Poštnina plačana v gotovini KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vaako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 20'—, četrtletno din 60’—, polletno din 120*—, celoletno din 240*—. Cena posamezne Številke: prva pola din 2'—, nadaljnje pole po din 150. — Plača in toži se v Ljubljani. *— Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tei. Štev. 25-52. 12. kos. V LJUBLJANI dne 8. februarja 1011. Letnik XII. V S K B I N A : 101. Uredba o avtentičnem tolmačenju člena 9., odst. 1., uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev Naredba o kontroli uvoza nepredelanega kavčuka iz št. 100/1, prečiščenega kavčuka iz St. 386, gum za avtomobilska kolesa iz št. 889 ter cevi in plaščev za pnevmatike iz št. 393/1 c uvozne carinske tarife. 102 103. Pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se hn vi jo z zavarovanjem pogrebnih in bolniških stroškov. 10-1. Podaljšava veljavnosti pripombe za št. 177 uvozne carinske • tarife. 105. Prodajna cena kvasu. 106. Spremembe v staležu državnih in banovinskih ualužbencov na območju dravske banovine. Uredbe osrednje vlade. 101. Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 10. septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole uredbo* o avtentičnem tolmačenju člena 9., odst. 1., uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev št. 37.420/1 iz 1. 1935.** Clen 1. Predpis člena 9., odst. 1., uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev Št. 37.420/1—1935, ki je bil v veljavi od 1. oktobra 1935. do 1. aprila 1939., je treba razumeti tako, da se nanaša na vse specialne doklade, honorarje, nagrade in tantieme ne glede na to, ali so se izplačevali stalno, občasno — kdaj pa kdaj ali pa enkrat za vselej. Po členu 9., odst. 1., uredbe št. 37.420/1—35 odtegnjene vsote, ki so bile pozneje prejemnikom vrnjene, 8e ne izterjajo iznova. Clen 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinahe. V Beogradu dne 25. januarja 1941.; M. s. št. 109. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije^ z dne »1. januarja 1911., št. 23/XI/81. ** >Sluibeui Ust« št. 520/77 iz L 1935, (Ta uredba je bila prvič objavljena v :>Službenih no-vinah« z dne 30. januarja 1941. in je tega dne stopila v veljavo.) Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle DragiSa Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 102. Na podstavi člena 1., odst. 2., in člena 2., odst. L. uredbe o kontroli zunanje trgovine M. s. št. 1222 z dne 18. septembra 1940. predpisujem po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino tole naredbo* o kontroli uvoza nepredelanega kavčuka iz št. 100/1, prečiščenega kavčuka iz št. 38(5. gum za avtomobilska kolesa iz št. 389 ter cevi in plaščev za pnevmatike iz št. 398/1c uvozne carinske tarife. Clen 1. Uvoz nepredelanega kavčuka iz 51. 100/1, prečiščenega kavčuka iz št. 386, gum za avtomobilska kolesa iz št. 389 ter cevi in plaščev za pnevmatike iz št. 393/1 c uvozne carinske tarife po izvoru iz vseh držav se postavlja pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dno 31. januarja 1941., št. 23/Xl/87, Clen 2. Proizvode iz člena 1. le naredbe smejo uvažati samo uvozniki, ki so registrirani pri direkciji za zunanjo trgovino ali pri organih, ki jih pooblasti direkcija (oddel za obrt, industrijo in trgovino pri banski oblasti banovine Hrvatske, izpostave direkcije in drugi uradi), na podstavi uvoznega potrdila. Člen 3. Uvozno potrdilo mora obsegati: 1. številko potrdila; 2. številko, pod katero je uvoznik registriran; 3. uvoznikovo ime ali naziv in njegov sedež; 4. vrsto, količino, vrednost in izvor blaga; 5. carinarnico, pri kateri naj se blago ocarini; 6. način plačila; 7. pogoje, s katerimi se izdaje potrdilo; 8. rok veljavnosti potrdila; 9. opozoritev, v katerih primerih je potrdilo ob veljavo, in 10. navodilo za carinarnico, ki naj blago ocarini. Uvozno potrdilo ima lahko tudi druge postavke po uredbi o kontroli zunanje trgovine. Vsakemu potrdilu mora biti priložen kontrolni list, ki ga mora pristojna carinarnica, ko ga izpolni po navodilu, poslati direkciji v 5 dneh po ocarinjenju. Clen 4. Uvozna potrdila izdajajo registriranim uvoznikom na zahtevo bodisi direkcija ali po njej pooblaščeni organi, v okviru dogovorjenega iztnenjalnega načrta. Carinska oblastva ne opravijo uvoznega carinjenja proizvodov, navedenih v členu 1. te naredbe, Če nimajo uvoznega potrdila. Uvozno potrdilo je javna listina, ki se glasi na ime; je neodsvojljivo in se ne more prenesti na drugega. Zloraba uvoznega potrdila se kaznuje po kazenskem zakonu, kar pa ne izključuje kazni po tej naredbi. Člen 5. Uvozniki proizvodov, navedenih v členu 1. te naredbe, ki nameravajo še nadalje uvažati to blago, morajo predložiti v 15 dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, pri direkciji ali pri organih, ki so od nje pooblaščeni, prošnjo za registracijo. Uvoznik mora priložiti prošnji za registracijo: 1. overjen kolkovan prepis dovolila ali pooblastila za Izvrševanje obrto ali overjen kolkovan prepis potrdila o prijavi obrta, izdanega po § 456. zakona o obrtih; 2. potrdilo pristojne strokovne prisilne združbe (združbe industrijcev ali obrtnikov) o članstvu pri združbi, izdano potem, ko stopi ta naredba v veljavo. Trgovci, ki uvažajo tako blago, morajo predložiti potrdilo o svojem Članstvu pri prisilni združbi, ki ga overi pristojna zbornica; 3. zadruge, ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah, ki uvažajo tako blago, morajo predložiti overjen prepis pravil, registriranih pri pristojnem sodišču; 4. seznam uvoženih količin blaga iz člena 1. v poslednjih dveh letih (1938. in 1939. ali 1939. in 1940.), z navedbo številke in datuma uvoznih carinskih deklaracij (količina in vrednost) in carinarnic, pri katerih se je blago uvozilo. Uvozniki morajo priložiti temu seznamu Izvirne uvozne carinske deklaracije, ki se jim po primerjavi vrnejo. Če prosilec carinskih deklaracij ne more predložiti, mora predložiti overjen Izpisek Iz uvoznega kontrolnika miuistrstva za finance, iz katerega mora biti razvidno, koliko blaga iz člena 1, te naredbe je v teh letih izvozil. Uvoznik mora priložiti te priloge prošnji za registracijo, če jih ni že prej predložil direkciji Direkcija oziroma organi, ki so od nje pooblaščeni, vpišejo v register uvoznikov zgoraj omenjenih proizvodov tiste osebe in tvrdke, ki dokažejo, da spolnjujejo prednje pogoje. O opravljeni registraciji mora obvestiti direkcija prosilca z odlokom. Člen 6. Po opravljeni registraciji mora uvoznik v 15 dneh od dne priobčitve položiti pri direkciji oziroma pri organih, ki so od nje pooblaščeni, varščino v znesku 20 000 dinarjev, bodisi v gotovini, v državnih ali banovinskih vrednostnih papirjih ali pa v vložnih knjižicah, ki jih je izdal denarni zavod, za katerega obveznosti jamči država, banovina ali samoupravno telo. Zadruge, ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah, ki uvažajo tako blago, morajo položiti varščino v znesku 50 katerimi mu je bilo izdano uvozno potrdilo; 2. Če ne nabavi določene vrste blaga ali blaga določenega izvora; 8. če ne kupi blaga po določenih cenah; 4. če ne pošlje o pravem času podatkov o zalogah blaga in o cenah, po katerih jo blago kupil; in 5. če ne pošlje podatkov o proizvodih, ki Jih izde- luje Iz blaga, navedenega v členu 1. te naredbe. Direkcija oziroma organi, ki so od nje pooblaščeni, ustavijo trajno izdajanje uvoznih potrdil uvoznikom, kar terim je bila izdaja uvoznih potrdil v 24 mesecih trikrat začasno ustavljena. Trajna ustavitev izdajanja uvoznih potrdil ima za posledico izbris iz registia uvoznikov in izgubo položene varščine v prid posebnega proračuna direkcije. • ... Člen 9. Ta naredba stopi v veljavo na dan razglasitve v ’• »Službenih novinah«, določbe člena 2. in drugega odstavka člena 4. pa v 30 dneh potem, ko stopi ta naredba v veljavo. V Beogradu dne 28. januarja 1941.; št. 5525. Minister za trgovino in industrijo Andres s. r. 103. Na podstavi § 1., odst. 2. in 3., § 2., odst. 4., § 19. in § 21., odst. 4., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami predpisujem tale pravilnik o ustanovah Človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih in bolniških stroškov.* ' Člen 1. (‘) Določbe tega pravilnika se uporabljajo na vse ustanove človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih in bolniških stroškov, kolikor je to zavarovanje (obezbedenjez) pravo zavarovanje (»osigu-ranje«), razen ustanov iz odstavkov 3. in 4. tega člena, oziroma tistih, ki se nadzirajo strokovno-tehnično po 'drugih zakonskih predpisih. (2) Določbo tega pravilnika se uporabljajo smiselno na sklade za zavarovanje štipendij in dot, ki so jih v svojem poslovnem področju in za svoje člane najmanj loto dni preden je stopila v veljavo uredba o nadzorstvu nad zavarovalnicami ustanovile prosvetno-kulturne ustanove (§ 23., odst. 2., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami). (*) Določbe tega pravilnika se pa ne uporabljajo na tiste ustanove za zavarovanje pogrebnih ali bolniških stroškov, katerih poslovanje je omejene;.na določen krog oseb v vzajemnih službenih ali profesionalnih (stanovskih) zvezah, ki poslujejo na podstavi stanovske solidarnosti in določajo prispevke in podpore na letnih skupščinah. (*) Delavske In nameščenske organizacije, ki podpirajo v okviru svoje strokovne in splošne sindikalne delavnosti svoje člane iz lastnih sredstev v raznih primerih, pa tudi ob smrti in v bolezni, ne veljajo za ustanove človekoljubnega značaja po določbah tega pravilnika. Člen 2. (') Zavarovanje pogrebnih in bolniških stroškov velja tedaj za pravo zavarovanje, kadar izvira izplačilo teh pogrebnih stroškov (pogrebnine, posmrtnine, posmrtne podpore, pomoči Itd.) in bolniških stroškov iz obveznosti ustanove Človekoljubnega značaja do njenih članov ali dedičev njenih Članov, ne glede na to, kako si pri-doblva sredstva za spolnjevanje te svoje obveznosti. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. jjinuarja 1941., št. 18/lX/66. (2) Ustanova človekoljubnega značaja (človekoljubna ustanova) je lahko samostalna ali pa v sestavu kake druge ustanove (zadruge, družbe, društva, organizacije ipd.). (3) Ali je imeti ustanovo za človekoljubno ustanovo, na katero je treba uporabljati določbe tega pravilnika, oziroma ali je imeti sklad za sklad po določbi člena 1.* odst. 2., odloči pristojno nadzorno oblastvo (člen 3.). Člen 3. (<) Vse človekoljubne ustanove spadajo pod nadzor, in sicer v območju banovine Hrvatske pod nadzor banske oblasti banovine Hrvatske, vse druge pa pod nadzor ministrstva za t.govino in industrijo. (s) Ministrstvo za trgovino in industrijo prenese svojo pristojnost glede nadzora lahko na bansko upravo. Odlok o takem prenosu se mora objaviti v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« in v uradnem listu tiste banske uprave, v katere pristojnost se nadzor prenaša. Prav tako prenese banska oblast banovine Hrvatske lahko svojo pristojnost na svojo izpostavo v Splitu. Odlok o tem prenosu se mora objaviti v »Narodnih novinah« v Zagrebu in v uradnem listu izpostave banske oblasti banovine-Hrvatske v Splitu. (3) O prenosu pristojnosti po določbi odstavka 2. tega člena se obvestita vzajemno ministrstvo za trgovino in industrijo in banska oblast banovine Hrvatske. Člen 4. (') Da more poslovati, mora imeti človekoljubna ustanova dovolitev pristojnega nadzornega oblastva (člen 3.). O Človekoljubna ustanova predloži svojo prošnjo za dovolitev poslovanja pristojnemu nadzornemu oblastvu po svojem krajevno pristojnem-občnem upravnem oblastvu prve stopnje. (3) Prošnji se morajo priložiti: a) dokaz o ustanovitvi; b) pravila in pravilniki (v treh primerkih); c) poslovna osnova (v treh primerkih); Č) seznam članov upravnega in nadzornega odbora z navedbo njih poklica. (4) Obenem s pravili je treba predložiti tudi obrazec pristopne članske izjave in članske knjižice (izkaznice, karte, legitimacije). Vsako poznejšo, tudi najmanjšo stilistično spremembo teh obrazcev je treba predložiti pristojnemu nadzornemu oblastvu v odobritev. člen 5. Kot dokaz o ustanovitvi se predloži: a) potrdilo pristojnega oblastva o registraciji usta« nove, če je človekoljubna ustanova samostalna; b) če pa človekoljubna ustanova ni samostalna. overjen prepis zapisnika s tiste skupščine Članov ustanove, v katere sestavu je ta človekoljubna ustanova, na kateri je bilo sklenjeno, da se osnuje ta človekoljubna ustanova (temu prepisu je treba priložiti en primerek pravil ustanove, v katere sestavu je človekoljubna ustanova). Člen 6. (') V pravilih mora mimo ostalega vsekakor biti navedeno: a) ime, sedež, naloga in trajanje človekoljubne usta« nove; h) področje in krog oseb, med katerimi naj človekoljubna ustanova posluje; c) kako se pridobi in izgubi člauslvo; e) pravice in dolžnosti Članov; d) pogoji za plačevanje članskih prispevkov in posledice opuščene,s a plačila al? nepravočasnega plačev" :a; e) kako se določa višina pogrebnih stroškov (pogrebnine, posmrtnine, posmrtne podpore, pomoči itd.) oziroma bolniških stroškov in njih maksimalna višina; f) dogodki in primeri, pri katerih nastopu je človekoljubna ustanova zavezana za plačilo, in primeri, ko je oproščena te obveznosti; g) kako se vodi človekoljubna uslanova in ustroj njenih organov; h) kako se pokrivajo morebitne zgube in zbirajo rezerve in skladi; i) kako se sklepajo letni računi; j) kako se spreminjajo pravila, izdajajo in spreminjajo pravilniki in kako človekoljubna ustanova likvidira; k) kako se obveščajo člani. (2) Razen tega je treba v pravilih tudi še določiti: a) da odgovarja za svoje obveznosti samo človekoljubna ustanova s svojo imovino, ne pa tudi njeni člani, če ni s posebnimi zakoni drugače predpisano; b) da se s spremembami pravil ne more posegati v pravice in dolžnosti članov in njih dedičev, izvirajoče iz zavarovalnega razmerja s človekoljubno ustanovo, razen če privolijo v to člani (vsak zase) sami in izvzemši primer, naveden v naslednji točki c); c) da mora človekoljubua ustanova, če se po letnih sklepnih računih, zavarovatno-tehnični bilanci, po opravljenem pregledu ali kako drugače pokaže, da obveznosti človekoljubne ustanove proti njenim Članom niso pokrite ali da prejemki človekoljubne ustanove ne zadostujejo za spolnjevanje obveznosti v prihodnje, s sklepom svojega najvišjega organa in po predhodni odobritvi pristojnega nadzornega oblastva ali zvišati članske prispevke ali znižati znesek pogrebnih in bolniških stroškov ali pa ukreniti oboje; č) da mora biti pri tisti človekoljubni ustanovi za zavarovanje pogrebnih stroškov, ki naknadno — po nastopu smrtnega primera — predpisuje in izterjuje članski prispevek, znesek vpisnine (pristopnine) člana vsaj trikrat večji od prispevka, določenega za en smrtni primer, in da so Člani, ki ihed letom iz človekoljubne ustanove izstopijo, dolžni vplačati zneske, ki odpadejo nanje za pokritje izplačil, ki jih opravi človekoljubna ustanova v tem letu; d) ali, v kateri meri in ob katerih pogojih se članu človekoljubne ustanove, ki zbira matematično rezervo, če izstopi ali se izključi iz članstva, vrnejo zneski, ki jih je vplačal. (a) Vsaka poznejša sprememba pravil mora pred registracijo pri pristojnem registracijskem oblastvu biti predložena pristojnemu nadzornemu oblastvu v odobritev. Prav tako se morajo predložiti pristojnemu nadzornemu oblastvu v odobritev spremembe pravilnika. Člen 7. (l) Poslovna osnova mora vsebovati vse tehnične in druge podatke in pojasnila, po katerih se mora presoditi nameravano poslovanje človekoljubne ustanove, članski prispevki in ostali dohodki morajo biti do obveznosti v takem razmerju, da je po načelih zavarovalne tehnike verjetno, da bodo zadostovali za pokritje obveznosti iz zavarovalnega razmerja. {•) Vsekakor pa morajo biti vsebovani v poslovni osnovi tile nadrobnejši podatki: a), kako so pribavljajo (zavarujejo) sredstva za spolnjevanje obveznosti in v kateri meri naj dajo sredstva člani sami, v kateri pa druge osebe ali ustanove, zlasti pa podatki, ki se nanašajo: I. na prispevek (nčto premijo), enega ali več, enkratnega ali občasnega, ki ga plačuje član človekoljubni ustanovi, in na to, kako se določi njegova višina in kako in kdaj se vplačuje; II. na druge zanesljive redno dohodke človekoljubne ustanove, s katerimi se zagotovi spolnjevanje njene obveznosti (n. pr. enkratni ali občasni prispevki, ob formalni zavezi, ustanove, v katere sestavu je človekoljubna ustanova), in na to, kako in kdaj se ostvarjajo ti dohodki (vplačujejo prispevki); III. na izredne prispevke, opirajoče sc na formalno zavezo oseb izven človekoljubne ustanove, kakšne organizacije, drug’ ustanove itd. v določenih primerih (n. pr. za pokritje primanjkljaja pri spolnjevanju obveznosti ali v rezervah, ki služijo za to, da Se zagotovi spolnjevanje obveznosti ipd.); b) kako se določijo in pokrivajo upravni stroški človekoljubne ustanove; c) višina pogrebnih stroškov (pogrebnine, posmrtnine, posmrtne [odpore, pomoči itd.) in bolniških stroškov, ki jih izplačuje človekoljubna ustanova svojim članom ali njih dedičem, kako se določajo te višine in kdaj in kako se izplačujejo; č) dogodki in primeri, ki so pogoj za izplačilo; d) število članov in njih delitev na skupine po letih starosti, če se tako delijo; e) statistično-za varovalne tabele (umrljivosti, bolez-ni ipd.), koliko jih ustanova uporablja; f) kako se ustvarjajo posebne rezerve, da se zagotovi spolnjevanje obveznosti v prihodnje, zlasti če plačujejo člani določene prispevke vnaprej. (3) Kjer koli so uporabljane matematično formule, morajo biti v poslovni osnovi prikazane in naveden zanje vsaj en konkretni primer v številkah. Ko se prikazuje, kako se ustvarja posebna rezerva (točka f) prednjega odstavka], mora biti priobčena tudi računska obrestna mera. Če se po pravilih ali pravilnikih članu človekoljubne ustanove, ki zWa matematično rezervo, ob njegovem izstopu ali ob izključitvi iz članstva vrnejo zneski, ki jih je vplačal, se morajo v poslovni osnovi navesti načela in formule, ki se pri tem uporabljajo. To velja tudi za druge podobne spremembe (n. pr. kapitalizacijo). (4) Pri človekoljubni ustanovi, ki ima več ko 1000 članov ali ki za pogrebne stroške izplačuje več ko 2000 dinarjev, morajo biti članski prispevki določeni po starosti članov ob pristopu ali po starostnih skupinah, vendar presledek starostne skupine ue sme biti večji od 10 let. Pii človekoljubni ustanovi, katero poslovanje je omejeno na določen krog oseb, ki so v vzajemnih službenih ali profesionalnih (stanovskih) zvezah, se vsota članskih prispevkov, določenih po starosti članov ob pristopu ali po starostnih skupinah, lahko enako razdeli na vso člane. Ali spada Človekoljubna ustanova v take človekoljubne ustanove, katerih poslovanje je omejeno na tak določeni krog oseb, odloči pristojno nadzorno oblastvo. (5) Človekoljubna ustanova se mora v svojem poslovanju povsem držati poslovne osnove. (*) Poslovna osnova Človekoljubne ustanove, ki ima več ko 1000 članov ali ki za pogrebne stroške izplačuje več ko 2000 dinarjev, mora biti podpisana od pooblaščenega aktuarja. (3) Poslovna osnova se brez odobritve pristojnega nadzornega oblastva ne sme spreminjati. Člen 9. Da se doseže enotnost in zagotovi učinkovitost nadzora, sme minister za trgovino in industrijo oziroma ban banovine Hrvatske po potrebi predpisati za svoje območje splošno poslovno osnovo za človekoljubne ustanove, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov, a nimajo 10U0 članov, za pogrebne stroške pa ne izplačujejo več ko 2000 dinarjev. Člen 10. Človekoljubna ustanova se ne more baviti z nikakršnimi drugimi posli razen s tistimi, za katere ima dovolitev ministra za trgovino in industrijo oziroma bana banovine Hrvatske. Člen 11. (') Poslovni okoliš človekoljubne ustanove se sme raztezati največ na ei. srez ali na eno mesto po zakonu o mestnih občinah. (2) Širši poslovni okoliš sme imeti samo tista človekoljubna ustanova, katere poslovanje je omejeno na določen krog oseb v vzajemnih službenih ali profesionalnih (stanovskih) zvezah. Ali spada človekoljubna ustanova v take Človekoljubne ustanove, katerih poslovanje je omejeno na tak določen krog oseb, odloči pristojno nadzorno oblastvo (člen 7., odst. 4., poslednji stavek). (3) Izjemoma sme pristojno nadzorno oblastvo na obrazloženo prošnjo človekoljubne ustanove dopustiti poslovno področje širše od enega sreza (mesta); vendar se more tako razširjeno poslovno področje raztezati največ na dva sreza. Člen 12. (’) Znesek pogrebnih stroškov (pogrebnine, posmrtnine, posmrtne podpore, pomoči itd.) ne sme biti večji od 5000 dinarjev. Pri človekoljubni ustanovi, katere poslovanje je omejeno na določen-krog oseb v vzajemnih službenih ali profesionalnih (stanovskih) zvezah, smejo Znašati pogrebni stroški največ 10.000 dinarjev. Če ne izplačuje človekoljubna ustanova vsem članom enakega zneska pogrebnih stroškov, ne sme biti razmerje med njihovim najvišjim in najnižjim zneskom večje od 2:1. (*) Znesek, ki ga izplačuje človekoljubna ustanova Članom za bolniške stroške za en dan, nikakor ne sine presegati 50 dinarjev. > • , ■ • Člen 13. (') Član upravnega ali nadzornega odbora ali uslužbenec človekoljubne ustanove ne more postati niti ostati, kdor je v stečaju ali je bil obsojen na izgubo častnih pravic, dokler izguba teh pravic traja. (3) Funkcija članov upravnega in nadzornega odbora Človekoljubne ustanove je častna in brez nagrade v kakršni koli obliki. Vendar se smejo tem organom povra-čati dejanski stroški pri opravljanju posameznih postov človekoljubne ustanove. (3) Pristojno nadzorno oblastvo sme po potrebi spremeniti višino nagrade osebja, zaposleuega pri človekoljubni ustanovi. (’) članstvo pri človekoljubni ustanovi se pridobi na podstavi pismene pristopne izjave, ki mora vsebovati izjavo člana, da so mu pravila človekoljubne ustanove .znana, in da z njimi popolnoma soglaša. (2) Pridobitvi članstva je pogoj zavarovalno razmerje s človekoljubno ustanovo. (s) človekoljubna ustanova mora izdali vsakemu članu člansko knjižico (izkaznico, karto, legitimacijo), ki služi kot dokaz članstva in navaja vse bistvene določbe pravil, zlasti o pravicah in dolžnostih Članov. V članski knjižici se smejo potrjevati vsa opravljena članska vplačila (vpisnina, prispevki). Člen 15. (’) Pridobivati člane po posrednikih (akviziterjih, agentih) ali drugih osebah za nagrado ni dopustno. (a) Prav tako ni dopustno dajati članom kakršne koli popuste pri prispevkih in drugih plačilih, določenih s poslovno osnovo. člen 16. (’) Sistem naknadnega predpisovanja članskega prispevka (predpisovanje po nastopu smrtnega primera) smejo uporabljati samo Človekoljubne ustanove zn zavarovanje pogrebnih stroškov, ki nimajo več ko 500 članov in izplačujejo pogrebne stroške, katerih znesek nikakor ne presega 2000 dinarjev. (s) Človekoljubna ustanova, ki uporablja sistem naknadnega predpisovanja prispevkov, mora imeti v svojih pravilih in v pristopni članski izjavi določbo, da član človekoljubne ustanove, če mu iz katerega koli vzroka preneha to članstvo, nima pravice do nikakršne vrnitve dotlej vplačanih prispevkov. Če se pa član, ki je spolnjeval svoje članske (plačilne) dolžnosti, ustanovljene v pravilih, brez vsakršnega vzroka izključi, ima pravico zahtevati, da se mu vrnejo vplačani prispevki brez obresti. C) Vse ostale Človekoljubne ustanove morajo pobirati od članov vnaprej določene prispevke in zbirati matematično rezervo, ki zadostuje za spolnjevanje obveznosti v prihodnje, in rezerve za spolnitev že nastalih, do konca, leta še ne likvidiranih plačilnih obveznosti. C) Matematična rezerva mora biti izračunana po neto metodi. Člen 17. Pri zavarovanjih, pri katerih natančni izračun matematične rezerve ni mogoč ali ni umesten ali ni s pravilnikom določen (n. pr. pri bolniškem zavarovanju) kakor tudi pri človekoljubnih ustanovah iz odstavka 1,'člena 16-se mora namesto matematične rezerve zbirati poseben sklad v višini najmanj dvakratnega povprečnega letnega zneska izplačanih bolniških ali pogrebnih stroškov; pri tem se vzamejo za osnovo zneski teh stroškov, izplačani v poslednjih petih poslovnih lotili. Dokler ne doseže tak sklad predpisane višine, je človekoljubna ustanova dolžna uporabiti v ta namen letno najmanj 20% prejetih prispevkov; morebitni poslovni presežek je dolžna vložiti v druge rezerve. Člen 18. C) Stanje matematične rezerve in drugih rezerv, ki služijo za spolnjevanje obveznosti iz zavarovalnega razmerja, se mora ugotoviti vsako leto sočasno s sklepom letnih računov. (2) Vrednote, v katere so naložene rezerve iz prednjega odstavka, se vodijo posamez v posebni knjigi. Člen 19. (*) MatematiCno in vse druge rezerve, ki služijo za spolnjevanje obveznosti iz zavarovalnega razmerja, mora voditi Človekoljubna ustanova, zlasti Ce je v sestavu kake dfuge ustanove (tudi materialno, ne samo knjigovodstve-no), loCeno od druge imovine in jih nalagati takole: a) v državne vrednostne papirje in v vrednostne papirje banovine Hrvatske (najmanj 25% skupnega zneska teh rezerv); b) v vloge pri Poštni hranilnici, Državni hipotekarni banki in Hranilnici banovine Hrvatske (najmanj 25%); c) v vloge pri samoupravnih denarnih zavodih; C) v hipotekarna posojila na prvem mestu do 85% prottietne vrednosti nepremičnine, na katero se postavlja hipoteka, če donaša ta nepremičnina rento (dajati hipotekarna posojila na nepremičnine, ki rabijo za industrijska in obrtna podjetja, ni dopustno); d) v poslopja iz trdnega materiala, bodisi da jih uporablja človekoljubna ustanova za lastne potrebe ali pa jih daje v najem; e) v posojila svojim članom do 60% njih tedanjih terjatev do človekoljubne ustanove iz zavarovalnega razmerja, pri ustanovah z naknadnim predpisovanjem prispevka pa do 30% zneska, ki ga je vplačal Član kot prispevek. (*) Človekoljubna ustanova smo nalagati svojo matematično rezervo in ostale rezerve, omenjene v prednjem odstavku, tudi na drug način, Če se izkaže to po razmerah v tistem treuutku za smotrno, in s pogojem, da je po mnenju zavarovalnega sveta oziroma strokovnega posvetovalnega sveta za denarništvo pri banski oblasti banovine Hrvatske tak način dovolj varen in likviden in da ga dovoli minister za trgovino in industrijo oziroma ban banovine Hrvatske. Člen 20. Človekoljubna ustanova mora podati vsako peto leto pristojnemu nadzornemu oblastvu izčrpno poročilo pooblaščenega aktuarja o imovinskem stanju in obveznostih Človekoljubne ustanove. Po potrebi sme pristojno nadzorno oblastvo ta rok za vse ali samo za posamezne človekoljubne ustanove skrajšati ali podaljšati. Člen 21. (*) Ce ‘ se po poročilu pooblaščenega aktuarja (člen 20.), po opravljenem pregledu ali kakor koli drugače pokaže, da redni dohodki človekoljubne ustanove ne zadostujejo za pokritje njenih obveznosti ali za zbiranje rezerv, neogibno potrebnih za spolnjevanje teh obveznosti, se mora nemudoma ukreniti vse, česar je treba, da se stanje popravi in uravnovesi. Če se za ta namen ne morejo najti druga sredstva, ki ne bi povečevala obveznosti človekoljubne ustanove, je treba zvišati članske prispevke ali znižati obveznosti človekoljubne ustanove proti članom ali pa ukreniti oboje. (2) 0 ukrepih po določbah prednjega odstavka odloči pristojno nadzorno oblastvo bodisi na predlog človekoljubne ustanove bodisi po svojem preudarku. Člen 22. (') človekoljubna ustanova mora voditi potrebne knjige in statistike, iz katerih se dk ob vsakem času dognati stanje njene imovine in njenih obveznosti. (») Vsekakor pa se morajo voditi tčle knjige: a) blagajniška knjiga za vse prejemke in izdatke; b) imovinska knjiga, v katero se vpisujejo vsa aktiva in pasiva^ c) članska knjiga, v katero se vpisujejo člani po vrsti, kakor so se vpisali v človekoljubno ustanovo, z navedbo datuma vpisa (v človekoljubno ustanovo), leta sta- , rošti,. prispevki, kateri se morajo plačevali in višina pogrebnih stroškov in bolniških stroškov, katere jim mora ustanova izplačati; ,č) knjiga izplačil, opravljenih za pogrebne ali za bolniške stroške; d) knjiga vrednot, v katere so naložene matematične •in druge rezerve, ki rabijo za spolnjevanje obveznosti iz zavarovalnega razmerja (Člen 19.), če je po pravilniku zbiranje teh rezerv obvezno (člen 16.). (a) Vse knjige, morajo , biti po straneh ošteviljene, sešite in overjene od oblaslva, pristojnega za overjanje trgovinskih knjig, jn se morajo vodili v uradnem državnem jeziku, pa tudi v, kakem drugem jeziku poleg uradnega državnega jezika. (') Pristojno nadzorno oblastvo sme po potrebi od-, rediti, naj vodijo nekatere ali vse človekoljubne ustanove tudi druge knjige. Člen 23. (4) Človekoljubna ustanova mora vse svoje knjige' in statistiko natančno voditi in najkasneje šest mesečev' po sklepu poslovnega lela (ki se mora ujemati s koledarskim letom) pristojnemu nadzornemu oblastvu poslati: a) letno poročilo: in overjen prepis zapisnika, letne skupščine Članov; j v ■■■?.-} b) letne sklepne \ račune (račun izravnave in račun zgube in dobička); j c) stanje matematične, in drugih, rezerv, ki rabijo za spolnjevanje obveznosji iz zavarovalnega razmerja, z izpiskom iz knjige vrednot, v katere so naložene [člen 22.> odst. 2., točka d)]; Č) predpisane statistične podatke; d) poročilo pooblaščenega aktuarja, če ga je treba to leto predložiti (člen 20.) e) podatke o višini nagrad svojih uslužbencev. . (2) Obrazce za vloge pod b), c), č) in. e) predpiše ministrstvo za trgovino in industrijo oziroma banska oblast banovine Hrvatske.1 (3) Pri sklepanju letnih računov mora človekoljubna ustanova ustanovne stroške, če jih je kaj, že prvo poslovno leto v celoti odpisati. (4) Človekoljubna ostaneva, ki ima več ko 1000 Članov, mora svoje letne sklepne račune objaviti v enem izmed listov, ki izhaja,jb v kraju, kjer je njen sedež. Člen 24. Vse Človekoljubneji ustanove morajo biti nadzornemu oblastvu vsekdar in v vsem na pomoč pri opravljanju nadzora.in mu morajo dajati vsa pojasnila, ki jih od njih zahteva, kakor tudi dovoljevati pooblaščenim organom nadzornega oblaslva vpogled v vso knjigo, račune inf spise kakor tudi opravljanje pregleda. Pregledi se oprav^ ljajo občasno in tudi kdaj pa kdaj. ; Člen 25. Človekoljubna ustanova po določbi člena 1. tega pravilnika, ki posluje brez dovolitve nadzornega oblastva, kakor tudi osebe, ki sodelujejo pri tem brezpravnem poslovanju, se kaznujejo po zakonu o obrtih (§ 398., točki. 1. in 2.). Člen 26. , , Če se človekoljubna ustanova, ki ima .dovolitev za poslovanje, ne drži določb uredbo o nadzorstvu nad za- varovalnicami in tega pravilnika, se uporabijo nanjo določbe § 17. uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami. Člen 27. (1) Kot nevarnost za spolnjevanje obveznosti po določbi § 17., odst. 1,, uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami se šteje predvsem zaostanek več ko l/s članov s plačili prispevkov za več ko 6 mesecev ali če ne zadostuje rezerva za pokritje obveznosti iz zavarovalnega razmerja ali če ni naložena po členu 19. tega pravilnika. (s) Človekoljubna ustanova mora, če nastopi navedena nevarnost, to neutegoma prijaviti pristojnemu nadzornemu oblastvu in podati konkretne predloge za svojo likvidacijo ali pa predložiti asanacijski načrt, ki mora biti podpisan od pooblaščenega aktuarja. Za nespolnitev te dolžnosti so organi človekoljubne ustanove, ki so upravičeni zastopati ustanovo, osebno in gmotno odgovorni. Člen 28. (') če se odvzame človekoljubni ustanovi dovolitev za poslovanje ali če zahteva človekoljubna ustanova sama likvidacijo, sme pristojno nadzorno oblastvo predstavnike človekoljubne ustanove razrešiti dolžnosti in odrediti osebo ali ustanovo, ki naj izvede likvidacijo imovine. Če je ministrstvo za trgovino in industrijo pristojno nadzorno oblastvo, odredi v takem primeru osebo ali ustanovo na banov predlog. (-) Dokler traja likvidacija, se ne more zoper tako človekoljubno ustanovo nič ukreniti ne v izvršbo ne v zavarovanje in se o njeni inlovini tudi ne more uvesti stečaj. člen 29. (*) Določbam tega pravilnika se je treba prilagoditi v šestili mesecih, kar stopi pravilnik v veljavo. (2) človekoljubnim ustanovam, na katere se morajo po odstavku 1. člena 1. uporabljati določbe tega pravilnika in ki so dobile dovolitev za poslovanje preden je stopila uredba o nadzorstvu nad zavarovalnicami v veljavo, ni treba iznova zahtevati dovolitev, morajo pa najkasneje do preteka roka za prilagoditev določbam tega pravilnika predložiti pristojuemu uadzornemu oblastvu: a) podatke, ki se prilagajo po odstavku 3. Člena 4. prošnji za dovolitev poslovanja (od pooblaščenega aktuarja mora biti podpisana poslovna osnova tistih človekoljubnih ustanov, ki imajo več ko 2000 članov, oziroma ki izplačujejo za pogrebne stroške več ko 2000 dinarjev ali od katerih ministrstvo za trgovino in industrijo oziroma banska oblast banovine llrvatske to zahteva); b) letno poročilo za poslednje poslovno leto in overjen prepis zapisuika o poslednji letni skupščini članov*, c) letne sklepne račune za poslednja tri leta po obrazcih, ki jih izda ministrstvo za trgovino in industrijo oziroma banska oblast banovine llrvatske; Č) stanje matematične in drugih rezerv, ki rabijo za spolnjevauje obveznosti iz zavarovalnega razmerja, je je kaj takih rezerv, z izkazom vrednot, v katere so naložene; d) poročilo pooblaščenega aktuarja o imovinskem stanju in obveznostih človekoljubne ustanovo (to poročilo morajo podati vse človekoljubne ustanove, ki imajo več ko 2000 članov ali ki izplačujejo za pogrebne stroške več ko 2000 dinarjev ali od katerih ministrstvo za trgovino in industrijo oziroma banska oblast banovine llrvat-#ke to zahteva). (3) Na prošnjo človekoljubne ustanove sme pristojno nadzorno oblastvo dovoliti rok največ Štirih let, da se doseže popolno pokritje matematične rezerve. (J) Na obrazloženo in utemeljeno prošnjo človekoljubne ustanove sme pristojno nadzorno oblastvo, če gre za nepremičnine, v katere so naložene matematična in druge rezerve, ki rabijo za spolnjevanje obveznosti iz zavarovalnega razmerja, rok za prilagoditev določbam člena 19. tega pravilnika podaljšati. (5) Določbe tega Člena se nanašajo tudi na sklade za zavarovanje štipendij in dote, ki so jih ustanovile prosvetnokulturne ustanove v svojem poslovnem področju za svoje Člane najmanj leto dni preden je stopila uredba o nadzorstvu nad zavarovalnicami v veljavo. Clen 30. (') 2e obstoječe človekoljubne ustanove, na katere se morajo po odstavku 1. člena 1. uporabljati določbe tega pravilnika, ki pa nimajo dovolitve za poslovanje, morajo ne glede na lo, ali so bile poprej že vložile prošnjo za dovolitev, v treh mesecih, odkar stopi ta pravilnik v veljavo, spraviti svoja pravila in poslovno osnovo v sklad z določbami tega pravilnika in vložiti pri pristojnem nadzornem oblastvu prošnjo za dovolitev poslovanja z vsemi prilogami, navedenimi v odstavku 2. člena 29. V izjemnih primerih sme pristojno nadzorno oblastvo rok za spremembo pravil in poslovne osnove radi prilagoditve določbam tega pravilnika podaljšati za tri mesece. (-’) Človekoljubne ustanove iz prednjega odstavka morajo predložiti tudi poročilo pooblaščenega aktuarja o svojem imovinskem stanju in svojih obveznostih. Po potrebi sme opraviti pristojno nadzorno oblastvo tudi pregled. Clen 31. Ko slopi ta pravilnik v veljavo, prenehajo veljati glede človekoljubnih ustanov, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih ali bolniških stroškov, določbe pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, in o skladih za pokojninsko zavarovanje II. št. 44.631/K z dne 22. novembra 1938., z vsemi poznejšimi spremembami.* Clen 32. C) Ce se je prenesla pristojnost glede nadzora po odstavku 2. člena 3. toga pravilnika na bansko upravo, izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo banski upravi obvezna navodila za uporabo določb tega pravilnika. Prav tako izdaj. banska oblast banovine Hrvatske obvezna navodila za uporabo določb tega pravilnika izpostavi banske oblasti banovine Hrvatske v Splitu. (4) Ministrstvo za trgovino in industrijo sme po potrebi po svojih organih pregledovati človekoljubne ustanove po členu 24. tega pravilnika tudi če je preneslo svojo pristojnost glede nadzora nad njimi na bansko upravo. Prav tako sme banska oblast banovine Hrvatske po potrebi |>o svojih organih pregledovati Človekoljubne ustanove (člen 24.) v območju izpostave banske oblasti banovine Hrvatske v Splitu, tudi Če je prenesla pristojnost glede nadzora na izpostavo. * >Službeni liste št. 37/0 in (podaljšave roka) Št. 114/19, 895/64 in 624/97 iz 1. 1939., Št. 203/39 in 256/46 U L 1940. Člen 33. (*) Izjemno od določb člena 16. tega pravilnika sme ministrstvo za trgovino in industrijo cz.roma banska oblast banovine Hrvatske na obrazloženo prošnjo dovoliti uporabo sistema naknadnega predpisovanja članskega prispevka tudi. človekoljubni ustanovi, ki sicer za to r.e soolniirie pcgcdev; vendar ja potrebno, da ob'1'" tn’* telesno zdrav in do je fizično povsem sposoben za gozdarsko in lovsko-čuvajsko službo, T>. da je dobrega vedenja in neoporečen. 0. da je prebil najmanj 2 leti v gozdarski službi kot logarski pomočnik pod vodstvom kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka ali pod nadzorstvom pristojnega sreskega (mestnega) gozdarskega referenta in da jo je opravljal vestno, pošteno in uspešno. Svojeročno pisane, pravilno kolkova-ne (din 10'— za vlogo in din 20'— za rešitev) in pravilno opremljene prošnje je vložiti preko pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje (sreskega načelstva, mestnega poglavarstva) na kraljevsko bansko upravo, gozdarski odsek v Ljubljani. Prošnje se sprejemajo še 30 dni po objavi tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave«. Prošnji je priložiti: državljansko izkaznico ali domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, rojstni in krstni list, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo o odslužitvi kndrskega roka in dokazilo dveletnega službovanja kot čuvaj (logar), ki mora biti overjeno od kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka (§ 133. zakona o gozdih iz 1. 1929.) ali pristojnega sre-skeora gozdarskega referenta. Priloge prošnje morajo biti kolko-vane s kolkom din 4’—. če že niso kol-kovane z enako ali višjo takso. Kandidati bodo pismeno obveščeni, ali so pripuščeni k izpitu ter kdaj in kje se bo ta izpit vršil. Kralj, banska uprava dravske banovine, V Ljubljani dne 27. januarja 1941. Za bana pomočnik: Dr. Majcen s. r. K V-No. 151/10-1941. 398-3-1 Razglas o II. javni pismeni ponudbeni licitaciji za rekonstrukcijo državne ceste št. 2 od km 0.847—1.147 Selce—Sv. Marjeta— Rimsko Toplice, ki bo dne 20. februarja 1941. ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine, odseka za državne ceste in mostove, Gajeva ulica 5, pritličje, soba št. 19. Proračunska vsota znaša 96.0^5'— din. Kavcija v znesku din 10.000'— za jugoslovanske državljane se polaga najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi Ljubljana -mesto. Proračun, načrt in ostali pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v sobi št. 19 odseka za državne ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5. Tam se morejo dobiti tudi vsi ponudbeni pripomočki proti povračilu napravnih stroškov. Zapečatene ponudbe, kolkovane z državnim kolkom 100 din, predpisane dokumente in vzorce je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med 10. in 11. uro dopoldne. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 3. februarja 1941. * K V. št. 319/1. 411-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev mizarske opreme pisarniških prostorov novega poštnega poslopja v Kranju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. februarja 1941. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 200/a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka. Ponudbe je predložiti izpolnjene tako, da ponudnik vpiše v uradni formular proračuna enotne cene za vsako postavko, skupni seštevek pa vpiše s številkami in besedami v formular po-uudbe. Nadrobnosti razpisa so razvidne i/. razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave in sreskih načelstev. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 4. februarja 1941. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Kpg 2/41—7. 412 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II., je razpravljalo po s. s. s. Ravtnerju Vinku v navzočnosti zapisnikarja Štucina Stanislava in vrš. dolž. drž. tož. HOtzla Franja o javni obtožbi zoper prisotnega Žnidaršiča Franca, ki ga brani dr. Rok Jesenko, odv. v Sevnici, radi prestopka po čl. 11. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter je po zahtevku vrš. dolž. drž. tož. na kaznovanje in po predlogu branilca na milo kazen, javno razsodilo: Žnidaršič Franc, zak. sin Antona in Frančiške roj. Bavec, rojen dne 15. 8. 1902. v Danah pri Starem trgu, rim. kat., samski, zasebnik v Senovem Št. 80, je bil vojak, ima 4 razrede osnovne šole, radi tepeža 2 krat predkaznovan, brez premoženja, je kriv, da je v Senovem povišal kot skrbnik stanovanjske hiše št. 80 najemnine in sicer: a) Gubenšek Veri s 1. X. 1940. od "din 100'— na din 150'—, b) Bizjak Jožefi pa s 1. XI. 1940. od din 50'— na din 100'—. S tem je zagrešil 2 kratni prestopek po čl. ll/III uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacijo in je obsojen po čl. 11/111 cit. uredbe z uporabo §a 63. k. z. na 12 dni zapora in din 300 — (tri sto) denarne kazni, plačljive v 14 dneh po pravnomočni sodbi, v primeru neizterljivosti pa še na 6 dni zapora, po §§ 310., 314. kp. v plačilo izterljivih stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, po 388. k. p. v plačilo povprečnine din 100'—. V smislu Čl. 20. cit. uredbe se bo po pravnomočnosti objavila sodba ob obsojenčevih stroških v »Službenih no-vinah«. Okrajno sodišče Sevnica dne 14. januarja 1941. % i Kps 2/41—11. 413 K pr 22/41. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrožno sodišče v Celju kot prizivno sodišče je v kazenski stvari Žnidar- Stran 62. Štev. 12. siča Franca, zasebnika v Senovem, ki ga brani dr. Jesenko Rok, odv. v Sevnici, radi prestopka po čl. 11/111 uredbe z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije po obdolženčevem prizivu zaradi odločbe o krivdi in kazni zoper sodbo okrajnega sodišča v Sevnici z dne 14. januarja 1941., opr. št. Kps 2/41, s katero je bil Žnidaršič Franc spoznan krivim prestopka po čl. 11/111 uredbe z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in po tem zakonitem določilu z uporabo §§ 62. in 63. k. z. obsojen na 12 dni zapora in 300 din denarne kazni, plačljive v 14 dneh po pravnomočnosti sodbe, v primeru neizterljivosti na nadaljnjih 6 dni zapora, po §§ 310., 314. k. p. na plačilo izterljivih stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, po §§ 314/a, 388. k. p. v plačilo povprečnine 100 din. po zaslišanju drž. tožilca v seji odločilo: Priziv 3e zavrne kot neosnovan. Prizivatelj trpi stroške prizivnega postopanja. Okrožno sodišče v Celju, odd. V., dne 1. februarja 19-11. jJ; P 51/41-1. 429 Oklic. Tožeča stranka Kouter Franc. pos. v Renkovcih št. 105, ki ga zastopa dr. Strasser Armin, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložila zoper toženo stranko Režonjo Štefana, pos. iz Renkovcev, sedaj v Nemčiji, Režonjo Martina, pos. iz Renkovcev, sedaj v Nemčiji, po skrbniku Koželju Ivanu, pregledniku fin.* kontrole v pok. v Dolnji Lendavi, nedl. Režonjo Franca in nedl. Režonja Marijo, polj. iz Renkovcev, po varuhu Korenu Štefanu, pos. v Renkovcih 85, zaradi priznanja solastninske pravice s pp. pod opr. št. P 51/41—1 tožbo. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 22. marca 1941. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 22. Ker bivališče tožencev Režonje Štefana in Režonje Martina ni znano, se postavlja Koželj Ivan, preglednik fin. kontrole v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki ju bo zastopal na njuno nevarnost in stroške, dokler ne nastopita sama ali ne imenujeta pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 29. januarja 1941. * 1 O 1221/40—20. 424 Poziv upnikom, volilojemnikom in dedičem tujezemskega državljana. Dr. Tschyasny František, bivši odvetnik, pristojen v Brno (Češkoslovaški protektorat), tedaj tuj državljan, je umrl v Ljubljani dne 25. X. 1940., zapustivši pismeno oporoko z dne 24. X. 19-10. Podpisano okrajno sodišče v Ljubljani pozivlje vse tiste državljane kralje- vine Jugoslavije kakor tudi v tuzemstvu živeče tuje državljane, ki imajo kot dediči ali volilojemniki ali upniki kake zahtevke ali terjatve do zapuščine gori omenjenega pokojnika, naj prijavijo in obrazlože svoje zahtevke v roku treh mesecev od dneva te objave v »Službenem listu« pri tem sodišču na zapisnik ali naj jih do tega roka predlože in obrazlože pismeno, s predlogom, da naj se zapuščina pridrži do končne odločitve glede njih zahtevkov po pristojnem oblastvu. sicer bi se smela izročiti zapuščina ne glede na njih zahtevke tujezemski oblasti ali osebi, ki bi jo ta oblast določila. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. L, dne 21. januarja 1941. * S lQ3/40-6. 417 Razglasitev preklica. S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 26. oktobra 1940., posl. št. III R 152/40—2, je bil Pivk Matevž, posestnik, stanujoč v Hotavljah št. 31, zaradi umobolnosti popolnoma preklican. Za skrbnika je bila postavljena Pivk Marija iz Hotavelj št. 31. Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd L, dne 3. februarja 1911. * 1 511/40— 5. 141 Dražbeni oklic. Dne 11. marca 1941. dopoldne 0 poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Vratji vrh vi. št. 39, b) Vratja vas vi. št. 129. Cenilna vrednost: din 3546*50. Najmanjši ponudek: din 2366*50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II., dne 14. januarja 1941. * 1 1323/40-10. 262 Dražbeni oklic. Dne 11. marca 1941. ob osmih bo pri podpisanem 3odišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Gozd vi. št. 11, k. o. Podvolovlek •/>.» vi. št. 36. Cenilna vrednost: din 36.447*85. Vrednost priteklin: din 2025'—. Najmanjši ponudek: din 24.298*50. Varščina: din 3644*75. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki ie ravnal s dobri veri, Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, odd II., dne 21. januarja 1941. »j; I 188/40-13. 303 Dražbeni oklic. Dne 12. marca 1941. dopoldne 0 poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kozje vi. št. 275 in vi. "Št. 279. Cenilna vrednost: din 71.814*—. Vrednost pritekline: din 300*—. Najmanjši ponudek: din 71.814*—. Varščina: din 7182*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja,. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem dne 21. januarja 1941, ❖ 1 2148/40. - 1 2590/40. 399 Dražbeni oklic. Dne 11. marca 1941. o poli deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 7 dražba dveh idealnih polovic nepremičnin zemljiške knjige Pobrežje vi. št. 247. Cenilna vrednost vsake idealne polovice: din 11.328*—. Najmanjši ponudek za vsako polovico: din 7552*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju dne 30. januarja 1941. 1 532/40-11. 149 Dražbeni oklic. Dne 12. marca 1941. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Strmec vi. št. 81. Cenilna vrednost: din 23.353*50. Vrednost priteklin: din 1270*—. Najmanjši ponudek: din 15.569*—. Varščina: din 2336'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu dno 13. januarja 1941, I 380/40. 140 Dražbeni oklic. Dne 12. marca 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. -o. Založe vi. št. 63. Cenilna vrednost: din 106.287'—. Vrednost priteklin: din 455075. Najmanjši ponudek: din 70.858'—, Varščina: din 10.174'—. Pravice, ki bi ne prjpuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem dne 11. januarja 1941. Razglasi raznih uradov in oblastev Št. E. r. 1010. 2057, 2059, 436 2209, 2287, 2378, 2442, 1757, 1826. Razglas. Po § 106. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2/1888 oziroma po § 130. zakona z dne 26. maja 11*09., štaj. dež. zak. št. 44, se s tein razglaša zaključek postopanja, nanašajočega se na nadrobno delitev skupnega sveta oziroma uredbo užitkov in upra-ve na skupnem svetu, ki je vpisan pod 1- vi. št. 56 k. o. Dragomelj in vi. št. -05 k. o. Stob, sodni okraj Kamnik; ,2- vi. gt. 539 k. o. Bistrica, sodni okraj Mokronog; vi. št. 92 k. o. Ponova vas, sodni °kraj Ljubljana; 4- vi. št. 115 k. o. Zagorica, sodni °kraj Višnja gora; 5. vi. št. 62, 74 in 220 k. o. Ukrog, s°dni okraj Litija; vi. št. 142 in 144 k. o. Mošnje, 8'ede skupne parcele št. 1082 iste k. o., 3°dni okraj Radovljica; 7* vi. št. 46 k. o Mali Videm, sodni °kraj Trebnje; •k8, ,vlš št- 72 k- Zlatoličje, sodni ®kraj Ptuj; 0. vi št. 276 k. o. Teharje, sodni okraj e|]e, ker so te agrarne operacije po-Potnoma izvršene. Z dnevom, ko se objavi ta razglas, neha glede teh agrarnih operacij prisojnost agrarnih oblastev tako, da le-tn ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje v §§ 99. in 100. zgoraj omenjenih zakonov označenih zahtev. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani dne 4. februarja 1941. Ban kot predsednik: Dr. Natlačen s. r. Narodna banka 426 kraljevine Jugoslavije. Stanje 31. januarja 1941. Aktiva dinarjev Podloga . . 2.791,275.667.47(— 5,687.532-03) Devize, ki niso v podlogi 808,764.297"28(+ 5,835.092-tl) Kovauidenar 285,173.300-—(— 664.395"-) Posojila . . 1.748,607.274*69(- 29,154.922-251 Vrednostni papirji . . . 299,089.621-—(— 39,000.000-—) Prejšnji predjemi državi . . 1.621,244.705-46 Začasni predjemi gl. drž. blag.. . 600,000.000-— Min. fin. po uredbah od 24. VIII. in 16. IX. 1939. 839.450.000-— Eskompt bonov nar. obrambe po uredbi od 18. XI. 1939. 7.070,000.000--(+ 27,000.000-—) Vrednosti re- zervn. fonda 266,791.812-94 Vrednosti ostalih fondov .... . 42.185.658-66 Nepremičnine .......... 170,395.906-45 + 728.375-23) Razna aktiva 1.990.505.367-83 + 1,617.851-88) 18.533,48 Ul 1-78 Pasiva dinarjev Kapital . . . 180,000.000-— Rezervni fond 272,056.683-33 Ostati fondi 44,665.293-68 Bankovci v obtoku . . 18.717,157.200--(+811.648.600-—) Obveze na pokaz . . . 4.004,063.898-66 —341,662.146-90) Razna pasiva 315,540.036-12(- 9.211.983-21) 18.533,483.611-7» Obtok in obveze. . . . 17.721,221.098-65 Skupna podloga - dejan ska vrednost 4.466,041.067"95 Celotno kritje . . . 25-20 °/0 Kritje v zlatu . . . 20-71 °/„ Obrestna mera: po eskomptu.............................. as/, po zastavah: na zlato in varante............... 5 °U na vrednostne papirje ...... CVo * IV. št. 2562/2—41. 410 Razsodba. Sašek Josip. pek. mojster, Ljubljana, Celovška c. 62. je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 9842 z dne 19. 10. 1940. zaradi prekršku čl. 8 min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovan s 500 din globe oziroma v primeru neizterljivosti globe na 10 dni zaporu in plačilo stroškov razsodbe. Uprava policije v Ljubljani !; . i .J st. 187/1. 343—3-2 Objava. Zupančič Karolina, učiteljica v Kranju, je izgubila železniško legitimacijo za aktivne državno uradnike'št. 52.314, glasečo se na ime: Zupančič Karolina, učiteljica VI. položajne skupine. Legitimacija se proglaša za neveljavno, Sresko načelstvo v Kranju dne 29. januarja 1941. Razne objave 439 . Vabilo na XVI. redni občni zbor delničarjev Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, ki bo v četrtek dne 27. februarja 1911. ob 11. uri dopoldne v ravnateljstvu banke na Kralja Petru trgu št. 3. s sledečim dnevni m redom; 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo upravnega sveta o poslovanju banke v letu 1940. 3. Računski zaključki za leto 1940. 4. Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija. 5. Odobritev računskih zaključkov za leto 1940. ter sklepanje o razdelitvi či- • stega dobička. 6. Volitve nadzornega sveta. 7. Raznoterosti. Občnega zbora se sme udeležiti le tisli delničar, ki položi vsaj 5 dni pred občnim zborom s\-oje delnice pri blagajni banke. Vsakih pet delnic ima na občnem zboru en glas. Upravni svet Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. * 432 Vabilo na zadnji občni zbor zadružnikov zadruge »Koča pod Kopo« r. z. z o. z. v Slovenjem Gradcu, ki bo v četrtek dne 27. februarja 1941. ob 20. uri v društveni sobi SPI) v Slovenjem Gradcu. 1) n e v n i r e d : 1. Poročilo likvidatorjev in položitev zaključnih računov. 2, Predlog glede izbrisa zadruge iz registra. 3 Določitev Čuvarja knjig in listin. 4, Samostojni predlogi, 5. Slu* tajnosti. Predlogi se morajo 5 dni pred občnim zborom predložiti pismeno likvidatorjem zadruge. Ako bi ta obrni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, bo v smislu § 29. zadružnih pravil po preteku pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzocnih glasov. Likvidatorji. * 428 Poziv upnikom. Tvrdka »Moles, trgovsko-industrijska družba z o. z. v Ljubljani« se je raz-družila in prešla v likvidacijo, Upniki se pozivajo, da prijavijo svojo terjatve podpisanemu likvidatorju do 31. marca 1941. Ing. Stare Vladimir, industrialec, Ljubljana, Novi trg 6, likvidator. * 402—3-1 Poziv upnikom. Zadružna elektrarna r. z. z o. z. v Mekinjah je stopila v likvidacijo. Likvidatorji pozivajo s tem upnike zadruge, naj prijavijo v (5 mesecih svoje terjatve do zadruge. Y Mekinjah dne 3. februarja 1941. Likvidatorja. * 355—3—2 Poziv upniktpn. Čebelarska družina, zadruga z o. z. v Ljubljani je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve. Likvidatorji. * 328 3—3 Poziv upnikom. Tvrdka s>Mariborska tekstilna tvornica družba z omejeno zavezo« v Mariboru se jo razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da v zakonitem roku treh mesecev prijavijo svoje terjatve likvidatorjem. Likvidatorji so: Mautner Franc, industrijec, Maribor, Vidic Julij in Vidic Filomena, zasebna uradnika v Alariboru. * 420 Objava. Ukradena mi je bila prometna knjižica za kolo in jo proglašam za neveljavno. Fideršek Marija s. r., Maribor, Vrbanska cesta 20. * 422 Objava. Izgubili sta se prometna knjižica in evid. tablica za kolo in se proglašata za neveljavni. Kitz Alojz s. r., Toplice, p. Zagorje ob Savi. 434 Objava. Ukradena mi je bila prometna knjižica za kolo, izdana od sres. nač. v Črnomlju pod reg. št. 574. Proglašam jo za neveljavno. Kralj Jožef s. r., Okljuka 17, srez črne meljski. * 404 Objava. Uničena mi je bila poslbvna knjižica št. 420—0638590, izdana od občine Griže in jo proglašam za neveljavno. Križan Ladislav s. r., Megojnlce, p. Griže. * 416 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo št. 140.432, izdano od sreskega načelstva Maribor-levi breg in jo proglašam za neveljavno. Kuster Franc s. r., posestnik, Gor. Duplek pri Mariboru, * 400 Objava. Izgubil sem bencinsko karlo št. 19.905 za osebni avto evid. št. 2642 in jo proglašam za neveljavno. Lešnik Avgust s. r., Sv. Lovrenc na Poh. * 406 Objava. Ukradena mi je bila prometna knjižica št. 9033, in jo proglašam za neveljavno. Martun Zdravko s. r., strojni delavec, Vrhe št. 1, p. Teharje. * > 435 Objava. Ukraden mi je bil orožni list, izdan od sreskega načelstva v Kranju št. 576 z dne 12. I. 1932. za nošenje ene brow-ning pištole in ene flobert puške, in ga proglašam za neveljavnega. Molj Franc s. r., posestnik in gostilničar, Voglje 7, p. Šenčur. * 101 Objava. Izgubil sem orožni list, izdan pod St. II. št. 434/1 dne 12. februarja 1928. kakor tudi orožni list za oficirsko pištolo kal. 9 mm in ju proglašam za neveljavna. Pinter Ferdo s. r., trgovec v Mariboru 421 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo, št. 41225, in jo proglašam za neveljavno. Povale Jakob s. r., Nova vas 8, p. Sv. Jurij ob j. * 133 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za bicikel (št. evid. tabl. 45749) ter jo proglašam za neveljavno. ftnberl Avgust s. r., Petrovče pri Celju. ❖ 430 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo (St. evid. tablice 173377) ter jo proglašajo za neveljavno. Tavčar Jožef s. r.. Zg. Luša št. 14. * 107 Objava. Izgubil sem uradno legitimacijo, izdano od mestnega poglavarstva v Ljubljani na ime: Vrhovec Alojzij. Proglašam jo za neveljavno. Vrhovec Alojzij s. r, * 431 Objava. Izgubil sem orožni list, izdan od sreskega načelstva v Ptuju pod reg. štev. 1079. Proglašam ga za neveljavnega. Zadravec Josip, Loperšice, obč. Ormož. * 419 Objava. Ukradena mi je bila prometna knjižica za moško kolo, št. 8213, in jo proglašam za neveljavno. Zajc Marija s. r., Prekopa, obč. Vransko. Objava. Izgubila sem prometno knjižico z evid. št. tablice 158.330, in jo progla* šam za neveljavno. Zemljič Klizabetn s. r. Godeninci 37. Objava. Ukradena mi je bila prometna knji' žica št. 1217 za bicikel ter jo proglašam za neveljavno. Zupanc Marija s. r., Megojnice št. 7, p. Grižo- Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tisku tu zalaga Tiskarna Met kur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.