3. novembra 1938 Leto II. Le v lastnem tisku je moč in bodočnost! St. 42 vvairavda SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI IN STROKOVNI LIST Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4-—, četrtletno Din 10’—, polletno Din 20"—, celoletno Din 40-—. Posamezna številka Din l-—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. Zmagovalci in premagane! —k Versajski mir je pokopan zato, ker ni bil zgrajen na osnovi \VilsOinovih načel. Napačni temelji, ki so jih polagali Angleži temu sporazumu, so zrušeni. Zrušen je tudi prestiž svetovnega imperija Anglije. Štiri milijone ljudi je žrtvovalo v svetovni vojni svoje življenje za problem in cilj, ki je danes ničev. Brez orožja, brez krvi, breiz nasilja in brez najmanjše žrtve, se je zrušil Versajski mir, ker je bil zgrajen na nepoštenih in špekulativnih osnovah. Zgodovina takega dogodka doslej še ni zabeležila, da bi štiri milijone žrtvovanih življenj, ki so odločili zmago in ustvarili zmagovalca, v dvajsetletnem razvoju po doprinesem h žrtvah, brez kaplje prelite človeške krvi postali premaganci zmagovalci. Zmagovalec je Nemčija, ki je da-nes silnejša in močnejša, kakor je bila pred porazom. Pred porazom je štela Nemčija 59 milijonov ljudi, ki so živeli na ozemlju, ki je meril 540 tisoč kvadratnih kilometrov. Po porazu ji je bilo z Versajskim mirom odvzetih 70.000 kvadratnih kilometrov ozemlja in okoli Štiri milijone ljudi. Danes pa šteje Nemčija s priključitvijo Avstrije in sudetskih Nemcev 77 milijonov prebivalcev, ki žive na ozemlju, ki meri 570.000 kvadratnih kilometrov. Nemčija se je povečala za 15 milijonov ljudi in Zci okoli 50.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, ne da je žrtvovala za to vojnemu molo-hu ei^o samo človeško življenje. To obsežno ozemlje in številčno močan nemški narod na njem, si je pridobil politično veljavo in moč, ki je pri sklepanju sporazuma v Miinchenu igrala odločilno vlogo. Zakaj? Zmagovalci so v Versajskem miru postavili za podlago Wilsonova načela za novo ureditev sveta v Evropi, v istem trenutku pa, ko bi jih bilo treba uveljaviti, so jih zavrgli. Wilsonovo načelo o samoodločbi narodov je prevzela Nemčija kot premaganka in je z njim danes brez prelivanja krvi zmagala. Nastane samo vprašanje, ali je Nemčija mislila bolj iskreno, kakor so mislili zmagovalci, ki so diktirali Versajski mir. Da antanta z Wilsoiw>vimi načeli ni mislila iskreno, je že jasno, če pa misli iskreno Nemčija, bo pokazala bodočnost. Eno je gotovo: Vsaka neiskrenost se bo in se mo- Mednarodnost in narodnost —k Mi smo vedno trdili, da je problem mednarodnosti ideologija, ki visi ali leži v zraku in oblakih in da se je v praktičnem življenju ne da uporabiti. Da je to res, so nam pokazali dogodki v Nemčiji leta 1914., razni dogodki med vojno, najbolj pa dogodki zadnjih dni, ki so ponovno dokazali naše nazi-ranje, da mednarodnosti ni. Narodnost ni zgolj ideologija, narodnost ni nekaj izmišljenega, narodnost je dejstvo, narodnost je nekaj vidnega in otipljivega, narodnost obstoja in živi in je nekaj reelnega in dokazljivega. Zaradi te svoje trditve smo morali preživeti in preslišati nešteto izpadov tako imenovanih marksistično orientiranih voditeljev, čes, da smo vsled tega naziranja izdajalci proletariata, da smo naj večji škodljivci delovnega ljudstva m zavezniki kapitalizma. Nas ti izpadi niso boleli, čeravno so otežkočali propagando naših narodnih načel samo zato, ker smo bili prepričani, da imamo prav. In res smo imeli prav! Zakaj? Trdili smo, da mednarodnega naroda ni mogel ustvariti sam Karel Marks, še manje, da bi ga mogli ustvariti njegovi nasledniki. Zato da je škoda in potrata časa izgubljati besed za propagando mednarodnosti s socializmom, ker zadostuje dovolj, da imamo narod, kateremu hočemo vcepiti smisel in prepričanje v nauk o socializmu. Evo, zakaj smo imeli prav. Leta 1914. so nemški socialni demokra-tje glasovali v Reichstagu za nemške oboroževalne kredite. Ob mobilizaciji pa so nemški socialni de-mokratje sežgali rdečo zastavo in svečano razobesili frankfurterico. Ta očitek je bolel marksiste in težko so ga zagovarjali. Trdili smo tudi, da je ljubezen do materin- ra maščevati. Če Nemčija z WiIso-novimi načeli ni mislila in ne misli iskreno, potem bo njena Miinchen-ska zmaga ravno tako ničeva, kakor je bila zmaga diktatorjev v Versaillesu. Že bližnji dnevi bodo pokazali in dokazali vso iskrenost Nemčije. Češkoslovaško-madžarski spor je v odločilnih rokah Nemčije. Ako bo Adolf Hitler odločil v smislu Wilsonovih načel o samoodločbi narodov, potem bomo uverjeni, da prinaša v Evropo novo življenje, nov pravičnejši in poštenejši sporazum od miru v Versaillesu. skega jezika in do lastnega naroda močnejša od umetno vzgojene ideologije o mednarodnosti. Dogodki zadnjih dni so pa nam še ponovno dokazali, da smo imeli prav. Češkoslovaška socialno demokratična stranka je sklenila v očigled težki narodni nesreči, ki jo> preživljajo Čehi in Slovaki, da izstopi iz marksistične internacionale, da bo na ta način bolje služila svojemu narodu, ki se nahaja v nesreči. Prav je tako in nas samo veseli, da se je to zgodilo tako spontano, ker je koncem koncev lasten narod in ljubezen do njega jačji pojem, kakor umetno gojena in propagirana ideja o mednarodnosti. Mi češkim, tovarišem samo čestitamo na spozna- nju, da so odločili v letu 1938. narodu v prid enako, kakor so odločili nemški socialisti narodu v prid leta 1914, Že samo ti dve dejstvi dokazujeta samo pravilnost našega naziranja in imamo v tem prav posebno zadoščenje. Le škoda, da smo morali čakati na pravilnost našega naziranja celih 50 let. Nas ti dogodki, čeravno jih spremljata tragika in obup obenem, končno le vesele v prepričali ju. da je prišel čas, ko se delovno ljudstvo morda med seboj ne ho več prepiralo «za oslovsko senco* marksistične zmotne mednarodnosti, marveč da bomo pojem socializma brez tuje navlake pojmovali in uveljavljali tako, kakor odgovarja socialnemu položaju onih, ki žive od pridnosti svojih rok in uma. Narodne manjšine Češki statistik Auerhan je izdal knjigo, v kateri obravnava številčno stanje narodnih manjšin v po-edinih evropskih državah. Po njegovih podatkih je Portugalska edina država v Evropi, ki ne pozna narodno-jezikovnih manjšin. Manj kakor 5 odstotkov vsega prebivalstva štejejo narodne manjšine samo v petih državah. To so Švedska (Finci, Laponci), Danska (Nemci, prebivalci otokov Faro), Italija (Slovenci, Hrvati, Nemci, Francozi, •Albanci, Grki, Katalonci), Nemči- ja (Poljaki, Lužiški Srbi, Litvanci, Danci, Čehi, Holandci, Madžari in 120.000 Slovencev in Hrvatov), Anglija (Kelti, ki govorijo irski in škotski jezik). Več manjšin, ali še vedno manj od 10 odstotkov vsega prebivalstva ima Albanija, Francija in Estonija. 40 odstotkov manjšin imata Romunija in Poljska. Nad 50 odstotkov manjšin ima Turčija. V Belgiji in Švici pa nima nobena na rod n ost pretežne večine. Praga in njeni prebivalci Praga ima po statistikah iz 1935. leta 911.290 prebivalcev, ki prebivajo na 17.208 ha površine. Seveda jo to število v zadnjem času, posebno odkar je dala Praga zatočišče neštetim beguncem, visoko naraslo. Izmed češkoslovaških državljanov, ki jih je bilo pri zadnjem štetju v Pragi 830.590, se jih je 95.63%, prištevalo k češki oziroma slovaški narodnosti, 5.02% je bilo Nemcev, 0.81% Židov, 0.24% Madžarov, 0.19% Rusov oziroma Ukrajincev, 0.04%. Poljakov in 0.07% drugih narodnosti. Živelo pa je po poklicu 36.7% od industrije, 20.6% od trgovine, 9.7% od špedicije, 1.1% od poljedelstva, gozdarstva in ribolova, 13.1 % od javne službe in svobodnih poklicev, 3% od gospodinjstva oziroma po-strežništva, 1.9% je pripadalo vojski. Notranja urejenost tega vzornega velemesta je nepopisljiva in bi raz- lične statistike prinesle naravnost neverjetno marljivost češkega naroda. Vsem in vsakomur Z današnjo števillio prihajamo med čitatelje, prijatelje m simpatizerje v skromnejši obliki. Ta ukrep sta narekovala štednja in želja podeželskih delavcev, da bodi oblika lista praktičnejša in priroč-nejša. Pri tej priliki si pa dovoljujemo ponovno pozvati vse, ki so zainteresirani na poštenem narodno delavskem in socialnem glasilu, da pomagajo in zopet pomagajo ustvariti krog naročnikov izven članov NSZ, ki bo odgovarjal številu prijateljev in simpatizerjev našega narodno delavskega in socialnega programa. S svojo strogo objektivnostjo in poštenostjo se hoče tudi v bodoče potruditi redakcija lista, da bodo zadovoljni vsi, prav vsi. Dvajset let 29. oktobra 1928 se je zaključila usoda južnih Slovanov z zmagovi-tostjo svetovne vojne, s katero se je zrušila bivša avstro-ogrska monarhija. Hlapčevstvo podložnih slovanskih narodov v Avstriji je bilo s lem dnem končano. Mi Jugoslovani smo si ustvarili samostojno, svobodno in demokratično državo Slovencev, Srbov in Hrvatov. Z zmago Wilsonovih načŠi o samoodločbi narodov smo začeli živeti svoje samostojno' državno življenje. Dne 28. oktobra 1918 je bilo vzpostavljeno Narodno veče v Zagrebu in dne 51. oktobra se je vzpostavila pokrajinska vlada za Slovenijo. Mi Slovenci, ki smo stoletja hrepeneli po narodni svobodi, smo se prostovoljno priključili narodni državni zajednici Srbov, Hrvatov im Slovencev. Dvajset let je za nami. Dvajset let težkih preizkušenj, dvajset let vztrajnega in neumornega dela, da si ohranimo narodno svobodo neokrnjeno in da si usvtarimo socialne in gospodarske predpogoje za pravično, mirno in vzajemno narodno državno izživljanje. Pogled na 20 let nazaj, nas ponovno navdušuje za ideal, za katerega smo začeli živeti kot samostojni in od tujca neodvisni državljani svoje narodno državno življo-nje. Ob dvajsetletnici se moramo samo vprašati, ali smo storili vsi, prav vsi svojo dolžnost do naroda in države, da bi bili v tej državni zajednici vsi državljani kot stanovi in individuji srečni in zadovoljni. Nemške kolonije kvadratnih kildmetrov ozemlja in do 3 milijone prebivalcev. Belgija pa Ruando Urundi s 54.800 kvadratnimi kilometri ter 4 milijone in pol prebivalstva in Japonci Japbnsko otočje v Tihem oceanu, ki meri 2100 kvadratnih kilometrov in ima 56.000 prebivalcev. ' Posledic«}, versailskega miru so bile izguba vseh kolonij. Nacionalsocialistična Nemčija zahteva pa danes poleg starih kolo-tiij še nove in bo pridobitev kolonij odslej glavna zahteva nemške politike in ni prineslo dosedaj glavno svetovno krizo samo sudetsko vprašanje, pač pa bo nastala kriza, ko bo na vrsti kolonijalno vprašanje. V sorazmerju s kolonijalnim problemom, je bil sudetski problem za velesile same malenkosten. Kako se hranimo pri nas? Prvo svetovno vojno je povzročil nemški in avstrdogrski imperializem, zato ker je rabil razmaha. Rabil je, in to nujno novih življenjskih virov za svoj obstoj in nadaljnji razvdj, če je hotel živeti in vzdržati borbo z ostalimi velesilami. Ne smemo pozabiti, da bogastvo zapadnih velesil in nekaterih držav, predvsem Anglije, Francije, Nizoižemske in Belgije, izvira iz kolonij in doininijonov. In želja po tem bogastvu je ukoreninjena v vsem nemškem narodu, posebno, ker je imela pred svetovno vojno 2,952.900 kvadratnih kilometrov kolonijalne zemlje, na kateri je živelo nad 12 milijonov domačinov. Od tega ozemlja je odpadlo največ na Nemško Vzhodno in Južno Afriko, na Kamerun in Togo; torej na Afriko. Afrika je sploh imela 94 odstotkov nemškega kolonijalnega prebivalstva, ki je živelo na 92 odstotkih nemške kolonijalne Zemlje. Na Afriko je odpadlo tudi 88 odstotkov celotne nemške kolonijalne trgovine, to je 231 milijonov nemških mark. Kolonijalno ozemlje si je Nemčija pridobila od leta 1884. do 1900. V prvih dveh letih svetovne vojne je antanta okupirala vso nemško kolonijalno ozemlje. Okupacijo je versaillski mir potrdil ter razdelil ozemlje med Anglijo, Francijo, Belgijo in Japonsko. Anglija je' dobila del Kameruna, Togo, Tanga-niko, Jugozapadno Afriko, Novo Gvinejo in Samoa, vsega skupaj 2 milijona kvadratnih kilometrov ozemlja s skoraj 7 milijoni prebivalcev. Francija je dobila del Kameruna in Togo, skupaj 483.300 Znano je, da so pogoji za življenje srednjih in tako imenovanih nižjih slojev prebivalstva v Jugoslaviji zelo težavni. Glasilo zagrebške strokovne komisije je objavilo primerjalno statistiko, koliko se porabi posameznih živil na človeka za leto dni v posameznih državah. Številke so zanimive. Pšenica: V državi pridelamo 29,236.000 metrskih stotov pšenice na leto. Povprečno jfe porabi vsak prebivalec na leto: v Jugoslaviji 112 kg, v Bolgariji 207 kg, v Franciji 204 kg, v Belgiji 196 leg, v Italiji 185 kg. Ako bi se porabilo pri nas povprečno na osebo 200 kg na leto, bi nam ostalo še vedno 18,826.000 metrskih stotov pšenice za izvoz. Krompir: Kruh siromakov. Porabijo ga na leto za osebo: na Poljskem 934 kg, v Nemčiji 703 kg, v Belgiji 449 kg, v Holandiji 335 kg, na Norveškem 312 kg, pri "nas pa samo 50 kg. Sladkor: Sladkor je potrebno in izdatno hranivo. Na leto porabi sladkorja vsaka oseba povprečno: na Danskem 58.5 kg, v Angliji 47.5 kg, V Zedinjenih državah 47.2 kg, na Švedskem 46.3 kg, v Jugoslaviji 5.5 kg. Kava: Na Danskem 8.18 kg, na Švedskem 7.42 kg, na Norveškem 6.20 kg, v Zedinjenih državah 5.86 kg, v Jugoslaviji 0.57 kg. Pri prehrani nekoliko vplivajo običaji in poraba še preprostejše in manjvredne hrane na količino. Vendar so številke obupne in življenjski standard mnogo prenizek. Čuditi se moramo, kako se ljudstvo preživlja. Za izboljšanje življenjskih pogojev ljudskih množic kakor tudi za dvig produkcije in povečanje kon-zuma je pa nujno potrebno takojšnje izdatno zvišanje prejemkov delovnih slojev, med njimi zlasti delavcev in nameščencev. Število vojske v miru in vojni Ni dolgo tega, ko smo se za las umaknili vojni in je marsikdo takrat sedel s svinčnikom v roki in računal ter tehtal vojske sveta. Li- Karel Novy; 37 ŽIVETI HOČEMO (Roman.) Magdalena ni imela kam vbosti šivanke. Božka je sedaj odhajala zgodaj popoldne in se vračala zjutraj ali tik pred poldnem, in potem je spala. Magdalena je zastavila zapestnico in naposled še svojo uro. Za malo srebrno damsko uro so ji posodili nekaj borih kron. ,«Če bi hoteli še kaj zastaviti, mi povejte,* je rekla Božka, «posodila vam bom ali pa reč kupila. Kupila bi vaš kožušček. Ga ne prodaste? Všeč mi je.» «Še ne*, je zmajevala Magdalena. «Še je čas. Težko bi se ločila od njega.* «Jope ne prodajaj, v čem bi hodila ven zdaj pozimi*, je nejevoljno rekel Jože, «Tako se ti prilega! Ne maram, da bi jo prodajala!* «Bpmo videli*, je odgovorila Magdalena. Iz oči ji je odsevala tesnoba. Kako dolgo je tega, kar si jo je kupila? In bila polna bujnosti kakor žrebe? Nehote se je pogledala v zrcalo in zazdelo se ji je, da je v bleščeči plošči uzrla nek tuj obraz. Te vdrte oči! Ta šilasti nos! Ali je postala res tako ostudna? Konec novembra se je vrnil stari Ditrich. Prispel je iznenada, presenetil svojo ženo pri kuhanju kave in Božko še v postelji. Bil je visok, koščen mož petdesetih let; bil je gladko obrit, tako da je bil videti celo mlajši. Stara je bila vsa iz sebe, kajti pričakovala ga je šele za božič. V njegovem vedenju pa ni bilo nič takega kot pri ljudeh, ki od pomladi niso bili doma. «Ali Božka še spi? Kako dolgo hodi domov? Ali jo je že pamet srečala.* «Božka, vstani. Glej, očka se nam je vrnil!* jo je budila stara. Dobro je vedela, da so jalove njene grožnje, da bo odšla, takoj ko se oče vrne, zraven pa se je bala, da ne bi spregovoril kake robate besede in takoj zanetil prepir in razprtijo. «Božka, očka! Tak vstani in ga pozdravi.* Hitro je vstala in se nasmehnila očetu. Da bi pa bilo takoj jasno, kaj misli napraviti, je dejala: «Pogrela sem vam posteljo. Dobro boste ležali na nji.* «No, torej lepa hvala,* je rekel oče malomarno. Menda ga je to prav malo zanimalo. In v isti sapi je vprašal, kdo je tukaj na stanovanju. Malo je zavihal nos in vprašal, kaj dela Rehek. «Rehek? Kdo ve, kam se je izgubil! Staro Dra-bovo je zapodil in zdaj živi z njeno hčerjo Fano. «No,» je rekel Ditrich, «obe naj bi preživljal.* Vsedel se je, znova vstal in žvenkljal z denarjem v žepu. «Kako se ti je godilo v Franciji? Povej kaj!* je rekla stara in ga nežno gledala. «In nič ne vprašaš, kako je bilo z menoj!* «Eh! Zdravi smo, ali ne? No, vidiš! In za pripovedovanje je še zadosti časa. Zdajle moram obiskati Polivko, dolgčas mi je že po njem.* In res jo je niahnil proti kantini. «Ah,» je vzdihnila Božka, «Kako ganljivo svidenje! Kar preveč ganljivo! No, torej zopet lepo zbogom, mama.* «Ali me boš res zapustila? Dete, moje dete!* «Dajte mir. Počenjate, kakor da me bo konec. Dobro veste, da bi bil večen prepir.* Začela je pospravljati svojo šaro. sti so prinašali statistike, ki pa so seveda le približne. Prinašamo eno izmed njih, ki je še najverjetnejša. Prva številka pomenja mirovno, druga pa vojno stanje v posamezni državi: Združ. drž. ameriške »78.000 10,000.000 Francija 485.000 _ 4,200.000 Velika Britanija 226.000 * 4,700.000 Japonska 257.000 10,000.000 Rusija 1 ,300.000 15,000.000 Italija 260.000 4,000.000 ČSR (pred okrnitvijo) 163.000 1,875.000 Romunija 305.000 1,900.000 Švica 46.000 260.000 Belgija 72.000 700.000 Norveška 10.000 150.000 Finska 33.000 350.000 Estonska 11.000 90.000 Jugoslavija 124.000 1,000.000 Madžarska 35.000 800.000 Poljska 266.000 3,000.000 Bolgarija 60.000 500.000 Turčija 190.000 1,500.000 Gičija 70.000 600.000 Španija 130.000 2,500.000 Portugalska 28.000 600.000 Nizozemska 19.505 700.000 Danska 10.000 300.000 švedska 22.000 575.00*«*** % ■ ,/7 ** 7f >V/ * *’ / pnv >: s*00 , še težje vprašanje, ki zadeva usodo podkarpatskih Rusov, se mora rešiti tudi te dni. Bivši ministrski predsednik Pod-karpatske Rusije, Brodi, je bil odstavljen s svojega mesta in aretiran, ker se mu očita veleizdaja. Baje so se našli tozadevni dokumenti, ki nesporno dokazujejo njegovo krivdo o simpatiji do Madžarske. Bilo kakor bilo, eno je gotovo, da je Češkoslovaška nudila podkarpat-skim Rusom vso možnost v gospodarskem napredku in prosveti in da je zato žrtvovala težke novce. Vzgo- tila je novo generacijo inteligence, 1 je preje zaradi madžarske politike ni bilo, pa se zdi, da je konservativnost in mišljenje doma imelo jačji vpliv iz šolskih zavodov. To dokazuje, (la je inteligenca brez praktičnih življenjskih izkušenj še nesposobna, voditi načelno in pravilno politiko, ki bi bila v skladu s šolsko vzgojo. To pa le mimogrede. Sestala se je arbitražna komisija na Dunaju, mi jo hočemo imenovati «razsodišče». Zaključki tega razsodišča bodo morda samo potrdili pravilnost našega naziranja. Želimo samo uspeha. Nemčija je na delu, da izkoristi do slednje potankosti uspehe miin-chenskega sporazuma, pri katerem sta bili diplomatično poraženi Anglija in Francija. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je zmagovalec po svoji vojaški zmagi brez vsake vojne izgubil vse svoje pridobitve, premaganec pa je brez vojne odstranil vse nasledke p°raza in pridobil pri tem še več moči, kakor je je imel pred porazom. Nemčija, ona Nemčija, proti kateri je ves svet vodil štiri polna leta najstrašnejšo borbo, kar jih pozna zgodovina človeštva, ki je leta 1918. ležala strta in ponižana na tleh, je danes silnejša, kakor je bila pred porazom in je postala najmočnejša velesila v Evropi. V SlttBcheK&l££ 3-ttMaUM, ihrš- ••'S ' -f&vVFtr fea. Ko 9** b* v** Loke Podružnica Narodno strokovne zveze obvešča vse svoje članstvo, da priredi v nedeljo, dne 6. novembra t. 1. ob 3. uri popoldan, članski sestanek v prostorih Sokola na Lokah s sledečim dnevnim redom: 1. Pomen proslave 30letnice obstoja NSZ. 2. Proslava 20letnice Jugoslavije. 3. Organizacijske zadeve. Dolžnost vsakega člana NSZ je, da se sestaka zagotovo udeleži. Tovariši! Odbor naše podružince se zaveda svoje dolžnosti, da se oddolžimo tudi mi kot nacionalni delavci državi ter se spomnimo vsaj ob 20letnici naših tovarišev, ki so padli na bojnih poljanah za našo osvoboditev. Tega sestanka se bo udeležil tudi zastopnik naše centrale. Nikogar naj ne manjka na tem se-stanku. Ribnica Tukajšnje delavstvo je organizirano v NSZ, še več jih je pa neorganiziranih, in sicer posebno v tovarnah Križman, Kunstelj in Lovši n-Češarek in riajbrže gledajo ti delavci, da jim bomo mi izboljšali delovne in materialne pogoje. Mi jim samo svetujemo, naj sc organizirajo, in vse se bo izboljšalo, ker bomo lahko mi zahtevali, ne pa, da bomo prejeli, kolikor nam sami hočejo dati. Tovariši-delavci, samo v organizaciji je vaša in naša rešitev. Maribor Tekstilni tečaj NSZ sc bo vršil tudi letos in bodo v njem poučevale prvovrstne strokovno naobražene moči. Ker bo število tečajnikov omejeno, naj se vsi, ki mislijo po-sečati tekstilni tečaj, prijavijo čim-prej v tajništvu NSZ, Sodna ulica 9, 111. nadstr. Prijave se bodo sprejemale samo do konca tega tedna. Božičnica in koncert naše mladine. Za naš mladinski rod bo priredila naša podružnica s sodelovanjem prosvetnega odseka tudi letos božičnico, in sicer 18. decembra v veliki dvorani Narodnega doma. Predpriprave se že vršijo in vse kaže, da bo tudi letošnja božičnica Popust v Delavci imajo 50 odstotkov popusta za obisk predstav v narodnem. gledališču. Na prošnjo prosvetnega odseka Delavske zbornice je uprava narodnega gledališča (drame in opere) dovolila 50odstot-ni popust za obisk gledaliških prfedsta^ vsem delavcem, ki so člani strokovriih in kulturnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici. Položaj mizarskega delavstva (Konec.) Delavskim organizacijam ni znano, da bi organi upravnih oblasti kontrolirali v svojem območju izvajanje socialne zakonodaje ter ex offo proti Ikršiteiljeim uvedli preiskavo (kakor se n. pr. uvede pri prekoračenju po- uspela. Člane, ki imajo otroke in so revnega stanu vabimo, da se zglasijo v tajništvu in prijavijo otroke za obdarovanje. Čas prijave je do 15. nov. Po tean roku bo odbor sam odločal, koga se bo obdarovalo in sc ne bo mogel ozirati na želje posameznikov. Istotako vabimo člane in prijatelje pokreta, ki imajo kako obleko, blago ali igrače, ki jih ne rabijo in so še v dobrem stanju, da darujejo za božičnico. Ker je veliko revnih otrok, bo vsak dar dobrodošel. Naj izdamo še skrivnost, da se mladi tamburaši pridno pripravljajo in se bodo na božičnici lahko postavili. Medvode Podružnica NSZ v Medvodah priredi dne 20. novembra 1.1. v Sokolskem domu igro «Dva bregova*. Po igri pa bo veselica s plesom. Ker bo igra ena najlepših, kar jih je bilo igranih na sokolskem odru, vabimo člane in ostalo občinstvo, da se udeleže predstave in preskrbe vstopnice pravočasno. Začetek bo točno ob 16. uri. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen za božičnico revnih delavskih otrok, vljudno vabimo, da se te prireditve polnoštevilno udeležite. Tova-riše-člane pa prosimo, da pokažejo svojo zavednost s tein, da se prireditve udeležijo in pomagajo po potrebi sodelovati. Upajmo, da je pripravljalni odbor dobro organiziral celo prireditev. Ostali člani pa pokažimo svojo zavednost s tem, da se polnoštevilno udeležimo veselice, da ne bo potem nepotrebnega šušljanja, da je bila prireditev prirejena od NSZ, a da je bilo navzočih samo nekaj članov. Tovariši! Kadar se take stvari prirejajo, je treba vedno pokazati svojo zavednost. To je gotovo, da delavec ne more na veselici posedati do polnoči ali do 3. ure zjutraj in tam svoj težko prisluženi denar zapravljati. Toda nekaj uric se lahko vsak zadrži in s tem pokažemo drugim, da nam je res do napredka, in s tem pripravimo tudi revnim otrokom nekaj veselih uric, ki jih bodo o’b obdaritvi doživeli v božičnem času. Dne 20. novembra ob štirih popoldne vsi v Sokolski dom na igro «Dva bregova*! gledališču Zato prosimo delavce, da se po-služijo te ugodnosti, ki bo po izjavi gledališke uprave z novim, letom usahnila, če se bo izkazalo, da kljub znatnemu popustu delavci ne zahajajo v večjem številu v gledališče. Potrdilo, s katerim si kupite pri gledališki blagajni polovično vstopnico, dobite v knjižnici Delavske zbornice ali pri svoji organizaciji. licijske ure itd.) in odredili delodajalcu, da mora izvajati določbe ob-svoječih zakonov. Pri talkem stanju je v vrstah delodajalcev zavladalo prepričanje, da zakonov, ki govore v prilog delavcev, sploh ni potreba izvajati, ker so napisani le zato, da se z njimi predstavimo mednarodnim forumom. Če hoče delavec doseči pripadajočo pravico, jo mora iztožiti sodnim potom ter si nakopati posledice — v obliki orne liste. UKREPI, KI JIH PREDLAGA DELAVSTVO. /. Ureditev delovnih pogojev za mizarsko stroko z enotno okvirno pogodbo, na podlagi katere bi se sklepale lokalne pogodbe z zdru-ženji. Pri vseh dosedanjih pogajanjih so poudarjali delodajalci, da se ne morejo vezati s kolektivno pogodbo, ker bi jih konkurenca mojstrov iz sosednjih krajev, kjer ni pogodbe, občutno oškodovala ali celo uničila. Zastopali so stališče, da naj se vsaj glavna vprašanja urede enotno. Po mnenju delavstva naj bi Okvirna pogodba rešila vprašanje delovnega časa, minimalnih mezd in izvajanja socialne zakonodaje, zlasti §§ 219—221 obrtnega zakona. II. Predpis odškodnin za vajence. Dokler ne izide odredba trgovskega ministra po § 267 o. z., naj se z banovo odredbo v smislu uredbe o določanju minimalnih mezd odrede minimalne odškodnine za vajence po prvem letu učenja, da bo vajenec v štiriletni učni dobi zaslužil vsaj za hrano in stanovanje. III. Pri sreskih načelstvih naj se osnuje poseben referat za inšpekcijo dela, ki naj bo podrejen direktno banski upravi. Na ta način se bo omogočilo izvajanje zakona o inšpekciji dela ter aktivno nadzorstvo nad izvajanjem določb socialne zakonodaje in pospešeno preiskavo prijav. Ti referati naj se osnujejo najprej v srezih z razvito industrijo in obrtjo. IV. Upravnim oblastem I. stopnje naj se odredi nujno reševanje prijav o kršitvah, ki naj se obravnavajo brez kolekovine. Dolžnost oblasti je, da ukrenejo vse, da dosežejo popolno izvajanje obstoječih zakonov. Kakor se zahteva od delavca, da točno izvršuje zakone v onih določbah, ki nalagajo dolžnosti, enako je treba podvzeti vse, da se delavcu zajamči uživanje določenih pravic. V to svi;-ho naj oblasti: a) nujno rešujejo vsako dospelo prijavo; b) če ugotove kršitev, ne izrečejo le kazni, marveč pozovejo kršitelja, da krivico popravi; c) o svojih ukrepih obveste prijatelja (delavsko zbornico ali prizadeto strokovno organizacijo). V. Predpis minimalne mezde za kvalificirano delavstvo mizarske stroke. V kolikor se med obema skupinama ne bi dosegla povoljna rešitev v smislu tč. I. naših predlogov, naj gospod ban predpiše v smislu čl. 6 svoje odredbe o predpisu minimalnih mezd, minimalne mežde za kvalificirano delavstvo v mizarski stroki, upoštevajoč pri tem: a) mezde, določene z dosedanjimi kolektivnimi pogodbami v mizarski stroki; b) obstoječe draginjske razmere ift potrebe delavčeve družine. Ražglas Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah odreja za mesec november 1938 sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in na praznik, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 6. nov. g. dr. Kerzan Bartol, 13. nov. g. dr. Čeh Milan, 20. nov. g. dr. Keržan Bartol, 27. nov. gi. dr. Čeh Milan. Živeti je treba po svojih dohodkih »Draginja stiska delavca in na meščenca», «Kmetu gre trda za de- j nar». Tako piše časopisje, tako po-vdarjajo na stanovskih zborovanjih in v 'zasebnih pogovorih. Zaradi pomanjkanja denarja delajo dolg pri trgovcu, krojaču in čevljarju. Ne plačujejo v redu stanarine, iščejo denarja na posodo, ki ga ine vračajo itd. Povsod denarna kriza. Čudno! — Za razvedrilo, za šport, za pijačo pa nikdar denarja ne zmanjka. Preprost, skromno vzgojen človek je vedno našel pošteno razvedrilo, največkrat brez posebnih stroškov. Danes pa imamo brez števila zabavnih prireditev, ki vedtno zahtevajo denarja in zopet denarja. Za zabavo mora biti, četudi drugi škodo trpe. «Pane et circenses»! — «Kruha in iger nam dajte*! jo klicalo rimsko ljudstvo v svoji bedi. In imperator, požigalec Rima, je odprl amfiteater, jim dal iger, da je ljudstvo pozabljalo na svojo revščino in se zabavalo nad trpljenjem mučencev. Brezštevilne gostilne im pivnice dokazujejo, tla imajo nekateri ljudje toliko denarja za zabavo, da ga ne morejo podnevi zapraviti, ampak ga zapravljajo pozno v noč pri pijači ali z manjvrednimi ženskami. V razširjeni Ljubljani imamo poleg dveh gledališč še sedem, kimogledališč, ki imajo poedini po 400 dlo 1000 sedežev, ki so večkrat vsi razprodani, četudi so dnevno po dve, ob nedeljah in praznikih pa celo po tri ali štiri predstave, katerih pa ne posečajo samo bogatini. Poleg tega so še številne društvene dvorane, v katerih se prirejajo igre ter koncerti, plesi in druge zabavne prireditve. Potem šport, turizem izleti na razne kra- je itd. Ogromno denarja se porabi za zabavo im razvedrilo, za najnujnejše življenjske potrebščine ga pa primanjkuje. Obrtnik naj dela na «puf». Delavec naj je shdio plačan. Služkinja večkrat ne dobiva zadostne hrane, plačo ji odtegujejo ali zadržujejo po več mesecev, morda mora celo gospodinji posojati denar. Vsi ti, ki se jim zadržuje ali odteguje zasluženo plačilo, imajo tudi svoje lastne izdatke za vzdrževanje družine, staršev, skrb za poznejše življenje ali kaj drugega in vendar iz tega vzroka ne morejo svoje dolžnosti izpolniti. Pri vsem, tem pa imajo tudi orni pravico do poštenega razvedrila. V predvojni dobi je biloi dovolj zabav in manj zapravljanja, manj denarja in več blagostanja. Skoro vsak delavec in služkinja sta imela svoj prihranjeni delež vložen v hranilnico ter nista poznala toliko bede, kot danes, ko drugi skrbe za njihove podpore. Z isto vnemo kakor se agitira za zabave in, izlele naj bi se govorilo o koristih lastnih prihrankov v denarnih zavodih. dokler ne dobe onega zaupanja, ki so ga imeli pred polomom. Manj zabav in več skromnosti in štedinje. Manj hrupa, ki vse dobro prevpije in zamori ter več tihega miru, več duševne poglobitve, da se vsak v svoje potrebe zamisli in hodi dobra pota. Toda marsikdo bo rekel; Nikakor ne. Mi napredujemo in- nočemo nazaj v prejšnje čase. Res, da. Napredujemo v zabavali, v izživljanju, v revščini. Množi se število tatvin, ropov, umorov, samomorov. Ker tudi ti bi radi dobro živeli na račun drugih. Saj je to tudi nekaj, kar da mislili za bodočnost. Le tako naprej! Nesreča v Zagorskem rudniku V soboto ponoči se je dogodila pri nas v revirju Kisoc strašna nesreča. Pri izvozu jalovine pri strojnem jašku je strmoglavil z vozičkom vred v strojni jašek vozač Fakin, ki je bil komaj 20 let star. Bil je marljiv ter požrtvovalen sokolski delavec. Padel je 75 metrov globoko ter bil takoj mrtev. Kljub temu, da odgovarjajo vse varnostne naprave rudarskemu zakonskemu predpisu, se je dogodila nesreča in je vzrok padca odnesel Fakin s seboj v grob. Narodnemu sokolskemu delavcu bomo ohranili trajen spomin in kako je bil priljubljen, je pokazala njegova poslednja pot. Ob spremljevanju rudniške godbe, dolge vrste Sokolov i,n pevskega društva Bistri Glas se je razvil sprevod, kakršnega ni bilo še v Zagorju. Vsem žalujočim iskreno sožalje. Narodno gospodarstvo Povprečni stalež vseh zavarovancev OUZD-a je znašal v septembru 1938 103.972 zavarovanih delavcev. V primeri z lanskim letom je stalež letos za +1938 zavarovancev večji, Po njegovi smrti se mi je čez pet mesecev rodil otrok. Otrok iz prvega zakona prejema mesečno rento od OUZD, jaz pa zase in za svojega otroka ne prejemam ničesar. Ali imava z otrokom pravico do kakšne podpore ali rente? v primerjavi s predhodnim mesecem avgustom pa za —444 zavarovancev manjši. Zaradi večjega števila zavarovan cev je poskočilo število bolnikov za +77 oseb, vendar se odstotek bolnikov ni v primerjavi z lanskim letom skoraj nič spremenil. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera približno odgovarja dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, še vedno narašča, vendar ne več tako intenzivno, kakor v pr- vi polovici leta 1938. Tudi celokupna dnevna zavarovana mezda, katera približno odgovarja dnevnemu zaslužku vsega zavarovanega delavstva, še vedno narašča in znaša v septembru 1938 din 2,650.671.60. Tudi tu so letni diferenciali nazadovali od +378.091.20 v avgustu 1937 na +175.608.80 v septembru 1938. Pravni svetovalec V prašanje: Dve leti sem živela z vdovcem, ki je imel iz prejšnjega zakona enega otroka. Z njim sem zanosila in po zanositvi mi je večkrat obljubil, da me poroči. Pri delu na stavbi se je lani še pred poroko smrtno ponesrečil. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal brošuro: ,,Pravice delavcev", katero je prired 1 ravnate j g. dr. Bohiniec. V brošuri so na 179 straneh m lahko razumljiv način opisane posamezne določbe zakona o zavarovanju delavcev in drugih piedpisov. Knjižni a je važna za delavce, delodajalce občine in dr., ki ima;o opravka z delavskim zavarovanjem. Dobi se pr' vseh uia-dovih poslovalnicah za ceno din 5’—. Verjamete ali ne? jfaum. it, — 'C v?:,. s v‘t? .v ■ -"V > * V r r*’ <$7 'r ■ ’ VV ' v'^VV Praktični nasveti Kako odstranimo rjo na nožih? Zmešajmo nekaj stolčenega in presejanega oglja s petrolejem ter namažimo s