Uredništvo in upravništvo: Kolodvoruko ulico Stav. 16. Z urednikom so more govoriti vnuk dnu od 11. do 19. uro. Rokopisi ho ne vračajo. Inserati: Šoetatopna petlt-vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje ae popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan. razen netlelj in praznikov ob £5. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za celo leto 6 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 1 gld GO kr., na moaeo 60 kr., pošiljate v na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti volja za oelo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. CO kr. in za jeden meaeo 86 kr. Štev. 154. V Ljubljani v torek, 2. septembra 1884. Tečaj I. Izborne sorodnosti. Izborno sorodnost — tako nazivajo kemiki ono znamenito lastnost kemičnih prvin, vsled katere se jedna spaja z drugo lažje nego z vsemi ostalimi tvarinami. Posebno čudovito je, da je ta sorodnost in z njo vred tudi možnost spajanja tem večja, čim bolj se razlikujejo posamezne tvarine po svojih bistvenih lastnostih. Toda ta zakon ni omejen le na mrtve utvore kemične retorte, vpliv njegov se razodeva tudi v vseh slučajih in oblikah javnega življenja. Les extremes se touchent — Skrajna nasprotja se rada združujejo. — Kateri misleči opazovalec ni imel uže prilike, uveriti se o istinitosti tega pregovora pri onih nenaravnih spojinah, s kojimi nas čestokrat iznenaduje semanji dan političnega gibanja ? Nek poseben notranji nagon sili časi skrajna krila, da se približujejo, vedoma ali nevedoma, jedno drugemu. Do prave tesne zveze naravno da ne more priti; le za trenotek potrpi, prijatelj, in takoj si bodeta nenaravna zaveznika zopet srdito v lasčh. Ko se je drugod govorilo in pisalo o kemični sorodnosti med našo nemško-liberalno gospOdo in radikalnim življem narodne stranke, majali smo i mi začudenja polni svojo neverno glavo. Stoprav čudoviti paralelizem, kateri se je o priliki notranjske volitve razodeval v izjavah radikalnih naših glasil in v zlobnih opazkah starega šaljivca „Laibacher Wochen-blatta", nas je privel do druzega prepričanja. Ves čas pred volitvijo, odkar je bilo vprašanje Zarnikove kandidature na dnevnem redu, zasledovali smo z nemim milovanjem, kako srčno bi se kazinska garda radovala volilne zmage radikalnega varovanca. Odločno se je glasilo naših nemških zagrizencev postavilo na Zarnikovo stran; zatrjevalo je sicer sem ter tjit, da se nič kaj ne briga za izid notranjske dopolnilne volitve, toda dosti večkrat je naglašalo, da mu dr. Zarnik mnogo bolj ugaja nego njegov zmerni tekmec, in čestokrat vihtelo je svoj skrpan ščit nad za- Listek. Vaško naključje. Bilo je okolo Božiča, ko se je po vasi razneslo, da pride Vozabu hiša na boben. »Tedaj je vender tudi drugoverca nekaj doletelo — in ošabnost pride pred padcem, zakaj je pa nosil glavo vedno tako visoko." Tako in enako so govorili sosedje. Vozab je bil edini evangelik v vasi in ni bil med kmeti dosti priljubljen. Ne le za to, da je bil druge vere, marveč tudi zaradi tega, da ni imel z nobenim sosedom družbe. Bil je vedno mračen in rajši se je izogibal ljudtj, kako*' da bi bil koga obiskal. Na tak način ni razžalil niti kureta. Hival je v svoji baraki za vasjo; malo gospodarstvo je oskrbovala njegova edina hči. Zena je Vozabu umrla, ko je bila hči stara dve leti. Vozab se ni več ženil; ni hotel pripraviti deklini mačehe, kakor je rekul. „Tudi stopnikom »doslednjega narodnjaštva1*, da bi ga ubranilo nadležnih puščic, ki so iz Kolodvorskih ulic se zaletavale v njegovo čestito osebo. Mi se temu na prvi videz nerazumljivemu počenjauju nikakor nismo čudili. Baš „Wochen-blattova“ taktika nasproti postojinski volitvi bi morala izpametovati naše trmoglavce, razjasniti bi jim morala dejanjski položaj, kazati, kaj veleva korist slovenskega naroda. Kar u g a j a s t r a n k a r s k i m n a m e 11 o m D es c lira ann-Schreyjeveg a glasila, ne more bitikoristno slovenskiminteresom, in gorke simpatije, s kojimi so „Wochen-blattovi“ prostovoljni sotrudniki kar naenkrat obsipali prej toliko sovraženega nasprotnika, govorč glasneje proti radikalnemu kandidatu nego cela vrsta najrazboritejših razlogov, s kojimi bi navdušeni zagovornik zmerne stranke mogel priporočati Obrezovo volitev. Nikdo ne more izvedenim veterancem nemške ideje na Slovenskem odrekati finega razuma za ak-tuelne razmere. Le predobro znajo, da jim vse razgrajanje, s kojim se je dr. Zarnik od nekdaj odlikoval v deželni sobani, čisto nič ne škoduje; da so napori naših radikalcev nedolžna igrača, nemški hegemoniji nič bolj nevarna nego grom topov pri sprevodu na dan sv. Rešnjega Telesa osebni varnosti. Česar se bojč, to je obstanek sedanje, tudi Slovencem pravične vlade — in baš zato, ker so znali, da bi bila zmaga radikalne stranke na postojinskem volišči udarec za ljubljansko vlado, ker so sprevideli, da bo nebrzdana poltronerija dotičnega kandidata še čestokrat v zadrego spravila vladnega zastopnika v deželnem zboru, ker so se nadejali, da bode v svoji kratkovidnosti z njimi vred, da-si na drug način, rušil podlogo sedanji sistemi — baš zaradi tega se sedaj repenči „Laib. Wochenblatt“ ter krokodilske solze pretaka pri pogrebu notranjskega radikalizma! Toda naši radikalni modrijani tega ne uvidevajo! Slepo tavajo za smrtnim sovražnikom narodne ideje, isti glasovi se ponavljajo sam jo odgojim,“ je odgovarjal vsakemu, ko so mu prigovarjali, češ, kaj bode z otrokom? Odgojil jo je, to se zna, ali kako, kako prečudno! Dekletu je bilo sedaj uže osemnajst let, a doslej še ni bilo na plesu. To ni šlo sosedom v glavo. »Ravno taka posebnica bode, kakor je oča,“ so govorili možje, a vaška dekleta so trdila, da je Vozabova hči ošabna, kakor bi bila Bog vč kaj. — Fantje pak so Anico hvalili, da je zalo dekle in škoda zares, da jo stari nikamor ne pusti. Anica se ni brigala za svet; bila je vesela in zadovoljna kakor kanarček, ki so ga imeli za oknom v kletki, s katerim sta se poskušala v petji. Oskrbovala je domačijo, robotala na polji in nje edina radost je bila, če je vzel oča kako knjigo s police in jo jel glasno čitati. Vozab je bil strasten čitatelj, kakor večina njegovih enovercev in si je knjige celo iz mesta izposojeval; vsaj ljudje so mu to tolikokrat očitali, toda 011 ni hotel drugače. Anica se je često razjokala, ako je v v njih žalostinkah, isti izrazi celo se usilju-jejo njihovemu srdu! Celo isti napadi na naše Notranjce! Tako piše »Slovan" v štev. 36. to gorostasno, za Notranjce sila žalilno beda-stočo: „Konečni pouk iz poslednje volitve pa je, da vlada zmaga na Notranjskem z vsakim svojim kandidatom." In kakor da bi bil prepisal iz „Slcvana“ izvirnika, tolaži „Laib. Wochenblatt“ svoje či-tatelje z istim argumentom, rekoč: Vm ubri-gens auf das Resultat der InnerJcrainer Wahl nochmals suruckzukommen, so hat das-selbe in unsern Augen keirie andere Bedeutung als die, neuerlich den Betveis lriefur erbracht zu haben, dass die Landtagsivahlen in den Jcrainisehen Landgemeinden stets nur von der Regierung gemacht ivcr-den. Pač bi jih lehko pozvali na odgovor, zakaj da prejšnje nikakor ne izbirčne nemške vlade niti poskušale niso, postaviti svoje kandidate na Notranjskem, — tako utrjena se jim je zdela notranjska zavednost — a čemu nepotrebni ta trud! Oba lista dobro znata, da sta vedoma govorila neresnico; le da je nam vsaj o tem slučaji nemško glasilo še manj zoperno, kajti od nekdaj ni bilo tal za njegove pristaše na kraškem ozemlji, njega ne veže ona tolikrat naglašana hvaležnost nasproti zvestim prijateljem narodne stvari na Notranjskem, in baš to etično dolžnost nasproti probujenemu narodu notranjskemu je „Slovan“ na tako smeli način gazil z neokretnimi nogami! Zakon izbornih sorodnostij razodeva se tudi v politiki, — žalosten dokaz temu je besedovanje „Slovanovo" o postojinski volitvi! Neprijetna je naloga, ukvarjati se z du-ševuimi proizvodi jetičnega glasila nemško-li-beralne opozicije na Kranjskem. Skrbno smo se ji izogibali, dobro vedoč, da njegov glas ne odmeva v srci našega naroda. Ali jedno posebno neutemeljeno natolcevanje nas vender sili na kratek odgovor. Zadnji „L. Wochenblatt“ očita namreč »nečuveno netaktnost" slovenskemu vladnemu organu, ker smo se drznili z odkritim veseljem pozdravljati sijajno zmago kaki knjigi bilo tolikanj o ljudski nesreči napisanega. „To vender, oča, ni resnica, da bi bilo na svetu tako malo sreče? Zakaj bi si ljudje sami življenje grenili, zakaj bi učinili tolikanj hudega?" „ Govoriš kakor neizkušeno dete, ker ne veš, kake skušnje pošilja človeku često Gospod. Vsega ne zakrivijo sami ljudje, mnogokrat prihajajo rane, kadar se jih najmanj nadejamo. Čudna so pota Gospodova in ne-uganljiva njegova dela," poučeval je hčerko Vozab. In prišla je raua tudi na Vozaba. Vozab je bil dolžen nekoliko sto goldinarjev. Ta dolg je prevzel po očetu in sedaj bi imel položiti denar v teku pol leta. A kje ga vzeti, kje najti pomoči. Vedel je, da nima v celi vasi prijatelja, ki bi mu pomagal. Pol leta je minilo hitro, tako hitro, a Vozab — denarjev ni spravil skupaj. Naposled je došlo do tožbe in do pro- daje. „Cez mesec torej uže ne bodeva tukaj, vrlih štajarskih bratov nad brezobzirnim sovražnikom. Čestivredno glasilo propale „usta-vaške" stranke se dela, kakor da ne bi razumelo pomena naših besedij. Bodi mu tedaj povedano enkrat za vselej, da one neplemenite narodne mržnje mi vsaj nikdar poznali nismo. Govoreč o nasprotnikih, nismo imeli v mislih nemške narodnosti. Naši izrazi merili so temveč le na ono stranko, katera v dejanjskem protivji k vsem velikim tradicijam nemškega plemena širi sovraštvo med narodi, surovo napada mirne državljane, žali zakonite pravice svojih sodeže-lanov ter spodkopava temelj, na kojem je sezidana staročastna avstrijska monarhija. In da vsaj merodajni kolovodje južnoštajerskega nemštva pripadajo tej subverzivni stranki, o tem jasno pričuje njih organ, glasovita „Deutsche Wacht“, katera v svoji brezmernosti in prenapetosti uspešno tekmuje s slovstvenimi zmotami severočeskih chauvinistov pod vodstvom K repek a, Pi-ckerta in^ sličnih veljakov. Le tem junakom veljali je krepka naša beseda — in nikdar ne bodemo od nje odstopili, naj še toliko jadikuje peščica nemških hujskačev na Kranjskem in njeno glasilo „Laib. Wochenblatt“! Toda, revše se boji, da pride vrsta tudi nanj in na njegove somišljenike, koj ko potihne razpor v narodnem taboru. Prazne iluzije! Dokler obstoji sedanja sistema, ne bode treba resnemu slovenskemu politiku in slovenskemu novinarju ubijati se s temi čudnimi svetniki. Danes smo bili slučajno primorani — a uže nam preseda nevkusno to delo! »Umij roke si!“ pravi lady Macbeth. Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtna zbornica imela je duč 29. avgusta t. 1. redno sejo pod predsedstvom zborničnega predsednika gosp. Josipa Kušarja in v prisotnosti naslednjih gospodov zborničnih članov : Ivan Baumgartner, Ivan Nep. Horak (podpredsednik), Anton Klein, Fran Kollmann, Alfred Ledenig, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Vaso Petričič, Josip Ribič, Fran Sark in Jarnej Žitnik. Gosp. zbornični predsednik konstatuje za sklepčnost zadostno število navzočnih članov, otvori sejo ter imenuje overovateljema današnjega zapisnika gospoda Alf. Ledeniga in Jar-neja Žitnika. Potem naznani, da mu je od c. kr. deželnega predsedstva došel naslednji dopis: ,,Cast imam naznanjati Vašemu blagorodju, da je po ravnokar mi došli brzojavki Nj. ekscelence gospoda glavnega pobočnika Nj. veličanstva fcgm. barona Mondela Nj. veličanstvo cesar blagovolilo izraziti premilostno svojo zahvalo za čestitko, katero ste v imeni trgovinske in obrtne zbornice povodom Najvišega rojstve-nega dneva izrazili." ____________ čez mesec izženejo tebe in mene iz hiše, kjer sva se narodila,11 tarnal je stari. „Težko me je zadela tvoja roka, o Gospod, mnogo nalagaš ti na moja ramena!" Hčerki so privrele solze iz očij. „Kaj, bi Vam mari nihče ne posodil, oča? . . . Nekateri izmed znancev bi bil nemara vender pripravljen, mislim — kateri izmed nas evangeličanov." „Prav imaš, dekle, poskusil bom. Edini, ki bi mi zamogel pomagati, je Želina iz Pod-strani; znanca sva od mladih nog in vedno pride k meni, kadar se pri božji službi snideva. Ga poznaš?" „Ne poznam ga, oča." * * * Naenkrat je nastalo v celi vasi začudenje, kdo je drugovercu pomagal? Za gotovo so pričakovali dražbo in marsikateri izmed kmetov se je uže nadejal, da malo, toda redno gospodarstvo Vozabovo cfžno kupi; toda spodletelo jim je — Vozab je dolg poplačal. Ni povedal, kje je k denarjem prišel, ytoda oni so za gotovo ugajali, da bo to Želina iz Podstrani, tudi evangelika. Zbornica je to izjavo stojd vzela v znanje. I. Zapisnik slednje seje se odobri. II. Gosp. Mihael Pakič poroča o zborničnem računu in stavi naslednja predloga: 1.) Računski sklepi o zborničnem računu in penzijskem zakladu za 1. 1883 se odobrijo ter se računodajalcu d& absolutorij; 2.) redno izkazan račun se v zmislu § 21. zakona z dne 29. julija 1868, drž, zak. št. 85, predloži Nj. ekscelenci trgovinskemu ministru pOtom c. kr. deželne vlade. Predlogi se jednoglasno vzprejmo. III. Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Gradac za dovolitev štirih semnjev za blago in živino, in sicer v ponedeljek po sv. Valentinu, v ponedeljek po sv. Florijanu, v ponedeljek po Marijinem rojstvu in v ponedeljek po sv. Tereziji. Izmed občin so ugovarjale samo štiri, od treh občin pa niso do-šli nikaki pojavi. C. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlji se je izreklo proti dovolitvi prošnje. Jednako prošnjo je vložila ta občina uže leta 1874 in 1876, a zbornica jo jo tedaj odbila , ker se odnošaji od tedaj niso spremenili, stavi odsek predlog: Zbornica naj se proti dovolitvi semnjev izreče. Zbornica vzprejme predlog. Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji podobčine Nadlesk za dva semnja za blago in živino, in sicer v 24. dan marcija in v prvi ponedeljek po sv. Janezu Nepomuku. V prošnji se omenja, da je v ložki dolini živinoreja zel6 znatna in se mnogo po živini povprašuje. Prošnjo priporoča tudi c. kr. okr. glavarstvo v Logatci; tudi c. kr. okrajni zdravnik v Postojini izrekel se je na vprašanje c. kr. okrajnega glavarstva za privolitev semnjev, češ, da je živinoreja v ložkem okraji v istini na visoki stopinji. Z ozirom na to, da se je v ložkem okraji v novejšem času živinoreja povzdignila, kar je s številkami dokazano in z ozirom na to, da občine logaškega, postojinskega in kočevskega okraja niso ugovarjale, predlaga odsek: Zbornica naj se izreče za dovolitev semnjev. Predlog se vzprejme. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Volitve za deželne zbore bodo kmalu pri kraji. Veleposestniki gorenje-avstrijski volili bodo jutri svoje zastopnike; isto tako mesta in trgi solnograški. Potem so volitve končane in prične se delovanje onih deželnih zborov, kateri letos še niso bili sklicani. Gališki deželni zbor sestal se je danes. Kakor se dunajskim listom poroča, privolila je vlada v to, da se gališki zbor, čim zvrši razpravljanje o onih predmetih, kateri bo preostali še od lanskega zasedanja, formalno zaključi ter precej potem otvori nova sesija. „Ti ne zapustč drug druzega," rekali so med seboj. Pri Vozabu je bilo zopet vse v redu. Anici so oči radosti gorele, ko jima je Želina sam novce prinesel. Sklonila se je in z osupljivo hvaležnostjo poljubila Želinu roko. »Povrni vam to Bog, oča!" je zašepetala. Še le sedaj vzel si jo je kmet v pozor. „Kako vrlo hčer imate, Vozab! Nisem je uže videl od mladosti — vi zainorete imeti veselje z njo," je dostavil, ko je odšla Anica iz sobe. „D&, Želiuo, imam z njo veselje, edina tolažba mi je; dobra je, kakor je bila nje pokojna mati, če se jespominate? . . ." Solza se je zalesketala v očesu starega moža. Čez nekoliko tednov je prišel Želina zopet k Vozabu. Vozab se je vstrašil, ko je Zelina zaželel z njim na samem spregovoriti. „Veste, da sem uže tretje leto vdovec," je začel Želina. „Ne zamorem ostati dalje brez gospodinje — raznesli bi me ljudje; saj veste sami, kako se gospodari, ako ni nadzorstva. Utrudilo me je uže to vdovsko životarenje, V okolici Brna obdržavali so Mladočehi prošlo nedeljo tabor, katerega se je udeležilo okolo 2000 oseb. Taboru predsedoval je dr. Sovadina. Vsi govorniki obsojali so ostro postopanje nemškega „Schulvereina", kateremu da je le svrha potujčevanje češke dece. Slednjič sprejela se je sledeča resolucija: „Z ozirom na to, da nemški „Schulverein“ v svoje šole na nečuven način vabi in sili češko deco, katera ni zmožna nemškega Jezika in da vsled tega oni otroci duševno zaostajajo ter se na ta način dela škoda češkemu narodu, zahtevamo zbrani taboriti, da klub narodnih poslancev moravskih deluje na to, da se stvori deželni zakon v obrambo našo narodnosti in da se otroci ne smejo sprejemati v šole, katerih učnega jezika niso po polnem zmožni." Kakor smo uže javili, bil je lirvatski sabor prošlo nedeljo s kraljevim reskriptoin razpuščen. Ker koncem tega meseca izteka mandat dosedanjega sabora, razpisale se bodo nove volitve na 16., 17., 18. in 19. septembra. Koncem tega meseca sklical se bode potem v novič sabor. Zanesljivi viri poročajo, da bode vlada v prihodnjem saboru imela zopet veliko večino. Tuje dežele. Gledč sestanka treh cesarjev poroča se BPresse“ iz zanesljivega vira, ’ da se Nj. veličanstvo cesar Fran Josip snide s carjem ruskim v d6bi od 14. do 16. septembra. Našega cesarja spremljal bode grof Kdlnoky, ruskega carja pa knez Lobanov. Zatrjuje se, da se bode sestanek vršil v Skiernivicah. V BruseJju bila je zadnjo nedeljo velikanska demonstracija proti novim šolskim zakonom. Demonstracije udeležilo se je 90 000 oseb. Deputacija predala je adreso v kraljevski palači s prošnjo, da kralj ne odobri dotič-nih zakonov. Prihodnjo nedeljo bode demonstracija konservativne stranke. Lord Northbrook in general Wolseley nastopila sta včeraj svojo pot v Egipet. Zaradi tega delajo se velike priprave za ekspedicijo v Sudan. Nil je sedaj uže toliko narasel, da morejo ladije ploviti vsaj do Dongole. Iz New-Yorka se poroča, da se v Kanadi nabirajo prostovoljci za egiptovsko ekspedicijo. Anglija pomnožava svojo mornarico v kitajskem morju. Jeklena korveta „Canada" in oklopnica „Dreadnought“ ste uže odpluli v Azijo. V kratkem sledil bode še oddelek angleških vojnih ladij. Boj med Francozi in Kitajci se jo zadnje dni nekako polegel. Ker so tvrdnjave ob reki Min skoro vse razdejane ter tam ni več nikakega odpora, združila se bodeta sedaj oddelka Courbeta in Lespčsa ter drugod skupno postopala proti obrežnim tvrdnjavam in mestom. sem kakor zapuščen, ker nimam kake odkritosrčne duše blizu sebe. Sem spoštovan mož, Vozab, in — rečem vam to v kratkem: Dajte mi svojo hčer za ženo! To dekle mi ne gre iz glave, ima tak6 dobre oči in da je vrla, tudi v&n. Ce bo li Anica hotela, povprašajte jo, rad jo vzamem za ženo in ji bom dober mož, kakor sem bil ranjci. Dobro tudi poskrbim za njo za slučaj svoje smrti —- nu, in tako star menda še tudi nisem . . .“ dodal je nekoliko manj pogumno. Vozab je stal kakor omračen, tako močno se je vstrašil tega predloga. Inu, vender, tako star še Želina ni bil; bil je krepak petdesetletnik in dosedaj vzoren mož, a vender se je srce Vozabu tesnobno skrčilo. Da Anica doslej fanta ni imela, o tem je bil prepričan, ker čuval jo je, kakor oko v glavi. Obstal je nekaj časa zamišljen, potem je rekel: ,,Pokličem Anico in najbolje bo, da ji to sami poveste." (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Z Gorenjskega 1. avgusta. (Iz učiteljskih krogov.) [Izv. (lop.] Ni ga menda stanu, ki bi iinel toliko teženj prenašati, trpeti toliko hudega, kakor ravno stan ljudskih učiteljev. Res, da jim je po postavi od 1862. 1. zasijala zarija boljše bodočnosti, res je, da se je v marsičem veliko na bolje obrnilo, a učitelj ostal je vedno le še trpin. Nikdar in nikoli se to ne bode izpremenilo, kajti, kdor se ubija z uevedno deco, temu gotovo ne cvet6 rožice. In vender, kako delavni, kako požrtvovalni so bili in so naši ljudski učitelji! Uže 1. 1860, ko se še nikomur na Kranjskem niti sanjalo nij o velikem preobratu na polji ljudskega šolstva, osnoval je velezaslužni starosta ljubljanskih učiteljev, gospod vodja Praprotnik, ljubljenega nam »Tovariša", okoli katerega se je zbrala precejšnja množica zavednih in delajočih učiteljev. Njihovo delo pa je rodilo stoterni sad, ki je pripravljal nehotoma učiteljstvo na pre-važno 1869. leto. Učiteljstvo Kranjsko umelo je dobro pomen novih šolskih postav! Poje-dinci in združeni delovali so na to, da se ustanovi času primerno društvo, društvo učitelju v izobraževanje in pa tudi za kratek čas po dolgem, trudapolnem delu. „Slov. učiteljsko društvo11 bilo je krščeno to dete, „Slov. učiteljsko društvo" je sedaj oni zavod, katerega se spomina slehern učitelj, katero je storilo že toliko koristnega za naše narodno šolstvo, za naše narodno probujenje. Verna sestrica temu društvu je naša »Narodna šola8, ki se je stoprav leta 1872. porodila v Idriji. Gospod Stegnar, kot nje ustanovitelj, ji je še danes predsednik in reči smemo vzgleden, delaven in požrtvovalen predsednik. — To so tedaj cvetke, ki so pognale za časa novega šolskega postavodajstva; rastle so, krepko se razvijale, in reči smemo, da so nam sedaj zavetje v vsakej nevarnosti. — »Slovensko učiteljsko društvo" skrbi za naobraženje svojih članov, »Nar. šola" pa oskrbuje našo šolsko mladež s potrebnim šolskim blagom. Brez hrupa in brez vsakoje reklame de-lujeti omenjeni društvi vse leto dni. Odbor društa učiteljskega shaja se praviloma vsak mesec ter ukrepa o tem in onem, predsednik »Nar. šole“ pa vse leto deli po močeh društva blaga za sto in sto revnih otrok. Vsako leto po enkrat pa zborujeti društvi, navadno meseca septembra, z obširnim dnevnim redom: imati svoj občni zbor. Tudi o teh zborih je polna društvena kronika najodličnejih spominov. Za časa Slovencem neprijazne vlade bila je udeležba skromna, „do jedra" odpadli so vsi! Žalosten čas je bil to! Kakor pa je potegnil drug veter, prihajali so zopet »novinci" iu število vdeležencev je mogočno narastlo. Zdaj, seveda je vse drugače, nikdo se nima bati, da bi se mu tudi las ukrivil; prosto je slehernemu misliti in delati po lastnem prepričanji! Število udov je veliko. Z veseljem konstatiram to, nadejoč se, da se nikdar ne skrči. Udje pa naj porabijo vse svoje duševne sile, da se deloma izvrši društveni program: naobraževanje učiteljstva po umnih spisih, berilih itd. Pri občnem zboru „Slov. učit. društva" obetamo si pa veliko koristnih ukrepov, vsaj pri tolikanjem številu učiteljev, katerim se je lani pridružilo tudi mestno učiteljstvo le z malimi izjemami — in upamo, da se tudi letos udeleži — je delo razdeljeno na več osob, kojih vsaka po svoji mogočnosti stori nekaj za občno korist. Ne strašimo se ničesar, vsaj nam z lepim vzgledom stopa na čelu za našo narodno stvar osiveli, a še vedno delujoči društveni predsednik, gosp. Andrej! In da omenim še „Nar. šole*! Koliko veselja za učitelja, ako se brezvspešno trudi, dobiti pri kr. šolskem svetu par krajcarjev za nakup potrebnih učil revnej deei, in mu slednjič vender le pomore »Nar. šola." Nehvaležno bi bilo, ako bi se glušili klicu odborovemu, v katerem nas poživlja k delu, da se ustanovi obče koristna knjižica za slovensko mladež! Vdeležinio se torej, dragi tovariši, mnogoštevilno letošnjega občnega zbora „Slov. učit. društva" in „Narodue šole". Posvetujmo se vsestransko o vseh točkah dnevnega reda in primimo potem za delo s združenimi močmi! Trst, 1. septembra. (Izv. dop.) Delavsko podporno društvo slavilo je rojstni dan svojega protektorja cesarjeviča Rudolfa; pri tej priliki šlo je z razvito društveno zastavo ob 10. uri k maši k sv. Antonu, od koder se je v jednakem redu vrnilo. To je dalo pov6d, da se je začelo od iredentovske strani agitirati ne le proti slovenskim društvom v Trstu, temveč tudi sploh proti Slovauom. Te vrste ljudje zahajajo v bližnjo okolico ter ščujejo ljudstvo na slovenska društva, rekoč, da bodo ta društva zakrivila, da se bode začelo okoličane sovražiti in da bo do tega prišlo, da kmalu ne bodo smeli okoličani več v mesto. V ta namen napravlja se neka peticija ali nek protest na vlado, da ne sme nikdar več dovoliti, da bi se po tržaških ulicah vila slovenska trobojnica, ker to ljudstvo laškega po-kolenja draži in zna vsled take provokacije nastati nemir. Za ta protest nabirajo se uže tudi podpisi po bližnjih vaseh^ in marsikateri okoličan je šel uže na limanice tem zagrizenim Lahonom. Stvar je pa tem bolj kočljiva, ker vlada v Trstu ne dovoli nobenemu društvu po mestu z razvito zastavo iti, delavskemu društvu pa se to ne more zabraniti vsako leto enkrat, ko slavi rojstni dan visokega protektorja in cesarjeviča. Laška društva pa delajo vselej pri jednaki priliki demostracije in velikokrat se je uže primerilo, da so se vršili zapori vsled izdajskih klicev posameznih ire-deutarjev. Naši Lahoni se nazivljajo liberalci, pa so laži-liberalci; ako bi le mogoče bilo vdušiti vsak lojalni čut do Avstrije v Trstu, bi to koj storili. Seveda tega ni mogoče, ker je njihovo število majhno; glavni kontingent se le iz židovskih družin nabira, ker so petični in zato lahko časnik »Indipendente" in še druge stvari podpirajo, katere ne vzbujajo ravno domoljubnih čutov. Angleška ladija »Iris* pričakuje iz Angleškega svoja dva dostojanstvenika Wolse-leya in Northbrooka, katera oba se po-dasta v Egipet, vrejati tamošnje zmedene razmere — ako jih ne bosta še bolj razmotala, kakor nekateri politiki govorč. Cholera ante portasl tako govore naši mestni očetje; zdravstveui odsek je pripravil vse bolnice za na koleri obolele, sluge, zdravnike iu sploh vse, le kolere neče biti, akoravno se je bojš. V lazaretu pri sv. Jarneji v zalivu je vse polno parnikov, ki so došli iz raznih krajev, da tam po 21 dni ostanejo in prebijejo skušnjo, ako ni kdo okužen. O nalogah naših vojnih ladij, katere so odjadrale v vse štiri dele sveta, poročamo prihodnjič. Razne vesti. — (Velika vinska trta.) Hrvatski listi poročajo, da ima v Hrvatsko - Slavonski gostilničar v Ivanpolji pri Duravu vinsko trto, katera ima letos 2000 po polnem dobro razvitih grozdov. Če se vzamo, da 500 grozdov d& jeden hektoliter vina, daje ta trta 4 hi. vina, in če se računi hektoliter po 8 gld., je letošnji pridelek samo te trte vreden 32 gld. — (Umor roparja.) Glaso vitega roparja Safrani Bandija, ki je dolgo časa vznemirjal razne ogersko komitale, našel jo te dni nek pastir mrtvega v gozdu. Ropar je imel preklano glavo. Sumijo, da ga je umoril njogov drug, dvajsetletni Eozko Janos, ki je poželel po kožuhu in novcih starega roparja. — Umorjeni je bil GOletni starec in jo prejšnja leta dolgo lot »služboval" pri tolpi Rosza Sandorjevi. Pozneje so ga rjeli in sedel je 15 let. PriSedši iz ječe, opustil je svoje roparije in se živil pošteno. Še le pred jodnim letoiu poprijelo ga je zopet veselje po roparskem živenji in postal je vnovič strah cele okolice. — »Stara ljubezen ne zarje vi. ..." — (Mnogobrojua družina.) »Celestial Empire" poroča, da ima siamski kralj uže 263 otrok in ker je kralj fio mlad, so pričakuje, da bode na konci življenja svojega imel toliko otrok kot kralj Salomon. — (Dvojni umor.) Iz Hamburga poročajo listi z dne 25. avgusta, ker je bil v Wandsbecku somenj, imeli so tamošnji prebivalci v mnogih gostilnah ples, tako tudi v takozvanem »Marien-Hofu“ ne daleč od imenovanega kraja. Okolo 12. ure po noči začuli so gostje iz bližnjega goz-deka glasen klic na pomoč. Hiteli so tj& in našli strašno razmesarjono žensko v grmovji. Trebuh ji je bil preparan do prsi in deloma prerezan tudi počez. Prenesli so ubožico v bolnico, kjer je zopet dobila zavest. Povedala je, da je doma iz Hamburga in udova z imenom Koops; prišla se je nekoliko vedrit na ples. Tu se ji je pridružil 401etni mož in jo zvabil v bližnji gozdiček. Lopov jo je potem udaril po glavi in jo s tem omamil; kaj se je naprej zgodilo, žena ni vedela povedati. — Ob tistem času, ko so našli udovo, čuli so se tudi od druge strani žalostni klici. Nekateri gostje so hiteli za glasovi in našli so ne daleč od prvega mesta drugo žensko, ki je ječala s prerezanim vratom na tleh! — Tudi njo je bil neznan mož zvabil na prosto, kjer jo jo napadel in ji prerezal vrat. Njene rane k sreči niso smrtne; udova Koops pa je uže umrla vsled silnega razmesarjenja. — Zločinca še nemajo. Domače stvari. —- (Slabi proroki.) Veliki daljnogled je uže pripravljen na zvezdami »Narodne Tiskarne", krog njega se sučejo modri zvezdogledi „Slov. Naroda" ter horoskop stavljajo bodočemu deželnozborskemu zasedanju. V včerajšnjem uvodnem članku ugiba Methuzalem slovenskih dnevnikov, če se bode v istini vseh 25 narodnih poslancev »pod vplivom vlade tako topilo, kakor se topi maslo na solnci"; vročina se ga je polastila in v svojem parok-sizmu predstavlja si uže oboroženo silo, iztera-jočo po zagrebškem vzgledu one narodne zastopnike, koji se bodo usojali, „imeti lastno mneuje“. V odgovor takim bolestnim sanjarijam le to-le: Vlada si nikakor ne želi, da bi v deželnem zboru, v parlamentnem zastopu vojvodine kranjske, potihnila opozicija. Baš nasprotno, predobro ocenja veliko vrednost stvarne opozicije, da bi nameravala zadušiti možate pojave svobodnega mnenja deželnih zastopnikov. Ugovarjala je le neutemeljeni opoziciji a tout prix in tedaj ji vsakako ugaja, da bodoče zasedanje ne bode več našlo v deželni sobani onih elementov, koji so razpor in prepir izzivali tudi tam, kjer ga ni opravičeval predmet sam po sebi. To je jasno, nič menj jasen je program vladni. V dveh besedah se dJi izraziti: narodna sprava. Pač se vladi nikoli niti sanjalo ni, da bi v imenu te sprave se morala objemati neprizanesljivi dr. Schrey in pen-dant njegov v narodnem taboru, dr. Zarnik. Tudi ni pričakovala onega idiličnega soglasja, da bi »Laib. Wochenblatt“ v inseratnem delu svojim čitateljem priporočal mikavno berilo »Slovanovo" in narobe. Uverjena pak je, da je mogoče, neoziraje se na osebne želje in težnje pomiriti prebivalstvo ter narode spraviti na podlagi zakonite jednakopravnosti. »Vsakemu svoje", to se strinja tudi z narodnim programom slovenske stranke, in ni-kedar se sedanja vlada ne bode protivila, ako se ta program bodi-si v konkretnih predlogih, bodi-si v splošni obliki naglaša s strani onih mož, kojim je javno mnenje izročilo častno nalogo, zastopati ujegove težnje v deželnem zboru. »Slov. Narod" hoče svoje občinstvo begati s podobo, vzeto iz žalostne povestnice naj novejšega hrvatskega parlamentarizma. V Zagrebu pač ni narodnega nasprotja; sicer pa, hvala Bogu, pri nas vsaj v deželnem zboru nimamo takih zaslepljencev, kateri bi hrepeneli po dvojljivi slavi, biti drugovi Starčevičevi na slovenskem ozemlji. Poznamo sicer posamezne vrtoglave osebe, katerim se sline ced6 po la-vorikah hrvatskega Therzita, toda narod naš jih ne posluša in dokaj bode še Save poteklo doli proti vzhodu, predno da se kateri izmed te izgubljene tolpe pospnč na kurulični stol v kranjski deželni sobani. — (Državni poslanec gosp. dr. vitez Tonkli) sklical je volilce goriškili kmetskih občin na 7. dan t. m. v Sežano, kjer bode poročal o svojem delovanji. — (V pojasnilo.) V sobotnem uvodnem članku „Naše stališče in »Slovenski Narod" omenjali smo, da so se od nasprotne stranko proti nam priterale »klasične priče" od naučnega ministra počenSi in g. Obrezo doli do Janeza Lavrenčiča iu bralnega društva v Zagorji“. Da se ta izraz napačno ne tolmači, naglašamo, da tu niti najmanj nismo mogli misliti na čestito osebo osebnega nam prijatelja, g. Ivana Lavrenčiča, kaplana poštojinskega. — (Novo društvo) se je ustanovilo v Ljubljani, kateremu j« namen, pridobiti denarno svoto za napravo štirih zvonov v novi cerkvi Jezusovega srca, kateri bodo veljali do 5000 gld. Pravila, katera so se uže izročila c. kr. vladi v odobrenjo, določajo, da pravi ud društva postane vsak, kateri plača 5 gld. naenkrat ali v desetih obrokih. Kdor podeli kak še tako mal dar, je podpornik društva. Vsacemu se bode, ko umrje, z zvonovi brezplačno zvonilo, če tudi umrje izven Ljubljane. Društvono tajništvo oskrbljuje začasno magistratni praktikant g. Avgust Erzin. — (K avstrijskemu obrtnemu shodu,) kateri se vrši 6., 7. in 8. septembra na Dunaji, odpošlje kranjsko obrtno društvo kot svoje zastopnike, društvenega podpredsednika gosp. stavbenega mojstra Filipa Zupančiča, društvenega tajnika gospoda Matijo Kunca in odbornika gospoda Gustava Fischerja. — („Kres“.) Obseg 1. sept. izišle 9. številke tega leposlovnega in znanstvenega spisa je: 1.) Kmetski triumvirat. (Historičen roman.) Spisal Anton Koder. (Dalje.) — 2.) Narodne pesni iz predvorske fare. Nabral Mat. Valjavec. — 3.) Mira. Povest iz ciganskega življenja. Spisal Iv. Kr. Kaš. — 4.) Na božji poti. A. Funtek. — 5.) Zrak in njegove moči v domišljiji in povesti štajarskih Slovencev. Priobčil J. Majciger. (Konoc.) 6.) Jesenske pesni. -K.- — 7.) Narodne pripovedko. Priobčuje Mat. Valjavec. (Dalje.) — 8.) Nekoliko besedic k ženskemu vprašanju. Spisala Pavlina Pajkova. — 9.) Matija Ahacelj. Spisal J. Scheinigg. 10.) Oesko-poljski pisatelj Boleslav Jablonsky. Spisal Radoslav Pukl. Drobnosti. — (Iz Kranja) nam poroča prijatelj: Tolike živahnosti, tolikega živenja in tako prijetnega dnč, kakeršnega smo imeli pri nas včeraj, uže dolgo ne more zabilježiti kronika našega mesta. Vreme je bilo prokrasno in privabilo je obilo tujih gostov. Iz Ljubljane pripeljal se je volikansk vlak, vos natlačen narodnega občinstva, ki je hitelo udeležit se slavnosti, katero je priredila naša čitalnica v proslavo rojstnega dno Nj. veličanstva. Veselica se je deloma vršila na dvorišči gostilne Petra Majerja mlajšega, kjer je bil postavljen gledališčni oder za pevce in igralce. O predstavi no bodom pisal dolgih kritik — omenjam le toliko, da je izbrano petjo občinstvo očaralo in da jo igranje naših pridnih diletantov po vsem dopadlo. Slavnostni prostor je bil bogato ozaljšan z zastavami cesarskimi in trobojnimi ter okrašen s podobo cesarjevo. Nagovori g. predsednika in slavnostnega govornika navdušili so mnogobrojne poslušalce in krepki „živio“ doneli so izmed natlačenega občinstva. Po dovršenem programu zbrali smo se v čitalniških prostorih, kjer je kmalu nastal živahen ples, trajajoč do pozne ure. — (Čitalnica v Vipavi) bode praznovala na Malega Šmarna dan, 8. sept. 1.1., slavnost 201etnega obstanka z naslednjim sporedom: 1.) Sprojem ljubljanskega „Sokola“ z vojaško godbo in zastavo in sprejem druzih društov; 2.) skupni obed ob 1. uri popoludnd v čitalničnih prostorih, pri obedu svira vojaška godba, cona 1 gld. s pol litrom vina; 3.) ob polu 6. uri popoludne zabava in vojaška godba na čitalničnem dvorišči; 4.) ob 7. uri zvečer v čitalnični dvorani: a) Slavnostni govor, G. Eohnnann; b) A. Nedved, „Prošnja,“ pojo zbor; c) „Oblaček,“ dvospov, spremlja zbor; d) J. Zajec, „V boj,“ poje zbor; e) igra: „Eno uro doktor"; f) šaljivi prizor; » » > srebru . . Zlata renta............................ 6°/o avstr, renta...................... Delnice n&rodne banke . . . . Kreditne delnice....................... London 10 lir stei-ling................ 20 frankovec........................... Cekini c. kr........................... 100 drž. mark.......................... gld. 80 '70 81-45 104- —• 95-85 852- — 297-50 121-50 9-65* 5-74 59-50 Tujci. Dn6 31. avgusta. Pri Maliči: Dr. Russi z rodbino iz Aleksandrije. — Dr. Seuntscli, profesor s soprogo, iz Berolina. — Lutowsky, trgovec, z Dunaja. — Eisler, potovalec, iz Budimpešte, — Grosschedl, pivovarnik, iz Hart-berga. — Bauzl, zasebnik, iz SuSic (Češko). — pl. Kossovich, zasebnica, iz Reke. — Friedrich, trgovec, iz Siska. — Dr. Gotscher, advokat s soprogo, iz Radgone. Pri Slonu: Eder, zasebnik, iz FUrtha. — Dr. Kočko-vič, advokat s soprogo, iz Trsta. — Vicentini, Šolski vodja s hčerjo, iz Trsta. — Kohn, trgovec, iz Siska. Pri Tavčarji: Cairmoul, cenitelj veleposestev, z Dunaja. — Prister, trgovec, iz Trsta. — Schemerl, zasebnik, iz Trsta. Pri Virantu: Mascon, soproga knjigovodje s sinom, z Dunaja. — Terbuhovič, c. kr. polkovnik, iz Zagreba. Umrli so: Dn6 31. avgusta. Antonija Midi, gostinja, 721., Emonska cesta št. 4, vodenica. Dn6 1. septembra. Mina Perovšek, delavka, 60 1., Hradeckyjeva Vas St. 19, starostno opeSanje. Meteorologično poročilo. § a Čas opazovanja Stanje barometra v mm Tompo- ratura Vetrovi Neko Mo-krina v mm o- ! m ifl 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737 14 735-68 736-87 +10-6 +22-2 +16 1 bzv. zpd. sl. zpd. sl. megla sk. js. P- js. o-o Ostane tu od nedelje 31. avgusta do 8. septembra. V Lattermannovem drevoredu. Največja menažerija na celem svetu. Lastnik IT. Kleeberg-. Otvorjeno od 9. ure dopoludnč do 9. ure zveder. Prvikrat v Ljubljani: 1 povodnji konj, 1 nosot-6g, 1 tapir, 2 slona, 15 lovov, 5 prekrasnih tigrov, 2 črna pantra, rjavi in črni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, 4 kače, krokodili i. t. d. — Vsak dan dve glavni pi'edstavi: ob štirih popoludnž in ob sedmih zvečer s čudovitin slonom «Jombo», s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bodeta krotiteljica zverin gospodč. Ema Kleeberg in slavnoznani krotilec zverjadi g. K. Grail. Vsakrat je med produciraujem glavno krmenje grabežljivih zverin. TTstopnina: 1. prostor 70 kr.; 11. prostor 40 kr.; III. prostor 20 kr. (86) 2 Zdravi konji za klanje se kupujejo, da se krmijo z njimi grabežljive zverine. Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje. Tiskata in zalagata Ig. v. Eleinmayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.