_JruwJl&UL) UD UNDER ■ »iTiljl ilomukl dnevnik t Združenih državah. Velja sa celo leto......... $6.00 £a pol lata............... $3.00 £a New York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 OSo. «•) AUTHORIZED BY T— APT OF OCTOBMI t, lit. OH HUI AT THK FOOT OFFICE OP HEW TOME. H. T. By Prte 61 tBa Presit. A. B. Burlesžh, P. M. de* GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Amerik!. The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 19" 75,000 Readers. "VI TELEFON: 287« CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 1879. -SUB TELEFON: 4637 COBTLANDT. NO. 15i. — fiTZV. 151. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 29, 1921. — SREDA, 29. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. S KONVENCIJE DELAVSKE FEDERACIJE KONVENCIJA AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE BO NAPROSILA KONGRES, NAJ PRIZNA IRSKO TER POSLALA LLOYD GEORGE-U PROTEST. Denver, Colo., 28. junija. — Organizirano delo bo pozvalo predsednika Hardin ga, njegov kabinet in kongres, naj uveljavi priznanje irike republike ter bo protestiralo pri angleški vNdi proti 44bru-tbloemu in neciviliziran*mu vojevanju, katero se vojuje na Irskem." Soglasno t navodili konvencije tekom preteklega tedna, je ekse-J utivni svet Ameriška delavske federacije avtoriziral predsednika (Jompersa, da «e takoj loti irske zadeve z viadni »i uradniki. Svet je tudi avtoriziral neposredno odpošiljstev sporočila na t.nge»kc-K« ministrskega predsednika Lloyd Georjre-a in njegov kabinet. v katerem se bo protestiralo proli kampanji "nasilja in uničevanja na Irskem'*. Vprašanje bodočih odnošaejv z Mednarodno federacijo strokovnih tmij se je zaenkrat potisnilo na stran. Glasi se, da se ne bo za enkrat vpri/orilo nikakega nadaljnega napora, da se dovede do reformacije v evropskem delavskem gibanju in med tem časom se bo prekinilo odnešaje z intemaeijonalo. Pre-sednik Gompers je dobil navodilo, naj pošlje predsedniku Iiardingu in kongresu poziv za sprejem Johnson-Nolan predloga ki «m>J<>. a plačo nič manj kot po tri dolarje na. dan /a vse zvezne uslužbence. Kkst-kutivni svet ho tudi protestiral proti nadaljnemu povišanju pnstojbni poštnih pošiljatev drugega razreda, ki naj bi bilo uveljavljeno dne 1. julija. Kongres se poživlja, naj razveljavi to škodljivo zakonodajo, ki j<- bila sprejeta por pretvezo vojnih davkov. Ob-«n*ni g a pro^i, naj preišče celo poštno službo In poštne pristojbine. Svet se je odgodil do 22. avgusta, ko se bo zopet sestal ali v Washington!! ali pa " Atlantic City. FVesednik (Jompers je dobil navodilo, naj pripravi načrte, da se stavi v čim najkrajšem času celi zakonodajni program Ameriške delavske federacije pred kongres. Ta program zahteva vladno last-ninstvo ter demokratično obratovanje železnic ter zvezno kontrolo ".eleklavnicarske industrije. Vprizorilo se bo tudi napore, da se prepreči zakonodajo, o kateri raisJi delavstvo, da bi imela, za posledico oslabljenje in uničenje deUvskeg* departmenta. STAVKA ANGLEŠKIH PREMOGARJEV URAVNANA PREMOGARJI IN LASTNIKI ROVOV BO SE DOGOVORILI GLEDE POGOJEV ZA PLAČE, NA TEMELJU VLADNE PODPORE ZA INDUSTRIJO. — BOJ JE BIL DOLG. Preko Cottonwood Creek v Nebi a.ski vodi železniški most, ki je p;? tako napravljen, da se dvigne | \ slučaju, da hoče iti kak parnik pod njim. Ko je pred par dnevi vozil vlak Northwestern železnice pieko, se je most nenadoma dvignil. Posledica tega je bila, da se jc Pullman voz prelomil na dvoje. Polovica je padla v vodo, polovica je pa cstala na tračnicah. Pet oseb je mUo mrtvih, petintri-dtset pa nevarno ranjenih. MORILNA ZADEVA V KENTUCKY-JU Šerif je prepričan, da je Lawrence v napadu trenutne blaznosti umoril svojo in družino soseda. Mayfield, Ky., 28. Junija. — Skrivnost še nadalje ogrinja ža-loigro, ki se je za vršila na farmi Ernest Lawrencea v bližini tu-kajšuega kraja v soboto ponoči, ko je enajst oseb izgubilo življenje ter so bila njh trupla sko-ro popolnoma vpepeljena v pas- ČISTO SOGLASJE GLEDE MIROVNE RESOLUCIJE Poslanska zbornica bo jutri glasovala o kompromisni predlogi, senat pa par dni pozneje. TUDI BOLNIKOM JE PIVO PREPOVEDANO Predloga, ki prepoveduje pivo v zdravilne svrhe, bo seveda tudi takoj spre jeta v senatu. Potni listi. lopju, ki je bilo oeividno prepojena s petrolejem. V ravvalinah hiše se je našlo le posamezne dele njih t impel. Vse ostanke s spravilo v eno krsto ter jih pokopalo na Maplewood pokopališču danes popoldne. Pred pogrebom sta te ostanke preiskala šerif Marion McCain in coroner Mettit in oba sta spo-j ročila, da nista bila v stanu najti ran krogelj ali kakih drugih ran,! ki bi kazale kak drugih vzrok! smrti kot on, povzročen od ognja. V hiši se j£ našlo sekiro in strel-j no orožje, kar je dovedlo v pri-četku uradnika do mnenja, da je bila ta ali ona žrtev ubita s sekiro, kal a druga pa ustreljena. Šerif McCain je objavil pov.no včeraj zvečer, da ni izpremenil svoje teorije, ki se je glasila, da je Lawrence v napadu hipne blaznosti ubil svojo ženo, svoje tri otroke ter navzoče goste v hiši, Otis Drew, njegovo ženo in tri otroke ter Delmer Drew-a, brata prejšnega. Šerif je rekel, da ka-. žejo znaki, da je prepojil Lawrence sobo, v kateri so se nahajale žrtve, prižgal nato ter umoril konečno samega sebe. Mrs. Lawrence n Drew sta bili sestri in sosedje pravijo, da sta imeli že dolgo časa navado izmenjavati obiske koncem tedna. Neko poročilo danes se je glasilo da je pred nekaj leti neki policist v Mayfield udaril tekom nekega spora Lawrence-a po glavi s kfepeljcem in da je od onega časa naprej kazal od časa do časa znake duševne obelosti. Šerif McCain pa ni bil v stanu 12-vedeti, če je ta povest resnična ali ne. Šerif je nadalje izjavil, da ga spravljajo v zadrege nekatere strani slučaja. Težko mu je bilo vrjeti, da bi nrogel en človek napasti deset ljudi med katerimi so bili najmanj trije odrasli ln v polni posesti svojh zmožnosti ne da bi vsaj eden teh zbešal. Poslušal je teorije, ki so se gibale od nameravano vprizorjenega in pripravljenega umora pa do slučajne nesreže, a konečno je ostal pri svoji lastni, čeprav prr-zAava, da je le teorija, soglasno DUNAJSKI LEKAR. USLUŽBENCI ZAŠTRAJKALI. Dunaj, Avstrija, 28. junija. — Skoraj vsi uslužbenci dunajskih lekarn so zaštrajkali. Pravijo, da ne odnehajo prej, dokler ne bo njihova industrija nacijonalizirana. — BIVŠI DRŽAVNI PRAVDNIK BONAPARTE JE MRTEV. Baltimore, 28. junija. — Včeraj je umrl tukaj Charles J. Boa pa rte, ki je bil začasa Roose-veltove administracije generalni državni pravd ni k. Star je bil sedemdeset let. s katero je Lawrence naenkrat zblaznel ter izvršil strašno deja- Lcndon, Anglija, 28. junija. — Stavka angleških premogarjev, ki se je vršila od 1. .\prila tega leta naprej, je bila uravnana, kot je bilo oficijelno objavljeno danes popoldne. Glasi se, da bo ministrski predsednik Lloyd George še danes popoldne naprosil parlament, naj odobri dovolitev $48,600,000 pod-jpore za preinogarsko industrijo. Premogarji bodo splošno zopet pričeli z delom naslednji ponedeljek, če bo parlament odobril to podporo. Vlada je ponudila to podporo pred tedni nazaj, a je svojo ponudbo umaknila, potem ko so premogarji odklonili predlog lastnikov rovov, tikajoč se uravnave. Splošno se glasi, da je predložitev vprašanja podpore pred parlament le stvar formalnosti in da bo parlament brez dvoma odobril 1o podporo. Lloyd George se je danes posvetoval s člani svojega kabineta glede nove ponudbe podpore. Zastopniki lastnikov rovov in Premoga rske federacije, ki so se sestali tukaj tekom preteklega večera, so sklenili dejanski dogovor glede vprašanja plač, a ta dogovor je bil napravljen odvisnim od dovolitve vladne podpore. Lastniki rovov in zastopniki premogarjev so danes zopet razpravljali o položaju, vendar pa ni bilo dosti na dnevnem redu, kajti čakali so v glavnem le na odgovor vlade glede dovolitve podpore. Voditelji premogarjev so izjavili tekom pretekle noči, da bi bila v ravnava premogarske stavke, ki se je pričela dne 1. aprila, nemogoča brez vladne podpore. Izjavila so, da bi angleški premogovniki mogoče počivali še nadaljne tri mesece, če bi vlada ne hotela zopet vzeti v pretres vprašanja vladne podpore za premogarsko industrijo. VULKAN STROMBOLI JE ZAČEL ZNOVA BRUHATI. Rim, Italija, 28. junija. — Vulkan Stromboli na severni obali Sicilije je začel zopet bruhati. Najprej je bilo čuti veliko eksplozijo, zatem se je pa začela valiti lava po obronku. Ljudje so še pravočasno pobegnili na varno. 18,000 NEZAPOSLENIH V SCHENECTADY, N. Y. Schenectady, N. Y., 28. junija. V tukajšnjem mestu je nezaposlenih osemnajst tisoč možki*i, soglasno s poročilom biznes agenta City Employes unije. SEDEM NASILNIH SMRTI V DRUŽINI. Washington, D. C., 28. junija. Hitre akcije glede Willis-Campbell pivske predloge od strani senata je pričakovati, potem ko je poslanska zbornica sprejela to predlogo z 2G(J glasovi proti 93. Suhači imajo v seaiatu najbrž prav tako močno oporo kot so jo imeli v poslanski zbornici in vsa znamenja so kazala danes, da bo odredba spr«\j«*ta še pred koncem tega tedna. Predloga jo prvi amendment k Volsteadovi postavi ter je njen namen zamašiti "luknjo" v prvotni postavi, ki soglasno z odločitvijo generalnega pravduika Palmerja dovoljevala -"3ravnikom predpisovanje piva kot zdravila. Willis-Campbell predloga ne prepoveduje le absolutno piva kot medicine, temveč daje tudi prohi-bicijskeinu komisarju polnomoč, d<« omeji število receptov za žganje na sto za vsakih devetdeset dni za vsakega zdravnika. Napravila bo tudi konec vsakemu izde-, lovanju in importiranju opojnih pijač v to deželo dokler ne bo zaloga, ki se nahaja v deželi pod vladnim nadzorstvom v nepitne svrlie izčrpana. Prohibicijo bo tudi s silo izvedlo na Havn jskem in Virgin o-točju, soglasno z določbami te predloge. Glasovanje v poslanski zbornici je predstavljalo prvo preiskušnjo sile in glasovanje je pokazalo, da so suhači močnejši kot so bili ke-daj poprej. Dve-tretinska večina jc bila potrebna.. Štiri urte burne debate so potekle pred glasovanjem, ki je bilo pogosto prekinje- k —— „ j ii* ,. .... po H«w Tors Bans Drvi, no od klicev onih, ki so podpirali zakonodajo: Prenehajte klepetati ter glasujte 1 Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potom naie banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bila naše cene sledeče : ^ / JUGOSLAVIJA: ' ' Razpošilja mai zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni brad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron ---- $2.35 1,000 kron ____ $ 7.50 400 krm ----$3.10 S 5,000 kron _____ $37.25 500 kron .... $3.85 * ~ 10,000 kron ____ $74.00 ITALIJA IN ZA2£DENGTOZEMLJX: Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka'1 ? Trstu. $26.50 $52.00 NEMŠKA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank'* •a Dunaju. 1,000 nemško-avstrijskih kron $ 2.75 6,000 nemško-avstrijskih kron $ 12.00 ^ 10,000 nemško-avstrijskih kron $ 24.00 50,000 nemško-avstrijskih kron $117.50 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogočo podati natančne cene vnaprej. Mi r&čum&mo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banka" in njenih podrui-nie imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ko risti za one, ki ae še ali se bodo posluževali naše banke. Denar nam je poslati najMj po Domastte Mantj Order, aH pl r 50 lir---- $ 3.00 500 lir ' 100 lir ---- $ 5.50 1000 lir 300 lir---- $15.90 r Frank Saber Stati Bail 12 Mbiit Stmt in tort STBASNA ZELEŠNIŠKA NESREČA. , SEMEN O V NAMERAVA VSTA-NOVITI WOVO VLADO. Vladivostok, Sibirija, 27. junija — Kot zn<*no. He je pripeljal v tukajšnje pr^tanišee protiboljše-Viški voditelj general Semenov, toda oblasti mu niso pustile da bi se izkrcal. ZaJnjo noč je pa s par-nika neznanok&m izginil. Pravijo, da namerava osnovati v Sibiriji nove vlado. NEZNANEC JE HOTEL VDRETI V PILSUD8KUEV0 STANOVANJE. DANNUNZIO ZOPET ROGO-VILI. Reka, 28. junija. — Bivši. D 'An-nunzijevi legionarji, ki so včeraj zavzeli pristauišče Baroš, so začeli obstreljevati most med Reko in Sušakom, katerega branijo laški btrsaljerji. Štirje D'Annunzijevi legionarji so bili mrtvi, nekaj jih je bilo pa ranjenih. VCEPLJENE ŽLEZE IMAJO VELIK USPEH. London, Anglija, 28. junija. — Neka brzojavka iz Tokio poroča, da se je veliko starih možkih, katerim so vcepili živalske vratne žleze, "pomladilo". Na tokijski univerzi je bilo veepljenje v 5134 slučajih uspešno. — Varšava, Poljska, 28. julija. — Včeraj zvečer je hotel neki neznanec vdreti v Belvedere palačo, kjer stanuje drž. načelnik, general Pilsudski. Ker ga niso pustili notri, je pričel sueljati ter ranil dva policista. Pozneje so ga premagali | ter pa odvedli v zapor. Dozdaj še ni btlo mogoče dognati, kdo je ta j vsiljivec. 1 URAVNAVA ZADEVE VILNE ' --I Ženeva, Švica, 28. junija.. —1 Načrt za rešitev spora, tikajoče-ga se Vilne, ki bi bil spremijiv tako za poljske kot lit vinske delegate, je bil predložen svetu Lige narodov tekom včerajšnega popoldneva od strani Paul Hy-maiLsa, zastopnika Belgije v svetu. J Načrt naj bi napravil iz Vilne avtonomno občino v notranjosti fedralne Litvinske. Poljaki so zadovoljni s tem, da spravijo čete generala Sellgouskija iz Vilne in Litvinei so privolili v to, da se posvetujejo s prebivalci Vilne glede tozadevne uravnave. Svet je sklenil imenovati visoko komisijo, da bo skušala spraviti domov ali nanovo porazdeli-! ti 2,000.000 mikih beguncev; a pod pogojem, da dajo prizadete dežele na razpolago 250.000,000 frankov, ki so potrebni v ta na-| men. Domneva se, da bo mogoče1 Jel tega denarja spraviti skupaj 1 s pomočjo različuih ruskih skladov, ki »o deponirani na različnih krajih. Svet je tudi sprejel jam-»tva Aland otočja, katera je sestavil skupni koroitftj Švedov in Fincev. Svet smatra, da je tem potom zadeva rešena na zadovoljiv način. M. Vivian i je pozval komisijo sa razoroienje, koje prdesednik je, naj se sestane dne 16. junija ▼ Parizu. «*. . \ 1 MAROKANCI PORAŽENI OD ŠPANCEV. Madrid, Španska, 28. junija. — Visoki komisar za Maroko sporoča o nadaljnih bojih me4 španskimi četami in domačimi rodovi, soglasno s katerimi poročili so španske čete zasedle vas Beni-Lait, kjer obvladuje sedaj artilerija Be-nairos in drupe naselbine v okolici. Doma či oddelki so pomagali Špancem, na kojih strani so bili trije častniki težko ranjeni. Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo a seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari .kraj, naj >t&e županstvu one obje ine, v kateio je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj. ako nima kake gori .omenjene listine. FnuJc Sakser State Bank, 82 Certlaadt St^ New York, N. Y. I Washington. D. C., 28. junija, j Republikanski voditelji v senatu lin poslanski zbornici so se zedini-1" glede kompromisnega načrta jKnoxove in Porter je ve resolucije. J Jutri se bo vršilo o tem sporazumu glasovanje v poslanski zbor-jniei, v senatni zbornici pa nekaj dni pozneje. j Kompromis;.! predloga zahteva, naj se proglasi konec vojnega stanja, dočim je prejšnja predloga zahtevala, naj se sklene mir. I Washington, D. C., 28. junija. Senator King iz Utah je stavil resolucijo, ki zahteva, naj se takoj sklene separaten mir z Nemčijo. I Po njegovem mnenju naj bi >iemčija priznala vse interese in pravice Amerike, katere so ji zagotovljene po versaillski mirovni pogodbi. Prav posebno živahna izmenjava besed se je vršila, ko je kon-giesnik Hill, republiknec iz Mary-landa, obdolžil Wayne B. AVl^e-lerja, glavnega pravnega zastop-nka Anti-salonske lige, da je on sestavil predlogo. To je zanikal kengresnik Foster, republikanec iz Ohio. Kongresnik Kalin, republikanec i-: Californije, je rekel, da bi imel marsikateri član, ki je glasoval za predlogo, ra 1 čašo mrzlega piva pri svojem ob.->du. — Več mož je v tem kongresu, — je dostavil, — ki glasujejso za prohibicijo ter popijejo več v enem dnevu kot jaz v enem letn, čeprav glasujem jaz proti njej, Kongresnik Yate«, republikanec Illinoisa, je rekel, da je bil izvoljen z večino več kot 700,000 glasov, potem ko je glasoval za Volsteadovo postavo. Kongresnik ( Burke iz Penasylvanije pa je naj*> odvrnil z izjavo, da je bil izvoljeni z večino več koi en miljon glasov, i potem ko je glasoval proti Vol-1 steadovi postavi. Wheeling, TV. Va., 28. junija. — Sedem otrok • zakonskega para Charles Hilton iz Wheolinga je u-mrlo nasilne smrti v teku petnajstih let. Zadnja nesreča se je zavr-jšila včeraj, ko je John Hilton, star trinajst let, utonil v Ohio reki. GLAS NARODA, 29- 3TTN. 1921 44« ^TRADES)ffffffcOUMC^ BARANTANJE. ' i___ - - 44 Te dni se je sešel v Chieagi glaviii odbor , S. S. P. Z. 4 4 Glavni predsednik zveze je sklical kar na svojo pest sejo glavnega odbora ne oziraje se na pravila, z namenom, da se odstavi tajnika in blagajnika S. S. P. Z. ''Odstaviti jih namerava za to, ker nista hotela oddati zvezinega premoženja S. N. P. Jednoti. 4*Kot se sliši, bosta tajnik in blagajnik S. S. P. Z. dokazala na sodniji, da je pogodba za združenje nepravilna, in lahko bi se pripetilo to kar se je že prej, da se bo še S. D. P. Z. iz Conemaugha selila nazaj. 4 4 To novo razkritje združevalne pogodbe bo mo goee članom ene ali druge organizacije v veliko vslu-go in korist. Za sedanje grajanje bosta omenjenr uradnika* mogoče nekoč žela veliko priznanje. 44Najnovejše poročilo se glasi, da je seja glavnega odbora S. S. P. Z. odstavila tajnika William Rusa in blagajnika John Kalana. Pripeljali so s seboj z avtomobilom predsednika in tajnika S. N. P. j! in odvetnika, toda kljub temu sta Rus Kalan ostala pri svojih pisalnih mizah in delala nemoteno svoje posle naprej. 4 4 Kot se sliši, so šli vsi z dolgimi nosovi vsak s ,-o-jo pot in če jih očka, diktator — prmajdunaj; ne reši blamaže, bo za 700 slov. soeijalistov slab izid. 4 4 Treba bo tuhtati nekaj novega. 44 Narod čimdalje bolj spoznava pijavke, ki so ameriške Slovence pripravile ob $60,000 in prišel bo čas, da bo znjimi obračunal kot se spodobi.'' t * To je sporočil prijatelj našemu listu. V imenu teh, ki nočejo biti osleparjeni, mu izrekamo javno zahvalo. —k. Kompenzacija za onesposobljenost. Izplačujejo se stroški za zdravniška oskrbo in bolnišnico za prvih. devetdeset dni po poškodbi. Za popolno onesposobi j enost dobiva poškodovanec tedenska plačila, enaka 60 odtt. svojega zaslužka ali ne manj kot $7.00 in ne več kot $14.00 na teden, in ne za daljšo dobo kot 300 tednov od dneva poškodbe, pri čemur skupna odškodnina ne sme presegati $6000. V slučaju delne onesposobljenosti dobiva isto odškodnino. Za nekatere posebno omenjene poškodbe izplačuje se tudi 60 odstotkov zaslužka za dobo, posebej določeno za vsako tako poškodbo. Po šestmesečnem plačilu odškodnine v tedenskih obrokih se smejo spremeniti tedenska plačila v enkratno skupno plačilo ostale odškodnine. Za slučaj delodajalčevega bankrota ima odškodnina prednost pred drugimi dolgovi. Ako se prizadete stranke ne morejo sporazumeti, smejo zahtevati, da Industrial Accident Board imenuje razsodnike, katerih odločitev je podvržena odobritve "Board-a". Tolmači pri razpravah so brezplačni. Ni treba najeti nikakili odvetnikov. Uradniki Boarda dajajo delaveem posebne formularje in jim pomagajo izpolniti jih. * * * Inozemcem se priporoča, da se obrnejo na društva za pravdno pomoč (Legal Aid Bureaus), ki se nahajajo v s;edečih mestih države Michigan in ki so popolnoma brezplačni: Detroit, Mich. Legal Aid Bureau, 518 Moffat Eldg., Grand Rapids Legaa Aid Bureau, 55 Bark-lay Ave. Tudi v drugih mestih se nahajajo enaki uradi, katerih naslov je lahko dobiti v lokalnem *4telefon directory". Iz Slovenije. za ribarstvo in ribogojstvo. Po-verjeništvo za kmetijstvo je na menilo petim vdeležencem podjpo ro p o tristo kron. Državna drevesnica v Ptuju se namerava vstanoviti. S tem bo ustreženo vsemu prebivalstvu, ki išče sedaj .povsod sadna drevesa, katerih pa ni dobiti. V drevesnici se bodo gojila sadna drevesa najboljše kakovosti in plodovitosti. Regulacija Pesnice. Iz P.tuja poročajo: Regulirani del Pesnice se je popravil in nasadilo vrbje, kajti vrbje brani, da voda obrežja ne razdira, zato se ga ne srne ruvati ali poškodovajti. Vsakdo, ki se ne bo ravnal po svarilu bo strogo kaznovan. Kadar bosta državni proračun in v njem določana postavka za regulacijo Pesnice sprejeta, takrat se bo pričelo takoj z nadaljevanjem nove regulacije. Puškarska industrija v Sloveniji. Ker je za Jugoslavijo koroški plebiscit nesrečno izpadel,, so bili slovenski puškarji v Borovljah (Ferlach) prisiljeni, se izseliti in prenesti svojo putškarsko obrt v drug kraj — v Jugoslavijo. Kot svoje novo bivališče in industrijsko središče so si izbrali prijazno mesto Kranj, kjer so se združili v zadrugo z imenom "Puškama v Kranju". Puškama si je nabavila naj modernejše stroje, izdelovala bo lovske 2>uške po bo ro veljak i h in najmodernejših svetovnih vzorcih ter vsa v puškarsko obrt spadajoča popravila, kakor tudi predelavo sistemov pušk. Puškama ima v zalogi vsakovrstno orožje, revolverje, pištole, munieijo vseh vrst in vse druge lovske ipotreb-šeine. V Kranju se bosta vstano-vili državna strokovna puškarska šola in državna preLskuševalnica pušk. S prenosom sedaj prve in edine puškarske obrti v Jugoslavijo se je napravil zopet korak dalje v napredku naše industrije. Zakoni o delavskih odškodninah v Združenih državah Zakon v državi Michigan, Odbor za industrijalce nezgode < Industrial Accident Board) države Michigan je edina pristojna oblast, ki ima opravljati z vza-k on it vi jo, izvršitvijo itd. kompenzacijskega zakona v državi Michigan. Sedež tega odbora se nahaja v Lansing, plavnem mestu michi-irankkeu. "Board" drži svoja zaslišanja skoraj v vsakem mestu te ciržave, navadno na dotični sodniji (Court Hout>e). Prizadete stranke se po navadi obveščajo deset dni naprej, v katerem mestu se bo \ rails razprava o spornih slučajih. ^ Odškodljive poškodbe. j • Do odškodnine vpravičujejo vse poškodbe, povzročujoče nespodobnost do zaslužka polne mezde za dobo vsaj enega tedna, ali pa smrt. nastalo tekom dela ali valed istega izvzemši, ako je nezgoda nastala vsled samoiastne volje poškodovanega delavca. Te določbe se n« tičejo domačih služabnikov in poljedelskih delavcev, ali oni imajo pravico nastopiti pravdno pot za poškodbe, nastale tekom iz-\ ršenja svoje dolžnosti. Katere obrti spadajo pod kompenzacijski zakon? Vsi zaposlenci, vatevži inozemce in maloletnike, ki smejo po zakonu delati, kakor tudi vsi državni in občinski uradniki. Vse obrti, ki imajo enega ali več uradnikov, spadajo pod ta zakon Vsled lastne i/bere ako so namreč sklenili, da se podvržejo temu zakonu. Prisilen je pa zakon le glede državnih in občinskih uradnikov. Vse breme odškodninskih plačil počiva popolnoma na delodajalcu. Dobro se obnaša bankam. Cisti dobiček Ljubljanske kre ditne banke znaša skoraj 10 mi-ljonov kron. Izplačala se bo 1 odstotna dividend a. Jugoslovenska banka v Osijeku je naredila pretečeno leto 21 mi-ljonov kron čistega dobička in bo izplačala svojim delničarjem 15-odstotno dividendo. Prvo hrvatsko delniško društvo £a trgovino z železnino, ki ima svojo podružnico v Kamniku na (lorenjskem, izplačuje letos 16-odstotno dividendo. Cvete kupčija bankam, pa se nekateri še čudijo, kaiko to, da se more govoriti o bankokratih. No, številke govore dovolj jasno in kdor teh ne vidi, je slep. Električni tok. Iz Ptuja poročajo: Ker se ljudje jako zanimajo za to, ali dobimo električni tok ali ne, nazna-. njamo, da bo sklicano zborovanje vseh zastopnikov okrajev in mest na progi Maribor-Ptuj-Ormož-Va-raždin v to svrho, da se bo dognalo natančno, kako l>i se dala električna moč najceneje dobiti in napeljava čim prej izgofcoviti. Za to zadevo sta potrebna vsestransko razmotrivanje in dogovor. t Razveseljiv napredek našega sadjarstva j daje našim kmetovalcem precej upanja, da si bodo tudi z dohodki te stroke lahko izboljšali svoje gmotne razmere. Toda to upanje bo v zadostni meri uresničeno še- * le tedaj, če se bomo z večjim zanimanjem in večjim veseljem o-prijeli sadjarstva., če bomo pride-( jlali še več in boljšega blaga, če bo-, mo znali s pridelkom bolje ravna-, ti in ga kolikor le mogoče dobro' spravljali v . denar. Tako piše ''Kmetijski list'* ter nadaljuje: Bodimo odkritosrčni in priznaj-mo, da smo v tem oziru še precej zaostali in da nam je torej v marsičem potrebno kreniti na boljšo; pot. Predvsem nam je treba več' vzpodbude za sadjarstvo in "večj pouka, kajti potem ni nemogoče.! da dosežemo tudi mi kdaj v tej I stroki vsaj približno tako stopnjo, ! kakoršiio so dosegli na primer naj Češkem, v Švici, v Nemčiji ter drugod. To lepo in hvaležno na-! logo si je naložilo Sadjarsko J društvo za Slovenijo", ki se je. pred kratkim vstanovilo v Ljub-J ljani. To društvo namerava delo-J vati za povzdigo sadjarstva s pri- Peter Zgaga Kmalo zatem ko je bila ptrohi-bicija uveijavljena, so bili tudi napisi, ki se pijače zadevajo, prepovedani. Tako vidite naprimer na marsikaterem salenu zlato besedo '•Rupperts*', nadaljna zlata beseda, ki se je poleg nje blestela, je pa s tinto prekrižana. Postavi je zadoščeno, napis je pa jasno vabilo žejnemu popotniku: — Ne glej na tablo in križanja na nji. Stopi notri in dobil boš, česar še nismo križali. * * * Iz dobe kislobe. Vse se kisa: češplje v kadi, Jack v sodu. Samo to ji ni pogodu in ni prav čikaški vladi, ker je vsak dan nova lisa v tistem, kar so zamešali — grda in strupena lisa. Mesto, da bi v javnost dali res kaj, kar je stoprocentno, vse allright in vse solventno — drugim greh očitajo, svoje z brozgo pitajo. * o. * * Gospodični v Sea Cliff. Resnično ljubi ženska le enkrat, in če ni bil ljubimec dosti vreden, ga ne bo nikdar pozabila* Ljubezen ženske se poraja pola goma, komaj vidno. Možki je pa kot slama. Iz prve iskrice malioma nasta ne požar. Ženska najbolj sovraži tistega, ki vedno govori o poljubih — ni česar drugega kot govori. Nobene ženske ne skrbi, da bi morala umreti kot stara devica. Skrbi jo le to, če bo morala živeti kot stara devica. * * * Danes bi rad tudi patru Skazi nekaj odgovoril, pa žal že tri tedne nisem dobil "Edinosti". Ali je v pasjih dneh zmrznila, ali so ji pa pasji dnovi prevroči? * ^ * Na svetu pa res ni nobenega čistega veselja. Še celo za srečno ločitev zokona je predpogoj nesrečen zakon. SugiiBlmmttHlm Ustanovljena 1. 1 &98 KatoL Sfeimnta Inkoroorirana 1. 1900 1 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Oanl Predsednik: BUDOLF PERI)AN,' 933 Bl I85tb Bt, Otor*Ux>*, O. Podpredsednik: LOUIS BALA5TT, Bo* 108, Pearl A venae. Loral*, a Tajnik: JOSEPH PI3HLE&. Ely, MIul Blagajnik: GEO. L. BRGZICH, Ely, Minn. Blagajnik nelzpiafeslli mirtnln: JOHN MOVEKN, 124 H. 2nd Ave.« W. Dulutb, Minn. ______ TrWrel siravatk! Dr. JOB. 7. OBAHSK. 843 *. Ohio N. S„ Pltteborsk, Pa. MAX KUBŽISNEC, Box 878, Bock Springs, Wyo. MOHOB MLADIČ, 2003 So. Lawndale Ave., Chicago, IU. PRANK Skbabeo. 4822 Washington St.. Dviver, Colo. Peretel LBONARD SLABODNIK. Box 480, Ely. MCGREGOR J. POBENTA, Box 176, Black Diamond, tVtak FRANK ZORICH. 6217 St. Clair A ve.t Cleveland, O. Mi iiimalwl VALENTIN PIRO, 810 Meadow Are., Rockdsls, Jollat, 111. PAULINE ERMENO, 638 — 3rd Street, La Salle, HI. JOSIP STERLE, 404 K. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELABC, 708 Market Street, Waukegan, I1L s—i-4 Jednotlno uradno glarflo: /GLAS NARODA". Tie stvari, tikajoče se uradnih cadev kakor tudi denarne poAllja-tvo naj se pofiUjajo na glavnega tajnika. Vse prlto*be naj se poflllja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novtb^Qanov In bolsl&a spričevala naj se pošilja na vrhovnega cdravnlkai Jugoslovanska Katoliška Jed nota se priporoča vsem Jngoslovanom sa obilen pristopu Kdor Sell postati Slan te organizacije, naj se iglasi tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanevitev novih društev se pa obrnite na gL taJrJka. Novo društvo se lahko vstanovl s S. Gani aH fluntr^i mestni župniji sv. Jakoba posvetila kljub slabotnemu zdravju vse moči ubogim. Marija Trontelj, koč ar jeva hči, 12 let. Marija Ožbe, liiralka, 85 let. Ivan Levstik, občinski ubožec. 48 let. Neža Vovk, zasebnica. 76 let. Jera Prem rov, poatrešekova žena, 62 let. Stanko Cepin, delavčev sin, 2 leti. Elizabeta Koran, zasebnica, 73 let. Ernestina Virant, premogarje-va vdova, 32 let. Milan Kozak, bivši mesar, 5i) let. Terezija Golob, biralka, 6 do (i moških, ki so in od gustilue d<> gostilne zasledovali in Moharja. ko jr on na prostem stopil n^ koliko v stran, napadli, vzeli ves denar in vse. kar j«- imel. Kit je Kučera to za-|j-:i/.il. jf priše! .M(»hai*ju na po-tmoč. Prišwlši do njega, ga je ta zagralfil in trdil, da ga je on oro-: ker ni ničesar slalw-ga storil, hnu je sledil. Knako trdi Fi'anee Z:ik< tnik, —11 Mm Htm Y»rk sa mm M* MM la rmnmrn MjM sa aal tata tUM IU »ot i«U H« Za teMtnwtvo sa mf mm trm mm ims* i— ti<—_«a mm lata _W.M (Vata* af tha Paopla) ** MBM Mn aar wfiaH Sunday* BSMoii Ii,m tns L, i^,, ta isafeaoaM sa »a prlobAsl«Jo. Danar naj •• blasoroU po-MOatl pa Ktur Qifla. Pri apramnU kraja, narofinlkor oroalmo. da S* saa _trti prmtmgo msmiu. 6a aitfl> najrt—* mslornlfca«__ • LAINAROOA ____ _ w ■ MWW — — Se rasah of M&nhattan. Hmm VSvtt. V. _TrtWfcoMi Cartiaadt tSTS * * i * Nekateri poslanci se le v tem razlikujejo, da prvi na demokratični, drugi pa na republikanski način molče. * * * V nekem starokrajskem listu či-tam naslednji oglas: Proda se: krava, ki daj? mleko, tri cente sena, nekaj kokoši in par starih vozov. * * * Tem bo pa presneto tesno. Ljubljanski dnevnik je objavil sledeči oglas: Franc Štupiea, trgovec z železnino v Ljubljani išče meblovano sobo za dva boljša gospoda, učenca. k on t or ista in kontoristinjo in dobro pošteno starejšo kuharico. PAIN-EXPELLER Rop za kolinsko tovarno v Ljubljani. Ivan Mohar, samski mizar iz lletja na Dolenjskem, se je 27. junija 1920 povrnil v Ljuibljaavo. Letošnjo pomlad je delal na Hrvatskem, kjer si je prihranil 4000 K. katere je prinesel s seboj. V go-.stilni pri "Fridelnu" v Kolodvorski ulici je zahteval prenočišče. K njemu je pristopil v Kamniku 25. maja 1880 rojeni in tja pristojni Ferdinand Kučera, delavec v Ljubi jam. rekoč, da laliko pri njem prenoči, čeprav doslej Moharja ni poznal. Mohar je nato plačal 3 litrf* vina, katerega so skupno pili Kučera in njegov prijatelj Franc Zakotnik. Od tu so se podali v neko gostilno v Prisojni -ulici, kjer je Mohar plačal 2 litra vina. Kanemo so se ipodali v neko gostilno na Martinovi cesti, kjer je Mohar zopet plačal liter vina. Pridružil se jim je tretji •Človek. Okoli 11. ure ponoči so šli ■ vsi trije po Martinovi cesti. Ko pridejo na polje za kolinsko to- NAZNANILO IN VABILO. Thomas, W. Va. i Cenjenim rojakom v Thoma.su. |W. Va.. in okolici se na»znainja i ji i vabi na dan 4. julija na zabavo j in ples društva Narodni Dom v . Thomasu v lastni dvorani (prej j Mike Bulič). Začetek ob 9. uri .zjuiraj. Ples ob 1. uri popoldne. Za obilno vdeležbo se priporoča Odbor. GTiXS XA1S0PA. 2$. TCN. 11921' Kako preganjajo čas nemški princi. Poroča Gordon Stiles. Ko j« sel kajzer Viljem leta 1914 na lov, se je pripravi^ na francosko divjačino in obed, katerega je naročil vnaprej, ni vključeval ničesar nemškega. Ko pa je bilo lova konec ter je videl, da ni v njegovi lovski torbi ničesar francoskega, je rekel, da je bila cela stvar negrečen dogodek in da sloh ni nikdar resnično nameraval iti na lov.— To pojasnilo pa ni prav nič koristilo nemškim pavom, ki so bili prisiljeni naučit se umetnost skrivanja lepega repa. To je bila kaj težka stvar. Alibi kajzerja ni prinesel utehe niti manjšim nemškim pticam, ki se morajo sedaj pečati s problemi, ki se tičejo živil, obleke in stanovanja. V namenu, da se prouči nemške kajzerske pave, je treba dalj 6asa bivati v Nemčiji. Treba se je spomniti, da so namreč še vsi tam, — vsi ti princi, vojvode, grofi in baroni, kojih imena je bilo pred vojno najti v listih številnih svetovnih glavnh mest. Bili so disting-vlrani, dobri govorniki, kojih imena so vedno dobro izgledala v družabni koloni v listih. Sedaj, ko jih nikdo ne omenja, niti v njih lastni domovini, je povsem naravno, če človek vprašuje, kaj je postalo i? njih in kako so se prilagodili prii.eipijem življenja pod demokratično vlado. Nekega dne v pričetku preteklega leta, sen? šei z nekim prijateljem v Pelzer-jevo restavracijo v Neue Wilhelmstrasse, kjer Človek lahko pije ob vsaki uri dneva. Ob bari je stal neki visok, dis-peptično izgledajoč človek, ki se je očividno zelo zanimal za najin rngleiki pogovor. To je bilo pripateljsko zanimanje, katero človek spozna, če se je mudil nekaj časa v Nemčiji. Neprikrita pozornost, s katero naju je opazoval, je pričala, da se je le malo obotavljal spustiti se z nama v pogovor. Bil sem nekoliko v dvmu glede njega. V splošnem je izgledal kot kak Anglež. Ime! je one dolge, konjskemu kopitu slične brke in manjkala je tudi ona rožnata okroglost, katere ne more noben- stradanje izbrisati z nemškega obraza. Njegov obraz je bil dolg in suh, prperežen z onimi tenkimi žilicami, ki so posledica zavživanja1 roast beefa in port'-vina. V roki je držal palico z vsemi petimi prsti, malo pod srebrnim ročajem. Na njem pa je bilo nekai odločno nemških potez. Njegov govori je bil oni nemškega aristokrata in kadar se je za trenutek vzravnal,' se je nosil kot pravi Prusak . Moj tovariš je odšel in par trenutkov pozneje mi je padla na I tla rokavica. Padla je bližje k mojemu sosedi^ kot k meni in jo je pobral. — Žal mi je, — je rekel, kajti trčila sva skupaj z glavama. Povabil sem ga na čašo. ! Govorila sva kake pol ure in ker je iz moj.y:a prejšnjega pogovora spozna], da sem ameriški žurnalist, mi je stavil številna vprašanja glede Združenih držav. Se več pa me je vpraševal glede raz-mtr v Londonu. Najin pogovor je bil neoseben ter se je tikal večinoma nemških po vojnih problemov. Ničesar ni rekaj, glede samega sebe kot to, da je preživel dosti časa v Angliji. Ko je odšel, mi je stisnil roko ter dal izraza upanju, da se še vidiva. — Ali veste, kdo je oni človek T — me je vprašal bartender, potem ko je moj znanec izginil. — Ne, — sem rekel. — Kdo .pa je? — To je princ Albert iz Šlezvik Holštajna. On je nečak kajzerja od strani žene. Nobenega denarja nima več. Vse je izgubil v vojni. — Kako pa živi potem? — O, taki ljudje vedno žive. Ima strica, ki je vojvoda iz Šlez-vjk-Holštajna. On je zet kajzerja in ima dosti denarja. Mislim, da ga dr. nekaj princu Albertu. Dva dni pozneje sem zadel na princa v hotelu Adloa. Imela sva dolg pogovor m govoril je dosti o samem sebi. Zanimal se je za novice iz Anglije ter je rekel, da j* žalosten, ker ni bil v stan* vdele-ziti se pogreba svojega očeta, princa Kristijana. Hotel pa se je sestati s svojo materjo m sestrami v Skandinaviji, kakorliitro bi mo^el odpotovati tjakaj. Pozneje sem ga pogosto videl. Dostikrat sva obedovala ali večerjala skupaj m prišel je tudi v moj nrad za kako uro Hotel je da se sestanem z njegovim stricom ,Ernest Guentherjem, vojvodo iz Slezvik-Holštajna, kojega en miljon dolarjev vredno posestvo v Gra-venstem je ravnokar hotela konfiscirati Danska na temelju pogojev plebiscita. Vsled tega je bil dogovorjen sestanek v Esplanade hotelu in vojvoda mi je potožil svoje gorje. Albert se je nekega dne pritožil," kako mu slab kruh in pomanj-S^STJTjJ^ izpodkopavata zdravje. Vsled tega sem prekr-f'1 teJ dtobl1 »J?*« nekaj belega kruha in surovega masla i/ angleške kantine. Se ntkdar nisem videl nobenega človeka tako hvaležnega za kako stvar. Zahvalil se mi je s solzami v očeh dan itlnm Vfražal Pri.^a: k.ako n»Prat» Angliji je spravil na dan številne stvari, ki lih je imel v mislih . - K.Ve «b«-ul»nila vojna, _ je rekel, — sem bil s kajzerjem na njegov, Jaht y norveških vodah. Bil sem častnik v nemški arrnaS* pn g-rdnih huzarjih od eta 18*9 naprej. Čeprav je bil moj oče nam raliziran angleški podanik, sem bil vendar Nemec *k, ^tnA^r**1 drVP^aJkot svoj del V vojni kot nem- ik> < astn v, \ rgh so me iz londonskin klubov. Asquith me je v po- h^ 0iaenU k0t "Mi* sovražnih princev''Ve ™ kL r11 v -;r\ali v kako drn*°nevtrai- » M ko storil, bi me nikdo hitrejše ne obsodil kot Angleži. — Tekom cele vojne sem si stavil kot nalogo, poiskati angleške častnike, vojne ujetnike ter olajšati njih usodo. Vse svoje sile sem posvetil reparaeijski Komisiji. Jaz ne gojim nobenega sovraštva do Anglije, pač pa me žali to, kar smatram za krivico. Hočem iti v Anglijo ter videti svoje sorodnike, a po tem. kar se je zgodilo ne morem prositi za potrebno dovoljenje. Mogoče se me bo iz obzira do moje družine povabilo, naj pridem, in b* se bo to zgodilo, se bom z veseljem poslužil prilike. Princ Albert živi ponižno v nekem stanovanju na Pariser Platz v Berlinu. Rekel mi je, da je svota, katero dobiva od vojvode, majhna, da pa zadostuje za njegove potrebe. Po njegovem mnenju so kajzerja /vodili njegovi svetovalci. On nima nikake vere v restavracijo monarhij, vendar pa ne vrjame. da bodo mogli socijalisti dolgo vladati Nemčiji. On ne drži z onimi nezadovoljnimi reakcionarji ki no-« -jo priznati poraza in ki hočejo deat zmagovitem silam zadrege _ Tak program bi po njegovem mnenju uničil edipo upanje Nemčije dr restvracije. Ernst Guenther, vojvoda i z — ftlezvik - Ho>š'ajna in brat pokojne cesarice, jc sin vojvode Friderika. Kljub itgubi svojih severnih posestev jc ie vedno bogat. On stanuje na svojem sijajnem gradu v Sleriji ter prihaja v Berlin le po opravkih. Vojvoda je mož srednje visokosti, pokončne hoje ter močne postave. Beli lasje in t^da mu dajejo nekaj izrazitega. Kot xforaj omenjeno, je bil vojvoda poln sadi eg, ko sem se prvič sestal i njim. On pra-vi, da je nameravana konfiskacija njegovega posestva od strani Danske krivic-m. To posestvo je privatno pose-1 •tvo ter ne spada v kategorijo po-vladarske družine. Njego- vsaki pravici do prestola v Šlezvi-ku ter dobila za to denarno odškodnino najprvo od danske in pozneje od pruske vlade. Na svoji šlezijski posesti ima vojvoda zaposlenih več kot tisoč ljudi. Osemdeset odstotkov \eh la-stuje svoje lastne hiše ter tudi kos zemlje. Povpraševanja med njsluž-benrf so mi pokazala, da je dober delodajalec in da ni med njimi nikdar opaziti nobene stavke ali kakega drugega nezadovoljstva. V prejšnjih Časih je potoval vojvoda kot kak potentat, s številnim spremstvom, a sedaj se zadovoljuje z enim tajnikom ter hodi naokrog tako neopaženo kot le mogoče. L Čudno, a resnično je, da se wj čaje in vidi o treh kajserje- vih sinovih, ki so ostali v Nemci-j ji, kot o drugih članih visokega plemstva. Mislim, da sem našel pojasnilo tega tekom dolgih prizadevanj, da vidim Eitel Friderika ter govorim ž njim. Prifici sami bi se sicer ne obotavljali dati izraza svojim mislim glede tekočih dogodkov, a socijalistična via-da jim je dejanski ukazala, naj drže jezik za zobmi. Reklo se jim jc, da jih ne bo nihče vznemirjal, dokler se bodo držali tega, a ka-korhitro bodo pričeli dajati izraza svojim mnenjem, namenjenim, zf javnost, »e jih bo stavilo pod nadzorsvo ter obdržalo tam. Sicer pa nr'slim, da bi ne bila mnenja Eitela dosti vredna. Ničesar posebnega ni na njem. Na de-j belem telesu ^toji rdeča, okrogla glava, ki ima toliko izraza kot kak kostanj. Njegov celi repertoar obstoji iz ,iedi, pijače, spanja in obiskovanja cerkve v nedeljo., Adalbert in Oskar tudi živita v 1 Potsdamu, a te ju tu le redkokdaj vidi izven ozkega kroga intimnih prijateljev. Včasih prihiti ta ali oni v Berlin za en dan ali dva. a brez vsakih ceremonij in ne da bi obvestil komunistične voditelje o svojih namenih. i Zelo pametni so. če se izogibajo proletarijatu kar največ mogoče, kajti Hohen^ollernska družina je bila definitive o izključena iz vla-ide v Nemčiji. Celo če bi dežela sprejela monarhistično vladno obliko, bi ne padla izbira naroda na nobenega člana bive vladarske hi-]še. Lahko pa se reče, da noče iz-.ven Prusije 85 odstotkov prebivalstva ničesar več slišati o cesarjih I in kraljih. V duhu vsakega navad-jnega Nemca je še vedno sveža sli-, ka kajzerja. ki je ušel preko nizozemske mejfi ter pustil svojo armado v zagati in ki se je izognil poznejšemu trpljenju, kateremu se je morala podvreči Nemčija dočim je on sam živel v izobilju. Nekega dne v zimi 1918 - 1919 so bile ljudske množice Unter den Linden presenečene, ko se je jpojavil sredi ceste močan delavec' 'ki je divje mahal z rokami po zraku ter kričal: — Hudič naj (Vzame cesarja Viljema! To je ponavljal toliko časa, dakler ni bila cesta natlačena ljudi, ki so se — smejali. Ko si je končno policija priborila pot skozi množico, jo je razgrajač sprejel s smehljajem ter rekel: — č'e bi storil to pred šestimi meseci, bi dobil za to pet let. Sedaj pa ne^ Nato je zopet pričel kričati: Hudič naj vzame kajzerja ! — Policija ga ni niti aretirala. Na to stališče mas se ozirajo kronane glave in njih podrepniki Is pomilovanjem. Nesreča ni izuči-|la teh ljudi, ki se še vedno ozira-»jo na narod kot na nekaj manj vrednega. Ko gledajo nanj z zaničevanjem, pravijo:. — Ubogi bedaki, ali ne veste, da samo čakamo na pravi čas? — Norčujejo se iz vlade socijalistov ter pravijo, da bo kmalu prišel čas, ko bo uveljavljen sistem, ki jim bo bolj prijal. Ono jutro, ko je Berlin kapitu-i liral pred Kappom in Luetwitzom1 je spravilo na dan velike množine teh ljudi. Hiteli so proti vsem ari-stokratičnim zbirališčem v mestu. Hotel Adlon je bil poln Prusov, ki so si stiskali roke ter si čestitali ker so domnevali, da je bil uve-! ljavljen nov sistem, ki bo prive-' del nazaj k staremu. Lorenz Adlon pa se je priklanjal svojim gostom na način, da je bilo v resnici lepo >*ideti_ Na mesto republikanskih zastav so stopile stare cesarske zastave in na ulicah je bilo videti vse polno sijajnih uniform is časov pred letom 1914. Sablje so zopet udarjale ob tla in ostroge so rožljale. Bil je to v resnici gala - dan zal staro gango. Princi, grofi in baroni, katerim se je zdelo pametno skrivati več kot 15 meseeev, so se zopet pojavili na glavnih cestah in odslovljeni častniki stare armade so blesteli na solncu kot junijski hrošči. V predsobi kancelarstva, kamor je bil prišel, da vidi nekeg aurad-nika, je stal princ Reuss v svoji sivkasto - modri uniformi. Smejal I se je ter govoril s številnimi čast-1 ni ki. Ko me je zagledal, je reškel:i — Ali ni to čudovito? — je rekel ter pokazal z roko ven na trg, kjer so korakali oddelki Čet ob vzokih "Deutschland neber Al-1 les!" — To je, na kar smo čakali in sedaj sbo vrgli ven to socijali-stično druhal. Prav tako je kot je bilo leta 1914. — Pet dni pozneje pa je komaj u&el s svojim življenjem skozi neka stranska vrata liotela Bristol, zasledovan od enega izmed pristašev "socijalisti ene druhali", oboroženega z avtomatično pištolo. Prine Reuss ima dosti denarja, 1 katerega dobiva iz velikih pose- , Ustavne posebnosti v čehosiovaški republiki. Poroča James Keating. Politični prerok v Češkoslovaški ne more zamišljeno zreti skozi svoje okno na dau volitev,opazovati padanje dežja ter mrmrati: — Danes pa farmerji ne bodo glasovali. Jupiter Pluvius ali bog dežja je bil izločen kot političen fakter v tej novi republiki, čeprav staremu narodu v centralni Evropi. Moderna Češka ni nikak prostor za politične cigane. Ne le vreme, temveč tudi brezbrižnost, lenoba in stališče zvračanja odgovornosti na drugega, ki igra tako veliko vlogo v ameriški politiki, — vse to je izginilo iz političnega življenja Češkoslovaške. V tej kompaktni majhni deželi, koje ozemlje je približno države Wisconsin in prebivalstvo tako veliko kot držav New York, — Massachusetts in Rhode Island skupaj ^kakih štirinajst milijonov ljudi živi v deželi, ki obsega 1? 70.000 kvadratnih milj), morate na volilni dan oddati svoj glas, ali ^a romati v ječo. Vol it vi ali pa romati v ječo, je le ena političnih novosti, ki je našla mesta v ustavi Češkoslovaške, sprejeti do ptelanske zbornice dne ?9. februarja 1920, ravno 16 mesecev po tem. ko j^ vrgla Češ-j ka na temelju brezžičnega brzojava raz sebe tristo let stari avstrij-, ski jarem. Čehi imajo svoje lastne ideje. Imeli so nekaj desetletij izkušnje* glede reprezentativne vlade v Avstr:ji kot je"bila takrat, ter so trd-1 no uverjeni, da tiči glavna moč naroda v tem, da drži na vajetih —' uradnike in javne činovnike, katerim je poverjeno izvrševanje p<^1 stav. Nadalje so trdni v svojem prepričanju, da morate vzeti nase' tudi posledice, če hočete imeti republiko; da ni noben privilegij voli-j ti ali glasovati pri volitvah, temveč dolžnost. Na temelju te teorje so tudi uveljavili svoje postave. Eden najbolj važnih uradnikov v ministrstvu za zunanje zadeve, sedanji zmožni češkoslovaški poslanik v Washingtonu, dr. Bedrih Stepanek, je posloval tekom preteklega leta kot svetnik ministrskega kabineta v Pragi. Dr. Stepanek je bil, kot vsi visoki uradniki njegove vlade, izvanredno zaposlen mož, Njegove uradne ure so bile od csmih zjutraj naprej, dokler ni bil gotov z delom, to je nekako ob polnoči. Na svoji poti v urad na volilni dan se je ustavil, da odda svoj glas, a gnječa je bila tako velika, da je sklenil počakati do popoldne. Zadržan je bil na ministrski konferenci in dospel je na volišče dve minuti po štirih. Z izrazi globokega spoštovanja so ga tam informirali, da je prišel prepozno. Tri dni pozneje pa je bil pozvan na sodišče, da pokaže, kaj je bilo vzrok, da ni storil svoje dolžnosti ket državljan. Na voliščih se ne jemlje slik znanih in odličnih oseb, a izplačalo bi se videti, kakšen obraz je takrat napravil dr. Stepanek. Postava je določna ter se jo strogo izvaja. J/.reeno ugotavlia, da morate voliti ali pa plačati karen 500 kron ali en mesec v ječo, "če ste dosegli starost 21 let in če niste telesno, moralno ali duševno bolni, to je, če se ne nahajate v postelji, ječi aii umobolnici. Če ste stari nad sedemdeset let, ste izvzeti iz postave. Čeprav niso oficijelne številke na razpolago, se vendar lahko mirno reče, da pe v Češkoslovaški od štiri do pet milijonov usposobljenih volil cev. Pri splošnih volitvah tekom meseca maja preteklega leta, sem se nahajal v deželi ter se me je informiralo, da je bilo približno le deset tisoč državljanov, ki niso volili in ki so bili nato pozvani pred sodišče.^ številnih slučajih so sodniki sprejeli opraviče-nja, a dosti je bilo takih, ki so morali v svoje veliko presenečenje izvedeti, da ima postiKa zobe, vsled česar ne bodo niti oni sami, niti njih sorodniki, prijatelji in znanci v bodoče zopef. omalovaževal volitev. Duh Čehov je izvanredno direkten v svojem delovanju ter tudi skrajno logičen. Če ste aktiven državljan ter uživate vse privilegije svojega stališča, morate prevzeti tudi odgovornosti. Potem so napravi«! volilni dan za zapovedan praznik, katerega mora vsakdo spoštovati, in očetje te ustave so sklenili gnati še naprej svoj pouk glede politK-nih odgovornosti vsakega posameznega, moškega ali ženske Oni skušajo koncentrirati zanimanje volilcev prej na politična vprašanja kot na osebnosti. Da dosežejo to, so izdelali sistem glasovanja, ki se razlikuje od vseh drugih, katere se je pre] izmislilo in uveljavilo. Ta sistem ima nadaljni namen dati polni izraz ljudski volji. Ustava Češkoslovaške je delo-, ma povzeta po oni Združenih dr- j žav, deloma po oni Francije ter izroča posle -"lade običajnim de-partmentom, namreč pravosodnemu, izvrševalnenm in eksekutiv-nemu ter zakonodajnemu: Ekse-| kutivni posli so izročeni predsedniku in njegovemu kabinetu. Za-jkonodajni posli so poverjeni parlamentu, ki obstoji iz poslanske zbornice in senata. Predsednik je izvoljen za debo sedmih let na skupni seji poslanske zbornice in [senata. Izvoljen je lahko zopet, I in tudi drugi 5, tretjič in četrtič, ja šele po poteku sedmih let. Ta določba pa so ne tiče prvega in sedanjega predsednika, Tomaža Masaryka, katerega se lahko izvoli dokler bo živel. Predsednik ima običajne polno-1 moči najvišjega uradnika, z izje-1 mo, da ne more izvrševati veto-1 pravice glede zakonodaje. On imenuje svoje ministre, ki pa so direktno odgovorni parlamentu, —' pred katerim morjo nastopati ter poročati gled-? svojega delovanja. Zanikanje zaupnice za kateregakoli ministra pomenja zahtevo, da se dotičnega odstrani iz urada stev v južni Nemčiji. Večino svojega časa od ieta 1918 naprej je preživel v najbolj bučnih zabaviščih Berlina. Vedno sem zadel na njega, ko se ^e nahajal v spremstvu z nakiti obloženih žensk in | popival velikanske množine šampanjca. Kljub vsemu temu pa se | je videlo, da eč dolgočasi in da nima nobenega cilja v življenju. Prepričan je o ničevosti življenja. I Kot številni prejšnji cesarski častniki je tudi Beuss služil v Nos-kejevi armadi, ne iz simpatij do vlade, temveč radi te ga, ker je vedel, da bo uspeh radikaleev lahko uničil katerikoli monarhistični mehurček. Poveljeval je oklopnim avtomobilom, ko so bolj še viki na-' valili na Magdeburg. ftlava nemške aristokracije je zatonila in nastopil je nov red. Če smo odkriti, moramo reči, da jc prav tako. i , in da se uveljavi izpremembo v , vladi. Zakonodaja lahko izvira iz predsednika, kabineta ali parlamenta, a v vsakem slučaju je sklep poslanske zbornice končen in zaključen. I Poslanska zbornica ima približno tristo članov, senat pa 150. — Vsak državljan, moški ali ženska, ki je dosegel starost tridesetih let je lahko izvoljen poslancem. — Kandidati za senat morajo doseči starost 45 let. Vsi državljani, stari 21 let ali več, morajo glasovati pri volitvah za poslansko zbornico, a stari morajo bVti 26 let, — predno morejo glasovati za kan-1 didate za senat. Dežela je razde-1 Ijena v volilne okraje na temelju precej kompliciranega načrta, a Jnoben volilni okraj ne sme imeti ^manj kot 5000 volilcev. i Nobenega caueus sistema ni v našem smislu besede. Organizirane politično življenje ima svoj iz-. (vor v sistemu takozvanih politic-^ nih klubov. Ti klubi so nastanje-| n'. v glavnem mestu ter imajo svojo podružnice v vseh volilnih o-| krajih. Ti klubi imajo ofieijelno stališče, a so postavno le prosta zborovanja državljanov, ki imajo 1 iste politične ideje. Njih število se ' izpreminja od časa do časa. Čehi, in Slovaki so intenzivno političen nerod in pri zadnjih splošnih vo- ] litvah v maju preteklega leta je " bilo deset ali enajst sto polno j kvalificiranih tiketov na polju. | Vsi ti klubi so v polni meri zasto-,! pani v časopisju ter vzdržujejo ob l vseh časih aktivno pred volilci — i svojo politiko in svoje pricipe. j ' Ni treba^ da bi prebivali kandi-j* dati za parlamet v okrajih, iz ka- [ terih so izvoljeni. Oni zastopajo 1 namreč prej politične principe — 1 kot pa krajevne interese Volitve se vrse na naslednji na- * čin: | i Generalni volilni svet ima v ro-l kah celo deželo. Ta svet je sestav- i ljen iz načelnika vladnega volil- 1 nega urada in zastopnikov vseh i kvalificiranih strank. Vsakemn vo t lilnemu okraja načelu je krajevni i 'svet, obstoječ iz enega zastopnika £ Pueblo Jugoslav Relief EXECUTIVE COMMITTEE. N. Badovinac, Pres.; Rev. P. Cyril Zupan o. S. B., Viee-Pres.: Peter Culig, Sec'y; J. M. Stebley. Ass't-Sec'y; Frank Graliek, Tress.: J. D. Butkovieh, Joe Culig, Andro Petros and Joliu Drnkulieii INVESTIGATING COMMITTEE Louis Anzicb, Iso Tomkovk-li. Nitk Fabljauich, Siine Burin, Joe Purkatt, Tony Uupar, Mile Briubolich, Jo\«> Pavlica, John Siinumeli, J.ie Cnzak, Jake Vidmar, J M. Stebley, Joe Pritekel, Rev. 1». Cyril Zupan USB, John Moliar, Jake Henigsiiian and Anton Stare GENERAL COMMITTEE Val. StaUck, Dr. J. F. Snedee, Matt Jeruian, I>. 1*. Predovicb, John Gorsieh. Mich. Rozich, Joe Kofevar, John Kuhar. George Thomas, Joe Cuzak, Jake Vidmar, John M< bar and Jack Henifrsman OFFICE: 217 E. NORTHERN AVE. > PUEBLO, COLORADO Brezdvoiuno vam je že Vsem znno, kako strašen udarec je zadel mesto Pueblo, Colorado. V n.n*i od 3. do 4. junija t. 1. je prepla-Viia reka Arkansas velik del mesta, razrušila je malone vse pred seboj in odnesla liiše in imetja meščanov. Povoden j je napravila neštete milijone dolarjev škode, razru'iila je na stotine hiš ter tudi uničila mnogro človeških življenj, katerih število se še ni dognalo. Takojšnja posledica strašne noči je bila ta, da je bilo več tisoč ljudi brez strehe, tia je bilo vse mesto brez vode. luči, plina ter di so bile pretrgane telefonske zveze, zveze pošte in železnice. Vzelo ho mnogo časa, prej ko se vse te stvari urede. Med prizadetimi se nahaja približno 110 jugoslovanski t]ružin, ki niso rešile drugega nego obleko, katero so imele na sel>i — ki so izgubile vse. za l&i* so se dolgo vrst let mučili po tovarnah. Vse so izgubili v nam nepozabni strašni noči in danes e nahajajo brez lastne strehe, n/bleke in jela. Bolj srečna naša domovja jim sedaj dajejo zavetje, a razumljivo je. da to ne more l>iti za dolso časa. Takoj po katastrofi smo opustili vsak svoje delo ter šli na po. moč prizadetim in jim poiskali zavetja ter obenem posredovali z A-meriškim Rdečim križem za najnujnejše potrebščine. | Prvi dan po poplavi sestali smo se Jugoslovani, zastopajoči društva, klube in trgovine ter smo orirauizirali odbor, ki bo skrbel za nesrečne jugoslovanske družine. Odbor posluje pod imenom Pueblo Jugoslav Relief. Pomagali smo prizadetemu narodu, in še danes po-'ihagamo, kolikor moremo. Ampak mi sami nismo zmožni tega velikanskega dela! j Omenjeni odbor v imenu vsega prizadetega dela našega naroda japelira'na vse Jugoslovane široin Amerike, da vsak posamezni priskoči na pomoč, kajti sila je velika in pomoč zares potrebna. Vse, kar se bo dobilo od našega naroda, bomo porazdelili med naše ljudi, ;in ne med druge. Apeliramo torej na vse jugoslovanske organizacije, kot društva, klube, trgovine in druge ustanove, da ako so kdaj darovali za kakšno stvar, da to še zdaj storijo, kajti za bolj plemenit namen ne boste mogli nikdar darovati kot za jugoslov. žrtve pueblsko katstrofe. Odbor sestoji iz najuglednejših ljudi te kolonije, kateri vam s svojim dobrim imenom in poštenjem j?.meijo, da se bo v-.ak nabrani (eent vporabil za prave namene in izročil na laka mesta, kamor spada, j Nadejamo se torej, da naša prošnja ne bo ostala irlas vpijočega v pu-, še a vi, marveč da se bo po vseh naselbinah ukrenilo potrebno v svrho jela se olajša stanje tukajšnjega našega siromašnega naroda. Sicer pa ^mo sigurni, da boste pokazali, da so vaše simpatije vedno z vašim narodom in da boste pokazali svoje dobro srce bratom v potrebi. Vse daroje blagovolite poslati na blagajnika odbora in sicer na sledeči naslov: Frank Grahek, 1144 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. (Odbor hoče vse svoje delovanje objaviti v časopisih in sleherni naj 'bo prepričan, da l>° naše delo izvršeno kolikor mogoče pravilno. ! Zahvaljujoč se vam vnaprej za vse, kar boste žrtvovali in darovali za tukajšnji naš bedni narod, ostajamo z rodoljubnim pozdravom, vdani Pueblo Jugo-slav Relief N. Badovinac, predsednik. P. Culig, tajnik. Razne vesti. Zahteve tirolskih Nemcev. Po dobro informiranih italjan-skih listih posuaane-mo, kaj bodo zahtevali nemški poslanci v ita-ljanskem parlamentu: Okrožja, kjer je nemški živel j v večini, naj tvorijo avtonomno pokrajino ''Tirolsko'*. Ta pokrajina mora imeti rvladnega volilnega urada ter zastopnikom raznih krajevnih strank Volitve se vedyo vrše v nedeljo ter so volišča odprta od osmih zjutraj do štirih popoldne. Proda-1 ja vseli opojnih pijač je prepovedana od sobote od petih popoldne naprej pa do pete uer v nedeljo popoldne. Status vseh volilcev se določi avtomatično potoni polletnega policijskega štetja, ki se vrši v februarju in septembru vsakega leta da se določi število vojaško obvez nih ljud&in v druge svrhe. Seznanil usposobljenih volilcev so izpostavljeni na ogled tekom zadnjega tedna v februarju in septembru in če niso bila imena diskvalificirana v toku naslednjih treh tednov, služijo ti seznami kot volilne listine. Enoindvajset dni pred volitvami prediože krajevni politični klubi krajevnim volilnim komitejem i-mena vseh kandidatov, obenem z ugotovili programa stranke. Te sezname se sestavi na temelju dogovora med krajevnim in centralnim klubom stranke ter vsebujejo imena vseh kandidatov, katere postavi ta ali ona stranka. Štirinajst dni ^red volitvami se te sezname in programe objavi v oficijelnem listu vlade. Sedem dni pred volitvami pa se razdeli med volilce glasovnice, enake po obliki in obsegu. Odgovornost političnih strank in kandidatov se na ta način ugotovi enostavno in končno. Teoretično se Vsak človek lahko proglasi kandidatom ter ustvari v ta namen, svojo stranko. V praksi pa skoro ne more priti do tega. lasten deželni zbor s sedežem v liocnu, ki hu izvoljen na podlagi splošne volilne pravice in ki bb imel odločilno besedo v vseh vprašanjih — izvzemši zakonodajno oblast —, ki .spadajo pod kom peten e o avtonomne pokra j Ln.sk e v Lade in sicer: administracija (s policijo in orožništvom), komunalna politika, .prosveta, trgovina in industrija, davki in posojila, promet in izkoriščanje vodnih sil. Obstoječe avstrijiiko zakonodajtst vo ostane v veljavi, v kolikor ne na-Mprutnje državnim interesom. U-radni jezik naj bo v pokrajini nemški tudi pri sodiščih. V zadevah, ki spadajo pod direktno kompetenco Kima, pa zahtevajo popoLno enakopravnost nemškega jezika z ilaljaJii-zkini. Priznati se morajo diplome nemških »in avstrijskih univerz. Državni dohodki na Tirolskem se morajo porabljati v prvi vrv.ti za potrebščine ta pokrajine. Tirolski Xcinei morajo biti oproedčeni službe v italjanskl vojski. Na Tirolskem pa »e osnuje narodna milica, katere števiLo (odredi pokrajinski zbor. Ta milica se ne sme niti v miru, niti v vojni uporabljati izven meja avtonomne Tirolske. Rimska konferenca. Kakor poročajo iz Rima, upa italijanska vlada, da bo prihodnje dni zopet mosrla nadaljevati rimsko konferenco. "Epoca" pravi, d?, so vesti z Dunaja o izjalov?jc-nju delovanja te konference ten-denciozne, da si delajo Madžari in Avstrijci veliie težkoče. Pri tem naštevanjuso konferenčni krogi pozabili Jugoslavijo. Na consulti potrjujejo Rcuterjevo vest, da se konferenca v Fortorose prične 15. junija. Datum se bo morda za kak dan spremeni. Vsekakor se na ta način izpolvi prvotna italijanska želja, naj bi «r konferenca v Por-toroso ne začeta prej, dokler rimska konferenca ne konča svojega dela. _______.. . - . ■' J - GLAS NAHODA, 29." JPN.1921 A Zuiiinifosli 8 v«M ¥ - __ ^ —■" V svrho lažjega razumevanja naših volitev v rimski parlament, bo eitateljem gotovo dobrodošlo par informacij, ki jih podajamo v naslednjem: V tržaškem volilnem okrožju je bilo vpisanih volileev 44.865 na 6C volilih. Oddanih je bilo veljavnih glasov 33.343, torej 74.3 odstotke. Značilno je, da >o tržaški listi celo še 10. maja objavljali število vpisanih volileev s 47. 674 in se je torej, kdo ve ? kakšnimi manipulacijami, ker so bile aklamacije že zaključene, število znižalo za celih 2b09 volileev. Enako je sumljivo, da so vsa neuradna poročila govorila o 31.390 oddanih veljavnih glasovih; kar naenkrat se je torej j I ojavilo 2000 novih glasov. Jasno je, da se te izpremembe niso izvršile na škodo bloka. Izvoljeni >o torej: 1.) Giunta Francesco, fašist, z 21.777 glasovi; •j Banelti Giovanni, fašist, z 18. 472; 3). Bombacei Nicola, komunist z 11 192; 4 . Suvieh Fulvio, nacionalist, s 17.604 glasovi. Za določitev števila ruandatov ho odločilni samo listinski glasovi. šn vilo oddanih glasovnie, dočim ya prednostni glasovi, ki jih dobe posamezni kandidati, izpreminjajo vrstni red v dotični listi. — Preduo^tni gla* %e more dati samo kandidatu lastne liste, in sicer tam Kjer je število kandidatov do pet. samo enemu, kjer pa je število mandatov /,ja, torej v Trstu z 1, 2. 3. 4. Tiste Liste ki jim pripadejo (v Trstu i štirje (ker s<> :tirje mandati) najvišji kvoeijenti, dobe toliko mandatov, kolikor je njihovih kvoeijentov med temi štirimi. Nacionalistični blok je imel naslednjo listo: Banelli, Giunta, — Menesini. Suvieh; dobili j>a so : Giuta 6606, Banelli 3353. Suvieh 2485 Menesmi pa samo 1176 prednostnih glasov. Zatrti je izpremenil vrstni red v listi in izvoljen ni Menesini, dasi je tretji na listi, temveč Suvieh, ki je bil četrti, ker je Mene*>inijevo osebno število znašalo samo 17.064. Na jugoslovanski listi so se oddalali p red not,' ui glasovi samo dr. Slaviku, ki je d Komunisti so dobili 5 glasov, republikanci 7. Vsi ostali glasovi so bili neveljavni. Več našincev je bilo težko ranjenih. Na Opčinah je glasovalo od 6Ci volileev 210, v Gropadi od 574 samo 109. V spodnji okolici so komisije delale tako počasi, da več ko( \iea naših ljudi ni mogla priti na vrsto, dasi s« volilci čakali od sedmih zjutraj do desetih zvečer. Na vseh 16 okoliških voliščih je bilo od 10.304 vpisanih volileev samo 16a>0 naših glasov, na ostalih voliščih v mestu pa 1280. V mostu je eno volišče, kjer ni niti enega naše-pa glasu. na »-nem volišču v starem mestu je bil samo en glas za nas, na 8 voliščih pa je bilo po manj kot 10 naših glasov, čeprav je biloi povsod od 700 do 800 naših volileev. Nad 100 naših glasov je bilo sa-. mo na 7 voliščih, med njimi prvo skedenjsko z 215. potem drugo ške.-| Menj-sko s 19H. eno svetoivausko s 124. Katinara 123, Sveta Marijaj Magdalena zgornja HM Vsa OhtaU volišča, celo tudi vsa šentjakobska, >0 imela o 97 naših glasov. Za Sv. Jakob se trdi. da naši ljudje niso imeli glasovnie in da so glasovali 7,-1 komuniste, da ne izgube glasu. Krivdo našega neuspeha v Trstu je torej treba, pripisati fašistov-skemu nasilju, pa tudi naši lastni desorganizaciji in nediscipliniranosti. Dopisi Brooklyn, N. Y. Povodom svoje ' dvajsetletnice priredi društvo s\. .Tožefa št. .">7 KSKJ. v Brotuklvnu veliko sdav-nost v nedeljo dne 3. julija, spojeno s piknikom ter \>f)<,.e jet a iz posebne naklo-njenrxti sloven.<*kji pevska društva "DiMjii-a" in "Domovina". 4. Po končani cerkveni slavno-uti odkorakajo društva nazaj v društveno dvorano. Ob 2. uri slavno^rii banket v Emerald *p»nkt}, Olendale, L. T.' Banket Jkl.rtO za osebo. 6 Ob pol 3. iwi se prične piknik z običajno prosto zabavo, iple-' som, keel a njem za dobitke itd. Izžreban bo tudi cekin za .<$520.00. 1*1*00^0voljna vstopnina. Za mnog. »brojno vdeležbo i*e še enkrat najt opic je priporoča vestiličui odbor. Greeneburg, Pa. Ker n kitam sporočati veselih novic, v«m immoara žalostno vest. Naš ro,i»k Jolm Tome je ndihnil svojo blago dušo tine 20. junija| po desetdnevni težki bolezni in operaciji na slepiču. Pokojni je bil član društva štev. 91 9DPZ. v. Oreensburgu, katero mu je pre-, skrbelo dostojen pogreb in mu pološik) krasen venee na krsto. Bil je tudi član društva KSKJ. v Manor, Pa , in elan Soc. Klwba 5t. 211 v G reensrburgu. Pokojni je bil ■ * ' * ,iako priljubljen v tukajšnji ki so-| s*nlnih naselbinah, kakor tudi prij drugih ljudeh. Doma je bil iz fare D< brniv na Dolenjskem. V Ame-i riki je 1 >I i čez 20 let. Tukaj zapu-' še a brata in 4 otroke in sicer ene-' tra sin« in % hčere v starosti odi 12 do 21 let. kateri so ostali sedaj1 brez očeta in matere. Dragi so-' brat. počivaj sladko v hladili zemlji! I Naj omenim še. da je bil pokoj-j ni John Tome 20 letni naročnik Galasa Naroda. Delavske razmere so tukaj pod-ničlo. Dela se 2—i dni na teden,' pa Še srečo ima, kateri dobi delo. Svetujem rojakom, da ne hodijo sem za delom drugače, nego če ima kateri polne žepe $$$. Takega pa radi sprejmemo. Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike. Joe Sume. Richwood, W. Va. Pred nekaj ča.tom je bil objavljen v Glasu Naroda dopis-iz toga kraja, kako je bila napadena' kempa št. 56 od treh nepovablje-' nih gontov na veliki petek »ponoči. Ker sem bil tudi jaz navzoč, me pa dolžnost veže. da tudi sedaj dam v javnost, kaj so zaslužili s tisto svojo korajžo. Jaz sem bil sedaj navzoč, ko jim je sodnik prebral sodbo. Jim Stopar, podo-ma^e Lukave, bo prejel za svojo hrabrost ne zlato ali srebrno medaljo, ampak vrv za vrat 16. sep-tembra. Drugi bo pa sušil srvoje kosti 90 let v okrajni j?>-ske do revnih kmetiČev in poljedelskih delavcev. Nadškof pravi koncem svojega članka dobesed-! no tudi to-le: Episkopati upajo, da bo visoko ministrstvo čimprej izdalo primerno tem našim zahtevam odredbe, da se slabi položaj Čimprej popravi in bo mogla cerkev svojo misijo upravljati Še nadalje neovii-ano v verski in kulturni napredek, itd. — Torej napredek je odvisen od milj ono v, ki jih dajejo cerkvena veleposestva ? Slovenski kmetiški proletariat, zapomni si vse to! Za jugoslovanskega poslanika v Parizu bo nujbrž imenovan bivši poslanik Sofiji in Petrogradu, dr. Miroslav Spalajkovič. Ako ne bi hotel sprejeti tega mesta, potem pride v poetov sr. Mate Boškovič, ki je že opravljal diplomatske funkcije Kandidatura dr. Velizarja Janko-viča ne pride v poštev. bele sprednje noge. Ne vem, kdo je bil. Bil je ounak. — Sempatam je kak človek prodrl iz vrste ter pohitel proti reki, a padel je, predno je dospel tja. Trobentači so ves čas trobentali. Nato pa je bil eden izmed povel-nikov ubit. Čul sem, da je bil to Long Hair, a ne vem. — Nato se je pet jezdecev v spremstvu približno petdesetih lju d i napotilo proti reki. Mož na prameu jih je vodil ter kričal rm čs. Nosil je jopič iz ustrojene kože ter imel dolge črne lase in brke. Boril se je obupno z velikim nožem. Vsi njegovi ljudje so bili pokriti z belim rrahom. Ne vem, če so bili to častniki aH ne, a vsi so bili ubiti. — En sam mož je prihitel do reke in nato naokrog, preko griča. Mislil sem, da bo ubežal, a neki Siuks je ustrelil nanj ter ga zadel v glavo. Bil je to zadnji mož. Trije indijanski ogledniki ali poizvedovalci, katere je že preje poslal general Custer nazaj, so bili edini v celi ekspediciji, ki so u-jbežali masakru. Indijanci so oropali vsa trupla, z izjemo onega moža na prameu, kojega junaštvo si je pridobilo njih spoštovanje. |Pustili so mu njegov jopič iz usnja. Indijanci so prešteli mrtvece in ugotovili da so izgubili na svoji strani 39 Siuksov, 7 Če jenov ter 100 ranjenih. Kako natančne so te številke ali koliko Indijancev je bilo dejanski v boju, se ne bo izvedelo najbrž nikdar. To je bila y resnici presenetljiva zmaga, a fcončno slična zmagi Pira v starodavni rimski zgodovini. Ko je prišla novica o tem pora zu v vzhodne države, je prevzela vse z mrzlično grozo. Reakcija, vzbujena proti temu, je bila hitra in strašna. Cela sila Amerike je bila dvignjena za osveto za ta udarec. Sitting Bull je bil poražen, njegove sile razpršene in njegova moč zlomljena za vedno. To je bila zadnja izmed velikih vojn z Indijanci. General Cris+er je izgubil svoje življenjenje in svoje vojake, a njegova žrtev je zmagala. Leta pozneje so se štirje preživeli indijanski glavarji sestali na mestu, kjer s dviga križ, v -znamenje mesta, kjer je padel general Custer, in eden izmed teh glavarjev se je odkril ter rekel: — Bil je mož, — junak! Tudi vsi drugi navzoči so se odkrili ter prrtrjevalno pokimali z iglavanu. . _____ * Mačka, ki je rešifa skrivnost RESNIČNA ZGODBA. Benjamin Ogden Wilkins. Mačka, ki je ujela podgano, ki je žrla žito v hiši, katero je postavil Jack, ,ic storila svojemu gospodarju gotovo veliko uslugo. Če pa mačka nagradi čisto navadnega tujca, ki ji je storil uslugo, da ji je dovolil drgniti se ob njegovih hlačah, s tem, da mu pomaga rešiti skrivnost ter najti skrivališče več sto tisočev ... Mogoče pa je vendar boljše, če pričnemo jod prvega pricetka. V juliju 1920, ko niso bili ro-Iparski napadi, vlomi in druge talko prijetne stvari še tako običaj-ini kot so pozneje postali v mestu 'New Yorku in okolici, se je pripe-iljalo par mož pred neko skladišče J Textile Alliance Company na Jackson Peti cr v Hobokenu. New Jersey, ravno preko Hudson reke od Manhattana. Dočim je par teh mož namerilo revolverje na glave par stražnikov, so drugi privolili iz skladišča sode, vsebujoče šest tisoč funtov importiranih barvil, jili navalili na velik tovorni avtomobil, ki je čakal ter se hitro odpeljal neznanokam. Skozi cela naslednja meseca in kljub vsem naporom policije se ni skoro ničesar izvedelo glode skrivališča u-kradenega blaga. Tekom tega časa so bili številni detektivi, nekateri med njimi v zvezi z justičnim departmentom Združenih držav, sledili različnim demnevanim sledovom. Vse tozadevne preiskave pa so se končale kot slepe ulice in nobenega sledu ni bilo o ukradenem blagu. Ali so odvedli roparji blago v Chicago? Nekaj časa je izgledalo kot da so v resnici storili. Pozneje se je zdelo vsem skoro gotovo, da so zakopali svoj rop v močvirjih New Jersey a. Skoro neposred-' no potem pa je bilo dosti vzroka za domnevanje, da vsebuje zaklad neki skedenj v gorenjem delu dr-; žave New York. J Kapitan Kidd je v svojih najbolj blaženih dneh komaj kedaj igral igro s tako veliko svoto kot ^e bila vsebovana v teh sodih, polnih najbolj dragocenega prahu. — To\ror je obstajal iz ducata različnih barv, katere je vlada Zdr. držav zaplenila z interniranih nem ških ladij ter držala z drugo lastnino sovražnih inozemcev vred. da si zagotovi odškodnino za državljane, ki bo trpeli vsled delovanja kajzerjevih podmorskih čolnov. Ker ni bilo nobene prilike, da bi se izdelovalo take barve razveu v par tvornicah v sovražnem ozemlju, kjer se je tajnost barv skrbno stražilo in kjer so se nahajale tudi potrebne surovine obenem z opremo, je bil ta prah dejanski brez vsake cene, to je vzvišen nad vsako ceno. Neizmerna vrednost treh ton ukradenega materijala, — brez ozira na dejstvo, da se tega materijala ne more nadomestiti, — je razvidna iz dejstva, da je en sam funt tega koncentrirane-barvila zadosten za pobarvanje blaga, iz katerega se da napraviti tisoč možkih srajc. Na ducate detektivov v neštevil-cih krajih je n&prestano iskalo izginuli plen, m noben ni našel pravega ključa, ki bi dovedel do aretacije kakega osumljenega. Nato pa se je završil čudež. Zgodaj zjntraj nekega jutra, ko je neki vladni detektiv žalostno gledal na Hudson reko z enega izmed pomolov v bližini pozorišča tatvine, se mu je približal neki prijatelj, ne da bi obrnil nase pozornost detektiva. Četveronožni dobri angel j je šel najprvo počasi krog detektiva, kot da se koče prepričati o njegovem razpoloženju in temperamentu ter konečno prišel bližje ter dal izraza svojim prijateljskim čustvom s tem, da je pričel drgniti svojo svileno dlako ob hlačnice detektiva. Presenečen za trenutek..se je ozrl detektiv navzdol ter videl čisto navadno sivo mačko, ki se je drgnila ob r.jegove brezmadežno bele hlače. Gotovo boste rekli, da ni v tem ničesar posebnega, — a Čakajte! Ko se je siva mačka drgnila ob njegove hlače, je s presenečenjem zapazil, da j« pustila na njegovih hlačah moder madež. Detektiv je ves presenečen dvignil ži val s tal ter našel, da je kožuh ljubeznjive mačiee pokrit z modrim prahom, katerega je bila na velikodušen način spravljala na njegove hlače. Razdalja od pomola, kjer se je to pripetilo pa do najbližjega ana-litičnega laboratorija druženih dr-|žav ni natančno znana, a treba je izjaviti, da jo je detektiv, z dušo polno upanja, glavo polno šumenj iter rokami polnimi mačke, premeril v rekordnem času — ter našel, |da je prah, ko se ga je kemično preiskalo, identičen z izgubljenimi barvami! Živalieo se je tak*bj spravilo nazaj na mesto, kjer je sklenila prijateljstvo 7. uradnikom j Ta jut- službe ter ji dalo prostost. Odšla je proti neki zapuščeni hi-|ši ter izginila v klet, kjer je imela Očividno svojo rezidenco. Celo poslopje se je takoj skrbno preiskalo. V kleti so našli par majhnih koščkov prahu, ki so kazali nekako pcj ducata različnih barv ter tudi sledove, kjer so stajic številne posode s tem dragocenim prahom. Ljudje v bližini so j se spomnili, da je več mož. ki ni-|so bili znani v bližini, vzelo pred .nekaj tedni dotieno poslopje v na-jjfni in da so pozneje to poslopje zopet pustili prazno. Ljudje so videli, kako so ti neznanci prihajali v hišo ter odhajali iz nje v nerednih presledkih, vendar pa ni izgledalo kot da bi živeli tam. Preiskava je pokazala, da so se posluževali kleti le kot mesta, kjer sc skrivali nekaj izginolega materijala in kjer so kazali uzorce barv različnim kupcem, katere so iskali s pomočjo pisem. Da se omogoči preiskanje teh barv od strani kupcev, je bilo potrebno spraviti nekaj ukradenega materijala nazaj na mesto, nedaleč od pozorišča tatvine. Ljudje so se spominjali obrazov in splošne zunanjosti mož, ki so se shajali v tej hiši in uradniki, katerim je hibi poverjena naloga zasledovanja, lu< čelu jim n&.čelnik Stone justič-nega departmeita iz New Jersey, so ostro pazili, kedaj bodo zasledili kakega člana te tolpe. Več osumljenih se je precej časa opazovalo, predno je justični department položil svoje roke nanje. Bat se .ie namreč bilo, da bi pienagljena aretacija, tega ali o-nega lahko opozorila druge člane tolpe, ki hi neto izginili. Pozneje, nekega lepega dne, sta videla načelnik Stone in eden njegovih pomočnikov, Em me Drew, neki tovorni avtomobil, ki je šel skozi mesto Paterson. N. J. Temu tovornemu vtoinobilu sta na kratko razdaljo sledila dva izmed osumljenih. Detektiva sta aretirala oba ta človeka ter dobila informacije, ki so dovedle do zajetja voditeljev tolpe, vključno nekega 'Scranton Joe", ki je bi' ae dolgo časa na sumu. Ob istem času so oblasti tudi izvedele za mesta, kjer je bilo skritih tri tisoč funtov ukradenih barv. Zadeva pa še nikakor ni bila pojasnjena vsled aretacije ljudi ter po vrat ka ukradenega blaga. Na-daljni ključi so segali prav do —-Chieage. Na ta način je bila izvedena aretacija nadaljnih ljudi, ki so šli tja, da ustanove trgovino za razpečavanje ukradenih barv. V celem je bilo aretiranih več kot 120 ljudi f raznih državah, — kajti vsi ti so bili na ta ali oni način v zvezi s to tatvino. Ko se je spravilo skupaj vse dokaze, se je izvedelo, da so bile barve. najprvo odvedene v Marlborough, N. Y„ tekom julija meseca neposredno potem, ko so bile ukra dene iz skladišča. S pomočjo navadne mačke se je j na ta način razvozljalo zagonetko ukradenih barv in krajev, kjer se jc skrivalo dragoceni plen. Dve stvari sta, kateri bi bilo jzanimivo izvedeti. Ali je bila mač-ika primerno nagrajena od pravice kateri je irkazala tako uslugo, dasi navede m nehote? DiUga stvar pa bo zanima1 a citatelje, ki so bolj matematičnega duha. Kakšne prilike je imela ta mačka sredi bučnih milijonov velikanskega svetovnega mesta, da se je drgnila ravno ob hlače detektiva, ki se je nahajal na lovu na tatove drago-oenih barvil T — . - ——— GLAS NARODA, 29. JITN. 1921 Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 6. JULIJA 1908 INK0RP0R1RANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Olavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBMl T Fr**Md*J&j JOHlf PBOKX 4469 Wash. St. Dmr, CM* * Pod predsednik: JOHN FAJDIGA, Box S3, LeadTile. Golo. * i I« v nI tajnik: FRANK SKUABEC, 4K!2 W«&b. St.. Denver, Colo. Eaplanlkmr: ItOBEHT KOBLECK, Sta. 6, Poetolo. Ooio. O lavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 4486, Logan St., Denver. Gole. Zavpolk: PRANK ZAITZ, 614 W. Oe*tnut St., L«»drlla. Cele. NADZORNI ODBOR: Pred^-dulk: JOHN GERM, S17 East C. St. MIHAEL KAPHCH, BU8 N. Sprnce 8L, Golo. Sprtega Odi«. O BOROM PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver, Gole. POROTNI ODBORt Predsednik: ANTOK KOCHEVAR. VIM Berwtnd Ave^ Pndbta, Ool* JOHN KOC1IAN, 1203 Maliren Ave., Puefilo, Ooio. FRANK C AN J AR, 000-601 — 46 Ave^ Denver, Gole. ZbRUtCVALNI ODBOR: Predsednik: FRANE BOYTZ, RR. 2, Cox 122, Poetolo, CdU. % FRANK MARTIN JAK, Box 269. Ely. Mine. PKTEK GUSHBUj, 44« WiA St., Denvae. Oole. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. BURKMTT, 4487 Washington 8L. Denver, Cole. •JLAR NARODA, 82 Oortlandt Street, New York, M. X« Tae danarne nakamlee la vm uia^ne atvazl m poBJJo na gL tajnika, piltoCM na predaednJka gL nndaornega odbora. (W®4rne aadeve pa u nretadnlki tliTiiim porotnega odbor*._ _ V Šestindvajset in ena. Maksim Gorki j. — Miroslav G. pot-ma. Šestindvajset lias je bilo — šest' ii.dvajset živih strojev, zaprtih v vlažni, obokani kleti, kjer srno od, jutra do v e«' t r a me sili testo ter de lali preste .n kolačke. Okna na-j že kleti so se odpirala na jamo, j prerito pred njimi in obloženo z 1 opeko. Okviri mj bili o*i zunaj za-trrajeui z jrosto žele/jn> mrežo in Hulu<*ua svetloba ni m«>>flii prodreti do nas sk< /i stekla, pokrita z obilim prahom. Na-š gospodar je zabil okna z železom radi tega, da ne bi rnoirli dajati njegovega kruha bera"*em in našim lai-nim brezposelnim tovarišem; naš gospodar nas je imenoval goljufe in! nas hranil z iruilim drobom name-j Kto z mesom. ... i l>ušilo nas je v ozki zidani škat-Iji. pog in tesnobe. . . . —, Vstajali smo <1» petih zjutraj, ne da bi se naspali — ob šestih z otopelostjo in ravnoduanostjo že pri-eeli delati preste i/ testa, ki so ga zgotovili za n i* tovariši meti tem. ko srno mi še spali. In eeli dan od, zjutraj do thsttih zveeer jih je nt kaj sedelo za mizo in razdelje-\ ulo z rokami prožno test<», a dru-gi no taeas m<>ili moko z vodo. In • •eli da n je zamišljeno in otožno žuborela \ relu voda v kolin, kjeri1 so se kuhale preste in pekarjeva lopata je naglo drgnila po opeki v p« <"-i in odmetavali! opolxie, ku-Lane. kosce testa na vročo opeko. Od jutra do veeera so na eni strani peči gorela tirva in rdeei blesk'1 p!ameua je trepetal na steni de-, levniee, kako; da bi se molče sme-i jal nad nami. Ogromna pee je bila podobna pokveeeni glavi prav-', Iji^ne pošasti — kakor da bi zra-' sla izpod tal in odprla Široko žre-i lo, polno jark>ga ognja. Puhala jej v nas vroeiuo in gledata na naše brez k on en o d«'o skozi očni-ca v moji vroči roki ovenela, izdihnila. Pre-sunil me je strah, ko sem jo videl mrtvo in ko sem spomnil na vse tiste, ki sem jih bil pohodil bre»z misli in brez ke-sanja: "Človek si; in smrt je tvoj spomin!"' , Xapotil sem se v gozd. Vso je bilo tam. ka-kor prejšnje čase, prav nik jer ni bilo znamenja troh-hobe, nikjer ni dišalo po nezako-panih truplih. Izza visokih, temnih 5-itreh se je lesketalo sočno listje mladih hrastov; tla so hila vsa preprež<"-na s svežim praprotjem in širokimi njivami borovnic; ! kraj 'poti se je prikazala, me je tiho izpod listja pozdravila zakasnela vijolica, tam se je zasvetila vrsta belih marjetic, v globokem zatišju se je skrivala plaho stisnjena družba raizcvelih šmarnlc. nos in drobne, bele zobe. ki so blesteli med rož;i-mi ustnicami, odprtimi n smehljaj. Hiteli smo ji j odpirat vrata in smo zdevali pri j tem drug drugega. In ona, taka j mila in vesela, stopi noter k nam,| nastavlja svoj predpasnik in stoji, pied nami, z glavico malo nagnje-i no na stran in se smehlja venomer Dolga in debela kita kostanjevih las se ji spušča čez ramo in leži na njenih prsih. Mi. umazani, mračni, pohabljeni ljudje jo gledamo od zdolaj gori, — prag pri vratih je bil višji od tal za štiri stopnice, — mi jo gledamo, voščimo ji dobro jutro, govorimo ji kakšne posebne besede, — imamo jih v naših srcih !samo zanjo. Ko se pogovarjamo i njo, so naši glasovi mehkejši in šale so lažje. Zanjo imamo pri-'pravljeno vse posebno. Pek jemlje [iz peči preste z loparjem, same lepo spečene, rraenkaste preste in I j ill spretno stresa Tanji v predpasnik. — Glej, da te ne zaloti mojstei% < ;— jo svarimo vselej. Ona se pret-| kano smeje in nam kliče veselo: j — Zbogom, arestantički! — in steče urno kot miška. | Nič drugega. ... A še dolgo po-; tem, ko odide, govorimo o njej eden z drugim, — govorimo vedno eno in isto, kar smo govorili včeraj in prej. . - To je težko in mučno, ko človek živi in se okrog njega ne izpreminja ničesar; n če še vse to ne ubije na smrt njegove duše, je tem mučnejša enakomer-) nost okolice. O ženskah smo govo-( rili vedno tako, da nam je bilo j včasih samim zoprno poslušati su-| rove, nesramne stvari. To se razu-.me samoposebi; kajti one ženske, ;ki smo jih poznali, niso bile mor-!da vredne dugačnih besedi. Toda| o Tanji nismo nikoli slabo govorili; nikdar si ni nihče izmed nas dovolil ne samo dotakniti se je z jroko, ampak celo razbrzdane šale In! slišala nikoTi od nas. Morda je bilo vse to vslcd tega, ker ni ostala dolgo pri t;as: zablesti pri nas m. očeh kot zvezda, ki se utrne z neba in že izgine; morda tudi zato iker je bila majhna in zelo lepa. a vse lepo vzbuja spoštovanje do seke celo pri surovih ljudeh. Če-!prav je nase prisiljeno delo napra-|vilo iz nas tope vole, smo Se vse-'eno ostali ljudje in kot vsi ljudje nismo mogli živeti brez tegar da se ne bi klanjali udano najsibo že .komurkoli. Boljše od nje ni bilo nikogar o-koli nas. Nihče razen nje se ni brigal za nas, ki smo živeli v kleti, nihče, prav nihče — čeprav je (v hiši stanovalo dokaj ljudi. In navsezadnje — najbrž, je to glavni vzrok — smo jo smatrali mi vsi za bitje, ki je na svetu samo radi na- j Nežno, zlatozeleno cvetje mladih smrek in borovcev je z žarkimi j venci ovijalo zamolklo vejevje. (Tak cvet, ki je imel natanko ipo-' dobo grškega križa, sem utrgal, 'sem ga pobožal in sem mu rekel:' "Ti zlalozeleni, mehki evtat. ti ne-j bogi jeni, kaj nič ne vttš? Kaj ne veš, kako hudo nam je na srvetu? 'Vesel iš se luči, kakor da je še zmerom tista gorka luč! Piješ življenje in ga ljubiš, kakor da je še' zmerom tisrto mlado življenje! Ti' I nedolžni, nespametni cvet!" Čez' pet minut je ta cvet usahnil in obledel: za-segla ga je smrt, ko je' šel človek mimo. j ! Nenadoma se je gozd razmaknil, na obe strani in ugledal seu pro-j strano jaso, ki je poprej ni bilo.1 Tam s<> rasli nekoe kostanji, po-j nosna in vesela bratovščina, zdaj. so stali med grmičevjem in pra-protjem nizki štori, siromašni; zdelo se mi je. kakor da bi ranjenci kajzali ostanke gladko odžaga-nih rok in nog. Izpod mrtvih štorov so ječe koprnele mladike, tla bi zadobile prostora in zraka; toda nekaj temnega, neusmiljenega jih je tiščalo k tlom, jim ni dalo do življenja. Prav pod menoj je' poslednjikrat zaječala mladika, je' zavzdihnila trepeta je: "Človek je' hodil tod; njegov spomin je' smrt!" j Majsko solnce, to milo in meh-' ko, še ni bilo dospelo do poldne-j va. na golo jas.r> pa je pripekalo s trdo poletno močjo. T^egel semj v praprot in koj mi je dremaviea rahlo segla preko čela in oči. Tik ših prest, šteli smo si v dolžnost, I dajati ji tople preste. To je po-! stala naša vsakdanja daritev bož-| kn, takorekoč sveti obred in od dne do dne smo se bolj navezali i nanjo. Razen kolačkov in prest | smo djali Tanji mnogo svetov —J naj se topleje oblači, naj ne teka, naglo po stopnicah, naj ne nosi prevelikih butar drv. Poslušala je naše nasvete smehljaje, odgovar-1 jala nanje tijdi smehljaje in nas ni ubogala nikdar; a mi se nismo hu-dovali za tO: potreba nam je bila le pokazati, da skrbimo zanjo. Pogosto se .ie obrnila do nas t raznimi prošnjami. Prosila je na-j primer odpreti ji težka vrata v klet, naklati drv, vse to smo ji' slorili z radostjo in nekim pono-| som; pa tudi vse drugo, kar je hotela. | A ko jo je eden od nas poprosil, naj mu zašije edino srajeo, ga je prezirl jivo zavrnila, rekoč: | — Kaj ti n«? pade. v glavo! — 0 seveda, še kaj ? — Smejftfi smo se temu čudaku in nikoli več je nismo prosili za kaj.' Ljubili smo ;o — in s tem je vse povedano. Človek hoče vedno oddajati svojo ljubezen komurkoli, čeprav morda včasih ž njo davi. včasih umaže in zastruplja življenje svojega biižnjega, zato ker ljubeč ne spoštuje tistega, ki ga ljubi. Mi smo morali ljubiti Tanjo, ker nismo imeli nikogar drugega, ki bi ga ljubili. Včasih je kdo izmed nas nezadovoljen, sam nevedi zakaj, takole ugibal in modroval: — Zakaj vendar negujemo to punčko? Kaj je takega na njej? A? Malo preveč se igračkamo ž njo! — Človeka, ki se je drznil tako govoriti, smo naglo in pošteno ukrotili, — morali smo nekaj ljubiti: tako smo tudi naši iin ljubili, a to kar ljubimo mi šestindvajseteri.j mora biti za vsakogar od nas nedotakljivo kakor naša svetinja, in vsakdo, ki se temu protivi, je naš sovražnik. Morebiti tudi ne lju bimo, kar jQ zares dobro, a nas je šestindvajset, in kar je nam drago, želimo, da je tudi drugimsveto. 1 Naša ljubezen ni nič manj težka kot mržnja. . . In morda ravno I .zaradi tega trdijo nekateri pogum-neži, da je naša mržnja prikupnej-ša kot ljuba v. . . Ali čemu vendar j oni ne bežijo od nas, če je temni tako? (Dalje prihodnjič). Stareu ne šteje mladostnega ognja J nihče v greh; tmladcu, ki v srcu se hitro postara, sodi v posmeh. Anton Medved. ob moji desnioi je rasla drobna' modrikasta cvetica, ki ji ne vem imena; vanjo se je bil vsesal velik č mrl j ; požiral je tako pohlepno, da je potresaval z debelim spodnjim životom: cvetica se je zibala. j Oprezno sem vadi gnil roko, na-* meril ter urno izprožil kazalec ob palcu. Čmrlj je odletel daleč, prevalil se v praproti, pobral se brž, nato pobrenčal krog mene v hitrih kolobarjih, napol raizljučen. napol prestrašen, ter nazadnje iz-, ginil v solnčmo luč. Cvetici se je bilo zlomilo stebelce pod vrartom' in glava se je bila najgndla niztdol.! I Takrat je naglo in nemirno, kakor da je bil zgrešil pot, priplezal na moj čevelj dolg črn mravljinec ter stremil hlasta je in «po,te-| kaje se proti nogavici. Tudi nanj sem nameril naskrivaj, toda videl me je, begal je na to, na ono stran a pobegniti ni mogel; izprožil sem ob pravem času, odletel je visoko in. ni ga bilo več. Dremaviea me je kmalu tako. prevzela, da se je visioko drevje krog jase pričelo polagoma in v vrstah zibati in zadobilo je čudne, ptAŠaste oblike; temne smreke so bile podobne ljudem-velikanom z mnogoterimi dolgimi, rogovilasfci-mi rokami, a trepalnicami, ki so segale do trebuha, in s štorastiiai, ogromnimi nogami, ki so se le mukoma trgale iz tal. Svetloba na jasi je bila milejša, lila mi je v du-': So kakor vino. Videl in slišal sem ^ vse naokoli, ali ganil se nisem; . sladka, lenobna omotica mi je bila z mehko odejo pogrnila telo in nisem je maral premakniti, da bi mi ne zdrknila s kolen. Slišal sem, kako so prepevali in se rpogo—ar-jali ptiči v vejevju, kako je od daleč klicala kukavica samoitarka in kako se je med seboj pomenkovalo drevje samo, z zamolklim glasom in modro besedo. V teh pogovorih je bil velik mir, neka-Ijen, bila je radost, globoka in ta-ha, kakor jezero, ki počiva pod opoldanskim solncem. Tedaj se je na odeji iprikaizalo nekaj nerodnega, zavaljenega; prekop.iea!o se je, opotekalo se, plezailo zmerom vise; bil je debeli čmrlj. sila velik, devetkrat veeji kot prej. Koj za njim je od drugega konca ročno in urno pribitel mravljinec; todi ta je bil -prečud-no dolg, da takega še nikoli nisem videl. Ko sta si iprišla nasproti na mojem trebuhu, sta si odpočila; gledala sta name z izbuljenimi očmi. kanala sta name in se r a« ^ov a r j a 1 a natihoma. Tesno mi je bilo >pri srcu, rad bi bi'1 slišal in raizumel vsaj besedo. Ali |prav v tistem hipu se je oglasilo (nad menoj dvoje senic, tenko in (razločno. "Bojim se kragulja, ali .bolj se bojim človeka!" je rekla 'ena. "Kragulj je lačen, človek pa I je hudoben!" je odgovorila dru-iga. Čmrlj in mravljinec s+a bila I zmerom večja in zmerom težja, t i-jščala sta me, da sem komaj dihal. Z vso silo sem zgrabi' za odejo, vrgel sem jo raz sebe m sem se vzdramil. Sel sem iz gozda s ipovešena glavo, potrt in sila truden. Na srce mi je tolkla kakor z razbeljenim kladivom 'beseda za besedo: Vsem sije to majsko solnce, čmrlju in mravljincu, senicam in ščinkovcem. praproti in ž,mamicam. hrastom, smrekam in borovcem, vsem božjim stvarem, le človeku ne, človeku, ki ima dušo, razum in voljo, le srca ne. — m Vrnitev ruskih beguncev v domovino. Namestnik ljudskega komisarja z?, zunanje zadeve Korlov je naslovil na vse v!ade, v čijih območji! se še nahajajo ruski odaniki, ki se mislijo vrniti v Rusijo, noto, naj se dotičnim ruskim državljanom sporoči, da se smejo samo tedaj vrniti v Rusijo, če je predhodna država, v kateri se nahajajo začasno, zaprosila za to in če je uska vlada prošnji ugodila. Sovjetska vlada je za to izdala to na-redbo, ker z onimi, ki pridejo iz te jih držav v Rusijo nazaj, včasih pridejo tudi protirevolucijo-narji v državo. (P*« V stan domovino | S posredovanjem tvrdke Prank Sakser so odpotovali v staro do-! movino sledeči rojaki: S p ar ni kom Paris dne 25. junija: Louis Lovko iz Johnstown, Pa., v Cirknico. Franc Jeršin iz Kansas City, j Mo., v Trebnje. Anton Gruber lz Hillvard. Wash., na Tirokko. S parnikom Columbia 29. junija: Mihael Ortar tz Reliance, Wyo.. v Grahovo. Frane Ozimek iz Cleveland, O., v Dobrni če. Anton Kač iz Savaainaih, Ga., v .Celje. • S Frane Oblak z družino iz Little, i Falls. N. Y., na Vrhniko, j Jožef Tomšič iz Prairie du fhien. Wis., na Verd. | "Blaž Rajšel be Piachutita. Minn..' . v Cabar. Jožef "Ratkovič \z Lead v i lie. Colt)., v Suh or. j Anton Krampelj iz Leadville,' Colo., v Turjak. Janez Sever iz Leadville, Colo., v Turjak. Janez Kroltne iz Indianapolis.. Intl., v Zidani most. Josip Majnarič iz Keewatin. j Minn., v Delnice. Ivan Kezele iz Keewatin. Minn., v Delnice. Jane« Mihelič iz Crested Butte. Colo., v Vrbosko. M. Stajduhar iz Crested Butte. Colo . v Vi»bosko. i j Mesto rojenih atentatorjev tje Barcelona na Španskem. V te-iku pol leta je bilo tu 347 ubojev ali takozvamli "socialnih" atentatov. i i ADVERTISEMENTS. i -T—T______ ^ Išče se operatorje na Tom-0"-Shanter in Polla Bovs klobukih. A. D. KATCHER, 1113 Broadway cor. 25th Street New York NAZNANILO in PRIPOROČILO. Naš stalni zastopnik Mr. JANKO PLEŠKO pobira naročnino za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa • druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in I sploh v vseh drugih zadevali. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Cpravništvo Glasa Naroda. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peno Ave. Pittsburgh, Pa. ^flfift Trt. Koler ]• naj- ■tarejJl alovenakl Bdrm,Tzilk ApecJ*-Ust ▼ Plttsburffhu. flVv* iT ki lstm 14-lotno 1 pralno t ■drairlj*-^^^^ nju TMk aoAkih ires. SMtraplJenJ« fcr- •uvllem tO«, ki j* 1 šumel dr. prot Erllch. Ce Imate mosolj« *U mehur-»k«, telesu, t tTlu, 1 spadale Us, bolečine ▼ koet.h, pridite in Isfilatu ram bom krt Ne Čakajte, ker ta bo-Wen naleze. Vse moike bolesnl sdravlm po o-■rajlani metodi. Kakor hitro coaxlt* 4a a am pre neguje aor&vje, ns čakajte. temveč pridite /oatjo KevtmtUam, trganja, bolečine o-eekilns srbeči« a. flkrr'le In dru«e koto« boteznl, k: nast«n«jo vsled *iečl-krvi. ozdravil v kratkem flasa /n cl potrebno lexa*L I Nekateri drugi zdr-vnikl rabijo tol-biače, da vas razumejo. Jaz znam iz ztarera kraja, zato va* latje Ifdravim. ker vas razumen slovenski lUraane ure: ob delavnllUh od t do li Ob nedeljah od 9 do t. Električni likalntki <0 poseben 25% popust. feSS Od 27. junija pa do 9. julija gL^j^zt bodo oni prodajalci v tem mestu, ki imajo to objavo, pi*odajali električne li-kalnike, 25 odstotkov eeneji^ kot jih prodajajo ponavadi. The N ew York Edison Company r se prodajajo in kjer so na ogled električne priprave, namenjene za udobnost občinstva. *o Norfolk St 124 West 43d St 361 East 149th St 10 living Place 151 East £6ih St 555 Treniont Ave 11 tUiii i z 5 tii St 1DRISRČEN smeh je naj-^ boljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljeni. Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Izrežite ta knpon pridenite petdeset centov v znamkah ter ga pošljite: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." Ime .................................... Naslov ................................. Država ................................ BOJUn, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ-vmotl «L0V«§BB. DNEVNIK V ZDS. DRŽAW GLAS NARODA, 39. JJTS. 1921 SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI ROMAN. Franco*ki spisal Emile O&boriau. — Za O. M. priredil G. P. 24 (Nadaljevanje.) — Če mislite, prijatelji moji, — je nadaljeval, — da ne izdelujejo detektivov kot ,eiu jaz za toliko in toliko na leto, imate prav. Ko sem bil star dvajset let, sem stopil v službo pri nekem astronomu, kot njegov raeunar, po dolgih letih študija. Dajal mi je hrano in sedemdeset frankov na mesec. S tem denarjem sem se dobro oblačil ter popisal vsaki dan ne vem koliko kvadrainih čevljev papirja i s številkami. I Gospod Lekok je močno vlekel dim iz svoje smodke za trenutek ter vrgel pri tem radoveden pogled na gospoda Planto. Nato pa je 1'adaljeval: jj — - Lahko si mislite, da nisem bil najbolj srečni človek na svetu. Pozabil sein omeniti, da sem imel dve majhni napaki: ljubil sem ženske in i^rro. Vsi ljudje uc morejo biti popolni. Moja plača se mi je zdela premajhna in ko sem tako računal, sem se oziral naokrog ter iskal poti, po kateri bi prišel hitro do premoženja. Obstajalo je v n sniei le eno sredstvo: polastiti se denarja kakega drugega, a tako j remeteno, da bi me ne zasledili. Moj duh je bil zelo rodoviten gle-d« raznih pripomočkov in ustvarjal sem na tisoče načrtov, kojih eden „e bil bolj praktičen kot drugi. Prestrašil bi vas, če bi vam povedal le polovico tega, kar sem mislil y on^ni času. če bi obstajalo dosti tatov mojega kalibra, bi bilo treba besedo "lastniua" izbristi iz besednjakov. Varnostne odredbe ali blagajne bi nile brez koristi. Na areeo pa so kriminalci ponavadi idioti. — Kam sili? — si je mislil zdravnik. Nekega dne sem .se ustrašil svojih lastnih misli. Ravnokar sem j?naš»*l načrt, - pomočjo katerega bi človek iahko oropal kakega L an ki rja /a 1KJU,IKX> frankov, s prav tako malo nevarnostjo ali težko-čo kot dvignem sedaj to čašo. Vsled tega sem si rekel; — Dečko, če bo šla .stvar tako naprej, bo prišel kmalu trenutek, ko boš povsem naravno prešel od idt je k praksi. — Ker pa sem se rodil. kot pošten ciečko, seveda le slučajno, — in ker sem bil trden v svojem sklepu, da se poslužim talentov, katere mi je dala narava, sem se osem dni poznej< poslovil od svojega astronoma ter šel na prefekturo. Strah, da postanem tat, me je prignal v naročje policije. lu vi ^te zadovoljni s to zameno.' — je vprašal dr. Gendron. Lahko vam lečem, doktor, da mora moje prvo obžalovanje šele priti. Jaz sem sreeeu, ker se lahko poslužujem svojih posebnih feposobnosti na korist eloveškega. rodu. Eksistenca ima veliko privlač-i o >ilo zame, kajti št- vedno imam eno strast, ki prekaša vse druge, — radovednost. Detektiv se je nasmehnil ter nadaljeval; — Najti je ljudi, ki imajo manijo za gledišča. To je kot moja lastna manija. Jaz le ne morem razumeti, kako morejo ljudje uživati to nesrečno razkazovanje izmišljotin, ki so napram resničnemu življenju to, kar je skleda loja napraiy solneu. Meni se zdi gorosta.s-no, kako s»* morejo ljudje zanimati za čustvovanja, ki so sicer dobro predstavljena, a vendar izmišljena. Ali se mor-te smejati dovtipom komedijanta, o katerem veste, tla je oče velike družine, ki je v velikem pomanjkanju.' Ali morete pomilovati žalostno usodo uboge igralke, ki zastrupi samo sebe, ko vendar veste, da jo boste srečali na bulevardu, ko pridite ven! Zaprimo torej gledišča,*— je predlagal dr. Gendron. Mene je težje zadovoljiti kot pa občinstvo, — je odvrnil go-^mmI Lekok. -hi/, moram imeti resnične komedije ali pa resnične žaloigre. .Moje gledišče je - družba. Moji igralci se pošteno smejejo ali pa pretakajo pristne solze. Izvršen je bil zločin, — to je prolog, /az dospem na pozorišče in prične se pno dejanje. Jaz obseženi z enim pogledom najbolj podrobne kence pozornice. Nato skušam prodreti v motive .spravim v skupine značaje, zvežem epizode z glavnim dejstvom ler povežem v snop vse okoliščine Akcija dospe kmalu do krize, kajti nit mojih izvajanj me dovede do krive osebe. Jaz pa uganem, aretiram in izročim oblastim. Nato pride veliki prizor. Obtoženi se bori poskusi trike ter cepi slamo. Sodnik, oborožen z orožjem, katero sem mu skoval jaz, pa premagi«. nesrečneža. On ne prizna, a je otopel. In koliko stranskih oseb, sokrivcev, prijateljev, sovražnikov in prič >e zgrinja krog glavnega krivca. Nekateri so si rani, drugi boječi ali pa mrki in zopet drugi groteskni. Moje zadnje dejanje je porotna obravnava. Javni obtožhelj govori, a jaz sem < ni, ki sem mu dobavil ideje. Njegove fraze so ie okvir, ki obdajajo sliko mojega poročila. Predsednik predloži pototi .svoja vprašanja. Kakšno ginjenje! I'sody moje žaloigre se je od'oeila. Porota odgovori mogoče ; Nekriv. — Dobro .moja igra j? bila slaba in občinstvo me i z žvižga. Če pravi; — Kriv, — je bila igra dobra in ploska se mi. Naslednjega dne grem laliko ter vidim svojega junaka. Potre-pam ga po ramenu ter mu rečem : — izgubil si, prijatelj, kajti jaz fctui preveč za tebe. Ali je mislil gospod Lekok resno, ali pa je igral nameravano imto.' Kaj je bil namen te njegove avtobiografije 1 Ne da bi se navidez zmenil za presenečenje *vojih tcvarišev, si zapalil novo smod-ko. Nato pa je, namenoma ali ne, postavil svetilko, s katero je prižgal Sinod ko, ne na mizo, kjer je stala preje, temveč v neki vogal na kaminu. Na ta način je bil obraz gospoda Plant e popolnoma razsvetljen, dočim je ostal oni Lekoka v senci. — Moram priznati, — je nadaljeval, — brez napačne skromnosti, da so me le redkokedaj izžvižgali. Kot vsak drugi človek imam tu di jaz svojo Ahilovo peto. Premagl sem deloma igre, a nisem mogel premagati svoje strasti'do žensk. Golboko je vzdihuil, z resignirano gesto moža, ki si je izbral svojo pot. — Stvar je taka. Živi neka ženska, pred katero nisem drugega kot tepec. Da. jaz, detektiv, strah tatov in.moril cev, ki sem skozi deset let plaval f>redi greha in zločina; ki perem umazano perilo vse korupcije, ki sem premeril vse globine človeške infamije; jaz, ki vem \se, ki sem videl in čul vse; jaz. Lekok, sem pred njo bolj priprost in lahkoveren kot kak otrok. Ona me vara, — jaz vidim to_in ona mi uokaže, da sem videl napačno. Ona laže, — jaz vem to in ji dokažem, — a jaz ji vrjamem. Vse to pa radi ene onih strasti, — je dostavil s Ujinstvenim, žalostnim gb som, — katere starci, mesto da jih pogasi, le podpihuje in kateri dobavlja zavest sramu in nemoči nadalj-no kurivo. Človek ljubi in zavest, da se njegove ljubezni ne more vračati, je ena onih žalosti, katere ste morali občutiti, da poznate njih globino. V trenutku pameti vidi človek ter sodi sam. On pravi ne, to ni mogoče, kajti ona je še skoro otrok in jaz skoro star mož. On prav ito, a v njegovem srcu. močnejši kot nrmet, volja in izkušenost, ostaja žarek upanja, in pravi si samemu sebi: — Kdo vef Mogoče. — On čaka. Na kaj? Na čudež? Čudeži se dandanes ne dogajaj* jo. On se ne briga za td ter upa naprej. ___ Gospod Lekok je prenehal, kot da mu je ginjenje preprečilo nadaljevanje izvajanj. Gospod Planta je kadil š- naprej mehanično ter puhal iz sebe dim v rednih intervalih. Njegovo lice pa je bilo videti vznemirjeno, njegov pogled je bil nestalen in njegove roke so se tresle. Vstal je, vzel svetilko s kamina, jo postavil zopet na mizo ter sedel. Pomembnost tega prizora se je konečno predočila dr. Gen-dronu. Ne da bi se preveč oddaljil od resnice, je Lekok ravnokar vpri-zoril enega svojih najbolj drznih eksperimentov termislil, da je brez pomena iti še naprej. Vedel je sedaj, kar je hotel vedeti. Po trenutku molka se je stresel, kot da se je prebudil iz sanj, potegnil iz žepa svojo uro ter vzklikni: — Moj Bog, jaz klepetam tukaj in čas hiti. — In Gespin je v ječi, — je pripomnil zdravnik. — Dobili ga bomo ven. — je odvrnil detektiv, — če je res nedolžen. Za enkrat sem obvladal misterij, mojo romanco, če hočete in sicer brez vsakega zeva. J*1 pa eno dejstvo skrr.jne važnosti, katerega sam od sebe ne morem pojasniti. — Kaj? — je vpršal Planta. — Ali je mogoče, da je imel gospod de Tromorel zelo velik in--.teres na tem, da najde nekaj, — račun, pismo ali papir kake vrste, — nekaj zelo majhnega obsega, kar bi bilo skrito v hiši? — Da, to je mogoče, — je odvrnil mirovni sodnik. — Jaz moram vedeti to za gotovo. Gospod Planta je pomišljal za trenutek. — Dobro torej, — je nadaljeval, — prepričan sem, trdno pre-; pričan. da bi grof v slučaju, da bi madama de Tremorel nenadno .umrla, prebrnil celo hišo, da najde gotov papir, o katerem je vedel, da se nahaja v posesti njegove žene in katerega sem imel jaz sam v svojih rokah. (Dalje prihodnjič,) ADVERTISEMENTS. VABILO | k plesni veselici, katero priredi društvo Marije Pomagaj v LLtlej Falls, N. Y , v soboto 2. julija v dvorani društva sv. Jožefa na Danube St. Cenjeni rojaki in rojakinje v Little Falls in bližnji okolici so vljudno vabljeni, da se vdeleže te veselice. Za razvedrilo bo dobro preskrbljeno. Na veselo svidenje dne 2. julija! Odbor društva Marije Pomagaj. t Kje je FRANK ŽIBERNA? Do-' ma je iz Tomaja na Krasu.! Preti letom diri je bival v Cleve-J lajidn, Ohio. Imam mnogo važnih novic za njega iz starega kraja. Če kdo izmed rojakov ve za njega, naj mi blagovoli javiti. ali pa če sam čita ta oglas, naj mi piše na sledeči naslov: Anthony Renčelj, 2555 Salmon St., Philadelphia, Pa. (28-29—6) NAPRODAJ JE lepa hiša z gospodarskim jKvslop-, jeni in b-pim vrtom, njive, trav-1 niki in 4 glave živine. Natančna pojasnila daje lastnik. Prodam najraje vse skupaj. —- Ivan Volk, čevljar, Zabi-če hšt. 63, pošta Ilirska Bistrica, Venezia Giulia, Italy. | VABILO na veliko plesno in zabavno veselico, katero priredi društvo sv. Alojzija štev. 36 JSKJ. v Cone-maugh. Pa., na dan devetnajste obletnice, to je 4. julija 1921. Ker je to prvo društvo v tej okolici in je v času svojega 19l«tncga obstanka veliko pripomoglo do nagega naipredka v tej okolici, upamo. da nas blagovolijo posetiti na omenjeni veselici vsi rojaki in rojakinje "te te okolice. Za izvrstno postrežbo v vseh ozirih bo jako j dobro preskrbljeno. Začetek veseli ob 2. uri popoldne. Vstopnina [za moške 5(ty, dame pros-e. K o-bilni vdeležbi vabi odbor. P. S — Člani društva so pro-šeni, da se vdeleže te veselice v»i' brez izjeme. Kdor se ne vdeleži,) bo plačal svoto $1.00 v društveno] blagajno, najsibo bližnji ali pa oddaljeni. Tako je bilo sklenjeno na zadnji seji dne 19. junija 1921. John Brezovec, tajnik. (28-30—6) NAZNANILO. Rojakom \z New Yorka in oko-hce, ki ne utegnejo med tednom priti v naš urad, naznanjamo, da ,ie naša pisarna odprta vsako -nedelo od 9. do 12. ure dopoldne. Frank Sakser State Bank. ZASTAVE KegalDe In tw Iraltv^ ne potrebščina. Garantira« dela In Ma ga. Izdeluje pc iBirilh cenah vaš rojak VICTOR mmSEK, 331 (trni SI, COHEHMKH, PA. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co* 82 Cortlandt St. New York route* knjig«, n« i Ameriko, i Hitri rmčunar ,6S ftaoti dal t, |.Sf Nemški abcednik iS Ncmško-angleški tolma* .60 OUdaMSke igra, Pravilo dostojnosti .SO Revček Andrejdak .M Blovenflko-angleiki slovar. trdo t platno to- Um^iflffl, san 1.60 Združenih držav .19 Sluvensko-nemfki alow granjake dežel« if (JanefcS Bartol) 4.00 Blovenako-nemfki slo- Zemljevid Evrop* .SO varftek l.*0 Velika stenska map* _ . . Evrope 2.60 Zemljevidi: N*w York, njige. Ill, Kans., Colo., Utrni. amerik s in Amerikan- Pa„ Minn., Wis, Wjo„ el 5 00 W. Va., Alaska Knjiga sa lahkomiselne rsaki m h ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 MoUtranlkL Doli c orožjeza .00 , Zbrani spisi Jakob JUjski Glasovi, Aleiovne T P**tn orozam .tO Kako sem se jas likal. T Tesano 1.80 Prvi dol 1.» T ko€t 1.™ Dragi dol 1.29 Sveta Ura, Tretji del 1.00 t platno vezano 1.00 Ljubljanske sliko. v usnje Tesano 2.00 Četrti in peti del LH t kost Tesano 1.80 Opomba: Naročilom j« prlloiitt denarno Trodnost, bodtrf ▼ gotovini, puilnl aakainict aH- poitirih ntsm ADVERTISEMENTS. VABILO na proslaTo desetletnice društvenega Doma, kMero priredi Izobraževalno d nštvo v Presto, Pa., dne 4. julija. Vabljeaia so vsa društva in o*>talo občinstvo iz bližnjih in dalnjih slovengikih naselbin. Na •prt>gra»nu so izbrani govorniki, godba na pihala in prosta zabava. Pričatek veselice ob 1!. uri popoldne. Za dobro postrežbo bo akrbel Odbor. (29 30—6) Kje je moj brat JAKOB TOR-NIČ? Pred več leti je bil nekje v državi Montana v Severni A-nieriki in zdaj sem pa čul, da jej leta 1914. umrl v San Pedro v Californiji. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli sporočiti; v slučaju pa, da je še med živimi, naj se mi oglasi. Naslov: Luka Tor-{ nič, Ribedrao Preto, Sao Paulo,' Brazil, South America. (29 30—6) Podpisana prosim cenjene rojake, • če kdo ve za mojega moža VA-.' LE NT IN A SUŠTAR&IČ, da bi mi naznanil njegov naslov. Letaj 1912 je odšel v Ameriko ter mi pustil 3 mesece starega otroka J Leta 1914 je bil njegov naslov: R. R. 8, Box 133, Pittsburg, Kansas, in potem se mi ni več oglasil. Ako kateri rojakov ve njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj ga opozori na ta oglas, da se mi la&ko sani oglasi. Jaz sem prišla pred kratkim iz starega kraja in če se mi kmalu ne javi, se bom poročila z drugim. — Theresa Sa-štaršič in sin, 1111 East 61. St.j Cleveland, Ohio. (25-29—C)1 FARME! — FARME! Rojaki! Sedaj ravno v teh časih se vam nudi dobra .prilika, ako1 hočete iti na farme; aiko h-očetel biti sam svoj gospodar, in aicer, • na dobre farme v bližini mesta' j Geneva, Ohio, in povečini med sa-1 I uiimi Slovenci in Hrvati, kateri vam bodo radi pomagali v vseli i ozirih, kar se tiče kmetijstva. — Prodajo se-sledeče farme: Farma "A akrov ob tlibkani cesti, hiša 8 bob, velik zelenjak, studewna voda par korakov od hiše, 6 pošlo-' pij, 7 akrov ovsa, 7 akrov vsejane trave, 4 akri koruze, 4 akri krompirja, 14 akrov gobrega gozda, ostalo je pašnik, 12 prašičev, dva konja in kokoši. Izvrstna prilika za rejo prašičev. Cena je $7500;' takoj $2000, drugo na lahka odplačila. — Farma 50 akrov, hiša 7 sob, ccnientirana klet in hlev z vsem potrebnim poslopjem in o-1 rod jem v najboljšem stanju, 5 krav, 2 doma vzrejena konja, ko-j koši, 5 ton sena, 200 mernikov go-sa. 125 mernikov koruze in drugo.! Cena $10,000; takoj $7000, drugo \ na lahke obroke. — Farma 92 akrov, še nikoli prodana, se proda zaradi starosti gospodarja z vsem potrebnim poslopjem, hiša 10 sobj 1 konj, 1 krava ter 20 ton sena. Cena $9000; takoj $4500, drugo na lahke obroke, ali se tudi zamenja za hišo v mestu. — Farma 8}/j akrov za kokošjerejo blizu mesta, 200 kokoši, hiša 5 sob in garaža, j Cena $3000; takoj $1500, drugo na lahke obroke. — Farma 49 akrov, hiša 10 sob, studetična vo-j da pred hišo, vse potrebno orodje in poslopja, 3 akre trt, 5 krav, 2 konja, več prašičev in kokoši. Cena $8500; takoj $5000. — Farma 70 akrov.. lepa hiša in vse poslopje, 9 akrov koruze, 9 akrov ovsa, 7 krav, 8 prašičev, 2 konja, kokoši in orodje, drugo je še za vsejat ter 30 akrov pašnika. Proda se za-' radi bolezni. Ce«a $8500; takoj' $'■4500, drugo na lahka odplačila,! Imamo še več raznih farni napro-| daj, ali se pa zamenjajo za hiše i v mestu. Za podrobnejša pojasnila se oglasite ali pišite na: Frank Meh & Pikš Co., 6120 Saint Clair Ave., Cleveland, Ohio. (28-29—6) Dospelo je novo •uho grozdje. Moška tel selo sladka debele jagode, boksa SO funtov .. $9,— Cipar grozdje največje In naj-■ladkejSe jagode, boka« 00 funtov .......................$&— Malo črno grSko grozdje, seTo [ sladko, boksa 50 funtov $7.— -Pošljite $3. na raCun raake bokse [ Id carofilt« ln DoelaH bomo takoj BALKAN IMPORTING CO. SI-S3 C harry St.. N«w York. N. V. ' ET ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DB2AVAK. ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW TORKA. RYNDAM .2 Jull. — Boulogne WASHINGTON 30 lull. — Ch«rbOur» LAFAYETTI « lull. — H«vrt I ROUSILLON 2 avg. — Havr® ZEELAND « Jul. — Cherbourg j ADRIATIC 3 avg. — Cherbourfl AQUITANIA 6 Jul. — Cherbourg | LAFAYETTE 3 avg. — Havre LA LORRAINB • lulU — Mavri FRANCE 4 avg. — Havn ADRIATIC » Jull. — Cherbourg MAURETANIA 11 avg. — Cherbourg FRANCE T lull. — Havre i LA LORRAINE 6 avg. — H»vr« PRCS. WILSON t julija — Trw ; CANOPIC 9 avg. — Genoa FINLAND • lull. — Chorbours DELV'iOERI 11 aug. — irtl CRETIC It Jull. — Q«no* ! BERENGARIA is ava. — Cherbourg MAURETANIA 1« Jul. — Cherbourg BOURDONNAIS 9 avg. — Havre LA SAVOIE 14 lull. — Havn AQUITANIA 23 avg. — Cherbourg J». KATOIKA 14 lull. — Genoa 2FELAND 6 avg. ~ Cherbourg LAPLAND 1« Jull. — Cherbouro OLYMPIC T3 avg. — Cherbourg OLYMPIC IS lull. — Cherbouro LA SAVOIE 13 avg. — Havra ARGENTINA 21. julija — Trat LEOPOLDNA 16 avg. — H-,ra SAXONIA » lull. — Cr.evboure PARIS 17 avg. — havn AMERICA - S3" Jull. — Cherbourg LAPLAND 20 avg. — Cherbourg LA TOURAINE tS lull. — Hwn LA TOURAINE 2C avg. — Havre ROCHAMBEAU 25 Jull. — Havre AQUITANIA 23 av«. — Cherbourg FINLAND «6 lu'l. — Cherbouro AMERICA C4 avg. — Cherbourg PARIS 9* Ju«. — Havre FRANCE 25 avg. — Havre CALABRIA 27 jull. — Cherbourg WASHINGTON 2/ a-g. — Cherbourg AOUITANIA 27 Jull. — Tr.l ADRIATIC 31 avg. — Chertoura KROONLAND 30 jull. — Cherbourg' Glede cen za voane listke ln vse flm^e pojasnila, obrnite ce na tvrdko rRAHK S4KSER STATE BANE __« Ocrtlaodt New York. UeSeMAl I-iSUK^'g Direktna aluiba is New Yorka In Bostona v NapolJ ln OeLove. Karte do Palermo In Meelne. VELIK PARNIK NA bVA VIJAKA. POCAHONTAS*' odpluje sredi julija Cene za NapolJ ln Genovo: Kab'ne tl&O naprej. 3 razr«-d I,. J5 vol d-vka. 1ZBORNA SLUŽBA — KRASNE ^DOBNOSTI. Oddelek za potnike: 46 BROADWAY, NEW YOHK. Oddelek sa prtljago: 120 BROADWAY. NEW YORK. NAREDBA GENERAL. I JUGOSL KONZULATA V«ak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaxe, da j3 v resnici jugoslovanski podanik. Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva zn zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostna dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, Ga so predloženi dok'imenti p risi ni -ii radostni, bo dobil prosilec pot-ai list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izdan potni list žele z dovoljenjem ministrstva. Ker je Število prosilcev ogromno in z vsakim dnem narašča, ni konznlatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo priOi vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi oa konzulatu ter dobi potni liit. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku, ir< ee ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanska je treba predložiti: stari potni list, domov-1 aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenem iz ministrstva PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, j ali poslati denar v domovino, da <*e ga potnik sam kupi, pišite naj-pmo za tozadevna pojasnila na 'znano in zanesljivo tvn*ko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York < Advertisement) Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domoviDe za Vašo (Iružino, sorodnik* ali prijatelja [Pišite za cene in druga potrebna iiavodila na najstarejše in skuie-no slovensko bančno podjetje: FRANK 8AKSKR STATE BANK (potniški oddelek) n OaHltsdt It 9mw Tork V T (Advertisement) CUHABE^pOR Največji. najhitrejši parnlkl na cvetu. Izboma postrežba cotnKc.*n. V vašem mestu ali bližini 1« lokal- ni aoent. V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUNSKO IN BOLGARSKO. CALABRIA 27. JULIJA Vozni list za Dubrovnik, Trat ill Reko $100. Vojni davek |5.00. Prsko Cherbouraa: BERENGARIA ........ 30. J-mlJa AQUITANIA .......... o. julije. MAURETANIA ........ 14. julija | French Line C0MPA6NIE GENERALE TRAHSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE LAPAVETTE .................. 2. ju||jm LORRAINE .................. 6. Julija FRANCE ..................... r. Julija SAVOIE ...................... 14. julija S S PARIC 33.700 to«. • 46.000 konjskih ali. 27. julija - 17. avgusta Dlraktna železnllka xvexa Iz A ar I ca * vsa alavn« točko Jugoslavija. Hitri carnlkt a itlrlml In avtmi vllak«- ma. Poseben zastopnik JugoslovanaM vlade bo prliakal Dotr Ike ob crthbdu na. lih parnlkov v Havru Ur jih točno o*. Drcmll katnor »a namanlenl. Parnlkl Francoska trte ao transoortlraV takcm_ vojna na tlaoča eahoalavsiklh va. laov brti vm naprlllk«. irrkart« ln hm fsralalls « 0BU2BIN1 PISARNI, 19 Stat« St„ N. T. •M pa DH lekalulh aaantlM. Cosulich črta Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Gravos&> in Trst. PRES. WILSON .... 9. julija ARGENTINA ..... 4. avgusta PRES. WILSON .. 27. avgusta Ct-ue za Trst in Reko so: $100 in $110. Potom listkov Izdanih za v«« kra« le v Jugoslaviji In Srblll. Razkošne uaodnostl prvega, druoa- aa In tretjeaa rairsda. Potniki tretjega razreda dobivala orezclačno vino. PHELPS BROTHERS, & CO. Passenger Department 4 West Street New York ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NOVE COLUMBIA PLOŠČE p« 85c Stovanakaa E42S2) Drummers parado ma_rA. K4«8) MIH svonCek. po tja "U'er J»^«hter of tPo for«t. ) Naprej uMav. alare. E4898> ^ieckl , 7iar, „, TOlaAk»« B4CS9) Na tujih tleh. potjo. f > 0®*«errelch mllltaor mar«. » Ko bi moj ljub! vedal. E7P00) 91 Reirlment. marš. E4C46) Šo enkrat Ta objamsm. f > Grenadier mar*, vojalk*. > Nedolino oko. petle F.16M) Holzh-ckerbaum mar«. B484«) Hausmajatcrca v tejatru. j _ ) Hoch vom Dachateln mar«. )|p«la poftonko Jodla^ ialjlvm. E;il7) S^lerlloder mar*. TojaAka, M1^Ka ) Hop. hop. 8chr.eJTK.lka ) Zaljubil aa 3« vrabec, »al J Iva. _ , , C 4 992) D rutinsko aladkoaU ^r Clevelandu E40i>6\ BeautlfulClrU polka. ) Od kod Je Špela doma. «a!)1va. I > Sky Rocket _ . H2184) Auf der Aim, val car Namika voJaika godba. , > Poatlllon mar« vojaška. KI411) RoaerRer marfl. vojaika. K22«0) Na zdravi pohod, oaarft. ) Aua dem Hochaeblrc. valcar ) Jeste ae povldam. mar«. Po dolgem Časa kjjo dobili prava nemSke ploWe, vojafika godba prva rente, krasni rojafikl margl in ralcerji. Dobili smo jib par tlsoC. Pravi glasni Colombia gramofoni od $30.00 do $375.00. Cenik v vseh jedkih Yam poSljemo brezplačno. Ko naroČite blago, nam dajte točni expressnl naato», rta blaso prej dobite. Naročho ln denar (mcney order) pošljite na: IVAN PAJK, Co,u",bD.Sr~fo" 24 Main St, Conemaugh, Pa,