Registered by Australian Post Publication No. YAW 1215" »mESSEfiGSR« glasilo slovedcev u austrpuji LETNIK XXVIII štev. 12 DEC 1983 * December 1983. * * Skoraj je že leto za nami, leto sodelovanja med klubi in doma pri gradnji raznih projektov in del. Za nami je prvi kulturni večer z nastopom šolske mladine, odraslih, naših mamic, našega pevskega zbora in tako dalje. Še so topli spomini na naše goste iz domovine, na vesele zvoke Planšarjev in Ljubljanskega okteta. Veliko dela je za nami in tudi veliko lepih spominov in upam, da se nam bodo v novem letu pridružili tudi tisti kateri iz kakršnihkoli vzrokov niso mogli to storiti do sedaj, saj le v složnosti in s sodelovanju bomo močni in uspešni pri našem delu. Hvala vsem voditeljem sekcij Slovenskega društva Melbourne in članom za dosedanje delo in pomoč. V svojem imenu in v imenu glavnega odbora S.D.M. želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1984 vsem članom, prijateljem in rojakom širnega Melbourna in Viktorije. Peter Mandelj, Predsednik S.D.M. ZGODOVINSKA DEJSTVA Dve važni obletnici smo imeli v letu 1983. I.decembra je minulo 65 let odkar je bila na kraljevskem dvoru v Beogradu proglašena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. 29. novembra pa je bilo 40 let odkar so v Jajcu na seji AVNOJ-a položili temelje drugi Jugoslaviji. Tudi če kdo gleda na te dogodke z mešanimi občutki, mora vendar priznati, da so to zgodovinska dejstva, neizmernega in usodnega pomena v življenju slovenskega naroda. URADNA SLIKA PROKLAMACIJE KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV l.Decembra 1918. Dr. A. Pavelič, podpredsednik Narodnega Sveta Srbov, Hrvatov in Slovencev čita pred tedanjim regentom, kasnejšim kraljem Aleksandrom I. deklaracijo o ujedinjenju z kraljevino Srbijo. DOGOVOR O USTANOVITVI PRVE JUGOSLAVIJE. Člani vlade kraljevine Srbije in Jugoslovanskega odbora na Krfu leta 1917. Tretji od leve sedi predsednik odbora dr. Trumbič, poleg njega na njegovi levici pa Nikola Pašič, predsednik srbske vlade. Od Slovencev je bil v odboru dr. Bogumil Vošnjak. KOVAČI DRUGE JUGOSLAVIJE. Na sliki so Djilas, Tito, Žujovič, H e bran g, Pijade in Kardelj. Drugi od leve Rankovič, slede V nedeljo 18. dec. je nenadoma umrl zadet od srčne kapi Tone Ludvik v 56 letu starosti.Do svoje prezgodnje smrti je vestno opravljal podpredsed-nikove dolžnosti na slovenskem klubu Jadran. Člani uredniškega odbora "VESTNIK" izrekajo globoko sožalje vsem svojcem in prijateljem pokojnika. V ponedeljek 12. decembra so v krematoriju Springvale upepeljili zemske ostanke Antona Špiljaka, ki je za vedno zatisnil oči v četrtek 8. decembra, ko mu je dokončno odpovedalo srce. Pokojnik, ki je nedavno slavil svoj 70. rojstni dan je bil rodom iz Celja. V predvojni Jugoslaviji je služil kot poklicni oficir v planinskih odredih na Gorenjskem, po prihodu v Avstralijo je bil zaposlen na železnici Viktorije vse dokler mu ni pred kakimi 15 leti srce pričelo delati težav. Pogreb je bil privatnega značaja in so se ga udeležili le najbližji prijatelji. kaj, kje, kdo? vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic., 3095. Telephone 437 1226 Predsednik - President: PETER M AN DE L J Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ Upravno-uredniški odbor — Editorial board ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA,LONČAR BOŽO,MANDELJ PETER PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, ŠPACAPAN SIMON. Tiska — Printed by CHAMPION PRESS Cena - Price: 50 cents Letno - Annual Suscription: 6 Dollars Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. LEON ŠTRUKELJ -85 LETNIK Leon Štrukelj, ki je pred 60 leti kot prvi Slovenec in prvi jugoslovanski špo-tnik osvojil na olimpijskih igrah v Parizu zlato kolajno je v preteklem mesecu praznoval svojo petinosemdesetletnico v odlični zdravstveni kondiciji. Po uspehu v Parizu je nadaljeval svojo telovadno karijero uspešno še na olimpijskih igrah v Amsterdamu in Berlinu in na raznih drugih svetovnih prvenstvih. Nabral si je tako veliko število športnih odličij kot še noben Slovenec. Po poklicu je pravnik in je bil tudi v tej stroki aktiven vse do nedavnega. Svojo športno karijero je pričel v Novem mestu, končal pa v Mariboru. Sedaj posveča največ časa zbiranju podatkov o vseh olimpijskih igrah na katerih NOVOLETNA Janez KaČar V preteklost staro leto je zdrknilo\ minilo je, se ne povrne več. Spominov m^ni mnogo je pustilo, Veselih maloi žalostnih, pretoéS. je sodeloval.To svoje delo opravlja s tako natančno doslednostjo, da bo zgodovinarjem telesne vzgoje in športa v Sloveniji pripravil izredno pomembno in dragoceno gradivo, ki bo imelo tudi mednarodno vrednost. V priznanje za njeno odlično znanje slovenskega jezika ter njeno ljubezen do vsega kar je slovenskega, do naših običajev in pesmi je na 'Vestnikovem večeru' dne 12. novembra uredniški odbor Vestnika poklonil gospe Sherill Šraj knjigo zbranih pesmi Berta Pribca 'Bronasti tolkač'. Ta prva slovenska knjiga tiskana v Avstraliji dobiva radi njene maloštevilne naklade in vse večjega priznanja pesniških vrednot g. Pribca, stalno na svoji vrednosti. G. Pribac pa je za gospo Šraj vpisal v knjigo svoje osebno posvetilo. Ali bo zdravja polno novo leto, mi bo prineslo srečo in dena,r? Mòrda se kar imam, mi bö odvzeto f det revež večji bom kot še nikdar. Ni važno, kaj z menoj se bo zgodilof ko pride zemlja znova naokrog. Edino glavno naj bi se spolnüo, da bil bi leto bliže Tebi, Bog. Gospa Vladislava Nikolič naša dolo-goletna naročnica je po povratku iz obiska pri svojcih v Sloveniji morala v bolnišnico, kjer se je morala podvreči težki in komplicirani operaciji. Sedaj se nahaja v bolnišnici za okrevajoče v Caul-fieldu. Želimo ji, da ne bo več dolgo ko bo spet toliko močna, da ji ne bo več potrebna zdravniška nega. V Melbourne Royal Hospitalu so morali pred tednom dni prav na hitro operirati Alojza Lavriča iz Brunswicka. Kirurgi so bili uspešni in g. Lavrič, kije oče našega sodelavca Dušana Lavriča, že zopet doma med svojimi ter ne bo dolgo, ko bo spet na "aktivni listi". Pred kratkim sta Suzy in Edi Gajšek odprla svoj modni salon "Paris Imports Boutique" ki se nahaja na 72IB Bourke Road, Camberwell. (Samo dve prodajalni od Camberwell Junction.) 26. novembra sta se poročila naša Irena Birsa in Karli Škofic. Po cerkvenem slavju smo se zbrali na slovenskem gričku v Elthamu, v prostorih Slovenskega društva Melbourne in tam sprejeli novoporočenca. Vsi smo bili prijetno presenečeni ob lepo okrašeni dvorani. Po uvodnih besedah g. Stanka Prosenaka smo se vsi počutili kot velika družina, ki se je zbrala, da praznije vesel dogodek. Hrana je bila izvrstna, postrežba točna in prijazna. (Kje ste dobili toliko mladih in čednih deklet in fantov). 'Planinka' je s svojimi melodijami poskrbela za prijetno domače vzdušje. Med gosti je bilo precej ljudi tujega porekla. Vsi so bili mnenja, da tako domače in lepe gostije ne pomnijo. V svoji prodajalni imata na razpolago žensko modno konfelcijo od ekskluziv-nega večernega oblačila do kvalitetnega oblačila za vsak dan in to za mlajšo in starejšo generacijo. Pri naslednjem nakupu svoje obleke se kar oglasite v tej prodajalni, kjer se boste lahko pogovorili v slovenščini in verjetno našli kaj, kar vam bo prišlo prav za katerokoli priložnost. Srebrno poroko sta v prisotnosti svojih številnih prijateljev proslavila v soboto 17. decembra naša zvesta člana in podpornika Ana in Saša Erič. Šampanjec je tekel kot iz vodnjaka in donela je pesem ter odmeval smeh vse do jutranjih ur. Po mladostnem izgledu obeh slavljen-cev bi človek dejal, da sta se poročila že v svojih šolskih letih in da obstoji velika možnost, da bosta videla tudi svojo zlato poroko. Vsaj tako jima vsi želimo. Radi bi se zahvalili gospodu Prosenaku ki je vodil vse slavje s svojim duhovitim čutom za smeh. Prav tako gospe Mariji Cvetko za ukusno pripravljeno hrano, posebno za "štrudelj" in "fiancate". Enako vsem gospem in gospodičnam, ki so pomagale v kuhinji. 'Planinki' hvala za prijetno glasbo, ki je še nas stare spravila na plesišče. Težko se je spomniti vseh, ki so na kakršenkoli način pripomogli k lepo uspelemu slavju. Prav lepa hvala vsem! Še posebno zahvalo bi radi izrekli Slovenskemu Društvu Melbourne, ki nam je dalo na razpolago svoje prostore na gričku. Družini Birsa in Škofič THE COMBINED RAGE Be it Rap or Disco Rock 'n' Roll or Punk New Wave or Funk We have Music with Lots of Spunk If "Boy George" Grabs Your Taste And if You Think 'Ac/Dc' are Ace The 'Stones' surely won't go to Waste. Whatever Your Scene Come Grubby or Clean It's gonna be the Best DISCO You 've ever seen ! ! ! On: Jan 21 st At: S.D.M. Eltham, 82 Ingrams Rd., Start: 7.30 Cost: 5.00 Dollars 1984 Research, p.m. Door prizes will be awarded. Prizes for best dressed Female will be given out. Male and This Disco is being organised by S.D.M., PLANICA AND JADRAN YOUTH CLUBS Photo courtesy of Rex Studios,Brunswick KNJIŽNICA S'D'M" Knjižnica S.D.M. je bila uradno odprta v nedeljo 20. novembra 1983. Popoldne okoli pete ure se je zbrala ob vhodu v knjižnico , ki se sedaj nahaja v bivši pisarni S.D.M. v domu na Eltham-skem slovenskem hribu, kar precejšnje število ljudi. Po pozdravnem nagovoru predsednika S.D.M. g. Petra Mandelja je ga. Helen Zibell uradno odprla knjiZnico s tem, da je odgrnila zastorček na spominski plošči. Mala Andreja Hojak je nato brezhibno deklamirala izvleček iz slovenske pro- ze pod naslovom: Slovenska beseda. Predsednica STAV-a, ga. Aleksandra Ceferin je nato orisala potek delovanja in probleme v zvezi z tukajšnjim Uveljavljanjem slovenščine. Ob koncu pa se je ga. Milena Brgoč, zahvalila vsem, ki so ji pomagali pri vzpostavi in reorganizaciji knjižnice. Omembe vredna je tudi razstava ter izdelovanje ročnih del ki so ga predstavile gospe: Marija Mertik, Marta Stoklas, Marija Uršič, Cvetka Hojnik, Jelka Pir-nat, Anica Kodila in Milka Oblak. NAŠA NOVA KNJIŽNICA Na dvajsetega novembra je bila knjižnica pri Slovenskem Društvu Melbourne uradno odprta. Odprla jo je ga. Helen Zibell, knjižničarka iz državne knjižnice v Elthamu. Prav ideja o knjižnici je bila objavljena v prvem slovenskem časopisu VESTNIK septembra 1955, pod naslovom: Knjižnica 'Naš sodelavec g. Polajnar Edi, je kljub temu, da mu njegov posel jemlje mngo časa, ponudil klubu, da organizira prvo slovensko javno knjižnico v Avstraliji. Mnogi izmed nas bi radi čitali slovenske knjige, pa jih nimajo. Mnogi jih imajo, pa tudi te jim leže morda mesece nedotaknjene po omarah. Zato se obračamo na vse in vsakogar s prošnjo: Poklonite ali prodajte slovenskemu klubu ako morete vsaj eno slovensko knjigo za začetek. Čim bomo imeli dovolj knjig in vse pripravljeno bomo obvestili preko Vestnika. Knjige si boste lahko izposojali tudi po pošti. Imena darovalcev bomo objavili. ' Seveda je knjižnica takrat začela z majhnim številom knjig in verjamem, da se mnogo spominjajo, da so se knjige v prvih prostorih slovenskega kluba v Carl-tonu že lahko izposojale. Lahko si mislimo kako so skrbeli in se trudili za slovensko književnost že v samem začetku obstoja Slovenskega kluba Melbourne, sedaj že pokojni g. Polajnar in kasneje tudi drugi, zato jim najlepša hvala. Ob preselitvi društva v nove prostore so knjige bile precej časa v zabojih. Bilo je drugega dela dovolj. Ni bilo denarja niti prostora za knjižnico. Kakor za vse je prišel čas tudi za to. Knjige so bile ponovno zaporedno oštevilčene leta 1978. Naj povem, da pri tem oštevilčenju je veliko knjig manjkalo, čeprav so vse nosile žig slovenskega kluba Melbourne. Za obžalovati je, da se knjige izgubijo, oziroma, da jih izposojevalci ne vrnejo. Povpraševanje po knjigah se je večalo, nekateri so knjige poklonili knjižnici nekaj knjik pa je tudi društvo nabavilo Začela se je slovenska šola in nabavljene so bile otroške knjige in šolsko gradivo. Zaradi lepšega pregleda in prave ureditve so bile knjige leta 1982 ponovno vštevilčene in razdeljene. Sedaj se uporablja "Dewey decimal classification", kateri je uveden v šolskih in državnih knjižnicah. Izbira knjig je kar dostojna že danes. Do sedaj je VKnjiženih 730 knjig, ki obsegajo, epiko, zgodovino, zemljepis, biografijo, poezijo, potopise, glasbo, otroško, mladinsko in versko tematiko; igre, drame, znanstvene in knjige v tujih jezikih; slovenske knjige v prevodih, slovenske izdaje v angleškem jeziku ter referenčni oddelek, ki je na razpolago studentom in ostalim, ki želijo podatke o gotovi snovi. Knjižnica razpolaga tudi s slovenskim tiskom; to so revije, koledarji, časopisi iz Avstralije, Evrope in obeh Amerik. Knjige si lahko sposodi vsak, ne glede na to ako je član S.D.M. ali ne. Izposojanje knjig je brezplačno; potreben je le vpis, ki se uredi z osebo odgovorno za knjižnico ter prijavni znesek, ki je sedaj 50 centov. Če se knjiga v določenem času ne vrne, to je v dobi enega meseca, se plača po 10 centov na teden. Sedaj knjižnico uporablja vedno več ljudi. Starejši radi posegajo po knjigah, saj s knjigo in slovensko besedo si pričarajo nazaj košček domačega, kar nam je vsem tako ljubo. Tako tudi otroci. Posebno otroci slovenske šole posegajo po pravljicah in slikanicah ter slovenskih berilih in si s tem bogatijo slovenski besedni zaklad. Marsikdo išče v knjigah slovenske kraje in njih zgodovino. Knjižnica se vzdržuje s prostovoljnim delom. Veselje je plačilo, če je veliko izposojevalcev knjig. Radi pa vidimo, če kdo daruje knjigo, kajti denarja za nabavo knjig, ki bi jih želeli ni nikoli dovolj. Največ knjig je plačanih od zvestih članov S.D.M. in samega društva. Veliko knjig pa so podarili člani, kakor tudi nečlani društva. Dobili pa smo tudi jene knjige iz Slovenije. Vsem, ki želijo obdržati slovensko književnost v Avstraliji najlepša hvala. V priznanje za trud k uspehu knjižnice S.D.M, nosi vsaka knjiga ime tistega, ki jo je daroval ali zanjo plačal. V svojem imenu in v imenu S.D.M hvala za prispevek knjižnici ge. N Roeder, ki je darovala Š Dolale in ge.Srnec za 4 Dolarje. Za darovane knjige pa najlepša hvala Cvetki Hojnik, Stanku Prosenak, Mariji Kramar,Danici Kozole, Dragi Gelt, Tanji Brgoč, Edvardu Brgoč,Vladislavi Nikolič in Slovenski Izseljenski Matici za otroške igrice ter notne mape za pevski zbor. Najlepša hvala tudi članom S.D.M., ki so plačali naročene knjige: F .Jelovčan !00 Dolarjev, D. Stavar 9 Dolarjev, P.Kalister 7 Dolaijev, E. Hojak 17 Dolaijev, V.Lampe 18 Dolarjev, M.Krnel 23 Dolarje. Ker smo že pri koncu leta naj vam zaželim vesele božične praznike ter srečno in veselo noov leto 1984. Milena Brgoč. Najlep ša hvala tudi Nevi Kastelic, Sandri Krnel, Dragici Gelt, Mariji Oppelt za njihovo veliko pomoč pri knjižnici. Enako tudi hvala g. Arnušu in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu naše knjižnice. PRVA SLOVANSKA TISKANA KNJIGA Pol tisočletja je minilo odkar je bila tiskana prva slovanska knjiga in to je bil staroslovanski glagolski misal. Datum dokončnega tiska je natančno poznan: 22. februar 1483. Kljub vsemu raziskavanju pa še ni bilo mogoče ugotoviti kje je bil misal tiskan in kdo je ,to delo opravil. Kakor pri mnogih starih rokopisih in knjigah se tudi avtorji misala niso hoteli bahati s svojim delom, da ne bi izgubili "večnega plačila". Nedvomno pa je, da je jezikovna in vsebinska oblika tiskanega misala nastala nekje v Istri, in sicer na osnovi rokopisnega misala kneza Novaka iz 14. stoletja. Tiskarsko je misal vrhunski dosežek, kar nam dokazuje s kako veliko ljubeznijo so se tiskarji lotili svojega dela, ki je nastalo komaj nekaj desetletij po tem ko je Gutenberg izumil tiskarski stroj. Ta prva slovanska knjiga, tiskana v glagolici je zagledala dan isto leto kot prve knjige na Dunaju pa desetletja pred prvimi tiskanimi knjigami v Moskvi in celo Berlinu. To delo glagoljašev dokazuje, da so bili tesno povezani s tedanjim kulturnim življenjem v Evropi. Tudi to, da so kot prvo knjigo izbrali misal je znamenje povezave s celotno cerkvijo rimskega obreda, v kateri se je ta oblika misala začela tudi širiti s tiskom. Latinski misal pa je bil prvič natisnjen komaj enajst let pred glagolskim v letu 1472. Besdila v misalu predstavljajo pravo zbirko verskega slovstva, saj so v njem odlomki iz stare in nove zaveze psalmov,pa seveda tudi molitve in pesmi. Istrski izvor misala iz leta 1483 kaže na to, da je bilo bogoslužje v slovanskem jeziku razvito tudi v župnijah severne Istre, kjer živijo Slovenci. V arhivih krajev okoli Kopra, Trsta in tja do Gorice se je ohranilo dokaj glagolskih dokumentov in v kamen vklesanih napisov. Vsaj ponekod je bila glagolica tudi v Sloveniji domača pisava, v kateri so mogli zapisovati slovenske besede. Primož Trubar, ki je izdal prvo slovensko knjigo je to pisavo poznal, vendar pa je sam uporabil latinico, ki je bila v osrednji Sloveniji bolj poznana. SP08ÖJEN0 TRNJE Precej smo, bratje, debeli, ker se stalno hranimo z obljubami. (Iz Večernjih novosti) Dosti smo slišali o sovražnikih, govorite malo še o sebi* (Iz pomike) Dobri kažipoti ničemur ne služijo ob slabih pote]}. (Iz Ježa)' Tiste šale, kje smo vse mi prvi na svetu, so bile zares šale. (Iz Ježa) VeHkokrat zapeta, je tudi dobra pesem dolgočasna» (Iz Ježa) Kako zagotoviti delavsko večino v partiji? Enostavno. Pometati iz nje — vse nedelavce, (Iz Ježa) L^Ul 0UÜ3jp Šf&UBD jOTbffiiniftai ife^aDÄUuxmuti a^rfirfifuffirh xowdfeas UDth onoso^s $90F0MI ifiSQOD&N tf 0*ih ^DbfliEflffli ifiOfflTbOOU« OOffi ' law EtvgaEcvs|p a&attm&afff " " Hitaih «mio di ififfimmi ;o»ffo 52rli mmsMtnii Afflili «ifcflpl a Mft&eih dfimmmthps^ jtoftrafhya Bflìhbx ifiamaciibfriiiix mffffù trnom« miffo^dfraxxaroD xanb&äfBomx mpfeimxmjxuaD BODlhftOtfOlIDig HfrCbTOUi ftrffc fei pafóffiiibft ^b/ano Iaf®no $ eODifid^^sl X^jfipdtl^Jg ìfbJksrfì |ftD Öfio XihailOWDEÄXililfieO^I 0J3 XE, owo Si 4Dil 5 ifionbihoxcrao^oja äfb anaorbfliQjDi [uüafr xlwo SxiJi^wnfl^odfioom^g®! ©x 43 0JE3 fcsSWS) UbihtlDih ififfil^XOilrli ornai mdamhoööo ifimroJHnl 5 an •oeffi ĐrasfSm^Hi^j&ffinM f Posobo aea «dteoS ©xo ame&rfiinixjp 2 a> ÖSX^iBBih taaXHEÜODi LÖa s®' to^HMjDi ^Arnica oja u SWB Sbandi [tai^XÖBOÜIH mbäSIb oöfiö |tai2» wuua 3 inite&^o 5 B ttmtaxi xüfio OTöOiii&oöfeijiw 2*000« xsrhpaxstfi 9X&J0D0 MI Ä43 ramama 5 ^oijmj&irođh strana Ojra jawtoumbnwi api smi fUhs ^vasuBDcrar w-s imitai rfbsamfi HOUMI$&0BD w« »OTstìfimuea A xmirhEÄäSaD^DjrawrteaDiiin o^ffiife^xmi^öfiam&^puiilirtl Kitifftareani Retiti iMojpa jxm » uD&wxxffl« iiterftffimiaiiB litt %di & FUJ»'{pi&-jPmnno ©ritaaus «sa DJDt3rffmqjp A/.a s^sEAiDDfh rasmuxni HOsfi^H i^sh jkiaws Sbsfioiiffr fOEsOtffasiiiftToaiii imaHOTboàÓD [ifcHihsD om fusrtfff&^ffiahx.^ A ysaa »«omi muh mifbeaßÄ DhjMranBeiraainBOinii SOSM stufimi jsui ■ÖÜUHM^ ODOIN eucfiübDaiiiffa^iroama ajws J51I |HDBUk2» facEihw i TO [Eonfit UĐHJtiffi 39X8 oyadfio cputedhifiiua »Si x m&wÀiM9dh&m>i aoMfe jJüMibo «öiäsüdh «aro oi»3>fharagp jsmh mi omh msBt¥(bXü\ xfxwpo XGTBÖI t OSttMEDUIH flfajDlfl-Ui S^dS |volj dobra. Šele ko je bil leta 1862 ustanovljen »Prager Männerturn-verein«, so lahko v Pragi ustanovili tudi češko društvo, ki pa se tedaj še ni imenovalo Sokol »iz bojazni, da bi bilo, to ime morda v oviro ustanovitvi društva«. Veindar so v vsakdanjih pogovorih že od vsegß ztó&tka imenovali to društvo Sokol, ki je »žš čivtia v vseh češkoslovaških deželah živelo v u*tihijudstva« • Ustanovnega občnega zbora se je v preurejeni telovadnici udeležilo 70 članov. Pred ustanovnim zborom se je »brez vpisnine in brez zaveze plačevanja vstopnine (članarine) nabralo 105 članov. Po občnem zboru pa se je oktobra kot gotovih udov vpisalo 79 društve-nikov, ki so tedaj kot prvenci društva za imenovati«. spomnil se je velikanskih žrtev Srbije. Končal je z besedami: »Prejmi torej naše poklonstvo ti, naša krasna, ob neizmernih mukah rojena in zato za večno neporušljiva Jugoslavija!« Takrat pa se prikaže na balkonu nov obraz. Nadporočnik Mihajlo Rostohar zahteva v imenu zbranih vrst častnikov in vojakov besedo in jo dobi. V svojem kratkem nagovoru omeni, da slovenske vojake vežejo težke verige izsiljene prisege tuji vladi, potegne sabljo in vzklikne: »Mi vojaki odrekamo pokorščino Avstriji in prisegamo zvestobo svoji narodni državi Jugoslaviji!« Vrste vojakov in častnikov prekrižajo sablje in bodala v znamenje prisege. Prelomen trenutek. O njem je zapisal časniški poročevalec: »Navdušenje množic nepopisno. Gromkih živijo klicev noče biti konca. Med množicami gre vihar kakor veliki val: vsakdo ve, da prehajamo iz stare Avstrije v Jugoslavijo.« Na balkonu škof Jeglič razburjeno pristopi k Rostohar j u in vzklikne: »To je pa revolucija!« Rostohar .piše, da mu je odgovoril: »Da, Prevzvišeni, tako nekako.« Nekam čudno, kar srhljivo je danes brati trditev našega specialista za zgodovino nastanka prve jugoslovanske države, da so se »drugi (tj. Slovenci in Hrvati) na kraju rata našli medu pobeđenima.« Manifestanti 29. oktobra 1918 se gotovo niso imeli za premagance. jugoslovansko svobodno zedinjenje Slovenci so med prvo svetovno vojno razvili široko in množično gibanj e za samoodločbo, ki so ga razumeli kot jugoslovansko svobodno zedinjenje. Gibanje je imelo omenjene slabosti, a končno je bilo uspešno. 29. oktober 1918 oznamenuje njegovo zmago. V natančnih zapisnikih je vseh 79 ustanovnih članov Sokola imenovanih po abecednem redu; poleg tega pa so zraven napisani tudi poklici, ki jih opravljajo. Med ustanovnimi člani je bilo deset posestnikov in gospodarjev, osem obrtnikov in trgovcev, 36 uradnikov in drugih, 16 trgovskim pomočnikov, in devet rokodelcev. Ko je bil sprejet najpomembnejši društveni akt, je ostalo na dnevnem redu le še nekaj točk, ko bi se morali Sokoli pogovoriti o* pomembnih podrobnostih. Takó je takoj po branju in sprejemu društvenih pravil dr. Frgn Žeravec, delovni predsednik zbora, »predložil sprašajne, koliko vpisnine in plače vsaki društvenik odrajtuje«. Sklenili so, da bo vpisnina en goldinar, mesečna članarina pa 50 krajcarjev. Pogovoriti se je bilo treba tudi o sokolskem kroju, ki bi ga člani nosili na izletih, javnih prireditvah in slavnostih. V zapisniku je z rokopisom Bernarda Jentla napisano, da »se je zavolj obleke z veliko večino sklenilo, da bo tako, kakor pri Čehih, razen klobuka, kateri bo po češki civilni modi s peresom«. Medtem ko se slovenski sokolski Kroj vsa leta Sokolovega delovan jam spreminjal, pa so -kdo ve zakaj - veliko ra^pr/g/ljali o pokrivalu. Na ustanovnèm občnetn zporu so se odločili za siv klobuk s peresom in znamenjem, čeprav so imeli češki Sokoli čepico, leto dni pozneje so na občnem zbo£|i Ljubljanskega t ■ ' mmmmm • ; , I' 1 ' •• ■ ^ 1 i * ; " i ';,v Wii ' .; | " * ■ ' ^ >< • ■ <•< - J:; \ * Vii v» v A Ji*?*« _ '/t. S+jfS+rM. j l^^/L — \....... ---- *' « .j, ,, .1 11 Ii|ii;: •... "'.. • ■ v . ••••• ;.:':• • •. . M* .M lili ^ -v J ' gifWi®. jpwÄ? m * Wkm sfeTi^'v-' ' ff i ■/ ÈÉmmM:; 1 :;;: • ' ì- IMI vi M i i Na Jentiov poziv za ustanovitev telovadnega društva se Ježe v nekaj dneh odzvalo 51 Ljubljančanov Nov zgodovinski položaj za Slovence Znano je, da takrat še ni bila ustanovljena Jugoslavija kar v celoti. Utemeljena je bila država južnih Slovanov nekdaj habsburškega ozemlja. Njen vrhovni organ je bilo Narodno viječe (svet) Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu, njeno ime Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vrstni red imen narodov je izrazil veliko vlogo Slovencev pri njenem nastanku. Združevala je vse Jugoslovane habsburške monarhije razen vojvodinskih Srbov, ki so se neposredno pridružili Kraljevini Srbiji. Do združitve Države SHS s Kraljevino Srbijo, ki se ji je medtem priključila še Črna gora, je prišlo 1. decembra 1918. V mesecu dni samostojnega obstoja Države SHS se je zapletala problematika zedinjenja, ki se je 29. oktobra v Ljubljani zdela tako brezpro-blemska. Zedinjevanje se še ni odkrito povezovalo z razlikovanjem zmagovalcev in premagancev, je pa konec koncev izrazilo razmerje dejanske moči. O premagancih se je govorilo pozneje, v polemikah v skupščini vidovdanske Jugoslavije. Vse to je že novo poglavje zgodovine. Dejanje z dne 29. oktobra 1918 je Slovence postavilo v bistveno nov zgodovinski položaj, na kakršnega so bili le slabo pripravljeni. Programa ali akcijskega načrta za način vključitve Slovencev v širšo jugoslovansko skupnost in za zagotovitev njihovega mednaT rodnega položaja, predvsem glede vprašanja meja, ni pripravila nobena strgnka niti sam Narodni svet v Ljubljani ne. Samo dvoje je bilo v tem Svetu jasno in nesporno: proč od Avstrije in v Jugoslavijo! Na popolnoma samostojno slovensko državnost nihče ni računal ali o njej govoril. J Če br govorili v «Lanašnjem sestankarskem jeziku, je bija zadnja točka dtteVnega teda tega zgodovinskega sestanka v; provizorični telovadnici na Dunajski cesti v Ljubljani »Razno«. Ni znano, pod kakšno točko so obravnavali raznoterosti, vendar je nesporno, da so pod točko vsekakor »enoglasno sklenili, pevski zbor družno z citavniòo osnovati«.« Ze dva meseca po teta dogodku pä je bila prva Sokolova veselica, na kateri je predsednik dr. Costa - malo za šalo in še več zares -že ocenil nekatere mejnike v dotedanjem sokolskem gibanju. V zapisniku o tem družabnem dogodku je zapisano: »Vvodni govor je imel predsednik dr. Costa, v katerim je naglasoval štiri imenitne dobe iz zgodovine Južnega sokola: 1. doba, ko smo na rešenje naše prošnje za ustavnavo leto in dan čakali, 2. doba, ko so naše ptavitò obrezali in skrčili, da je joj, 3. doba, da po agitacijah Švabov in nemške vlade , diugò telovadsko društvo v Ljubljani napravilo in sicer naših zagotovljenih udov odcepilo; to so tri žalostne dobe; četrta, vesela, pa je, da Sokol dobro stoji, da ima toliko prijatlov in podpore in da se je danes tukaj sobralo mladih čverstih Sokolov v veselje.« Praporščak Južnega sokola Frank Drenik (prejšnje stoletje) Pet let ponfifikata Janeza Pavla II. VATIKAN, oktobra - Ko je prišlo veselo oznanilo »habemus papain«, so nekateri mislili, da je novi papež črnec. Že na konklavu se je postaren italijanski kardinal vedno bolj nemirno spraševal, kdo je ta »Bottiglia« (Wojtyla), agar ime je vse pogosteje sKšaL Konklave je trajal od 14. do 16. oktobra. Na ta dan je bil izvoljen tretji papež tega leta 1978. Danes, pet let pozneje, se lahko ob spominu na te dogodke samo nasmehnemo. Wojtyla je zdaj gotovo ena najbolj znanih in najbolj markantnih osebnosti našega časa. Da, nekateri trdijo, da je tako močno stopil v ospredje, da je Cerkev ostala v njegovi senci. Kardinali, zbrani za zaprtimi vrati Sikstinske kapele, so takrat gotovo pokazali veliko drznost in domišljijo, ko so po 456 letih prvič izvolili papeža, ki ni bil Italijan. Toda nekateri mislijo, da so kardinali volivci dobili več, kot so pričakovali. »Cerkev na Knjigovodskega obračuna teh petih let ni težko napraviti. Lahko rečemo, da je to papež, ki je na dvajsetih potovanjih obredel ves svet, od Filipinov do Zaira, od Poljske do Brazilije. Papež, ki je izdal tri okrožnice, v katerih je med drugim začrtal »človeka kot pot Cerkve« in opozoril da ima človekovo delo prednosti pred kapitalom. To je tudi papež, ki je utišal nemirne teologe - Klinga, Pohiera, Schillebeeckxa in druge - ki širijo dvom o cerkvenih dogmah in so mu, kot mislijo nekateri, bolj zoprni kot zagrizeni tradicionalist Lefebvre. To je papež, ki je nadaljeval poskuse svojega predhodnika, da bi ukrotil rimsko Kurijo in uredil vatikanske finance - prvo z več uspeha, slednje s precej manj. Janez Pavel II. je tudi papež, ki sanja o krščanski Evropi, papež, ki na vsakem koraku brani versko svobodo kot vrhunec človekovih svoboščin in obsoja zatiranje, a obenem tudi vsakršno nasilje, tudi upor izkoriščanih. Toda pri Wojtyli se ne moremo zadovoljiti samo s knjigovodsko bilanco. Janez Pavel II. je predvsem papež velikega pròjekta, velikega poslanstva: vdihniti Cerkvi na pragu leta 2000 novo moč. Kajti po njegovem samo božja resnica lahko reši človeka pred usodnimi posledicami sadov njegovega nebrzdanega uma in samo Cerkev lahko prinese razvrva-nemu svetu novo ravnotežje. Temu poslanstvu je podrejeno vse, kar je povezano z delovanjem tega papeža: karizma, potovanja, zahteve po disciplini, enotnosti, spoštovanju verskega nauka. Zakaj če hoče biti Cerkev močna, morajo biti verniki samozavestni in enotni. Ta papež, »prvi, ki ni narejen iz plastike«, kot je rekel neki veleposlanik, je s čvrstim korakom in s križem, ki je obenem žezlo in palica, stopil pred božje ljudstvo in ga že prvega dne pozval: »Ne bojte se! Na stežaj odprite vrata Kristusu!« Nepolitična političnost Janez Pavel II., slovanski papež, o katerem so sanjali poljski romantiki, škof z okopov na mejah krščanstva, hoče vdihniti srčnost kristjanom, pomehkuženim od blaginje, oslabelim od notranjih dvomov in stisk, skušanim od potrošništva, prestrašenim od zatiranja ali pa tudi malo bolj skromnim po srečanjih z »znamenji časa«, ki prinašajo toliko dvomov in toliko novih vprašanj. Nič takega, kar bi lahko navdalo z malodušjem krakovskega nadškofa, ki se je s prižnice vse življenje boril proti tem občutkom. Kako naj Cerkev širi resnico, ki je je današnji svet tako potreben, če se verniki skrivajo v katakombah? Posodobljena konservativnost •— 1 i)- Gotovo pa je, da neverjetna samozavest, ki jo kaže ta papež, ne sloni zgolj na namišljenih kategorijah ali zmotnih ocenah. Resda so množice, ki se zbirajo povsod na njegovih potovanjih, deloma tudi organizirane in mno- gi ga hodijo gledat predvsem zato, ker je superstar, in ne zato, ker je duhovni voditelj. Toda nobenega dvoma tudi ni, da mu mnogi ploskajo ne samo zato, ker se jim zdi> da jih pod tem papežem ni treba biti sram, da so kristjani, ampak tudi zato, ker jim je njegova samozavest opora v človeški stiski. Ali je to trajen učinek, je težko reči. Po nekaterih' informacijah se je ponekod v zadnjih letih spet povečalo zanimanje za duhovniški stan, ki je že nekaj desetletij v hudi krizi. Pravijo mu tudi papež gotovosti ali neomajnih prepričanj. Če se ga tudi znotraj kdaj poloti dvom ali negotovost, tega navzven ne pokaže. Ne zdi se mu, da je v Cerkvi v današnjem svetu prostora za dvom. Nasprotno, lahko bi rekli, da je dvom po njegovem najhujši sovražnik današnjega katoličana. Morda si je tako mogoče razložiti, da odklanja nova teološka iskanja, ki segajo na polje dvoma, da ne kaže razumevanja za notranji pluralizem v Cerkvi in da ga ne pritegne dialog z drugimi kulturami. Vera lahko po njegovem samo daje, nima kaj sprejemati. In če hoče dajati, mora biti močna in enotna. Karol Wojtyla je evrop^ri papež, čeprav so njegovi pogledi na svet glede na prejšnje Dapeže kljub temu »ekscentrični«* kot je duhovito zapisal nekdo. Ž drugimi besedami, Janez Pàvel II. tudi iz Rima gleda na svet s krakovskimi očmi. Toda to še ne zadostuje, da bi lahko rekli, da Janez Pavel II. ni evro-centričen papež. V svojem odnosu do »mladih cerkva« je sicer pozoren, vendar v bistvu tradicionalističen. Toda kljub temu je samo dejstvo, da ni Italijan, precedens in izjema. Danes ni več ne senzacija ne škandal, da papež ni Italijan. Umestno je torej vprašanje, ali bo Wojtylov tradicionalizem enotno obarval vso svetovno Cerkev ali pa se bo v času tega pontifikata nadaljeval prodor pluralizma, ki bi moral po logiki razvoja, kot v drugih svetovnih organizacijah, pripeljati do prerazporeditve moči v korist neevropskih držav. Da bi odgovorili na to vprašanje, pa je pet let vsekakor prekratko obdobje. ANDREI NOVAK BELI MENIHI Stiski samostan je iz dušnopastir-skih nagibov ustanovil oglejski patriarh Peregrin, ki je zasedel patriar-ški prestol leta 1132 in umrl 1161. Ko je prevzel obširno škofijo, ki je segala do Dravs, je kmalu spoznal, da krščanstvo v slovenskem delu njegove škofije še ni pognalo dovolj globokih in trdnih korenin Zato se je odločil, da na Kranjsko, kjer takrat še ni bilo nobenega samostan^ povabi cistercijana ki naj bi mu pomagali pri poglabljanju in utrjevanju verskega življenja med Slovenci, r Prvi menihi so prišli v Stično iz Francije, iz samostana v Morimon-du, ki je bil leta 1115 določen, naj širi cistercijanski red proti vzhodu Zemljišče, na katerem stoji stiski samostan, je bilo v 12 stoletju last višenjskih plemičev. Ti so svoje zemljišče Zatičina prepustili patriarhu Peregrinu, ki jim je dal v zameno zemljišče v šentviški župniji, ki je kot prafara pripadala oglejski Cerkvi. Tudi prvi menihi so stanovali v Šentvidu in od tam vodili zidanje samostana. Dne 7. julija 1135 se je začelo v Stični redno samostansko življenje, leta 1136 je patriarh izdal stisko ustanovno listino in tedaj je verjetno prišel tudi prvi opat Viricene, cerkev pa je patriarh posvetil a julija 1156. Patriarh je dal stiškemu samo stanu trdno gospodarsko podlago, kakor so zahtevala redovna pravila S svojimi darovi so podprli Stično plemiški dobrotniki, ki so želeli biti pokopani v samostani^ da bi redovniki zanje molili. Do leta 1539 so našteli 230 takih dobrotnikov ali-ustanoviteljev, papeži in patriarhi pa so ji pridružili različne župnije Leta 1771 je bilo pod jurisdikcijo stiškega opata 37 župnij, pod jurisdikcijo ljubljanskega škofa pa 23! V viharnem toku zgodovine Stiski samostan in cerkev je sezidal znameniti stavbenik Mihael, ki je prišel z menihi iz Francija Samostanska cerkev spada med največje cerkvene stavbe na Slovenskem: dolga je 6Q88m, široka 20,35 m, viso ka 13,50 m. Cerkev je nastala v romanski dobi in je kljub mnogim prezidavam ohranila vse bistvene séstavine romanske bazilika Prezbi-terij se je prvotno končal s peterimi polkrožnimi apsidami. Po svoji izvedbi je stiska cerkev edinstvena in se uvršča med najzanimivejše primere zgodnjega cistercijanskega stavbarstva v Evropi. Ód leta 1136 do danes se je v Stični zvrstilo 56 opatov in velika Stična : pogled na cerkev in del samostana večina med njimi so bili veliki in sveti možje, ki so uspešno vodili samostansko družino, le v 14. stoletju, ki je bilo žalostno v oglejski in vesoljni Cerkvi, je padlo nekaj sence tudi na stiski samostaa V 15L in 16L stoletju je Stična veliko trpela zaradi Turkov, ki so v letih T471 (Jurčič: Jurij Kozjak) in 1528 samostan zavzeli, oplenili in opustošili. Kmečke upore in protestantizem je Stična preživela brez večjih pretresov. In prav v teh preskušnjah in stiskah se je pokazala notranja moč Stične, ko je v baroku zopet vstala močna na znotraj in zunaj. Potem pa je prišlo usodno leto 1784, ko je v Avstriji vladal cesar Jožef II., privrženec državnega absolutizma in prosvetljenstva. Brezobzirno je posegal v versko življenje; odpravil cerkvene bratovščine in se slednjič spravil tudi nad samostana V vsej Avstriji je zatrl nad 800 različnih samostanov, v Sloveniji pa 55. Razpustitvena odločba za Stično je bila izdana 4. oktobra 1784, 25. oktobra pa so morali menihi samostan zapustiti. Opat Taufferer je odšel v Ljubljana kjer je čez pet let umrl, patri in bratje pa so se razkropili po drugih cistercijanskih samostanih ali pa so odšli na žup nije. Tudi v Stični je bila ustanovljena župnija, ki pa so jo prevzeli škofijski duhovniki. Samostan je desetletja sameval, potem so v njem nastanili ljudsko šolo, davkarijo, sodnijo ter kaznjenca Leta 189Q torej po 114 letih, je cistercijanski samostan Mehrerau ob Bodenskem jezeru od države kipil stiski samostan in nekaj zemlje in nato se je zopet začelo redovno življenje, ki zadnja leta lepo napreduj a Neizmerno kulturno bogastvo Vsaj na kratko moram omeniti še velike zasluga ki si jih je Stična pridobila za kulturo, gospodarstvo^ znanost in umetnost na slovenskih tleh. V samostanu je bila bogoslovna šola in znamenita pisarska delavnica (skriptorij), v kateri je nastalo največ in najlepših latinskih rokopisov pri nas. Hranijo jih na Dunaju in v Ljubljani Bogata in dragocena je bila samostanska knjižnica, kije ob razpustu štela 2663 zvezkov. Zal je mnogo uničenih — kakšna škoda za našo kulturo! V letih 1420-30 je nastal znameniti „stiški rokopis", ki obsega slovenske molitva splošno spoved in velikonočno pesem v slovenskem jeziku Cistercijani so bili veliki stavbarji, kar smo videli ob njihovi cerkvi in samostanu, vidi pa se tudi na cerkvafy ki so bile v njihovi upravi. Stiški opati so bili v živahnih zvezah z vodilnimi kulturnimi delavci na Slovenskem, opat Taufferer je leta 1770 izdal krščanski nauk, ki je doživel več izdaj. Ob geslu „moli in delaj" so stiški menihi mnogo storili tudi za gospodarski in gmotni napredek slovenskega človeka. Pospeševali so polje delstvo, uvedli železen plug in drugo orodje ter k nam prinesli nove sadne in žitne vrsta Zidali so mostove in napravljali ceste ter pospeševali trgovina V samostanu so imeli lekarno in patra ali brata zdravnika, ki je pomagal ljudem tudi zunaj samo stana O Stični so mnogo pisali naši zgodovinarji, pisatelji in umetnostni zgodovinarji. Najobširneje je o njej spregovoril pisatelj Ivari Zoreč, ki je ob 800-letnici samostana zasnova! povest v štirih delih Beli menihi, ki je v letih 1932-37 izšla pri Mohorjevi družbi. Z4NIMIMOSTI iz SLOVENIJE SLOVENSKE ŽELEZNICE Rezultati poslovanja Slovenskih železnic so letos bistveno boljši kot lani, čeprav je v nujno ppotrebne sklade pritekla le tretjina predvidenega denarja. Na območju Ljubljana je količina pretovorjenega blaga za 9 od sto večja. Porast je predvsem posledica povečanega števila prevozov na notranjih relacijah a mednarodni transport kaže znake upadanja. Število potnikov v notranjem prometu še vedno narašča in je bilo do konca septembra za 5% večje kot v enakem obdobju lani. V spalnikih in zelenili vlakih so zabeležili 28 odstotno povišanje prometa. V zadnjem času je prišlo do velikih težav pri izvozu izdelkov, ki potujejo po železnici. To se je zgodilo ker primanjkuje vagonov in zato ker jih na mejnih postajah uporabljajo sosednje železnice. HRANA ZA VSAKOGAR Pravica jesti, da bi potolažili lakoto, je človekova pravica, ki nikoli ne zastara, in ki vseljuje obveznost zagotoviti vsem ljudem redno prehrano. Tako je povedal papež Janez Pavel II, ko je sprejel delegacije 156 držav, udeleženk zasedanja organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo v Rimu. Papež je tudi dodal, da je nujna nova gospodarska ureditev v svetu, ki bi zagotovila razdelitev svetovnih bogastev v prid državam v razvoju. VINJENOST PROBLEM Število prometnih nesreč, ki število prometnih nesreč, kk so se v Sloveniji zgodile zaradi alkohola v zadnjem času hitro narašča. V primeijavi z enakim obdobjem lani je vinjenih voznikov vedno več. Te nesreče seveda še pomnoži deževno in megleno jesensko vreme. Lani so vinjeni vozniki povzročili na slovenskih cestah kar 430 prometnih nesreč z mrtvimi in ranjenimi.. Miličniki pa so odvzeli 16.388 vozniških dovoljenj. Da bi zaščitili pešce so prometne oblasti izdale nalog, po katerem bodo morali pešci biti obvezno opremljeni z odsevniki, kadar je vidljivost zmanjšana. To pravilo bo obvezno za vsakogar od 1.februarja 1984 dalje. JADRNICE V RADENSKI V prihodnjem letu bodo v Radenski zgradili 20 jàdrnic, katere bodo potem izposojevali turistom na Jadranu. Za razliko od drugih domačih izdelovalcev, ki na leto zgradijo 45 jadrnic in jaht so v Radenski za izdelavo svoje prve jadrnice uporabili kovinske materiale, ne pa izredno drage uvožene plastične snovi. Jadrnice bodo dolge 8.89 m, široke 3.15 m in visoke 2.15 m. Jambor bo visok dvanajst metrov. Opremljene bodo tudi z motorem močnim 13 kW. Primerne bodo tudi za plovbo po plitvi vodi..Imajo pet ležišč, kuhinjo in poseben sanitarni prostor. Oddajali jih bodo v najem navtičnim klubom po Jadranu in si obetajo za enotedenski najem 2000 do 3500 nemških mark. g u stav j a rt u s iz pesniške zbirke pesmi Pesmi (torej: pesmi — psi) je prva, pesniška zbirka koroškega pesnika in slikarja, učitelja iz Podrožce Gustava Januša (Državna 'založba Slovenije 1978, 42 strani, 33 pesmi). Naslov hoče povedati, da gre za pasje ponižane in izigrane koroške Slovence. NAŠA VAS Na belo steno sem obesil sliko naše vasi. Lepa je ta naša vas. Na sredi stoji cerkev v gotskem slogu in okoli nje so strnjene druga ob drugo .rumene, bele in zelene hiše in v vsaki hiši nekdo stanuje: v rumeni družina, ki ima pet otrok. Lani so imeli nesrečo : nekdo je povozil mačko, ki so jo imeli vsi tako radi. V zeleni družina, ki ima dva otroka, fanta in deklico, kakor sta si mati in oče želela. Vsi so srečni, ker imajo vsi isti okus: vsi namreč zelo radi jedo svinjsko pečenko. In v beli hiši je trgovina. Kupiš lahko vse, kar potrebuješ za življenje, o vseh svetih so celo prodajali svečke in lučke za na grob, o božiču pa okraske za božično drevo in o veliki noči zajčke, pri katerih so imeli smolo, ker sta dva padla na tla in se zdrobila, bila sta pač iz čokolade, še ena hiša se vidi na sliki, ki je rumeno pobarvana: to je vaška gostilna. Ker stoji blizu cerkve, gre tja po maši veliko ljudi, ki tam pijejo in pojejo: najrajši pač pesmi, ki pojejo o ljubezni, o polju, o glažku, o vincu rumenem in o mladosti, škoda je samo, da morajo gostilno opolnoči zapreti. Vsi ljudje te vasi pa hodijo v gotsko cerkev z baročnim oltarjem ne samo k maši in spovedi, tudi zelo radi k porokam. sSamo če kdo umre, tedaj ga morajo nesti tja. In čisto zadaj se vidi še lipa, ki je stara menda čez tristo let. Votla je že in trhla, morali bi jo posekati -škoda za našo vas. REKORDNE CENE V primeijavi z lanskim decembrom so cene v Jugoslaviji poskočile že za 41.9%. Samo v enem mesecu, to je od septembra do oktobra so cene poskočile za 4.9% :Tako so presegle rekord iz leta 1981, ko so se zvišale za 39.3% ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE Enciklopedija Slovenije bo v šestih zvezkih vsebovala približno 8000 stvarnih in 6000 biografskih gesel. Tako je skleni Svet enciklopedij pri predsedstvu RK SZDL Slovenije. Od založbe Mladinska knjiga pričakujejo, da bo do spomladi 1984 pripravila predlog za novo finančno ovredno- tenje projekta. Kranj je mesto s 33 522 prebival-» ci. Arheološki sledovi sežejo v prazgodovino, sodobna močno razvita industrija opravičuje njen polet v prihodnost, prebivalci kranjske prar naselbine so se ukvagali z živinorejo, poljedelstvom in lovom, sodobni ljudje pa, ki poseljujejo Kranj, so za tekočim trakoni v tovarnah, proizvajalci na najvišjem nivoju. Različni „cesaiji" so mu v teku stoletij vladali in krojili usodo. V letu 1883 „se je praznovala 600 letnica, odkar smo Kranjci zvesti podaniki avstrijski", kar je menda ganilo samega cesaija Franca Jožefa I. in si je mesto štelo v „izredno čast, da je sprejelo v svojem obzidju 16. julija 1883 Njegovo Veličanstvo presvitle-ga cesarja". Poleg svetlih trenutkov so imeli Kranjčani tudi grenkih. Sredi 16. stoletja jih je kar trikrat ustrahovala kuga - imenovali sojo črna smrt. Kranjčani so se tedaj zatekali „v cerkvico pungrško, da bi jih rešil Bog na priprošnjo sv. Sebastiana grozovite morilke", pa tudi kolera je „Kranjce klicala k pokori", zadnja vojna je zahtevala 350 kranjskih žrtev. V listinah se Kranj prvič omenja šele leta 1256, nekoč je imelo tudi svoj grb, enoglavega, nekronanega orla rdeče barve; dali so ga mestu Andeški škofje. LECTOVA SRČCA Na prste ene roke bi lahko prešteli tiste obrtnike v Sloveniji, ki se še ukvarjajo z izdelavo lectovih src. Med njimi sta tudi Viktor in Rozalija Petanjko iz Šentjurja. Viktor se je te obrti oprijel že pred tremi desetletji, ko se je bil v Somborn izučil za medičaria. Odkar žiyita in delata Petanjkova v Šentjurju, sta medičarja obšla ničkoliko sejmov in drugih shodov po domačih in sosednjih občinah, kjer je po vaseh med ljudmi še v navadi, da si poklanjajo pisano okrašena srčca z ogle-daici na sredini in z različnimi šaljivimi in ljubezenskimi napisi. Toda, kdo bi si mislil, da imajo tudi tovrstni obrtniki težave z reprodukcijskim materialom. Po jelenovo sol in krompirjevo moko se je treba zapeljati čisto na konec Mariborske ceste - v Avstrijo, kajpak. MATEJA POD JED POMANJKANJE VODE DELO MLADIM Težave, ki smo jih imeli v Viktoriji v preteklem letu so precej podobne o-nim, ki jih imajo sedaj po Evropi, ko je povsod upadel nivo rek. Tudi Slovenija je prizadeta. Tako so ugotovili, da v zadnjih treh desetletjih pretok Save še ni bil tako nizek, kot je to jesen. Saj dosega komaj 59,5 kubičnega metra na sekundo — v 200 t letih izmerjen najnižji pretok je bil celo samo 48 kubikov na sekundo . Upokojenci zveznega in mestnega sekretariata za notranje zadeve — kar bi bilo verjetno najbližje istovetiti z upokojenimi policaji tu pri nas — od novega leta dalje ne bodo več varovali objektov in imovine v Beogradu. Z njihovim odhodom bo prostih okoli 1500 delovnih mest, na katera bodo sprejemali neza-oslene mlade z različno stopnjo izobraz->e in s končanim posebnim recajem ter opravljenim strokovnim izpitom. E 50 LET MARIBORSKEGA ARHIVA V Mariboru so proslavili 50-letnico pokrajinskega arhiva. Ustanovljen je bil kot banovinski arhiv leta 1933 in je sprejel arhivsko gradivo že leta 1903 ustanovljenega zgodovinskega društva in mariborskega muzeja. Nemci so med zadnjo vojno odpeljali velike količine mariborskih arhivov, ki pa so jih leta 1948 iz Avstrije vrnili, v Slovenijo pa se je vrnila tudi večina gradiva iz časov Avstro— Ogrske. Pokrajinski arhiv Maribor je drugi največji v Sloveniji. Ne jezi se dragi, danes potrebujem I avto iaz. JCazamumik GOVEDINA Z OHROVTOM Potrebdjemo: 350 g govedine, 2 kosti, 1 liter vode, šopek jušne zelenjave, lovorjev list, pol žličke soli, nekaj poprovih zrn, malo timijana, 350 g krompirja, 500 g ohrovta, 1 čebulo, 1 žlico masla ali margarine, sol, poper, 3 žlice smetane, 1 rumenjak, 1 žličko nastrganega hrena (iz kozarca), muškatni orešek. Meso in kosti damo v lonec. Zalijemoz litrom "vode. Počasi segrevamo, da voda zavre. Juho kuhamo na majhnem plamenu 2 uri in pol. Po eni uri dodamo očiščeno in narezano jušno zelenjavo in začimbe in dišave. Medtem, ko kuhamo juho, pripravimo krompir. Olupimo ga in narežemo na kose. Damo ga v kozico, prelijemo s toliko vode, da je pokrit, solimo in kuhamo 25 minut. Potem ga odcedimo. Pripravimo tudi ohrovt: zunanje liste odstranimo. Liste odluščimo, oplaknemo pod vodo, nato jih narežemo na široke rezance. V kozici segrejemo maslo ali margarino. Na maščobi pre-pražimo drobno sesekljano čebulo, da postekleni. Dodamo narezani ohrovt, premešamo in prepražimo. Solimo in popramo, zalijemo z nekaj žlicami mesne juhe, nato dušimo ohrovt v pokriti kozici 20 minut. Smetano razmešamo z rumenjakom in hrenom. Zamešamo jo med ohrovt. Ne kuhamo več, ker se rumenjak sicer sesiri. Meso vzamemo iz juhe, narežemo ga prečno na smer vlaken. •3I M .Vi Jf IC J9 •" ;,•■> i V ' JISk-aM •4L—/-- Colonel Hunter has discovered the ruins of an ancient temple. If you join the dots from 1 to 47, you'll see what it once looked like. 17. Nato sta jo z gospo Kozamurnico mahnila v mesto. Kmalu sta našla trgovca z avtomobili. Gospod Kozamurnik si je izbral čeden avtomobilček. „Kako pa se bom sedaj naučil Šof irati?" je zaskrbljeno vprašal. „To ibomo že kako naredili," je odvrnil trgovec in pritisnil na zvonec. 19. Končno je gospod Kozamurnik rekel: „Tako, sedaj pa že znam. Tukaj imate nekaj drobiža. Vrnite se k svojemu mojstru. Sam hočem odpeljati novi avtomobil domov. To bodo Šentpetrčani zijali!" — Šofer pa je le pomislil: „Sem pa res radoveden, kako bo šlo!" 18. V prodajalno je stopil lepo oblečen šofer. Povabil je gospoda in gospo v avtomobil in se z njima odpeljal v mesto. Med vožnjo je razkazal in razložil Koza-murniku vse potrebne prijeme. Zdaj pa zdaj je moral gospod Kozamurnik še sam poskusiti. Res mu je šlo že kar dobro izpod rok. 20. Gospod Kozamurnik je brez nesreče zapustil mesto. Zdaj pa so se začele težave. Veter mu je strgal nedeljski klobuk z glave in ga v največje veselje vseh žab odnesel v mlako. Toda gospod Kozamurnik je bil preveč v skrbeh, da bi mislil na klobuk. Zakaj neki? 21. Pozabil je namreč, kako mora avto ustaviti. Poskušal je na vse načine, toda voz je vedno hitreje drvel po cesti. Z grozo se je bližal mitnici, kjer je bila cesta zaprta s tramom. 23. In glej, čudež se je zgodil! Avto gospoda Kozam urnika se je s strasnim treskom in ropotom zaletel v tram. Hanzej Ribič, ki se je nanj naslanjal, je sfrčal skozi odprta vrata naravnost v hišo in ... 22. Pri tramu je stal gospod dacar Mrcina. Razgovar jal se je z Hanzej em Ribičem. Ta je bil silno slabe volje, ker že ves dan ni nič ujel. „Danes ne prijemajo. Če se ne zgodi kak čudež, pridem d rev i domov s prazno malho." 21. ... skozi zadnja vrata naprej v imenitnem loku preko vrta. Na vrtu je stala gospa Mrcinova, ki je belila perilo. Raz govarjala se je s svojo prijateljico, gospo Tresorepčevo. Ženski sta od strahu kar odreveneli; takega letala še svoj živ dan nista videli. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL: 842 5666 (ALL HOURS) Obiščite našo pisarno ki ima lastni prostor za Private car park available. We also come to parkiranje. Po želji pridemo tudi na vaš dom. your home if you desire. Regarding any aspect Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju of your travel requirements: Overseas, Inter- Vašega potovanja po Australiji ali preko morja state, Cruises, Hotels (Passports, Passport (pri nabavi potnih listov, viz... ) Vami je na photos, Visas, all travel documents etc... ) uslugo: Contact: Eric Ivan GREGORICH DONVALE TRAVEL SERVICE 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje ROJAKI 2ELITE PRISTNIH KRXNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777 Postreženi boste v domačem jeziku Pty. Limited • Quality Offset and Letterpress Printers • Creative Designers • Gold Stamping • Raised Printing ZA VSE TISKARSKE ÜSLÜGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ 1STÜDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733 Il J02E URBANČIČ Telefon: 850 7226 J KAL-C ABINETS |j STROKOVNJAKI ZA: !f ™ kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — ^ vsakovrstne stenske omare in knjižne police. II SPECIALISTS FOR: Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves ^ ikče gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! jL V If you are building or renovating call on us with confidence! V || 3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic. Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SETVTCE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Syoji k svojim ! TONEZAGORC AVIATION MOTORS (Next Door to Westgate Motor Inn) 9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 3691363 • Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES • Dynamometer Tuning • Distributor Analysis and Modification • Computer Wheel Alignment and Front End Repairs • Electronic Wheel Balance • Discount Tyres • All Types of Repairs FREE QUOTES Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije