Stran 317.
Novice.
— Osebne vesti. Naučnemu ministrstvu v službovanje dodeljeni profesor gosp. dr Anton Primožič je dobil viteSki križec Franc Jožefovega reda. — Sodni pristav v Ilirski Bistrici gosp. Edvard Picek je preme&čen v Lož, avskultant v Ljubljani, gospod dr. Mirko Grrasselli pa je imenovan sodnim adjunktom v Ilirski Bistrici. — Občinsfci zastop mesta Idrije je imenoval 29 julija t 1. namestnega učitelja na Cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju, g. dr. Stanislava Beuka pravim učiteljem in potrdil akademičnega kiparja gosp. Vilkota Levičnika kot namestnega učitelja na mestni realki v Idriji. —- Postajenačeinik v Litiji gosp Ivan Jenko, je dobil dovoljenje, da sme sprejeti meklenburSki zlati zaslužni križec. — Štajerski deželni odbor je imenoval Jos Zabavnika asistentom pri vinorejskem nadiorništvu za Spodnji Štajer.
Stran 318.
—   Učiteljske vesti. Učitelja na ljubljanski gluhonem-nici gg Josip Ar m i 5 in Anton Ar ko sta na lastno Željo premeščena na prejšnji svoji službi, na njiju mesti pa sta imenovani učiteljici gdč. Pavla Voduškova iz Ljubljane in gdč. Uršula Zupančičeva iz Metlike. — Adjunkt kaznilnice v Mariboru gosp. Avgust Bothe je imenovan nadzornikom ženske kaznilnice v Begunjah
—   Občinski svet v Novem mestu je izvolil deželnega predsednika barona Heina častnim občanom.
—   Otvoritev planinske koče. V četrtek dne 21. avgusta t. 1. ob deseti uri dopoldne bode otvoritev planinske koče na Lisci (947 m) nad Bazborom v Laškem okraju. Na Lisco je od Zidanega mosta ali pa od Sevnice tri ure hoda. Lisca slovi že od nekdaj po izredno krasnem razgledu.
—    Devinski župan Ples — odstavljen. Okrajno glavarstvo v Gradiški je odstavilo znanega devinskega župana, narodnega bojevnika in mučenika gosp Plesa, kakor se pravi, edino le na ljubo italijanski nestrpnosti.
—  XIV. glavna skupščina zaveze avstriskih jugoslovanskih učiteljskih društev bo dne 14., 15. in 16 avgusta 1902 v Trstu. Vspored zborovanja je prav obširen in zanimiv. Po shodu napravijo udeležniki skupen izlet v Benetke.
—   Umrli. Umrl je v Poljanah nad Škofjo Loko ljubljanski zobozdravnik dr. Eado Frlan Sin revnih kmetskih starišev je dr. Frlan v pravem pomenu besede prestradal dijaška leta in moral premagati neizmerne materijalne težave, predno je prišel do kruha. V teh letih stradanja se ga je prijela bolezen in sedaj je po večletnem bolehanju, star šele 28 let, legel v grob. S svojo žilavo vstrajnostjo si je pač ustvaril ugodno eksistenco, ali sadu svojega dela ni mogel uživati, ker je bolehal, še predno se je v Ljubljani naselil. Eajnik je bil vedno zvest somišljenik slovenske stranke, ljubezniv in značajen mož Lahka mu žemljica! — Umrl je kontrolor deželne bolnice, gospod Fran Triller, v starosti 53 let Pokojnik, ki je bil jeden najodličnejših deželnih uradnikov, je mnogo let v svojih prostih urah oskrboval tudi knjigovodstvo v „Narodni tiskarni". Bil je blag mož, katerega je vsakdo rad imel, kdor ga je poznal, in iskren rodoljub. Bodi mu ohranjen ljub spomin! — Umrla je v Ljubljani v starosti 78 let gosba Marija Pirnat, tašča sodnega tajnika gosp   Ivana  Kavčnika.
—   Velikansko nekropola ali grobišče so našli pod Sv. Socerbom, ko so gradili cesto: Dolina Kastelic-Podgorje. Gosp. profesor dr. Moser, pooblaščen v to od c kr. centralne komisije, je od meseca marcija sem preiskoval prostor, ter je najdene objekte izročil mestnemu muzeju starin v Trstu. Grobovi domačega prebivalstva istrskega, kakor tudi grobišča nekdanje rimske posadke so rešena z njihovim inventarjem vred. Ali iz bogatega grobiščnega inventarja se ne more do-znati ničesar, kako ime je imel kralj Sv. Socerb v časih Avgustejskih.
—   Učiteljica ponesrečila. Dne 28 m. m. popoludne se je peljala učiteljica gdč. Otilija Cepuder iz Krke v Žalno, in sicer na vozu, ki je peljal drva. Blizu vasi Luče je gdč. Cepuder padla z voza in dobila take notranje poškodbe, da je vsied njih umrla še med potoma, ko so jo nesli na Krko. Proti vozniku Jakobu Zajcu iz Žalnp se je začelo kazensko postopanje, ker je neprevidno vozil in s tem provzročil to nesrečo.
—   Nesreča v Otoški jami pri Postojni. Minoli petek sta prišla ava Saksa, baje doktorja in bržčas udeležnika graških slavnosti, v Postojno in sta si hotela ogledati neke jame in podzemske votline Naprosila sta fotografa g. Šeberja, naj jima preskrbi veščih vodnikov, in gospod Šeber jim* je preskrbel Antona Šibenika, ki je znan kot vesten vodnik in jako dober poznavalec vseh jam in votlin. Šibenik je najel še druzega   vodnika Josipa Viiharja in v spremstvu   teh mož sta
šla rečena Saksa v soboto zjutraj v otoško jamo Kakor znano, končuje se ta jama s takoimenovanim „belveieromu, pod katerim teče Pivka Ta včasih kar naenkrat izgine v kak „sifona in se pozneje zopet pojavi. Formacije so različne in kdor hoče naprej, se mora voziti po Pivki, potem zopet peš hoditi itd. Z ozirom na to sta omenjena Saksa naprosila jamsko oskrb-ništvo, da jima posodi svoj amerikanski čoln. V petek sta čoln preskusila in ker se je poskus dobro obnesel, so šli z zaupanjem v jamo Vsi štirje so ob polu 11. uri prišli do kraja, kjer sta dve jezeri. Šibenik je srečno prepeljal najpoprej jednega Saksa, potem Viiharja in končno drugega Saksa čez to prvo jezero Možje so potem šli dalje in prišli do druzega jezera, ki je kakih 700 m dolgo in jako globoko. Sredi tega jezera je jako nevarno skalovje in se mora vsak, ki se hoče Čez jezero prepeljati, kar najbolj sključiti. sicer zadene z glavo ob skalo Tudi tu je Šebenik nameraval svoje spremljevalce spraviti po isti vrsti na drugo stran, kakor pri prvem jezeru. Jednega Saksa je srečno prepeljal na drugo stran, potem pa šel s čolnom nazaj, a ni ga bilo ne na to, ne na drugo stran. Vilhar in drugi Saks sta čakala, a Šibenika ni bilo kričala sta in ga klicala, a slišalo se ni nič Šibenik se je bil namreč ponesrečil. Vračajoč se čez jezero, je z glavo zadel ob omenjeno skalovje, padel v jezero in utonil. Lahko si je misliti položaj ostalih treh. Ko je Vilhar po več kot triurnem čakanju spoznal, da se je morala zgoditi nesreča, je bil v najtežavnejšem položaju, ker ni imel čolna. Moral je pustiti svojega spremljevalca na bregu druzega jezera in plavati čez prvo jezero. Lahko to ni bilo, saj je moral rešiti luč. V jami sta ostala oba tujca, jeden na tej strani druzega jezera, jeden na nasprotni strani. Posebno hude ure je preživel slednji. Olih osem ur je moral čakati in nič ni vedel, pride li rešitev ali ne, bo li še kdaj videl luč sveta ali pa od lakote poginil pod zemljo. Vse čast vodniku Vilharju, ki je preplaval prvo jezero, hitel v vas Veliki otok in sklical ljudi, da so šli v jamo. Amerikanskega folna rešitelji seveda niso imeli, a napravili so plave iz bičja, šli tisto pot kakor izletnika z vodnikoma in rešili oba strahu pred smrtjo trepetajoča Saksa. Kako je bil rešiteljev vesel posebno tisti Saks, ki ga je bil Šibenik prepeljal čez drugo jezero, si je lahko misliti. Ljudje so potem iskali še Šibenika a ga šele v nedeljo popoldne našli z razbitim čelom mrtvega v jezeru
—   Ogenj v Železnikih. Ob pol 2. uri čez polnoč, torej v ponedeljek zjutraj, pričelo je goreti v hiši g Antona Klemenčiča, št. 45 Požar je upepelil vse poslopje. Gasilno društvo je bilo takoj na licu mesta in je zastavilo vse moči, da so se rešila sosedna poslopja, za kar hvala vrlim gasilcem. Škode je okroglih 2000 K in zavarovalna svota znaša 1600 K. Strah je bil velik, ker je okrog pogorele hiše več drugih hiš, ki so bile v nevarnosti    Ogtnj je nastal iz neznanega vzroka.
—   Nesreča Josip Kastner. 29 let star, oženjen, zasebnik iz Wasserburga ob Ini na Zgornjem Bavarskem, je te dni slonel na platonu brzovlaka. Blizu Št. Petra je omahnil in tako nesrečno padel na tla, da si je od zadi prebil čre-pinjo. Pripeljali so nezavestnega v deželno bolnico. Kastner se je udeležil pevskih slavnosti in se je z drugimi izletniki peljal v Trst
—   Žepni tatovi v Gradcu Graški listi prinašajo te dni o priliki slavnosti dolga poročila o žepnih tatvinah v Gradcu. Tudi za žepne tatove se je torej  v Gradcu dobro obneslo.
—    Najstarejša železniška lokomotiva, katera je bila napravljena i. 1823 za neke ruinike na Angleškem, do-služila je, ter jo bodo za spomin postavili v muzej. Ista lokomotiva je v porabi tri leta poprej, kakor so se odprle javne železniške proge. Osemdeset let je vlekla neprestano velike teže dan za dnem ter je postala nesposobna še le sedaj, ko se je marsikatera novejša že obrodila.
Stran 319
—   Dež hroščev. V Modlingu pri Dunaju je minuli teden v nedeljo zvečer hkratu začelo „deževati" — hrošče. Po 15 mm dolgi črni hrošči so padali v ogromnem številu na zemljo. Ljudje na cesti so bili neprijetno iznenadeni po tem prirodnem   pojavu,   katerega so imeli pozneje  tudi na Dunaju.
—   Pomanjkanje denarja med nižjim ljudstvom v Avstriji označuje neki dunajski list z neovrgljivim dejstvom, da je v teku enega leta prišlo nazaj v blagajno srebra in raznega drobiža v vrednosti 40 milijonov kron. Iz tega sledi, da je nižje ljudstvo primoramo plačevati svoje davke in druga enaka plačila vže z malim denarjem, ker mu papirnatega docela primanjkuje.
—   Za sv. Marka turn. Italijanski listi, posebno oni v primorskih mestih, so polni opisov in vsakovrstnih črtic o padlem turnu sv. Marka, o prenašanju podrtin in novi zgradbi. Vender do sedaj nismo kitali sledeči, jako zanimivi dogodek. „11 Corriere della Sera" piše: Dne 20. julija je bila občinska seja občine Chioggia (Čoza) blizu Benetk. V tej javni seji je prašal svetovalec Tenso župana, ali ni dobil brzojavnega obvestila iz Benetk o porušenem stolpu. Župan Galinberti je odgovoril, da je brzojavno obvestilo res sprejel ali ga noče dati na znanje, „perche Venezia ha comesso gravissimi torti verso Chioggia, quindi Chioggia non deve dividerne il lutto", t. j ker so se Benečani ogrešili težkih krivic nasproti čozi, zato čoza ne sme njihovi žalosti sodelovati. Menda to dovolj kaže, kake narave je bila sestava benečanske vlade in kako je ravnala proti svojim bližnjim sosedom in sorojakom, kako pak proti našemu narodu?
—   Boječi sultan. Strašljivost turškega sultana postala je že predmet emešnosti po celej Evropi. Ni dovoli, da sam noč in dan trepeče v bojazni za svoje življenje, tudi drugi radi tega mnogo trpe, ko so po nedolžnem ovadeni ter morajo iti v prognanstvo. Ni dovolj, da ga vohuni in varnostne naredbe stanejo tisoče, sedaj se je jel bati tudi učeče se turške mladine ter izdal nekaj novih, jako smešnih postav za njih učenje. Prvo se v topničarski šoli učenci ne smejo vaditi s pravimi topovi, temveč samo z lesenimi. Istofako se mora v vseh vojnih šolah odstraniti pravo orožje ter nadomestiti z nerabnim. — V učenju zgodovine mora se govoriti samo o sultanovih dobrih delih in sploh o vsem, kar je Častno zanje, nasprotnega pa se vsega ogibati. — Učenci in učitelji se seveda uklanjajo tem postavam, toda smejejo se bojazljivosti sultanovi.
Bolezen belgijske kraljice Uredniku „Reforme" je belgijska kraljica izjavila, da je zbolela radi rodbinskih nesreč. S svojim soprogom ne govori že dalje časa; veliko žalost sta ji povzročili tudi obe hčeri: Lujiza in Štefanija, katera se je poročila z grofom Lonyayem. Kraljica je izrazila Željo, da ne bo nikdar še kaka kraljica morala pretrpeti toliko, kar mora trpeti ona
—   Največje stopnice na svetu nahajajo se na Kitajskem na tako zvani „Sveti gori". Visokost gore znaša 1810 metrov in na njo vodi 6000 stopnic, ki merijo z vsemi koridori in postajališči 26 kilometrov. Kitajcem se ta daljava stopnic niti ne zdi dolga ter, kakor se napravijo, da gredo na „božjo pot", na goro rabijo nič manj kakor teden dni, da so zopet nazaj Da pri tem prav pridno kratijo čas tudi v gostilnah in enakih napravah na stopnicah, se razume, drugače bi bili Že malo prej doma.
—   Igrače za cesarjeve otroke. Francoski predsednik Loubet, ko je bil zadnjič v Petrogradu, prinesel je carjevim hčerkam dragocenih igrač Čujmo, kaj je vse nprinesel". Najstarejši hčerki carjevi, veliki kneginji Olgi »prinesel" je mali avtomobil, katerega ne goni ko dva pedala. Vsi deli voza so iz kovanega nikla, a blazinici in vsa notranja odela iz safijana. Velika kneginja Tatjana je dobila toaleto v slogu Ljudevika XV. Nad toaleto je nadvojvodska krona iz čistega zlata, od katere so izpeljani čuda krasni zastori iz čipk.   Nad krono veje dra-
goceni šop iz štrusovih peres. To perje je od avstraljskega štrusa Nandi. Ker ima ta dragi šfcrus le dva taka peresa v svojem repu, trebalo je petdeset štrusov za ta kinč. Umivalna oprava je iz najdragocenejšega sevres-porcelana, krtačice so iz zelenkaste slonove kosti z monogramom velike kneginje v zlatu; glavniki so iz svetiožbe in flakončni iz kristala s pokrovčki iz čistega masivnega zlata. Velika kneginja Anastazija je dobila najfineji usnjati kovčeg s štirimi zapahci. V prvem zapahcu, ki je obložen z raznobarvenim svilenim atlasom in ki tvori posteljico, leži „pupka", ki je tako velika ko dveletni otrok. Drugi trije zapadalci so napolnjeni s perilom in toaletami za pupko in sicer treh vrst; jedna je ruska narodna noša, jedna je angleški kostum, tretja je pa plesna toaleta iz bele svile s krasnimi čipkami. — Najmlajša hčerka, velika kneginja Marija, je dobila v dar avtomatskega ženskega clowna opravljenega v belo in rožno. Na plečih clowna čepi mala opica, ki oponaša clowna. Ako clown vzdigne glavo, vzdigne jo tudi opica in ako clown pozdravlja, pozdravi tudi opica. Parižki „Fronde" poroča, da je napravil Loubet s tem darilom veliko veselje carjevim otrokom, prikupil pa se je tudi njihovi materi.
—   »Kralj srebra« umrl. V Londonu je umrl od srčne kapi zadet velikokratni milijonar Makay Sedaj na starost živel je stalno na Angleškem ter imel v Londonu krasno palačo. Kot reven desetletni dečko odšel je iz svoje Irske domovine po svetu s trebuhom za kruhom Našel je v prvo delo na nekem parniku, potem je v Souvillesu na Francoskem odprl gostilno za delavce. Toda kmalu je pustil tudi to zavetišče ter odšel zopet po svetu dokler je po mnogem trpljenju dospel v Nevod, kjer se mu je posrečilo, da je našel bogato srebrno žilo v sedanjih Bonanca rudnikih. Srebra je bilo naenkrat toliko, da je nastala po celem svetu na borzi srebra velika revolucija in zmešnjava. Petina dohodka tega najdenega zaklada je bila njegova in on je postal  bogataš prve vrste.
—   Nova vrsta pšenice. Neka amerikanska poljedelska šola vzgaja novo vrsto žita, ki je dokaj bogatejša in rodovit-nejša, kakor vse druge vrste, in ki tudi vremenskim premembam lažje kljubuje Novo vrsto pšenice si je ta šola na ta način vzgojila, da so na vse zgodaj prenesli cvetni prašek jedne pšenice na pestič druge in so jo na to z največjo skrbjo in pazljivostjo varovali pred vetrom in pred ptiči. Po večkratnih poskusih se je posrečilo dobiti novo vrsto, ki bode prekosila vse druge.
—   Angleško kronanje in zaloga jedil v Londonu.
Nenadna in nepričakovana odpoved kronanja angleškega kralja napravila je tudi črno črto črez račun ondotnih hotelirjev in krČmarjev. Toda ne samo krčmarji, v prvi vrsti imele so ogromno škodo tvrdke živil, ki so računajoč na dober zaslužek pri pritisku ljudstva ob priliki kronanja naročile vže mesece poprej cele zaloge jedil in to večinoma fiaib Tako n. pr je vsakovrstnih rib več kot en miljijon kilogramov prišlo zadnje dni pred kronanjem, ki so na ledu čakale slovesnega trenutka, ko se postavi kralju na glavo krona Kedo bode trpel vse stroške, ki so nastali vsled tega, ker šo se pokvarila jedila, namenjena za visoko občinstvo, katerega pa ni bilo, to se ne ve. Eestavraterji so vložili pritožbo, da tega oni ne morejo trpeti Eden njih podprl je svojo pritožbo s sledečim razlogom: V moji kuhinji peklo se je v trenotku odpovedi 500 kokošij in piščet; kedo jih sedaj sne in plača? In vse drugo sladčice in meso, ki je vže več dni pripravljeno; kedo mi povrne vse to?" Dalje pravi, da so vsi krčmarji vso jedilno opravo že poslali po stanovanjih, kamor so bila naročena jedila, sedaj pa prihajajo brzojavi eden za drugim: „ Vzemite posodo, jedil ni treba pošiljati ..." Take in enake zmešnjave so nastale v trenutku odpovedanja kronanja, čeprav so te jedilne težave še ene izmed najmanjših, kar jih je povzročilo sedaj angleško kronanje".
Stran 320.
—   Nenavadna poroka se je vršila nedavno v Župniji Jowington pri Novem Jorku Nevesta je bila brez rok, lato so ji morali natakniti poročni prstan na tretji prst leve noge. Po izvršeni poroki je podpisala nevesta zakonsko pogodbo z nogo, in kakor pravijo, ima lep nrokopis".
—   Draga ženska lepota. Kdor bi utegnil vkljub raznim dokazom, še vedno dvomiti o tem, da je ženska lepota vredna denarja, posluša naj sledečo dogodbico: V mestu St. Paul v Ameriki so baje slabo tlakane ulice in tudi — po noči — slaba razsvetljava. Nekega dne se je vračala po jedni teh ulic z daljnega izleta s svojimi prijateljicami lepa Miss Ema Kvslitz (kdo ve, če ne Slovanka!). H kratu se zvine voz in Ema Kvslitz pade in se še dokaj pobije po obrazu, tako, da je rana kazila njeno lepoto. Vsled tega je vložila tožbo zoper tamošnje mestno starešinstvo na povrnitev škode. Sodišče je tožbi ugodilo in obsodilo mestno starešinstvo na 8000 kron odškodnine. Mestni »vet je vložil pritožbo zoper to razsodbo, a ni pomagalo nič. Prizivno sodišče je odgovorilo na pritožbo, ki očita sodnikom, da so se dali zapeljati po lepem licu Eme Kvslitz, da so to resnično; lepota ženske, da je njen kapital in kdor zakrivi izgubo na tem kapitalu, zasluži, da se ga toži za odškodnino.
—   Redilna vrednost jajc. Dasi so jajca vže jedna najzdravejših jedil* vendar se premnogokrat še greši z vži-vanjem istih ter se premalo sna za njih redilno ^rednost O tem piše predstojnica neke gospodinjske šole v Nemčiji sledeče: Jako napačno je, da se bolniku, ki potrebuje moči, da v ta namen jajčji rumenjak v juhi, beljak pa se vrže proč kot ne-rabljiv. Glavno, kar ima hranilno vrednost, je beljak, rumenjak ima svojo vrednost vsled tolšče. največ pa radi maščobe. Enako napačno je, da se vživajo surova jajca. Surov beljak se v želodcu nikakor ne razkroji tako kakor kuhan, temuč ostane kakor težka tvarina v želodcu, ter se le prav polagoma iz-gublja. be celo trdo kuhana jajca so ložje prebavljiva kakor surova. Najredilnejša so jajca, ako se jih mehko skuha brez drugih dodatkov. Vporaba jajc je velike vrednosti v gospodarstvu človeškega organizma, glede redilne moči, kakor tudi glede dobrote jedila samega. Vendar pa je prislovica: „Eno jajce ima toliko redilne moči v sebi, kakor pol piščeta" popolnoma neutemeljena, kajti pol kilograma mesa, naj bo tudi pišČe, stane dandanes manj, kakor bi stalo toliko jajc, kolikor
jih je potreba, da dosežejo ono redilno vrednost kakor jo ima pečeno meso kakoršnokoli. Glavno je. da se jajca vporabljajo sveža, kar se več ali manj da spoznati Sveža jajca so prozorna in primeroma težja, kajti starejša jajca kot so, toliko več vode izpuhti iz njih ter so vsled tega lažja in temnejša. Za njihovo neškodljivo hranjenje je mnogo pripomočka, vendar je skoraj najbolj razširjeno, hraniti jih v apneni vodi, ako ne pride zrak do njih. držijo se prav dobro ter se jih pokvari kvečjemu pet od sto.