katedra
MARIBOR
5. MAJ 1962 LETNIK II. ŠTEVILKA 8
MARIBORSKIH ŠTUDENTOV
KATEDRO mariborskih študentov izdaja Odbor mariborskih visokošolskih zavodov Zveze študentov Jugoslavije, Maribor / Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Vlado Golob / Izhaja mesečno / Uredništvo: Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96 / Tek. rač.: 604-13-3-501 / Tiska Mariborska tiskarna Maribor / Založnik in uprava: Založba Obzorja, Maribor, Maistrova 5
MARIBOR
1. republiška konferenca zveze študentov
Potrebna tudi vsebinska inverzija študija
Ob prisotnosti mnogih vidnih javnih delavcev (rektor ljubljanske univerze prof. dr. Makio Snuderl, predsednik univerzitetnega sveta Jože Pernuš, sekretar GO SZDL Stane Markič, predsednik CK LMS Francka Strmole, sekretar CO ZŠJ Janez Cemažar, predsednik OO SZDL Stane Canjko, predsednik Mestnega sveta Janko Markič, organizacijski sekretar OK ZKS Stefan Brumec, sekretar OK LMS Roman Tancer, predsedniki ObLO mariborskih občin, namestnik predstojnika Mariborskih visokošolskih zavodov ing. arch. Jaroslav Černigoj) se je v petek, 20. aprila začela I. republiška konferenca Zveze študentov. Na njej so sodelovali predstavniki Zveze študentov ljubljanske univerze, predstavniki Zveze študentov mariborskih visokošolskih zavodov in študentje iz Pirana. Popoldne je konferenci prisostvoval tudi predstojnik MVZ profesor Miro Bračič.
Uvodno besedo, ki je predstavljala odlično osnovo za razpravo o študijskih problemih in o vprašanjih socialnoekonomskega stanja slovenskih študentov, sta imela Milan Kučan, predsednik študijske komisije UO ljubljanske Zveze študentov, in Janez Petan, predsednik odbora Zveze študentov MVZ.
Studijski programi —
VSEBINSKO POGLABLJANJE INVERZIJE
Intenziven razvoj je pripeljal tako daleč, da strokovnjak splošnega tipa, kot ga je dajala univerza nekoč, ne ustreza več po-
•Jjfl
Milan Kučan
trebam prakse. Pokazalo se je, da je nujno potrebno znanje in profile kadrov, ki jih daje visoko šolstvo, bolj specializirati. Razen tega se je pokazala potreba po novem liku strokovnjaka.
Vse to je povzročilo inverzijo študija — namesto stare poti od teorije k praksi z enciklopedično širokim znanjem brez kake posebne specializacije že od vsega začetka, ko študij dejansko traja okoli 6 let — drugačna pot: najprej znanje praktičnega značaja, saj praksa potrebuje take strokovnjake, ki se bodo hitro znašli pri praktičnih problemih, in šele potem večje poglabljanje v teorijo.
Do sedaj je skoraj povsod izvedena prva, formalna faza inverzije. Dobili smo celo vrsto novih visokošolskih zavodov in skoraj vse ljubljanske fakultete so začele z učnim procesom po novem, stopenjskem načinu. Že je mogoče ugotavljati, katere so prednosti in kaj bi bilo treba še popraviti, dopolniti. Vsebina novih učnih načrtov je ponekod še prenatrpana, tudi prva stopnja v celoti je mnogokje hudo napeta in je v večini primerov diplomiranje po dveh letih problematično.
Namen reforme je prav gotovo v tem, da bomo hitreje zaključevali študiranje in se vključevali v proizvodni proces, vendar se marsikomu ne zdi povsem primerna selekcija z onemogočanjem diplomiranja na prvi stop-
Druga seja Sveta Združenja MVZ
Bistvene novosti
USTANOVLJEN »SKLAD ZA IZGRADNJO ŠTUDENTSKIH STANOVANJ V MARIBORU« — USTANOVLJEN »SKLAD KIDRIČEVIH NAGRAD« — SPREJET STATUT ZDRUŽENJA MVZ — POTRJEN ZAKLJUČNI RAČUN ZDRUŽENJA MVZ V VIŠINI 3,136.000 DIN — SPREJET FINANČNI NAČRT ZDRUŽENJA MVZ ZA LETO 1962 V VlSlNI 84,835.230 DIN — IZVOLJEN GLAVNI TAJNIK ZDRUŽENJA MVZ — ZBRANI REZULTATI ANKETE OB VPISU V LETNI SEMESTER Druga seja Sveta Združenja mariborskih visokošolskih zavodov 3. maja t. 1. je imela izredno bogat dnevni red 11 točk, od katerih smo najbolj bistvene sklepe že navedli.
Podrobno poročilo s te izredno pomembne seje sveta združenja bomo objavili v naslednji številki Katedre, ker nam je v tej številki zmanjkalo prostora.
nji zaradi prenatrpanosti učnih programov. Selekcija gotovo mora biti, a ne za vsako ceno.
ODNOS PRAKSE
DO DIPLOMANTOV
PRVE STOPNJE
je za sedaj še vprašanje zase. Po eni strani se tu rado pojavlja marsikaj negativnega, subjektivnega odpora do mladih, živahnih ljudi z višjo izobrazbo, ki bi morali priti na mesta, ki jih zdaj zasedajo ljudje z dolgoletno prakso, a nižjo izobrazbo. Nočemu niko-kur jemati veljave, toda — pri nas je še precej obrtniško cehovskega obravnavanja proizvodnje in potreb po kadrih z višjo in visoko izobrazbo. Ni še vsem jasno eno: napredek v proizvajalnih sredstvih, uvajanje vse večje mehanizacije in avtomatizacije zahteva tudi večje znanje ljudi, ki s takimi stroji delajo. Dolgoletna praksa pri obrtniškem načinu proizvajanja gotovo mnogo pomeni, nikakor pa ne more ustrezati pri veliki moderni industriji, avtomatizaciji.
Po drugi strani pa se pojavlja nekaj drugega, kar pa nam je bolj razumljivo in česar se tudi mnogo manj bojimo:	praksa,
analize o potrebah po kadru so pokazale, da praksa nedvomno potrebuje nov profil kadra, ki bo zamašil luknjo med srednjo in visoko izobrazbo; sedaj pa se zlasti pri ljubljanskih diplomantih prve stopnje kaže, da jih praksa ne mara zaposlovati. Glavni vzrok za to je brez dvoma v tem, da še nima nihče nobenih izkušenj s temi kadri in da se še nismo mogli afirmirati.
Zanimivo je tukaj ugotoviti še nekaj, kar je pokazala anketa Združenja MVZ ob vpisu v letošnji letni semester: ta problem je mnogo manj akuten v Mariboru,
mariborskih študentov ima že sedaj — med študijem — zagotovljeno delovno mesto. V neposredni zvezi s tem je tudi ugotovitev, da izmed študentov mariborskih višjih šol želi nadaljevati študij le slaba tretjina, izmed študentov ljubljanske univerze pa okoli 90V». Eden izmed vzrokov je prav gotovo v tradiciji (»Grem študirat v Ljubljano, tam bom približno 4 do 5 let«), drugi vzrok pa prav gotovo pomenijo
POKLICNI NASLOVI
Mi še nismo dosegli stopnje, ko je naslov, ki ga dosežeš po katerem koli šolanju, povsem brez pomena. Ne mislim pri tem na akademske nazive, ki že na prvi pogled pokažejo, da je njihov nosilec dosegel določeno, navadno zelo visoko stopnjo strokovne usposobljenosti. Gre za nazive, ki bodo diplomanta (trenutno je predvsem aktualno vprašanje diplomantov I. stopnje) predstavili gospodarski organizaciji, kamor bo prišel, da bi se zaposlil, kot človeka, ki je usposobljen za opravljanje takih in takih poslov.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Tiho srečo« je pela Lidija Kodrič
Katedra 62
(Več o festivalu na 4. strani)
Ali je delo ZŠ na šolah zaživelo ?
Novi odbori na šolah se niso takoj vživeli v svojo vlogo, tako da je v delu posameznih združenj nastala praznina. Razen brucovanj in spoznavnih večerov, ki so jih pripravljali še stari odbori, ni bilo ničesar, kar bi lahko dalo čutiti, da študentska organizacija obstaja.
Po semestralnih počitnicah, ko je odbor višjih šol uredil svoje poslovanje, pa se opaža, da so odbori na posameznih združenjih preboleli krizo.
Na VEKS je zelo zaživela kulturna komisija. Po podatkih izvedene ankete obstojajo namreč možnosti bogatega kulturnega življenja. Potrebno pa bi bilo grajati predsednike nekaterih komisij, ki zaradi svoje ležernosti niso iskali povezave z odborom, tako da njihove komisije niso mogle pravilno delati.
Na VTS so posvetili veliko pažnjo svetu letnikov in svetu združenja. Izvolili so študente v svete letnikov, kateri bodo pričeli z delom še v tem mesecu. Športna komisija pripravlja tekmovanja med posameznimi oddelki, tako da bi na podlagi teh tekmovanj sestavili šolske ekipe. Studijska komisija proučuje in rešuje študijske probleme in istočasno organizira študijske krožke, ki so do sedaj pokazali lepe uspehe.
Delo na VAS je zelo živahno. Pripravili so pogovor z izrednimi študenti o problemih študija in sestanek z odborom agronomske fakultete v Ljubljani. Organizirali so tudi pustno zabavo, ki pa zaradi malomarnosti poedlncev ni uspela najbolj. Razen tega je kulturna komisija pripravila skupinske oglede razstav ter izvedla anketo o prebiranju časopisov in revij. Rezultati ankete so pokazali, da študentje poleg strokovne literature zelo radi prebirajo tudi zabavno in ideološko vzgojno. Studijska komisija rešuje študijske probleme, istočasno pa je organizirala uspešen študij po krožkih. Športna komisija pripravlja športna tekmovanja, vendar pa zaradi malega števila ljudi se delo odraža le v uspehih posameznikov. Množično udejstvovanje pa je omejeno le na treninge v telovadnici Srednje kmetijske šole. Ideološki komisiji je s pomočjo profesorjev uspelo organizirati tri predavanja: Formiranje ekonomskih enot, Ideološko delo komunistov, Oblike socializacije vasi. Razen teh predavanj so organizirali predelavo III. plenuma CK ZKJ.
Na VPŠ sta odbor Zveze študentov in OO ZK pripravili predavanje o III. plenumu ZKJ. Slavko Kobal je seznanil študente z vlogo, ki jo ima ZKJ pri nadaljnjem izgrajevanju socialistične družbe.
Sedaj mladi komunisti predelujejo program in statut ZKJ. Po dva študenta imata po en izvod in si potem na javnih diskusijah razjasnijo mnenja. Organizirali so tudi diskusije s tedenskimi političnimi pregledi. Ta način dela je zajel skoraj vse študente, ki se lahko v tej obliki seznanjajo z aktualnimi dogodki, poleg tega pa se še ideološko in politično izobražujejo.
Ideološko vzgojna komisija je organizirala predavanja tovariša Cepiča o zunanjih političnih dogodkih in predelavo V. kongresa ZSJ.
Omeniti je treba, da na VPS že od začetka leta obstajajo in delujejo sveti letnikov.
Odbor se je odzval vabilu zagrebške pravne fakultete, da sodeluje v okviru »Tijedna pravnika«. Podobno je vzpostavljeno sodelovanje s pravno fakulteto v Ljubljani. Prav tako se namerava petčlanska ekipa udeležiti V. partizanskega pohoda pravnikov od 22. do 25. aprila.
Športna komisija je do sedaj organizirala samo tekmovanja med letniki za sestavo šolske ekipe.
Na PA so imeli velike subjektivne in objektivne težave. Sredi marca so
Foto: Milan Skaza
sklicali izredno sejo, na kateri so prerešetali vzroke težav in nedejavnosti. Izvolili so tudi novega predsednika. Od takrat naprej bi lahko rekli, da ■je življenje na pedagoški akademiji zaživelo oziroma da se vsaj trudijo, da bi. Vendar pa moramo pri tem upoštevati, da so se pred kratkim šele osnovali ter da se mora prav v začetku vložiti največ energije in biti vztrajen.
Posebej pa je potrebno omeniti oziroma grajati delo socialno-ekonom-skih komisij na posameznih šolah. Naloga teh je bila zbrati prošnje za dodelitev subvencij. Zaradi malomarnosti prosilcev oziroma komisij pa ni niti ena šola v popolnosti oddala vseh dokumentov, tako da so-cialno-ekonomska komisija pri odboru ni mogla pravočasno razdeliti subvencij.	VV
/YVW/mvm'^AWVWWVVWYYWVvW/VYWWN
2,000.000 kubikov zemlje 95.445 km 58 nadvozov in podvozov
206 prehodov most preko Velike Morave - 265 m 35.000 mladih brigadirjev,
med njimi brigada mariborskih študentov KAREL DEST0VNIK-KAJUH
ЛЛЛЛГ\Л^ЛЛЛЛЛ/У\Л/УУ\ЛЛ^'\'\'Л/'ЛЛЛЛЛЛ. '■/.VMVVVi
Dragi bralci!
Zaradi objektivnih težav v tiskarni smo bili primorani tiskati to številko na desetih straneh. Poizkusili bomo v teh majhnih okvirjih, ki so nam dani, posredovati vse važnejše dogodke v malo skrajšani obliki.
Reforma ocene na MVZ
Novi statut Združenja mariborskih visokošolskih zavodov predvideva med drugim tudi reformo ocene. Namesto dosedanjih ocen od ena do deset, meni Združenje, da bi bilo bolj uvesti ocene v razmaku od ena do pet. S tem bi izenačili ocenjevanje s sistemom, ki ga je že uvedla ljubljanska univerza. Na nekaterih univerzah in višjih šolah po dru-
gih republikah, kakor na primer v Zagrebu, že dalj časa ocenjujejo z ocenami od ena do pet. S tem bi imeli sicer namesto prejšnjih petih pozitivnih ocen samo štiri, vendar Združenje meni, da zaradi tega ne bi trpela objektivnost in pravilnost ocenjevanja. Nov način ocenjevanja se bo verjetno pričel v praksi z novim šolskim letom.
'}Ж
VTŠ:
VOLITVE V ŠOLSKI SVET
:7:.
Ali so učni načrti in programi mariborskih višjih šol vskla-jeni s programi in načrti prvih stopenj ustreznih ljubljanskih fakultet?
Pogoji za prestop diplomantov in absolventov prve stopnje na drugo stopnjo.
Ali imajo ljubljanske fakultete v svojih statutih predpise, ki določajo pogoje za prestop mariborskih študentov na drugo stopnjo?
Možnost končati študij prve stopnje v dveh letih.
Diploma za prvo stopnjo — da ali ne.
ТГТЈС sprejeli bomo učni načrt Pravne V ITO “ fakultete v Ljubljani
VPŠ je sprejela v celoti učni načrt pravne fakultete v Ljubljani za študij prava na prvi stopnji. Odstopanja so vsaj za sedaj malenkostna. Razlika je pri predmetu »Mednarodno pravo«, ki ga je VPŠ črtala iz učnega načrta, in pri »Pogodbah blagovnega prometa« ter »Menici in čeku«. Ta dva predmeta je šola vključila v načrt, nima ju pa posebej pravna fakulteta.
Šola si prizadeva ustvariti tak profil pravnika-praktika, kot je v praksi potreben, zlasti na delovnih mestih pravne in komercialne službe ter socialno kadrovske službe v gospodarskih organizacijah, pravne in upravne službe na ljudskih odborih ter zavodih kakor tudi v družbenih in političnih organizacijah. Gre za pravnika z zaključenim pravnim znanjem na vseh glavnih področjih prava, ki se lahko takoj orientira na vseh navedenih delovnih mestih brez nadaljnjega študija in ki lahko svoje znanje, pridobljeno v šoli, še praktično poglablja in specificira.
Na VPŠ menijo tudi, da so diplomanti šole prav gotovo dovolj
sposobni, da prevzamejo določene službe tudi v pravosodju, za kar pa je po predpisih v večini primerov potreben dvostopenjski študij.
»Iz študijskih programov, ki so skoraj identični, je razvidno, da ni nobenih pomislekov in ovir, ki bi našemu diplomantu onemogočale redno nadaljevanje študija na II. stopnji pravne fakultete v Ljubljani. Za prestop niso potrebni posebni diferencialni izpiti, kar določa tudi Statut pravne fakultete v Ljubljani.«
Učni načrt šole je zelo obširen, omogoča pa, da lahko z drugim delom neobremenjeni študent konča študij vključno do konca IV. semestra (do junija). Vendar — kolikor kaže do sedaj — je težko verjetno, da bi kdo uspel in diplomiral v tem času, ampak šele v septembrskem izpitnem roku.
Tisti, ki opravi vse predpisane posamične in skupinske izpite, prejme diplomo; torej mu ni treba opravljati posebnega diplomskega izpita ali pisati diplomsko nalogo.
Pravna fakulteta v Ljubljani pravi:
»Učni načrt Višje pravne šole v Mariboru je enak učnemu načrtu naše fakultete. Za diplomante, ki končajo študij na VPS v Mariboru, veljajo torej isti pogoji kot za tiste, ki dovršijo
I.	stopnjo pravnega študija pri nas. Mogoče bo potreben dopolnilni izpit iz mednarodnega prava, toda ta verjetno ne bo veljal kot pogoj za vpis na II. stopnjo.«
Prva točka čl. 93 Statuta pravne fakultete v Ljubljani pravi: »Na drugo stopnjo se lahko vpišejo študentje, ki so pridobili diplomo pravne fakultete o
dokončanem pouku na I. stopnji ali diplomo višje pravne šole.
88°/o anketiranih študentov na prvi stopnji prava v Ljubljani namerava nadaljevati študij na II. stopnji. Uprava pravne fakultete je mnenja, da bo večjemu delu študentov, ki zaključujejo
I.	stopnjo študija, uspelo diplomirati šele septembra, kar pa je spričo pomanjkanja strokovne literature razumljivo.
Ko opravi študent pravne fakultete vse izpite, predpisane za prvo stopnjo, dobi diplomo.
VEKŠ-
učnih načrtov nismo vsklajevali
»Pri sestavljanju učnih načrtov in programov smo izhajali iz potreb prakse, prizadevali smo si program sestaviti tako, da bo imel naš diplomant znanje, ki mu bo kot zaključena celota zadostovala v proizvodnji. Pri nekaterih predmetih smo sodelovali z ekonomsko fakulteto v Ljubljani — zlasti pri gospodarski matematiki in statistiki. Tukaj smo si prizadevali najti tako rešitev, kjer naj bi študent ne bil preobremenjen s teoretiziranjem, teorija naj bo torej dosledno le temelj praktičnemu znanju. Smer, ki smo jo ubrali, je torej samostojna in si tudi v bodoče ne bomo prizadevali, da bi vsklaje-
vali naše učne načrte in progr; me s I. stopnjo ekonomske faku' tete v Ljubljani. Večina slu.šah ljev VEKŠ se namerava po kor čani I. stopnji zaposliti. Pri izdt lavi učnih načrtov smo sodelova s prakso.«
Kakšne so možnosti za tiste, 1 želijo končati študij na VEKŠ dveh letih?
Leta 1959 se je vpisal na VEK 801 študent, od tega 121 redni! Do danes jih je diplomiralo skup no 47, prva skupina 15 rednih i 2 izrednih študentov pa je diplc mirala 20. septembra 1961, tore po dveh letih šolanja.
Upoštevati je treba, da se j prva generacija morala boriti
Ekonomska fakulteta v Ljubljani: diploma izpiti iz vseh predmetov
Medicinska fakulteta v Ljubljani: enak program za prvo stopnjo
komercialne šole vpišejo na II. stopnjo študija pod istimi pogoji kakor tisti, ki so prvo stopnjo dovršili v Ljubljani.
Po opravljenih diplomskih izpitih (diploma VEKŠ ima karakter skupinskega izpita: ekonomika FLRJ in na vseh oddelkih po dva izpita iz specialnih predmetov) izdajo slušateljem VEKŠ diplome.
Predlog za naziv diplomantov: za diplomanta I. stopnje — inž. ekonomije, za diplomanta II. stopnje — dipl. inž. ekonomije.
Če se učni načrti in programi VEKŠ in I. stopnje fakultete ne skladajo, bodo morali študentje, ki prihajajo z VEKŠ, naknadno opraviti izpite iz predmetov, ki jim morda manjkajo.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani bo tudi vnaprej individualno reševala vprašanje vpisa diplomantov, ki so začeli študij na VEKŠ v letu 1959; doslej so si prizadevali vse primere za študente ugodno rešiti.
diplomantov
Redni študij na VSŠ traja šest semestrov. Ali obstaja možnost diplomirati v tem roku ali pa je ta možnost samo teoretična?
Objektivna možnost je dana vsem, če pa pogledamo stvarnost, je procent tistih, ki jim bo predvidoma uspelo diplomirati v tem roku, zelo nizek — okrog 20%. Prizadevno delo — uspeh. Vsak izpit je treba delati v prvem roku!
Cl. 40 statuta VSŠ pravi: študentom, ki opravijo vse predpisane izpite in druge obveznosti, podeli šola po končanem študiju diplomo. V diplomi je navedena dosežena stopnja strokovne izobrazbe.
S tem, da študent opravi vse predpisane izpite na VSŠ oziroma na študiju I. stopnje stomatologije, je diplomiral (brez posebnega diplomskega izpita).
hudimi objektivnimi težavami, kot so pomanjkanje literature, skript itd. Nič manjše težave pa so imeli profesorji s sestavljanjem kvalitetnih predavanj. Za generacije, ki nastopajo, bodo te težave sčasom odpadle in bo torej možnost končati študij na VEKŠ v dveh letih postala bolj stvarna.
Tisti, ki želijo po končanem študiju na VEKŠ nadaljevati študij na II. stopnji ekonomske fakultete v Ljubljani, bodo torej za to imeli možnost, saj ima fakulteta v statutu določilo, po katerem se lahko diplomanti Višje
Zaradi inverzije študija se je program ekonomske fakultete v primerjavi s preteklostjo bistveno spremenil. Na I. stopnji je poudarek zlasti na praktičnih predmetih, ki morajo dati zaključeno znanje, kot ga diplomant v praksi potrebuje (VEKŠ vodijo ista načela — opomba ob. p.).
Pogoj za prestop na II. stopnjo študija ekonomije je diploma
I.	stopnje na fakulteti ali dokončana višja komercialna šola (z diplomo).
T TCC nizek procent
V oo- v treh |etih
Program VSŠ je okvirno v celoti prilagojen programu I. stopnje medicinske fakultete v Ljubljani in je celo nekoliko obširnejši (predmet »osnove ustnih bolezni« se predava en semester več kot v Ljubljani, njegov obseg in obseg predmeta »otroško zobozdravstvo« pa je nekoliko razširjen v primerjavi s I. stopnjo stomatološkega odseka Medicinske fakultete v Ljubljani).
Razlika je edino v načinu podajanja materije (v Ljubljani potekajo predavanja v ciklusih), pri razporeditvi predmetov po semestrih in pogojih med semestri.
Na VSŠ so mnenja, da ne bi kazalo uvajati v študiju na prvi stopnji stomatologije specializacije. Študij zdravstva je obširen in človek, ki se hoče na I. stopnji usposobiti za zdravstveno službo, se mora študiju v celoti posvetiti.
»Učni programi naše prve stopnje in VSŠ so popolnoma enaki, le da smo v začetku letošnjega študijskega leta uvedli nekaj sprememb, ne vemo pa, ali so nam v Mariboru sledili.«
O tem, koliko naših slušateljev bo dokončalo prvo stopnjo v treh letih, uprava medicinske fakultete še ne more dati prognoz, ker je še prezgodaj, mnenja pa je, da se z rednim študijem to da doseči.
65. člen Statuta medicinske fakultete v Ljubljani:
»Na II. stopnjo študija na stomatološkem oddelku medicinske fakultete v Ljubljani se lahko vpiše, kdor je pridobil na ustrez-
nem oddelku diplomo I. stopnje ali diplomo Višje stomatološke šole.
Ko opravi študent vse predpisane izpite za VSŠ oziroma prve stopnje stomatologije, je diplomiral, v
realne možnosti za končan študij v dveh letih
»Pri sestavljanju učnih načrtov in programov smo se v veliki meri naslonili na načrte in programe ustreznih ljubljanskih fakultet. Vzdržujemo stalne stike s strokovnjaki iz prakse in dru-
štvi inženirjev in tehnikov kakor tudi s predavatelji na ljubljanskih fakultetah.
Naša specifičnost prihaja do izraza na gradbeno-komunalnem oddelku, kjer se učni načrti od ljubljanskih nekoliko razlikujejo.
Glede prestopa imamo zagotovilo ljubljanskih tehniških fakultet, da se bodo naši diplomanti lahko vpisovali na II. stopnjo ljubljanskih fakultet pod istimi pogoji kot diplomanti I. stopenj pri njih. To določa izrecno tudi ljubljanski statut.
Vsak študent, ki prizadevno študira, ima možnost, da konča študij na VTŠ v dveh letih. Prizadevamo si postaviti izpitne roke tako, da študentom kar najbolj ustrežemo. Če bi nam uspelo povečati število redno nastavljenih predavateljev, bi odpadli mnogi problemi. V letošnjem letu smo v glavnem uspeli rešiti vprašanje oskrbovanja študentov s skriptami.«
Čl. 179 statuta VTŠ: »Po uspešno opravljeni diplomski nalogi je kandidat zaključil šolanje in prejme diplomo I. stopnje visokošolske izobrazbe.«
Diplomski izpit na VTŠ bo v obliki diplomske naloge iz določenih predmetov.
ZA ŠTUDIJ TEHNIKE V LJUBLJANI: BREZ ADMINISTRATIVNIH TEŽAV PRI PRESTOPANJU
Programi in učni načrti prvih stopenj tehniških fakultet v Ljubljani sc v glavnem skladajo s programi in načrti VTŠ. Kolikor bodo v programih manjša odstopanja, to ne bo oviralo prestopanja diplomantov VTŠ na
II.	stopnjo ljubljanskih fakultet; le-te imajo v svojih statutih določbe, ki zagotavljajo diplomantom mariborskih višjih šol prestop na II. stopnjo pod istimi pogoji kot študentom, ki končajo
I.	stopnjo tehniškega študija na fakultetah.
Menimo, da je treba čimprej rešiti vprašanje zaposlitve diplomantov I. stopnje, ki vsaj za sedaj še ne morejo najti ustreznih mest v proizvodnji. Le tako bo stopenjski študij dobil svojo »domovinsko pravico«. Možnost za dovršitev študija I. stopnje imajo vsi študentje. Vendar kolikor vemo, je trenuto le 20—30% študentov na tekočem z izpiti.
Slušatelju, ki je opravil vse izpite, predpisane za I. stopnjo
fakultetnega študija, izdajo diplomo.
Ш specifično obeležje
»Glede prehoda naših diplomantov na drugo stopnjo študija v Ljubljani so učni načrti vskla-jeni. Vendar so v programu Agronomske fakultete v Ljubljani in naše šole razlike. Pri nas je več mehanizacije, geodezije in melioracije, v Ljubljani pa je nekoliko več bioloških predmetov. Mi menimo namreč, da študentom ni nikoli preveč praktičnega znanja in tehniških predmetov, medtem ko toliko bioloških predmetov, ko jih imamo mi, zadostuje.
Vzdržujemo stalne stike s profesorji in upravo Agronomske fakultete v Ljubljani in skupno rešujemo probleme okrog prestopa in vsklajevanja programov.
Glede specifičnega obeležja našega diplomanta sledeče:
Mogoče je naš program nekoliko bolj praktično usmerjen, zlasti glede na boljše objektivne
možnosti, ki jih imamo v primerjavi z agronomsko fakulteto v Ljubljani. Specifičnost bi se lahko pokazala zlasti pri živinorejskem oddelku, če bi se preusmeril v veterinarsko oziroma farmar-sko smer. Sadjarsko-vinogradni-ški odsek bi lahko usmerili tako, da bi bil še bolj specifičen, bližji pogojem za sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo na Štajerskem.
V dogovoru z ljubljansko agronomsko fakulteto ne bo nobenih izjemnih pogojev za prestop diplomantov VAŠ na drugo stopnjo. Lahko se bodo vpisovali pod istimi pogoji kot diplomanti prve stopnje agronomske fakultete v Ljubljani.
Možnost končati študij na VAŠ v dveh letih ima vsak študent (ob primernih kriterijih). Prva generacija slušateljev VAŠ je imela težave z literaturo, zato le težko verjamemo, da bo uspelo komu diplomirati do junija, jeseni pa bomo imeli prav zanesljivo prve diplomante. Prihodnje generacije verjetno ne bodo imele večjih težav — če bodo izpite opravljale redno, bodo lahko diplomirali v dveh letih.
Način diplomiranja: klavzurna naloga.
Naloga bo iz predmeta, ki si ga je študent izbral za specializaci-
cijo (poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo) in bo imela organizacijsko ekonomski značaj.
AGRONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI: VAŠ bomo obravnavali kot celoto
Programi in učni načrti VAŠ so z našo I. stopnjo usklajeni. Z VAŠ vzdržujemo stalne stike, nekaj naših profesorjev pa predava honorarno v Mariboru. Razlika je le med sadjarsko-vinogradniškim odsekom VAŠ in našim sadjarsko - vinogradniško - vrtnarskim odsekom. Razlike, ki nastajajo zaradi različne porazdelitve predmetov po semestrih, niso bistvene in ne bodo ovira pri prestopu diplomantov VAŠ na našo drugo stopnjo.
Možnost končati študij na prvi stopnji v rednem roku je pri nas precej velika, saj računamo, da bo okoli 75% slušateljev imelo do jeseni pogoje za prehod na
II.	stopnjo.
Glede vpisa absolventov (tistih, ki jim manjkajo nekateri zaključni izpiti I. stopnje) sledeče:
Pogojnega vpisa ne bo, raje bomo poizkusili omiliti pogoje in študentom na vse mogoče načine predhodno olajšati študij (večkratni kolokviji, polizpiti). Izpit iz matematike ni obvezen, slušatelji pa imajo možnost poslušati predavanja (repetitorije) iz višje matematike. Za prehod iz I. na
II.	stopnjo bomo od diplomanta VAŠ kakor tudi od diplomanta
I. stopje pri nas zahtevali izpit iz matematike, ki pa verjetno za slušatelje VAŠ ne bo pogoj za vpis na II. stopnjo. Na željo študentov bomo uvedli predavanja in izpit iz tujega jezika.
Posebnega diplomskega izpita oziroma klavzurne naloge naši diplomanti I. stopnje ne bodo opravljali.
DA _ vprašanje prestopa ■ bomo rešili
Na PA še niso ničesar storili glede prestopa diplomantov PA na II. stopnjo fakultetnega študija na filozofski fakulteti v Ljubljani, ker je šola še mlada in nima dokončno izdelanih vidikov. Ker pa vlada, sodeč po anketi, ki jo je izvedlo Združenje mariborskih visokošolskih zavodov, med študenti za prestop na
II. stopnjo precejšnje zanimanje, bo uprava šole v kratkem stopila v stik s Filozofsko fakulteto v Ljubljani in proučila možnosti za prehod diplomantov PA na filozofsko fakulteto. Šola še ni primerjala učnih načrtov s I. stopnjo fakultete v Ljubljani, zato o vskladitvi ne moremo govoriti.
Možnosti za dovršitev študija na PA v dveh letih je za sedaj še težko preceniti, vendar je uprava šole mnenja, da je to s smotrnim delom in rednim študijem mogoče; z večjimi težavami se bodo predvidoma srečali le slušatelji oddelka za glasbo.
Diploma bo v obliki klavzurne naloge (ko ima študent že opravljene vse izpite, predpisane za študij PA).
Filozofska fakulteta v Ljubljani: želimo si sodelovanja s PA
»Učnih programov naše prve stopnje sploh še nismo vsklaje-vali s programi in načrti Pedagoške akademije v Mariboru. V našem skupnem interesu pa je, da to čimprej rešimo. Vsaka sugestija s strani uprave šole in študentske organizacije nam bo dobrodošla.«
Opomba uredništva: Uredništvo se je odločilo za ta informativen članek:
— ker uredništvo meni, da relacija med višjimi šolami in prvimi stopnjami fakultet še ni po-popolnoma razčiščena in
— ker meni, da bi služilo v dobro inverziji nadaljevanje študija na II. stopnji na mariborskih višjih šolah.
52 odstotkov z zagotovljeno zaposlitvijo
Združenje mariborskih visokošolskih zavodov je v me-mecu marcu izvedlo izredno zanimivo anketo, iz katere objavljamo najpomembnejše podatke. Anketa je zajela 88 odstotkov študentov. Torej lahko rečemo, da je to točen prikaz o stanju in željah mariborskih študentov.
Štipendijo (mišljene so tudi plače) prejema 52 odstotkov študentov,, največ na PA, najmanj pa na VSŠ.
Pred vpisom na višjo šolo je bilo prej od 1056 anketiranih študentov 489 srednješolcev, 57 študentov in 383 zaposlenih.
Od vseh anketiranih bo po končani višji šoli šlo v službo:
na VAŠ	60%
na VSŠ	61%
na VPŠ	48%
na VTŠ	49 %
na PA	67 %
na VEKŠ	55%
55 odst.
Torej bo odšlo verjetno 55% mariborskih študentov po končani višji šoli v službo.
Izredno zanimivi pa so podatki o zagotovljeni zaposlitvi takoj po zaključenem šolanju na naših šolah:
na VAŠ	46%
   	na	VSŠ	50 %
Mnrlci	na	VPŠ	44%
oas,‘-	na	VTŠ	55%
na PA	56%
na VEKŠ	55%
Od 1056 anketiranih mariborskih študentov imajo torej kar 493 bodoči diplomanti ali 52% zagotovljeno zaposlitev.
Mariborske višje šole tudi niso (najmanj toliko kot ostale višje šole ali univerze v Jugoslaviji) samo okrajnega ali celo republiškega značaja. To pove podatek, da je na mariborskih višjih šolah samo 55 odstotkov študentov doma na območju OLO Maribor. Ostalih 45 odstotkov pa je iz ostale Slovenije (mnogo iz ljubljanskega okraja) ter tudi iz vseh krajev Jugoslavije.
„Tiha sreča" Katedre 62
17. aprila je blestel v Unionski dvorani na zaslonu napis KATEDRA 62; zašel pa je preko radijskih valov tudi do oddaljenih krajev in ljudi. S tem je uredništvo našega lista doživelo svojo »tiho srečo«, ko je v festivalu mariborskih popevk pokazalo Mariboru vsaj delček možnosti domačega zabavnega osveščanja.
Festival je organiziralo in pripravilo uredništvo Katedre ob sodelovanju nekaterih požrtvovalnih kolegov, ki so pokazali voljo in vnemo za to delo. Iz sprejetega materiala je komisija (prof. Vlado Golob, Branko Avsenak, Srečko Grušovnik, Nena Hohnjec in Ivo Vajgl) izbrala deset najboljših popevk za izvajanje.
Spremljala sta veliki revijski orkester KUD »Jože Hermanko« pod vodstvom Iva Meše in mali ansambel Albert Kramerja. Vodje orkestra sta tudi v glavnem »izšolala« pevce za nastop, kajti nekateri izmed njih so nastopili prvič pred številnim občinstvom. Priznati je treba, da so vsi dokaj solidno debutirali.
Največ glasov občinstva (vsak gledavec je imel možnost oddati po en glas) je dobila Srečka Satlerja »Tiha sreča« v izvedbi Lidije Kodrič in Zmaga Franko-viča. Ta popevka pa je bila nagrajena tudi za najboljši tekst (S. Satler, Janez Mikuš) in priredbo (Ivo Meša).
Zanimiva bo tablica oddanih glasov posameznim popevkam:
Tiha sreča	100
Avtostop	98 (!)
Pomladne noči	93
Vetrček	86
Nočne luči	79
Liljana	44
Zapoj si pesem	23
Danes je sončen	20
Vetrnjak	13
Najina zvezda	5
Skupno je bilo oddanih 561 glasov, torej skoraj dve tretjini od celotnega števila prodanih vstopnic.
PO FESTIVALU
Prvi festival mariborskih popevk (menda prvi te vrste v Sloveniji in četrti te vrste v Jugoslaviji) je izpolnil vsa pričakovanja. Tudi tisti, ki so z nezaupanjem in ironijo spremljali priprave, so slednjič morali spoznati, da so bile njihove slutnje brezplodne.
Za najboljšo popevko je izbrana Satlerjeva »Tiha sreča«, ki to priznanje vsekakor zasluži.
Kako nenavadna je bila odločitev ljudi v uredništvu Katedre, da organizira festival mariborske popevke! Nenavadna zato, ker se je ideja morala vse iz povojev boriti s težavami, ki so navadno postavljene na pot v nerazumevanju.
Toda začeti s Katedro 62 je pomenilo injicirati mariborsko upokojeno zabavo, ki je brez zaslug doživela častitljivo starost.
Seveda je lahko vsakomur jasno in, kdor je objektiven, tudi to priznava, da tak začetek ne more biti na zavidljivi višini. Ali kako bi bil! Saj je bilo potrebno začeti z vsem: z orkestrom, s pevci, s pripravljalnim delom (aranžmaji!), z vajami... In to z golimi rokami. Če ne bi RTV Ljubljana pomogla s prispevkom za snemanje, bi bilo še težje. — Kako to, da so nam drugi pripravljeni nuditi svojo pomoč prej, kot jo dobimo doma (kjer je pa seveda ne dobimo)?
Ko so mladi izvajavci in organizatorji storili vse, kar se je v določenih okoliščinah dalo storiti, je bila vrsta na občinstvu, da se izreče za ali proti. Toda priznati moramo, da je le-to bilo hvaležno in da bi napolnilo do zadnjega kotička še enkrat večjo dvorano. To in pa odobravanje med izvajanjem programa pa je dokaz, da Mariborčani želijo podpreti
ustvarjalnost mladih mariborskih avtorjev. Tu ne gre samo za to, da so popevke izvedene pred občinstvom, važno je bolj, če so dosegle odobravanje, spontano priznanje.
BAROMETER: DOBRO
Šele kasneje so se dali zbrati zaključki o naši prireditvi, ko se je trenutno odobravanje ali odklanjanje poleglo in ko se je izkristaliziralo mnenje. Ne gre zanikati zlonamernih kritik, vendar pa je zdaj jasno, da je vsaka trohica nezaupanja odveč. To, da so nekateri hoteli prikazati prizadevanje študentov za jalovo, jim ne gre šteti v zlo; zlasti ne, ker vemo, da je prireditev uspela in da so dvakrat ponižani: prvič, ker se niso uresničile njihove napovedi, drugič, ker sami niso zmogli kaj podobnega.
Če nam je javnost zamerila kak spodrsljaj, potem je to samo zaradi tega, ker je preslabo informirana o trenutnem stanju naših možnosti. Recimo očitki zaradi pevcev. Vsi izvajavci so
nastopali tako rekoč prvič na sceni in to je povzročalo precejšnjo tremo. Ta pa ni brezpomembna. Upamo in želimo le, da bi poslej videvali češče na scenah in z zaupanjem spremljali njihov nadaljnji pevski razvoj. Vredno bi se bilo morda spomniti na prvi Opatijski festival in vsak, ki ve, kako je bilo tam, mora priznati, da Katedra je uspela. Zelo izpodbudno pa je za nas dejstvo, da je večina zadovoljna, da nam je občinstvo odobravalo. Če se je kak »strokov-njakovič« spravil nad prireditev in jo hotel v celoti raztrgati, potem je to lahko dokaz njegovega apriornega odnosa do zabavne glasbe in premaknitve zabavnega življenja iz mrtve točke.
KAJ BO V PRIHODNJE?
Seveda se sedaj postavlja to vprašanje: ali bo postala Katedra tradicionalna in če bo zajela morda vseslovenski obseg? Zaželeno je. Vedeti pa moramo, da priprave in izvedba zahtevajo velike napore, posebno pa razumevanja nadrejenih organov. Če bo tega čedalje več, potem niti ne bo tako težko izvleči te brazde, ki je z letnico 62 zaplužena v ledino.
Bilo bi preveč, če bi ponavljali staro pesem o potrebi filmske vzgoje pri najzvestejših obiskovalcih kina — mladini. O tem smo se nekako že zedinili. V tej smeri smo tudi nekaj že dosegli. Več kot dve leti smo imeli o Mariboru lepo upeljano mladinsko filmsko gledališče z dvema rednima tedenskima predstavama filmov, vzetih iz tekočega repertoarja mariborskega kino podjetja, vedno s kratkim uvodom.
Od meseca aprila letos teli predstav mladinskega filmskega gledališča ni več. Usahnile so. Od dveh razprodanih predstav (o soboto opoldne in nedeljo dopoldne) smo padli na dve slabo razprodani predstavi in slednjič, tik pred konec, na eno neraz-prodano predstavo. Dokler ni v aprilu sploh zmanjkalo zanimanja ...
lo treba zdaj plačali že 200 dinarjev. Torej le polovico redne vstopnice. Mnoge je, odbila tudi zgodnja ura nedeljskih dopoldanskih predstav (da bi kino podjetju ostala 'nedeljska redna matineja ob 10.00):	ob	osmih
zjutraj je bilo treba ostati prav na tisti dan, ko bi lahko nekoliko dalje spali... In ko so k vsemu temu še iz sporeda izginili na j privlačnejši filmi — verjetno zato, ker jih mladi obiskovalci kina tudi la ko o dovolj velikem številu ogledajo in bi torej z mladinskim kinom zmanjševali reden obisk — je zanimanje za mladinsko filmsko gledališče dokončno odmrlo.
V začetku aprila ni bilo več dovolj zanimanja niti za eno predstavo.
Tako smo — kot je razvidno iz zgoraj navedenega — predvsem iz komercialnih razlogov
KOMERCIALIZIRANA FILMSKA VZGOJA
Martin Prašnicki
V čast DNEVA MLADOSTI
Aprilski študentski festival
V okviru študentskega aprilskega festivala je bilo več prireditev.
V Abonentu je bil 14. aprila brigadirski večer, ki ga je pripravil odbor študentom-brigadirjem ter tudi nebrigadirjem. Večer je bil prisrčen, brez prevelikega hrupa in propagande.
Drugi dan — v nedeljo, 15. aprila — je bila v preddverju SNG odprta razstava mariborskih študentov na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Razstavljali so: Dragica Čadež, Alenka Nerat, Vladimir Potočnik in Bogdan Čobal. Razstava je bila skromna, saj je vsak od omenjenih prispeval le po nekaj listov, vendar pa je zadosten dokaz, da bi jo bilo v prihodnje potrebno še razširiti in pritegniti k njej čimveč mladih ustvarjalcev. Skulpture D. Čadeževe so rodile odkrito zaupanje v njen talent, nič manj pa tudi slike ostalih treh razstavljavcev. Škoda je le, da na tej razstavi nismo zasledili imen študentov Pedagoške akademije v Mariboru, za katere vemo, da imajo svoj študijski oddelek.
O KATEDRI 62, ki je bila prva revija mariborskih popevk, pišemo na drugem mestu, vendar pa
je potrebno še enkrat poudariti, da je bila to verjetno najbolj uspela prireditev študentskega festivala.
TEKMOVANJE MED ŠOLAMI je moralo odpasti, ker nismo našli dovolj razumevanja niti pri vodstvih šol niti med študenti samimi. Priprave so pokazale prav tisto, kar se ne bi smelo dogajati.
V želji, da bi se študentje in široka javnost čimbolj seznanili s problemom visokošolskega študija v Mariboru in perspektivami razvoja višjih in visokih šol, je bil 19. aprila v Kazini RAZGOVOR S PREDSTOJNIKOM MARIBORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, profesorjem Bračičem.
V petek in soboto (20. in 21.) so bila športna tekmovanja. Med njimi tudi odprto tekmovanje v malem nogometu za pokal Katedre!
Vsekakor moramo priznati, da je festival potekal vsaj tako, kot smo si ga predstavljali. Začetne organizacijske težave so sicer bile, toda v prihodnje se bomo teh laže odkrižali. Bistvo in poudarek prireditev pa sta bila v pristnem študentskem življenju.
Kako je to mogoče?
Pozanimali smo se o vzrokih, povprašali pri dijakih — ti so bili večidel obiskovalci teh predstav — pri organizatorjih in predavateljih. In zvedeli smo žalostno zgodovino tega uspelega začetka praktične filmske vzgoje.
Pred tremi leti je komisija za filmsko vzgojo pri Delavski univerzi Maribor-Center pričela ob krepki podpori mladinskega komiteja s predstavami mladinskega filmskega gledališča. Kino podjetje je z vsem razumevanjem podprlo to delo: za majh-
izgubili dragoceno osnovo, ki je vsak teden tisoč do tisoč dve sto mladim obiskovalcem kina vendarle posredovala nekaj uvodnih pojasnil, opozoril in vodilnih misli pred filmom in jih s tem uvajala v sodobno gledanje filma in samostojno razmišljanje o filmu. Sicer je bilo med temi obiskovalci tudi nekaj takšnih — vsaj po mnenju predavateljev — ki se za filmsko vzgojo niso posebno zanimali in so se abonirali predvsem zaradi ugodnih pogojev. Toda prav za te so bili uvodi k filmom, ker so jih pač tudi mo-
Charlie Chaplin in Claire Bloom
kinoT^c.
Iščem Avriko (sovjetski film). V sovjetski kinematografiji se najde mnogo povprečnih filmov, od katerih je grajenih največ še vedno na vojni tematiki (ali vsaj vzročno). »Avrika« je eden izmed takšnih filmov...........7
Določen nasmeh: Frangoise Sagan je prodrla tudi v film. Producenti so nekaj cinizma iz njene knjige sicer pristrigli, vendar pa je film pokazal dovolj elementov, ki razbijajo idile in rode cinizem........................8
Šeki snema. Kdor hodi na nogometne tekme naj ne gleda tega filma, ker bo sicer izgubil spoštovanje do športa. Primer, kako se ne sme! (Za snemalce!)...........2
Ljubezenske igre: Stara mamica, kako ti doživljaš filme francoskega novega vala — meni so všeč.8	+
Poslednji voz: Na svetu je vse relativno, sem pa absolutno prepričan o tem, da v naši dobi še ne bo »poslednjega cowboy-skega filma«. Sicer pa — le kos zabave...7
no odškodnino je odstopilo dvorano, žrtvovalo celo eno nedeljsko matinejo. Dijaki srednjih šol o občini Center so po po-poverjenikili LMS lahko kupovali karte za abonmaje po nizki ceni: mesečno 80 do 100 dinarjev. Za to so videli štiri filme, mnogokrat najboljše in nuj privlačnejše iz rednega sporeda. To je bilo seveda zelo privlačno.
Potem so ekonomski instrumenti stisnili kino podjetje, da finančno ni več zmoglo takšnih bonitet. Razen tega so — zopet iz komercialnih razlogov — pričeli protestirati distributerji, ki so z odstotkom udeleženi pri inkasu. Delavska univerza Maribor-Center ni pri teh novih pogojih našla več skutinega jezika s kino podjetjem. Tako v začetku letošnjega šolskega leta prve mesece ni bilo predstav mladinskega filmskega gledališča.
To je že negativno vplivalo na prej zveste obiskovalce.
Ko je končno filmska komisija pri Svetu Svobod uspela organizirati poučno predstavo, je bilo že manj zanimanja.
Precej je mladino odbijala nenadoma povišana cena ubone-menta: za štiri predstave je hi-
rali poslušati, toliko bolj dragoceni.
Morda tudi v mladinskem filmskem gledališču ni bilo vse najbolje. To je stvar, o kateri bi bilo mogoče govoriti. Toda to, da je delalo, je bilo brez dvoma zelo dobro. In zato je zares škoda, da je prenehalo s predstavami. Kajti sedanje filmsko gledališče, to je skupina ljudi, ki se aktivno zanimajo za film in ki se po vsaki nedeljski matineji v kinu Partizan pogovorijo o filmu, ki so ga gledali (in prej tudi izbrali med najboljšimi novitetami), ne more nadomestiti nekdanjih množičnih predstav mladinskega filmskega gledališču. To sedanje filmsko gledališče je namenjeno namreč predvsem listini, ki se udejstvujejo v filmskih krožkih in klubih — a še teh je premalo.
Zato se ponovno postavlja vprašanje: ali zaradi ekonomskih učinkov res ne moremo vplivati na filmsko vzgojo mladih in ali bi se tukaj ne morala najti sredstvu za takšno praktično vzgojo, posebno zdaj, ko uvajamo prvič sredstva za takšno praktično vzgojo, posebno zdaj, ko uvajamo prvič v nekatere šole pri nas obvezno filmsko estetiko kot učni predmet?
m
Xylon in njegova razstava v Mariboru
Auschwitz Џ Auschwitz • Ausclnvitz ф Ausclivvitz • Auschwitz # Auschwitz ф Auschwitz
Ne pozabimo grozot II. svetovne vojne
Vhod v taborišče Auschwitz
V mariborski Umetnosti galeriji je bila pomembna razstava barvnega in črnobelega lesoreza mednarodne organizacije lesorez-cev Xylona. Razstava brez dvoma nima le lokalnega pomena in je važen kulturni dogodek za vso severovzhodno Slovenijo.
Najprej nekaj besed o Xylonu. To je mednarodna organizacija lesorezcev, njen sedež je v Ziirichu in je nekakšen naslednik švicarskega društva Xylosa. Prvo razstavo je Xylon priredil leta 1953 v Ziirichu. To je tudi rojstno leto Xylona. Razstavili so 327 grafik iz 14 dežel, tudi iz Jugoslavije, kjer je zastopnik te organizacije akad. slikar prof. Božidar Jakac. Naši lesorezci so odtlej sodelovali na vseh Xylonovih prireditvah.
galeriji. Pred drugo svetovno vojno je zopet upadal, med vojno pa je pri nas ponovno zacvetel in je imel pomembno vlogo v partizanskem kulturnem udejstvovanju.
Sedaj pa k sami razstavi. V razstaviščnih prostorih Umetnostne galerije je to pot zbranih 220 lesorezov iz 20 dežel, poleg tega je v razstavo vključena retrospektivna razstava Fransa Masereela, švicarskega grafika in predsednika Xylona. Člani organizacije so hoteli z njo počastiti sedemdesetletnico svojega voditelja, ki je posvetil vse svoje življenje lesorezu.
Z grafičnih listov diha življenje različnih podnebij, življenje linij, ploskev in barv, življenje z vseh koncev sveta: iz Japonske, Argentine, Anglije, Južne Afrike, iz Mehike. Dela kažejo različne predstave o svetu, različne miselnosti, različne temperamente. To so dela zelo različnih osebnosti, ki pogosto nimajo ničesar skupnega razen časa, v katerem živijo. Nekatera dela nas prizadenejo, druga so nam samo všeč in tretja — in teh je zelo malo — nas puščajo hladne. Posamezni listi nas pritegnejo s svojimi umirjenimi barvami; s skopimi in preprostimi sredstvi delujejo na nas z nenavadno ekspresivno silo, drugje nas zopet privlači prefinjena stilizirana figuralika.
Bogati vtisi gledalca kmalu utrudijo in, ko odhaja z razstave, je marsikdo prepričan, da je prav zaradi tega marsikaj prezrl...
Kakor smo že omenili, sodeluje na tej razstavi Jugoslavija z devetimi listi osmih umetnikov, med katerimi je kar šest Slovencev: Božidar Jakac, France Mihelič, Vladimir Makuc, Marij Pregelj, Ive Šubic in Marjan Tršar, ki so se v tej mednarodni družbi izredno dobro izkazali.	B.	Rotar
Vladimir Gajšek:
POLJUB
Pusti,
du te poljubim vsaj enkrat.
Zapri oči in ne glej moje sreče — ker je pomlad ...
Zapri oči in ne pozabi.
kdaj sem te poljubil dolgo...
prvikrat.
Nikoli še nisem poljubil žene ... zato pusti, da te poljubim osaj enkrat.
(Iz Mlade misli)
SPOMINI
Prali, prali, prali delci strtih besed o oblakih nad vetrom in p mehkih pernicah tiao se bleste ...
Prah, prah. prah — opijali jene kaplje v očeh polže med prsti, nevede...
Prali, prali, prah drevesa brez ptic, njegovo zavetje pred smrtjo, ječe.
PRIČAKOVANJE
V drobnih dlaneh je ob deblo nanesla lepljive tišine za polno košaro nemiru.
Ostala je nema pod krošnjo besed . . .
Oh, deklica.
s cvetjem v laseh še ne ve kako veje sanjajo v jutru da jih ogrne s poljubi zelenja
NA PRI I POMLADNI VEČER
Nocoj je srce šumeč panj in namesto čebel letajo sanje
med prve cvetove ustnic... Vračajo se,
polne isker v srcu — bogate,
kakor čebele od rož.
ŽIVLJENJA IN SMRTI
Vsak večer se iz bokov noči izvijajo spomini — slabotni otroci brez joka, z življenjem za nekaj minul...
In vsak večer odnašajo sence rdeče pobarvane vrste na pokopališču pozabe.
Druga razstava, na kateri je Jugoslavija sodelovala s trinajstimi listi in ki so jo odprli v Helmhausu, je imela že več udeležencev — iz sedemnajstih dežel.
Zadnja razstava je tretja, odprta je bila v Schaflhausenu v Švici leta 1959. Doslej pa je bila že v Berlinu, Wuppertalu, Stockholmu in še drugje. Na njej sodeluje Jugoslavija z osmimi grafikami.
Lesorez, material te razstave, je zelo stara grafična tehnika, preprosta in mogoče prav zaradi tega tako neposredno učinkujoča. V svoji dolgi zgodovini je lesorez preživel mnogo razvojnih vzponov in padcev, ustvaril pa je vrsto del, ki po svojem pomenu ne sodijo samo v likovno umetnost, ampak so merilo za kulturo sploh.
Lesorez zasledimo pri starih Kitajcih, od njih so ga prevzeli Japonci; na Japonskem je postal prava narodna umetnost in doživel neverjeten vzpon. V Evropo je prišel šele v 14. stoletju. Albrecht Diihrer in nasledniki so njegovo kvaliteto dvigali. S koncem 19. stoletja — Fin de-sieclom — se je degeneriral. Povzpel se je zopet z Edvardom Mtinchom, norveškim ekspresionistom, katerega dela smo si lahko ogledali lansko leto poleti v mariborski Umetnostni
Hiteli smo mimo večjih naselij in manjših industrijskih mest ter prispeli ob 9. uri dopoldne 13. julija v Krakoui. Razmestili smo se po hotelih, po zajtrku smo počivali po poti Ob 13. uri smo bogato kosili in okrog
15. ure krenili z vodiči poljskega turističnega podjetja »Inbusz« v zloglasno koncentracijsko taborišče — Auschteitz, ki je oddaljeno 74 km od Kralkoma. Med potjo smo se vozili skozi nekatera manjša industrijska mesta, predvsem z jektarsko in kemično industrijo.
V Auschivitz smo prispeli okrog
16. ure. 7, grozo smo obstali pred črnimi bloki in glavnim vhodom taborišča, okrog katerega je še danes do trt metre visoka, na gosto prepredena žična ograja, po kateri je več kot štiri leta teklo 6000 voltov električne energije. Crni leseni stražarski stolpi z reflektorji na vse strani še danes budno strašijo nad taboriščem. Iz teh stolpov so esesovci sipali smrt iz mitraljezov na vsakega, ki je nevede napravil le neroden ‘korak in se prepeč približal ograji ali drugemu bloku.
To prvo taborišče obsega kakšnih 30 tronadstropnih zidanih blokov, v katerih so leta 1941 bile tudi ženske, kasneje pa izključno le moški. Vse ženske in otroke (predvsem Zlde) iz pse Eorope so pošiljali nato psu leta p 4 do S km oddaljeno taborišče Bir-kenau. Toda o tem kasneje.
Sto deset obiskopalcep se nas je
napotilo skozi glavni vhod — preži-peli interniranci in svojci internirancev z grozo v očeh. Nekateri od njih skoro niso mogli verjeti, da se po petnajstih letih kot svobodni ljudje vračajo obujat spomine na strahotno preživela leta. Prvih osem blokop so danes preuredili v muzej. Pri vhodu v prvi blok nas je zajela hladna sapa zidov. Obstali smo o precej peliki dvorani, kjer je na levi strani vdolbina v zidu. Na marmornatem podstavku stoji v njej velika steklena vaza, napolnjena s človeškim pepelom. Nemo so posamezniki prižigali sveče, položili pa smo tudi vence. Pridušeno ihtenje je zajelo vso halo, solze nas vseh so močile tla krutega taborišča ob spominu na drage svojce: očete, matere, sinope in hčere, ki so jih samo p tem taborišču požirale štiri peči krematorija.
Nato smo si ogledali druge prostore. Nepopisno grozna dejstva gledajo na nas z raznih slik. Po stenah visi mnogo slik internirancev in psak išče med njimi svoje najdražje. Cujcmo vzklike: Poglej Franceta . . . Poglej, na sliki je naša soseda . . . itd. Ca ter Tone iz Griž je našel samega sebe, takrat je bil star 17 let in pol.
Videli smo obleke pobitih otrok in dojenčkov. V oeliki dvorani, zaprti z velikim steklom, hranijo dve toni odrezanih ženskih las. Izračunali so, da so Nemci ostrigli Jetnicam čez sto ton las, iz katerih so delali odeje za svojo vojsko. Ti dpe poslednji toni las so našli Rusi zapite p bale in priprao-
Ijene za predelano. V drugi dvorani leži še pedno nad 45.000 razdrapanih čevljev (seveda kar so našli), nato zopet ogromna dvorana vseh vrst krtač za čiščenje obutve in oblek, čopičev za britje in zobnih ščetk, p naslednjem prostoru zopet vsaj 100.000 okvirov in stekel od očal pobitih internirancev, nato različna posoda, ki je ostala po jetnikih. Posebej grozen je pogled na kupe zobnih protez, invalidskih palic in drugih invalidskih pripomočkov, nešteto kovčkov iz vseh mogočih držap in še na kupe podobnih ostankov po milijonih ljudi, ki so tukaj izginili. Vsega ni mogoče tukaj napisati na papir. Iz vsake sobe, ob psakem pogledu na nove stvari kriči groza in strahovito trpljenje. Prav vidiš lahko pred sabo vse milijonske žrtve ih njihovo trpljenje.
Približali smo se zadnjemu bloku. Nad vrati je napis: Blok smrti. V tem bloku so reševali usodo posameznikov: ali ga čaka zahrbtni strel ali vislice ali plinska celica ali pa bo ostal p taborišču ali šel P drugo taborišče, morda pa celo domoo . . . Vendar takih srečnežev je bilo zelo tnalo.
V tem bloku so gestapovci in es-esovci znali uprizarjati najbolj nečloveške metode mučenja. Tu so morali jetniki po končanem delu preko noči stati do vratu v vodi. Imeli so posebne luknje p veličini 90 <90 cm, kamor so tudi za 14 dni strpali po štiri osebe, ki so tako po delu morale stoje preživljati vsako noč. Za dihanje so imeli le odprtine s premerom
petih centimetrov. Navadno se je že prvo noč zadušil eden ali dva.
Mimo neštetih blokov smo slednjič prišli še do zaplinjevalnice in krematorija. Zaplinjevalnica je bila posebno mojstrsko urejena. V srednje veliko podzemeljsko klet so strpali po SOO ljudi pod pretvezo, da gredo v kopalnico. Za njimi so se zaprla železna vrata, iz stropa pa je začel namesto vode prihajati plin »Ciklon B«. V ndkaj minutah je bilo teh 800 ljudi mrtvih. Nato so jih skozi druga vrata takoj nakladali na posebne železne vozičke, ki so vodili h krematoriju, kjer so noč in dan delale štiri peči. Na vsakem vozičku so hkrati porinili v peč po tri trupla. Dnevno so te štiri peči požrle 1600 do 1800 ljudi ali mesečno okrog 40.000 ljudi.
Mnogo jetnikov se je prostovoljno vrglo na električno žico. Nasproti krematorija stojijo še dattes vislice, kjer so po vojni obesili glavnega komandanta in morilca v taborišču Auschmitz — HOssa. Tu je počenjal svoje zločine in tu je bil tudi sojen.
Kasneje smo se odpeljali še v koncentracijsko taborišče Bizenar. Ob pogledu na to taborišče zastane člo-vdku dih. Na 135 hektarih površine je ležalo to taborišče, s tisoč lesenimi barakami na močvirnem zemljišču. Danes stoji le še nekaj zidanih in lesenih barak. Na stotine kilometrov električne ograje iz žice je še danes napeljanih po dolgem in počez po taborišču. V ta taborišča so pošiljali predvsem ženske iz vseh delov Evro-
pe, a največ je bilo Židinj in njihovih otrok. Pet specialno urejenih krematorijev je od 1942. leta dalje tako kot p Auschuiitzu delalo noč in dan.
Po dolgem zemeljskem hodniku so prihajali vedno novi tisoči jetnic. Pod pretvezo kopanja so jih z otroki pred slekli do golega, ženske ostrigli ter jih po dva tisoč strpali p plinske komore, od tu pa v krematorije. Ti krematoriji proti koncu leta Ш4 že niso zmogli več požirati vseh deset tisočev mrličev, zato so kopali po 300 metrov dolge, 5 metrov široke in do 4 metre globoke rove, v katere so najprej nametavali razno dračje, nato pa ljudi kot skladovnice drv. polili z bencinom in zažgali, strahoten smrad in težak dim je visel stalno nad taboriščem.
Pred prihodom ruskih armad so Nemci sicer do temelja razstrelili te krematorije, vseh jam z mrliči pa le niso uspeli zakriti.
Strahot teh dveh taborišč sploh tli mogoče opisati, posebno ne v Bir-kenauu, kjer je izginilo nad sedem milijonov ljudi, od tega okrog štiri milijone Židov in približno tri milijone Poljakov. Novorojenčke so metali v 'kadi ali čebre z vodo, pogosto pa tudi kar žive v krematorij.
S tesnobo v srcu in solzami v grlu smo se poslavljali od tega žalostnega kraja, kjer so umirali ljudje iz vseh delov sveta za svobodo svojih narodov.
Ludvik Zupanc
KATEDRA
KULTURA
Maribor: 6962 leto
Gospodarski razcvet je doživel Maribor po nekaj gospodarskih krizah šele v drugi polovici osemnajstega stoletja. Cehi niso več uživali podpore države, saj so razvoj gospodarstva le zavirali. Kapitalizem je prodrl tudi do naših krajev’. Iz Judenburga se je preselila v Maribor vojaška oblačilnica, ki je predstavljala prvo manufakturo, zaposlovala pa je okoli 800 delavcev. Na Pohorju, kjer so bile na razpolago velike količine kremenjaka, so nastale glažute, ki so imele že mnogo značilnosti kapitalističnih podjetij. Prva je nastala v Rušah leta 1744, zadnja pa je prenehala z delom 1908. leta. Steklene izdelke so prodajali predvsem na domačem trgu, mnogo pa tudi v tujino, predvsem na vzhod. V teh podjetjih so bili s kapitalom udeleženi tudi Mariborčani.
Zaradi stalne nevarnosti pred požari, ki so večkrat pustošili mesto, so meščani začeli graditi trdnejše, tudi večnadstropne hiše namesto hišic, kritih z lahko vnetljivim materialom. Take zgradbe, grajene v provincialnem baroku, so se ohranile največ v Vetrinjski ulici.
Francoske vojne in vojni pohodi skozi Maribor so v začetku 19. stoletja povzročili trgovcem, ki so poprej trgovali največ s Kranjsko, velike težave. Krizo so preboleli šele v tridesetih letih, nekaj pred marčno revolucijo. »Izdelovalnica žganja« je prva v Sloveniji uvedla parni stroj (leta 1825). Razen te pa sta imeli industrijski značaj še rafinerija vinskega kamna in tovarna kavinih surogatov. Vedeti je treba, da podeželje do takrat ni uporabljalo prave kave, bila pa je tudi predraga. Zato je tovarna kavnih nadomestkov lahko uspevala.
Novo obdobje v gospodarskem življenju in življenju meščanov nasploh pa je pomenila Zgraditev južne železnice. Po njej so sedaj prihajali različni izdelki široke potrošnje. Zaradi obnavljanja in remonta železnic pa so postavili železniške delavnice v Studencih. Čeprav je bil začetek industrializacije v polnem razmahu, je bil povprečni Mariborčan v 19. stoletju še vedno trgovec z agrarnimi pridelki in vinom ali posrednik. Zaradi industrializacije je obrt propadla. Obrtnikom pa sta preostala le dva izhoda: postati trgovec ali se zaposliti v industriji. K razvoju industrializacije je prispevala tudi ustanovitev hranilnic, ki so preprečevale nadaljnje odiranje s pomočjo previsokih obresti.
Avstrija je hotela germanizirati pas do Jadranskega morja vključno z Mariborom. Sole, uradi, gospodarska podjetja in vojska so postale prenašalec germa-nizatorskega pritiska. Kljub vsemu pa sta Maribor in Celje postala kulturni in politični središči Štajerske, saj je bila v Mariboru še prej kot v Ljubljani ustanovljena »Slovanska čitavnica«. Sploh se je celotno mariborsko področje upiralo germanizaciji. Kolikor je bilo zavednih Slovencev, so se trudili, da bi z narod-nobudniškimi parolami dvigali slovensko nacionalno zavest. V sedemdesetih letih je začel izhajati časopis »Slovenski narod« (glasilo »Mladoslovencev«). List je nekaj časa kljuboval starokopitnim konzervativcem (»Sta-roslovencem«) v Ljubljani, pozneje pa je tudi sam zapustil radikalno linijo in skupaj s »Sta-roslovenci«) iz Ljubljane začel oznanjati »slogo«. V začetku je bil urednik Slovenskega naroda Anton Tomšič, pozneje pa Josip Jurčič.
V začetku 20. stoletja so ustanovili v Mariboru mnogo kulturnih, izobraževalnih in športnih
društev. Zlasti je bilo pomembno delovanje sokolskih društev.
Pomembna prelomnica v zgodovini Maribora je bil 1. november 1918. leta, ko je general Maister odvzel Nemcem vojaško poveljstvo v Mariboru in ga s tem priključil Jugoslaviji.
Delavski razred se je v Mariboru vedno bolj krepil. Ker se ni smel organizirati v političnih društvih, so se delavci shajali v društvih za izobraževanje. V letih od 1870 do 1872 so bile že stavke obrtniških pomočnikov in vajencev, ki jih je verjetno organiziral Wisthaler, ustanovitelj društva pomočnikov in vajencev. Delavci so že tedaj hoteli praznovati 1. maj. Ker pa uprava tovarne ni hotela pristati na dela prosti dan, so delavci napovedali stavko. Ko so na občinskih volitvah zmagali socialisti, jim je občinski svet razveljavil mandate. Pri volitvah v deželni zbor pa je 1907. leta zmagal J. Resi in postal zastopnik Maribora v dunajskem parlamentu.
V predaprilski Jugoslaviji je bila zgrajena hidrocentrala na Fali, ki je mesto oskrbovala z elektriko in omogočila izgraditev kovinske in tekstilne industrije, v katero so investirali zlasti mnogo tujega kapitala. Delovno silo, ki je je bilo dovolj na razpolago, so industrijci neusmiljeno izkoriščali. Zato so bile v letih 1936 in 1939 tekstilne stavke. Tudi nemškutarji in kulturbundovci so spet začeli s svojim delom, ker jim vlada tega ni niti branila; tudi sama je vedno bolj nagibala na stran trozveze.
Med drugo svetovno vojno je okupator izselil iz Maribora precej ljudi. Mesto je bilo tudi močno porušeno zaradi bombnih napadov. Vendar Nemci odpora zavednih Mariborčanov kljub velikim zločinom in ob pomoči kul-turbunda niso mogli zatreti. Januarja 1943 jim je zaradi izdaje uspelo pobiti cel Pohorski bataljon. Na dvorišču sodnije je v štirih letih padlo 667 talcev, ki smo jim po osvoboditvi postavili
spomenik v Ulici talcev. Mesto je bilo osvobojeno 9. maja 1945.
Po vojni se je Maribor še naprej razvijal v eno največjih industrijskih mest v državi. Poleg tega naj omenim še nekaj značilnosti, ki mu dajejo nov videz in pomen. To so: novi del mesta, ki je zrasel ob Gosposvetski ulici, novi industrijski objekti, kulturne ustanove, športni stadion
v Ljudskem vrtu, ki ga prištevajo med najlepše urejene športne objekte v državi, Bresterniško jezero, turistične postojanke na Pohorju in Kozjaku, Pohorska vzpenjača. Vse to nakazuje Mariboru nov razcvet kot kulturnemu, gospodarskemu in turističnemu središču severne Slovenije.
Alenka Košak
DAJEMO V RAZPRAVO
ŽIVETI-USTVARJATI
PRIMUM VIVERE - DEINDE PHIL0S0PHARE - D E I N D
Pesniki niso brez želodcev. Kdor jih pozna le po njihovih delih, jih morda nosi v svoji zavesti kot zaokvirjene podobe, rešene vsakdanjih skrbi, borbe za juho, obleko in čevlje — a se moti. Zakaj? Tudi pesnik hodi po blatnih poteh in se peha v vsakdanjem življenju. Tudi on ima rad zadovoljstvo, mir, rad se zabava (ker se zna!) in zelo je srečen, če se lahko ponaša z novo obleko.
Tolstoj je bil grof in je dobro jedel. Sicer najbrž ne bi napisal »Vojno in min in mnogo, mnogo drugega. Balzac na drugem koncu med drugimi ljudmi tudi ni slabo živel. Oba pa sta bila realista v pravem pomenu besede. Za njuno delo je bila potrebna energija, kondicija telesa. Le tako se je lahko razmahnila duhovna kapaciteta.
Poznamo tudi ljudi, ki so prezgodaj omahnili. Lahko začnemo kar doma: Prešeren, Murn, Kette, Cankar, Kosovel... Sli so po »stari pravdu: pesnik-umetnik naj strada, prenaša ponižanje in razžaljenje za vse. Potem se slabokrven in tuberkulozen zgrudi v mladosti, ko je najbolj bridko umirati.
To so bili posamezniki, ki so gradili svoje delo iz lastnih življenjskih sil, iz skromnih fizičnih moči. Kaj, če bi lahko živeli vredno žioljenjel Ali ne bi bil slovenski narod danes v duhu še bogatejši?
Toda problem ima še drugo podobo, ki je sedaj zlasti izrazita: postavlja vprašanje materialne podlage institucij (ki niso produktivne institucije!). Dokler ta problem obstaja — jasno — ustrezne dejavnosti ne morejo živeti o celoti; postopoma se luščijo, na račun zdrave celote.
O kulturi in umetnosti v novejšem času nekaj govorijo in pišejo (z ekonomskega slulišča). Največ seveda zato, ker v novi razvojni stopnji naše družbene stvarnosti pomanjkljivo tolmačimo položaj, ki kulturi in umetnosti pripada in ga premnogo-krat enačimo z gospodarskimi dejavnostmi. Če se bomo tega mišljenja oprijeli — potem bo prišlo do izrivanja umetnosti iz življenja, kot nepotrebne, nedonosne.
Kaj lahko v tem pripomore
družbeno samoupravljanje? Vsekakor mnogo. To bo eno naj-bistoenejših zbližanj umetnosti z občinstvom. Toda kako, kdaj? Jutri še nikakor ne. To je stvar prihodnosti, ljudje pa o današnjem času intenzivnega poklanjanja pozornosti ekonomiki niso preveč naklonjeni takoime-novanim neproduktivnim panogam. To pomeni pomanjkanje za kulturne institucije.
Če bi šla politika kulture in umetnosti zgolj za tem, da bi se podredila ljudskemu okusu in si tako zagotovila materialni obstoj, bi propadla. Izgubila bi svoje poslanstvo, namen uvajanja naprednih idej modernega sveta o domače razmere in seveda podporo domačim kvalitetam na tem področju. To je seveda druga plat problema: komercializacija. Je skoraj nevar-
nejša od pomanjkanja, pride pa do nje zaradi pomanjkanja (nezadostna skrbi).
Videti je, kot bi danes vse premalo pazili na to dvoje. Če bomo prešli na popolno samoupravljanje, materialni obstoj institucij ni niti najmanj zagotovljen, dokler bodo vladali zakoni primitivne ekonomike, pa se bomo prilagajali potrošništvu (film!), je naš namen zgrešen.
Danes prihaja do težav, ki jih še vedno nekako ne vidimo, ki pa se bodo še stopnjevale. V večini primerov seveda zaradi denarja. Recimo šolstvo: šole so zastarele, metode zastarele, dohodki nezadostni. Gledališča: zastarela! pogoji dela skrajno težavni. Delavsko prosvetna društva — zopet brez denarja.
Kaj pa bomo, če bodo te
ustanove (zopet poudarjam: neproduktivne, ki jih gospodarstveniki zapostavljajo) odvisne od lastnih dohodkov? In če bodo profesorji zapuščali katedre, gledališčniki oder! In ko bo od vsega ostalo še manj, kot imamo danes?
Ugotuvljamo, da so o Mariboru ti problemi najbolj vidni in da je to najbrž zato, ker še vse do danes nismo pokazali dovolj razumevanja za materialno pomoč kulturno-umetniškim in prosvetnim ustanovam. Težko je doumeti, da mesto s takim gospodarskim potencialom ne more zadržati skladov za lastne potrebe in uvideti, da je moč tudi o imeti in ne samo d a -j a t i.
Zakaj vendar nezaupanje v lastne moči in ljudi!
Martin Rrainicki
Smiljan Rozman:
Prežihova nagrada za leto 1961
I)a je Založba Obzorja podelila Prežihovo nagrado za leto 1961 Smiljanu Rozmanu za njegovo knjigo Mesto, ne gre najbrž pripisovati veliki umetniški moči in oblikovni posebnosti (kakor je bilo to razloženo), pač pa zato, ker je to knjga o Mariboru, Mariborčanih in njihovem življenju.
Mesto je pravzaprav zbirka kratkih zgodbic, ki nimajo nič skupnega razen to, da govorijo o enakih ljudeh, o enakih dogodkih, v predvojnem, medvojnem in povojnem času. Zgodbe povezuje le kopica problemov in usod, ki so se všečne ali nevšečne (te najčešče!) zgrinjale na prebivalstvo mesta.
Eno vsekakor drži v Rozmanovih delih (in to je njihov čar): pozornost malemu človeku, prav preprostemu, takemu, ki ga vsakdanje stvari prezaposlujejo, da nima časa za kakšne višje cilje. Avtor se poslužuje tudi primernega izraza, ki je zaradi tega lahko bogat, mnogokrat pa mu uide preprostost, ki gmoti, ker je pre-uporna in preveč površna. Tedaj postanejo njegovi ljudje prisiljeni, dialogi nelogični, dogodki pa zastanejo na mrtvi točki.
Drži pa tudi, da vsa dela ne sodijo v to knjigo. S tem, ko jo Rozmanu uspelo ponekod življenje dovolj osvetliti (Zaklonišče, Kavarna, delno tudi Barake), mu drugod ni bilo mnogo do tega. (Park, Gostilna, Gozd.) Tod manjka tudi tekoče pripovedovanje. Gre namreč za to, da iz dejstev napravimo vtis, enkratnost.
Če bi bila Založba Obzorja izdala v preteklem letu še kakšno dobro knjigo slovenskega avtorja, izbira za nagrado bržda ne bi bila tako lahka.
Toda Maribor je dobil svojo biografijo in ker je Mesto mesto Maribor, Prežihova nagrada deluje kot izpodbuda domačim avtorjem za domačo literaturo.
Smiljan Rozman
\
Kaj pravijo podjetja? Mnenja izrednih slušateljev
Želje predlogi, šolnina, učni pripomočki, osebne koristi...
Ta vprašanja so aktualna in pereča. Kaj pa odgovori nanje?
Koper: »Podjetja nam ne nudijo nobenih ugodnosti? Kvečjemu nas ovirajo.«
Brežice: »Vodilni kadri gledajo pozitivno na višje šole in nam nudijo vso pomoč.«
Maribor: »Podjetje ima popolno razumevanje «
Novo mesto: »Nudijo nam finančno in moralno pomoč.«
Na podlagi teh odgovorov pridemo do zaključkov, ki v mnogih primerih niso razveseljivi.
ZAKAJ?
V Kopru so nam povedali, da se je zgodilo, da izrednim slušateljem podjetja niiso dovolili niti predčasnega odhoda z delovnega mesta na sestanek s profesorjem oziroma na izpite, čeprav so slušatelji bili pripravljeni ta čas nadoknaditi.
ODGOVOR PODJETIJ:
Mi vas nismo poslali študirat.
Ali ni to zelo ozko gledanje podjetij? Mogoče je to strah za »stolčke«. Ta in podobna vprašanja si zastavljajo naši kolegi v Kopru. Ali je možno na takšen način študirati? Ali res nudimo vsakemu to možnost?
Drugod so nam povedali, da so podjetja zainteresirana za svoje izredne slušatelje ter da jim nudijo vsestransko pomoč. Zavedajo se namreč, da imajo še marsikatero delovno mesto zasedeno s kadri s pomanjkljivo izobrazbo ter da jim bo koristilo, da te pomanjkljivosti čimprej odpravijo.
KAJ PA NJIHOVO MNENJE
O ŠOLAH?
Kakšen je kontakt s šolo?
Študentje izven Maribora so povezani s šolami preko svojih sekcij, ki jih pismeno obveščajo. Mariborčani nimajo k povezavi s šolami ničesar pripomniti. Izrazili so pa željo, da bi bila povezava med študenti posameznih podjetij večja. Dosedaj imajo to možnost (slušatelji VEKŠ) preko Društva ekonomistov, vendar pa
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO ISTO
Čestita za i. maj vsem rednim in
IZREDNIM ŠTUDENTOM OLO NOVO MESTO
jim to ne odgovarja. Menijo, da bi bilo dobro poiskati neko novo obliko takšne povezave.
GLEDE UČNEGA PROGRAMA
so slušatelji iz Brežic mnenja, da bi bilo potrebno dati več poudarka specializiranim predmetom na račun splošnih. V MTT pa so nam povedali, da bi bilo potrebno učni program (VTŠ — tekstilni oddelek) razširiti za nekaj specializiranih predmetov na račun tistih, ki jih v praksi ne bodo nikoli potrebovali. Kajti opazili so, da na ta način dobijo premalo strokovnosti, ker se morajo spuščati preveč v širino. Nekateri so mnenja, da je učni program (VEKŠ) prenatrpan ter da ga bodo zmogli samo iznajdljivi in zelo inteligentni. Dejstvo je namreč, da so izredni slušatelji prezaposleni z raznimi funkcijami v gospodarskih organizacijah, ki jim jemljejo večji del prostega časa, tako da potrebujejo za pripravo težjega izpita več kot mesec dni časa. Dogaja se tudi, da praksa prehiteva učne programe, tako da morajo študentje kljub učnim pripomočkom iskati druge vire, če nočejo, da zaostajajo za stvarnostjo.
ZELJE IN PREDLOGI
K SPREMEMBI ORGANIZACIJE ŠTUDIJA
V MTT so predlagali, da bi bili različni seminarji v večernih urah, ki so za izredne slušatelje bolj primerne. Obenem pa so povedali, da bi bilo za njih izpraševanje na izpitih bolj primerno brez listkov kakor z njimi. V Kopru so predlagali, da bi bilo potrebno organizirati več seminarskih predavanj, če že ne drugače vsaj za težje predmete.
ŠOLNINA IN OSEBNE
KORISTI OD ŠTUDIJA?
Nekateri so s šolnino sicer zadovoljni, predlagajo pa, da bi se po gotovem številu opravljenih izpitov znižala za določen pro cent. Drugi spet ne odobravajo, da bi izredni slušatelji dobivali polne plače poleg plačane šolnine, ampak so mnenja, da bi v primeru, če že dobivajo polno plačo, morali biti 50-odstotno udeleženi pri plačevanju šolnine. To stališče' zagovarjajo s tem, da ima študent od študija samega isto korist kot družba. So pa primeri, ko si je študent sam plačeval šolnino in je po končanem študiju naletel na nerazumevanje podjetja glede zaposlitve oziroma odgovarjajočega delovnega mesta.
Odgovor je bil: mi te nismo poslali študirat! Slišali smo tudi mnenja, da je šolnina previsoka, ker poleg ostalih stroškov morajo slušatelji sami kupovati skripta. Na vprašanje o osebnih koristih od študija nam je neki slušatelj VEKŠ odgovoril: »Študij obveznih predmetov mi pri delu mnogo pomaga, popolnoma direktno, to je, da lahko obdelano snov s pridom uporabim pri analizah in kalkulacijah, po drugi strani pa mi študij močno povečuje sposobnost mišljenja, presojanja, sklepanja, povečuje se sposobnost dojemanja in prožnost mišljenja.«
Na vprašanje, če imajo odgovarjajoča delovna mesta, so nam v nekem podjetju povedali, da je to zelo pereče vprašanje. V primeru, da gre neki uslužbenec študirat nekaj drugega kot to zahteva njegovo delovno mesto, je podjetje postavljeno pred odločitev: ali se to izplača oziroma
ali je to sploh potrebno. Pri tem se namreč zgodi, da ti študentje zaradi preobremenjenosti s študijem zanemarjajo svoje delovno mesto in sploh zaostajajo za tekočimi dogodki.
UČNI PRIPOMOČKI
Slušatelji TVŠ se pritožujejo, da ni dovolj oziroma sploh ni skript ter da porabijo preveč časa za iskanje in izposojanje učnega materiala. Skripta za jezike so zelo pomanjkljivo napisana in polna napak. Istočasno pa so pripomnili, da Študijska knjižnica v Mariboru nima vsega izdanega študijskega mate-
riala višjih šol. (Ali smo dovolj iskali? Op. p.)
MNENJE O ZVEZI ŠTUDENTOV
Nekateri izmed izrednih slušateljev so bili izvoljeni v odbore Zveze študentov na posameznih šolah, vendar pa zaradi prezaposlenosti niso mogli te funkcije obdržati. Predlagajo, da bi se odbori morali baviti s konkretnimi vprašanji, predvsem kadrovske politike, in iskati večjo povezavo z gospodarskimi organizacijami. Koperčani celo trdijo, da imajo premajhen kontakt z Zvezo študentov.
ZA IZREDNE
Prihranjen, čus in denar
Ze nekaj let delu pri študentskem servisu v Sarajevu usluž-nostna služba za izredne študente, ki si prizadeva - s svojo dejavnostjo olajšati izrednim študentom, ki študirajo v Sarajevu. stanujejo pa izven njega niz poslov, zaradi katerih bi sicer morali prihajati na fakultete.
Študentski servis opravlja vpis in testiran je semestrov, prijavljanje izpitov, nabavo in pošiljanje skript in daje vse informacije o študiju na sarajevskih fakultetah in višjih šolali. Izredni študentje, ki se želijo posluževati servisa, morajo vplačati za eno študijsko leto znesek 2500 dinarjev. Kolikor se obrnejo na servis s prošnjo za usluge tekom študijskega leta, se ta znesek v sorazmerju s časom. ki je potekel, zmanjša. V navedeni znesek so vračunani PTT stroški in formularji, potrebni za opravljanje omenjenih uslug.
Potrebna tudi vsebinska inverzija študija
(nadaljevanje s prve strani)
Po besedah rektorja ljubljanske Univerze prof. dr. Šnuderla je že pripravljen osnutek zveznega predpisa, ki bo uredil vprašanje poklicnih naslovov za diplomante prve stopnje.
Vsi se zavedamo, da je nujno rešiti to vprašanje; za nameček samo kratek podatek: odstotek študentov, ki želijo iz Maribora v Ljubljano zaradi nadaljevanja
zlasti pri štipendijah, ki jih dajejo politično teritorialni organi in družbene organizacije, morda pa vsaj do neke mere tudi gospodarske organizacije. Dandanes se namreč vse prevečkrat dogaja, da štipendije dobivajo študentje, ki jim lahko domači nudijo dovolj pomoči, ne pa tisti, ki jim to ni mogoče.
Tako stanje lahko po svoje popravijo vsaj delno krediti in subvencije, vendar čisto gotovo sa-
tistih, ki začasno izgubijo statps študenta. Delegat-študent VSŠ je dal dober predlog — uvesti bi bilo treba posebne zdravstvene izkaznice za študente, da nam ne bi bilo treba za vsako malenkost krasti čas sebi in šolskim tajništvom zaradi posebnih potrdil, ki so potrebna vedno znova; v teh izkaznicah bi kazalo uvesti podoben sistem, kot ga imamo že upeljanega pri potrjevanju zavarovančevega delovnega raz-
Konferenci so prisostvovali skoraj vsi direktorji mariborskih VŠ
študija na drugi stopnji, je najvišji prav v zavodih, kjer še ni povsem jasno, kako se bodo na-zivali diplomanti in kakšna bodo njihova delovna mesta.
ŠTIPENDIJE: ŠTUDIJ JE ŠE VEDNO PRIVILEGIJ
Četudi v manjši meri kot nekoč, je študij še vedno privilegij bolje situiranih. Za ljubljansko univerzo so ugotovili, da je samo 15°/o vpisanih študentov iz delavskih in kmečkih družin. To je prav gotovo ostanek stare tradicije, vendar moramo odkrito priznati, da nismo dovolj storili za izenačevanje finančnega položaja le-teh in bolje situiranih študentov. Pri tem mislimo predvsem na politiko štipendiranja, ki mora kljub uvajanju kreditov za študente in kljub subvencijam še vedno pomeniti osnovno obliko finansiranja študentov. Res postavljamo zadnje čase vse bolj v ospredje potrebo, da štipendije postanejo oblika investiranja v kadre in planiranja potreb po kadrih vzporedno s planiranjem potreb po proizvajalnih sredstvih, vendar še ne sme stopiti povsem v ozadje tako imenovani socialni moment štipendiranja,
mo delno, ker ne morejo pomeniti osnovnega načina finansiranja študija.
V celoti vzeto ima štipendije 52°/o mariborskih študentov (toda med mariborskimi študenti je 42°/o takih, ki so prišli študirat potem, ko so že prebili določen čas na delovnih mestih) in 51 %> ljubljanskih študentov. Tudi višina štipendij se je dvignila, četudi še ne krijejo povsem vseh življenjskih stroškov (povprečna štipendija mariborskih študentov se suče okoli 10.500 din).
Še en ne povsem prijeten podatek s konference: tudi v Študentskem naselju v Ljubljani je samo 15% študentov, ki prihajajo iz delavskih in kmečkih družin.
SOCIALNO ZAVAROVANJE
ŠTUDENTOV: PREDLOG ZA
ZDRAVSTVENE IZKAZNICE
V principu je socialno zavarovanje mariborskih študentov rešeno vprašanje: sklad deluje, ambulante delujejo, toda pojavljajo se nova vprašanja: plačevanje zdravstvenih uslug izven kraja šolanja, vprašanje, kam napisati diagnozo, ki jo zdravnik postavi ob pregledu, vprašanje
merja — vnašali bi semestrsko potrdilo v smislu frekventacij-skega potrdila — in na ta bi dosegli i možnost vpisovanja diagnoze i možnost zdravljenja izven kraja šolanja.
PREMALO O IZREDNEM ŠTUDIJU
Četudi so principialno lahko vsi študentje člani Zveze študentov, je v praksi le minimalno število izrednih, ki so se včlanili v Zvezo študentov. Odraz tega je tudi minimalno zanimanje Zveze študentov za problematiko izrednega študija — tudi 1. republiška konferenca ni posvetila posebne pozornosti vprašanjem, ki tiščijo študente v rednem delovnem razmerju. Dotaknila se je le tistih vprašanj, ki so skupna rednim in izrednim v polni meri — skriptam in drugim oblikam učnega materiala.
O DRUŽBENEM UPRAVLJANJU
je bilo tudi malo govora na tej konferenci. Morda bi bilo koristno, posvetiti temu vprašanju naslednjo republiško konferenco Zveze študentov, ki bo letos jeseni.	MM-FH
i:a«i
110 MO ŠTUDIRALI
- VEKŠ -
VIŠJA EKONOMSKOKOMERCIALNA ŠOLA
Študij v prvem letniku je skoraj enak za vse oddelke in omogoča, da se slušatelji lahko dokončno odločijo za določen oddelek tudi po prvem letniku. V drugem letniku je poudarek na specialnih predmetih.
Splošni predmeti: Politična ekonomija, Splošno gospodarsko pravo, Gospodarska matematika, Splošna gospodarska geografija, Ekonomika podjetij), Knjigovodstvo, Gospodarska statistika — v prvem letniku, Predvojaška vzgoja v obeh letnikih, v drugem letniku je pa edini skupen predmet Ekonomika FLRJ z ekonomskimi politikami.
Tuji jeziki: predavajo se angleški, ruski, nemški, italijanski, francoski in španski jezik. Aktivno znanje enega tujega jezika mora med študijem na VEKS doseči diplomant oddelka za zunanjo trgovino in diplomant oddelka za turizem in gostinstvo (II. in III. stopnja poučevanja tujega jezika), osnovno znanje pa mora osvojiti diplomant oddelka za splošno komercialo in oddelka za transport in transportno zavarovanje (I. in II. stopnja poučevanja tujega jezika), medtem ko bančni in knjigovodsko-finančni oddelek ne poslušata tujega jezika.
ODDELEK ZA SPLOŠNO KOMERCIALO
je po strukturi predpisane tvarine specialni oddelek na VEKS, ki pripravlja slušatelje za komercialno službo v proizvodnih in trgovskih gospodarskih organizacijah. Specialni in splošni gospodarski predmeti, ki se predavajo na tem oddelku, kvalificirajo diplomanta za posle organizacije komercialne službe, za spremljanje in analizo tržišča ter gibanja blagovnih cen. Specialni predmeti:	Komercialno poslovanje,
Blagoznanstvo s tehnologijo, Pogodbe blagovnega predmeta, Transport s transportnim zavarovancem, Komercialna politika, Gospodarske finance in tuj jezik (osnovno znanje).
ODDELEK ZA ZUNANJO TRGOVINO
Z diplomo tega oddelka si pridobi diplomant pravico do registracije o strokovni kvalifikaciji uslužbencev, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinskim poslovanjem. Diplomant oddelka za zunanjo trgovino ima zelo široke možnosti zaposlitve, ker se lahko ukvarja z vsemi zunanjetrgovinskimi posli, kot so uvoz in izvoz blaga, zastopanje tujih firm, mednarodna špedicija, mednarodni transport blaga, mednarodno trgovinsko posredovanje, kontrola blaga, izvajanje investicijskih del v tujini, turistični posli s tujino in druge storitve v blagovnem predmetu s tujino.
Specialni predmeti:	Mednarodno
gospodarsko pravo, Regionalna gospodarska geografija, Blagoznanstvo s tehnologijo, Komercialno poslovanje, tui jezik (aktivno znanje s korespondenco), Gospodarske finance, Pogodbe blagovnega predmeta, Transport s transportnim zavarovanjem, Tehnika zunanje trgovine in Mednarodni plačilni promet.
ODDELEK ZA BANČNIŠTVO
Oddelek za bančništvo VEKS daje možnost absolventom srednjih šol in praktikom, ki že delajo v bankah, da sc specializirajo za bančne posle na višjem nivoju in s tem pridobe kvalifikacije za vodilna mesta v bankah. Materija predmetov bančnega oddelka je že v predavanjih in učbenikih tako tesno povezana s sodobno prakso, da omogoča diplomantom tega oddelka takojšnjo vključitev v samostojno delo na kateremkoli delovnem mestu v katerikoli banki.
Specialni predmeti:	Proračunske
finance, Teorija in uporaba denarja. Mednarodni plačilni promet, Analiza toslovanja z revizijo, Kredit in kre-itni sistem, Razvoj in funkcija bank, Organizacija in tehnika bančnega poslovanja.
ODDELEK ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO
Pomanjkanje visokokvalificiranega osebja v turističnih organizacijah, gostinskih podjetjih in potovalnih agencijah je narekovalo ustanovitev oddelka za turizem in gostinstvo. Možnost zaposlitve diplomantov je zelo pestra in obsega vse vodilne položaje v turističnih in gostinskih organizacijah, turističnih birojih v inozemstvu in v posebnih referatih pri občinskih ljudskih odborih.
Specialni predmeti: Turistična geografija, Nauk o živilih, Osnove turizma, Tuj jezik (aktivno znanje s korespondenco) in osnove turističnega izrazoslovja v nemščini in angleščini, Mednarodni plačilni promet, Gospodarske finance. Ekonomika turizma, Organizacija in poslova-
Si
Z NAŠEGA OBISKA NA SREDNJI TEHNIŠKI SOLI
Kadri, oprema, telovadnica...
V današnjem članku vam predstavljamo mariborsko Srednjo tehniško šolo. član našega uredništva se je razgovarjal z ravnateljem te šole, Ivanom PETROVIČEM, s predsednikom LMS Rikom VRAČKOM in še z nekaterimi dijaki.
STŠ je začela delovati leta 1956 v prostorih IKŠ na Teznem, in sicer s strojnim in elektro oddelkom. Vendar je bil za razvoj šole potreben popolnoma drugačen materialni položaj. Tako je že leto 1957 prineslo na pobudo gospodarskih organizacij in ob močni podpori republiških forumov investicijski program za Center strokovnih šol. Uspeh: dobili smo zelo sodobno šolo, ki je delno tudi že opremljena.
Ob ustanovitvi je imela šola 80 dijakov, danes jo obiskuje 840 rednih in 260 izrednih. Razen tega sodita k njej še odseka za odrasle v Ptuju in na Ravnah. Sam zavod je razdeljen na tri oddelke: strojni, elektro za šibki in jaki tok in gradbeni oddelek. Slednji se bo v bližnji bodočnosti osamosvojil.
Predavateljski kader je že zelo močan, vendar razmerje 32 stalnih in 53 honorarnih učnih moči nikakor ni ugodno za srednjo šolo, kjer je vzgojni moment pouka še močno poudarjen. Da bo šola lahko oddajala najboljši naraščaj, bo tudi morala angažirati najboljše strokovne kadre.
Ko je bila nova šola zgrajena, je zmanjkalo denarja za izgradnjo šolskih delavnic. Te pa so za tehniško šolo neobhodno potrebne. Zato je šola po posredovanju OLO in z njegovo pomočjo najela posojilo za nadaljnje gradnje in za nabavo najpotrebnejše opreme, tako da bo delavnica letos dograjena, drugo leto pa deloma tudi opremljena. Uporabljali jo bodo tudi dijaki Višje tehniške šole.
Z ameriško tehnično pomočjo za elektrotehniško stroko pa bodo tako razvili možnosti elektrotehniških laboratorijev, da bodo lahko služili tudi zahtevnejšim znanstvenim eksperimentom in raziskavam.
Neopremljeni so tudi strojni laboratoriji, ki zahtevajo večje investicije. Laboratoriji v podjetjih, kjer dijaki zdaj delajo, pa seveda ne zadoščajo.
Ker nimajo telovadnice, lahko telovadijo dijaki ob slabšem vremenu kvečjemu na hodniku. Prej ali slej pa bo Center strokovnih šol, kjer se bo v bodočnosti šolalo po tri tisoč dijakov, vsekakor moral dobiti tudi svoje športne objekte.
Kljub tem težavam (kadri, delavnica, telovadnica) pa skuša šola z vsemi svojimi sodelavci dosezati določeno raven znanja in po informacijah, ki smo jih prejeli, se absolventi iz prvega in drugega letnika dobro uveljavljajo na delovnih mestih in tudi v šolah, kolikor so nadaljevali študije.
Na vprašanje: Kakšen je izbor dijakov in ali je pouk pri vas mnogo težji kot na običajnih srednjih šolah? je tov. ravnatelj odgovoril:
»Izbor ni mnogo strožji. Sprejeli smo mnogo dobrih in celo zadostnih dijakov. Pri sprejemu upoštevamo znanje in socialno stanje. Kljub temu, da kažejo izpiti pomanjkljivosti, dobro signalizirajo zmožnosti dijakov. Tisti, ki so že v osemletki slabše izdelovali in tudi pri izpitu niso po-
kazali kaj posebnega, ne dosegajo dobrih uspehov.
Dijaki, ki prihajajo s podeželja, so marljivejši in bolj disciplinirani. Tudi absolventi vajeniških šol — te sprejemamo v drugi letnik, če opravijo določen izpit pa celo v tretji — so v glavnem resnejši od onih, ki prihajajo z osemletk.
Sam pouk je težak, saj mora dati poleg splošne tudi temeljito strokovno izobrazbo. Od dijakov mnogo zahteva in jih zelo obremenjuje tudi s praktičnim delom. V počitnicah je obvezna enomesečna praksa.«
Zadnje čase mnogo slišimo o reformi gimnazije in sploh o reformi srednjih šol. Kaj menite o tem? Ali bi določene spremembe na gimnaziji vplivale na položaj šol vašega tipa?
»Šolska reforma je potrebna. Tudi na tehniških šolah. Zato že obstoječi učni program stalno proučujemo in postopoma popravljamo, dopolnjujemo ga z novimi izsledki in črtamo zastarelo.
Za tehniške šole je predvsem potrebno, da gospodarske organizacije izdelajo profile tehnikov. Zdaj že imamo izdelan profil elektrotehnika za jaki tok, za ostale pa nam profili še manjkajo.
Reforma gimnazije ne bo vplivala na položaj strokovnih šol. Potreba po srednjih strokovnih kadrih je še vedno izredno velika.«
Tovariš ravnatelj je še dodal:
»Včasih vlada napačno mnenje, da mora srednja šola dati že strokovnjaka, ki bo lahko takoj sposoben za vodilno mesto in da na šoli lahko izvedemo ozko specializacijo. V sedanjih razmerah
VEKS ★ VEKS ★ VEKS ★ VEKS ★ VEKŠ ★ VEKS ★ VEKS ★ VEKS ★ VEKS ★
ii je gostinskih podjetij in potovalnih agencij.
KNJIGOVODSKO-FINANČNI
ODDELEK
Namen oddelka je, da usposobi vodilno knjigovodsko osebje, ki bo nosilec finančne politike podjetij, komune, ter strokovnjafcc-specialisto za posle knjigovodstva in financ. Namen oddelka je, da usposobi diplomante za vodilna mesta v gospo-darsko-računskih sektorjih podjetij in komun (za šefa računovodstva, finančnega knjigovodstva, materialnega knjigovodstva, knjigovodstva osnovnih sredstev, deviznega knjigovodstva, analize poslovanju itd.), da bodo lahko organizirali gospodarsko-računski sektor, evidenco in kontrolo v podjetju ter analizirali poslovanje podjetja. To bodo predvsem praktiki, računovodje, bilancisti, analitiki, revizorji, gospodarski svetovalci v podjetju. Upoštevati je potrebno obsežno vlogo, ki jo ima računovodja v manjših podjetjih. Kot računovodja oziroma knjigovodja, ekonomist, planer, unalitik, finančni strokovnjak je včasih tudi pravnik, ki tolmači v podjetju zakonske predpise. Tem nalogam primerno je sestavljen tudi študijski program oddelka.
Specialni predmeti:	Komercialno
Boslovanje, Proračunske finance, porabno knjigovodstvo, Analiza poslovanja z revizijo, Organizacija knjigovodstva z mehanografijo, Stroškovno knjigovodstvo.
ODDELEK ZA TRANSPORT IN
TRANSPORTNO ZAVAROVANJE ima v prvem letu enake splošne predmete kot vsi ostali oddelki, poleg tega pa še predmet Osnove zavarovanja, pri katerem dobijo študentje osnovne pojme iz vseh vrst zavarovanj.
V drugem letu pa se izvrši specializacija v dve smeri:
1. Zelezniško-kamionski transport. Ta siner prihaja v poštev posebno za uslužbence železniških transportnih podjetij in transportnih podjetij za cestni promet. Zlasti jih bodo lahko koristno uporabila železniška transportna podjetja, ki že uvajajo tudi kombinirani transport železni-
ca-kamion. Za cestna transportna podjetja je pa tudi važno, da njihovi uslužbenci poznajo tehniko železniškega transporta, ker imajo z njimi opravka pri dovozu in odvozu od železnice.
2. Špedicija. Studente-diplomantc te smeri bodo predvsem uporabila lahko naša špedicijska podjetja. Absolvente te smeri pa bodo lahko s pridom uporabila tudi železniška transportna podjetja, ki so se tudi že pričela baviti s špedicijskimi posli. Nadalje bodo absolventi te smeri pripravni tudi za večja podjetja, ker jim bodo lahko organizirali transportne oddelke, ki se bodo ba-vili z odpremo in dopremo ter z zavarovanjem blagovnih pošiljk kakor tudi s tarifiranjem prevozov.
Pripominjamo, da je v obeh smereh zlasti obdelano transportno zavarovanje, za katero nimamo v naši državi dovolj strokovnjakov.
Opozarjamo podjetja, da sta obe smeri specializirani, v učnem načrtu pa je izdatno število ur za praktične seminarje, ki jih bodo vodili naši strokovnjaki iz prakse, tako da 1)0 lahko absolvent v najkrajšem času prevzel posle v praksi.
Specialni predmeti: Blagoznanstvo s tehnologijo. Osnove zavarovanja, Mednarodno gospodarsko pravo. Tuj jezik (osnovno znanje), Osnove in tehnika zavarovanja, Transportno zavarovanje, Transportne pospeševalne službe, Mednarodni plačilni promet in Gospodarske finance.
Upoštevati je treba tudi to, da ima Ekonomska fakulteta v Ljubljani tudi organiziran študij na prvi stopnji tako, da daje po končani prvi stopnji diplome. To je posebej važno za tiste študente, ki želijo študirati na bližnji visokošolski instituciji.
Se v mesecu maju izideio zapiski “■««« P«W®ieni	ueio do
predavanj prof. Biljana Černjaviča	obsegalo okoli 90 strani, uporabljali
»ORGANIZACIJA IN TEHNIKA BANC-	'“"V0	Prl	predmetu: Splošno go-
NEOA POSLOVANIAki iih notrebu- »podarsko pravo. Snov, ki je dosedaj
NEGA POSLOVANJA., ki jih potrebujejo slušatelji bančnega oddelka.
Prav tako je že skoraj dokončana ip ta prof. Rudija Crnkoviča »TEORIJA IN UPORABA DENARJA., ki
jo bodo potrebovali isti slušatelji.
Najkasneje v drugi polovici maja bodo izšli tudi zapiski predavanj
prof. Vladimirja Bračiča »TURISTIČNA GEOGRAFIJA« za slušatelje oddelka za turizem in gostinstvo.
Oddelek za turizem in gostinstvo bo dobil v najkrajšem času razen teh še preostala potrebna skripta: EKONOMIKA TURIZMA, prof. Janez Planina, predviden obseg okoli 220 strani;
ORGANIZACIJA IN TEHNIKA POSLOVANJA GOSTINSKIH GOSPODARSKIH ORGANIZICIJ — na samo 50 straneh, ker naj služi le kot dodatek h knjigi prof. Milana Detele, ki je izšla pri Biro zavodu v Zagrebu.
V kratkem izidejo tudi skripta prof. dr. Danila Požarja OSNOVE ZAVAROVANJA, ki jo potrebuje oddelek za transport in transportno zavarovanje.
Za potrebe slušateljev zunanje trgovine bo v aprilu izšel II. del zapiskov predavanj iz predmeta MEDNARODNO GOSPODARSKO PRAVO, ki ^bo_ obravnaval mednarodno arbitražo in industrijsko lastnino.
1. SKRIPTA
Založba »Obzorja« je bila prisiljena dvigniti cene našim učnim pripomočkom za 6 odstotkov in prosimo sekcije in študente, da to pri svojih naročilih upoštevajo.
Izšlo je SPLOŠNO GOSPODARSKO PRAVO, III. zvezek - GOSPODARSKE ORGANIZICIJE, ki je že na razpolugo v knjigarni Založbe »Obzorja«, velja 236 dinarjev in obsega okoli 60 strani. Od njegovega izida dalje ni več obvezno uporabljanje učbeniku Miljeviča in Antonijeviča.
Do srede aprilu izide tudi SPLOŠNO GOSPODARSKO PRAVO - 2. in 3. del SPLOŠNO OBVEZNO PRAVO in POGODBE BLAGOVNEGA PROMETA v skrajšani, novemu učnemu načrtu prilogojeni izdaji. Delo bo obsegalo okoli 90 strani, upoi ga bomo spodarsko pravo bila predpisana za ta predmet iz poglavij Splošno obveznostmi pravo in Pogodbe blngovnegn prometa, predstavlja po novem del predmeta »Pobi
pos
zunanjo trgovino in oddelka za sploš no komercialo.
godbe blagovnega prometa., ki ga bodo poslušali študentje oddelku za d<
to ni mogoče. Dolžnost centrov za izobraževanje v podjetjih je, da postavijo absolventa na tak položaj, kjer se bo lahko pravilno vživel v delo, in da nato zasledujejo njegov razvoj. Teoretični pouk skušamo čimbolj približati proizvodnji tako, da se absolventi našega zavoda, ki imajo že tako precej široko znanje, čim laže specializirajo.«
Prepustimo še besedo predstavnikom dijakov. O življenju na svoji šoli so nam povedali
sledeče:
»Pouk je zelo deljen in naporen, tako da je izvenšolsko delo otežkočeno. Vendar je mladinska organizacija zelo aktivna. Na šoli imamo zelo mnogo štipendistov. Da bi preprečili napake pri razdeljevanju, smo ustanovili socialno komisijo, ki je ob vsestranskem razumevanju rešila mnogo težav. Gojimo stike z ljubljansko Tehniško šolo. Skupaj bomo skušali nastopiti proti nekaterim težavam, ki so na obeh šolah podobne. Imeli smo tudi pogovor s predstavniki Srednje ekonomske šole o skupnih problemih, posebej 0 ,špricanju‘. Ker je pouk deljen (tri dni predpoldne, tri dni popoldne) in imajo tudi praktičen pouk, se dijakom prav lahko zgodi, da so v stiski s časom.
Na idejno-vzgojnem polju smo imeli seminar za predsednike mladinskih skupnosti. Veliko zanimanja je tudi za Šolo za življenje.
Lansko leto smo uspešno nastopali z igro Skupno stanovanje, letos pa smo se v kulturni dejavnosti omejili na kino predstave, ki so dobro obiskane. Kratke in celovečerne filme (dobivamo jih od Delavske univerze) predvajamo sami.
V čem je vzrok za to nazadovanje? Četrti letniki nimajo več časa za kulturno dejavnost, mlajši so se pa nekako porazgubili. Pevski zbor zaradi prevelike zaposlenosti ni mogel zaživeti.
Ljudska tehnika (sekcija za tehnične krožke) ima fotografski in avto-moto krožek. Radioamaterskega krožka še nismo imeli, ker ni bilo predavatelja. Vendar dobimo zdaj aparaturo in bomo začeli z delom. Zanimanje za tehniko je — jasno — zelo veliko in taki so tudi načrti.
Športno društvo Tehnik deluje že četrto leto. Zelo je močno. Trikrat zapored smo osvojili pokal na srednješolskem prvenstvu v atletiki. Zadnji čas pa nam je odvzela prvenstvo fizkulturna šola. Kros, ki ga priredimo vsako leto v počastitev dneva mladosti, je najmočnejši v mariborskem okraju. Tekmovali smo z ljubljansko Tehniško srednjo šolo, z Ekonomsko srednjo šolo in to v mnogih disciplinah. Udeležili se bomo 16. festivala srednjih tehničnih šol. In še in še...«
Imajo mnogo športno nadarjenih posameznikov. K treningom pa bodo skušali vključevati tudi tiste dijake, ki ne tekmujejo. Zato bodo organizirali medraz-redna tekmovanja v rokometu in košarki.
(Težko sestavljajo ženske ekipe: Razmerje med fanti in dekleti je na tej šoli 13:1.)
Dijaki bi si želeli nekaterih manjših sprememb. Želijo si, da bi uvedli kot poseben predmet politično vzgojo (kot jo imajo na Tehniški šoli v Ljubljani), da bi imeli več praktičnega pouka in da bi bil ta učinkovitejši. In tudi to, da bi profesorji nekatere splošne predmete bolj približali stvarnim potrebam.
Franček Rudolf
TURNIR V MALEM NOGOMETU • TURNIR V MALEM NOGOMETU • TURNIR V MALEM NOGOMETU • TURNIR V MALEM NO
Pokal Katedre „Zamorcu
u
V okviru letošnjega študentskega aprilskega festivala je športna komisija pri ZŠJ organizirala tradicionalni turnir v malem nogometu. Mimo ekip mariborskih visokošolskih zavodov so nastopila še nekatera druga moštva, med njimi prvič tudi »Zamorc«, ki je v finalnem srečanju zasluženo odpravilo Višjo tehniško šolo in osvojilo prehodni pokal uredništva »Katedre«. Naš sodelavec D. Abramovič nam je o tem turniju napisal nekaj podrobnosti.
|w« ' I":	—:
ZGORAJ: posnetek s finalnega srečanja med Višjo tehniško šolo in »Zamorcem«. Blaznik (v progasti majici) v borbi z hranilci »Zamorca«
V SREDINI: vrataj »Zamorca« Kolarič je biil med najboljšimi igralci finalnega 'Srečanja. Na posnetku ga vidimo \ trenutku, ko j e uspešno odbil ostei strel Markoviča (VTŠ).
SPODAJ: zmagovalna ekipa »Zamorca«. Od leve .proti desni: Vujiisi.č, Kolarič, Ivanovič I., Radulovič, Nikolič, Cvijanovič in Ivanovič II.
ЛЧ
TVZ „Boris Kidrič" Maribor
proizvaja in ipopravlja:
železniške motorne vlake, železniška motorna vozila, motorne drezine, diesel premikalke, karoserije za avtobuse in tovorne avtomobile, parne kotle; opreme za proizvodnjo kisika, tekočinske in plinske posode; potniške vagone, vaigone salone, vagone jedilnike, vagone spalnike, vagone specialnih dzvedb;
vagone hladilnike s klasičnim in kompresorskim hlajenjem, cisterne in druge
tovorne vagone specialnih izvedb;
poljedelske stroje, inkubatorje, kmetijsko opremo.
Raizen tega vrši razna varilska dela toplo koipelno pocinkovanje, mehansko obdelavo kovinskih delov, elokslranje, rentgenske in mehanske preizkuse in vliva razen dele i*z barvne in sive litine.
Občinski Ljudski odbor Ormož
čestita vsem mariborskim študentom za 1. MAJ
Tekmovanje sta otvorili ekipi »Senior 46« in »Zamorc«. Igralci hotela »Zamorc« so bili tehnično mnogo boljši in zasluženo zmagali 4:1. 2e naslednja tekma je bila mnogo zanimivejša. Ekipa Višje agronomske šole- je v igri proti Višji komercialni šoli razmeroma hitro povedla s 3:0. V
II.	polčasu pa so bili komercialisti mnogo boljši in le nespretnosti svojih napadalcev se imajo zahvaliti, da v odločilnih trenutkih niso dosegli več kot dva gola.
V nadaljevanju je moštvo Tehniške srednje šole (»Tehnik«) premagalo »Boris Kidrič« s 3:1, naslednja tekma med »Zamorcem« in »Tehnikom« pa je bila gotovo najrazburljivejša med vsemi. Tehniki so po odlični igri v prvem delu igre zasluženo povedli 3:0. Kazalo je, da bomo priča prvemu velikemu presenečenju na tem turnirju. Vendar so se igralci »Zamorca« v nadaljevanju zbrali in zapovrstjo dosegli 3 gole, v podaljšku pa še dva, kar jim je zadostovalo za zmago. Moštvo Višje agronomske šole se je uvrstilo v zaključne borbe z zmago nad ekipo »Boris Kidrič« v razmerju 3:2.
Drugi dan tekmovanja je sreča obrnila hrbet igralcem Višje agronomske šole, ki so izgubili s kasnejšim finalistom TSS 3:4. Za veliko presenečenje so poskrbeli
igralci Višje tehniške šole, ki so z Blaznikom in Markovičem na čelu odpravili lanskega zmagovalca »Lastovico« s 7:1, čeprav je Filipančičeva četa pred pričetkom tekmovanja veljala za enega glavnih favoritov. Ostali rezultati tega dne: »Lastovica«-Višja stomatološka šola 7:0, ZIŠ-
I.	gimnazija 5:4, VTŠ-Višja pravna šola 4:2.
Za finalno srečanje je vladalo veliko zanimanje, saj sta se »Zamorc« in Višja tehniška šola v predtekmovanju predstavili kot zares najboljši ekipi. Le malokdo je pričakoval, da bodo igralci »Zamorca« razmeroma lahko zmagali, čeprav je bilo tehnikom finalno srečanje že četrto tega dne. Zmagal je »Zamorc« z visokim rezultatom 9:2. Gole so dosegli: Ivanovič II. 6, Vujisič 2 in Radulovič enega, za »Tehnike« pa Blaznik in Djanič po enega. Najboljši igralec finalnega srečanja je bil napadalec »Zamorca« Ivanovič II., mimo njega pa sta se odlikovala še oba vratarja.
Zmagovalno moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Kolarič, Cvijanovič, Radulovič, Ivanovič I., Ivanovič II., Vujisič in Nikolič.
Finalno srečanje je sodil prav dobro Kancler, ostala pa Zižič in Anderlič.
T
Industrija Novo mesto
Priporočamo svoje kvalitetne izdelke kot ročno šivane gojzerice, specialno delavsko rudarsko, gozdarsko kakor tudi lahko galanterijsko obutev.
n. pr.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ŠPORTNE KOMISIJE MARIBORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV TOV. FERDOM MUSLOVI-CEM
Odslej
tradicionalni
turnirji
Kako gledate na turnirje, ki jih prireja uredništvo študentskega lista »Katedra«?
— Mislim, da je takšen način tekmovanja prikladen in priljubljen pri študentski mladini. To najlepše potrjuje obsežna lista prijavljenih ekip, v nič manjši meri pa dejstvo, da je za takšne in podobne turneje vedno večje zanimanje.
Kaj menite o pravkar končanem turnirju v malem nogometu?
— Turnir je popolnoma uspel. Presenetila me je izredna požrtvovalnost in discipliniranost vseh sodelujočih moštev ter številni gledalci, ki so živahno sodelovali in navdušeno bodrili svoje igralce.
In organizacija?
— Organizacija je bila v glavnem dobra, nekaj malih pomanjkljivosti pa ni vplivalo na sam potek tekmovanja. Pri tem gre predvsem zasluga požrtvovalnim študentom, ki so z mnogo volje uspeli pripraviti in voditi turnir. Čestitam vsem in jim tudi v bodoče želim še uspešnejšega dela na športnem področju.
Bodo dobili takšni in podobni turnirji širši obseg in kako bo s finančnimi sredstvi?
— Turnirji naj bi postali tradicionalni in bi se v bodoče odvijali dvakrat letno — spomladi in jeseni. S tem bi povečali zainteresiranost študentske mladine za športno udejstvovanje, na drugi strani pa bi jo odtegnili od nezdravih kotičkov raznih kavarn in igralnic. V načrtu imamo tudi tekmovanja z drugimi študentskimi centri. Omenim naj še, da bodo mariborski visokošolski zavodi radi nudili vso pomoč, da bi se šport med študentsko mladino še bolj uveljavil.	-ŠEŠ-
Belfinci čestifajo
iskrene Čestitke za i. maj ŽELIJO:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR BELTINCI
OBČINSKI KOMITE ZKS BELTINCI
OBCNSKI ODBOR SZDL BELTINCI OBČINSKI SINDIKALNI SVET BELTINCI
OBCNSKI KOMITE LMS BELTINCI
ALKOHOLNA INDUSTRIJA PTUJ
proizvaja vse vrste močnih alkoholnih pijač ter kvalitetne sadne sokove — malinovec. Preizkusite na&e proizvode in zadovoljni boste!
r
ZLOGOVNA KRIŽANKA
						
	2	3	Д-- -	♦	5*	6
1			8	wz	9	
110		Jlt	*	12		
	Ж				®r	
I	1U		fBfps'			I
16	2§t	*			Ш-	
20	21			- K	22	19 |
23		Ж	24			
26			*Wm			|
VODORAVNO: 1. frata, laz, goličava, 4. po indijskem mestu Calicut imenovana gladka bombaževina za vezanje knjig, 7. ena od jugoslovanskih republik, 9. manjša denarna eno a od dinarja, 10. žensko ime, 11. krtača za čiščenje blata, 13. srednjeameriška država, 14. težke, mučne sanje, 15. slap Savice pod Okrešljem, 17. trata, 20. priprava za natezanje, 22. črte, poteze. 23. bela proga po hrbtu goveda, 24. nahujskati, 26. domače živali (drobnica), 27. rastlina za živo mejo (ligustrum).
NAVPIČNO: 1. pozdravljanje ob odhodu, 2. vsekakor, 3. tatarski poglavarji, 5. otočje v Tirenskem morju, 6. okorna široka hoja, 8. sadno drevo, 12. tropsko drevo in njegov sadež, 13. ohromelost, 16. ozdravitev, rešitev, 18. mesto v Albaniji, 19. meso domače živali, 21. hitra hoja naokrog, beganje, 22. tekmeci, 25. rečna riba.
REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: 1. genitiv, 7. pleve,
12.	karokan, 19. ovarij, 20. diora-ma, 22. Napoli, 23. teran, 24. tiskovina, 26. zimec, 27. trik, 28. krema, 29. Anina, 31. Jemc, 32. fes, 33. Erato, 34. P, 35. etika, 37. tao, 38. R(osa) S(alvator), 39. etapa, 40. kri, 42. Avala, 44. N1, 45. Italija, 47. flirt, 49. Antonio, -e, 51. Nika, 52. tlačilo, 54. tiri, -p, 55. Dante, 57. promenada, 59. stiva, 61. KK, 62. Atila, 63 Akita, 64. ata, 67. Ig, 68. Est, 70. alibi, -i, 72. Prusi, 73. ona, 74. lien, 76. omela, 78. trata, 79. Aron, 80. lo-den, 82. aretirati, 84. uradi, 85. Emerik, 87. Tuaregi, 88. dralon, 89. rinolog, 90. slana, 91. Anamali.
PRAKTIČEN NASVET STOMATOLOGOM ZA PRAKTIČNE VAJE
»Ce slučajno začutite bolečino, kratko in močno potegnite za tale ročaj.«
1. Leta 1904 je bil med Nobelovimi nagrajenci Ivan Petrovič Pavlov. Na katerem umetniškem ali znanstvenem področju je deloval ta slavni Rus in kateri so njegovi največji uspehi?
2. Kaj pomeni beseda spurt?
3. Kdaj in kje se je sestal na prvem zasedanju Slovenski narodnoosvobodilni odbor in v kaj se je takrat preimenoval?
4. Kakšno obolenje je beri-beri in od kod ta naziv?
5. Kako sc imenuje in kakšno dolžino ima znameniti most v San Franciscu?
6. Cernu služi anemometer?
7. »Gospodin Franjo« je najobsežnejše in najbolj popolno delo nekega slovenskega pisatelja. Katerega?
8. Kateri filmski par je igral v filmu »Vrtoglavica«?
9. V pomorstvu se često pripeti, da se ladja in blago pridržita v pristanišču. Kako imenujemo tako priliko s strokovnim izrazom?
10. Kaj pomeni kratica ANSA?
ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
1. Znamenita španska jama z živalskimi podobami iz paleolitika se imenuje Altamira.
2. Henri Dunant, dobitnik Nobelove nagrade za mir za leto 1901, je švicarski pisa-
telj in filantrop, ki velja za začetnika Rdečega križa. '
3. Uzance so navade v trgovinskem poslovanju.
4. Arrhenius je spoznal in pojasnil disociacijo.
5. Kratica PAA pomeni ameriško letalsko družbo (Pan American World Airways).
6. V Izvršnem odboru OF so podpisali Dolomitsko izjavo 1. marca 1943 (s tem je bila poglobljena enotnost OF, Komunistični partiji pa formalno priznana vodilna vloga).
7. Beli pravokotnik z okroglim rdečim poljem v sredini je japonska zaistaiva.
8. Bessemerjeva hruška je štiri do pet metrov visoka priprava, v kateri se iz surovega železa pridobiva kovno železo ali jeklo.
9. Yehudi Menuhin je slavni ameriški violinski virtuoz.
10.	V ameriški državi Ohio je mesto Lima. Glavno mesto južnoameriške države Peru je Lima.
Аи/пгигг
IZ SREDNJE TEIINISKE
Četrti letnik strojnikov ima odmor. Pogovor je slučajno nanesel na Klub prosvetnih delavcev. L. K. se je pri tern spomnil: »Ti, če ,Klub prosvetnih delavcev'' skrajšaš, dobiš K PD (Kazensko poboljševalni dom).*.
ZA VAS DEKLETA ☆ ZA VAS DEKLETA ☆ ZA VAS DEKLETA ☆ ZA VAS DEKLETA ☆ ZA VAS DEKLETA ☆ ZA VAS DEKLETA
cAli oam je lanskoletna obleka preozka ?
Morda ste se o primeri s težo, ki ste jo imeli lani ob tem času, zredili za dva ali tri kilograme? To je vsekakor dovolj, da se naberejo količine maščobe na kolkih in o pasu, ki nam onemogočajo, da bi oblekle obleko ali kostim, ki nam je tako pri srcu. Težko je o nekaj dneh odstraniti to nadlogo, toda počasi, in če se bomo ravnale po naslednjih nasvetih, bomo dosegle zaželeni učinek.
Predvsem ne pijte med jedjo! Preveč tekočine med jedjo prinaša neposredno v kri večji del hranljivih snovi. Zato pijte le med obroki. Pri pripravljanju mize postavite na svoje mesto le majhen krožnik in pribor, ki služita drugače za slaščice. Čeprav se vam bo zdelo to o začetku otročje, boste s tem dosegle, da se boste odvadile jemati preveč hrane. Jejte počasi in dobro zgrizite vsak zalogaj. To olajšuje prebavo in tudi psihološko dobro vpliva na vas. Kdor pa je prevelike kose hrane. vnaša n organizem večje količine hranljivih snovi. Da bi si zmanjšali apetit, pričnite obrok z dolgim in upornim prežvekovanjem surove zelenjave ali večje količine salata, ki absorbira želodčne sokove in zmanjšuje apetit. Zvečer lahko zaužijete tudi krožnik zelo redke juhe (lahko je paradižnikova). Četudi med obroki jeste ali pa ste slučajno povabljeni na kakšno »boljšo« večerjo, pojejte prej dva trdo kuhana jajca brez kruha. S tem dobite občutek sitosti in luž je premagate tek.
Masirajte kožo na tistih delih telesa, ki so zamaščeni, in sicei tedaj, ko so ti še segreti. Nosite tudi (po možnosti gumijast) pas, ki bo zožil kolke in bedra. Pri
vsakem gibu se bodo ti deli sami »masirali*. Vsak dan drgnite s široko ostro brisačo »ogrožene* dele. To delajte zelo hitro. Ta masaža je priporočljiva predvsem za pas, kolke in nožne
členke. Telovadite tako, da boste izvajale vaje, ki bodo pripomogle k odstranjevanju maščobe na trebuhu, kolkih in pasu. Opazen rezultat boste dosegle čez štiri do šest tednov.
JlnSjv, nu jlepsi okt)iv obrazu
Razume se, da lepi lasje niso le rezultat vztrajne nege, temveč je njih lepota odvisna tudi od zdravja našega organizmu.
Kako ugotovimo ali imamo mastne ali suhe lase? Tri ali štiri dni po pranju las povleči-mo močno pritiskajoč s kazalcem po laseh in ga nato pritisnimo na kos tankega papirju: sled maščobe na papirju je nedvomen dokaz o kvaliteti naših las.
Lase vsak dan ščetkajte, vendar s tem ne pretiravajte, ker se vam lahko prično lasje še bolj mastiti. Najbolje bo, če ščetko za lase in glavnik po ščetkati ju operete, ker je to edina pot, da se izognete ponovnemu zamaščen ju še čistih las.
Pri pranju las vmešajte o šampon še žličko sode bikar bone. S tem boste zmanjšali pojavljanje prhljaja.
Pri uporabi šampona razdelite še suhe lase z glavnikom pramen po pramen v razdalji od dveh do treh centimetrov ter jih nato premažite z vato ali mehko ščetko, ki ste jo prej namočili v šamponu. Preostanek šampona nato prelijte po laseh, ki jih skrbno nekoliko predrg-nite. Šele potem lase zmočite in operite. Ponovite ta postopek še dvakrat zaporedoma. Mastne lase lahko peremo tudi dvakrat tedensko in to s šamponi na bazi olja ali kislin. Za suhe lase
priporočajo pranje vsakih deset dni s šamponi na bazi olja, loja ali jajc.
Masažo, ki jo priporočamo za vse vrste las, je treba izvajati točno ob navodilih, ker drugače ne boste dosegle zaželenih rezultatov.
Masirajte s konci prstov lasišče tako, da prste močno pritiskate ob lase in jih gibljete d levo in desno, tako da se lasišče napenja. Ta masaža je pravzaprav premikanje kože na vse strani, ne pa premikanje prstov, gibljimo torej le dlani rok. Pranje las z ricinusovim ali podobnim oljem je zelo zdravo. Lase natopimo v olje in jih povežemo s segreto brisačo. Menjamo toplo brisačo čez eno uro. Nato operemo lase na že prej naveden način.
Pri pranju las je najvažnejše to, da jih čim večkrat izperemo, menjaje najprej s toplo, nato pa z mlačno vodo. V zadnjo vodo dodamo nekoliko limoninega soka ali kisa, ki bosta odstranila še zadnje sledove šampona.
Morda vas bo zanimalo tudi to, da zraste las o enem letu za približno deset do dvajset centimetrov, da izpade pri zdravih laseh dnevno deset do trideset las. Za bujnejšo rast las priporočajo uživanje rib in hrane, ki vsebuje jod, nato B-vitamin, žito in predvsem zelenjavo,- ki vsebuje železo.	Boča
Ali vam je lanskoletna obleka preozka? (Komentar tehničnega urednika P. Kanclerja)