st. 109 mm putna v gmfiti unio cirmri m 11 pm v rrstu, v sodovo ze. aprtia 1923. Posamezna številka 20 cent Letnik XLVIII frh«j«, izvtetnši pondeljek, vsak dan zjutraj. Asiikega it 20. L nadstropje. Dopisi naj pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vr, Antan Oerhec. — Lastnik tiskarna Edin znaša za mese- L 7.—. 3 mesece L 1950. £a inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon sv. Frartlflca Nerankiraaa orni u ttf'** N o Sprave St. r C. : a NOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo f Brokosti ene kolone (72 mm,) — Oglasi trgovcev in obrtnikov n/n po 40 cent. osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L *A — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSljnjo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon .uedništv« in uprave 11-57. Obljubljena deiela sedanje izseljence v tej novi ^obljubljeni deželi*. Zato se mnogi obotavljajo, da bi šli v to deželo, katere notranjost je sploh malo poznana«. Brazilijo je odkril 1. 1500 Portugalec Pedro Alvarez Cabral. Takoj po odkritju je začelo polagoma priseljevanje Portugalcev. Leta 1696. so odkrili prve zlate rudnike, leta 1730. pa dijamantne. Do leta 1822. je bila Brazilija portugalska kolonija, potem se je odcepila in se proglasila za neodvisno cesarstvo. Dne 15. novembra 1889. so revolucionarci zajeli zadnjega cesarja Don Pedra II. Moral se je odreči kroni ia iti v pregnanstvo. Leto dfcu potem je bila proglašena) republika. Od leta 1891. načeluje republiki predsednik, ki ima svoj sedež v glavnem mestu Rio Janeiro in se voli vsako četrto leto. Zakonodajna oblast je v rokah senata in poslanske zbornice. Šole so zelo redke in tudi cest in železnic je male. Glavna vera je katoliška, uradni jezik portugalski Občevalm jezik pa je indijanska mešanica narečij, takozvani 'igeral». Brazilijska tla so pokrita z velikimi sumarni s črno in plodno zemljo. Nobena druga dežela ni tako bogata na Tekah. Na severu teče Amazona. Gore se dvigajo na vzhodu in proti središču. Podnebje je radi velike razsežnosti različno. Šume požigajo, da ostane pepel koi gnojilo. Sadijo mnogo kave, ki tvori 4/s vseskupnega izvoza, potem sočivje, bombaž, vinsko trto, sadje, tobak itd. Živinoreja je zelo zaostala, ker je malo pašnikov. Zelo pa je razširjena sviloreja. Reke so polne rib. Med rudami so najvažnejše zlato, dijamanti in premog. Iz vsega tega sledi, da je Brazilija bogata dežela, ali za sedaj še divja in redko obljudena. Zato ne kaže, da bi ae naši Ijttdfe izseljevati tjakaj. In ker je gospodarsko stanje po .vsej Evropi jako slabo, priporočamo našim ljudem, naj« če je le odpravljeno suženjstvo. Prvi evropski i mogoče« ostanejo na svoji rojstni grudi. Naj priseljenci so zavzeli na «fazendah» (vele-i se tu — vsaj za sedaj — trudijo, kolikor posestvih) mesto dotedanjih črnih sužnjev, j morejo in naj se ne izseljujejo nikamor, Tu-Bili so to večinoma Italijani- Brazilijska j di v teh krajih se obrne na boljše, samo vlada jim je odstopila nekoliko zemljišča z 'eseno kolibo, orodjem, semenjem in živežem za leto dni. Morali so preko gostih, neprehodnih, nikdar posekanih šum v nezdravem področju, da» so prišli do njih m travnikov. Zdi se, da isto čaka tudi Naša država je na glasu glede izseljevanja. Će bi nekatere prekomorske države omejile število doseljencev iz Italije, kakor so že storile severoameriške Zedinjene države, bi moglo izseljeniško vprašanje postati za Italijane prava socialna rak-rana. Kajti znano je, kar naglašajo tudi vsi vodilni činitelji v državi, da Italija ne more velikemu delu svojih sinov zajamčiti življenski obstanek. Zato je že pred vojno odhajalo v tujino kakega pol miljona izseljencev, ki so se raztresali na vse strani sveta. Izseljevanje samo je prava blagodat za Italijo. Na ta način se ta rešuje velikega števila državljanov, ki bi doma ostali brezposelni iti bi bili v breme javnemu dobrodclstvu Na drugi strani slovijo njeni izseljenci kot zelo varčni ljudje, ki se zadovoljujejo z najenostavnejšim in na je ta poslednji takoj o uspehih Tazgovorov poročal svojemu klubu, ki je imel plenarno sejo od 17. do 19.30. G. David ori č je izčrpno pojasnil stališče, kako se ima rešiti kriza. Razvila se je politična debata, katere so se med drugimi udeležili Svetozar Pribičević, dr. Sumenkovič in dr. Voja Marinkovič. Tekom te debate se je ugotovita, da je zaključena prva etapa na poti obnove koalicije z radikali in dfc je sedaj gotovo dejstvo, da radikali privo-1 ju jejo v koalicijo in da je treba uporabiti vso previdnost, da sfe demokratje zavarujejo za vsako eventualnost in pred vsemi presenečenji. V klubu se je dalje konstatiralo, da kriza prehaja« v drugo etapo, kos se ima razpravljati in pogajati o razdelitvi portfeljev To vprašanje je najbolj delikatno. Klub je dalje razpravljal tudi o delovnem parlamentarnem! programu, ki ga je razvil g. Pa-šič na sestanku z g. Davidovičem. Konstatiralo se je, da je ta program preobširen. Demokratski klub stoji" na stališču, da se imajo v sedanji narodni skupščini rešiti samo oni zakoni, ki so nujno potrebni za saniranje notranjepolitičnih razmer. Parlamentarna kriza gre naglo nasproti svoji rešitvi v smeri demokratsko - radikalnega sporazuma. Jugoslavija Pred obnovo demokratsko . r koalicije BELGRAD, 27. Parlamentarna kriza kljub vsem iežkočam stopa v zadnji odločilni stadij. Prva etapa je prekoračena. Načelna vprašanja med demokrati in radikali so v bistvu rešena. Radikalni ministri in voditelji radikalne stranke so se odločili, da v načelu sprejmejo demokratsko zahtevo o sestavi poslovne vlade, kt bo imela tudi garancije, da izvede po končanem točno določenem parlamentarnem programu nove volitve, ki bi imele popolnoma razbistriti notaanji politični položaj v državi. Tekoin zadnjih dni je bila glavna točka oz. težišče . vsem parlamentarnim razmotrivanjem o rešitvi krize zahteva ČehoslovaSka Beneš o vprašanju Javorine PRAGA, 27. V komisiji za zunanje stvari je Beneš izjavil, da ne more biti niti govora o kakem sporu v vprašanju Javo-rizre, ko je poslanička konferenca že dne 6. decembra 1921. prisodila to pokrajino Čehoslovaški. Na vsak način — je rekel Beneš — bom, sledeč svoji miroljubni politiki skušal doseči sporazumno s Poljsko rešitev tega vprašanja, ker smataram prijateljske odnc&aje med obema državama kot neobhodno potreben pogoj za ohranitev miru v srednji Evropi. gead o spora z Madžarsko. - PRAGA, 27. Mmifter Beneš je imel danes v parlamentarni kosn&đjr u v nanje stvari govor, v katerem j« ugotovil, da, se že dve leti ponavljajo incidenti aa čefhosfovaško-raadžar-ski meji. Incidenti so dosegli zadnje dni višek z umorom fiahoslevaifcega orožnika. Če h oslova šk-a vlada — je ia^avil Beneš — je bila prisiljena preiti k represalijaa proti Madžarski. Čehoslovaška je sicer pripravljena poravnati spor p! i j i I>jI)i Jrim potom, zahteva pa popolno zadoščenje zaradi umora nedolžnega človeka. Čehoslova&ka vlada je pristala na madžarski predlog, naj Se imenuje mešana komisija in je že imenovala člane te komisije. Od delovanja te komisije je odvisno razveljavljanje dosedanjih ukrepov. _______ Bolgarska Po volitvah na Bolgarskem — Nameni StanbuKnskega SOFUA, 27. V pogovoru z urednikom lista «Pobeda» je StambuHnski omenil velik pomen zmage agrarcev na zadnjih volitvah, ki so dokazale, da uživa sedanja vlada radi izpolnitve svojih obljub vse zaupanje svojih državljanov. V drugi polovici prihodnjega meseca bo sklicana zbornica, ki bo razpravljala na svojih prvih sejah o načrtu za zakon za komunistične vasi in o dogovoru z zavezniško komisijo za odškodarine. Končno je StambuBnski izrazil nado, da bo že tekom prihodnjega leta stopila v veljavo nova ustava. Anglija Anglija obdoBena, da p nihaje Nemčijo Odbm zavrmtev s strani angleškega tisk« LONDON, 27. Očitanja včerajšnjega «Tempsa»+ da podpihuje Anglija Nemčijo k odporu proti francoskemu pritisku, so vzbudila v tukajšnjih uradnih glasilih veliko ogorčenje. Dejstvo, da nakupuje Nemčija, prisiljena v to danih razmer, premog v Londonu ter da ga plačuje v zlatu, ne pomeni še po mnenju teh listov podpihovanje proti Franciji. Krivda, ki se io coda? hoče naprtiti Angliji, leži na strani Francije, ki se je uštela, ko je zasedla ruhrsko kotlino, misleč, da ne bo mogla tako Nemčija dobiti premog za svojo industrijo. Medtem pa je Nemčija nakupila v Angliji in Ameriki za 3'5 miljone ton premoga in ga plačala točno v zlatu, poslanem v London potom državne banke. Nemilja Proti razpustu schutzpolicije BERLIN, 27. Na izjavo Poincareja v svojem govoru v Vointu, da bodo zavezniki zahtevati razpust nemške schutzpolicije, odgovarja današnji «Vorwaerts~, da bi izvršitev takega ukaza pomenila smrt za nemško republiko. Socialisti, — tako piše omenjeni list — na katerih sloni v prvi vrsti zgradba demokratične države, imajo vse vzroke, da se zavarujejo proti posledicam, ki jih zna prinesti ta napad na glavno ustanovo države za vzdrževanje notranjega miru. Kako misli Nemčija rešiti odškodninsko vprašanje? LONDON, 27. V dobro poučenih londonskih krogih se zatrjuje, da se ni še Nemčija odločila, ali naj uonuui določeno svolo na račun odškodnin, ali pa označi najmanjše število, ki se bi potem lahko zvišalo, ako bodo zavezniški izvedenci ugotovili višje plačilne zmožrosti Nemčije. Nemška plačila Angliji LONDON, 27. Na tozadevno vprašanje je finančni minister v doljnji zbornici odgovoril, da je Nemčija do 31. decembra 1922. plačala Angliji približno 1150 miljo-nov mark v zlatu. Nemčija bo ascrala opustiti pasivno resistenco. PARIZ, 27. Listi poročajo, da je prvi pogoj za vsaka nadaljnja pogajanja z Nemčijo, da tale odneha od pasivne rezislence v ruhrski kotlini. Nove kazni za sabotaže v ruhrski kotlini KOBLENZ, 27. Zavezniška komisija je izdala odlok, ki predvideva, do 5 let zapora za one, ki bedo na kateri si bodi nrčin otežkočali izvoz premoga v Francjo. Vse ceste bodo vojaško zastražene. Nizozemska Nizozemska poslanska zbornica za zaščito narodnih manjšin HAAG, 27. Zbornica je odobrila proračun zunanjega ministrstva. Med razpravo je poslanec Witt«rt branil težnje ogrskih, čehoslovaškib in romunskih narodnih manj- šin ter predlagal, da bi se ustanovila posebna komisija pri Zvezi narodov za proučavanje pritožb manjšm in njihovo zaščito pri Zvezi narodov sami. Minister je v imenu vlade sprejel ta predlog. Ogrska Romunska pošta odklonila sprejem poro čila o protičehoslovaških izbruhih v madžarski zbornici BUDIiMPEšTA, 27. Madžarski brzojavni urad javlja, da je ravnateljstvo romunske pošte in brzojava odklonilo sprejem poročila o interpelaciji grofa Apponyja in odgovoru ministra vnanjih stvari glede incidentov na madžarsko - čehcslovaški meji. Poštno ravnateljstvo so je sklicalo na čl. 7. mednarodnega dogovora glede brzojavlja-nja, ki govori o ogrožanju kake države in o javni morali. Potovanje madžarskega ministrskega predsednika in finančnega ministra v Rim, Pariz in London. BUDhMPEŠTA, 27. (Uradno). Ministrski predsednik grof Beslhlen m finančni minister Kalai bosta odpotovala dre 29. aprila v Pariz, London in Rim, da opozorita odškodninsko komisijo, francosko-angleško in italijansko vlado na težavni finančni položaj Madžarske. Ministra bosta sJcušala pripraviti podlago za bodoče posojilo. V ta namen bosta stopila v stik z odškodnirsko komisijo, posebno zaradi tega, da dosežeta razveljavljanje privilegija na vspm madžarskem premoženju, določenega tia podlagi trianonake pogodbe. Ministra bo spremljal legacijski svetnik Khuen Heder-vary. Poostritev čehosiovaško - madžarskega spora — Potovanje ministra Bethlena DUNAJ, 27. Ukrepi čehoslovaške vlade proti Ogrski se izvajajo z največjo strogostjo. Bethlen se pripravlja na potovanje v Rim, Pariz in London, da izposluje pri zavezniških vladah posojilo in moralno podporo za Ogrsko-, ki je danes bolj kot kedaj osamljena med neprijateljskimi sosedi. Budimpeštanski politični krogi upajo na dober uspeh tega potovanja in so se vsa udruženja zavezala, da bodo tačas ukinila notranje-politične delovanje, ki bi znalo slabo uplivati na zunanji položaj Ogrske. Govori se o posojilu 20 miljonov šterlingov, ki da jih so zavezniki obljubili Ogrski. Medtem prihaja iz Belgrada vznemirljiva vest, d£ se nahaja admiral Horthy na inšpekcijskem potovanju na jugoslovcnski meji. DNEVNE VEST! Kdo vendar informira vlado o tukajšnjih'z o: Mussolini js odkrit in dosleden mož, nje-razmerah in potrebah? Vsaik trezno, zrelo inf govi asimilacijski nameni so znani, in še bolj pošteno misleč državljan ima svete pravico do! so nam znani nameni ti«;te gospode tu pri nas, politične kritike. Mi tudi dvignemo glas kri-(ki ima naše cfomače, lokalno platno in toza-tike, ko je kritika potrebna in ne ustrašimo se devne škarje v roikah. Pri odprtih kartah go- običajnega -odmeva, ki ga imajo naše kritike pri gotovih straneh, češ da je naše pisanje protidržavno rovarsko. Ob marsikaj smo se obregnili pri sedanji in pri prejšnjih vladah, nečesa pa s« nismo dotaknili nikoli: Stremljenja sedanje vlade po absolutnem sledenju. Tega stremljenja se nismo mogli tn nismo smeli dotakniti, ker je načelo vlade zdravo ita mora vzbuditi le soglašanje resnih mož, ker je št-e-denje eden najvažnejših činitelje v pri povojnem obnovitvenem delu. Seveda o obliki, v kateri izvršuje vlada svoj program štedenja, o sistemu, ki ga pri tem zasleduje, o tozadevnih korakih bi se dalo marsikaj pisati. Toda take stvari se iz Trsta drugače gledajo in vidijo nego iz Rima in zato je bolj umestno, če se vorjeno pomeni to, da so se pri preureditvi sodnijskih področij kolikor mogoče upoštevali asimilacijski nameni. Ali je res mogoče, da bi Koper te namene bolje izvrševal nego Trst? Pri odprtih kartah mora biti odgovor na to vprašanje: Ne! — Ta razlog torej ne more veljali. Ostaja razlog Štedenja. Vlada mora tu pomisliti na dvojno štedenje: Prvič, koliko bo prištediia pri denarju, ki sc danes nahaja v žepu zakladnega ministra in drugič koliko bo prištediia oziroma pridobila na narodnem gospodarstvu. Žep 5&akJadnega ministra bo santo gubit treba bo v Kopru nove zgradbe, nove sodnike in uradnike, dijete, večje pričnine in vse to zahteva velike stroške. Tisti večji davki, ki bi jih plačali koprski obrtniki, trgovci pri ukrepih, ki zadevl/ejo celo državno telo, in paroplovne družbe se bi dali v Trstu prej počaka, kakšen bo uspeh. — Drugačna je doseči. A narodno gospodarstvo! Res je, nc-stvar* ko gre za ukrepe, ki se tičejo samo do-j koliko Koprčanov bi imelo od te zborne sod-mačih, pokrajinskih razmer. Tu ne smemo nije dobiček, toda ta dobiček bi šel na račun molčati, »treba je s kritiko na dan. Tak ukrep davčne močr 70.000 prebivalcev; zguba pa bi je vlada storila pri pretrredbi sodrijskih ped-( bila dvojna, ker poleg denarnih izdatkov bi ročij. Nočemo se baviti z odpravo posamez-{imeli prebivalci severne Jstre vsled skrajno neugodnih prome-lnih razmer občutno zgubo časa. Ta zguba časa pa ne pomenja dobička za Koprčane ne naraščanja njihove davčne moči, ampak pomeni edinale nepotrebno tratenje narodnega gospodarstva; to ni štedenje, io je zapravljanje! Kdo vendar informira vlado? Res je, Kopru bi bilo nekoliko pomagano. Ali pa potrebuje Koper tako nujno pomoči? Ncta-bene: pomoči na račun Trsta, tistega vseh kriz potnega Trsta, kateri ravno sedaj zadaja vladi toliko skrbi in težav! Ali naj se k Benetkam in k Rekj pridruži sedaj še Koper? se nih pretur v naši krajini, da ne za.denemo lo kalnih 'občutljivosti, ker gotove stvari se zopet drugače vidijo iz Trsta nego n. p. iz Vipave ali Kobarida-. V znamenju štedenja se odprava nekaiterih pretur, posebno podgrajske, gotovo ne more razumeti in še manj odobravati. — Ko je bila objavljena odprava pretur, smo z za&udetsjem čitali, da se je ob enem sklenilo ustanoviti novo zborno sodnijo v — Kopru. Će se dekretira več stotin odprav radi štedenja, je težko mogoče, da se ustanovijo tudi nova sodišča radi — štedenja. Težko je to :n mogoče, toda mogoče je vendarle. In zato smo Ali je vlada Informirana, kako izgleda Koper? mirno čakali na nove odredbe, da vidimo, kako Kje ima Kou«r apleh prostor za tako ustanovo kakor je zborna sodnija? Nočemo govoriti o higijeni, kar bi bilo tudi na mestu, ne o čudnem vtisu, ki ga je ta ukrep vlade napravil na prebivalstvo, posebno na pravne kroge. Dajemo le izraza splošnemu pričakovanju severne Is!re, da ne bo ostalo pri dosedanjem ukrepu ampak da bo vlada odločno spremenila svojo odredbo. — Za^ramoranje našega ljudstva. Ljudi, ki jim o bolj oddaljeno od Kopra nego Dolina. In Piran, čigar pretura je tudi priključena h Kopru, je z ozirom na obrcžiio p ar o plovno službo, bližje Trstu nego Kopru! Kaj je vlada mislila, k*do je informi- našega ljudstva s Lem, da citira razgovore meti < gospo > in ubogo služkinjo. Poklada tej revici na jezik besede in oblike, ki naj }o kažejo v» .luči duševno inferijornega stvora. Pa ne le to^ Roga se ji z «Maričko», imenuje jo tudi s priimkom in jo označa kot «kos» t 19 leti in 84 kili! Tako postopanje je nizkotno, podlo. Sko^ ro da imajo prav, ko nam pravijo, da smo —< sužnjf! Da-li je pa kulturnim ljudem v čast, da svoje uslužbence t rak tirajo kot duSevndf rat? Vi zimo ^a trenotek kaile odprte na mi- iružatc brez človeEanske£% dostojanstva m je vprašanje, na katero mora odgovorili ~vsa.1t dostojen človek: sram jih bilo! O izmesjaii. Istarska Riječ« prinaša poročilo in komentar o glavni skupščini * Zadružne zveze« v Trstu. Na zaključku ostavlja: Kar se tiče izmenjave onih 16 miljonov, mislimo, da se ne treba več ozirati nanje, ker smo stvar že dobro razjasnili. Ugotovljamo samo, da »Zadružno zvezo > ne zadeva nobena krivda na tem, da je vlada izmenjala denar bankam in ne našim zadrugam. -Zadružna zveza» je storila vse možne korake, ki so bili potrebni za izmeno denarja. Da so dosedaj vsi koraki ostali brezuspešni, ni kriva ona na tem. Mislimo, da so vsi napadi na Zvezo radi omenjene izmenjave popolnoma neupravičeni, ker bi se mo-gja z isto pravico napadati tudi »Zadružni zveza v Gorici. -Zadružna zveza ; in njeni organi sploh niso bili, nikakor udeleženi pri bankarski akciji. Kakor mi, želi .ludi ona, da sc vsi kompetentni činitelji združijo za skupno delo. da se vprašanje izmene našega zadružnega denarja reši čim prej in čim ugodnejše. Vsakomur, ki izposluje izmeno, bodo naše zadruge hvaležne ter bodo rade sprejemale pomoč vsakogar. MussoKmjeva vlada in popolari. V uvodniku pod tem naslovom smo rekli, da so vzpostava križa v šoli. razne Mu s soli nije ve izjave o njegovem stališču napram verskemu in cerkvene mu i»vljenju in koraki obzirnosti napram Va likanu znaki, da je gospod ministrski predsednik vendar nekoliko upošteval popolare in njih programrvtična stremljenja. So pa ljudje, ki trdijo, da je bilo ravno vse lo taktična poteza, naperjena proti popolarom. ker jim je hotel s tem izviti iz rok zastavo borcev za katoliško stvar v Italiji. Katoliki naj bi prišli do izpo-znanja, da bo njihova stvar še bolje zavarovana, če ne bodo sledili vodstvu popolarov, ampak — njemu! To naj bi služilo isti nameri, h i jo zasleduje g. Muss^lini s svojim prizadevanjem, da bi zrušil don Slurza, zanesel razdor v stranko popclarov in s tem izpodkopal njeno pozicijo v političnem in parlamentarnem iivljen;u Italije. Ne s peiljo, ampak z medom okcii ust bi ho-tel načelnik vlade oslabiti tvorno silo popolarov. Tako sodijo mnoj-i. Morda imajo prav. Drultvene vesti BrSiidon Thomas: «CharIejeva tetka ». Dramatični odsek MDP - Sv. Jakob uprizori jtrtri ob 19,30 to velezabavno angleško troderanko. Ni ireba izgubljati o igri še več besed, ko jo priporoča že itak njen svetovni sloves. Ni ga menda odra, na katerem se ni še uprizorila imenovana veseloigra. Režijo vodi g, Gombač Fran, kateri nastopi obenem v glavni vlogi Lorda Fran-kuria Babberleya. MDP - Sv. Jakob ima jutri ob 20 redno odberevo sejo. — Predsednik, < Šolsko društvo« podružnica pri. Sv. Ivanu ponovi jutri v nedeljo 29. t. m. veseloigro v treh dejanjih «Stari grehi» na So-vranišču v dvorani g. Pertota (gostilna pri Francu). Zečetek cb 5,30 popoldne. Kdfor se hoče pošteno nasmejali in za našo deco kaj darovati, naj te prilike nikakor ne zamudi. Žensko dobrodelno Udruženje v Trstu ima danes ob 4 h svojo sejo v navadnih prostorih. — Predsednica. znani salonski orkester iz Sežane. Vsem prijateljem zdrave zabave, majniškega solnca in dobrega terana kličemo: Na svidenje! —■ Odbor. Odstavka župana in razpust občinskega sveta v Medani. Z odlokom podprefekture v Gradiški je bil odstavljen župan Josip Gradnik in razpuščen občinski 6vet v Medani. Kot vzrc^-ke te odredbe navaja dekret protiitalijansko delovanje g. Gradnika, ker je povesil napis na občinskem cbonm na takem mestu in na tak način, da je italijanski del napisa os.lal skrit. Njegovo protfrtaiijansko postopanje je obstojalo tudi v tem, da je zraven italijanskega teksta razglasov slavil tudi slovenski prevod, da bodo občinarji lahko razumeli vsebino razglasa. Resnični vzrok te odredbe tiči v tem, da je briski diktator Armando D'Ottone večkrat pozival g, Gradnika, ki je brat pesnika Alojzija Gradnika, da naj vstopi v fašij, on se pa temu pozivu ni hotel odzvati. G. Gradniku so tudi zamerili, da v Medani ni fašistov, ki so se že razpasli po celih Brdih. Celo po odstavki ao mu zagrozili, da mu zažgejo hišo, ako se ne us Lanovi v Medani fašij oziroma ako se Me-danci ne vpišejo v kak sosedni fašij. Za izrednega občinskega komisarja je imenovan majer Antonio cav. Albano. Ta bo poskrbel, da se finančni položaj občine zboljša! Renče. V nedeljo je uprizoril Dramatični odsek veseloigro « Vražja misel«. Po vojni sc je v Renčali uprizorilo na odru že marsikaj, toda izvzemši larrsko prireditev Cankarjevega « Pohujšanja v dolini št. florjanski» in morda tudi Ganglovega <-Sma>» ni bilo vse skupaj Itdovekaj vredno, ne po vsebini, ne po igranju. Uprizoritve so bile le vaba za neizogibni ples kot glavno točko. To pa je občinstvo kmalu iz poz na i c in sc odtegovalo takim še veliko manj nego diletantskim prireditvam. Takega preziranja pač »i zaslužila « Vražja miselIgra jc bila prav dobro naštudirana in režirana, oder in oprema prav dostojna in igralo se je neprisiljeno živahno. Pogosto menjavanje oblek med nastopi in prav lepe- maske — no celotno prav dober uspeh. Občinstvo sc je zabavalo — da občinstvo, teda ne rensko. Moški del renskega občinstva se je zabaval ta čas pri trjomfu, pri piku, pri alla bella s primerno porcijo zlate kapljice. To bolj vleče, ker je bolj komo dne. Nekdanji rodoljubi so se obdali z meglo užaljenosti in brezbrižnosti. No pa naj bo za sedaj! — Gosp. Babuder in člani Dramatičnega odseka: izbrali ste pravo pot — le naprej! —. Zahval«. Ob pril: ki nastopa naših *Palčkov» pri Sv. Luciji nam je gespa Mikuževa izkazala ioliko vslug, da si štejemo v prijetno dolžnost, da se ji tem potem najprisrčnejše zahvaljujemo. S ceno in skrbno postrežbo ter s tem, da nam je prepustila dvorano brezplačno, je pripomogla, da imamo kljub vsem velikim troškom poleg moralnega tudi lep materijelni vspeh. . . Splošno slovensko žensko društvo v Oorici. Orehovljc. V soboto dne 2!. t. m. je priredilo tukajšnje Slov. izobraževalno društvo v precej prostorni dvorani g. Mozetiča dve predavanji. Kljub skrajno slabemu vremenu sc je zbralo ob napovedani uri zelo veliko občinstva, da sliši zanimivi predavanji. Prvi je govoril predsednik «Zveze prosvetnih društev« g. Dr. Ba-čar, ki je v izbranih besedah povedal dobro, zadeto sliko današnjih kulturnih razmer, v katerih živimo. Naglašal je neprecenljiv pomen dobro organiziranega prosvetnega društva, ne samo v širjenju izobrazbe med ljudstvom, temveč v posebni meri v narodnoobrambnem oziru. Ni izključeno, je zaključil svoje posrečeno predavanje, da je današnja mladina poslednja generacija, na katero stavi naš narod svoje upe! Zelo pazljivo so navzoči sledili izvajanjem drugega govornika, pravnika J. Grudna, ki je v daljših potezah orisal zgodovino in razvoj organizacije v splošnem in prosvetne organizacije posebej. Predočil je navzočim sredstva, ki naj se jih poslužuje vsako prosvetno društvo, če hoče imeti uspehe in se približati in končno doseči stavljeni si cilj. Obe predavanji sta napravili na poslušalce globok vtis, želimo le, da nam « Zveza prosv. društev» zopet in zopet da priliko slišati taka in podobna predavanja. Domače društvo se prav pridno pripravlja na svojo prireditev, ki jo bo imelo 20. maja v naši vasi. Imamo tudi prav marljiv pevski zbor, ki bo kdaj pokazal sad neumornega in plemenitega dela. Dramatični krožek v Gorici uprizori v soboto dne 28. aprila 1923 dramo v treh dejanjih . Darovali so za DM (objava pomotoma zakasnela): Grgič SHv. 5 lir, 1 v Mali oglasi *e računajo po 29 stot. beseda. — NajmaajV pristojbin« L 2— Debele črk« 40 «tot< beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—« Kdor išče službo, plača polovično cmmv ORKESTRON, skoraj nov, s 3 cilindri, se proV da po izredno nizki ceni. Via Molino a Va-; pore 3/II. d V VOLOSKEM se proda hiša s trgovino, na najprometnejšem kraju. Pojasnila daje Pav* Vuketič, Opatija. 59* DTE mostni tehnici za vozove, dvigneta 500(1 kg, rabljeni, v popolnem stanju, se prodat«( pod ugodnimi pogoji. Ing. Righi & Vkiovichv Trst(8) Via Sanita 8 [vogal via Porporella.1 593 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Viaf Pondares št. 6, I. 44 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II. CAMIONS, različnih velikosti, se dajo v najem proti zmerni odškodnini. M. Bizjak, Via Giulia 49, telefon 19-80. 514 SOBA, lepa, mebiirana se odda. Ginnasticu 37, vrata 8. 590 PEKOVSKI POMOČNIK izurjen tudi v izdelovanju finega peciva, išče dela. Ponudbo na naslov: Barštnar, Via delle Monache. 13:111, Gorica. 569 V SKLADIŠČU Via Geppa 17. Popolne poročne sobe z mizico in 2 siolicama, L I00(( druge iz bukovega brestovega, mahagonijevega, jelovega, javorjevega in topolovega lesa, obedna soba iz palisandra, kuhinja 4 mramorom, železna postelja z vzmetjo 180( elegantna otroška posteljica L 220, pisalna miza iz trdega lesa, velika, L 450. Samo V Via Geppa 17. 593 LISTNICA UREDNIŠTVA Cen), g. dopisnikom. Pišite s tinto ui samo na eno stran! Borzne eoroiila. Tečaii: Trst, 27. aprila 1923 Cosnlkh • • • • • • • • •••••••••• 324 I^lrr.sUa 3o5 Gerolimleb 1225 Libera Triettina ...............407 I loj d 1405 Lusslno ••••••••••••(•»*•• 640 Mart in o lici] 123 Ocoania ••••••••*•«••••■•• 318 Pftmuda 3i»5 Trlpcovicli 280 Ara pel ........ • . ..........500 Cement Dalmatia •••••••••••••• 333 Cement SpiUto.............. • 253 Valuta na tržaškega trga. Trst, 27. aprila 1923 POZOR! Krone, korale, zlato, platin »n zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gresisj Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 33 PREPARATE za olepšan«« koze, za zobe, proti izpadanju las, neškodljive barve za lase imaf lekarna v II. Bistrici. 29/4 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnico vJ» GiacinU Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 ^—^^m^mmrnm— i «J ■ 'tm m—m—■—rn^mmmm DVE KRAVI s teletom, z obilnim mlekom, do< bre in lepe pasme, na prodaj. Ena vozna. Nu« slov pri upravništvu. 579 dobijo delo proti dobremu plačiju pri gozdarskem uradu Karla Auersperga V Kočevju (Jugoslavija). -04 ogrske krone • • • . avstrijske kroni . . češkoslovaške krone dinarji • » • • • • Icji . . ...... marko ••••••• dolarji •••••• f rancoskl franki • • Švicarski franki • • . angleški funti papirnati • ••••• • ••••• • ••••• • • • • • 0.40 0.45 0.0275 0.03 60.—.— 00.40 20.70.— 21.10 9.f>0.— 10.— O.OGSO 0.0725 . 20.2250 20.3750 • ••»••• 187.—.—137.50 • • • • • 368.—.—371.— ..... 94.10.— 04.30 Reiaki! Ne zabile na Šolsko <šryšivo! S potrtim srcem javljava, da je naša ljuba mati in tašča Marija wdL B^te rej. Mahnič danes, po dolgi in mučni bolezni, v 79. letu, prem nula. Pogreb se bo vršil v soboto, 28. t. ui, ob 5. uri popoldne. DEKANI, 27. aprila 1923. Ivas?« sin. MiSeas vd. Benka, sinaha. uo& ZAHVALA. Za mno^ebrojne doka/e sočutja povodom smrti nusega nepozabnega sina oziroma brata in sTaka ufitelja v Planini pri Cerknem izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti najiskrenej^o zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prćč. duhovščini, g. nadzorniku Spazzapanu, g ravnatelju učiteljišča dr. Calviju, vsem kolegom in Icoleginjiim, predsedniku Učiteljskega društva, gg. uradnikom, Bralnemu drufitvu iz Planine za številno udelezho pri pogrebu, g. katehetu iz Cerkna, kobariškim pevcem za ginljivo petje, darovalcem vencev in sicer : Okrajnemu Sol. svetu, 1'čiteljskemu drufitvu. družini tovariša Miklavič. domačini fantom, in dekletom, gdč. Komar, Gruutar, Trsio, Devetak ter tovarišu Ivančiču za poslovilni nagrobni govor. Najvdanejša zahvala blagi družini Bevkovi v Cerknem, katera je bolnega sprejel;' v oskrbo, gdč. Katrei Eevk, Mesar in Gerželj, ki so mu tako požrtvovalno stregle in ga tolažile v bridkih dceh. (205) KOBARID, 25. aprila 1923. Žalujoča družina eogalaj-oua.. PODLISTEK WILK1E C0LL1NS- dosg»s v belem 1ZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE 64 Pogledal me je ler se Irpko nasinehnil. Spravil bom iz tebe še ostalo», je rekel, -ali čuješ? ludi oslalo». Izjavila sem mu svečano, da sem mu vsm povedala, kar sem vedela. -Kaj se,~ je rekel, -ti veš več, nego sc ti ljubi povedati. Sedaj nočeš na dan z besedo, toda se boš že vdala! Bom že doma iz tebe vse izsilil, če se mi lu ne posreči.« Nato me je peljal po meni nepoznani stezi skozi drevesne nasade, kjer nisem imela nobenega upanja, da bi te srečala in ni nič več rekel, dokler nisva zagledala htfo. Tedaj se je ustavii in rekel: «Še enkrat ti fiiain priložnost, da se premisliš. Ali mi poveš Se ostalo?« Druzega nisem mogla, kakor ponoviti prejšnje besede. Preklinjal me je zaradi moje trdo v rat nos ti, nadadjeval pot ter me pelini v hišo. Kaj se je potem zfodilo z menoj in Faanv. že veš, Marijana. Ne moreš si pred-Riavljati, kakšen je biL Izgledal in govoril je kot blazen; ne boš mi hotela verjeti, pa je tako. Razumom Lavra. On je v resnici blazen — blazen iz strahu, da nc bi prišla na dan nje- gova zločinska tajnost. Vsaka tvoja beseda me vedno trdnejše prepričuje, da ko te je včeraj Ana Catherick zapustila, si bila prav blizu tajnosti, ki bi utegnila uničiti tvojega moža, in on misli, da ti je znana. Karkoli mu porečeš in karkoli storiš, ne bo v njem zamrla ta težka sumnia in njegova zavratna narava se ne bo dala prepričati po tebi. Ne pravim ti tega, dragica, da bi te vznemirila. Pcvem ti to le zaradi tega, da se ti odpro oči in zamo-reš presoditi svoj položaj, ki naj te prepriča, kako nujno je potrebno, da pričnem z dejanji] in te ščitim z vsemi svojimi močmi, dokler nama še ostaja ta možnost. Brezupno me je pogledala, toda jaz sem neizprosno nadaljevala: Najprej nameravam pisati družabniku gospoda jGilmoreja, Lavra, ko nama je že ponudil svojo pomoč v slučaju potrebe. Dasi ne poznam postav, vendar sem prepričana, da za-morejo ščititi ženo pred takim ravnanjem, s katerim te je ta surovi besne ž danes trpinčil. Spravila ga boš do obupa, je rekla, in s tem boš še podesetorila nevarnost, v kateri se nahajave. čutila sem resničnost, obupno resničnost teh besed. Toda nisem ji mogla tega odkrito priznati. V najinem strašnem položaju ni bilo nobene pomoči in nobenega upanja za naju kakor poskušati skrajna sredstva. Povedala sem ji to v previdnih izrazih. Bridko i« vzdih-nila, toda ni nič rekla. N^to me je vprašala, komu nameravam še pisati. Tvojemu stricu, sem rekla. Gospod Fairlie je tvoj najbližji moški sorodnik in poglavar družine. On mora posredovati. Lavra je žalostno odkimala z gfavo. Da, da, sem nadaljevala, saj dobro vem, da je tvoj stric slaboten sebičnež. Toda le prepusti meni to. Prepričala ga bom, da si prihrani za bodočn«t m nego truda* neprijetnosti in odgovornosti, če poseže zdaj vmes. Zaradi sebe sc bo že zganil. Jaz vem, kje ga je treba prijeti, Lavra, imam že nekaj vaje v tem. Nato sem zapustila Lavro. Slišala sem, kako jc zaklenila duri. Nisem prišla še do stopnic, ko sem se spomnila, da bi bilo dobro, če bi tudi jaz svojo sobo zaprla ter nosila ključ pri sebi, ko me ni v sobi. Moj dnevnik je bU z drugimi papirji zaprt v miznem predalu, toda pisalne priprave so bile na mizi. Med temi se je nahajal pečat, ki je nosil navadno podobo dveh golobov, ki pijejo iz šalice, dalje so bili tu listi pivnika, na katerem so se poznali od- , tiski zadnjih vrst, ki sem jih včeraj zapisala v te papirje. Pod vtisom sumničeaja, ki je postalo del moje bitnosti, 60 se mi zdele še celo take iralenkosti precej nevarne. Se celo moja zaklenjena miznica se mi je zdela v moji odsotnosti premalo zavarovana, zato je bilo treba zapreti tudi vsa pota, ki so vedla da nje. Nobeno znamenje ni kazalo* da bi bil kdo v moji sobi, medtem ko sem bila pri Lavri. Mojc pisalne priprave (katerih se ni smela dotakniti niti sobarica) so ležale kakor na- vadno raztresene po mizi. Edina okoliščina, ki mi je padla v oči, je bila ta, da je ležal pečat lepo v vrsti s svinčniki in pečatnim voskom v majhni kristalni školjki. Ni bila moja navada (kar moram z obžalovanjem priznati), da bi ga tako lepo spravila, tud* se nisem mogla spomniti, da sem to zadnjič napravila. Ker se pa nisem mogla domisliti, kam sem ga vrgla, (morda sem ga takrat slučajno dela na pravo mesto) 6e nisem pustila vznemirjati še po -aki malenkosti, ko so me itak dnevni dogodki dovolj razburili. VsetHa sem se ter napisala eno pismo gospodu Fairlie, drugo našemu pravnemu zastopniku. Ko sem ju spisala, sem šla k Lavri. Torej si jih res napisala? je vzkliknila. Oh, Marijana, ne izpostavljaj se nevarnosti, prosim tel Ne, ne — le brez skrbi bodi. Koliko pa je ura? Bilo je četrt pred šesto. Torej sem imela dovolj časa, da sem mogla iti do vaške gostilne in priti nazaj še pred obedom, če bi bila hotela čakati na pozoejše večerne ure, gotovo ne bi imela več priložnosti iti iz hiše brez nevarnosti. Imef zaklenjene duri, Lavra, sem rekla, in ne boj se niČ.zame. če bi kdo po meni vprašal, zakliči mu skozi duri, da sem šla na iz-prehod. Kdaj se vrneš? Pred obedom, prav gotovo. Pogum, draga, jutri ob tej uri bo 2c 12*11 šen in zanesljiv mož I zate delal. V odsotnosti gospoda Gilmorcjj 'je njegov družabnik najin najboljši prijatelj. Previdno sem šla od niše ler odhitela v vas, ne da bi kdo kaj zapaziJ. Na poti sem srečuia le en tovorni voz. Prispela sem torej, ne da bi kaj opazila, V, gostilno. Zelo me je veselilo, ko sem se pre-| pričala, da je gosiibiičarka zelo prijazno spre-?eh Fanny. Otkazala ji je majhno sobo, kjer je nI motilo vrvenje gostilniške sobe, in poleg tega še čedno majhno spalnico v gornjem delu hiše. Ko me je zagledala, se )o spustila v jck. Le potolaži se, Fanni, sem ji rekla, t\oja gospa in jaz ostaneve tvoji prijateljici in bo-deve že skrbele, da ne bo nihče nič slabega o tebi govoril. Sedaj pa me poslušaj. Nimam dosti časa na razpolago in moram ti zaupati neko zelo važno stvar. Želim, da bi oddiJa-ti dve pismi. To, ki ima pošlno znamko, oddaš jutri v Londonu na pošto. Drugo pa, ki je naslovljeno na gospoda Fairlie, moraž osebnu njemu izročiti, Kakor hitro pride« v Limme-ridge. Obe pismi sta velike važnosti za dobrobit tvoje gospe. Hišna upraviteljica te prijazno sprejela. , Nato sem odhkela domov, da se preoblečen* za obed in da izpregovorhn neka* besed n Lavro. • ■ , Obe pismi sta v Fannyoih rokah, sam 1) po-! šepetala skoti duri. Al« prideš doli k obed«?! Oh ne, ne!. Za nobeno ceno?