KONEC PREDORA ALI PREDOR BREZ KONCA? STATUS QUO 1954 POLITIKA v: IN STRATE6IJA Primorska kliče! Naša tribuna (na 4. strani) Štev.11 Leto II. Ljubljana, 18. marca 1954 - trs&H '0b*J$4 SH* PD ip$š& UUBIJANA TEDNIK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« 10 STRANI ČLANKOV IN SLIK Z VSEH PODROČIJ POLITIKE, ZNANOSTI, UMETNOSTI IN RAZVEDRILA ALI SE BO »SEDEMLETNA VOJNA«« LETOS KONČALA OKROG ZELENE MIZE? 19. t. m. na Jesenicah ob 15JO in 20. uri p Metinem gledalliiu 20. t. m. v Kranju ob 18. tn 20. url p kinu >Sloriič< 25. t. m. v Novem mestu ob 18. in 20. uri p kinu >Krka< Petega marca interpelacija o položaju v Indokini pred Narodno skupščino. Osmega marca je prišla v Pariz vietnamska delegacija, da bi se pogajala o političnih vprašanjih s francosko vlado. Čez dober mesec bo v Ženevi konferenca o Indokini ob prisotnosti predstavnikov Sovjetske zveze in Kitajske. 22. februarja je sprožil predsednik indijske vlade Nehru predlog o »prenehanju ognja«. Ni dolgo tega, kar se je iz Indokinc vrni) francoski obrambni minister Pleven. Vlada ŽDA je pred dobrim tednom obljubila povečanje materialne pomoči Indokini v znesku 1 milijarde dolarjev, namesto dosedanjih 785 dolarjev na leto. Pred dvema tednoma je Pentagon imenoval generala 0‘Danicla za šefa ameriške misije v Saigonu, čeprav je ta general prej zavzemal precej višje položaje itd. itd... Skoraj vsak dan, gotovo pa vsak teden prihajajo iz Indokine vesti, ki govorijo prav toliko o miru v tem delu sveta, kolikor o tem, kako naj bi se »uspešno« nadaljevala vojna, ki že dobrih sedem let hrumi nad to deželo... M'j|j AT-^ir- ji1 j- f - IS Kje smo? Kam gre‘ 1 ' mo? ima vlada določeno politiko gle-laMšilai®®®"**®*« de tega in to eno samo? se sprašujejo Francozi, ki so se že naveličali poslušati neprestana ponavljanja obljub (»totalna zmaga je blizu ... toda jutri«) in ki z nezaupanjem gledajo na tiste, ki jim pomenijo pogajanja isto kot kapitulacija... Vojaški poveljniki sporočajo iz Indokinc, da »bodo francoske st'izbojevale gotovo zmago najkasneje v enem letu, če pa ne v enem letu, pa »vsaj v 18 mesecih«, in da je mogoče že zagledati »konec predora« in da vojna v Indokini pravzaprav ni »predor brez konca«, j J Kje so vojaki? bi lahko napisali pod to sliko. Mogoče je najboljši odgovor za neuspehe francosko-indokitajskih čet v bojih proti Ho Si Minhu. Slika kaže francosko patruljo — zaščitnioo — pri umiku v Laosu, ki Je pokrit s skoraj neprehodnimi džunglami meji. In tretji cilj je povezati razpršene Franclja In ZDA zahtevali drugo! Kom- »otoke« odpora, ki so raztreseni po vsej prom is je možen le ob tretjem predlogu; Indokini (vštevši Kambodžo). vendar je še vprašanje, kako? ... Morda bo razgovor med Američani in Danes je očitno, da Kitajci na eni strani ter Francozi in Rusi vojna v Indokini ni na drugi naposled omogočil razplet te voj- IJJIM^^fciluAiJisamo »notranja zade- ne? V diplomaciji je vse mogoče... Ni me! za friztrn Kaj bi rekli, če bi vas n. pr. med vojno hotel kdo prepričati, da hodi Churchillova soproga k frizerju v Berlin. Rekli bi, da vas ima za norca in da zbija z vami slabe šale... Vendar se takšne stvari dogajajo, toda na drugem koncu sveta in to med vojno, ki pa ni podobna nobena drugi vojni: med vojno v Indokini. Prava žena vrhovn. poveljnika oboroženih sil Vietminha ga. Giap je že večkrat prišla v Saigon. Vse kaže, da samo v Saigonu najde primernega frizerskega umetnika, ki ji lahko uredi lase po njenem okusu ... Zgodba se nam zdi neverjetna; vendar nekaj bo le držalo, kajti sicer bi o tej »frizerski aferi« francoski listi ne pisali toliko! ... II ameriškega vojaka Carla Mele-oda pa C ariotta la avtomobilske«* dirka#* n» »gornji sliki Jc nastala plavolasa Roberta Co-well Likvidacija aifcvidat&rfa Danes slavljen, jutri pogubljen ali — po iovjetsko rečeno — likvidiran! Take usode mnogih sovjetskih oblastnikov je sedaj deležen tudi »madžarski Berija,« šef madžarske državne varnosti Petar Gabor, ki je bil, kakor pravi zelo kratko madžarsko uradno sporočilo, obsojen na dosmrtno ječo zaradi zločinov proti narodu in državi in zlorabe oblasti. Z njim vred sta bila obsojena tudi bivši madžarski pravosodni minister Decs i in neki bivši načelnik državne varnosti na deset oziroma devet let ječe. Petar Gabor, nekdaj skromni židovski krojač Auspitz, je začel svojo politično kariero takrat, ko je bil v ZSSR že sprožen Jekoči trak likvidacij. Pred belim terorjem Horthyjevega režima je Auspitz po prvi svetovni vojni zbežal iz Madžarske in ker se je med begom pridružil komunistom, ki so imeli večino med begunci in tudi najboljšo organizacijo, je prižet v ZSSR. Kako so pri Kominterni postali nanj pozorni, sicer ni znano, znano pa je, da je bil po moskovskih navodilih med drugo svetovno vojno pod novim imenom Petar Gabor med ustanovitelji in voditelji ilegalne komunistične organizacije na Madžarskem. Ko pa je prišla ta organizacija navskriž z novo sovjetsko koncepcijo ljudske fronte, je postal Gabor njen likvidator. Hladnokrvno je likvidiral svoje najboljše prijatelje In tovariše. Po vojni je postal šef madžarske državne varnosti in ker je takrat državna varnost predstavljala posebno ministrstvo, je bil tudi minister, hkrati pa je imel čin generala. Pripravljal, je gradivo za procese proti najrazličnejšim »sovražnikom naroda tn države« in je bil tako, kakor Berija v ZSSR, vsemogočni likvidator na Madžarskem. To je trajalo do konca leta 1952, po aferi S!anskega na Češkem pa so se začele razširjati vesti, da je odstavljen, kakor je bil takrat v zvezi s sovjetsko gonjo proti Zidom odstavljen madžarski pravosodni minister Julius Decsi. Uradno je bila potrjena samo razrešitev pravosodnega ministra, o ministru in šefu državne varnosti pa ni bilo nobene uradne objave do lani, ko je bilo razglašeno imenovanje novega madžarskega ministra za notranje zadeve in je bilo tudi nekdanje samostojno ministrstvo državne varnosti ukinjeno ter združeno z notranjim ministrstvom. Takrat, 1. julija 1.953, je bil imenovan tudi novi šef madžarske državne varnosti, kar je pač dovolj jasno povedalo, da je Gabor odžagan. Pri vseh takih objavah pa o usodi nekdanjega vsemogočnega šefa državne varnosti ni bilo niti besedice in šele zdaj je kratka uradna vest objavila njegovo — likvidacijo. Veliki likvidator Petar Gabor ni več potreben ter je likvidiran morda tudi zato, da ne bi izdal kaj kočljivega iz preteklosti novih zaupnikov Moskve na Madžarskem. Razglasitev njegove likvidacije je po svoji vsebini taka, da hi izključena domneva, da je bil Petar Gabor že pred mesec i likvidiran s strelom v tilnik. Gabor je že dolgo vržen z vrha madžarskega državnega in partijskega življenja ter pri tem način njegove likvidacije res ni važen, važno je pač samo to, da je njegova likvidacija popolna v ječi ali pa že v grobu... Jo£ VAS R£si Vil STE ČREŠNIK/ HA2EN JO£A m Podržavljenje sovjetskih kolhozov ? Nasprotja v načrtu za reorganizacijo vasi Spak taki Joea McCarthyja postaja čedalje bolj hrupen Kočljiva naloga za Švedsko carino Ko je predsednik mednarodne smučarske zveze Švicar Hodler prispel na ivedsko letališče Bromma, je imel med svojo prtljago tudi nekaj kilogramov kolajn, ki naj bi jih dobili zmagovalci smučarskih tekem. Na Švedskem pa veljajo za uvoz izdelkov iz plemenitih kovin posebni predpisi in so bili zaradi tega cariniki v veliki zadregi. Uradniki carine na letališču so se obrnili na svoje predstojnike in po daljšem posvetovanju je bila nerodna zadeva rešena tako, naj se kolajne obravnavajo kot tranzitno blago, ker verjetno ne bedo ostale v državi. Švedski smučarski prvaki pa so vendarle dobili tri kolajne in zdaj premišljujejo švedski carinski uradniki, kdo naj za te kolajne plača uvozno carino. izdaja Caiopinno-calotnMko podjelj« H/Ul •NAS TISK«. Odgovoru) urednik dr. Outao Savnik. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 1, telefoni: (3-522, 23-523. 23-524. 23-523 in 23-525 linierna Številka 33) Uprava. naroCnlnikl id oglasni oddelek: Ljubljana, TomšICeva I, telefon: 23-522, 23-523, 23-524, 13-525, 23-525 (Interna Številka lei. Številka tek. ra*. pri Narodni banki 4(11 -T-42* Povest o lndimncih 9. septembra 1878 se je 284 sestradanih in zdelanih Indijancev prebilo iz obroča, ki so ga skovali ameriški vojaki okoli njih. Obrnili so hrbet prostranim ravnicam Oklahome in udarili na sever k bregovom reke Yellowstone, v Montani, 2200 kilometrov daleč. Pripadali so plemenu Chevennov, ki so nekdaj srečno živeli v ameriških Skalnih gorah. Od 284 jih je bilo le 87 moških nad 13 let. Bežal* so pred malarijo, pred gotovo smrtjo v indijanskih rezervacijah, umikali so se pred prerijskimi požari in pred zasledujočimi konjeniki ameriške vojske. Bežali »o tako rekoč brez hrane in orožja in smrt jih je kosila med potjo. Njihovo odisejado po ameriških prerijah in Skalnih gorah, njihov beg nazaj v deželo svojih prednikov, nam v epičnih potezah opisuje ameriška pisateljica Mari San-doz v knjigi »Jesen v Cheyennu«. Težke borbe so vodili od Oklahome pa do Montane. Spretno so se izogibali zasedam, toda ko so prekoračili reko Platten, v Nebraski, so se morali razdeliti v dve skupini. Eno je vodil Dolgi nož, drugo pa Mali volk. Prvi je bil starejši. Po dramatični borbi z zimskimi viharji ga je ameriška vojska zajela in internirala v nekem taborišču Nebraske. Toda Indijanci te niso dokončno vdali. Odločili so se za pobeg in uspeli, čeprav so bili oboroženi le z nekaj noži. Vendar so večino ujeli, le njihovemu poglavarju sc je beg res posrečil. Mali volk pa je bil mlajši, toda sreča mu ni bila mila. Bil je rojen vojak, zato je vedno računal s presenečenji. Njegovi izvidniki so s* ponoči približali ameriškim taboriščem in prisluškovali, kaj so govorili. Mali volk je s pravo lovsko spretnostjo izkoriščal vse prednosti težkega zemljišča in napadal svoje zasledovalce iz dobro zavarovanih mest. Prebil se je s svojo skupino do Yellowstonea, toda tu se je tudi končala njegova odisejada. Takšna je zgodba tega dela. Tragična je kakor je bila tragična usoda severnoameriških Indijancev, ki so 350 let vztrajali v neenaki borbi s r 'hirajočimi belci. Izginili so v borbah za življenje in smrt in le južno od Velike reke, torej v Mehiki in drugih deželah Latinske Amerike, so se ohranili. T K i BtLA BARVA ZA BtLO PtRILO Mussolinijeve lajne listine Milanski tednik »Candido« je sporočil javnosti, da hrani Mussolinijev tajni »dos-sier«. Ta skupina listin vsebuje važne dokumente, ki so bili last fašističnega diktatorja. Najprej je »Candido« objavil fotokopijo izjave, ki jo je »Duce« napisal 21. aprila 1945. Tu piše: »Oficir, ki mu bo zaupan ta zavitek, bo vestno izpolnil naslednje ukaze: 1. pazljivo bo identificiral označeno osebo; 2. geslo in odziv za izročitev; 3. varnostne ukrepe za vrnitev te kuverte. Pripomba: Ker obstaja prekleta možnost, da bi ne ostal pri življenju, naj oseba, ki sem ji zaupal v varstvo ta zavitek, počaka pet let, nato pa naj po navodilih, ki jih bo zvedela pozneje, obvesti italijanski narod in ves svet o pobudi in vzrokih našega vstopa v vojno. To naj napravi za to, da bi Italijani zavzeli pametnejše stališče, kar jim bo preprečilo, da bi se še kdaj zmotili o Angležih, in da bi vedeli, da so vse nesreče, ki so jih doslej pretrpeli, zgolj plod angleške prevare in hudobnosti«. V Italiji se nekateri sprašujejo, kdo stoji za urednikom lista »Candido« in kakšen je pravi namen objavljanja teh »spominov«. Predsednik sovjetske vlade Malenkov je obljubil ljudstvu Sovjetske zvez« izobilje živil, do česar naj bi prišlo v dveh ali treh letih; la obljuba ga veže in ne more več nazaj. Zato je potrebno, da uspe boj za dvig kmetijske proizvodnje. Sedaj pa se pojavljajo težave; ne gre pri tem samo za nekatere strokovnjake, ki nočejo zapustiti mest in oditi na deželo, niti ni posebno važna birokratska miselnost agronomov. Nastaja namreč vprašanje, ki je načelne važnosti: to je vprašanje nasprotij med predsedniki kolhozov in strojno-traktorskimi postajami (STP). Sovjetski tisk je zadnje tedne »signaliziral«, da nekateri kolhozi gledajo na STP zgolj ko na podjetnike, ki naj prevzamejo delo, katerega jim nakaže kolhoz (kar s« STP tudi doslej v glavnem opravljale). Toda v tem je tudi razlika glede mnenja ki ga ima glede tega moskovska vlada. Zadnji ukrepi dajejo namreč STP vlogo prvenstvene važnosti. Vlada namreč meni, da bi te »postaje«, ki imajo visoko kvalificirane kadre, specialiste in mnogo materiala, morale zamenjati dosedanje lokalne organe ministrstva za kmetijstvo in prevzeti nase vodstvo kmetijske proizvodnje, voditi kolhoze s pomočjo svojih agronomov, skratka postati »gospodarji« kolhozov. Prav zato pa se nekateri predsedniki kolhozov upirajo privoliti v ta način »sodelovanja«. Morda zato, ker čutijo oddaljeno grožnjo, ki napoveduje postopno »podržavljenje« kolhozov? Odgovor vlade na te pomisleke je bil ne-muden. Vlada je sklicala vsedržavno konferenco predstavnikov STP, ki je bila tako važna, da so se je udeležili vsi člani vlade. Ob koncu te konference pa je moskovska »Pravda« objavila uvodnik o VODILNI VLOGI STP. V tem uvodniku je poleg prikaz® o pomembnosti strojno-traktorskih postaj mogoče prebrati tudi nekaj ostrii napadov na predsednika kolhozov, na primer: »STP, ki jih podpirajo organizacije partije, imajo za svojo nalogo pomagati kolhoznikom, naj si izberejo dobre predsednike.« Težko bi bili bolj odkriti! Vse to kaže, da se v Sovjetski zvezi pripravljajo nemara na postopno »podržavljenje« kmetijstva. Nekateri poznavalci razmer menijo celo, da imajo nedavni ukrepi vlade Maienkova, ki spodbuja kolhoznike z nekaterimi olajšavami, med katerimi je tudi povečanje privatno-lastninskih pravic, dvojni namen: 1. povečati proizvodnjo, da bi tako brez večjih pretresov v nekaj letih lahko isvedli preobrazbo in reorganizacijo na vasi; 2. omogočiti kolhozom, da bi skoraj neopazno prišli pod vods-tvo STP. S tem pa tudi postavljajo problem dvojnosti v lastnini: državni lastnini in lastnini kolhozov. 2e nekaj mesecev pred svojo smrtjo je Stalin poudaril nevarnost, ki se kaže v lastnini kolhozov. Stalin je že tedaj priporočil, da bi morali v Sovjetski zvezi uvesti enotni režim glede lastnine tako, da bi izginil »privatni« značaj kolhoz-nega gospodarstva. & Oprostite, pri nas je Se vedno nekoliko narobe... KUPUJEMO / REBRO V PALICAH, SREBRNEM DENARJU IN RAZNIH SREBRNIH PREDMETIH Sedanja vlada ima nedvomno isto mne« nje: zato je potrebno povečati moč in oblast STP, s čimer naj bi se zmanjšal vpliv kol-1'01*1 e lastnine. Pri vsem tem je zanimivo opazovati nadaljni razvoj, ki nosi danes V sebi precejšnje nasprotje: na eni strani razne ugodnosti, ki jih dobivajo kmečki pridelovalci, na drugi strani pa poudarek na centralizaciji. Vprašanje je, če bodo sedanje »ugodnosti« zadostovale in preprečile nezadovoljstvo pri sovjetskem vaškem prebivalstvu. Od tega je namreč odvisen uspeh reorganizacije... mmi K >PUV§ K< tvornlca lijekova ZAGREB, Ulica Lole Ribara V* — Telefon 38-951, kuč. 23 Avstrija in njen znasifi minister Prej kot avstrijski kancler in zdaj kot minister z q n t n q n Pv) n ft ti. T)f) VSP.TTl tists77l enot Iflnnh tom.il PP Ult.H/iP če otrok vidi, da se odrasli ne meni zanje. Najbolj se kaže to pri cvetju. Za zgled st poglejmo samo teloh, ki ni pod nobenim pa sproščenosti po vsem tistem neusmiljenem omejevanju vsa-lee osebne svobode. Ne moremo pa najti opravičila, da se je toliko tega plena valjalo ragrafom. V krajih, ki so do- . potem po cestah in poteh, lah korhiselno odvrženega in poteptanega ... To se ponavljc zdaj t leta v. leto. Res je sicer, da manj kot prva leta, toda ne zaradi zrelejše kulturne zavesti izletnikov, marveč zaradi dejstvi, da je teloha na Šmarni pori zmeraj manj. Najbolj v čislih volj odmaknjeni od večjih mest, ga najdemo toliko, da je celo domačinom v nadlego, ker s svojimi velikimi listi duši travo in druga koristna zelišča. Toda tam ga nihče ne zatira in se ni bati, da bi ga zmanjkalo. Na telohu ni pravzaprav nič svet kljub temu. če ljudje trgajo rože. Toda njim tnle: F.no samo pomlad ima roža. Ni prav, da ji jo ugrabite! Vseeno kje, pra>; posebno pa še v hribih! Spodobnemu planincu je dovolj, da se je nagleda. Rad jo bo pustil, da bo razveselila še koga drugega za njim. Mar ni to r lajlepšem skladu s socialistično kulturo in s požteno vestjo? Kdor to razume, mu ne bo težko pričeti že pri samem telohu . . .. VILKO MAZI LJUBLJANA. — Odbori in komisije Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS zasedajo. Na sliki: Odbor za proračun Republiškega zbora razpravlja. FOTO kronika .. - --------------------------------------- . o sem vsak večer legel na smrt utru-jen v posteljo v svoji hotelski sobici. Razume se, da sem bil na znamenitem Eiffe-overn s-toipu, v Louvru, v Versaillesu, v mu^ju voščenih figur, na Panteonu, pri nvalidih, v bohemskem Montpamassu in a gosposkem Monmartru, pa še trodimen-onaini’ plastični film sem videl, poleg ta-EiV/i'*6’ *ma o>ddajno anteno na vrni) felovega stolpa, sprejemnike pa v pri-a nih salonih in tudi v vseh imenitnejših i ',arivah. Seveda sem videl poleg največ-rpTur- razk°šja in luksuza, dostopnega le ist-i i ' bo20t»šem, tudi vso bedo predme-nn lrJ-Prefnnoge berače, zlasti slepce, ki si 1 hiš in po hodnikih podzemske že- lce skušajo zagotoviti svoje življenje z j-erdtPe!?'i na harmoniko ali prodajo igel, ' beračenje prepovedano, veif že ^Žneva internacionalni značaj, -1?. to šele v polni meri za sam Pariz: po JUŽNA AMERIKA. — Ob jezeru Argentino v južni Patagoniji naloliimo na edinstven ppjav na naši zemlji — dotik temne džungle z večnim ledom. Ledenik se razteza 370 km daleč in 70 m nad gladino jezera. Nikjer drugje na svetu ne prideta led in pragozd tako blizu skupaj. SUDAN. — Rokoborba je priljubljen šport divjih plemen prostrane puščave. Ob svečanostih prirejajo tekmovanja in burno spremljajo spretnost borcev, ki pa jih tudi tam nadzira sodnik. _________ »Dobro,« sem dejal, »potem bom kosil drugje,« in sem šel. Upravnica te restavracije me je skušala nekaj dni po tem dogodku potolažiti, rekoč: »Kadar ob dveh popoldne spet ne bomo imeli juhe, kar mene pokličite . . .« še neznaten dogodek iz »Daj-Dama«. še •ni dolgo tega, kar sem se spet drznil priti na kosilo v ta lokal. Vse je bilo zasedeno« Le zraven lepega dek'eta v kotu je bilo dovolj prostora. Korajža velja. j »Presto?« »Prosto!« Potlej pa vse tiho je bilo . . . Dvajset minut molka ... Toda deklica je bila čedna in je imela tako lepe oči! Prvo vprašanje je bilo preprosto: »Gospodična, ali tukaj sploh kaj strežejo?« Pogledala me je, odkimala in že sva se oba smejala. Enkrat v zadnjem letu mi je prišla slaba postrežba torej kar prav. Morda tudi ne? Kdo ve? Dolgočasno pa res ni bilo! Intermezzo! Če bi hil sam uslužben v gostinstvu, bi se z gosti razgovarjal le o najnujnejšem, sicer pa bi hitel, na vso moč Kitei. Čas je zlato, velja tudi za gostinstvo, čeprav se v gostilnah marsikdo zelo dolgo ' toda r>ozni gostje ne smejo biti vzrok za počasnost in posploševanje noči in dneva... • * Včasih se mi zazdi, da imamo v našem gostinstvu tudi osebje brez rok. Morda se bo to zazdelo še komu. Stopi naj na pr. v ljubljansko kavarno »Evropa«. Naroči naj si turško kavo, ki mu jo prinesejo na pladnju, vzame naj vžigali-jo ali zobotrebec ter naj drgne umazanijo iz robov tega pladnja namesto uslužbencev, ki so za to plačani, in direktorja, ki je ne vidi . . . Pred sezenot smo! Kr. Š. Manc 1 Drobna, a poučna Rekordno leto preživlja Amerika. Takisto kakor Anglija. Namreč v kriminalnosti. Nedavno je minister za pravosodje ZDA izjavil, da se zgodi v ZDA vsakih petnajst sekund kak velik zločin. Po ministru Brow-neilu je dnevno povprečje zločinov naslednje: 20 umorov aii drugih nasilnih usmrtitev, 47 posilstev, 160 ropov, 240 napadov, 600 tatvin avtomobilov, 1200 vlomov im 3300 vsakovrstnih tatvin. Mladostniki imajo pri tem vedno naj večji delež. Sicer pravijo cerkveni dostojanstveniki, da obiskuje 32 milijonov mladih Američanov! službo božjo, kljub temu je kak milijon mladostnikov s paragrafi navzkriž. Časopisje je polno poročil o zločinih nad otroki in po krivdi otrok. Ugrabitev šestletnega Bobbyja Greenleasea iz neke samostanska šole, 600.000 dolarjev odkupnine, ki jo ja plačal oče, a kljub temu umor otroka, ko je bila rekordna odkupnina plačana — to je najbolj zverinski zločin v tej deželi, ki je sicer polna kriminalnih senzacij. Morilec Carl Austen Hall je v mladosti seveda zahajal v cerkev. In njegov bogaboječi oča mu ni zapustil nič manj kakor 200.000 dolarjev. Ta človek (ali je sploh človek?) ja bil iz dobre meščanske hiše. Električni stol mu ni ušel. NEW YORK. — Mojstrovina sodobnega mestnega prometa je železniško omrežje v največjem mestu. Nad in pod zemljo se pre* pletajo prometne žile v čudna vozlišča, samo da bi čim več prište-dili na času, ki postaja vse bolj dragocen za človeka. UlinSv, 7 poim men za sam jr-anz: po aent lokalih srečuješ ljudi vseh konti-trrn°V *in ras, po mestu te popelje tpksi a šoferjem, lahko obeduješ v kitajski LONDON. — Za družino Moran lahko trdimo, da so ji trobente prinesle posebno soglasje. Mati Moranova, ki edina nima trobentaškega talenta pravi, da je njen mož uspaval s trobento »trake v zibelki, danes pa ji igranje petih članov drtftfte prinaša veselje in razvedrilo. Le kaj pravijo sosedi? Primorska Ulice: Dajte nam šole! Menda je bilo preteklo jesen, ko je neki odposlanec mednarodne prosvetne organizacije UNESCO prišel k nam, da bi si ogledal stanje, razvoj in napredovanje našega šolstva. Pa ga je za-..eslo v vasico nekje na Primorskem, kjer je v tesni učilnici za- n^ah Izpolnili le 12.4 odstotno ln pri obnovi silne šole mlada učiteljica »likala« konico ?2,8 odstotno. Pri tetn pregledu upoštevamo otrok. *e osnovnošolske učilnice oziroma učilnice se- demletk, kakršne so bile ustanovljene v šolskem letu I946r47, ne Jemljemo pa v poštev mnogih novih gradenj nižjih in popolnih gi- mnazij, strokovnih šol, internatov, dijaških domov, Šol za zaostalo mladino, učiteljišč, kakor tudi ne visokega in višjega šolstva, kjer so rezultati vsaj nekoliko ugodnejši. Toda razmislimo še o naslednjem: povprečje v LR Sloveniji le znašalo lani 3.4 oddelka na posamezno šolo. In kakšno Je stanje na Pri- S katedra v mlin skoraj 60 leti) 13 šol. In leta 1950? Prav tako: 13. Število oddelkov osnovnih šol je v tem razdobju naraslo od 17 na celih 22, medtem ko se je število otrok, ki so zajeti v osnovno šolstvo, znižalo od 1.563 otrok leta 1896 na 769 leta 1950! Vse to so številke, ob katerih bi bilo treba prekleto resno razmišljati in naposled že tudi nekaj ukreniti! Nič hudega sluteč je prijazni gospod z Zahoda stopil na nekakšen oder, ki mu v šolskem jeziku pravimo tudi »kateder«, da bi si bolj z višine ogledal osnovnošolskima- - - -■ raščaj v tisti vasi. Ne vem ali ie bil hrii morskem? Pregled po posameznih okrajih nam eosDOd takn r ali J. 1 da^e tole sliko: v tolminskem okraju je komaj *°, teža* ali kaj-. nenadoma se mu 1.37 oddelka na posamezno šolo, v sežanskem je pac vdrlo pod nogami in s katedra je *-55’ v Soriškem 1.7, povsod torej enkrat manj. padel skozi odprtino naravnost v mlin kot znaša splošno slovensko povprečje. Na srečo je bilo prav tam, kamor je Vzemim° še tale primer! V enem izmed ugledni gost padel, nekaj vreč otrobov tako naJ°bčutljlvejših predelov naše zahodne meni polomil nobenega od svojih udov,’mar- ^e' v Brdih> 3e bil° ,eta 1896 (torej pred ;č gl je samo pobelil obleko in užil’nekaj strahu. Nemara se je učiteljica, ki se ji je bil gost prav pred njenimi očmi pogreznil v globino, še bolj prestrašila. Kaj, če kateri birokrat tam nekje daleč v upravnem središču poreče, da je ona kriva nesreče, ker ni poskrbela, da bi bil »kateder* v šoli soliden in bi poleg nje vzdržal tudi obilnejšega, zajetnejšega človeka? O tem dogodku sem slišal govoriti v krogih, ki jih v Ljubljani prištevamo med cvet slovenske kulture. Mislim, da so v pogovoru omenili tudi kraj, kjer se je to zgodilo, in tudi spoštovano ime tistega mednarodnega zastopnika, ki je iz hiše šoljke učenosti tako posrečeno zdrknil v preprosti kmečki mlin nekje na Tolminskem ali Goriškem. To sem slišal letos prav tiste dni, ko je bilo v Ljubljani od 21. do 25. februarja posvetovanje arhitektov, pedagogov in zdravnikov Ljudske republike Slovenije o gradnji sodobne osnovne šole, posvetovanje, ki ga je organiziralo Društvo arhitektov Slovenije. Na mizi pred mano je resolucija udeležencev tega posvetovanja. V njej je v glavnem zajeto vse, o čemer so na posvetovanju razpravljali. Toda podatki v njej so preskopi, da bi iz njih dobili vsaj približno sliko o tem, o čemer smo se namenili pisati v tem članku. Resolucija naj nam torej služi bolj kot vzpodbuda in okvir. Sicer pa bomo poskušali iz drugih virov, do katerih smo se »srečno« dokopali, in iz tega, kar smo videli na lastne oči, orisati žalostno sliko našega šolstva v pokrajini, ki je bila desetletja narodno in gospodarsko zatirana in zapo-stavljana in ki si še danes, deset let po osvoboditvi, ne more opomoči iz svoje stiske. Spregovorimo o našem osnovnem šolstvu na Primorskem! Žalostne številke Oglejmo sl najorej nekaj številk o dediščini, ki jo je vsa Ljudska rrnublika Slovenija prevzela od stare Jugoslavije. Kolikor imamo danes v Slovenil! osnovnih Rol, Jih 71 odstotkov izvira še iz časa rajnke Avstro-Ogrske in se torej njihova starost giblje približno od 40 do 100 let. Popis šolskih zgradb in prostorov iz leta 1951 je pokazal, da so bile od JV49 predvojnih osnovnih šol v Sloveniji prizadete med vojno 803 šole (bodisi popolnoma ali delno uničene ali pa hudo poškodovane*. od 4.7*5 učilnic pa ,1e bilo onesposobljenih 2.993 učilnic ali 63 odstotkov vseh predvojnih učilnic. Po tem popisu lz leta 1951 Je razvidno, da Je danes na Slovenskem le 10 odstotkov osnovnih šol, ki ustrezajo sodobnim pedagoškim ln zdravstvenim zahtevam. In z bridkostjo moramo zapisati, da so slovenske šole v primerjavi s šolami v drugih republikah FLRJ na naislabšem, saj znaša zvezno povprečje ustrezajočih šol 33.91 odstotka (Srbija 43.31V., Makedonija 42.47*/«, Črna gora 38.*7V», Rosna in Hercegovina 35.2*/#, Hrvatska 23.85® «). Današnje k nainujnejše potrebe po novih osnovnošolskih učilnicah v Sloveniji znašajo še vedno 1800 učilnic, Če upoštevamo potrebe po novih šolskih prostorih zaradi naravnega prirastka prebivalstva in zaradi pomanjkljive šolske mreže, ki smo Jo podedovali od stare Jugoslavije, na Primorskem pa od okupatorja. Takšna Je torej resnica o pogojih za splošno osnovno Izobrazbo na Slovenskem, o enem izmed poglavitnih gibal za napredek in dvig našega ljudstva in kulturne ln gospodarske zaostalosti! Podatiki o graditvi ln obnovi naših osnovnih Sol po osvoboditvi nam pričajo naslednje. V letu 1948 smo v LR Sloveniji zasilno popravili in uredili 287 učilnic. V letu 1947 smo z novogradnjami pridobili 6, z obnovo pa 128 učilnic, skupaj 134 učilnic. V letu 1948 Je bilo z novogradnjami in adaptacijami pridobljenih 231 učilnic. Leta 1949 seno z obnovo in adautacijami pridobili 131 učilnic, v letu 1950 — 73, v letu 1951 — 5« in v letu 1952 — 53 učilnic, medtem ko za leto 1953 Se nimamo podatkov. Skratka: Še vedno imamo v Sloveniji 1.800 učilnic manj kot leta 1939! V celi vrsti drugih krajev, na primer v Popetrah, Starodu, Velikem dolu in Se v mnogih drugih vaseh so učilnice tesne, mračne in skrajno prenatrpane. V postojnskem okraju je vprašanje šolskih poslopij in prostorov najbolj pereče v Jel-šanah, ki so najbolj pasivna občina celega okraja in kjer je »šola« v poslopju bivše italijanske ambulante s tenkim zidovjem in brez dimnikov, pri Sv. Trojici na Blokah, kjer imajo za 77 otrok eno samo učilnico, v Velikem Brdu, kjer je šola zasilno nameščena v tamkajšnjem župnišču, in na Suhorju, kjer je šola celo brez vode- Nadvse žalostno stanje osnovnega šolstva v naši bridko preizkušeni pokrajini, kjer je zavedno* junaško ljud-stvo dalo med četrtstoletnim fašističnim jarmom in v našem skup« nem narodno« osvobodilnem boju neizmerne žrtve za to, da bi njegovi otroci lahko hodili v slovenske šole Na fasadi - fašistični emblem In kakšno je stanje osnovnih šol na Goriškem? Ali mislite, da je tam bolje? Nikakor ne! Vzemimo najprej za primer samo osnovne šole v štirih krajih. Osnovna šola v Kanalu je v privatni stavbi, kjer ima »prostore« še nižja gimnazija. V hiši stanujejo tudi privatne stranke, učilnice so temne in popol- poslopju; skozi učilnico pa je vstop v lastnikovo spalnico. V Črnem vrhu sta dve učilnici še zdaj zasilno nastanjeni v bivšem italijanskem vojaškem hlevu. Itd., Itd___ Taka je slika osnovnega šolstva na Primorskem! Kaj pravijo strokovnjaki? V že omenjeni resoluciji in z obširno razstavo »OD STARE K NOVI SOL.I« so slovenski arhitekti, pedagogi in zdravniki poskušali postaviti vsaj za prihodnost nekatera načela, ki bi Jih bilo treba upoštevati pri gradnji novih in adaptaciji starih šol. Kakšna so ta načela ln priporočila? Šolska zgradba in vzgojno delo naj po njihovem ln tudi po našem mnenju ustrezata predvsem zavesti, da je treba pri gradnji bodočih in adaptaciji že obstoječih šol misliti na to, da moramo našega otroka razvijati v svobodnega in odločnega socialističnega človeka s širokim obzorjem, ki mu bosta tuja birokratizem in miselna ozkost. Sola naj ne bo niti kasarna, ki ne nudi primernih pogojev za zdravo vzgojo in razvoj otroka, niti monumentalna stavba, s kakršno nima otrok nič skupnega. Sola naj bo takšna, da bo upoštevala otroka v razumskem in fizičnem pogledu ter da bo dajala tako učencem kakor učiteljem pobudo za plodno delo. Mladina potrebuje predvsem mnogo prostora, svetlih in zračnih učilnic, takih šol, kjer Je mogoč tudi prenos pouka iz učilnice na prosto. Vsaka šola naj i«na prav tako stranske prostore, kakor so na primer delavnice za ročno delo, čitalnice, telovadnice (na vsem Tolminskem ima samo ena šola telovadnico!), kopalnice ter morda še pevska soba in šolska kuhinja. Namesto zdravstveno zastarelih klopi in pedagoško slabih učil naj se uporabijo modernejši, sodobnim zahtevam ustrezajoči rekviziti, ki omogočajo, da se harmonično razvija otrokovo samostojno mišljenje in snovanje. Stanovanja za učitelje! Vsa šolska poslopja Je treba urediti tako, da bodo služila tudi kot središče in žarišče kulturnoprosvetnega življenja soseske ali naselja. Zato naj bo šolsko poslopje harmonično vraščeno v organsko celoto naselja oziroma soseske. Hkrati s šolo in njenimi stranskimi prostori Je treba tudi učiteljem, ki imajo tako težke in odgovorne naloge, zagotoviti primerne stanovanjske prostore! To so le nekatera osnovna načela, brez katerih si ne moremo misliti sodobnega šolstva in pravilne vzgoje naše mladine. Mnogo vprašanj Je še, ki bi jim bilo treba T>osvetiti podrobno skrb; vpražanje sodobne šolske opreme, pohištva, učnih pripomočkov, učil, šolske knjižnice, ki bi jo morala Imeti prav vsaka šola, in sploh vsega, kar mlad človek potrebuje pri sodobnem pouku. Na omenjenem posvetovanju je bilo v referatih, ki so Jih imeli posamezni strokovnjaki, in v diskusiji obširno prikazano, kakšna mora biti sodobna Sola v celoti: okolje, v katerem stoji, njena zgradba in oprema Itd. Analiza strokovnjakov pa je tudi pokazala, da uresničenje sodobno zasnovanih šol ni v nasprotju z ekonomično gradnjo, kakor so trdili nekateri brezčutni birokrati. Hlev ali zapor? Ne, pač pa učiteljeva »spalnica« v Črnem kalu ji in občine dovolj sredstev, da bi šole gradili brez republiške ali zvezne pomoči. Primorska kliče Kaj storiti? »Zavedajmo se, da zdrav razvoj naše mladine pomeni jutrišnjo zmogljivost in blagi- Prekleto resno vprašanje Po petletnem planu bi bili morali v osnovnih šolah obnoviti 551 učilnic in zgraditi na novo 506 učilnic; nalogo pa smo pri novograd- i Takšna Je ena izmed »boljših« osnovnošolskih učilnic na Primorskem Koliko hlač so učenci že strgali in jih še trgajo na teh majavih in zglodanih klopeh, žalostnih pričah šolske stiske otrok v naši Primorski? Šola ali hlev? Napravimo kratek izlet po naši Primorski, tja, kjer so poleg Prekmurja, Haloz ter Bele in Suhe Krajine najbolj potrebni splošne šolske izobrazbe in kjer imajo tudi zelo malo materialnih možnosti, da bi si z lastnimi močmi uredili svoje šolstvo, kakor bi se nemara spodobilo v skladu z zaključki, do katerih so na svojem dobronamernem posvetovanju prišli siovenski arhitekti, pedagogi in zdravniki. Obiščimo najprej nekatere kraje na Tolminskem! Na Tolminskem je od 84 osnovnih šol 34 šol v privatnih poslopjih, kjer učilnice v večini primerov ne ustrezajo osnovnim zdravstvenim, kaj šele pedagoškim zahtevam. V Vršnem, rojstnem kraju goriškega slavčka Simona Gregorčiča, »stoji učilna zidana« sredi vasi nad hlevom; to je nizka, zatohla učilnica, prav sramotna za kraj, kamor vsako leto roma na stotine spoštovalcev in ljubiteljev Gregorčičeve poezije. V Hudi južni pri Grahovem v Baški grapi je »šola« v na pol razpadajoči, vlažni hiši tik ob vodi. Na Pečinah se stiska 45 učencev v učilnici v poslopju, ki se ti zdi, da se bo vsak hip podrlo in šolarie pokopalo pod seboj. V vasi Orehek premorejo kar dve učilnici, in sicer v farovžu: ena je v izbi, ki meri 4X4 m, in v njej se stiska reci in piši 33 učencev, druga pa ni nikjer drugje kot v — kuhinji. V Stržišču pod Crno prstjo, kamor izletniki tudi zelo radi zahajajo, nima »šola« ne stranišča, ne dvorišča. V celi vrsti krajev, na primer v Jevščku, Kamnem, Idrskem, Ljubinju itd., so učilnice nad močno zavdajajočimi krajevnimi mlekarnami; v Jevščku, nad desnim bregom Soče, kraju, ki leži tik ob meji, prideš v bedno izbo, ki naj bi bila učilnica, tako, d£ zlezeš najprej po lestvi navzgor in se nato prebiješ 1o nje skozi podstrešje. Morda pa je tam vendarle več prostora kot v eni izmed dveh učilnic v Livku, kjer otroci obiskujejo »šolo« kar v kuhinji učiteljice. V hribovski vasi Krnice so se otroci še 'etošnjo zimo stiskali v luknji stare italijanske vojaške barake ter v njej zmrzovali brez peči. Ne dvorišča, ne stranišča V sežanskem okraju se v Črnem kalu Irenjajo otroci v majhni kmečki izbi z zna'-ilnimi malimi okenci. Tudi tu nima »šola« le dvorišča, ne stranišča. V prav taki izbici ie gnete v Cernotlčah 37 otrok dopoldne In jpet popoldne. V Dobravljah je učilnica v »prvem nad-ttropju« nad štacuno Kmetijske zadruge; yanjo prihaja 53 učencev skozi vežo ln predsobo privatnega stanovanja. V Hrastovljah, v slovenskem delu Istre, se 49 otrok gnete v majhni izbi privatne hiše, prav tako v Kubedu, Podpeči, Sabo-niah, Smokvici, Zazldu ln še marsikje drugod. V škocljanu Je učilnica vlažna ln tako temna, da v njej komaj vidiš brati. »"»"V Primorska kliče! Republiški in zvezni organi, ki odločajo o uporabi razpoložljivih finančnih sredstev za tekoče leto in planskih sredstev za prihodnja leta, morajo uvideti, da moramo v pokrajini, ki leži na naši zahodni meji. storiti vse, da bo tamkajšnjim otrokom zagotovljena vsaj osnovna izobrazba, s čimer se bo dvigala tudi splošna prosveta in napredovalo gospodarstvo v teh krajih. Prav Primorski, ki je pod fašizmom in med našo narodnoosvobodilno vojno toliko trpela, moramo posvetiti največjo skrb. Probleme njenega šolstva je treba proučevati in reševati še toliko bolj skrbno, ker je to področje, kjer je treba zaradi velike razdrobljenosti šolstva šolsko mrežo popolnoma reorganizirati. Tu ne smemo čakati in odlašati! V krajih, ki sem jih navedel, so ljudje, katerih otroci so brez šole ali pa imajo take učilnice, da so nam v sramoto, in še marsikje drugod pripravljeni s prostovoljnim delom in tudi z materialnimi sredstvi pospešiti graditev In obnovo šol, saj se zavedajo, da zaradi žalostne zapuščine, ki smo jo prejeli, sama ljudska oblast ne zmore vsega. Toda na pomoč jim morajo takoj priskočiti okrajni ter predvsem republiški prosvetni in finančni organi. To je problem, o katerem morajo tudi ljudski poslanci in vsi javni činitelji resno razmisliti! Vprašanje našega šolstva v obmejni Primorski ni samo vprašanje tamkajšnjih krajev in okrajev. To je zadeva vse naše republike in vse naše državne zveze. Ljudstvo na Primorskem je s svojim odporom med četrstoletnim fašističnim jarmom in zlasti v času narodnoosvobodilnega boja dovolj dokazalo, da zasluži našo ljubezen, naše razumevanje. yašo skrb in pomoč. Od čimprejšnje ureditve našega šolstva na Primorskem je v veliki meri odvisno, ali bomo na naši tako občutljivi zahodni meji imeli dovolj trdnih in zvestih čuvarjev naše socialistične domovine. RADO BORDON Ali naj naši otroci na Primorskem hodijo v takšno šolo in uporabljajo leto in dan takšno stranišče, kakor ju je fotokamera posnela v Hrastovljah v slovenskem delu Istre? noma nevzdržne, tik glavne ceste, dvorišča sploh ni. Osnovna šola v Avčah ima samo eno skromno učilnico, prav tako v privatni stavbi, medtem ko šola, ki je bila med vojno porušena, še do danes ni obnovljena. Spodnji Lokovec je eden najbolj mrzlih krajev na vsem Goriškem; in vendar je bil pouk dolgo časa v nekakšni stari kapeli, zdaj pa je v baraki. V Gornjem Lokoveu je »šola« prav tako v privatni stavbi. Dohod vanjo je naravnost s ceste; v njo hodi 48 otrok, ki nimajo v njej niti stranišča. In dalje; Učilnica v Zavrhu meri 4X4 m, iz nje pa je vhod v kuhinjo privatnega stanovanja. V Podsabotinu, tik ob meji, je šola v izbi, ki se nahaja v starem, zapuščenem mlinu nad vodo. V Kamnju je učilnica v privatni sobici nad gostilniškimi prostori. V Zapotoku, obmejni vasi, ki jo dobro vidijo iz vse Benečije, je učilnica v vlažni, na pol podrti koči; nad njo je senik, pod njo pa hlev. V Brjah je šola prav tako v na pol podrti stavbi; na njeni fasadi pa je še zdaj viden fašistični emblem! V Smartnu je pouk nekje v kletnih prostorih. V Gozdu nad Colom je »šola« v privatnem njo našega ljudstva, — s temi besedami so udeleženci omenjenega posvetovanja zaključili svojo resolucijo. Nedvomno je bilo po osvoboditvi mnogo storjenega tudi za obnovo našega šolstva. Toda priznajmo si odkrito, da je bilo zlasti osnovno šolstvo- doslej vse preveč zanemarjeno. Po podatkih, ki jih imamo, je bilo od narodnega dohodka LR Slovenije na primer v letu 1952 porabljenega za osnovne šole in glmnulje komaj 0.63 odstotka, torej niti en odstotek! Kar se tiče Primorske, je slika osnovnega šolstva obupna. Menda so v delu načrti za celo vrsto novih osnovnih šol v tolminskem, sežanskem ln gorlškem okraju, predvsem v krajih, ki so najbolj kričeč primer šolske bede In primitivnosti. Toda kdaj bodo ti načrti uresničeni? Se letos nameravajo graditi osnovne šole v Gradišču — Kubedu (Sežana), v Spodnjem Lokoveu in Ajdovščini (Gorica), v Pečinah in Vršnem (Tolmin) ter v Jelša-nah (Postojna). Toda ... okraji še do danes, ko gre že marec h kraju, ne vedo, ali bodo te šole sploh lahko gradili, kajti v gospodarsko šibkih predelih naše domovine, kakršni so ravno na Primorskem, nimajo okra- f & pa Im ira ORANGE ■ SOBNA PASTA-JE ODLIČNA * •••••»•> •«»••• •••*• Proizvajamo v veliki izbiri moške in ženske pomladanske plašče, plašče iz balonske svile kakor tudi moške in otroške obleke po najnovejših krojih in najnižjih cenah Tovarna oblačil »N A P RIJ E D« ZAGREB — Radnlčka cesta 42 PRODAJALNE: Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Trbovlje in Jesenice. FRANCES CRANE: l Jbetcktiv.ski roman Se vedno si ne morem misliti, kako je po- | vezan umor detektiva Charleya Dickensa s skriv- g Kostnim sporočilom brata Aliče Terrillove, ki je § kot fašist izginil v Abesimji. Zdi se mi pa, da 1 moj zaročenec Patrick Abbott že nekaj sumi in g da je v to zadevo vmešana tudi španska plesalka | »Rumena vijolica« s svojim spremljevalcem Wag- | ffonerjem. Patrick naju je s tajnico poklical v svojo pi- | sam o. Pri njem so že bili njegovi pomočniki 1 ’n eden izmed, njih je povedal zanimivo novost: | »Mati španske igralke je bi la rojena Evans, | Psiček pa kupljen šele pred desetimi dnevi na | neki pasji jarmi.« »Pancho torej ni južnoameriški jazbečar. Se kaj?« »Da, še marsikaj, ampak drugo lahko počaka, če Vam je ljubše. Se ena stvar je. ki lahko nekaj pomeni, tanko pa tudi nič. Waggoner se jima je odpeljal z avionom naproti v Mexico City in so od tam skupaj Pripotovali v Ameriko. Najbrž se je bal, da bosta imeli ha meji težave in jima je hotel kot dober ameriški .'"“Vlj.an potovanje olajšati. Pa niso imeli nikakih s'tnosti. Pač pa so se v Albuquerqueu brez pravega razloga ustavili in počakali v hotelu Alvarado na drugo letalo. To ne bi bilo tako čudno, če se ne bi letalo, katerega so zamenjali z drugim, raztreščilo nedaleč Barstowa. Mrtev sicer ni bil nihče, lahko pa bi bil. 10 zveni precej nenavadno.« Patrick je Blacku pritrdil in ga vprašal, od kod okrog hotela; rada bi ga tudi vprašala, čemu je poslal Aleksandra na Terrillovo farmo poizvedovat o John-nyju. (Pozneje mi je rekel, da samo zato, ker je hotel o Johnnyju tudi od drugih kaj zvedeti, ne samo od njegove sestre.) Toda moje ideje in moja vprašanja so bila zanj postranskega pomena, kakor po navadi. Patrick bo sicer ostal v pisarni vse dopoldne, toda posvetil se bo samo gospodu Aleksandru in gospodu Blacku. No, prav. Moje mesto ni tukaj. Za žensko je mesto doma. Samo, da jaz nimam doma. Toda v trenutku, ko sem prišla v avlo, me je bilo sram, da sem tako sebična. »V bifeju bom spila čokolado in se vrnila gor,« sem sklenila. »Med gospodom Aleksandrom in go- ima vse te podatke. Black je navedel vire in Lulu jih . ^uuoiivc. jjiav.iv jc iiavv 16 be/ežila, ko je zabrnel telefon. Patrick je dvignil slušalko: »Da ... Tom ... Kaj? ... 'raga!... Le pojdite, ampak šele po zajtrku. Takoj hom tam. Na svidenje.« Patrick je molče potegnil iz žepa cigarete. Nato je , ela|: »Tom Aleksander pravi, da so v Angelovem aksiju našli med drugimi stvarmi tudi rumeno vijolico.« Lulu je odšla Iz sobe, da bi beležke pretipkala: gospod Black in Patrick sta podatke še enkrat prestala in Patrick ga je vprašal še za nekaj podrob-‘Osti. Gospod Black je med drugim povedal, kaj je “v5de,l od hišnega detektiva v hotelu St. Thomas: da enorita Ravel nikdar ne zapusti svojega stanovanja rez \Vaggonerja ali grofice ali pa obeh in da ■: je to jezil, £e sta odšli ven brez njega. Hrano jima no-lJO večinoma gor v sobo. vstala sem in stopila k oknu. Zabolelo me je, da >s©m za nobeno rabo. Nepotrebna prtljaga sem in m- drugega. Spodaj pod menoj se je iskrilo v sončnih ^rkih mesto, naježeno v klance in griče. Po ulicah o vrveli ljudje. Mnogo jih je bilo v uniformah. Po 3-hvu so hitro drseli sem in tja čolni. Vrsta po-vojnih ladij je plula na odprto morje. Iz vseh tvari je kipela življenjska sila Vsakdo je imel svoj Pravek, samo jaz ne. °nrla sem se na Patricka. Zanimal sc je samo 2a Blacka. Stopila sem k vratom in jih odprla. On tega ni Pazil, ko sem pogledala nazaj, je še vedno govoril gospodom Blackom. Vrata sem za seboj zaprla fn s® znašla pred gospodično Lulu, ki je takoj dvignila glavo izza pisalnega stroja. »Odhajate?« je vprašala. »Le hitro se vrnite.« Nato je tipkala dalje, p Nisem nameravala oditi. Hotela sem počakati in Patricku povedati, da so mi bila njegova pisma ukradena in da tisti moški v rjavem klobuku, ki naju Je Prejšnji večer zasledoval s taksijem, spet oprezuje OB VSAKEM ČASU /N VSAKI UR/ HAJPRIMERNEJŠA \\ -a n gora »Počakala sem, da se je brnenje poleglo in sem jih šele potem odprla na steiaj.« spodom Blackom bo že našel nekaj časa tudi zame.« Ko sem stopila iz avle v bife, sem zagledala na drugem koncu točilne pregrade Waggonerja. Da bi se mu izognila, sem zavila na drugo stran, a tam sem trčila na tistega človeka z rjavim klobukom. Ko bi trenil, se je zamaknil v steklenice, razstavljene ob zidu. Mislila sem si: »Lepo je, če ima človek takega zvestega spremljevalca.« Zasmejala sem se sama sebi in to mi je pamet zbistrilo. Mahnila sem jo naravnost skozi bife in namesto da bi sedla in spila čokolado sredi samih sovražnikov, sem stopila na ulico in odšla proti hotelu Chelsea. Spotoma sem premišljevala, kako se kopiči gradivo proti Waggonerju. Nisem se mogla otresti zanimivih podrobnosti, ki jih je povedal Black. Prekinil je vožnjo z letalom, ki se je pozneje raztreščil. Ni mu všeč, če hodita ženski brez njega po me&tu. Patrick je rekel, da mora biti v tej zadevi neka vodilna oseba. Kadar bo ta razkrinkana, zadeve ne bo težko rešiti. Waggoner je prikorakal za menoj iz bifeja in me je skušal dohiteti. Spet poskuša svojo srečo, morda hoče zbuditi senoriti ljubosumnost ali pa bi rad dosegel še kaj drugega. Hitela sem dalje. Tako sem se počutila kakor črv, ki so mu nenadoma pognale peruti. Hotela sem se čimprej vrniti v hotel in oditi v svojo sobo. Ko sem šla mimo slaščičarne, je prodajalka postavila v izložbo polno košarico rumenih vijolic. Iz trgovine je ravno stopila neka ženska in je zadovoljno gledala šopek rumenih vijolic na svojih prsih. Senorita Ravel je morala zbuditi veliko pozornost. Jaz se po doživetju z Angelinom nisem več zmenila zanjo. Tisti hip me je prehitel moški ki je z dolgimi koraki odhitel naprej v hotel. Njegova hoja se mi je zdela znana. Posvetilo se mi je: to je tisti človek, ki je tisti večer zavil pred nama v gledališče. Ko sem stopila v hotel, je bil že v dvigalu. Obrnil se je nazaj in tedaj sem spoznala v njem gosta, ki mu je Soong prejšnji večer vljudno voščil lahko noč, on pa niti odgovoril ni. Zgoraj je pustil vrata dvigala odprta, tako da je moral ubogi in zgarani Soong oditi gor in poslati dvigalo dol. Vzela sem svoj ključ. »Gospodična, počakajte malo,« je tedaj zaklical za menoj Waggoner med vrati hotela. Približal se mi je in mi dal rožnato, gladko roko, ki se je ovila okrog moje kakor blazina. »Danes imam srečo, draga moja. Prehitro hodite; skušal sem vas prehiteti in bi vas tudi bil, če ne bi vedel, da se me tako in tako ne boste mogli znebiti. Ali vas smem povabiti na kosilo?« To je prišlo prehitro. Zajela sem sapo. Soong je napenjal ušesa in oči. »No?« Waggoner se je sklonil k meni in zaokrozu svoje mehke ustnice. »Dvajset minut imate še časa.« »Prezgodaj je še,« sem odvrnila. »Se bova pa prej peljala malo naokrog.« »Prav,« sem rekla. Waggoner se je peljal z menoj do četrtega nadstropja, kjer je izstopil. Pa še to mi je bilo prevesi. Zakaj vsak njegov pogled, vsaka njegova kretnja in beseda me je spomnila, da sem samo ženska. Naloga, ki me je čakala, mi je bila zoprna, toda izvesti sem jo hotela na vsak način, tudi če bi si morala podpreti pogum z viskijem ali kako drugo pijačo, da bi si ohranila vpliv na Waggonerja. Ko sem v svojem nadstropju izstopila, sem zaslišala, da so se neka vrata tiho zaprla. To mi samo zato ni ušlo, ker sem bila razburjena. Po hodniku sem odšla do svoje sobe in že hotela vtakniti ključ v vrata, ko sem si premislila; zakaj vrata so komaj zaznavno brnela; bila so kovinasta in so brnela, ker jih je ravnokar nekdo odprl in zaprl. Počakala sem, da se je brnenje poleglo in sem jih šele potem odprla na stežaj. Na pragu sem obstala in pogledala po sobi, če je kdo notri. Nikogar ni bilo videti. Soba je bila tako brezdušno pospravljena kakor vsako jutro, ko jo je zapustila sobarica. Na toaletni mizici so bile vzorno razpostavljene vse potrebščine. Soba je dišala po maži za parket. Kovčki so bili razvrščeni ob steni, razen kovčka za obleko, ki je stal na svoji klopici ob znožju postelje. Po prstih sem odstopicala naprej in pokukala v kopalnico, kuhinjo in omaro za obleke. Nato sem počepnila in pogledala pod posteljo. Nikogar ni bilo in tudi nobenega znaka, da je bil kdo prej v sobi. Zamislila sem se. V moji odsotnosti ni bilo v sobi nikogar razen sobarice. Morda jo je ona ravnokar zapustila. Duh po parketni maži me je v tej domnevi potrdil; ampak zakaj je vrata tako po tihem zaprla? Stopila sem nazaj k vratom in jih tudi po tihem zaprla; nato sem obstala in poslušala toliko časa, da je brnenje izzvenelo. Odložila sem klobuk. Ker sem hotela vzeti nekaj stvari iz kovčka za obleko, sem izvlekla iz ročne torbice ključ in kovček odprla. Prva stvar, ki sem jo opazila, so bila Patrickova pisma, položena nazaj na svoje običajno mesto. Preštela sem jih. Nobeno ni manjkalo. Tedaj je glasno zazvenel telefon. »Poslušam,« sem se previdno oglasila. »Jeanie,« je spregovoril Patrick, »nisem vedel, da si odšla iz moje pisarne. Mislil sem, da se pogovarjaš z Murphy ali pa stojiš pred zrcalom.« To me je potolažilo. »Je že vse prav,« sem dejala. »Morda je še velika sreča, da sem odšla.« »Zakaj?« »Nekaj sem odkrila... Ko bi vsaj mogla tu pa tam govoriti s teboj.« »Zal mi je, da zdajle ni mogoče. Vendar skušam zadevo kolikor mogoče pospešiti, da se bova lahko SREČKO JUGOSLOV. LOTERIDE MORAM KUPITI DANES! MIHAEL ZOSCENKO; Sovražnik žensk Ne maram žensk, ki nosijo smešne moderne klobuke. Ce ima ženska klobuk, nyion nogavice, moderno pričesko in še celo zlat zob, je fina dama in to ni nič zame. Nekoč sem se bil zaljubil v elegantno žensko, hodil z njo na sprehod, enkrat sem bil z njo celo v gledališču in tam se je odkril njen pravi značaj. Prvič sem jo srečal v veži. Na stopnišču. Videl sem njeno vitko postavo, moderno pričesko, njen zlat zob. »Alj stanujete v tej hiši, gospodična?« sem jo ■nagovoril, »Da!« mi je odgovorila smeje, »na številki sedem!« Začela sva se pogovarjati in napravila je name izreden vtis. Z nekim izmišljenim izgovorom sem jo obiskal. Sprejela me je zeilo ljubeznivo, zavila se je v svileno ruto, da je prišla njena vitka postava še bolj do veljave. Zdaj sem jo večkrat obiskali in kmalu sva postala dobra prijatelja. Nekega dne m; je rekla: »Ljubi prijatelj, kaj me vodite zmeraj po cesti okrog? Ce ste kavalir, bi me lahko enkrat peljali v opero. Saj imate zveze in vam ni težko dobiti vstopnice!« »To lahko napravimo!« sem j: odgovoril. Naslednjega dne sem šel v organizacijo, dobil vstopnico, drugo pa mi je preskrbel prijatelj. Vstopnici sem pogledal šele pred gledališčem in s strahom opazil,, da je bila ena za parter, druga pa za četrto galerijo. Ona si je poiskala svoj prostor spodaj, jaz sem pa zlezel gor. Med odmorom sem stopil cjol in jo videl, ko se je sprehajala sem in tja po hodniku. »Dober večer!« sem rekel. »Dober večer!« je odgovorila smeje. »Kako vam je opera všeč?« »Hvala ... dobro!« Nato je šla naravnost v gledališko restavracijo. Jaz pa za njo. Sla je takoj k bifeju in si ogledovala izložene jestvine. Na pultu je stal steklen krožnik, na krožniku so ležali kolači in torte. Poželjivo jih je gledala. Stopil sem k njej in ji rekel: »Bi morda jedli torto, gospodična? Prosim, vzemite!« V ŽREBANJE VSAKEGA 23.V MESECU poročila. Delo na terenu, ki ga opravljata naša dva pomočnika, izvršim po navadi sam, to pot hočem vse hitro končati. Medtem glej, da se ne boš preveč dolgočasila ...« To me je spet zbodlo. »Na sprehod grem,« sem rekla.' • »Kaj pa kosilo?« se je vestno pozanimal. »Za kosilo sem z nekom zmenjena.« »Hvala!« je vzkliknila veselo, vzela s krožnika torto s smetano in pričela jesti. Jaz pa sem imel le malo denarja s seboj, komaj za tri torte, zato sem postal nekoliko nervozen. Pojedla je prvo tono in vzela drugo. Jaz sem kašljal in si mislil —; kavalir brez denarja... Ona pa se je smejala in jedla naprej. Nazadnje sem ji rekel: »Cas je že, morava v dvorano. Ali je že zvonilo?« »Ne-« je rekla in vzela še eino torto. »Gospodična,« sem rekel, »ali ni preveč? Saj vam bo slabo!« Nesmisel,« je odvrnila smeje in vzela četrti kos. Vsa kri mi je butnila v glavo... »Torto nazaj!« sem jo nahrulil. »Takoj nazaj!« Prestrašeno me je pogledala, odprla usta, zlati zob se je zabliskal. Jaz pa sem si mislil: zdaj je že vseeno, kar bo, bo. »Bcš dala torto nazaj!« Položila je torto na krožnik, jaz pa sem vprašal piro-dajalca: »Kaj sem dolžan za te tri torte s smetano?« Ravnodušno me je pogledal in rekel:1 »Za štiri torte tolilko in toliko.« »Kaj se pravi, štiri torte? Četrta leži vendar na krožniku!« »Te ne morem več prodati. Gospodična jo je že načela. Tu se poznajo sledovi njenih prstov,« je pripomnil mož. »Nesmisel... Načeila? Kje? Kaj si domišljate!« Meditem se je nabralo občinstvo. Nekateri so trdili, da je torta načeta, drugi pa, da ni- Prebrskal sem vse žepe, vrgel ves drobiž na mizo in prešttel. Občinstvo se je smejalo, meni pa ni bilo do smeha. Denar je komaj zadostoval za plačilo tort. Poravnal sem račun in rekel svoji prijateljici, dami z zlatim zobom: »Sedaj labiko pojeste še četrto torto, je že plačana!« Toda ni se je dotaknila, bilo jo je srsm. Takrat pa se je vmešal neki obiskovalec opere: »Jaz bom pojedel torto!« In pojedel je torto za moj denar... Vrnila sva se v dvorano in poslušala predstavo. Ko sva se vračala domov, mi je rekla posmehljivo: »Kdor nima denarja, naj ne hodi z damami v gledališče. In vi hočete biti kavalir?« Nato sva šla narazen. Od takrat se ne morem navdušiti za dame, ki nosijo nylon nogavice in moderno pričesko in imajo zlat zob. Postal sem sovražnik žensk. .VAmw4VA¥AWiWAVAWAWAWAWAVAWAyAWAWAWiVAWAvjiWAYAWAWAWA¥AVAmwMW^v*WAWA^wimyAWAVAWA¥j.WAWAWAmwAWAWAyA¥A'f>x ZAKAJ JE NKVD IZDAL SORGEJA? Človek s tremi obrazi . (Nadaljevanje s 5. strani) ^ živel v T°Kiu, tedaj pa je izginil. 194« Klausenov prijatelj je februarja „ dobil od njega pismo, v katerem mu Poroča, da namerava odpotovati v Nem-J° »brž ko bo boljše vreme in malo Pieje«. Kaže, da je bil tedaj v Sibiriji. s . rgejeva desna roka Osaki Hosumi se če -ev.USOde ni baI- Vedel Je’ da ga bodo’ Jih odkrijejo, obsodili na smrt. g ° dolgotrajni preiskavi so prišli člani Rn. eve mreže pred sodišče, in sicer L fmic. Obravnava je bila tajna. V tisku 0 ie maia 1942. leta pojavila samo notica 0Dj oršejevem 'vohunskem delu in je bil kot a8ent Kominterne, čeprav je Uo,.,1'18 ^no vedela, da je delal za IV. teli h ° Bdeče armade. Ver.ietno niso ho- Do ’ . bi v Moskvi zvedeli, kako natančno Veš*«f'10, toetode dela sovjetske vojaške ob- OW mreže. 1943 1 w'° s°diSče v Tokiu je septembra smrt obsodilo Sorgeja in Osaki ja na Vrho”8 vešalih. Oba sta se pritožila na f ‘»tola^nSf n^akoniteg3; V svoji ob- • želene "roke. Celo podatki, ki mi jih je 3? d Stu, gorila. da nista uporabljala dajal Osaki. niso bili več strogo tajni, ker da šta .br^.a do raznih podatkov in Branko Vukelič, ne more nihče označiti za tajnost. Prinašal je novice, ki jih je poznal vsak drug novinar v Tokiu. Isto bi lahko rekli za Miagija, ki ni mogel slišati posameznih državnih tajnosti. To, kar bi lahko imenovali res politična obvestila, sva dobivala po svojih kanalih samo Osaki. in jaz. Jaz sem dobival informacije v nemškem veleposlaništvu, vendar tudi tu ni bilo stvari, ki bi jo lahko imenovali državno tajnost. Vse informacije so mi dajali prostovoljno. Nisem se posluževal sile, da bi moral biti zato kaznovan. Veleposlanik Ott in vojaški ataše Scholl sta zahtevala, da jima pomagam jori sestavljanju poročil za nemško vlado. Zlasti Scholl mi je popolnoma zaupal in mi pokazal vse dokumente, ki jih je dobival iz Berlina. Zanašal sem se predvsem na te informacije, saj so jih sestavljali sposobni pomorski in vojaški strokovnjaki in so bile namenjene nemškemu generalnemu štabu. Zdi pa se mi, da bi lahko japonska vlada pričakovala, da bodo morali nekateri podatki, ki jih je dala Nemčiji, priti tudi v neza- kršn-T PP^Bjala Moskvi samo poročila, ka-Bfienten človek! POŠiljati vsak drug inte' So SORGkjEVA obramba ^Obtnln- Se brsinil približno takole: -i?0 ,uP°štGva dovolj značaja na-ga dela. Podatke, ki jih je n. pr. dajal Četrtek, 18. III. 1854. jih je mogel dobiti šele, ko so šli iz rok odgovornih funkcionarjev.« Sorgejevi argumenti seveda niso napravili nobenega' vtisa na japonsko Vrhovno sodišče. Njegovo pritožbo so odklonili januarja, Osakijevo pa februarja 1. 1944. O tem pa Sorge in Osaki nista bila obveščena vse do dneva, ko sta morala umreti. Japonska policija ju je še kdaj pa kdaj zaslišala. Sorge je do zadnjega trenutka trdno veroval, da bo Sovjetska zveza intervenirala v njegovo korist. Pričakoval j«, da bo prišlo do zamenjave za- prtih agentov po končani vojni, kot je bilo v navadi. Vendar pa se je varal. Zgodaj zjutraj 7. novembra 1. 1944, ko je Osaki ravno končaval pismo svoji ženi, je vstopil v njegovo celico upravitelj zapora Sugamo in mu povedal, da mora umreti. Osaki je mirno poslušal kratko obsodbo in se po japonskem običaju globoko priklonil. Obsodbo so izvršili še istega jutra. Tega. dne so usmrtili tudi dr. Richarda Sorgeja. Pred usmrtitvijo ga je guverner zapora vprašal, če želi kaj povedati ali dodati svoji pismeni zadnji želji. »Ne, nič več,« je rekel Sorge. Odklonil je tudi duhovnika. Sorge in Osaki Hosumi sta umrla na ve-šalih, ne da bi vedela, da ju je japonski policiji izdal NKVD. Dr. Sorge, Vukelič in Klausen so bili aretirani hkrati v noči med 17. in 18. oktobrom 1941. leta. Člani mreže, ki so bili zaprti pred tem, niso poznali nobenega izmed te trojice, razen Osakija. Osaki pa po zapisnikih japonske policije prvi teden ni priznal ničesar ter jih torej ni izdal. Kdo jih je izdal? Ito Ricu, ki o njih ni vedel ničesar? Ali vsaj ne bi smel vedeti! Vsi znaki kažejo na to. Bil je edini član Sorge.ieve mreže, ki ne samo, da ga niso usmrtili, marveč je imel ves čas zapora posebne privilegije in je odlično razpoložen dočakal svobodo. Ito Ricu je imel stalne zveze s sovjetskim poslaništvom v Tokiu in z vodstvom NKVD za Japonsko. NKVD ima namreč lastno obveščevalno službo in nadzoruje tudi dejavnost IV Uprave Rdeče armade. Nobenega suma ne more torej biti, da je Ito Ricu pred svojo aretacijo dobil vse podatke o Sorgeju od NKVD in je v soglasju z navodili izdal vse pripadnike njegove mreže, pa tudi njega samega. Odlične zveze, ki jih je Sorge imel z najvišjimi voditelji Sovjetske zveze, mu niso mogle pomagati, da bi živ prišel iz zapora, ker so ga prav ti voditelji izdali. Zakaj? Obveščevalna mreža dr. Richarda Sorgeja je izpolnila vse svoje naloge. Zato ni bila več potrebna niti NKVD niti sovjetski vladi. NKVD ni mogel uporabiti Sorgeja ali katerega drugega člana njegove mreže v drugi državi. Sorge je bil šef informacijske službe v nemškem veleposlaništvu v Tokiu. Javno je nastopal kot nacist. Vukelič je delal za profašistič-no agencijo Havas, Hosumi pa se je kompromitiral z odličnimi zvezami z japonskimi fašističnimi krogi. Vse obveščevalne službe sveta so te ljudi zapisale v svoje črne liste. Sentimentalnih čustev pa NKVD ne pozna. Podobno kot Hitlerjeva Nemčija se je tudi Sovjetska zveza trudila na vse krip- 1 je, da ne bi prišlo do vojne na dveh frontah. To vprašanje je bilo zlasti aktualno po vdoru nemških čet na sovjetsko ozemlje. Moskva se je močno bala vojne z Japonsko. Sovjetska vlada je od Sorgeja dobila natančna poročila, da Japonska ne namerava napasti Sovjetske zveze. Toda, kot je govoril Osaki, »nove okoliščine narekujejo nove odločitve«. Zato je bilo treba pri Japoncih utrditi odločitev, ki je bila v korist Sovjetske zveze. Moskva je dobro vedela, kaj bi bilo, če bi ji v hrbet udarila fanatična in moderno opremljena Kvantunška armada. Sovjetska zveza je tudi dobro vedela, kako si Nemčija prizadeva, da bi Japonsko do tega pripravila. NKVD se je odločil, da bo kompromitiral delo nemškega veleposlaništva v Tokiu. To ni bilo težko storiti. Treba je bilo samo izdati Japoncem obveščevalno mrežo, ki je že doslužila. Sef te mreže ni bil nihče drugi kot šef nemške diplomatske informacijske službe, nacist in intimni prijatelj nemškega veleposlanika dr. Richard Sorge. NKVD je vedel, da po tem japonska vlada ne bo mogla Nemcem več zaupati. Z izdajo Osakija Hosumija, najboljšega prijatelja princa Konoja, pa je NKVD hotel sporočiti Japoncem, da so sovjetski zvezi znane vse namere japonske vlade. S sovražnikom, ki pozna vse tvoje skrivnosti, gospodarske, vojaške in politične, pa se ni dobro bosti. Zato NKVD ni pomišljal. Japonska policija je »odkrila« vohunsko mrežo. To odkritje je v krogih japonske vlade delovalo kot bomba. Hitlerjeva vlada zaradi vojne ni mogla nadomestiti kompromitiranih diplomatov. Nevarnost japonskega napada je minila. Kremelj je za dosego svojega cilja brez pomisleka žrtvoval svoje ljudi. Ito Ricu, ki je zanje opravil ta umazani posel, je dobil kar dvoje plačil. Ko je bil v zaporu, je japonska policija izredno blago ravnala z njim. Dobil je zelo udobno sobo, odlično hrano, poleg tega pa je bil lahko sprejemal sorodnike in prijatelje. Ko so ga ameriške okupacijske oblasti izpustile, pa je dobil še nagrado od NKVD. Ricu je postal član Centralnega komiteja Komunistične stranke Japonske, kmalu pa tudi član sekretariata CK, torej eden izmed velike trojice. Ricu je še danes glavni pobornik kominformistične politike na J aponskem. Konec adeva Montesi še ni zaključena, čeprav je 2. marca pred začetkom obravnave proti rimskemu novinarju Silvanu Mutu državni pravdnik pri apelacijskem limfi k err. sodišču dr. Giocoli podpisal odločbo, s katero je bila definitivno končana preiskava o smrti Wilme Montesi in akt vložen v arhiv. Iz poteka tega procesa, o katerem vsi italijanski listi objavljajo obširna poročila, je razvidno,, da skrivnost Wilmine smrti verjetno ne bo uradno nikoli pojasnjena, javnost pa je v teh nekaj dneh izvedela mnogo, ne sicer o Wilmini smrti, pač pa o ljudeh, ki so na oblasti in o tistih, ki se gibljejo v najvišji rimski družbi. Novinar — pa čeprav premožen, kajti vse kaže, da tudi Silvanu Mutu ne manjka denarja — ne bo mogel zmagati nad ljudmi, ki imajo poleg kupov denarja v rokah tudi vso obla&t. Prav v tem dejstvu je tudi pojasnilo, zakaj je bila ponovna preiskava kljub mnogim možnostim, da bi prišli stvari do dna, spet brezuspešna. UGOTOVITEV ZDRAVNIKOV Še bolj kot samo zasliševanje v sodni palači, pred katero se gnetejo množice ljudi, ki niso prišli pravočasno, da bi si zagotovili prostor v sodni dvorani, so zanimive stvari, ki so se v teh dneh dogodile tako rekoč ob robu procesa. Zdravniško je bilo ugotovljeno, da pokojna Wilma ni imela na nogi ekcema, zaradi katerega naj bi ji bile menda potrebne morske kopeli, prav tako pa zdravnik, ki je dal svoje uradno mnenje, izključuje možnost, da bi pokojna Wilma zaradi nenadne slabosti padla v vodo in se utopila. Sodišče pa izvida zdravnika dr. Pellegri-nija ni hotelo uvrstiti med dokazno gradivo, češ da »ima mož že sedem križev na grbi.« Druga taka obrobna zanimivost je policijsko poročilo o aretaciji slikarja Duilia Francimeija, bivšega ljubimca priče Adriane Bisaccia, in skupine deklet, katerim je Adriana prav tako kot Francimeiju večkrat zatrjevala, da ve, kako in v kakšni družbi je Wilma Montesi izgubila življenje. Po izsledkih raznih novinarjev je Francimei pripravljal memorial, ki ga je hotel objaviti, da bi osvežil Adriani Bisac-cia spomin, ki ga je menda »zabrisala« bogata dediščina. Adriana Basaccia še vedno trdi, da o Wilmini smrti ne ve ničesar, Francimeija so aretirali pred njenim hotelom, ko se ji je hotel približati in je ona ukazala detektivu, ki jo je spremljal, naj ga prime. Zaprli so ga v norišnico, s čimer so se zavarovali tudi za naprej, da se mu ne bi morda kdaj kasneje posrečilo povedati to, kar je hotel sedaj. Toda ko so se v sodni dvorani vse pogosteje pojavljala imena vladnih funkci- PRE1SKAVA 0 SMRTI W1LME MONTESI »AD ACTA« - WILMA N! IMELA EKCEMA IN NI UTONILA - SKRIVNOSTNI TELEFONSKI RAZGOVORI - »KDOR IZDAJA, TA PLAČA« - ZABAVE Z VLAČUGAMI - »MARKIZ«, KI OSKRBUJE OBLASTNIKE S SUMLJIVIMI ŽENSKAMI - MONETA CAGLIO NE GOVORI RESNICE onarjev in ko je moral podati ostavko šef policije Pavone (desna roka predsednika Scelbe!) in ko so morali zaradi afere Montesi sklicati celo sejo parlamenta, da bi razpravljali o ostavki zunanjega ministra Piccionija, so nenadoma izpustili iz norišnice slikarja Francimeia. Kaj bo sedaj? Kaj ve Francimei? Italijanska javnost je na trnih ... SAMOZVANI MARKIZ Obravnava o zadevi Montesi se je pričela z zasliševanjem priče Anne Marie Moneta-Caglio, ki je izpovedala v glavnem to, kar so že prej objavili časopisi o njenih odnosih s samozvanim markizom — medtem je bila proti njemu vložena ovadba zaradi zlorabe naslova, ki mu ne pripada — Ugom Montagno, o njegovih sumljivih poslih in o njenih sumih v zvezi s smrtjo Wilme Montesi. Ugo Montagna je sodišču predložil pisma, ki mu jih je v času njunega prijateljstva pisala Anna Maria, da bi na ta način izpodbil verodostojnost njenega pričevanja, češ da gre za maščevanje ljubosumne ženske Vendar kaže, da Anne Marie to ni prizadelo, kakor je tudi niso prestrašile številne tožbe zaradi žaljenja časti, ki so jih rr.ed procesom vložile proti njej osebe, ki jih je imenovala v svoji izpovedi. Povedala je, da je Montagno pričela sumiti zaradi njegovih skrivnostnih telefonskih pogovorov, ki jih je vedno prekinjal, kadar je stopila v sobo, zaradi obiska, ki ga je skupno s Pierrom Piccionijem, sinom italijanskega zunanjega ministra napravil dan po smrti Wllme Montesi pri državnemu pravdniku in nato izjavil, d9 »je sedaj zadeva v redu«, zaradi velikih zaslužkov, ki jih je imel s skrivnostnimi posli. Povedala je tudi, da ji je državni pravdnik Sigurani, ko je bila prvič pri njem, svetoval, naj se ne vmešava v to zadevo. Ugo Montagna pa ji je na njens vprašanja glede Wilme Montesi in Piccionija grozil, naj bo tiho: »Kdor izdaja, ta plača«. Ko jo je spodil iz Rima, pa ji je dejal, da »ve preveč«, vendar pa ji je še vrhovi rimske in vatikanske družbe, pa je javnost dobila iz poročila, ki ga je sodišču dal karabinjerski polkovnik Pompei. Njegov kazenski list je zelo pisan. Karabinjeri so nanreč ugotovili, da ga je kvestura iz Palerma že leta 1933 izgnala v njegov rojstni kraj Grette na Siciliji. Leta 1936 je bil zopet obsojen zaradi prevar svojih poslovnih sodelavcev in kasneje zaradi ponarejanja menic. Leta 1937-je bil obtožen zlorabe naslova, do katerega ni imel pravice. V Rim je prišel leta 1940 brez premoženja, toda v kratkem je postal milijonar in član upravnih svetov najrazličnejših družb. RAZUZDANO 2IVLJENJE Anna Maria Moneta-Caglio po sodne dvorane. odhodu iz Na procesu pogosto omenjajo tudi ime skrivnostne gospe Je De Young, alias Globen Gio, neke artistke, katere pravega imena in narodnosti ne poznajo. Vsekakor pa je to tista, ki je o njej Anna Maria Moneta-Caglio trdila, da je pri neki zabavi v Capocotti pri igri Izgubila 13 milijonov lir in da so nato z njo počeli stvari, o katerih je bolje molčati. nadalje sečno.. 6 MILIJONOV LIR ZA MINISTRA PICCIONIJA Iz zapisnika o njenem zasliševanju med preiskavo, ki so ga na razpravi prečitali, pa je razvidno, da je Montagna po prodaji neke svoje hiše, za katero je dobil okrog 100 milijonov lir, daroval sedanjemu zunanjemu ministru Piccioniju 6 milijonov, bivšemu krščanskodemokratskemu ministru Spatart. pa 5 milijonov, češ da sta mu »pomagala« pri prodaji hiše. Za več uslug je daroval šefu policije Masinu Pavone stanovanje, za katerega je plačal 30 milijonov. Pavone mu je tudi pomagal, da je spravil v Italijo nekega inozemca, »ki mu je bil potreben«. Se lepšo sliko o moralnih kvalitetah »markiza« Uga Montagne, ki je povezan z Ta zgodba je napisana po dokumentih nemške odmiralitete, ki so jih zaplenili po kapitulaciji 1945 in po poročilu križarke »Devonshiire« Ko Je opazovalec na britanski potniški ladji »City of Exeter« zaklical, da se je na obzorju Južnega Atlantika pojavil čuden Jambor, Je postal kapitan zelo oprezen. Bil je maj 1940, me-*ec, ko Je nacistična Nemčija krenila v ofenzivo. Toda že čez slabe pol ure si je oddahnil. Pred njim Je bila 8.400-tonska japonska tovorna ladja »Kashii Maru« — torej nevtralci. Na krovu sosede Je neka ženska tiščala otroški voziček, nekaj mornarjev se Je potikalo naokrog, bili so majhni in temnopolti in njih srajce so vlhiale v vetru, kot je pri Japonskih mornarjih že navada. Ladji sta se srečali ln se brez signalov oddaljili. V resnici Je bil otroSkl voziček prazen In ženska sploh ni bila ženska. Japonci na krovu so bili Fritz, Klaus in Karl, ostanek 3W pomor-ičakov ln strelcev pa je bil skirit v trebuhu. Ta kamufllrana ladja je bila nemška »Atlantis«, ena najbolj nevarnih roparic v sedmih morjih. * Med drugo svetovno vojno so Neracl oborožili devet takšnih trgovskih ladij. Potopile so nič manj kot 138 ladij. Toda največji krvolok med njimi je bila »Atlantis*. Nobena diuga ni bila tako dolgo na morju ln nobena druga ni imela takšnega kapitana. Svoje življenje Je »Atlantis« pričela pod Imenom »Goldenfels«, kot 7.800-tonskl ekspresni tovarni parnik nemSke Hansa linije. Ko Je izbruhnila vojna, so jo opremili s 6 skritimi, 15-centlme trškimi topovi, mnogimi manjšimi topovi, s torpednimi cevmi, izvianiSkim letalom in ogromno zalogo min. Poleg tega pa je Imela še toliko kamullažnih dodatkov, da se Je lahko v najkrajšem času spremenila v povsem nedolžno trgovsko ladjo kakšnih 12 po vsem svetu znanih modelov. Marca 1940 Ji Je poveljeval Bernhard Bogge, zelo podjeten 40~letni oliclr, ki je ie takoj v začetku popeljal »Atlantis« — to Je bilo novo Ime »Goldenielsa« — kot sovjetski parnik ob norveški obali navzgor ln prodrl v severni Atlantik. Dobil Je ukaz: Napadati čimbolj nepričakovano vse ladje, ki križarijo okrog rta Dobre nade — skrajne Južne točke afriškega kontinenta. Odplavil se Je proti jugu, prekoračil 25. aprila ekvator in se iz sovjetske ladje spi e menil v japonsko motorno ladjo z Japonskimi mornarji ln žensko z otroškim vozičkom na kr°Prva žirtev ladje »Atlantis« Je bila britanska »Scientist«. Rogge je takoj zahteval, naj pre-kine vsak stLk po etru z ostalimi ladjami. Toaa njen radiotelegrafist se Je znaSel in poslal odločilni »Q Q Q«, kar Je pomenilo »oborožena trgovska ladja me hoče ustaviti«. »Atlantis« Je udarila s svojimi topovi po »Scientistu« ln ga težko poškodovala, tako da se Je 77 članov takoj vkrcalo v rešilne čolne ln od tam na krov »Atlantis«, nakar so »Scletista« torpedirali. Dva tedna pozneje Je Rogge slučajno -ul«' britanski signal, ki Je Javljal, da Je nemška pomožna križarka pokrita kot Japonska ladja v Indijskemu oceanu. »Atlantis« je takoj snela »voj kimono ln postala nizozemska »Abbekerk«. Druga žrtev Je bila norveška »Ttrranna«, do vrha natlačena z materialom za avstralske cete v »alestini. Rogge Je poslal na njen torov svoje ljudi in Jo vlačil nekaj časa s seboj. Mesec dni po »Tlrrannl« so v hitrem zaporedju sledile Se tri žrtve ln naslednji mesec še net. K temu so v razbitinah neke ladje našli Se britansko mornariško šltro. Tako Je »Atlantis« postala za nekaj časa neranljiva. Toda britanska admirallteta ni počivala. Nerodno Je bilo le to, da Je Imel« 'Atlantis« navado najprej streljati ln šele potem zahtevati. Toda kljub temu Je skoraj poslala krik »na pomoč«, preden je Izginila pod vodo. Nekaj pa ne smemo zamolčati, kar Je v prid komandantu skrivnostne križarke. Poskrbel je za to, da Je bila vojna kolikor toliko človeška. Z ujetniki, ki se Jih Je na krovu nabralo tudi do tisoč, Je izredno lepo ravnal. Dajal Jim_J« enake obroke hrane kot svojemu moštvu. Cez dan Jih je puščal na krovu, medtem ko Je posadka stala v pripravljenosti ob topovih. Jeseni 1. 1940 Je »Atlantis« ulovila povprečno eno ladjo na 40 dni. Potem pa se Ji Je sredi novembra nasmehnila sreča. Tli ladje v 48 urahl Takrat Je ulovila norveško »Ole Jacob«. polno letalskega bencina, norveški tanker »Teddy«, ki je kot bakla razsvetlil vse nebo naokrog, ln orl- EPIZ0DA IZ BITKE ZA ATLANTSKI OCEAN tansko »Aumedon«, z zelo važnimi dokumenti britanskega glavnega štaba in navodili za britanske oblasti na Daljnjem vzhodu. Kapitan Bogge Je znal zaposliti svoje ljudi. Uvedel je tudi nekaj, kar na drugih ladjah ni bila navada: dopust. Po 12 ljudi hkrati je smelo lenariti po teden dni na ladijskem krovu. Le, če je prišel poziv: »Na borbena mesta!« so morali prekiniti svoj dopust. Baje Je to sijajno vplivalo na moralo posadke. Leto 1941 se Je pričelo zelo žalostno za »Atlantis«. Komaj štiri ladje je potopila v dolgih mesecih. Med njimi Je bil tudi egiptovski luksuzni parnik »Zam Zam« s 140 ameriškimi misijonarji na krovu, katere Je »Atlantis« že naslednjega dne izročila nemški ladji »Dresden«, ki Je bila na poti v Bordeaux. Strah pred to čudno ladjo se Je na široko razbohotil po zavezniški mornarici. Mogoče je ta strah napravil več škode kot potapljanja sama. Angleži so prav takrat nujno potrebovali ladje drugod, toda že zaradi ugl"da so morali poslati nekaj svojih križark na lov za skrivnostno »Atlantis«. Trgovske ladje so morale na včasih povsem varnih poteh cikcakati in zgubljati s tem čas ln gorivo. Posadko Je bilo teSe najti in bolje plačati, službene pošte niso več zaupali potniškim ladjam, pristanišča so morali zatemnjevatl. Toda poleti Je »Atlantis« zapustila vsa sreča. Sele 10. septembra 1941 Je ujela svojo dvaindvajseto — in zadnjo žrtev — norveško »Sil-vaplana«. 21. novembra se Je že navsezgodaj pri pristanku poškodovalo njeno edino ogledniško vodno letalo, tedaj ko bf ga najbolj potrebovala. Naslednjega dne se Je po dogovoru srečala s podmornico »U-126*, ki Je potrebovala gorivo. Zelo nerodno podjetje! Obe ladji sta se sestali približno na pol pota med Brazilijo in Afriko ln že v prvih dopoldanskih urah Je steklo olje po ceveh v podmornico. Komandant podmornice Je prišel na krov »Atlantisa«. Istočasno so popravljali levi stroj, ki Je slabo tekel. Nenadoma Je opazovalec na Jamboru opazil povsem tsnko, pokončno črto na horizontu — Jambor. Ze čez nekaj minut se Je črta spremenila v angleško težko križarko »Devonshire«, ki Jo je kapitan Oliver usmeril proti obema Nemcema. Ze ob prvem vzkliku opazovalca so prekinili zvezo s podmornico, ki Je pustila kapitana na tujem krovu in se stnmoglavno spustila v globino. Ali Jo Je angleška ladja opazila? S prekinjene cevi Je Se vedno kapljalo olje in napravilo veliko liso na morski gladini. Za »Atlantis« Je ostalo samo eno upanje: slepariti, pogovarjati se in dobiti toliko časa, da bo »Devonshire« prišla v doseg torpednih cevi podmornice. Toda Oliver je bil nadvse oprezen. Vse se Je ujemalo z opisom skrivnostne napadalke, ki Je potapljala zavezniške trgovske ladje. In k termi še toliko olja po gladini, čeprav Je bilo morje mirno. Ni se hotel približati. Posvaril Je »Atlantis« z dvema salvama. Tako so v vojni na morju spraševali. »Atl^n-tis« Je morala odgovoriti. Rogge Je takol poslal radiogram, da Je njegova ladja »Polyphemus« Z »Devonshlra« pa so pri priči poslali vprašanje komandantu Južnega Atlantika, če bi tujec res utegnil biti »Polyphemus«. Skoraj uro dolgo Je »Atlantis« čakala na svojo usodo. Se vedno Je tlelo rahlo upanje, da se bo »U-ltt« približala angleški križarki ln Jo napadla « torpedi. Toda podmornica je ostala v bližini »Atlantisa« ln ni niti poizkusila napasti križarke. Potem Je prišel po etru odgovor: »Ne — ponavljamo — ne.« Ze minuto pozneje je »Devonshire« ustrelila prvo salvo. Ko se je tretja salva 20-cm granat usula na »Atlantis«, je dal Rogge ule«z, minirati ladjo in jo zapustiti. Nekaj pred deseto se je po močni eksploziji pričela »Atlantis« potapljati. Kmalu so ostale na površini morja še samo razbitine krova. »Devonshire« se Je hitro oddaljila, ker je Imela ukaz, da zaradi bližine podmornic ne sme pobirati preživelih. Kmalu po tem se Je pojavila podmornica spet na površini in pričela pobirati med brodolomci ranjence ln nenadomestljive strokovnjake. Ostale so naložili na 6 rešilnih čolnov, ki jih je podmornica vlekla za seboj. Toda še vseeno je bilo premalo prostora. 52 mož so z rešilnimi pasovi pustili na rovu podmornic«. V primeru, če bi se morala podmornica potopiti, bi poskakali v morje ln odplavali do prvega rešilnega čolna. Čudna flotilja Je odplula proti severovzhodu. Dvakrat na dan so s podmornice poslali toplo hrano za ljudi v rešilnih čolnih. Tri dni po potopitvi so srečali nemžko oskrbovalno ladjo za podmornice »Python«, ki jih Je prevzela — toda že po nekaj dneh so jo zgubili, prestregla Jih je angleška križarka »Dorsethire«. Tokrat so brodolomce pobrale nemške ln Italijanske podmornice in odpeljale v St. Na-zalre, od koder so januarja 1942 prišli v Berlin. Roggeja so povišali v "lceadmlrala Toda že čez nekaj časa so ga zaradi spora z nacističnimi voditelji postavili na povsem nevažno mesto. Danes živi v Hamburgu kot poslovoifa neke tvrdke, ki se ukvarja 7. izdelavo kirurških Instrumentov. Od časa do časa dobiva oisma kapitanov, ki so bili med vojno ujetniki na krovu »Atlantis«. Pravi, da si je tako pridobil veliko dobrih ln iskrenih prijateljev ... Tu je živel sila razuzdano, tako da ga je leta 1941 zaradi tega kvestura opozorila, ker je zvedela za orgije v njegovem stanovanju. Prirejal je namreč zabave z vlačugami za razne fašistične in kasneje nacistične funkcionarje. Po podatkih karabi-nerjev je bil Montagna plačan agent fašistične policijske organizacije OVRA In kasneje tudi nacistični vohun in ovaduh ter se je po osvoboditvi samo zaradi svojih »visokih zvez« rešil koncentracijskega taborišča. Takoj po osvoboditvi Rima je postal dober prijatelj angleških in ameriških oficirjev ter se je na veliko ukvarjal s črno borzo. Sedaj pa posoja svoje ime za razne dvomljive posle visokih rimskih funkcionarjev. Po karabinjerskem poročilu so nje- .................................. govi najboljši prijatelji Giampierro Pic-cioni, papežev zdravnik grof Galeazzi Lisi, prefekt Gaetano Mastrobuono, major varnostne policije Francesco Cerra in drugi. V Rimu ima več tajnih stanovanj, da se laže izogiba nadzorstvu. Vse pa kaže, da »Montagna prav tako kot prej fašiste tudi sedanje oblastnike oskrbuje z dvomljivimi ženskami«, tako je namreč Anni Mariji povedal Pierro Piccioni. Iz Genove pa se je ponudil nekdo, da bo pričal o njegovi trgovini z mamili. Iz maščevanja proti karabinjerskemu poročilu in iz strahu, da bi ga vplivni prijatelji, ki se boje za svojo kožo, zapustili, je Ugo Montagna objavil seznam visokih osebnosti, ki so se udeleževale »lovov« v Capocotti. Kar se tiče Uga Montagne, je torej proces dognal že kar dovolj in vse to samo potrjuje sume njegove bivše zaročenke Anne Marie Moneta-Caglio. Trd oreh je za sedaj še Adriana Bisaccia, ki je prej govorila, da je bila prisotna pri orgijah v Capocotti in pri smrti Wilme Montesi, sedaj pa pravi, da vse to ni nič res, da ji je te izjave izsilil Silvano Muto. Čudno pa je, da je v času, ko se je družila z Mutom, po svoji izpovedi prejela okrog 25 anonimnih grozilnih pisem in približno prav toliko telefonskih anonimnih groženj, »naj molči o tem, kar ve«. Pri drugem ’ zaslišanju je tudi že dopustila možnost, da je morda le izjavila Mutu, da je videla umreti Wilrr.o in da je bil pri tem prisoten sin ministra Piccionija, vendar pravi, da je to lahko izjavila le pod določenim pritiskom. Njeni sostanovalci trdijo, da je bila dan po Wilmi-ni smrti silno razburjena in da je v živčnem izbruhu kričala: »Morilci, le počakajte, jutri grem na policijo in bom vse povedala«. Muto in novinar Positano pa iz- javljata, da se je zgrozila, ko so kasneje skupno obiskali Capocotto, in kričala, da ji ta kraj povzroča grozo. Njena izpoved pred sodiščem je silno zmedena in je očitno, da dekle noče z resnico na dan. OKNO V UMAZANI SVET Proces še traja. Vendar pa to ni več proces proti novinarju Mutu, temveč proces proti italijanski »elitni« družbi in njeni morali. In čeprav bo Muto verjetno obsojen, bo odšel s procesa kot zmagovalec in kot človek, ki je odprl okno v skriti umazani svet mogotcev in milijonarjev, ki danes vladajo italijanskemu ljudstvu . . . 'ova piramida Pri Sakkari, 35 kilometrov južno od Kaira, odkopavajo sloje peska in zemlje iznad piramide, ki so jo nedavno odkrili. Delo vodi pooblaščenec egiptovske vlade dr. Ghoneim, ki sodi, da Ima osnovna ploskev mogočne stavbe kakih 200 metrov širine. Piramida je očitno iz druge dinastije faraonov in je verjetne? stara nad 5.000 let Dr. Ghoneim upa, da bo našel na severni strani tega starega nagrobnika vhod v grobnico Egiptovski arheologi menijo, do bodo našli v notranjosti piramide zaklade, ki jih bo mogoče primerjati le s tistimi, ki so jih dobili v Tut-anh-Amonovem grobu v »Dolini kraljev« pri I.uksorju. V strokovnih krogih utemeljujejo to upanje z dejstvom, da je bila piramida doslej popolnoma zasuta in je zato ni doletela usoda ostalih egiptovskih nagrobnikov, ki so jih v stoletjih izropali. Še o nevarnih odpaoklh Pisali smo že, kako nevarni so odpadki Iz atomskih tovarn. Predlagali so, da bi jih zakopavali v zemljo, ali potapljali v morje, toda zdi se, da je novi postopek, ki ga proučujejo na neki kalifornijski univerzi, mnogo boljši. Pokazalo se je namreč, da imajo bakterije v kanalizacijski vodi lastnost, da »prebavijo« te odpadke. Poizkusi z radioaktivnim fosforom, jodom in stroncijem so pokazali že zelo lepe uspehe in tako vse kaže, da bodo vode v kanalih — do danes so predstavljale prav neprijeten problem, — pomagale rešiti ta težaven problem, ki ga je prinesel najrevolucio-narnejši človeški izum. UJi/rtACb SPECERDSKEGA BLAGA. MANUFAKTURE GALANTERIJE. POHIŠTVA. Šivalnih strojev RADDSKIH APARATOV • POSLOVALNICA 1. (PODLESNIK) • POSLOVALNICA II. (RUDN. MASAŽ) • POSLOVALNICA III. (RUD. MAG.MANUK) • POSLOVALNICA IV. (MAHKOVEC) • POSLOVALNICA V. (ELEKT. ZA SAN/O) • POSLOVALNICA VI. (ROTAR-POSETJE) Dr. Richard Sorge — največ)! vohun vseh časov Veleposlanik in Meisinger sta seveda morala o tej aretaciji takoj obvestiti Berlin. Skušala sta čimbolj zmanjšati pomen svojih stikov z njim, da si ne bi pokvarila imen, če bi imela japonska policija prav. Nemška vlada je ukrepala. Ribbentrop je pisal nemškemu veleposlaništvu ostro pismo, v katerem je zahteval, naj Ott takoj pošlje obširno poročilo. Kasneje je poslal v Tokio za veleposlanika svojega prijatelja dr. Heinricha Stammera, Ott pa je presedel vso vojno v Pekingu, ker se tedaj ni mogel vrniti v Nemčijo. Gestapo je tudi pregledal vse arhive, v katerih bi se moglo najti kar koli o Sorgeju in v svojo veliko sramoto odkril, da je Sorge star član nemške komunistične stranke in da ima v Moskvi zelo dobre zveze. Poročilo o svojem odkritju je Gestapo poslal polkovniku Meisingerju, ki ga je takoj, da bi vsaj malo rešil ugled nemškega veleposlaništva, predal japonski policiji Meisinger je ostal na svojem položaju vse do konca vojne, ko ga je ameriška vojaška policija aretirala. Jeseni 1. 1945 so ga odpeljali na Poljsko, kjer so ga sodili za strahovite zločine, ki jih je Gestapo pod njegovim poveljstvom počenjal v Varšavi. Obsodili so ga na smrt in ga še iste jeseni obesili. Japonska policija je že,'»la čim hitreje preveriti izdajalske poda>»e »ta Ricuja. Inkvizitorske metode Japoncev niso zaostajale za nemškimi. Po strašnem mučenju so člani Sorgejeve mreže drug za drugim priznavali. Pred Japonsko policijo se je začela prikazovati neverjetna podoba dejavnosti, moči in vpliva Sorgejeve vohunske mreže. Kaže, da samo nekaj Japoncev ni hotelo priznati. »Umrli« so v zaporu. Od Evropejcev edini Vukelič ni priznal ničesar. Po mukah, ki si jih je posebej zanj izmišljala japonska policija, je 13. januarja 1942. leta umrl v zaporu. PREISKAVA Japonska policija je vodila preiskavo temeljito in brez posebne naglice. Ko je bila v glavnem končana in se je videl obseg dela Sorgejeve mreže, je postalo očitno, da Sovjetska zveza pozna vse načrte japonske vlade. V visokih tokijskih krogih je zavladala panika. Po petih mesecih le- žanja v zaporu je Sorge začel odkrito govoriti o svojem delu. Policiji se je zazdelo, da je tudi v Klau-senu upadalo navdušenje za Sovjetsko zvezo. Vse do jeseni 1940. leta je poslal vsako poročilo, ki mu ga je dal Sorge, nato pa je začel na svojo roko izpuščati posamezne dele poročil. Sorge seveda tega ni niti sumil, ravno tako pa tega ni mogla odkriti sovjetska radijska postaja v Sibiriji. Le-t4 se je včasih pritoževala zaradi slabega sprejema, vendar je Klau-sen zvrnil krivdo na atmosferske razmere.« Iz dnevnika, ki ga je napisal v zaporu, je videti, da je Klausen 1. 1939. poslal 23.139 besed. 1. 1940. 29.179 besed, v kritičnem letu 1941. pa le okoli 13.000. Kaže pa, da je Klausen krajšal Sorgejeva po-ročila iz praktičnih razlogov in s stališča radiotelegrafista, nikakor pa s svojim po-četjem ni škodoval delu mreže. Vsekakor pa je japonska policija zaradi njegovih »iskrenih« priznanj menila, da se Je Klausen skesal. Zato kasneje tudi ni fcil obsojen na smrt, temveč samo na dosmrtno ječo. Njegovo ženo Ano so obsodili na tri leta zapora. Bila je že prosta, ko so ameriške okupacijske oblasti 9. oktobra 1945. leta izpustile Klausena iz zapora Akita. Ko je prišel ven, Je bil zelo slab. Prebolel je namreč beri-beri in ,ie moral dalj časa ležati v bolnišnici. Do (Nadaljevanje na 6. strani) Četrtek, 18. III. 1954. Astrid se je po treh dneh počutila toliko bolje, da je mogla vstati in odpreti okno. Topel veter, ki je že Polizal sneg s streh, kamor je gledalo okno njene sobe, 6 le zagnal vanjo, jo pobožal po licih, razmršil njene razpuščene svetle lase, ki so imeli rahel bakren nadih, rdeči svetlobi zahajajočega sonca še bolj viden, zvalovil je zavese, ji razgrnil spalno srajco na prsih n mimogrede objel njeno lepo dekliško telo, ki je ztrepetalo ob prvem dotiku pomladi. te ®rn^a je plašč in počakala nekaj minut, da je ve-,r Pregnal hladen zimski zrak, nasičen z vonjem po zakaj med debelimi stenami stare hiše je uo hladneje kot zunaj. Potem je prezračila in pognala posteljo, zaprla okno, prižgala električno pe-C1C0 ‘n znova legla. Eorn ^edn^a llsa r<*eče svetlobe na steni se je pola-rnf13 u^rnda in predmeti v sobi so se pogreznili v mrak. Astrid je ležala na hrbtu, z rokami skle-mari™* na Prs^ gledala čudne oblike rjastega str h a’ k* ga na s';roPu Pastila mokrota puščajoče D ®de. Toplota postelje ji je prijetno božala telo in na nos? P°č*vai°če roke so ji vzbujale zavest tople var-da ne?aaen občutek, da ni sama, nikomur potrebna, V* saaje, ki so jo preganjale nekaj let sem, ne o°do več vrnile. Pre *° hude sanje, da leži vsa premočena in ki J*? ena z zvezanimi rokami na okroglem hlodu, mor P° veso^nem rnorju. Pravzaprav se ni nika- gali prema!tnila> le ogromni valovi so jo nenehno dvi-da sVl?olco P°d pepelnatosivo nebo in jo nato puščali, tela 6' Jei p.°§rezala v neizrekljivo strašne globine. Ho-se hrzati, toda glasu ni bilo iz njenih ust, ki so za r* 0 razpirala v nemi grozi. Najhujša pa je bila mn„i ’ da ni nikjer nikogar, ki jo bo slišal, če bi tudi m°gla vpiti, prv'č zbudili iz teh strašnih sanj in rekli: kriči Astrid,« je ležala — dvanajstletno dekletce bili a Postelji dekliškega internata. Pripeljali so jo kj ; an prei. P° pogrebu stare tete, edinega človeka, ha s. spomini vezal na rožnato in sinje otroštvo, mini 1 3 in mamo’ katerih se je sicer le medlo spo-da hi vi. sp9mlni Šestletne deklice niso bili tako jasni, dogodi; ne prekrili rezki, boleči vtisi vojnih let, vtisi tete^°V' k* so ^ vzel’ vse razen stare, na pol slepe kai ’hPa n?° h č'vlienju priklepala samo skrb, kala i Z Astrid- Tisto noč je prvič skrila solze. Poča-zaii,* i da so ugasnili luč in šele potem brez glasu za>htela v blazino. TrISTan BERNARD: sodii° ■tlStl slovilti razsodbi, s katero je modiri kralj pri-Posl °'troilfa pravi materi, je nastalo v kraljevem sodnem Ujfto ah^u kratko zatišje. Ljudstvo se je očitno zbalo g°Vnh modrih razsodb. V ne,kega jutra, ko je kralj kot po navadi stopil kov 710 dvorano, je pritekel predenj eden izmed sodmi-»LVt"s iz sebe od razburjenja, želi Serrio8°čni kralj,« vzklikne sodnik, »dvoje sprtih starkPriti vaSe obličje. Pričkata se zastran neke Č**ril0 '*e sed«l r-a svoj veličastni prestol (bržkone in stark ^iCe U Prive<1el sodnik dva možakarja pretj en izmed pravdačev, z žitom Je trgoval, se je oženil mu . Pe^naistimi leti v sosedni pokrajini, potem pa, ko tsščae.Zena um,ria. se je vrnil v rodni kraj. Njegova da ^ le medtem obubožala. Zato je odšla iskat zeta, in na, h dal zavetja in pomoči, kakor so velevali zakoni navade Pa se^"* ta“° Premotila podobnost imen ter obrazov, in j0 .Je c,hrnila na drugegu moža, ki je ni hotel sprejeti kskrs? Pao Poslal k njenemu zetu. Le-tA pa, nepridiprav, hčer. n Je bil, je nesramno trdil, da nikdar ni bil mož ™ ‘e ženske. za hip zamisli im si z rokami podpre »V d BJ6m dv'g,ne glavo in pravi: tl'dnih ^ "meniti,h, ki ste ml jih izročili, ne najdem dovolj °ženil a,zov za to, kdo se je pred petnajstimi leti Ve,ndar>V sc>se,i'ni pokrajini. Toda ta ženska, se ml zdi, je h)en *«. °a, kdo je?...« Te solze, ki jih je potočila skrivaj, so postavile nevidno steno med njo in tovarišice. Ostala je sama in sanje so se vračale, zdaj bolj zdaj manj jasne. Najhuje je bilo med počitnicami, ko je ležala sama med vrstami praznih postelj. Vračale so se še potem, ko je odrasla otroški grozi, ko je po peti pustila gimnazijo in se šla učit umetne obrti. Še potem, ko se je s slikanjem osnutkov osamosvojila in se preselila v podstrešno sobo stare hiše z razgledom na morje rdečih streh mesta, ki se je razprostiralo pod oknom. Ce se je zdaj spomnila teh sanj, so se ji zdele neznansko daljne in tuje, čeprav še niso minili trije meseci od takrat, ko je pc šolskem plesu prišel k njej in ji z neznansko resnim obrazom povedal, da bi rad govoril z njo. Pustila je, da ji je držal plašč in da jo je spremil po zasneženih ulicah. Govoril je mnogo in kakor v zadregi, zato ga je šele pred vrati vprašala, kaj ji ima povedati tako važnega. Odgovoril je z vprašanjem: »Lepi ste, Astrid. Ali vam je to že kdo povedal?« Potem ji je hotel poljubiti roko, ona pa je zaprla vrata in vsa zasopla stekla po stopnicah. »Lepi ste, Astrid!« Postavila je majhno ogledalo poševno na stol, da bi se videla vso, pa ni šlo. Pozorno si je ogledala obraz, mehek, pravilen oval v bakrenem okviru las, lepo oblikovane ustnice, ki niso potrebovale rdečila; izpod temnih obrvi jo je gledalo dvoje globokih temno-rjavih oči, ki so se znale prikupno nasmehniti s privzdignjenimi zunanjimi kotički. »Lepi ste Astrid!« Slačila se je s pobožnostjo, ki je doslej ni poznala, njene pametne nežne roke so se božajoče dotikale oblin telesa. »Lepi ste Astrid!« »Ali res? Norčujete se!« Sama ni vedela, da jo je samota napravila lepo, kakor napravi lepo smreko, ki raste na samem, na robu gozda, kjer ji nihče ne krati svetlobe in kjer more razprostreti veje do tal. »Rad vas imam, Astrid!« Naslednjega dne jo je čakal pred šolo in jo spremil do doma. In naslednjega dne spet Ne, odurne sanje se ne bodo več vrnile. Prihodnje leto bo diplomiral pravo. Ona konča letos. Odprla je oči, ker dalj njene sanje niso upale. Rjastega madeža na stropu ni bilo več; znočilo se je popolnoma. Na nasprotni steni je žarel odsev pečice. Bilo je toplo in tiho, da je slišala brnenje električnega števca in tiktakanje ure. Ta mir se je slabo skladal s tem, kar je valovilo v njej. Hotelo se ji je vstati in iti kam, kamorkoli med ljudi, hotelo se ji je smejati, govoriti karkoli. Proti temu je poznala zdravilo iz časov, ko ni imela nikogar, s komer bi mogla deliti svoje težave. Prižgala je luč, obešeno nad posteljo, segla po zajetnem zvezku, ki je hranil njene najbolj skrite misli in čustva in zapisala: 17. III. Ležala sem tri dni. Bolezen je razkošje, ki si ga zadnji dve leti nisem prevečkrat privoščila, toda to pot nisem hotela, da bi me videl z rdečimi očmi in od nahoda Vnetimi nosnicami. Rekla sem mu, naj ne hodi k meni. Prosil me jet »Vsaj to!« Ne, ne! Vem kako je, namreč, da je prav tako, a vendar ne maram predujmov. Danes mi je dobro, prijetno in — tako čudno. Srečna sem, pa vendar... Morda nimam prav... Vseeno bi ga rada videla in... Astrid je grizla svinčnik in prvič v življenju razmišljala, kako naj zapiše to, kar je mislila in čutila. Bilo je tako čudno, da je slednjič odložila zvezek in se predala motnemu valovanju čustev. »Rekla sem, naj ne hodL« To je, bila poslednja misel, ki se je utrnila v njej kot zadnja obramba pred plimo sanj in podob, ki so jo zagrnile. Zdramilo jo je rahlo trkanje, ob katerem ji je srce za hip zastalo in ji potem z novim utripom pbslalo vso kri v obraz. »On! Ni mogoče.« Potčgnila je odejo pod brado in dahnila komaj slišnoi' i *■ »Naprej!« Vstopil je s skesanim nasmehom in vrtel klobuk v rokah: : . »Oprosti, Astrid. Nisem mogel drugače..; Tri dni . Oprosti!« Primaknil si je stol k postelji in sedel. Pri tem se je nekajkrat zvedayo ozrl po sobi, kakor bi v zadregi, v trenutku, ko sta oba iskala besed, hotel najt} oporo v nečem izven njiju. Slednjič mu je pogled Obvisel na dnevniku, ki je ležal na omarici: »Pišeš?« je rekel. »Smem videti?« Ne da bi čakal odgovora, je stegnil roke, toda Astrid se je dvignila, da bi ga prehitela. »Pusti!« je kriknila. Odeja ji je zdrsnila ob telesu In razkrila vrat in ramena, preden je dosegla zvezek. Ni se zmenila za to. Ustrašila se je lastnega krika in da bi ga ublažila, je dodala mehko: »Pozneje, potem, ko... No, tudi to ti bom nekoč dala.« V naslednjem trenutku se je sklonil nad njo in jo pokril s poljubi. Njen proseči »Ne, ne, pusti me, prosim, ne zdaj« je polagoma zamrl v nemo premikanje Ustnic... Ko je z Astridinim ključem odpiral vežna vrata, je Beno tiho mrmral predse: »Cipica kakor vse.« Samozavestno je zaloputnil vrata in za trenutek postal na pločniku. Zadovoljen nasmeh zbiralca mu je ostal na tankih ustnicah, zasenčenih s kratko pristriženimi brki. Sicer pa ni hotel biti krivičen: »Tri mesece je trajalo,« tako je pomislil. »Saj niti ni tako malo.« Spomnil se je: »Ne, ne, prosim ne...« in ni mogel zadržati smeha. Vseeno je čeden kebrček... Pa poročila bi se rada... Za to pa res ni nikoli prepozno.« Ozrl se je po vremenu, za hip ustavil pogled na svetlem pravokotniku njenega okna, ki je visel v temi pročelja in se hitro oddaljil med kostanji, katerih gole veje so čudno ječale v pomladnem vetru. Franz Geiger: e govori resnico. Le gotova ni, kdo izmed vaju ^Pokličiie stražo!« »p Je straža' prišla, je Salomon nadaljeval: Po °, ite «o žensko, pa naj vaak izmed njiju vzame ^0 polovico.« dac^v ’ *al 10 »Wa*no,« vzklikne eden Izmed poravnav?,. u g,t?va,nj a j; kraljeva volja je vselej pravična!« nasmex ru?1, na obrazu pa se mu pojavi komaj opazen bah. j adovoi'-'slva. »Razsekajo naj jo! Vsakdo izmed »bo° bi’ sv°i d*!-« ^ si ar?*1-'* vzklikne modri sodmik. »Spregledal sem tel avi zet! tj jr^j jjobil celo taščo.« KAKO SI JANEZEK PREDSTAVLJA »POSLEDNJI VALČEK...« \ PODJETJE ZA PROMET S KOZAMI. STROJILI IN VOLNO IZVOZ — UVOZ LJUBLJANA — KIDRIČEVA ULICA ŠTEV. 5 UVAŽA pod najugodnejšimi pogoji surove kože ln strojilna sredstva IZVAŽA usnje, strojila, lubje, Ježice, ruj ln odpadke od kož in usnja. — Zahtevajte naše ponudbe! »Zvonec je pokvarjen. Če boste kaj potrebovali, pokličite s hodnika. Lahko noč, monsieur...« Stopal sem navzgor. Soba je dišala po petroleju in pasti za parket. V levem kotu poleg vrat je stala široka železna postelja, poleg nje omara, umeten kamin. Za špansko steno sem odkril dve prazni vinski steklenici in kup časopisov. Bili so izvodi Pariš Soira, februar 1952. Čez kamin se je nagibalo bohotno uokvirjeno ogledalo, ki je imelo polno črnih pik. Tuje hotelske sobe dihajo v prvih urah po pustolovščini in vznemirjajoči ljubezni. Morda najdeš kakšno pismo v prašnem predalu, fotografijo. Morda bo potrkala lepa dama iz sosednje sobe obzirno na steno, ker bi rada ogenj ali jo ie strah... Vrgel sem plašč na posteljo in stopil na balkon. Medtem se je zmračilo. Hiše in dimniki so se v tej polsvetlobi pb-tegnili v nebo. Nekatera okna so bila že razsvetljena. Gledal sem malomeščansko opravo, žene, ki so pripravljale večerjo, ali može, ki so sedeli ob mizah in kadili, črtali ali. pa tudi nič. Štiri nadstropja pod mano je vrvela ulica de Rochecho-uart. Poševno spodaj sem zagledal bar s, pokromanimi stoli in velikimi ogledali. Možje so pili svoj aperi-tif in če je vrvež za hip potihnil, sem zaslišal takte tanga. Vzel sem plašč in šel, da bi popil kozarček pred spanjem. Moralo je biti enajst, ko sem se vrnil v hotel. "Poleg vratarjeve lože je stal starejši možakar in me pričakujoče opazoval. Ko sem že stopi) na prvo stopnico, me je poklical. »Pardon, monsieur...« S Obstal sem. Negotovo me je gledal. Potem je požrl slino in rekel tiho, skoraj proseče: »Rad bi govoril z vami.« Tako kot je to rekel, se mi je zdela najnaravnejša stvar na svetu. Še malo se nisem začudil. »Ampak ne tu spodaj. Pojdiva, prosim, k vam...« Najbrž sem ga čudno pogledal, zakaj pomirjujoče je dodal: »Ne bojte se. Ni prvič, da grem v vašo sobo.« Molče sva stopala, šel sem pred njim. Nekolikanj me je bilo groza, ko sem v temi odprl vrata. Pohitel sem in prižgal luč. Neznanec bi lahko štel okoli petdeset let. Imel je shujšan, siv obraz in očala, zamazana očala. Njegov dih je ijišal po malisnovih bonbonih, njegova govorica je bila odsekana in hreščeča, sploh se mi je zdel nervozen in nemiren. »Dolžan sem vam pojasnilo,« je rekel. »Prav. Povedal vam bom, kot drugim, ki sem jih pred vami v tej luknji spoznal. Pravim ji ,soba moje nesreče'. Sicer se ni nič spremenila. Zadnjič sem bil v njej pred enim l^tont- Takrat je bil tu neki vinski trgovec. Rečem vam, moz, ki je znal živeti. Umetnik življenja. Precej sva se ga nasekala. Jaz ne prenesem dosti. Drugače namreč nikoli ne pijem. Toda rad bi to zmogel. Recite, koliko je ura?« Bilo je četrt na dvanajst. »Dobro. Se imava čas. Danes se bom od.p6ijaI spet v Rouen. Da. Ob enib in petintrideset. Ne morem pustiti službe. V Pariz sem pnišel zjutraj. Včasih sem tu živel...« Prekinil sem ga z nevoljo, kaj vendar hoče od niene. »Saj, saj... Skoraj sem že pri kraju. Prej sem živel tu v Parizu. Bila so moja najsrečnejša leta% verjemite. Dokler •e ni vse končalo. To je bilo pred štirimi leoi... Moji ieni je bilo ime Helena in je doma iz Lillea. Spoznal sem jo v Galeries Lafayette. Tam je bila prodajalka. V oddelku za parfume. Včasih je bila malo čudna.^ Ampak zakon je bil srečen, čeprav je bila dvanajst let mlajša. Jaz sem bil trgovski potnik in ko je moje podjetje propadlo, sem ostal brez dela. Dva meseca sem iskal zaposlitve. Naposled sem odkril tovarnico, ki je potrebovala nočnega čuvaja. Poleg pepelnikov in Eiffelovih stolpov so delali tamkaj tudi igračke. Moja služba ni bila naporna. Pravzaprav sem samo posedal in mislil. Mnogo sem mislil. O sreči in življenju sploh. Bedarija Potem sem začel sam delati igračke... Koliko je ura?« Bilo je pol dvanajstih. Vstal je in stopil k balkonu. »Ugasnite luč...« f Prestrašen sem planil pokonci. Imel sem norca pri sebi ali... morilca. Mislil sem na zvonec, ki ie bil pokvarjen. Naj zavpijem? • mmmmm • » mms . • _____ , . . » *mmm • • . ,jypp» * SALA Pri zlatarju. Mož kupuje poročni prstan. Zlatar mu hoče dati tudi etui, ampak mož ga odkloni. »Hvala lepa, saj ga bom itak nosil samo v denarnici.« Oni je uganil moje občutke. »Ni se vam treba bati. Pomirite se. Rekel sem vam že, da nisem prvič tukaj. Ugasnite, prosim, luč. Vse vam bom razložil.« Proseče me je gledal, njegov hripavi glas je zvenel pristno. Okleval sem še, potem sem ugasnil svetilko in stopil k njemu na balkon. Zgrabil me je za roko in šepnil: .»Poglejte tjale. V tretjem nadstropju, veliko okno ateljeja... Je še temno. Toda ne bo dolgo, ko bo nekdo prižgal luč. Vsaj upam. Hudo bi bilo, če ne bi...», Spustil je mojo roko. Oddahnil sem si. Pomirilo me je, da njegov obisk ni veljal meni, marveč onemu oknu. Ampak kai hoče s tem? Je samo razdražen psihopat ali zločinec, ki si ogleduje svojo bodočo žrtev? Nestrpno sem mu ukazal, naj mi razloži, kakšna čast mi je zagotovila njegov obisk. Kimal je in me miril. »Prav imate, prav. Lahko ste nestrpni. Vendar za božjo voljo, potrpite samo nekaj minut. Tako preprosto je. Samo nekaj minut...« Govoril je tiho v soparno in zvezdnato noč in strme! v okno. »Da. Delal sem igračke in premišljeval. Bral nisem nikoli dosti. Ona je. Odvadil sem se govorki. Podnevi sera spal. Zvečer sva obedovala. Znala je pripravita vedno kaj posebnega, Helena. Cez eno leto sem zvedel, da ni več moja. Sprva nisem verjel. Nato sem opazil, da me ljudje v hiši tako čudno pogledujejo. Nekaterim je bilo nerodno, drugi so se smejali. Otroci so mi rekli varuška. Nekega dne me je poklicala gospa Ferrari, naša soseda. Večkrat sem ji prinesel kaj.za njene majke. Vprašala me je, če nisem še nič opazil in če bi se lahko kdaj ponoči nepričakovano vrnil domov, Pri večerji je bila Helena kot zmeraj. Ob osmih sem šel. Nemiren sem bil, težko mi je bilo. Nisem šel na delo. Sedel se-m na klop v parku in mislil na Heleno, na najino spalnico in spet na Heleno. Tako sem sedel dolgo, da. Potem sem vstal in šel domov. Čisto počasi. Hodil sem... Zdaj! Glejte luč!« Glasno je zavpil in otrplo umolknil. Slišal sem kratek, zategel jek. V daljavi je klical prodajalec časopisov. Nasproti je stopila neka ženska k oknu in zagrnila zavese. Nisem mogel, razločiti, kakšna je bila. r »Koliko je ura?« , Bilo je deset pred dvanajsto. »Točna je. Zmeraj je bila točna...« Spet je obmolknil in ni premaknil očesa od okna. Skoz« zaveso se je videla silhueta ženske, ki je stopala sem in tja-Potem je luč pod stropom ugasnila Samo slaba svetilka v kotu je še svetila. »To je spalnica. Legla je spat. 2e leta leže točno ob dvanajstih.« Zdaj je ugasnila tudi mala lučka. Soba je bila spet temna. Velika stekla so odsevala modrikasto utripanje kinoreklam. »Sama je. G, sama... Vsakokrat, ko pridem v Pariz, se prepričam. Pomiri me in potolaži. In še vedno se drži starih navad... Takrat je bilo drugače. Takrat, ko sem se vračal, si nisem .upal.k njej, dve uri sem dirjal po ulicah in sem jokal in prosil. Potem sem najel to sobo. Stal sem prav tule in gledal tja. Videl sem, da ni bila sama. Gorela je samo mala svetilka. Ne vem, kako dolgo je gorela. Nisem vzdržal. Šel sem v bar tam spodaj. Pil sem, pa nisem bil pijan. Še nikoli je nisem tako močno želel. Neznosno. Bal sem se iti domov, da ji ne bi kaj storil. Raztrgal bi jo in bi jo poljubljal ...« Prižgal si je cigareto. »Ko sem končno prišel dtj-mov, je. orni že odšel. Helena je spala trdno in mirno. Gledal sem njene na pol zakrite noge. Kot sita kobila. Na rahlo sem legel poleg nje. Stiskal sem pesti. Lahko bi jo zadavil Zjutraj sem vstal in pospravil kovček. Nič ni tajila, i. Sicer pa tisto ni dolgo trajalo. Ko je oni-zvedel, da sem- jo zapustil, ni več prišel. < Od takrat sem bil štirikrat v tej sobi. Nikoli je ne najamem. Ostal bi... Zmeraj je sama... Zdaj vas ne bom več motil < Ko je hotel iti, sem ga prijel za rame in najbrž je bil moj pogled prekleto bedast in sočustvujoč, zakaj strmo me je gledal in me naposled grobo odrinil: »Ne zijajte tako, vi... tepec!« Naglo je steke! k vratom in jih zaloputnil za sabo. Dva meseca sem stanoval v hotelu Mermoz. V prvih tednih sem pogosto pogledoval k nasprotnemu oknu. Zjutraj ie bilo na široko odprto, proti večeru pa zaprto. Nikoli nisem videl tam kakega moškega. V trgovinah, mlekarni in pri peku sem dolgo ogledoval ženske, da b! našel ono, ki bi njen obraz lahko povezal z neznančevo zgodbo. Ampak moje iskanje je bilo orežkočeno po spoznanju, da bi zgodba pristajala k večini žensk. Rrdjr podatfp užjteh Z uporabo.- 5 H AVING STICK mmotz voD »ZLATOROG« M ARI BOR C«trt«k, 18. m. 1954. UGANKARSKI KOTIČEK jdofM&MiL ta> dw£bx* Pranje perila Je eno najtežjih in najzahtevnejših gospodinjskih del. Prav nič ni čudno, da posvečajo strokovnjaki, ki se bavijo z modernizacijo in mehanizacijo gospodinjstev, prav posebno pozornost pralnim strojem. Danes so ti stroji že na začetku zmagoslavnega pohoda po vsem civiliziranem svetu. Prav gotovo ne bo dolgo, ko se jim bodo tudi vrata naših gospodinjstev odprla na stežaj. Od časa do časa »a tudi naše gospodinje pogovarjajo o pralnih strojih. Pri tem pa lahko ugotovimo, da imajo mnoge o teh izredno koristnih pomočnikih sodobne gospodinje zmotne predstave. Do njih kažejo neutemeljen odpor. Zato bo vsaka z Zanimanjem prebrala naslednje vrstice, ki jih je q uporabnosti pralnih strojev napisala francoska gospodinja. Takole piše: &*«(>« Besede pomenijo: Vodoravno: 1. največje katne-Eito in peščeno morje; 6. cunja za čevlje, onuča, 11. pristanišče v severni Afriki; 12. razj>oke, špranje; 14. časovne enote; 15. reka v Italiji; 16. gozdne rastline; 17. polotok v Sovjetski zvezi; 18. znak za iridij; 19. samostojen nastop; 20. okras konja (dvoj.), 21. hoteno izrečena neresnica; 23. angleški plemič; 25. tnedanet; 26. snovni delec; S8. Ibsenova drama; 30. žinsk^ Sme; 31. jezen, težek; 32. posoda ra pepel; 33. cigareta; 35. potrebščine za razne dovajalne naprave; 36. predlog; 39. prista. »išče v Črni gori; 40. staroslovanska boginja; 41. izredno vroč; 42. medmet; 43. soproga, poročena ženska; 44. nekoliko osiveli; 45. vrsta žita (srb.); 47. uživati tekočino; 49. arabski po-glaivar; 50. vrsta alkohola; 52. vrsta priljubljenih bonbonov; 54. kos lesa, ki služi za vprego; 55. moderni nomadi; 56. geometrijsko telo. Navpično: 1. dihalni organi; 2. gora v Armeniji; 3. mitološko podzemlje; 4. okrajšava za mo. Ško ime; 5. starogrški bog; 6. sorodnik; 7. oblika pomožnega glagola; 8. sodniška komisija; 9. mesto v Armeniji; 10. naravoslovna znanost; 13. zalagati z orožjem; 16. športni uspeh; 17. ptičji glas; 22. kuhinjski ščurek; 24. pritok Donave; 27. črn; 29. enote ploščinske mere; 33. prebivalec Pirenejskega polotoka v starem veku; 34. naduti, domišljavi; 35. brezobzirneži, nesramneži; 36. moško ime; 37. vrsta periodike; 38. pristaš ilirskega gibanja; 40. del obleke; 41. nedoločni zaimek; 46. štampiljka, pečat: 48. neznanka v računstvu; 51. nota v solmizaciji; 53. okraj, šava za evropsko državo. PREIZKUSI SVOJE ZNANJE Odgovori, ne da bi si pomaga' s knjigami: 41. ICje je bolj mrzlo: na Se. vernem ali na Južnem tečaju? 42. Kdo je izdelal prvi zemeljski globus? 43. Kateri planet Ima največ lun? 44. Kaj Je pravzaprav 1 dan? 45. Kdo je prvi dosegel Severni tečaj? 46. Zakaj Zemlja kljub pri-vlačnostni sili ne »pade« v Sonce? 47. Kateri otok Je največji na svetn? 4*. Pri katerih živalih zvalijo mladiče samci? 49. Katera evropska ptica izleže največje in katera najmanjše jajce? 56. Katera je prva znana natisnjena izvirna slovenska posvetna pesem? ODGOVORI NA VPRAŠANJA V PREJŠNJI ŠTEVILKI 3Ce bi postavili vzdolž ravnika zid iz železa, bi se teža Zemlje prav nič ne povečala, saj bi material vzeli iz nje. 32. Barometer nam kaže zračni pritisk, ne pa vremena. 33. Ob začetku Bohinjskega predora leiži Bohinjska Bistoica, ob koncu pa Podbrdo. 34. Zemeljska tečaja sta točki, torej nimata nobene razsežnosti. 35. Zemlji najbližja zvezda stalnica je zvezda Alfa iz ozvezdja Centaurov. 36. Zemlja se vrti od zahoda proti vzhodu. 37. V zemeljski skorji je največ kisika (47 odstotkov). 38. Najvišji vrh v Gorjancih s^- imenuje Trdinov vrh in meri 1181 metrov. 39. Mesto Saragossa leži v Španiji ob reki Ebro. 40. Kubični meter zraka tehta okoli 1.29 kg. Servis Veliko žena Ima že pralni Vse to je morda tudi res, ven- da si morate biti sami na jas- stroj. Mnogo pa je tudi še ta- dar samo tedaj, kadar ne zna- nem o svojih možnostih in že- kih, ki bi bile navdušene, če mo stroja pravilno uporabljati. Uah. Preden izberete sebi pribi ga imele, vendar se iz raz- Zal, tudi meni taka izkušnja ril meren stroj, si morate odgovo. ličnih vzrokov obotavljajo, da bila prihranjena! riti na naslednja vprašanja: bi ga kupile. Za nekatere po- „ . Kakšno vsoto lahko žrtvujete meni preglobok poseg v njihov t, . za nakup pralnega stroja? (V skromni gospodinjski proračun. . .e 0 osfC1 0 Franciji stanejo od 65.000 do Obotavljajo pa se tudi take, ki ^ naJV6C’ kaI 188.000 frankov.) bi sicer zmogle zahtevano vso- ' S kakšnim prostorom razpo- to. In zakaj? Zveste starim tra- predvsem moramo kupiti lagate zanj? (Na splošno so dicijam ročnega pranja mislijo, Pralni stroj, ki bo ustrezal na- pralni stroji visoki okoli 80 do da stroj ne opere perila tako zahtevam, in 90 cm, zelo različno pa dolgi in dobro kakor roke, da kvari in 2. znati ga moramo uporab- široki.) trga perilo itd. 1 jati. ^li želite imeti premičen ali ■iiiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMllllililiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiii nepremičen pralni , stroj? (Do-, i ■ I l l i • bite take’ ki so zaliti> take> ki Slamnati klobuki za pomlad gsfflss ' „ ..... j Kakšen način praznjenja bo >;. X. v.' |O,-;/ / najprimernejši za vas? S črpal- fv 1 M '.. ' ko ali z odtekanjem zaradi na- L ravne težnostne s-.l-? (Na sploš- A4 f . \ \ ' no prevladujejo taki, ki jih \ \ I *ov*Ju kača, alk Je ia- V sredo 10. marca se Je v prostorih našega uredništva prvič sestala komisija, ki pregleduje rešitve ugankarskega nagradnega tekmovanja »Kolikor znaš, toliko veljaš«. V komisiji sodelujejo 4 člani uredništva in 11 reševalcev kot priče in njihovi zastopniki. Prvi sestanek Je bil posvečen načelnim odločitvam in je komisija podrobno obravnavala vprašanje tujk, vprašanje besed, ki so jih reševalci sestavljali v »Zlogovnici«, in vprašanje živali. Upoštevajoč vse, kar je bilo pri posameznih ugankah rečeno o uporabi tujk, je komisija sklenila, da prizna le take tujke: etiketa, anoda, analiza, arija, aparata, apanaia, ahata, atašeja, salva, agava, fazan, astra, atlas, aroma, oazen ali oazna, katar, malta, kariera, laika, ananasa, brošura, astma, bazar, idiotka, palma, ap&ševa, algebra, satan, azila, baletka, agregat, lakaj, valat, zaarati, akrobat, sistemizacija, socializacija, senzacijski, dispozicijski, sistemski, zascenski, silos itd. Ni pa priznala takih tujk: la-riala, avreola, aviza, ataka, ka-vtara, ariozna, kakaa, orden, la-blala, galeota, alias, heroina, aaiodla, barlera, galan, atija, safiana, kaosa, llneal&, aerolog, sefaerzoso, secesionist, sukcesiv-noetl, selzmoskopski, olsis, eeses, abscesi, subsistenca, sinestezij-Bki itd. Glede pravilnosti nekaterih uporabljenih besed smo naprosili za mnenje in svet univ. prof. dr. Antona Bajca, ki nam Je med drugim povedal tudi nazadnje: Besoda m&kao Ima dvojino, iznajdljivi! Predlagam enoten postopek za vse tujke: ali vse priznati ali vse zavreči. Komisija je po daljši razpravi skoraj v celoti osvojila profesorjev predlog in od njega odstopila le v nekaterih posameznostih. Razen dveh treh besed je vse take tvorbe odklonila. Zadnje načelno vprašanje, o katerem je razpravljala komisija, je bil dokončni seznam živali v uganki »Lov na živali«, kjer nam je s svojim strokovnim znanjem pomagal naš znani PO S VETU 5. vaja (sl. 1&) Z rokama se oprite na tla — eno nogo iztegnite, drugo skrčite. Menjajte položaj nog, pri tem težo prenašajte na roke. Vajo izvajajte nalahno te ▼ počasnem tempu. Lepa na pogled so vitka meča. S telovadbo sl jih lahko pridobimo le, če nimamo predebelih kosti. Odlična vaja je vzpenjanje na prste. To vajo izvajajte najprej 20 krat hitro, nato pa 10 krat počasi. Komisija poroča: Doslej so bile tri seje. Pregledanih je bilo okoli 120 rešitev tistih reševalcev, ki so po lastni oceni dosegli najvišje število točk. Najresnejši kandidat za prvo nagrado je za sedaj reševalec, ki je dosegel 2425 točk. Za naslednje najvišje nagrade se poteguje 11 kandidatov z 2409 točkami. Sledijo reševalci z 2408, 2407, 2405 točkami itd. Komisija bo morala pregledati še nadaljnih 100 do 150 rešitev in bodo verje*no prišli v poštev za nagrade tudi reševalci, ki so dosegli 2350 do 2400 točk. 2. vaja (sl. IS, 14) Stojte vzravnano z rokama prekrižanima na hrbtu. Peti morata biti skupaj, prsti pa narazen! Nato počepnite čin. niže, ne da bi pri tem spremenile položaj stopal. Iz počepa se počasi dvigujte. Pri tem mora imeti trup vertikalen položaj. Arabski gumi razredčiš, če »e strdi, tako, da nanj naliješ nekaj kapljic špirita. Imena kakor so 1111, ica, ple, cek, škrta, icek, bibi, klica, kn-je, uje, sil, krak, uhar, brunda niso znana v slovenski naravoslovni literaturi. Na podlagi tega mnenja Je komisija sestavila dokončno M-sto živali, ki šteje sedaj 110 živali. Pri tem je priznala tudi rego in slinarja, čeprav najdemo v knjigah tudi: zelena rega in poljski slinar. Odločila se je, da v teh dveh primerih ne more biti dvoma, da gre za žival in za katero. Pač pa ni priznala naziva kozak, ker j« prav le obrobljeni kozak. JUTRI OTVORITEV! JUTRI OTVORITEV! POHITITE IN OGLEJTE SI GA ClMPREJE' POPUST NA ŽELEZNICI. Uprava zagrebškega velesejma. ZGODBA o egiptovski kraljici TVefretete »VIDETI HOČEM DON GILA V ZELENIH HLAČAM« Usoda Zagonetni nasmešek lepe Neiretete je tafco zelo navdušil profesorja Ludwiga Borchard-ta< da jo je kratiko in malo ukradel in od-*iesei v Nemčijo. To je bil po njegovih izjavah najleip*i predmet, ki ga je kdaj koli jjašel. Gre namreč za izredno lep barvast iz žgane gline, ki ga je profesor Bor. P . ^ našel leta 1913, ko je izkopaval v "žiptu. Poprsje je ležal« pod peskom skoraj •w00 let in je popolnoma ohranilo svojo izredno lepoto. Bil je to kip najtepše žene ^itičnega sveta, kar pove tudi njeno ime: Neiretete — »Prišla je krasotica«. In tisti, jo je taiko imenoval, se n; zmotil, kajti Ejena leipata je bila taikšma, da jo že dandanes občuduje vsak, ki ima srečo videti ta slavni kip. Storivnostnl nasmešek njenih le-Pih ust še bolj poudarja poduhovljeno me- ^ !®"holičnost lepote modela, skoraj neprecenljiva umetniška vrednost kipa pa govori 0 Seni ju njegovega ustvarjalca. 3e njo proti faraonu, ki je živel v veliiki ljubezni s svojo Neiretete, o čemer pričajo nešteti reliefi po razinih muzejih Evrope in Amerikie. Eden prikazuje Neiretete v objemu moža-brata, drugi ju kaže v poljubu na bojnem vozu, nekaj pa jih je, ki ju kažejo v Intimnih družinskih prizorih ^ otroki. Ob rojstvu prvega otroka — bila je deklica, kot vseh pet, ki so ji sledile, se je mladi par odločil, da bo zapustil staro prestolnico in zgradil novo na čast bogu Atonu. Skupaj sta odiplula po Nilu navzdol in sama izbrala kiraj, kjer naj bi stalo novo mesto. Sama sta postavila mejnike, med katerimi So potem začeli zidaki ncvvo prestolnico. To je bilo čudovito — za takrat zelo veliko — mesto, ki ga je krasilo nešteto palač in hramov boga Atona. Arhitektonsko pa je bilo to morda eno najleipših mest, kar jih je poznala zgodovina človeštva. V treh letih je bilo mesto dograjeno in Akhenaiton 2a i* imenoval Akhetarten — »Mesto odprtih obzorij«. Tukaj je mladj par živel nekaj let, ko J# faraon začel bolehati za neznano boleznijo. Umrl je star komaj 28 let. Nefretete si ni nikoli opomogla od silne žalosti zaradi izgttbe ljubljenega moža. Dala si je ostriči črne lase jn se zaprla v najskri-•.tejfte prostore kraljevske palače. Ostala je tam do smrti, ne da bi se le enkrat prika. zala na sonce. Umrla ie nekaj let za svojim možem. Zgodba po 3500 letih »Sveto mesto« je raziskaval profesor Bor-cha-rdt in v njem našel mnogo dragocenosti. Vendar je bila največja vrednost njegovega odikritia kip Neiretete, ki je po svoji vred- trojanskega zaklada Žena lastnega brala l-^Pa Neiretete je anana tudi po tem, da , njeno življenje ena prvih velikih ljubezenskih tragedij v zgodovini človeštva. Bila je komaj osemletna plaha deklica, ko so se stainši odiloiiili, da jo bodo poročili z egiptovskim prestolonaslednikom, k; je imel Bnajsit let — njenim Ustinim bratom. Poroda sta se še pred smrtjo očeta, iaraona Arneoihoteipa III., ki je bil eden najmogočnejših egiptovskih vladarjev. Ta je prepustil velitoo in močno cesarstvo svojemu sinu, t t>i moral voditi državo na višku njenega razvoja in napredka. 2di se, da je potreba po rtiooni vladarski ro,to, kj jo je terjalo veliko in razvito ceiar-®tv°i že sama zahtevala propast sreče mla-e8a zakonskega para. Kajti — naj se sliši še tsiko zelo oudmo, vsaj za nas — mlada zakonca sta bila najsrečnejši par, ki si ga je predstavljati: lepa Neiretete je nežno tj‘Ubila svojega brata-moža in njuna ljube-le stežka najde primere v zgodovini. We£rateite se je mnogo hitreje razvijala kot nien brat in je kmalu postada prekrasna žeiia, ki odlikovala* sarAo poseb* r‘a lepota, marveč tudi sloves izredno paketne in energične vladarice. In ravno pod nJenim viplivom je mladi faraion izpeljal versko reformo, ki mu je nakopala veliko ^rbi, ki pa je za nekaj časa osvobodila ®Sjp* močnega pritiska svečenikov, ki so že s'iri tisočletja izrabljali in vladali egiptov-®k° ljudstvo. Stara religija je bila kruta in ' J™aPoti on a, nova — reformatorska pa ji je ''a nasproitna: revolucionarna za tiste čase, je namesto okrutnosti razglašala mir in 3U>bezan med ljudmi in narodi. Velika ljubezen in veliko deto Ni£ tudinega, da sta višja duhovščina Plemstvo mladi vladarski par zelo sovra-•tis, dočim ga je ljudstvo častilo po božje. šestem letu svojega vladanja si je mladi araon spremenil ime v Akhenaton, kar Dl Se Po naše reklo »Častilec Atona« — se pra-Vi nove vere. Poleg tega imena pa si je cM Se drugo; Ankheenmat, čemur bi v svobod« nem prevodu rekli »Pristaš resnice«. Poglavji in visoko plemstvo so začeli pravo go- K Upor®r&ifa/ vedno Be noše ms/o -ppomvod TOVARNE MiLA-KRANJ pravi dona Ines — Mila Kačičeva. Prav tako meni tudi publika, ki v pričakovanju polni dvorano. Nazadnje je od obeh razočarana Ie dona Ines; mi smo se pa dve uri prisrčno smejali. Na sliki: dona Inžs. Mila Kačičeva, poleg nje don Pedro — Maks Furijan. nosti in lepoti presegel vse druge umetnine takratnega Egipta. ’ Usoda . tega kipa ie zelo zanimiva. Potem, ko je Boirchardit ukradel ki,p in ga prinesel v Nemčijo, so ga po nekaj mesecih razstavili in kip je vzbudil pravo senzacijo. Približno takšno, kot Milonska Veinera pred stoletjem v Parizu. Egiptovska vlada je neštetokrat terjala kip Nefretete nazaj, toda Nemci ga niso hoteli izroditi in taiko je ostal kamen spotilke med Nemčijo in Egiptom. Po zadnji vojni pa je leipa Nefretete izginila. Našel jo je popolnoma slučajno neki ameriški vojaik, ki je odkril nacistično skrivališče umetnin nekje na Bavarskem. Toda, tudi okupacijske oblasti niso hotele vrniti kipa egiptovski vladi, ampak so sklenile, naj se sporazumeta egiptovska in nemška vlada. Preteklo je že dokaj časa, vladi pa se Je nista sporazumeli in Nefretetin kip stoji v muzeju v Hessenu, kjer ga stražijo noč in dan posebni amerišiki in nemški stražarji. Leipa Nefretete — Mona Liza starega veka, pa se skrivnostno smehlja... JLNEEDOTA V neki družbi, kjer je bil tudi Bernard Shaw, je neka dama menila, da je za moškega pa tudi za žensko gotovo najpametneje, da se čimprej poročita. Takrat se je Shaw zasmejal in rekel: »Tu vam, žal, ne morem pritrditi! Če je ženska pametna, misli na poroko, ie je pa mož pameten, je večinoma že poročen.« Čudno se je poigrala usoda z zakladi, «i jih je Heinrich Schliemann izkopal na Meh homerske Troje. Človek bi skoraj ne verjel, da je osiveli raziskovalec Troje, Miken in Tirinta svoje arheološke zaklade, ki so po vrednosti in pomembnosti daleč prekašali njegove denarne milijone, zaman ponujal v nakup vladam raznih dežel, grški, francoski in celo ruski in da niti Anglija ni znala oceniti edinstvene priložnosti, da prevzame v varstvo dragocenosti, ki jih je, po Schliemannovem mnenju, posvetila roka junakov iz Ilijade: Agamemnona, Priama, Hektorja, Helene... In vendar jih je Schliemann ponujal za naravnost smešno nizko ceno; Petrograd, mesto, kjer si je Schliemann v mladosti pridobil kot trgovec veliko premoženje, bi lahko postal lastnik zaklada, ki se mu je čudil ves znanstveni svet, za borih 50, da celo za 40 tisoč funtov. Okoliščine so nato pripomogle, da je večji del zbirke končno po mnogih stranpotih pristal v berlinskem Muzeju za predzgodovino in prazgodovino, kajti nemškemu zdravniku Vir-chovu. največjemu antropologu svojega časa, je končno uspelo, da je izposloval prijatelju Schliemannu častno članstvo v nemški Antropološki družbi in berlinsko častno meščanstvo, kar je tega nagnilo, da je zbirko prepustil Nemčiji. žeja, toda prišla je druga in z njo zračni napadi. Med največjimi dragocenostmi je bilo treba spraviti na varno tudi trojansko zbirko. Nekaj njenih delov je vojsko srečno preživelo, ker so bombe njih skrivališčem prizanesle. »Zlati Priamov zaklad« je romal najprej v Prusko državno banko, nato v zaklonišče ob berlinskem Živalskem vrtu. Oba kraja so razrušile bombe. Večino keramičnih dragocenosti so spravili v Schonebecku ob Elbi v grad Petruschen pri Breslavi in na grad Lebus. V Schonebecku se ni ohranilo ničesar. Iz Petruschena ni bilo dobiti nobenih podatkov — ozemlje je postalo poljsko. Grad Lebus so ob koncu vojske oplenili, nakar je vzhodnonemška vlada odredila, naj njegove razvaline podro. Diadem, najden v Troji, o katerem je Schliemann domneval, da ga je nosila lepa Helena, junakinja Homerjeve »Iliade«. Zaradi nje je izbruhnila 10-letna vojna med Grki in Trojanci. (Naša slika je iz Schlie-mannove knjige »Ilios, Stadt und Land der Troianer«, 1881). Ali vzhodnonemška vlada pozna Homerja? Prvo svetovno vojno je trojanski zaklad srečno prestal v varstvu berlinskega mu- lllllllimilllllllllllllllHItMIMIIHIIItlllllllllllllllllllMIMIIIIIII KNJIGE IN LJUDJE JIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIHIMIIIIIII lilillll!lilliliII Ne vrnitev - temveč začetek novega n n iTaz drevo padel je list tla... le\bod° dosegli svoj cilj. Oni -z Sa ne bom dosegel... ne&?repo1". Voln sil, “oljen k pokoju bom legel. (Srečko Kosovel bi te dni praznoval 8v«jo petdesetletnico...) Rekel sem: »Zdi se mi, da pomeni knjiga ,Rad sem jih imel' (Mladinska knjiga) vrnitev k nekdanjemu Kranjcu, za katerega smo se skoraj že bali, da ga ne bomo več srečali...« Popravil me je: »Ne vrnitev, ampak začetek novega obdobja v mojem pisateljskem razvoju...« Najbrž sva oba imela prav. Brez dvoma je v novi knjigi spet zaživel tisti pisatelj, ki je pred vojno zapel pesem o dobrih ljudeh ob Muri. Nekoč so bili ti ljudje slepa Katica, zakonca Koštrca. razbojnik Peter in nesrečna žena Marta, danes so drugi, še bolj resnični in živi, hkrati Še bolj — naravnost pravljično! — lepi s svojim dobrim srcem. V novi knjigi so ti ljudje: vagabund, ki se je znal pogovarjati s pticami; žalostni poštar Janči; sosed, ki je videl figovo drevo; mamica, ki je postajala vsak dan manjša; Vanek, ki je moral zgodaj umreti; mati, oče, brat, sosedje in konec koncev bosopeti deček, ki je nekje v Prekmurju, v Polani doživljal svoja otroška leta, pa je pozneje postal pisatelj in popisal svoje otroštvo. Popisal ga je s tolikšno ljubeznijo, da se ji ni moč upirati. Zaradi te pisateljeve ljubezni prične tudi bralec ljubiti polanske siromake — in ljudi sploh. To je v resnici knjiga, ki bralca obogati z ljubeznijo, lepoto in dobroto. Takšna je, kakršne so bile Kranjčeve knjige nekoč! In zato sem dejal, da pomeni knjiga »Rad sem jih imel« vrnitev... POT K DANAŠNJEMU ČLOVEKU Toda tudi pisatelj je imel prav, ko je dejal, da pomeni pričetek novega obdobja v njegovem umetniškem razvoju. Življenje ni preprosto in človeku se včasih pogled zamegli. Človeka in življenje bi rad videl lepša in srečnejša, kot sta v resnici. Morda se je nekaj takega zgodilo Mišku Kranjcu v preteklih povojnih letih. Zato v njegovih knjigah ni bilo dovolj resničnega življenja in so bile nekam hladne. Toda kritiki, ki so takrat očitali pisatelju devetero naglavnih grehov, niso imeli docela prav. Pisatelj se človeku ni izneveril, ampak ga je uporno iskal. To iskanje je bilo težko, saj sta se oba spremenila; zato ni čudno, da ga ni našel za prvim vogalom. Morda je bilo njegovo lastno detinstvo in vse, kar je to detinstvo obdajalo, še najbolj zanesljiv kažipot — k resničnosti, k človeku. To ni še človek sodobnosti, toda tudi ni več samo človek preteklosti. Drugačen je, kot je bil v predvojnih knjigah: lepši in resničnejši, kajti nič ne ovira več pogleda nanj. In‘preko tega človeka iz preteklosti je lažja pot do dandanašnjega človeka: tudi do njega je pristopil z isto ljubeznijo in istim razumevanjem. Knjiga »Nekoč bo lepše« (Založba Obzorja, Maribor) je že odločen korak v sodobno življenje slovenskega človeka. Tu zaživi Ljubljana s svojimi nameščenci in funkcionarji, s svojim frazerstvom in hipokrizijo. Junak povesti pa je Dana Za-laznikova, lepa mlada vdova, ki pa ima 4 otroke in je — aktivistka. A kaj ji pomaga, ko pa jo življenje vleče po svoji poti mimo vseh teorij, predpisov, mimo vse načelnosti... Čudno se zaplete njena ljubezen — ljubezen vdove s štirimi otroki. Kako je z iskrenostjo pri takšni ljubezni? In vendar so okrog nje tudi dobri m m Miško Kranjec ljudje... V drugi povesti zaživi neko okrajno središče, beremo o življenju v okrajnem magacinu, o težavah in propadu aktivistke Majde Suhadolc, ki je začela krasti, ker se je zaljubila ... »Saj vsi kradejo, ker od tako majhnih plač ne morejo živeti...« Pomagala je očetu, staremu delavcu, ki je tudi... Ah, ljudje propadajo, se mučijo z delom in moralnimi problemi in vendar so dobri in to-je tisto, to je tista vera v človeka, ki opravičuje naslov Nekoč bo lepše ... M.—G. POZNATE INDIJO? Se še spominjate, kako je sicer neverjetno neumni zadnji nemški kajzer Viljem (nesreča nemškega naroda je, da si od Bismarcka sem dovoljuje luksuz samih tepcev in nadutežev za voditelje) rad govoričil o »rumeni nevarnosti«. Seveda, ko je že tedaj boksarska vstaja na Kitajskem s strahom prešinila starikave imperialistične kosti. Od tedaj je minilo komaj dobrih štirideset let in danes . . . Druga polovica dvajsetega stoletja bo pomenila s svojimi narodnoosvobodilnimi gibanji vsekakor mejnik v zgodovini človeštva od preseljevanja narodov sem. Anglija se hvali, da je prinesla Indiji kot svoji koloniji dve sto let miru, toda to je bil Pax Britannica na račun lakote, verske in rasne mržnje, ki jo je nežno gojila po znanem načelu: divide et im-pera (deli in vladaj) hkrati z vzdrževanjem kast ter osebno in vladarsko impotentnih maharadž, da ne govorimo o njihovi rasni prevzetnosti, ki je izzvala pri Indijcih razkroj 'osebnosti in manjvrednostni kompleks. To dediščino je velikodušno prepustila novi indijski državi. Razumljivo, da ne more še tako sposobna vladavina v nekaj letih odpraviti neznosnih razmer, ki so tlačile ljudstvo tisoč let. PRED VIHARJEM Pretresljivo podobo te današnje indijske stvarnosti je podal madžarsko - angleški časnikar Tlbor MenJe v svoji knjigi »Indi- ja pred viharjem« (izdal Slovenski knjižni \ zavod v prevodu dr. Dušana Savnika). Vse i kritike so soglasne, da je ta knjiga eno j najboljših del v svetovni književnosti o \ Indiji. Ni to knjiga indijske eksotike, ka- = kor smo jih bili svoj čas vajeni, marveč l strahotna obtožba brezdušnega kolonial- i nega sistema ter analiza razmer v Indiji [ po odhodu Angležev, njenih perečih pro- I blemov in možnosti nadaljnjega razvoja. ■ Mende ugotavlja, da so glavni problemi ! preobljudenost in hitro naraščanje prebi- i valstva (leta 1960 jih bo 400 milijonov), j kmetijska zaostalost in zmanjševanje pre- i hrambenih zalog, počasna izvedba agrarne ; reforme in industrializacije, ki je tudi pet- \ letni načrt ne bo izpeljal iz začetnih te- i žav osnovne graditve, poleg tega pa še j separatistične težnje razkrojevanja držav- ; ne skupnosti. Vladajoči krogi v Indiji se i bojijo prehitrih sprememb, toda prav v i Indiji ni trenutno nobena stvar tako važna i kakor naglica, kajti lakota in iz nje izvi- i rajoče strasti ne poznajo potrpežljivosti. Beda kmečkega prebivalstva je obupna in prav zato ne bi smeli zavlačevati agrarne reforme, ki se je lotevajo s preveč nežnimi sredstvi. Zato je Indija po pisateljevem mnenju pred revolucijo, ki bo šele temeljito pomedla s staro tisočletno navlako ostankov polfevdalne družbe, kar je v precejšnji meri odvisno tudi od razvoja ki-, tajsko-indijskih odnosov in s tem v zvezi lastne poti azijskih narodov k resnični svobodi in napredku. IN SE ROMAN 0 INDIJI V kratkem zaporedju je Slovenski knjižni zavod poslal na trg še drugo knjigo o sodobni Indiji: roman Louisa Bromfislda »Noč v Bombayu« (izšel kot prva knjiga nove zbirke »Sodobni roman« v prevodu Gitice Jakopin). Bromfielda poznamo že po njegovi obsežni epopeji indijske družbe »Prišlo je deževje«. Za spremembo je pisatelj zajel v romanu »Noč v Bombayu« v kratkem časovnem obdobju in ozkem krogu bombayskega hotela evropsko-ame-riško kozmopolitsko družbo pustolovcev, bogatašev in vlačug, kolonialnih uradnikov pa tudi maharadž, ki na platnu bede indijskih nižjih slojev v ozadju kaže vse senčne strani zahodne civilizacije in njenih kulturonoscev. Beletristično dopolnilo Mendejevi knjigi! NAJPREJ FILM, POTEM KNJIGA Prišlo je v navado, da ljudje najprej gledajo film in se šele nato zanimajo za literarno delo. Zato založbe zvesto naknadno izdajajo dela, ki so gledalcem ugajala v filmu. Pravkar je Izdala Mladinska knjiga eno najlepših Dickensovih del »Veliko pričakovanje« v prevodu Mire Mihelič- Koliko velikih imen svetovne literature Izginja v relativnostnenj časovnem merilu, le redka se obdržijo čez vse družbene spremembe. Dickensovo ni zadnie med vrstniki. Čudno, le kaj ga drži pokonci: sentimentalnost gotovo ne. dobrodaini humor brez dvoma, srce, srce je. kar ie v Dickensu neuničljivega, tenkočutno, dovzetno srce za človeške krivice. Naš roman pa ima še eno skrivnost svoje priljubljenosti?'večno človeško hrepenenje po sreči, po nedosegljivem. G- S. Eden izmed vrčev, kakršne s« uporabljali v hiši trojanskega kralja Priama. Bonboni za trojansko zlato Toda kmalu je berlinskim muzealcem' prišla na uho govorica, da . bi v okolici, Lebusa vendarle še lahko rešili nekaj tro-, janske keramike. Neka znanstvenica je sicer dobila dovoljenje, da Lebus preišče, toda vzhodnonemške oblasti je pri tem delu niso prav nič podprle. Zato si je pomagala, kakor je vedela in znala. Oskrbela si je 50 funtov bonbonov ter z njimi pridobila otroke, da so ji začeli znašati keramiko, ki so jo prebivalci naropali v gradu. Toda otroci so kmalu našli način, kako si lahko pridobe čim več sladkarij. Ce je bil kak keramičen kos še nepoškodovan, so ga preprosto razbili, potem’ pa prinašali posamezne črepinje in tako prejeli dvakrat ali trikrat več bonbonov.. Vendar ni manjkalo tudi celih kosov, kajti praktični Lebuščani so posodje, iz katerega so jedli in pili stari Trojanci in člani kraljeve rodbine Atridov porabljali,^ za svoje vsakdanje potrebe! Toda prav' zaradi tega je vsaj del nenadomestljive zbirke uspelo rešiti. Za srečo v zakonu! Znanstvenica pa je odkrila še nekaj hujšega. Ko je Nemčija propadla, se preživelim prebivalcem Lebusa še sanjalo ni, kakšne vrednosti hranijo zaboji z lonče-, vino, ki, so jih,: pašli na gradu. Življenje se je povračalo spet v stare tirnice in na predvečer nekei poroke so fantje privlekli pred vrata ženinove hiše polno cizo trojanskih um in amfor ter jih med veselim vriskom razbili mlademu paru v srečo. Ge je to prineslo mladoporočencema res toliko sreče kot znanstvenikom žalosti, potem bosta pač najsrečnejša zakonca na svetu. Knjižnica humorja Eno izmed najzanimivejših knjižnic na svetu ima nedvomno BBC, britanska radijska družba. V neštevilnih predalčkih je tu spravljeno več kot milijon šal, anekdot, namigovanj, domislic itd. v vseh jezikih. Samo šale o taščah napolnjujejo 35 predalov. To pa ni pravzaprav še nič proti oddelku »Vojaki in armada«, ki imajo kar 272 predalov. Knjižnico humorja so ustanovili, pred približno 15 leti. Knjižničarji so seveda pravi »izvedenci« humorja. Ugotovili so, da so nemški »vici« zelo mili, medtem ko znajo biti francoski ostri, žgoči in hudobni, ameriški pa so vedno brutalni, cinični itd. Se večjo zbirko humorja pa ima baje sloveči ameriški komik Milton Berle. Za njo pravijo, da je največja taka knjižnica na svetu. V pred ognjem zavarovanih orr.arah hrani Berle kar 900.000 kartotečnih listov, ki vsebujejo milijone šal, anekdot itd. z vsega sveta. ANEKDOTI V nefci družbi so rprošali Aleraitdra Humbolta, velikega naravoslovca, kaj meni o premikanju mize pri špiritističnih sejah. »O, nič posebnega.1 Najbrž si pač misli: ,Pametnejši odneha.« * Angleški dirigent Sir Thomas Beecham je imel kaj slabo mnenje o svojih rojakih — vsaj kar se glasbe tiče. »Občinstvo posluša, kot bi jedlo,« je rekel nekoč »Slaba ali dobra glasba, to mu je vseeno kot recimo dobra ali slaba hrana. Ima velik apetit, toda malo okusa.« ZA OTROKOVO Z.DRAVJE LLJO OTROKOVO ZDRAVJE I Četrtek, 18. III. 1954 : MASK/; PLAVUT! PUŠKE; SPECIALNE NOZ£ v' '1 , rni filmski dogodki kanja. (V filmu mora kapetan svoje rav* nanje plačati z odhodom s položaja — v knjigi je za to povišan.) Toda težki čas mu lajša grenko-lepa ljubezen do lahke ženske z navidezno moralo. Poleg te ljubezni je strastno srečanje seržanta Wardena in kapetanove žene. Nato tragična zgodba vojaka Maggia, Prewittovega prijatelja, ki ga brutalni dežurni oficir do smrti pretepe pa ga Prewitt tragično maščuje. Japonski napad na Pearl Harbour — 7. decembra 1941 — pade z vsemi svojimi strahotami kot kuga na kup te človeške nesreče. Vsi trije glavni igralci — Montgomery Clift (Prewitt), Burt Lancaster (seržant Warden) in Frank Sinatra (Maggio) so pokazali najboljšo igro svoje kariere. So naravni, človeški in dajejo tudi za povprečno podobo povprečnega človeka slutiti močno in veliko osebnost. Donna Reed je kot žena dvomljive morale prepričljiva in Deborah Kerr sme biti za spremembo enkrat strastna in prikupna kapetanova žena. Režiser pravi o njih, da se mnogo boli »obnašajo, kot igraio« — kar srečamo tudi v njegovih prejšnjih filmih (n. pr. »Točno opoldne«). 46-letni Dunajčan Zinnemann je bil včasih snemalec, ki je s prav tako veščo roko vodil kamero kot zdaj svoje igralce. Ta film je to, čemur pravijo v Holly-woodu »a big picture« — velik film. Toda poskuša biti še več — povedati hoče resnico. Kakor zmeraj ob začet-ku novega leta so tudi le-tos časopisi in strokovnjaki sestavili vse mogoče in ne-mogoče lestvice filmskih igralcev in igralk. Britan-ska filmska revija »Pictur-goe« je v eni svojih zadnjih številk naštela nekaj naj- W bolj črnih dogodkov v < filmskem svetu lanskega ajjfe- leta: popoln padec Garyja »j|j Cooperja, ki je po sijajnem uspehu v filmu »Točno o- poldne« pokazal zelo slabo igro v »Vrpitvi v raj«; ne- uspeh angleškega filtna »Beraška opera«, ki jr po mnenju lista tipičen pri- mer, kako opera ne sme g&ljr ■ biti filmana; nazadovanje Vi komikov Martina in Lewi- sa, ki sta bila leta 1952 na čelu tabele najpopularnej- ših igralcev v Ameriki; in naposled poroka Rite Hav- worth s popevkarjem Di- v ckom Ha.vmesom, ki so jo producenti izrabili v rekla- mne namene, je pa igral- kini popularnosti od sile škodovala. Isti list je vprašal svoje bralce tudi, katere igralke in igralce bi še želeli vide-ti in katere ne več. Med onimi, ki bi jih še radi ■BH videli, je na prvem mestu Mario Lanza, nato Larry Parls (videli smo ga v H^BBUBB »Škotski krvi«) in Judy |p|| Garland (»Veliki diktator«). Oba zadnja igralca sta ostala nepozabna, čepivtv zadnja leta nista več snemala. Parlsa je osumila komisija za proti-ameriško dejavnost, Garlandova pa je pretrpela težak živčni zlom. Robert Michum, Errol Flynn, Betty Grable, Zsa Zsa Gabor, Rita Hayworth, Jane Russel, Victor Mature in Gary Cooper pa so igralci, ki jih udeleženci ankete ne želijo več videti. Neki drugi list pa je objavil listo 10 igralcev, ki bi jih bilo treba za vsako ceno spet povabiti na snemanje. To so: Norma Shearer, Prewitt (Montgomery Clift) poskuša tola-žiti svojega na smrt pretepenega tovariša Maggia (Frank Sinatra). A Ima (Donna Reed) se trudi, da bi doumela Frewittov odpor do vojaškega rokodelstva. OSCAR 1954 Rita Hayvoorth kot miss Sa-die Thompson v isto-imen‘ skem filmu po Maughamo-vi noveli Dež«. in „Od tod do večnosti Bitka za akademske nagrade se je že začela L7UDSKI MAGAZIN CELOEZ Samo še nekaj dni je do 25. marca, ko bodo v Hollywoodu razglasili zmagovalce letošnjih akademskih nagrad, ki jim pravijo tudi »Oscar«. V bistvu je izbirale mnenje kolegov o kolegih, vendar nam daje vsaj približno podobo, kaj so v ameriški metropoli med letom najboljšega ustvarili. Predpriprave so vsako leto obsežne. Nad 12.000 članov raznih organizacij, podjetij itd. iz vse Amerike pošlje svoja mnenja, ki seveda ne ostanejo brez vpliva na končno odločitev žirije. Tako je holly-woodska Knjižnica akademije, kjer je »glavni stan« novinarjev, že nekaj tednov pred odločilnim dnem prizorišče napetega pričakovanja in ugibanja. Odločitve so tako rekoč že v »zraku« — in presenečenja redka. Vse kaže, da bo izbira letos precej težka. Iz liste predlagancev smo izbrali po pet »kandidatov«, ki imajo največ upanja na zmago. Od filmov so — po abecednem redu — tile: »Od tod do večnosti« (From here to etemity), »Julij Cezar«, »Oblačilo« (The robe), »Rimske počitnice« (Roman holly- day), »Moj dobri prijatelj Shane« (Shane). Najboljši režiserji so: Fred Zinnemann fOd tod do večnosti) Charles Walters (Lili), William Wyler (Rimske počitnice), George Stevens (Shane), Billy Wilder (Stalag 17). Za najboljše igralce tega leta veljajo: Marlon Brando (Julij Cezar), Richard Burton (Oblačilo), Montgomery Clift (Od tod do večnosti), William Holden (Stalag 17) in Burt Lancaster (Od tod do večnosti). Za najboljše igralke pa: Leslie Caron (Lili), Ava Gardner (Mogambo), Audrey Hepburn (Rimske počitnice), Deborah Kerr (Od tod do vednosti) in Maggie Mc Namara (Mesec je moder). Sledijo še kandidati za stranske vlogo, fotografijo, glasbo, scenarij, kostume, dokumentarni film itd. Naravnost fantastičen je rezultat glasovanj za film »Od tod do večnosti«, ki ima skoraj v vsakem oddelku liste svojega kandidata. Menijo, da bo pobral celo vrsto Oscarjev — zato nekaj malega o njem. Takole piše ugledna ameriška revija »Time«: Ta film je za našo javnost nekaj posebnega, ker se je odtrgal od povprečnega in pri nas tako udomačenega šablo-niziranja značajev in je prešel celo pregrade, ki jih sicer postavlja cenzura. Filmanje romana Jamesa Jonesa se je morda prav zato posrečilo, ker to sploh ni roman v navadnem pomenu besede — marveč ponesrečen zmazek. Vsak bralec je videl v njem nekaj drugega, vsi pa so vendar občutili, da je to resnična pretresljiva podoba ljudi, ki jih je 'vojna zgnetla na ozek prostor poveljujočih in poslušnih. Scenarist Daniel Taradash je iz knjige rešil surov diamant, ki ga je režiser Fred Zinnemann obrusil v pravi briljant. Marsikaj je seveda drugače, kot je avtor zapisal — toda kamera je videla osebe te drame jasneje od njega in kljub temu ni vsiljiva. Močneje kot avtor se je scenarist posvetil vojaku Robertu Prewittu, ki šele na Havajih zve in občuti, da ne sme več početi, kar bi želel. Ko ga namreč njegov kapetan, velik prijatelj boksanja, hoče pridobiti za svoje moštvo in Prewitt o tem ne mara nič slišati — se začne. Kapetan je hud in ukaže oficirjem, naj temu primemo z njim ravnajo. Kajti kapetan ne ve, da Prewitt nikoli več ne bo boksal, ker je po nesreči vzel vid svojemu nasprotniku. Pa tudi, če bi vedel... Vojak mesece in mesece potrpežljivo prenaša kazni vseh vrst, goljufije in podti- Allce Fay, Greta Garbo, Margaret 0'Sullivan, Luise Rainer, Jeanette Mc Donald, Ronald Col* man, Betty Field, Susan Forster in Henri Fonda. Čeprav ta mišljenja niso izraz vseh ljubiteljev filma v svetu, so kljub temu zanimiva in morda tudi precej točna. Najbolj stvaren odgovor je najbrž tole optimistično mnenje nekega bralca, ki je zapisal: »Ni umetnosti, ki bi mogla zavzeti mesto filma, če bi dobri igralci nastopali v vlogah, ki jim ustrezajo.« Saša Jarc mzurU. 'v ■ . NAIVEČdO IZBIRO KAMGARNOV ZA ^ 2ENSKE KOSTUME IN MOŠKE POMLADANSKE OBLEKE ZLASTI PA VOLNE NEGA BLAGA ZA ZENSKE POMLADANSKE PLAŠČE- PO-UGODNI CENI, Da, v Južni Ameriki je kratkomalo spreobrne, da govore tudi o ljubezni). Se- vsakdo nogometaš, bodi aktivno ali pa- veda so v vsej Južni Ameriki dobro p°- sivno. Se pravi: če kdo ne nastopa pri svo- učeni tudi o okroglem usnju v Evropit jem klubu, se podi za žogo naj bo mlad »Made in Yugoslavia, Hungaria, Austria* ali star, na cesti ali kjer koli na prostem. Great Britain!« so visoko v časti. In če nima žoge, buta v papirnato kroglo. Kamor prideš, povsod govore predvsem o nogometu. (Morda jih samo pomlad malo Mnogo stroškov bo za prihodnjo zimsko olimpiado. Innsbruck se najbolj navdušuje za olimpijske zimske igre 1960. Proračun s« že sestavili. Skupnih stroškov bo 60 miU' jonov šilingov. Od tega 40 milijonov za smučarski stadion in dve umetni drsališči* Deset milijonov za olimpijsko vas. Osta* nek 10 milijonov bo potreben za organizacijo iger. Innsbruck je pripravljen sam prispevati polovico stroškov, vlada pa nal bi zagotovila ostalo polovico. Olimpijska vas bo ostala v mestni lasti, preuredili jo bodo v stanovanjsko kolonijo in jo še razširili. Ni dvoma, Avstrijci so dobri računarji. .____— SlOUEUS£/ ' 1 X / , tem/m./ X ' somu VASTAVmit II # y' i Msn. f « /4vi M te \ f /K\ . * \ VEkJbAZ /y~w\ joj- IZKUŠNJEpmEbfTElJEV £4 šf KMUSKECA rčOA/A BOŽ>0 Iut>/ RObllE A/GVS rENAJ/ČA/£ : KMAMurSifJ IOUBC... \ StZAKAlKftC/- MAUUTitfO C »MAUFlO'' Avstrijski favorit Christl Pravda je imel pri slalomu v Areu smolo. Spotaknil se je in prišel šele trinajsti na cilj. »Zdaj mi je tega dovolj,« je rekel in - sklenil, da se poslovi od aktivnega športa. »To pomlad bom star 27 let in to je po mojem idealna doba, ko se umakneš ali pa oženiš,« j9 zaključil odlični smučar. POMU- 6AVS%0 Č/ŠČS- ^ 07E H E KATE£/H PARTUAAK&i 0%U2fv/U... mm SPET TARZAN ... je spet v ospredju pozornosti. Naveličana potikanja po letoviščih in dolgočasja svojega doma pa kričanja svojega vnuka, Nekoč slavni plavač, svetovni prvak v se je odločila za nov nastop — tokrat ne crawlu, Johny \Veissmuller, je nedavno pod- na filmskem platnu, marveč tako mla- pisal pogodbo z neko ameriško filmsko druž- dostno, v nočnem lokalu pred mikrofo- bo za snemanje treh filmov, v katerih bo nom. O njenem giasu sicer nimamo poro- igral nekolikanj bolj »civiliziranega« Tarza- čil, pač pa so lis« vsega sveta priobčili na. Johny Tarzan se je moral obvezati, da njeno sliko s pobujšljivo obleko, ki da je bo obdržal težo 90 kilogramov. Za vsak funt čisto prozorna... Vsekakor je njen debut odvižne teže bo moral plačati kazen 350.000 v Las Vegasu posekal slavo same Marilyn dinarjev. Pravijo, da se hrani ubogi Tarzan Monroe. zdaj samo še z zelenjavo. IHIIIMIMIIIIIIIIHimHHIIIIIIIllllllllllltlllllHIIIIimHmiHHIIIIHimiltllllllllllllllllllllltlllllllllllllllMIIIIMimiimillllllllltlllHIIIIIIIIIIMIIIIIII LOV ja. [fcOME KLIČE?! O, TO JE G AS MOJE' GA OČETA!.1 RES.ČNE C—ririRrirs —SririSMO! HURA Vri icffli • ZA NAMI SO'.GOR-rHA-HA-HA-HA, SE-3E NkM!1 U3EV.I WW VEDA VAS BODO NASBODO;.. POLOVILIIN PRISE-' EM VAM, DA NE BODO A0\ (RAVNALI Z VAMI TAKO NEt- \\ NO,VOJ 3ETO DELAL VAS, ■Dl DOBRI DEBELI ALI I HA-, HA-MA..C —-------------—' LMALU SO OPAZILI BEGUNCE AU 0E POIZKUSIL BEŽATI TODA ZA NIMM SOJšE VSULI 5E3KOVIE03EVNIKJ. '\7 MITREJE PRESTAVLJAJ MEDLEM PA5E LEJLAPADLASREČ. NEMU OČETU V NAROČJE.., TAMLE BEŽI DEBEUALI ZDEULETI. ČUDNO, PRAV proti VASI DRVIJO. ŠE BOLJE.,.POŽENITE, SINOVI A-LAHOVI IN UJEMITE DEBELUHA, JA7 POSKRBIM ZA DEKLETA... r-rO N APR c o >, p- -------' dete moje ) [ZDAJ CREMO PA DOMOV IN PROSLAVI'1 MO VAŽO'REŠITEV DERLETA' ONIM TRGOVCEM IN DEBELEMU ALIJU DA IZTAKNEM OČI ALI PA J!H fl§»r Si'UJE L'TUDI TOGOVCE' ' L! * * " VSAVČASMORAIOPRITI ŽANAMI, AHC DEBELUH JE ZETU'. ALISE JE ZELO OTE RAL ■! —1 f—NI SE MOGEL O,GOSPO • /. , ^ DAR. REP 3E IME L ZVE- ■C' / ' >7 Z ANE ROKE ...<---- O.TOJt DOLGA IN ZANIMIVA ZGODBA.. TALE NAS JE UGRABIL IN NAS HOTEL PRODALI NEKIM TRGOVCEM SSUŽN3I, PA STA SE NENADOMA POJAVILA DVA TUJCA IN NASRE&ILA, N3EGA PA ZVEZALA MED BEGOM SMO VAS OPAZILI IN KER SMO MISLILI,DA SO ZA NAMI TRGOVCI, SMOME BEŽALE NAPREJ PJOC A PA STA OSTALA, PA BI VAS ZADRŽEVALA... ČUDNO, DA JU NISTE SREČALI. ..TODA KAJ h JE,OČE č. TISTA DVA TOREJ,,.O JAZ NESREČ -NIK ILSREtALI SMO JU PA STASE IZDALA ZA TRGOVCA S sUž NJI, PA ?==::<>===0«==3^r^ SMO JU, KAJ JE Z. NJIMA?!? J JA-—- STE JU USTRELILI f f t HVALA PREROKU, SE STA ŽIVA! STOJ! STOJ 1 USVAVI KONJA1' NE,NISMOJul^ P? > USTRELILI,MNOGO HUJ-[ i A F SVO KAZNOVALI VA-St REŠITELJE,, ALAH JI-MA BOOI MILOSTI JIVL.. ZVEZANE^1 TOREJ JE BIL JETNIK?, Razloži Ml TO, LE3LAI /v—A