jadranakega vprašanja je msnda še dsnea tam, kjer je bila prod ns. kaj meaeel.) Starega finančnika in multimiljo narja je naglo pokoaila pljuč aisaaapoéitaloab.^ NJEGOVI LITNI DOHODKI 80 ZNAAAíI s& ihljonov AUU a» na. dolarjev. NAJVIŠJA 6ENA ZA SLADKOR JE 12 CENTOV Mtty in amtokratov starega r edini, ki ho ob <"asu revolucije bivali Iv Nemški Avstriji, ae je v nedeljo ■«peljalo a posebnim vlakoin v ■Bodapešto. Vse burioazne atran-|ke «o zastopane v novi ogrski vla-IdL Tukaj pričakujejo, da bo na-Bmdnjaika ogrska vlada zahtevali, da se ji izroči Bela Kun z osta-Pai komunističnimi voditelji ■vred, ki so našli pribežališče na ■fomaju. I Dunaj, U. avg. Vesti iz Pra-||* dokazujejo, da je v Čehoslova-Ikiij zavladala velika razburjenost Ijkd zadnjih dogodkov na Ogr-wútn. Demokratični sloji na Češ-|kan so v strahu, da je prihod PjMmr&kega nadvojvode na kr-BNj» Ogrske zadetek monarhistiČ-I^K» klina, ki ga bo entente aa-Piils v centralno $vropo. i Bodapešta, 7. avg. — Nadvoj-Pjda Jožef, novi guverner Ogr-P*. j« izjavil danea: "Nemogoče • «daj ie reči, da li bo Ogrska •enarhija ali reptfblika. O tem bo Pjrtla ustavodajna ekupščina. P*Hve «a «kuptčino se bodo vrši-■fcktkor hitro rumunako šete ss-deželo. Dokler so Rumunei "e ne morejo vršiti volitve, r^' vlada ee ns bo ozirala na pnnaki ultimatum nki se ne bo Pójala a Rumunijo; mi se ssna-Pao le na entento." l^riz, u# avg. — Položaj na 0-J« zelo kritičen. Rumunei t* »«svili žetemdiki, telegrsfski telffonaki obrat in avedli so |¡*o M o k ado, tako da Avila ne P»r*jo več dose*i Budspešte. I Xota' katero je mirovna konfe-P*'» poslala Rumuniji 6 t. m., P^liko stroija, kot st js pn j |p»'valo. Nota še glasi, da ss-smatrajo da jik Romun-C P^irs in koše prelomiti vsS * mirovno konferenco; sko «i>»m*ka čuti, da to ni ras, naj jjjvori a dejanji, ne pa s bsss- AmeHHci mirovni delgstjs lajs W". d* mirovna konferenea nI prejela direktnega odgo ^ «d K um unije na protestno ' -i ne avgasta. madonaki pakt so ksaiaR stavko. - Atrsjk pekov js bil v nedeljo Ala is je oblju-rff^om. da kmalu vsakoni na E*" m odpravo nočnega dala v p*»«. . ________J. - ¿i. - ... ; ..*.: .__________!.. ...Z. ■ - PROSVETA GLASILO SLOVE*»** H ASPOME rOPPOMfg JEPWOT1 I A8TNINA SLOVENSKE NARODNE FOPPOBWl JIPWOT» ¿•n« ofIflMV po degoveni. Rokopisi m m vra¿»Jo. «ss t....... il il ■■.■^■■■■Bcaiai m m im m» il «mi _ Naro¿nfri* : Zcdiojsss dria*. I l^Ji |2 oo u pol leu in $1.00 ñf^jJJJJJJÍ^^SJ 16,60 M ' 6176 ^ bu, $1.40 ss tri Nsilsv ss k®sr íms s^Sâs s "PROSVETA" SSS7 U. UwmUI« "THE ENLIGHTENMENT* Organ of tk« Slovnic National Bon.fi» Sociot7. Owmmi if tke Sir—k Nad—1 a—IU immimty. Advertising rsUs 01» Hobecription : United s'uus («c.pt Chicago) and Canada |4 p«r .p $6.po, and foreign countries 17.00 — — 10-IS) iMlis.asiofMss. P imn ib bssibvb j« pravo» Jf¡ KAJ LAHKO STORE? ** ? DOPISI. Efcil Governer države Ohlo in governer Marylanda sta nase obrnila pozornost, ker sta izjavila, dá bosta uvedla kazensko postopanje proti profitarjem, če ne odnehajo s svojo igro, ki povzroča ntpokoj v industriji. Veliki dnevniki, ki zagovarjajo privatne interese in go se zdaj potuhnili, ker se je v ljudstvu vzbudila splošna nejevolja, ironično vprašujejo, kaj pa lahko governerji store za odpravo draginje. Temu pa dostavljajo, da draginja ni nič novega in da v visokih cenah ni nič kasjnjivega. Governerji lahko prav veliko store za odpravo draginje, če imajo resno voljo nastopiti proti nji. Oni imajo moč, da skličejo legislature k izrednemu zasedanju in jim predloie take postave, s katerimi bo lahko trdo prijeti profitarje in tudi regulirati cene v svoji državi, da jih ne bodo Drofitarji poljubno navijali. Ce danes profkarstvo fie ni zločin, ki se kaznuje z večletno ječo, je temu vzrok, ker nimamo takih postav. Toda legislatura vsake države lahko sprejme postave, po katerih so profitarji kaznujejo, če se jim dokaže profltarstvo. Governerji lahko veliko store za odpravo draginje, če imajo trden sklep, da nastopijo proti dražilcem živil. Kakor hitro bo le en governer odločno nastopil proti pro* fitarstvu, bo ljudstvo v drugih državah zahtevalo, da se v njih državah ravno tako postopa s profitarji. Kadar ss to zgodi, ne bodo veliki dnevniki več ironično vpraševali, kaj lahko governerji store za odpravo draginje. ¿ Nam ni znano, če imajo v državah Ohio in Maryland postave, da lahko uvedejo kazensko postopanje proti profitarjem. AH vemo pa, da governerja teh dveh držav lahko mnogo storita, če še nimajo takih postav, da jih legislaturi vzakonita. Se nikdar ni bil čas tako ugoden za vzakonje-nje takih postav, kot sedaj, ko so profitarji s svojo lakomnostjo razburili vse ameriško ljudstvo, da je v njem nastalo močno ty-epenje, da se profitarji najobčutnejše kaznujejo. ||¡ Vprav pred nekaj dnevi je mr. Stone, predsednik or-ganizacije železniških strojevodij izjavil pred kongresnim odselfom, da mogoče pride tako daleč, da bo najuspej-nejše sredstvo prt>ti profitarjem oddelek strelcev, ker so povzročitelji nepokoja v industriji. In če profitarji ne od-jenjajo z navijanjem cen, se lahko zgodi, da te besede postanejo splošna želja ameriškega ljudstva, katero kon-gres zapiše v kazenski zakonik. Seveda ne bo tako daleč prišlo, ker bodo profitarji spoznali, da zanje postaja položaj nevaren !n se bodo saj za toliko časa potuhnili, da mine zanje nevarnost Zato je pa neumno vpraševati, kaj lahko governerji store za odpravo draginje in obrambo konzumentov. Rolph, Mišk. — Delavske rs zmere v tuksjinji okolici so iste, kot drugje, kjer delavci niso organizirani. Delodsjalci turu pla-ajo on cent msnj od debla kot so Isni. Jas ns razumem is kstsrfga vzroka, saj so življenske potreb-ičine vendar dražje, kot so kile lani in deske se menda tudi niso «•enile. Is vsegs tegs ss razvidi, kako lakomni so naši delodajalk. Ko bi se organizirali, bi bilo marsikaj drugače in mi bi ne bili tako izkoriščani kot smo p« tsko. Toda, kakor se razvidi, bodo nafti goappdarji kmalo postsli bolj po nižni, ker jim fa pričelo jrtmanj kovati delavcev, ker so ss pričeli gozdarski delavci isseljsvsti pre ko "luže". Mogoče, ds bode kma lo pričeli bolje p-ločevatl. Saj je to v resnici sramota, delsti za petdeset dolarjev in hrano ns mesec in 12 ur na dan. Kdor ima plačo od kosa, ta nekoliko več sssluži, ps mors bolj trdo delati. V tukajšnji gozdarski naselbini smo štirje Slovenci in smo organizirali pečlaraki klub. Dobil je «te-vilko 2. Kar ss tiče kluba samega, le ni prertabo. Toda najslsib-4e je, kadar je t raba prijeti sa ko halnleo. To ni nič kaj prijetno de* lo, ko se moram sukati okrog pe či, ket medved na hrušltf. Včasih jed preveč osolim, dtugfe premalo, potem je vaaka jed prižgana, ako hočem kuhati ril ,mi kmalo postane posoda premajhna, ko [nočem skuhati žgance, se naprav močnik, itd. Toda, kaj bom pra vil o vseh križih in težavah peč lorskega stanu. Saj vsakdo sam ve, kdor je le bil toliko "srečep da je moral biti za kuharico. Postelje imamo pa ravno take kot so nam nekoč pripovedovali puičavnikih, da so imeli kamen «a podvzglavnico. Mi se toliko ra /lik u jemo, da imamo samo polena, da jih na ta način in saj-, trk lahko akuhamo s suhimi drv-mi. " ■ V " 83 menda, sem plačal 25e za tri drobne hruike. Ako ni to nsvidno < i-parst vo, potem ps ne vem kaj naj se imenuje rop. Hploh je čuda, ds se more deJa-vec preživeti v sedanji draginji in nekateri obetajo, da bo še dražje. Radoveden sem, kam bo to priti o. Na poti iz Montane v deželo pelina, "Wyoming", ae najtopleje Mlatenj« prazne slame. — Na delavskem strokovnem kongresu v Amsterdamu so se zopet prepirali, kdo je povzročil vojno. Mnenje delavskih zastopnikov je ravno tako raslično kot diplomatov In političarjev In nikakor ni pričakovati, da bo enotno, ker se strasti še trto umaknile treznemu prevdarku. In če bi bilo to mnenje enotno, ali bi kaj koristilo delavcem? Delavci niso vendar poslali «vojih zastopnikov na mednarodno konferenco, da se dojene krivda, kdo je povanočil vojno, gaj je bilo o vzrokih vojne že toliko povedanega in napisanega, da si je lahko vnak delavec ustvaril gvoje mnenje. Vojna je končana in delavci so poslali svoje zastopnike na konferenco, da razpravljajo o sredstvih za zboljšanje delavskega položaja, da ne bodo delavd živeli v takih razmerah kot pred vojno. Skoraj tretjina Evrope je v razvalinah; vea civilizirani svet trpi na posledicah vojne in v nekaterih krajih še vihra bojna vihra, zato bi bilo važnejše, da konferenca razpravlja o rekonštmkeiji in o trajnem miru, kakor da zapravlja čas s debatami, kdo je povzročil vojno, ker ao tako razprave v čaau, ko delavatvo največ trpi na posledicah vojne, mlatenje prasne slavne. je veliko Stoïo učenj^ nadaljujejo, kjer je.on postit * «k razvoja je danes «tak« kr«*k utrjen z živimi dokazi sssniceá mm ii.Mii»>tiiíi¡ -IL»L . ' v Rprofenor K rust Hein rie h Hse- f1e "»»^prot niki nikdsr ne ¡«p^ ekel, ki je umrl v Jeni zadnjo so- fJ0" Neve(,a' k* ima svoje sreda boto — kakor smo poročali v vče- ™ v *»«»vornikih starih ve¿¡] - n,n„r «n,o pum» V V«'*- '« V «KOVOmikih ..„J, ^^ rajfinji "Prosveti" — se je rodil dofeM|' je dovolj poskusil«, ^ k 16. felbruerja 1834 v Potsdamu. ^rtrr,<* Haecklnva rsskritj* Ko je dovršil srednje Šole, se je i Resnica živi ,ia*j M^^^^P^HI - na Željo svojega očeta posvetil rav,n'Uuto borili /a Vs4| zahvaljujem vsem rojakom, ki »o medi( ini> dmtiravno ga je 4>olj ve- " ud pomagali pri agitaciji za liat MHlo naravoslovje. Zlasti je rad ProHveta" ier me tako gosto- 4tudiral (botaniko (rastlinstvo) in ljubno vzprejeli v vseh naselbi- raed pojujanjem srednjih «ol je nah. Priporočam se rojakom v Wyoiiiingu. Prank «fchter, potovalni zastopnik "Prosvete." spisal veé razprav o tem predme lu. — Zaiiravnifitvo je študiral pod najznamenitejšimi profesorji tedanjega časa in ko je bii promo Living^to^Pr-^-Jf tl|ks»l» .»kolici so delavske razmere sko- če! s prakso v BerTiml. ro iste, kot po drugih naselbinah. Draginja je ps menda ie večja, kot n. pr. v fipringfieldu. Mesto Livingston je jako čedno mestece, ulice so Široke in snažne in sploh vse je v najlepiem redu. Prebivalcev je menda nekaj nad en tisoč in ho večinoma Francozi in Italijani, pravili pristnih Jenki jev" ni opaziei. Italijani so pa sienda itak raztreseni po po vsi Ameriki in v vsakem najmanjšem gnezdu jih je opaziti ne koliko. Slovencev je tudi že pre cej naseljenih v tukajftnjem me st« ter vzdržujejo več podpornih druitev. Hploh so tukajinji rojaki jako zavedni in solidarni ter pomagajo drug drugemu. Njih vzajemnost se je najbolje pokazala, v slučaju, ko sta dva rojaka zaprta radi proslavo prvega maja. Obsojena sta bila na iestdeset dolarjev globe vsak. Ker so pa delavske razmere slabe in draginja velika, in iestdeset dolarjev se že precej pozna v seda njih časih, jima je druitvo pri skočilo na pomoč ter pomagalo plačati ono denarno globo. Iz te ga se razvidi resnična bratska lju basen in pravo bratstvo. Sploh se j p« epssi tukaj -onega nasproetva in strsnkarstva, kot ss epssi po ' - drugih naselbinah. Obiaksd sem ^ ÜÜ!'" li8te- Iî! te«* SS rsz- kj merf na Haeeklovih "prispev ti pol« aa se rojaki zanimajo sa na- kih ; W¡ proinjo, toda nimain dosti upanja, da bi m« me kaka slovOnskf deklica usmilila ter mi p4*la4a politrček. «icer izbirčen nisem in vsak ml je dobro dofiel, ako bi bil le nekoliko mehkejii, kot so Iu-kajfinja polena. J. Fende, član pečlarskega kluba, fit. 2. Dcrvd Men, CMss, Moal. Nekoč sem noUi^tal, ds jfL^ko rojakov v tuksjtfnji nssel- UJu! i"1 in pri vsakem sem opasil na- polfiterčke , da „ua mehak ,igl kot n. pr. ..pro8Ve. stol oziroma da na rftetikem "Knakopravnost" in sploh di. Jaz sem si pa 8liM'>fft%s«,«hT^ w- i oh, kako prav bi mt pa večinoma delavske boje /s povišanje plače aH ss druge atvari. Kakor aem «tal v bnttskih Immi-klh. ss delsvci v Bmtte, kateri ao vpsSleid v tassMnjih I .«k ranih rudnikih iavojotOII en dolar povi-Aanja plače ns dan. Ksr ss tMs življenskih rasmer t Montani, ps presegajo Is vse meje. Trgovci, h) to vsi fcrts kje s*, veletrgovei sli navadni gro-ceristi takorakoč Uiemajo dele v es s pretiranimi cenami as živi Is. katera So tokovi*«* vssk dan dražja. V časnikih vedno «tam. da Js tre bo nastopiti proti prafi tarsivu. toda klnb tem« dražijo stni železnici, ker družba ni hote Ia priznati njih sMitev. Po pet dnevni stavki se je družba poda la in privolila v delavske zahteve da katerih ao bili upravičeni. Htavka v žlesnižkih delavnicah se nsdaljujs. Pogajanja med de lavSkiisi voditelji ter družbo m v rži jo. Poročevalec. ti v nekaterih mestih ao življea-«Hl trotkl vMji v drugih pa n«Jt. »Mj^iuke potrahičine masi«, Mslstone je Rttu n uamnuL DO ftto «o VIH OOZDMIH POlAKOT. - V silni ne-vihii, ki je divjala prak severa gs dels države Idaho ht sapadne-gs dis Montane, js strela zanetila . najmanj okoli sto novtti gozdnih V nekevnipožarov. Močan veter Js pa res- pihal ogenj ns vss straai svoj korak. ♦Slava njegovemu spominu! ' JC I'll promo- 7 • —n- • — j«ju U p virsn doktorjem medicine, je pri- ki so ga ustvarili Nami čel m nrakHrt v ftürtl.,., ioonopolisacijo mesne iiuln«!^ lS^towil||MCs«yonova zakui AH Jfaeckel se je bolj zanimal ^ , _ naravoslovna raziskovanja ln Kendnd neprenehoma je študiral biologijo Pred,i,SS za ftguiiuijo mm (nauk o živih organizmih). Nje- '«dustrij*. Ta predloga je tvoril gova želja se je izpolnila, ko je Pre<1"w** ° katerem so se rug, leta 1860 dobil mesto profesorja "»«sarji. Olavno ¡besedo j na vseučelišču v Jeni; to mesto je lme[ ***** ^m I a vec, če hočeš delati za tole m« do, tedaj lahko delai, če ne, «te p poberi izpred oči, ker se ti lahl dogodi, da boš aretiran radi m spodobnega obnašanja, ako jo « no ne odkuriš od -tukaj. Taka j mesarska avtokraeij katere pa seveda gospodje mm ji niso obsojali, ker je po nji mnenju tako postopanie demolu tično! TOLOVAJI BO ODKESU K OAT PLEN Z BANKE BoMrožoa baadite jo vodil Bouth Holland, m. Štirje h lopoltni banditje, katere je vod prileten zamorec, so oropsli ti kajšno banko za $7,460 v gotovi« iti -/.adolžnicah svdiode.-Handiti so po Izvrešenem ropu zaprli b« čne uslužbence za železno omrel je. ki obdaja varnostno shramb Štirje tisočaki so bili v goto» nI, drugo pa v zadolžnieah «e bode. Na banki so bile tri osebe, li so bsndkje nepričakovano vstop li in zapovedall, naj navzoči dvi( njo roke kvttko, ako žele, da 1 jim nič Žalega ne agodi. Prvi j vstopil zsmoepc, nsksr »so * « njim prikszsn drugi bsnditje. Ta moree, ki je bft nekakšen vodj tolovfjev, je ukafcal odprfti ^raj tiostno shrambo. Blagajnik MJ Wsterman js vbogsl, kajti i»ani mu je nsstsvll asmskrcH ns W da je lahko razume» ,da ee ne W Bsndlrfe so hitro pobsasU i nsr to »adolžnice svobode » t» S »karali so uslužbencem, da vS pi jo zs «cteziio omrleje, nakar se odp^H1 * ovtomobilu ▼ »ss proti rhlcagn. Pred odhodsii je bil eden « ditov tsko SeapsmeteaJOJj zaprašeni mW pustil odtis rsil OBIJV* IMÍ0 909 mmB PO f* F»,—Jesse* F. * ssvnstelj v depart mest« potrebščine, Js nssnsnil. dl Mago, stošsno v ssvojs,^ no po dolarju do dvsa«« zavoj. Zdaj sto nsračen® d^ UD* * Yamostk, N. H., i® Urasn Wands, še^ mil]M ««Iks. Na ima ^ MÊÈË^i ; TtS-f^ VOX"*- » ^ "-1— ; wËitMMk WAVOCILA IU fOJASHILA Ml mU. Ul»f ; HENRY J. ^TTZERSTATE BANK ; |4t WmM^m IitmI Mev Y»rk, N. T. iMMMWMMMMMMMMUMMMMtMMMMMMtMf Inozemstvo. KASTEL ITA SO MILJ AID. Rim. Ministrski predsednik Kitti je pred par dnevi izjavil niiji zorniei, da je imela Italija preti vojno 15 miljard lir dršavne- jj, doU'.i, toda «daj znaša 80 miljard, dočim je vse narodno bo« •fastvo Italije vredno le 100 miljard lir. Finančni položaj je I obupen. Letni davek na onebol tedanjem proračunu je 225 lir. Knez Wied je adaj tihotapec. H§vedske oblasti so Kodanj. I odkrile organizirano tihotapstvo dragocenih predmetov iz Nem&- Koroškem in bo gotovo tudi pre malo trdna v svoji ponarodnja čeni energiji. Povabimo jo zato, da poaeti naš divni Celovec "false" Klagenfurt — in zagotavljamo, ji, da bo presrčno sprejeta, ne od al o venskih are, katera tu žalibog že niso prišla do fcraza, pač pa od stradajočih nemških, sedaj nemških državljanov. Hodil aem po Celovcu od jutranje zore do trde noči, preiskoval to prijazno tujsko gnjezdiee od enega konca do drugega — a vtisi bili zame Slovenca kaj kla-verni. Kam so izginili vsi snaki slovenskega Celovca, kam se je poskrila tista zatirana raja, ki komaj čaka jugoslovanskega odreže njat * Bodimo pošteni In odkritoarč nil Če hočemo, da pride vsak kraj v tisti objem, po katerem hrepeni, mora veljati vedno in povsod le en pravorek: samoodločevan je prebivalstva. Povedati pa moramo takoj, da ako so se hotele gotove sile na je, ki dohajajo v rok« agentom aeniUuh kapitalistov in pobeglih aristokratov. Tihotapci se poslu žujejo eroplanov za prenašanje Itoirastva čez mejo. Švedska stra-2a je opazila neki dan, da sta eroplana padla dva zavoja, ko je letalo krožilo nad neko vilo na južnem švedskem obrežju. V vili je stanoval neki Nemec r| ko so *a prijeli, je izpovedal, da je zavoja opustil na tla knez Wied, bivši "vladar" Albanije «n vsebina zavojev je lastnina bivšega saksonskega kralja, kateri tyče svoje imetje spraviti na varno. V zavojema so našli dragocene čipke, razno zlatnino in vladne boode. isrednfld ss pogajajo s vlado. rhemmitz, Nemčija. — 60 do 80 rojakov je bilo ubitih zadnji pe-[ tek v tukajšnjih živdnih izgredih, H ao jih izzvali apartakovcl * njihovimi demostrscijami; o-krog 200 vojakov je ranjenih. Dalje je bilo ubitih deset civilistov > In 50 je ranjlhih. V mestu je zdaj mir. Nekaj vo-jaike garnizije je še v Chem-rnitrn, toda večina čet se je umaknila iz mesta. Zastopniki vlade, ki so prišli v družbi novih vojaških odelkov v bližino Chemnitza, so «e pričeli pogajati z izgredniki. Polet is Anglija v južno Afriko. London. — Prve demonstracije »vijatike «e. izVf6e še te dm, ko se letalec Forte poda na zračno pot lz Plymoutha v Capetown na skrajnem rtu južne A-frlke. Daljava «naša 6000 milj in IVrte, čigar zračna ladja je najnovejšega modela s petimi stroji, ho delžl postaje v presledkih 600 milj. Letel ibo Čez Francijo, Sicilijo, Sredoeemoko morje, Egipt in potem čez Afriko. Stavka angleških rudarjev ss nadaljuje. London, — Rudarji v Torkshi- ru, katerih je 200,000 na štrajku, bodo nadaljvali boj do skrajnosti. Vladni konktroler je odbil zahtevo rudarjev in vodatvo zadnjih je sklenilo nadaljevati etav-ko.-- kmnji na AngMBcem znižali ce nsttvsla. London. — Najnovejše sredstvo proti drsginji obeta, ds bo izdaten udarca na profitarje. Uvedli «o semnje pod milim nebom v predmestju llford, kamor so kmetje iz vseh krajev Essexa pripeljali zelenjavo, ribe, kuretino, ttjce in sadje in prodajali etvari K» odstotkov cenejše, kakor pa trRovci v mestu. Na semnju ae je trlo l»ndončanov, med katerimi so ae mešale tudi bogato ob ledene dame.' Celovec. Epopeje junaških činov na koroških tleh ao vendar nekoliko po tihnile in počasi ae vzdiguje me gla narodnjakarske domišljavosti in slovenske anekaijoniatične nadutosti iznad pohojene pravice. Belo-modro-rdeči psihijater je baje prenehal a koroško-nsvduševal-nimi injekcijami in prepustil de lovanju goape razsodnosti mal ko tiček, da privabi ona tiste še ne popolnoma razbesnele klijeute 1 svoje območje. Seveda hnamo ma lo upanja, da bi našla ta gospa v naši preatolici pravo razumevanje, ker Ik) liajbrie premalo ser. nanjena z resničnim položajem na Wiisoii ja obdoUen, da pomaga Angliji sat trati 1res. I'ariz, 11. av#. — Naddekan •'«'lin Murphy, i rak o-ameriški ko-'"'Hnr, ki ae mudi fukaj, je vče-'«: izjavil, da ameriška vlada po-maKa Angliji potlačiti repübli-««riHko gibanje na Irskem. Mur-P,(y pravi, da je zaatonj misliti, d* bi ae mirovna konferenca ba-v'!a r. irskim vprašanjm in Irci se '"»■jo za to sahvaliti predsedniku ^'ilsonu, ki 14 je igrača v rokah 1 loyda Oeorga." Murphy je pro «Il "incrišksfs konaula v Psricu. «I" mu naj a me nd i ra potni Ust, da '«hko obišče Irsko. Konzul je hrzojavfl v Washington ts navo-,||¡" in državni department js po dveh lednih odgovoril, da konzul "' «me smenrilrati potnsgs lleta M rphy zdaj izjavlja, da je drža ' 1 jnHi obvestil ñ stvari an-»iHko vlado in ta je vaekakor M-nro« * Washington, da ne ma \ nu ribano v na lráas7llsf ostra napada WHsona v svoji ''isvi in pravi, da "Anglija dlkti r« Mnenja politiko J5dmf™b držav." Ü vaak način polastiti tega nemškega gnezda, potem je bila njih prva dolžnost, ds preskrbe zavoje-vane kraje tudi z živežem in da jim prinesejo možnost življenske-ga dihanja. Tako uvidevan je bil zadnji in najslabši avstrijski ge- -neral, da je v zasedenem ozemlju ■ takoj upostavil civilno oblaat, katera je skrbela za red zasedenega kraja. In če tudi ni ta črnorumena avstrijaka civilna oblast nič pose- g trno koristnega učinila, je vandar vsaj skrbela, da so dobili Jpebi-valci zasedenih krajev vsaj mrvi-eo živeža, če ne že polne sklede. Opravičeno smo se pritoževali nad krivieami, katere so se delilo nesrečnežem v zasedenem ozemlju. Po razsulu avstr. militarietiČ-nega aparata je bila naša slovenska buržoazija polna gnjeva nad neusmiljenostmi, ktere so te av. avstrijske civilne oblasti delile prebivalstvu v Srbiji, ČrnigorU Italiji, Rusiji. Nafti buržoaani listi, ki sb zajeli pravičnost in človekoljubje nekako v zakup, ao bili neumorni, da so zasledili tudi najmanjšo krivico, ki se je dogodila, ne oziraje nato, ali je pri Slo poročilo o nji iz verodostojnega vira ali ne. Opravičeno «e je pričakovalo, da bo slovenska, o-ziroma jugoslovanska poklicana sila v enakem primeru ravnala u-smiljeno, ako ne že pošteno in pravično. A kaj emo doživeli t Po zaeede-nju Celovca še danes ni upostav-ljena civilna oblast, ki bi uredila žalostne razmere zaeedenega 0-zemlja. Prebivalstvo Caloves je odrezano tako od Jugoslsvije kakor od Nemške Avstrije. Od te ne more dobiti živeža, ker preko de-msrkacijske črte niti nemška go-Menica ne more in Jugoslavija ne pošlje živeža, najbrže. ker é\ksto potom izstradasja pridobiti ljubezen koroških Nemcev. Državni uradniki danes ne ve-do, kako naj oprsvljsj« posl«. ne vedo so 11 nemško-svstrijski sil jugoslovsnski alužabniki, ne vedo, kje imajo pregnati svdje «lušbe-ne prejemke, kam se imajo obra, čati v alušbenlh zadevah. Brwpo-aelni ne dobivajo podpor, hirslnj- tiatsga, ¿studi nuuajhnega ali ve-likega dela Kerslke, ki ne bo nikdar hotelo In aifedar meglo čutiti tjubemi do sebi tujega go-spodutva. Kar zahtevamo saae, priznajmo tudi drugim. To bi moralo veljati «a vae Slovence, tudi za najbolj zakrknjene buržoazijee. Ako je gotovim raešetarjem radikalno jugoalovan stvo "business", narodu mora biti jugoalovanstvo poštenje in po-noa. Od naa jugoslovanskih aoeijall-stov pa zahteva ta doba in ta Ša-lostna usoda trpečega naroda na oKroškem še nekaj več: ao^ijalne-ga sočutja in odpomoči. Nase delavstvo naj pove delastvu na Ko-roškeav jasno in odkrito, da obsoja vsako nepošteno in krivično ravnanje kateresibodi buržoasne gospode. Naša konsumna društva naj priskočijo koroškim konzu-mom na pomoč, da ae vsaj gospodu rnk o organizirano bedno ljudstvo otme stradanja kt bedi. Ne ^omo a sovraštvom in maščevanjem pridobili Koroške, nego z ljubeznijo in pravim jugoalovan-skim goatoljubljem. Le a poštenjem in pravičnostjo bomo 'osvojili srca koroških nesrečneiev. B krivicami in šovinistično odurno-st jo bomo ps zsnetill pismen večjega odpora. Outlaw v Nspreju. ................. " • " NAZNANILO IN ZAHVALA. RAD BI 1XV1D1X*. I mojega prijatelja Jožefa Ste-fančič ,pred 8 leti živel je v državi Pennsylvaniji Rad bi mu pisal nekaj važnega, pa ne vem naalo-va. Cenjene rojake proeim, da mi sporoče njegovo bivališče, ako bo pa som čital ta oglas, naj se mi prijavi na moj naslov. On ja doma iz Trpovga na Notranjekcra, hišno ime je dtalon. Hoj naslov je: Frank Benigeer, P. O. Box 363, Eaat Helena, Mont. Tožnim sorodnikom, asssca» is prtJalsUtn». da Ja nemila amrt prstrgaU nit živ-Ijenja nad vsa praljubljenaja aoproga JOHN DIMAIUCI dna 8A juUja, 1919, Šsl Js s d vama tovariAama na ribolov v rsko u»koj ob prišstku ribolova as je apsatil vodo a nlai mossi mi SMSSfStt.da b ven. aanjim aa ja apuatU njai variš, da bi va raiil a nI mogal____ &mdns pa ja prttla še draga pomoč U Ja le rnrtsv. Pokojni Js bU 4*«» Zsrorja ob Ssvi in Žival od trsk Uti v SmoČidsl, SlsfwIftvlUfoant Wpom Jednota. a• 17. j««lta ISOT v drMlttlUia. QftAVMI STAN. SSSV-SS SÄ LAWNDALK AV»^ CHICAGO, IIXIÉOIS OLA VN! ODBOR ZA DOBO ltl9>ltS2. . Izvrševal ni odbor. « j «'m, .. uaaAVNi oosssL Ü .tO "'(i letn pri avsji ■vata goraki podrsšs * sa Brstu m stanovali in ici atartsi as j>« pri Litiji. Pokojni s, Je bil atar aadITis lat in 4 sapsatU ja man« tukaj v start domovini t>« dva brata In več dru*ih >0 rodnOtov. Bil ja član druitva štev. S M. P. J Najlepša hvala Mrn An^j Panca, Anni Slapar In Mariji Volksr, ki ao potottts IPSMS SISUS na njegovo krsto. Najsrdnaiša hvala vsem soasdom ki se me tolaiiU tn pomagali mi ob ¿aau ialoati. Lapa h Va-a vaam droitvenim brstom in asatram n vaem kl ao gs ohiakali ob mrtvaškem odru tn ga -premih k tadnjem ¡}ku. ItročTli amo ga matari sam dna f€. julija t I. v na. Tebi, Hsbsnl Is nspssabljsnl prog, naj Ud« lahka svobodna , ritka aemlja. Polivaj mirne I Saaaaa Am, ri>i>l»><, aOUNIŽKI OUI i PfcÉ mmèÊmto HIB poči Ui 4 Kan arasais *T"fw» ^a ¿atl I* Frontenac, so ame- las. Kaka, 1007 Nadzorni odbor, isstv asas B. T4tk S».. Cleealaad, OU» Tiakovni odbor. 'mmm ' ¿fADA BI IIVBDBLA Mici Kerič, poročenim Vahtar is Ljutomera ns Spodnjem" Štajerskem v Jugoslaviji (Evropa bi rada izvedela ga svojega brata Melhard'a Merič, kateri ae nahaja v Amerikf že nad 15 let. Cenjene rojake uljudno prosi ftaj mu povedo ali pa če bode sam cital ta oglss naj piše svoji sestri na na< slov: BHd Vahtar, Čevljsrsks u-lica štev. 2, II. nadstropje, Ljub-ljana, Jugoslavija, Evropa. Sedaj lahko naročite liat "Pro sveto" svojcem v stari domovini. List za Stari kraj atane sa eelo leto $7.00, za pol leta pa $3.60. ZMkJ K^MMiot s. S«y USaeM, ISSS AVWnt, Or F. A I aa aal Bilai i ■ in IUI ■ i 1 Í fStODA m > rauua moderna, dobro itoJWa trgovina1 kolkih obisk, klobukov, «svljev, i t f v Blovsnskem HSrodnsm Domu, v X« Balls, OL Lepa priljks i* podjetnega «IX)VKNCA. a Is droge podrobnosti glsds prodeje, obr- ■ . y.. ■ ■ il ato.- 1 .THY> . i Za vsa pojasnila in r w m loooáooooéessssssoss^siossssaosoeooooasooooosossssso Henry J. Schnitzer State Bank BMA NAJSTABtjfitM BANK, Kl STOJI POD STALNO DBŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSB KRAJE S POLNO GARANCIJO PRODAJA VOZNB LISTKE BA VSB CBTB PO ORIGINALNI CEN! IZVRŠUJE VSB ZADEVB V STAREM KRAJU__ padali SesMur aU katar! Rojaki Pozor! Zelo važno! —Čllafte! Ps delti Ia tsški borbi Imata asdai sspet ariVešsssl Mies Is sapaslllvs KI1S BANKI PO KABLOORAMU I<^^?h?sTI5sinl^aa^Soni MrT*t^tc' t^aT0D,i0» ^ia« IKrsa-TRVA HRVATSKA ŠTBDIONICA O ZAGREBU" 100 kron veljs sedaj.............$ 4.21 1000 kron •.....,................ $42*50 Zm vstko brsojsvno poiiljsUv snslajo sfcro-JU $2.60 ne f lede nsto, kolika js proto. Vse densrne poliljstve so Jsmiene. PRODAJA PAROBRODN1H LISTKOV V I KRAJE EVROlHt VSE EmCKisi, bankir, " US SmmU An, cor. a St NEW YORK, N. Y. Pesióle pe MM ŽKHBKO za hišno delo imam tri otroka v starosti od 4 do 7 let. »prejme se šensko v starosti od 30 do fiO let, kl bi skrbela za otroke ia hišna dela. Za plačilo ss dogovorimo platnenim potom. Ce katero veseli ~ to delo nsj piše takoj na t f. O. OB SS6, jpncaid, Aug. 11-12-13 Mriiu n« w ' • ee, lavetišša, bolnice so bras srsd-atev. Pošta, brzojav šelszmca. ne poaluje aa te revele, nego lr za raznovrstne verifnike ^ hodijo po Koroška« in zasledi VAPBODAJ JI izvrstno dobra Harmonika. Kro-matična Harmonika ima SS baaov in štiri oktava, Ss skoro nova. Cr no pobarvana in ja izvrstno trpe Ina. Ako katerega veseli kupiti to harmoniko naj pUs sa vm aadalj ša pojasnila in sa seno na moj n» elov: Mike Barkšeh, P. O. A* 271, Delmoot, Pa. jejo po svojih, nsd _RHH" veat - nih in spm^iih^ ^snih ssfa# od Nemcev pomendrano mm®, ščuvajo naše ualušbenee in neti-jo sovraštvo do sloven*ega naro-da. Konji se pasejo po »tnlh po- ljih. kjer nW pokori« zelenega«-,i, uničujejo ae po^stva ko.Ho ae pa k^i s pohištvom V« tov znamenju tako ¿¡fiTrŽ? ' rahtevajmo tadi od sebe Ma na- lahka naročita svojcem v stari ___Ust zs stari kraj n S»lo lota S7J0. sa p4 ¡i «,.,.. POTREBN JE VAM C.RITE V LASTNO KORIST. JOHN NEMETH STATE BANK 1597 SECOND áVÉferr IIB $ ■ >**« Y liai ,1o zjiuààâ* '■iMárí ^ .....^fff,^ • V"w-my ' v* * p] PROSVETA NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. V ZASEDENIH JUOOSLOVAH SKIH KRAJIH. Pismeno poročilo s M»: 23. Julij*, t J»i Progoni, aretacije in interniranja Jugoslovanov na Reki, Zadru, Šibeniku in sploh v vseh Jugoslovanskih krajih so na dnevnem redu. Italijanske oku-paeijake oblasti postopajo s aretiran«!, kateri niso drugega povzročili, kot da ao priznali, da so Jugoslovani, tako kruto in tiaell-no, Česar bi se niti v mislih ni pričakovalo od vlade, katera pe ,je inirila za demokracijo in svobodo vseh narodov. Ako se ne bodo ustavile depor-tacije Jugoslovanov iz Istri je, Go-riikega in Dalmacije, kmalo ne bo nobenega Jugoslovana v teh krajih, ampak sami Italijani. Kajti Italijani so pričeli naseljevati na zapuščenih krajih svoje ljudi iz Julno Italije in drugih krajih. Vlada je poleg tega zapleaila ie veliko posestev, katerih lastniki no ali pomrli v ujetništvu v Italiji, ali pa bili uamrčeni od italijanskih oblasti ,ali pa so se izselili v Jugoslsvijo. Vss taka posestva je razdelila italijanska vlada Italijanom, kateri ao prišli iz jušne Italija ali drugih pustih in preveč obljudenih krsjev. Razumno, da ti novi naaeljeniki dol) i jo r/une subvencije od vlade, dočim domačini ne dobe nobene podpore od nikjer. Ne dolgo tegs ao Itslijsnake o-blesti aretirale veliko število Hrvatov v Zed m, kateri so bili de-nnncirani od italijanske vlade najetih ogleduhov, katerih v zadn-njem času, kar mrgoli po vseh mestih v Istriji, Dalmaciji, Pri-morskem in Goriškem. Med temi srsntlrsnci je bil tudi dr. Marko Grsniča, kateri ae je v pogovoru isresi!, da Italije nima nobene pravice do krajev, katere ima se-dsj zaseden«. Nek tek špijon ga je šul, ter ga je tekaj ovadil. Drug dan je bil še odpetym v I-telijo. .. Posebno predrzni so IUlijsnl us Reki, kjer se počutijo prsvi gospodarji. VojsŠtvs shirajo ved uo več, dovsšsjo rasni vojni ms-terijel. Poleg tegs ps so v rad-njem šsau pričeli poživljati pre-bi vslet vo na policijsko povaljat vo,f kjer vaakega izpra-šajo, ali ima' domovtneko pravico ne Reki ter ako prizna pravico Italija do Reke. Kdor na oba vprašanja odgovori negativno, ga iztlrajo is mesta. V naj-veš alučajih pa še aretirajo, pose-bno ako je poznan zaveden Jugoslovan, katerih je pa še jako malo na Reki. lsgnsli ao tudi tajnika socialdemokrat ične stranke na Reki. akoravno je imel domo-vinsko pravico na Sušaku. Ker ao se sačele italijanske čete v zadnjem času jako*pomno-Ševatl ter imajo akoro vaak dan večje voješke veje v okolici, ae more aklepeti, de ee morebiti Ite-lijeni pripravljajo na kako večjo akcijo, poaebno še, ker je komiai-je, katera je prelakala zadnje Izgreda ns Reki, es Izrazila jako nepovoljno o italijanski vojaški disciplini ter naatopu italijanskih čaatnikov. Vse prebivalstvo pa upa. da ae bodo Italijani kmaJo pobrali is vseh okupiranih krajev nazaj tja, od kjer eo prišli. Ako se pa to ne agodl, ter da ltelljanl obdrše te kraje je jugoalovanakl živel j v teh krajik uničen. Kolikor ga bo aadaj oetelo, ae ne bo mogel ras-vljatl ne v političnem ne v eko-nomakem oziru. Politične pravice Itak ne bo nobene, šol v h r vat s-skem in slovenskem jeziku ne bo nobene. Ve« uradni jeslk, pa naj ni bo v cerkvi ali na aodnlji ali v občinakl pisarni, je italijanski. V. radnlki sami Italijani, pa naj si bo od navadnega občinakega blri-če do okrajnega glavarja, pa «hI navadnega železniškega čuvaja do železniškega ravnatelju v Trite. Ooapodarako je pa še itsk uni Čet», poaebno v onih krajih, kjer je divjala vojna. Poalopj* rar.ru šena, polje razorano ter pop«.Inoma uničeno. Sploh se ne more obdelovati polja, ker je še vse polno aereestreljenšk granst in i o povakih krogelj v aemlji Vsakdo, kdor je prej videl kraano okolico pri Gorici, Brda in rodovitno rs v nlno, katera se razteza med Brdl ter viaoko kraško planoto n« levi atranl reke Hoče, ae mora zjokati. Ne bi apoanal. ko bi ne Imel tem 1 je vida pred aeboj. Vae je popol- da parijo na vsak korak tamoš- katerim je atevil pet glavnih noma uničeno. Vse je zspuščeno. Domačini, Slovenci ae izseljujejo v druge kraje, najreje v Jugoale-vljo, ker ne morejo in nimajo sploh upanja, da bi imeli kak vspeh pri obdelovanju zemlje. Podpore italijanska vlada ne da nobene. V kraje, kateri niso tako grozno opustošeni od vojne, so se pričeli naseljevati Italijani, katerim da vlada podporo. Kaže ae pa sploh velika nezado-voljnost med prebivalstvom, med italijanakim, katero je bilo že pred vojno naseljeno v teh kraji, in splošno seveda med jugoslovanskim, radi nasllstev Italijan-aklhj okupacijskih oblasti. Iz tega vzroka, je Italijanska vlada raz-poslale veliko število ogleduhov v vse kraje, katere ima zasedene, moških srajc t" — "Menda okoli K. . — "Povem vam, da ete jih imeli na zalogi že dve leti in eo vaa veljale K. . ." — "Ne verujem ; mogoče. Saj pravim, da ne vem natanko." (Težave je bila navesti kupno eeno.) Zagovornik dr. Pegan pe v svojem zagovoru krepko branil obtoženca V., poudarjpl njegovo mladoat, da je bil napeljan k temu od drugega, da nima dovolj duševne odporne sile/ kar ae je videlo is razprave, opozoril porotnike na nesrečo v družini iu predlaga oproatitev. Zagovornik Dofinšek dr.Kreči je ravno tako predlagal oproati-teV. Po temeljitem resumeju predsednika Rega11yja so porotniki njega prebivalstva. Ogleduštvo je tako razvito, da človek ne more zaupati prav nikomur ne. Uresničuje se prislovica, katera se glasi ; Ds ims vsako drevo, vsak kamen in vseka stena ušesa. Sploh ao Italijani uvedli pravi terorizem v vseh zasedenih krajih. Domače prebivalstvo, jugoslovansko namreč, je brez vsake zaščite in pravice. Prenašati mora vse udarce, katere mu zadaja italijanska vlada in nikogar nima, kateri bi ga zagovarjal. Belgijci so imeli tekorekoč celi svet za seboj, Rumunct latoiuko, pre-blvalci severne Francije, Srbi. E-dino Slovenci in Hrvati smo tako nesrečni, da se nihče ne zmeni za nas In naše trpljenje, katerega moramo prenašati. Imeli smo zastopnika v Bel k rad u. toda prodali so nas. Izvolili smo Dr. Lagl-nje, da nas zagovarja pri vladi države, pod katero amo upali da pridemo In imamo še vedno upanje, da se zdrušimo z nsšimi brs ti. Tods zavrgla nas je še ts vls-da. In nas ne msrs pod svoje o-krilje. Prepuščeni smo torej po-polnoma sami sebi. Nikjer nobe-nega zagovornika, sovražnikov vse polno, lsdsli so nas naši laat-nl brstje, tods kljub temu še ne obupsmo. Vojevsli bomo boj do ftones. Izpred sodišča. $ ! Tatvina pri Skabsrnet«. Mladenič Kari V .je služil pri tvrdki A. C. Skeberne v,Xjub-Ijsni od julija 1915 leta. Bil je cel čaa pošten in odkritega znača- [radno poročilo belgrajska. mestne ja. Odpiral je trgovino, resnašal aavitke, vporabljen je bil tudi pri gospodinjstvu. Januarja t. 1. pa je pričel v družbi Franca Dolin-šeka, ki je žagal pri Skabemetu drva, kraati blago is trgovine. Pozneje je tudi Dolinšok sam ukradel blago. Ukradeno blago se ceni okoli 7000 K. Pri hišni prelsksvi pri Dollnš-ku so iaaledill tudi nekaj vojsš-kegs blsgs v skupni vrednosti o-koll 100 K. Ko je isvrševsl g. Pod dreberšek pri njem hišno preteke-vo ss js temu Qrotivil in obrnete-vsi preiskovalec s rszličnlrai psovkami. Ko ga je hotel aretirati, ga ja tudi ranil na roki. Ohtošbe dolši K. V. In Dolin-ška tatvine. Dollnška tudi hudo-delat ve javnega nasllstva, prestopka soper jsvne neprsve in neredbe in prestopks soper telesno varnost. • ' 'Y ' ' ¿M- h Porotnemu senatu predseduje podpredsednik dešelnega aOdišča Fran Regally, obtoibo sestopa dr-šavni pravdnik dr. Modle, mladega šele li-letnege V, zagovarja dr. Pegan, Dollnška dr. KrejČi. Oba obdolžženca sta na tozadevno vprašanje predaednika Regall-yje odgovorila, da ata kriva. V. je Imel ob nastopu aluibe 40 K pleče, katera je doapela do marca meaece, ko je bil aretiran ne 120 K; ( v času, ko ao trgoval grabili st«tisoče, je Imel ubogi fant 80 K plače!) Dr. Pegsn vprsša V.j "Zakej ste porabili denar t" — K. V. t "Kupoval sem Jeatvlne, ker je bi-la hrana doma bolj pičla." — "Koliko ate porabili na dan?" — Do 10 K." — Ali ste bili aamif" p "Z enim tovarilem, ključavnl-čar jem, kateri me je tudi oilll k tatvini a imena ne povem, ker *e ml amlll." Nato ate bill sasllšanl priči tr-sovee g. M Skeberne in g. Golli-ja. Dr. Peganu vpraša g. Oollja* Koliko je bila blagu. . , nakupna cenat" — "Menda je bila. . ." - " Ali ni bilo mogoče le meajf - "Ja, mogoče " - "Kako dol. so ate ga imeli na aalogif" — "Dolgo ga nlamo Imeli" — "Mo-soče pa je bilo nekoliko dalj, pol leta. leto," — "Ne vem mogoče - "Koliko je bila nakupna cena vprašanj, pri svojem nasvetu na vsa ftavljena jim vprašanja odgovorili z ne. (Razmerje v glavnih vprašanjih, ide na tetvino 5 da, 7 ne.) Predsednik Regally je razglasil nato oprostilno razsodbo. Po razglašeni razsodbi je nagovoril predsednik Regally mladoletnega Karola V., naj bo odslej pošten in da naj se zahvali porotnikom, ker so mn izkazali milost. Kare! V.: ki uči vidno ni vedel, da je oproščen, je stopil pred porotnike, rekoč: "Prosim milostne HOiibe." .--1. • " ' NARODNO PREDSTAV*!-iTVO. Bel grad, 23. Na današnji seji narodnega predstavništva je poslanec Drugotni Pečič (denio^ krat) iuterpelirj»! 1. vojnega mi nistra, ali so mu znani vzroki da našnjih dijaških demonstracij, in 2. ministra za notranje stvari zakaj je oržništvo ob tej priliki rabilo orožje. Vojni minister general Hadžič je odgovoril, da je Minister za notranje stvari- PriT bičevič je prečital kot octypvpr u uprave, ki vsebuje opis orabo strelnega orožja, o Čemer naj minister poroča. Nato je narodno predstavništvo prešlo na dneynl red. Ameriške vesti* nova odkritja v brezžlo NEM brsojavu. Ban Disgo. OaL — A. A. Mor- ton, mornaraki lajtnant, nnzna nja, da ae bodo v bodočnoatl pri odpošiljanju brezžičnih brzojavk poalužlli semlje in vode, tako da bo mogoče poslati brzojavko okoli aveta. Lajtnant ima v zalivu majhno ladjo na razpolago, v kateri dela polzkuae. OKOSTNJAK MOOO0* POMAGA RAXVOEUATI MI Maple Hills. Kana. — Pri podiranju stare hiše ao delavei naleteli na okoatnjaka. o katerem aodijo. da je mladeniča Reuben tlutoha- «'«. ki je izginil pred aedtalmi leti. V zadnjih'desetih letih ao izginili v tem mestn trije možje na misterijozen način. Outahaw je bil draguljar. Po-1 leg okoatnjaka «n našli mošnjiček. v katerem ao bili dragulji, ki nimajo velike vrednosti. POTOP. >9 * nje.' ' ■ *■ Zgodovinski s roman H>t!»al N. aienkleatab T^lovenil PoJrsvski. □L» "Pomnite, gospodje, da nimamo opraviti a služabnikom. On bo tukej gospodar in mi vsi se bomo pokorili njegovi volji. On bo tukej varuh. Iz tega sledi, da morate biti vi njegovi tovariši, kakor želi tudi on biti vaš tovariš in prijatelj. Saj on čuva tu laetno imetje, torej lahko ravne ž njim kakor aem hoče. Ali ni res, oče Pekošf" "Sveta resnice I" odvrne pacunelski staro- sta. 'Ne dramijite oče Kasijau," reče Juža zno-vič staremu Butrinu. 'Saj ne dremljem, samo premišljujem." ~ "Pa vaaj povejte, kaj mislite." ^ ~ " "Kaj mislimi Evo, ksj mislim. . . Gospod Krnitic je veljak, potomec vieofcega rodu, mi pa smo reveži. Poleg tega je še hraber vojak. Semo on se je boril s sovražnikom, ko ao omahnile že vsem roke. Dsj nam Bog še več tokih!. . . Toda vsa nesreča tiči v tem, da se druši s pridaniči! Povejte, sosed Pakoš, kaj ste allšali od Domaše-vičevT. . . Mar ne to, da so viri ti capini, katere dolže mnogih prestopkov. Oni ae ne borijo samo / našimi sovražniki, marveč s nami samimi, h plemiči, katere so požigali, pobijali, mendrali in plenili! K v o, take ljudi ima okrog sebe. Za svoje tatarske prestopke bi morali še davno gnitl po ječeh, ko bi ne bilo gospode Kmltica, ki jih ljubi in jih varuje. Pa se tudi Obešajo nanj kakor breneeljl na konja. Komaj so se pokazali, in že je znano vsem, kakšni ljudje so. Že prvi večer ho v Ljubiču streljali a samokresi, in v koga! V Klike pokojnih Bilečevičev, kar bi jim Kmitir ne smel dovoliti, ker so oni njegovi dobrotniki." Ni mogoče! Ni mogoče!" zakliče mlada deklica ter si z rokami zatisne ušesa. "Mogoče je, ker se je res zgodilo!. . . Dovolil jim je streljati v slike pokojnikov, s kate rimi namerava stopiti v sorodstvo. Na tp so lovili grajska dekleta in jih zavlekli v sabo radi se-mopašnoati. Pfuj! Sramota! Kaj takega pri nas še ni bilo. Prvi dan začeti s streljanjem in aamor pašnostjo! Prvi dan!" Pri teh besedah se stari Kasijan rasardi in jame tolči s palico ob tla. Na Alenkino lice stopi telila rdečica. Na to se oglasi Joža: "Ali «o mar Kmiticevi vojaki, ki ao ostali v Upiti, kaj 'boljši od teh t Kakoršni častniki, takšni vojaki. Gospodu Solohubu je nekdo poklal živino. Kdo je bil tot GoVore, da vojaki goq>oda Kmltica. Mejzagolake kmeta, ki so vozili smolo, so 1 pobili na (jesti. Kdo drugi, ako ne oni! Šolo-je šel k gospodu Hleboviču iskat praviee in vsllliitaca ie tudi naatel v Upiti pokoj! Vse to nsepfotuje volji bošji. Mirno in prijetno je bile M*Uj, kakor nikjer, a sedaj pa ja treba držati v rokah nabasano riaanico. A čemu vse^tof Ker je fioapal Kmjtic a tovariši." J M ij-tuMNe govorite tako, ne govorite!" zakliče Alenke. "A kako naj govorim t Če gospod Kmitic ni kriv, čemu pa ima takšne ljudi, čemu jih podpi raj, Bo ve j mu gospodična, naj jih zapodtiod sebe, ker drugače ne bo miru. Ali je ie «ul kdo; streljati v slike ter javno pasti evojo razuzdanost! Vsa okolica govori aedaj o tem!" "Kaj mi je početif" vpraše Alenka. "Mo-goče, da so ničvredne«, toda skopaj so bili na vojni. Ali jih zapodi, če ga prosim t" ".Ce jih ne zapodi," zemomlja potihoma Joža, "tudi aem ni nič boljši." V gospodični se je jele razburjati kri. t t "On jih mora zapoditi!" reče odločno. "Naj si izbira med menoj in med njimi. Še dene* ae prepričam ,če je reanici.kar govorite. Če je res, ne pdpustim jim streljanje in rsssusds-nostl. Dasiravno aem sama, alebotna šenake, oni pa oboroženi, se jih vendar ne bojim. . "Mi ti pomagamo!" reče Jože. "Za Boge!" reče rezgrevaje ee Alenke, •nej delajo, kar hočejo, aamo ne v Ljubiču. . . Nej ao, kekoršnl hočejo, to je, njihove stvor in sami bodo odgovorni se to, tode naj mi ne ss-peljujejo Kmitic« . . k razuzdanosti. . . To je sramote! NeČaat! Mislila aem ai, da se nsukra-meži, a sedaj pe vidim, de ao ničvredne! Isdaji-ee, ki onečaatujejo eebe in njega. Da, zares se takšni, tode jsz neumnice nisem tefs poznala Hvala vam, očetje, da ste me opozorili ne te ju deže. . . Sedej vem, kej al je storili." "Delaj to, kar veš, in ml to poamremo," re-če stari Kasijan. 'Ne črnite mi pa Kmitiee, radi tega, ker ja še mlad in ge tovariši zepeljujejo a evojim vs-gledom. .. Sej to ne bo trejelo ve« dolgo!" V aren gospodične Aleksandra Se je neblra-la čimdalje večja jeza proti tovarišem njenega šenina Bila je iMtye»a v najsvetejUh čuvst vih, katere je gojile do njega. Sramovalg ae ga je in iekala povzročiteljev ta vamote • T**** 1,0 blH <»•••■«11 njihova ljubljenka ter napoveduje boj onim orlanaklm fPMMpili: 1 " "i* oni ao krivi!- je nedeljevala iu is očij jI je Švigal ogenj, "radi tega morajo od tn proč ne samo is Ljubiča. marveč tudi is okolice ' •Sej mi gospoda Kmitftra ne doUHmo, drago naše srčice," reče stari Kaaijan "Ml vemo, da ga le oni zapeljujejo. Tudi nismo prišli radi tega, da hi ae tn vjadali nad njim. marveč valed žalosti, da ime te raSbojnike pri aakl Te vemo vj^d. alidm ja noroet Tudi goepod «teroata llleftovič ja bU neumen, dokler je bil mlad ps nam sedaj vendar nočeloje." Vzemimo si ae vzgled mladega pea!" veča a gsnjenem glaaom psmnelski staree "Ca greš ž njim na lov, pe ae ti mete, mame da bi šol ze averjedje, okrog nog in te vlači a aobmi ta auk njo.- ' ^lekg*ndr» > »«kaj reči, toda naen. krat jo poli jejo solze. /M , , •Ne jokej, naša golobica, ne jokejll" j0 to ležijo starci in niao je mogli potolažiti Po njihovem odhodu je ostala v srcu mlad* deklice akrb in nekako raežaljenje do njih ' do Andreja. Ponosno goapodlčino je čimdalje huje bolelo, da ga je morala braniti m oDra vičevaU A ti tovaši! Drobne pasti gospodi,-,* Aleksandre so se stiskale, ko se jih je epoi,)mla Jezilo jo je, da jih ni takoj spoznala na prvi p„ gled. Doslej neznano čustvo sovraštva jo J( ,, lo premagovati. V tej razdraženoati je narašraU vaak hip nevolja tudi proti Kmiticu. "Sramota! Nečaat!" je šepetala dekli, a t obledelimi ustmi. "Vsak večer ae je vračal od mene k tem deklicam! ..." ČutiU se je zelo ponižano Neko n,zllail0 breme ji je zadrževalo sapo v prsih. Na dvorišču se je že mračilo. Gospodična Aleksandra je hodila z urnimi koraki po sobi ii, v duši ji je vrelo. Ni bila zmožna prenašati udar cev usode in braniti se jim. Vitežka kri je kro žila temu dekletu po žilah. Kar hipoma je hote la začeti boj a to tolpo zlobnih duhov — kar hi pome! Toda kaj hoče?. . . Drugega orožja „i-ma, nego solze in prošnjo, naj zapodi Andrej „a vse štiri vetrove te odurne tovariše. "Kaj Da če bi tega ne hoteli . ." , ' Bala se je celo misliti na to. To premiilje-vanje ji je pretrgal iantin, ki je nesel butaro drv k ognjišču. Telebnil jih je na tla in jel greh-sti pglje izpod pepela. Tlenki šine nova misel v glavo. 'Kosta!" reče mu, "zasedi takoj konja in odjezdi v Ljubič. Ako se je ze vrnil gospodar, naroči mu, naj nemudoma pride semkaj, če ga pa še ni, naj vadpet, stari Znikis, pride semkaj s teboj!" J •Fantin vrže par smolnatih polen na oglje, priloži nekoliko suhih tresk ter se napoti k du' rim. Močan plamen' začne švigati na ognjišču, Alenki je takoj nekoliko odleglo. Za minuto pozneje pa odide po svoji navadi v družinsko so-bo nadzorovat predice ter prepevat pobožne pe-smi. Čez dve uri se vrne Kosta ves ozebel. 'Znikis je v veži!" reče. "Gospoda fie ni v Ljubiču." Gospodična urno vstane in odide v vežo. Tu se ji nkko pokloni valpet. { 'Kako je z vašim zdravjem, jasna vladari-cat. . . . Bog vam daj vse najboljše!" Stopita v otoednico. Znikis ostahe pri vrstili. "Kaj je pri vaa novega t" vpraša gospodična. : J| .v , v,' p^gp. '"Ej, gospodarja ni doma. . ." reče služabnik ter mahne z roko. "Vem, da je v Upiti. Toda kaj se godi v hiši!" ¿22 "Čuj Znikia, le pogumno povej; niti las ti ne pade z glave. Pravijo, da je gospodar vrl človek, le tovariši so Tazusdanei.'' t; ' "DA, tako je, jasna goopodična, razuzdan-cisor "Odkritosrčno povej!" "Ker pe ne smem, gospodi na. , . Bojim se. . . . Prepovedali so mi." "Kdo je prepovedali" "Gospodar." "Gospodart'* ponovi gospodična. Nastal je trenutek molčanja. Ona je hodila urno po aobi a stisnjenimi zobmi in nsgubsnče-nim čelom. Sledilji je z očmi. Nskrat pa obstane pred nJim ter vpraša. ' "Cegav si tif" "Bilevičev. Jaz niaem iz Ljubiča, marveč u Vodoktov." "Ti se ne vrneš ve« v Ljubič. . . Ostane* tukej. . . Sedej pe ti ukazujem, da poveš vm, kaj veš." Služabnik, stoječ pri pragu, pade na kolena. "Jasna gospodična, jaz se nočem vrniti tje-kaj, ker tam jfc sodni dan. To niao ljudje, marveč zverine, katerih ae je treba čuvati po noči in po dnevu." Bilevičeva ae zavrti ne meetu, kakor bi jo strela zadela v arce. Močno obledi ter vprais mirno: ~' "Ali ja reanica, da so streljali v slike n* stenit" "Reanica je, gospodična. Pa ne aamo streljs-li, marveč tudi dekline ao vlačiU v aobe in to u mopašnoat se ponavlja vsak den . . . Po vssi se čuje jok, v dvoru je pe prave Sodome in Oomors Voli in ovni, vae to mora priti na mizo ... Včeraj ao umorili hlevarja pe nedolžnem." "Hlevarja ao umorili! . . ." "Da. Najhnje pe je s deklinami. 2e nimsj« več dvorskih dovolj, še po vaai jih love .. Zopet naatane molčanje. Alenko oblije li^ rdečice. "Kedej menijo, de ae vrne gospodari" "Oni sami tega ne vedo. Slišal pa aem, ko s» govorili med eeboj, da odrinejo jntri ss nji« f l:pito. Naročili ao, nej bodo konji priprav I j« Nameravajo pa se tukaj zglaeiti in proaiti vss u ljudi in smodnika." "Tu ae namera vejo ogleaitif — Dobro! Zni-K pojdi seilaj v kuhinjo! V Ljnbič ae več m vrneš." "Bog vam daj adavja in arefol . . Gospodična Aleksandra je aedaj vedela vv, kar ja hotela vedeti. Drugi dan ja bila nedelja. Zarano, ša predt* ao odšli v Vodoktah v cerkev, eo doapeU Kmitic vi in ae njimi drnftinčed ie Ljubiča. peš in na ke njih. Hoteli ao iti na pomoč gospodarju Kmitic v rpito. _ ______TZZ^msML:- ... Mlade gospodične stopi pred nje mirna ponosna, popolnoma drugačna nego Je bila takrst ko jik je imela prvi« pred eeboj. Ne njihove pe n.žne pekloae je le nekoliko pok i mala s gle"; Oaipeeo mislili, de je tekšne le redi tege, ker»