celjski tednik Celje, 23. avgusta 1963 • Leto XV. • Številka 34 ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE. TRG V. KONGRESA S. POSTNI PREDAL 125. TELEFON 24-23. TEKOCI RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 600, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 74i3o. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Visoki gost v torek je prispel v Jugosla- vijo na zasebni obisk sovjetski ppmier ni prvi sekretar sovjet- ske partije Nikita Sergejevič Hruščov. V njegovem spremst- vu so premierova soproga in več visokih oblastnih ter partijskih funkcionarjev. Socialistična Jugoslavija spre- jema visokega gosta z vso pri- srčnostjo In prijateljstvom. Vsi naši delovni ljudje globoko ce- nijo premiera Hruščova ne sa- mo kot šefa prijateljske sociali- stične dežele temveč tudi k»t .iskrenega in odločnega borca za mir in aktivno sožitje vseh na- irodov na svetu. Premier Hruščov bo s svojo soprogo in spremstvom obiskal tudi Slovenijo. Nam se bo po- nudila čast, da bomo pozdravili visokega gosta tudi v celjskem okraju. "V četrtek, 29. avgusta bo namreč obiskal rudarsko Ve- lenje. Toplo bomo pozdravili viso- kega gosta iz dežele delovnih ljudi, ki je prva izbojevala re- volucijo in začela graditi socia- lizem. Z dobrodošlico cenjene- mu gostu bomo pozdravili vse sovjetsko ljudstvo, s katerim nas vežejo skupni napori in žrtve v boju proti fašizmu, s katerim nas vežejo skupni cilji — mir na svetu in sreča vseh delovnih ljudi v socializmu. Kozjansko proslavlja 8. septembra vsi v Kozje Prav gotovo letos pripravljajo največjo povojno prireditev v Kozjem. Od 2. do 8. septembra bodo v laški, šentjurski, šmarski, brežiški, krški in sevniški občini medobčinske športne prireditve v okviru praznovanja — Kozjanska v boju. Pretekli teden so se že dvakrat — v Šmarju in v Koz- jem — sestali predsedniki občinskih odborov SZDL in občinskih Zdru- ženj borcev ter se pomenili o skupnem programu praznovanja. Višek praznovanja bo 8. septembra, ko bodo v Kozjem odkrili spomenik bor- cem kozjanskega območja, ki simbolizira narodno osvobodilni boj. V Kozjem bodo tokrat tudi zaključne športne prireditve, okrajni zbor ta- bornikov ter tekmovanje v taborniških spretnostih. Pred tem pa bodo po iposameznih občinah različna športna srečanja. V Sevnici pripravljajo medobčinsko ša- hovsko srečanje, na katero naj pošlje vsaka občina petčlansko tekmovalno ekipo. V Krškem pripravljajo okraj- no plavalno tekmovanje, medobčin- sko tekmovanje moških, ženskih in mladinskih ekip. ki naj bodo tričlan- ske ter tudi turistične kolesarske dir- ke, katerih se lahko udeleže posa- mezniki in občinske štiričlanske eki- pe. V Rogaški Slatini -bo medobčin- sko srečanje namizncteniških ekip, šentjurska občina organizira sreča- nje šestčlanskih kegljaških ekip, medtem ko nameravajo v Brežicah in v laški občini v Radečah izvajati medobčinski in nogometni turnir. V Krški, šmarski, in brežiški nogometaši se bodo srečali v Brežicah; sevniški, laški in šentjurski pa v Radečah. Od- bojkarji brežiške občine in krške se lx>do srečali v Krškem; šmarske in laške pa v Radečah. Zmagoviti no- gometni in odbojkarski ekipi pa se bo- sta pomerili ob prazniku v Kozjem. V Brežicah pripravljajo še srečanje rokometašev. Tekmovalne ekipe po- sameznih občin in društev naj poš- ljejo takoj prijave na občinske odbo*. re SZDL občin, ki so prireditelji po- samenzih športnih srečanj, če še tega niso napravile. Poleg tega prirejajo v kozjanskem tednu v Kozjem še tri zanimive raz- stave. Skupno z ostalimi muzeji ure- di Posavski muzej NOB iz Brežic razstavo narodnoosvobodilnega giba- nja v vzhodnem delu celjskega okra- ja, ki bo živo obudila dogodke iz NOB. Nedvomno si bo to razstavo ogledala še predvsem mladina. Stek- larna in industrijsko steklarska sola pripravljata razstavo steklarskih iz- delkov, ki jih bodo ljudje lahko na razstavi tudi kupili. Posebno izvirna pa bo razstava amaterjev slikarjev in kiparjev z območja šestih občin. Praznovanje bodo z živo besedo ne- dvomno obogatili nekdanji borci, ki bodo ob tabornem ognju pripovedo- vali o kozjanskem boju. Poleg tega pa bodo na pot krenile partizanske patrulje, ki jih bodo sestavljali pri- padniki predvojaške vzgoje pod vod- stvom nekdanjih borcev. Tako bodo najbolj neposredno doživljali dogod- ke dz težke, a slavne preteklosti. Poseben praznik pa bodo imeli še kozjanski gasilci, ki bodo prav na praznični dan, ki je obenem tudi ob- činski praznik šmarske občine, spre- jeli nov gasilski avtomobil. V Imenem bo še v kozjanskem ted- nu meddružinsko ribiško srečanje. Na praznovanju bodo sodelovali moški pevski zLx)ri, godbe na pihala, tabor- niki, pripadniki predvojaške vzgoje, vod JLA iz Cerkelj, pionirji in mla- dina, gasiloi, pripadniki društev LT, kmetijska mehanizacija in prav go- tovo veliko število ol>čanov celjskega okraja. Na praznovanje so vabljeni vsi, posebno pa še nekdanji borci, ki naj pridejo, čeprav ne bi dobili po- sebnih vabil, ker za mnoge priredi- telji ne poznajo naslovov. 8. septem- bra vsi v Kozje. R. L. Komorni zbor v Trst in Arezzo v ponedeljek opoldne je odpotoval na gostovanje v Trst ter mednarodno tekmovanje v Arezzu celjski Komorni m.oški zlbor. Zmagovalca mednarod- nega tekmovanja amaterskih pevskih zborov 1957. leta v Llangollenu je namreč tokrat kulturno prosvetni svet Jugoslavije določil za prestav- nika jugoslovanskih moških zborov na mednarodnem srečanju v Arezzu. Spotoma je celjski Komorni moški zbor, ki ga vodi prof. Egon Kunej, obiskal še Trst, kjer je v torek. 20. tega meseca dopoldne posnel posebni program za slovensko oddajo trža- škega radia, zvečer pa je kot gost tr- žaške slovenske prosvetne zveze na- stopil na samostojnem koncertu v avditoriju. Dohodek te prireditve je Komorni zbor namenil kot pomoč prizadetim v Skopju. Celjski Komorni moški zbor bo v Arezzu nastopil jutri. Sodeloval bo v tekmovanju moških zborov, pa tudi v skupini, kjer bodo ocenjevali samo narodne pesmi. V prvem nastopu, to je v konkurericj moških zborov, bo moral zbor zapeti dve pesmi, ki jih je določil organizator mednarodnega tekmovanja, eno pa bo zapel iz re- pertoarja, ki ga je zbor moral prija- viti pred tem. Za tekmovanje v kon- kurenci narodnih pesmi'pa bo zbor sam izbiral tri pesmi. V kolikor bo celjski Komorni zbor dosegel v eni ali drugi skupini prvo oziroma drugo mesto, bo sodeloval še naslednji dan, to je 25. avgusta, na slavnostnem zaključnem koncertu, na katerem bodo podelili tudi nagrade. — Za ta nastop, je tik pred odho- dom dejal dirigent, piX)fesor Egon Kunej, se je naš zbor temeljito pri-, pravil. Sicer pa je težko reči, kakšen bo naš uspeh. Gotovo je namreč to, da bo konkurenca na tem tekmo- vanju večja kot je bila ona v Llan- gollenu. Kot vemo so zlasti kvalitet- ni španski zbori. Sicer pa, mi gren:v> na pot trdno odločeni, da pokažemo vse, kar znamo. In če ne bomo imeli pri tem kakšne smole in če bomo vsi skupaj pri zdravju, potem upam, da ■ S&.iMBw.SQlidao uveljavili. _ Zakaj mimo skupščine ? Spet nova podražitev. Za mle- kom, kdo ve katerič spet meso. Ker gre za osnovni artikel stan-, darda, ukrep ni ostal neopazen.' Ne bom razpravljal o tem^ ali je podražitev utemeljena ah ni. Predpostavljam celo, da svet za blagovni promet pri občinski skupščini v Celju preudarjetto in v redu rešuje vse pristojne zadeve. Bolj kot to me moti način sprejemanja in uzakonje- vanja takih odlokov. Ne mo- rem se namreč strinjati, da vr- sta takih ukrepov dosega pol- nomočje mimo občinske skup- ščine, da javnost o vzrokih ni dobro obveščena. Skratka ob- čani so postavljeni pred izvrše- na dejstva. Vem, odgovorni mi bodo po- kazali odlok o evidenci in kont- roli cen, na osnovi katerega sme svet spreminjati cene. tal pa ta, zdaj z novim zakonom ć kontroli cen (Uradni list FLRJ 30/62), že razveljavljen odlok nima ustrezne opore, ker bivša občinska skupščina ni določi- la nobenih cen. V bistvu gre za odnos. Če je v novem zakonu predvideno, da mora občinska skupščina vse- lej razpravljati o spremembi cen, ki se križajo z določili od- loka, potem bi bilo vredno ta odnos upoštevati, čeravno no- va skupščina še ni razpravlja- la niti izdala novega odloka o kontroli cen. Tak bi bil red in tako bi bilo prav, če res spoš- tujemo načela nove ustave, da naj bodo občinske skupščine dejanski upravljalec in usmer- jevalec vseh družbeno-politič- nih zadev ter problemov. Vsiljuje se mi pomislek, da z raznimi odloki nekoliko bolj občutljive narave pohitimo te- daj, ko je zagotovljeno zatišje v obliki »skupščinskih počit- nic«. Treba bi bilo razumeti, da se tudi odborniki skupščine prav neugodno počutijo, ko na vprašanja občanov ne morejo odgovoriti nič drugega kot to, da so nepoučeni. In kdaj je od- bornik bolj seznanjen s prob- lemom če ne po temeljiti raz- pravi, v kateri se krešejo mne- nja, če svoje poznavanje o za- devi obogati z osebnim prepri- čanjem in stališčem? V preteklosti smo bili priče neljubim okoliščinam in vzduš- ju v katerem so se našli odbor- niki pred občani ob očitkih raz- nih nepravilnosti. Narobe bo, če bo tudi v bodoče ostajala ta- ka praksa. Jutri se nam bo zgodilo, da bo svet za urbani- zem mimo skupščine odločil nekaj, kar bo potem predmet splošne kritike v javnosti. In končno! Zakaj bi morala biti praksa, da v času dopustov pricipialno ne bi skliceval ob- činske skupščine k zasedanju, če so za to tehtni razlogi? . J. Krašovec Praznik mesta pobratima VELIK DOPRINOS NARODNO OSVOBODILNI BORBI - NA RUŠEVI- NAH BOSENSKE KASABE JE ZRASLO NOVO MODERNO MESTO Z VEC KOT ŠESTDESETIMI GOSPODARSKIMI OROANIŽACIJAML Eno izmed novih dobojskib naselij s široko alejo in zelenimi pasovi V teh dneh prebivalci Doboja in ckcliiških krajev praznujejo svoj praznik — 22. obletnico ljudske vsta- je in formiranje Ozrenskega parti- zanskega odreda. Osrednji del pro- slave bo 25. avgusta na Preslici pod Ozrensko planino, od koder so šli uporniki iz bližnjih vasi 23. avgusta 1941. leta v oboix>žen spopad z nem- škim okupatorjem in njegovimi do- mačimi hlapci — ustaši. Tega dne so iz Ozrena s pomočjo ljudstva iz severne strani Doboja, bilo jih je ne- kaj tisoč, napadli in osvobodili tri mesta: Dobo j, Gračnico in Maglaj. Po treh dneh so se prostovoljci pre- bili preko Bosne na Ozren planino in tu je bil formiran Ozrenski partizan- ski odred pod komando Tcdora Vu- jasinoviča. Ob umiku iz Doboja so uporniki izvedli eno od največjih di- verzij na naših tleh v zadnji vojni; v dobojski četrti Usora so minirali tovarno sladkorja, v kateri je ukopa- tor začasno namestil okrog 100 va- gonov topovske, avionske in druge municije. Ves ta vojni hiaterial je bil skupaj s tovarniškimi prostori spre- menjen v prah in dim. Ozrenski partizanski odred je imel vsak dan večje ali manjše bitke z okupatorjem. Povzročal mu je velike izgube. Sam »-pogiavnils:-« Pavelić je. Doboj včeraj in danes organiziral ofenzivo proti 1200-tim ozrenskim partizanom, toda njegov podvig se je povsem izjalovil. Zal pa je nastal v aprilu 1942. leta spor in rascep v Odredu. Organizirali so ga oficirji Draže Mihajloviča. V okolici Doboja so zatem začasno za- vladali četniki. Leto dni kasneje pa so ponovno formirali Ozrenski parti- zanski odred. Od skupine borcev pr- vega Ozrenskega partizanskega odre- da je bila 1942. leta ustanovljena 6. vzhodno-bosenska udarna brigada. V velikem Mestnem parku v Dobo- ju so pred nekaj leti odkrili monu- mentalno spominsko grobnico, v ka- tero so položili posmrtne ostanke ne- kaj sto padlih borcev iz Doboja in okolice, med njimi tudi posmrtne os- tanke šestih narodnih herojev iz Do- boja. (Nadaljevanje na 2. strani) Se nestalno vreme: v četrtek iz- boljšanje vremena in še deloma v petek sončno. V soboto ponovno po- slabšanje. Večjih otoplitev ne bo. Praznovanje šentjurskega občinskega praznika je preloženo Šentjurska občina bi morala v ne- deljo na Planini pri Sevnici prazno- vati svoj občinski praznik. Žal so pa zaradi dežja vse prireditve odpadle. Praznovanje so prestavili na to ne- deljo. Začelo se bo z napadom pri- padnikov predvojaške vzgoje na Pla- ninsko goro. Ob drugi uri popoldne bo slavnostni govor, nato bo razvitje prapora ZB, zatem bodo pa peli pev- ski zbori. Po programu bo ljudsko rajanje. Prireditve, ki so jih že izvedli v soboto, ne bodo ponavljali. Imeli so kresovanje na gradu, veseli večer in pa prisrčno partizansko srečanje. Po- ložili so že tudi vence na grobove padlih partizanov. —ha. Stran 2 CELJSKI TEDNIK Številka 34. — 23. avgusta 1963 TINE OREL Politični učinek moskovskega itomskega stopa se je za spoznanje umaknil iz prednjega plana v filmu sedanjosti. Zato so poskrbeli med drugim tudi avtorji sporazuma, saj so ZDA pohitele z dvema poskuso- ma pod zemljo in s številnimi izja- vami, da »obrambna« moč ZDA s sporazumom ni prav nič ogrožena. Sicer pa je stanje tako izenačeno, da obe državi, ZDA in SZ, v vsakem primeru lahko druga drugo uniči- ta, naj ima začetni udarec ta ali ona. To dejstvo je bilo ravno tisto, o katerem sta se Kennedv in Hru- ščov v 40 privatnih pismih do kra- ja vzajemno prepričala in tako spo- razum omogočila. Zdaj je k njemu pristopila tudi Zapadna Nemčija, potem ko je Riisk Adenauerju po- novno zatrdil, da ni bil sklenjen na njen rovaš in ko je Schrdder od Macmillana prinesel enaka zagoto- vila in garancijo, da bo vsako na- daljnje popuščanje morala plačati SZ predvsem pri berlinskem vpra- šanju. Atomski stop pa kljub temu osta- ja aktualen preizkus. De Gaulle ne popusti, ampak ponovno izjavlja, da Francija hoče za vsako ceno po- stati atomska vojaška sila. To po- meni ogromen gospodarski napor, saj je Velika Britanija rabila 13 let, da je od prvega atomskega poizku- sa zbrala upoštevanja vreden atom- ski arzenal. Tega se zaveda tudi LR Kitajska, fci je svojo polemiko s SZ zaostrila tako, da lahko pričakuje- mo ero kitajskih atomskih posku- sov. To pomeni, da se je na eni strani neba razjasnilo, medtem ko se na drugem koncu sveta temne vojaške megle mednarodnih zapletov. Nedaleč od naših meja tli in od ča- sa do časa vzbruhne nemški ireden- tizem v Južni Tirolski. Tu se ne izražajo samo stari avstrijski apeti- ti, za eksplozijami v tej turistični deželici stoji kapital velike Nemčije, ki se ne more odreči svojih aspira- cij na južna morja in na vzhod. V senci starih in novih nasprotij znotraj zapadnih in vzhodnih sil po- teka zgodovinski proces osvobodit- ve afriškega kontinenta. Portugal- ski kolonializem v Angoli je bil na zahtevo Organizacije afriške enot- nosti pred Varnostnim svetom, za njim rasna diskriminacija v Južno- afriški republiki. Vevooerdov režim jć bil ostro obsojen, čeprav je našel očitno potuho v ZDA in pri zapad- nih evropskih državah. Prav te so s svojim stališčem zabranile ostrej- še ukrepe zoper Južnoafriško re- publiko: prepoved uvoza blaga iz Južne Afrike in izvoza orožja. Te dni so v Dakarju zaključili konfe- renco Organizacije afriške enotno- sti, ki je pokazala, da bo treba še veliko naporov, da bo naslov orga- nizacije zares ustrezal resničnosti. To seveda je voda na mlin bivšim kblonialnim državam, ki spretno izrabljajo tradicionalne razlike med posameznimi afriškimi državami in notranja nasprotja, ki so jih v dobi kolonializma tako rafinirano izko- riščale. Močno se to kaže tudi v osvobojenem Alžiru, kjer je prišlo do razkola med Ben Belo in Ferhat Abasom, ki so ga zdaj proglasili za glavnega nasprotnika FLN. V francoskem Kongu, v katerem je zadnja leta paševal opat Youlu, ^ je prišlo do drastičnih manifesta- cij ljudske volje. Youlu je hotel u- trditi svojo diktaturo, ljudstvo pa se je uprlo. Poklicati je moral fran- cosko garnizijo z.a pomoč. To pome- ■mi, da je v centru Afrike duh Lu- mumbe vedno bolj živ in da ga opat Youlu ni mogel zatreti. Voulu jc moral oditi iz Bra^zavilla, njegov prijatelj Čombe pa se je nastanil v Španiji. A prav ta Španija'je v San Sebastianu dala španski Gvine- ji nekakšno avtonomijo. Franco to- rej ne hodi več Salazarjeva pota. Portugalski diktator Salazar je na- mreč pred kratkim izjavil, da Ango- la je in ostane sestavni del Portu- galske. Eppur si muove, vseeno gre raz- voj svojo strmo pot navzgor, bi lah- ko rekli, kljub vsem reakcionarnim silam, ki bi ga rade zavrle. Praznik mesta pobratima (Nadaljevanje s 1. strani) Doboj je dočakal osvoboditev po- vsem razrušen. Železniško vozlišče je bilo iporušeno, mostove so že na začetku vojne spustili v zrak, večina gospodinjstev je ostala brez osnov- nih pogojev za življenje, saj so jih kradli: Nemci, ustaši, domobranci, tako imenovana »črna legija«, četni-- ki — skratka vsi, ki so služili oku- patorju. Do vojne mesto ni imelo ni- ti enega proizvodnega objekta, razen tovarne sladkorja, ki pa je že 1937. leta ustavila proizvodnjo. Kakor ljudje v vseh dmgih jugo- slovanskih mestih, so tudi Dobojčani prvi dve leti posvetili obnovi poru- šenega mesta. Potem so pričeli z na- črtno izgradnjo novega Doboja. iVIalo je mest v temi delu Bosne, ki so se tako hitro razvijala kot Doboj. 2e od 1949. leta so zgradili celo naselje, ki se Se danes imenuje Novo naselje. Zgrajeno je na tleh, kjer je bilo vča- sih močvirje. Med tem in starim de- lom mesta je bila nekaj časa praz- nina, ki so jo kmalu izpopolnili z novimi stavbami. Prav v tem delu je danes središče novega mesta z nebotičniki, širokimi asfaltiranimi ulicami in parki. Stari del mesta — Cairšija — stoji kot spomenik stari bosenski arhitekturi, kot spomenik preteklosti. Nasproti, na livadah nekdanjih dobojskih go- spodarjev in begov, je zrasel in se vse bolj širi novi Doboj, simbol na- ših dni. V njem živi zdaj več kot 15.000 prebivalcev, trikrat več kot v prvih dneh ^po osvoboditvi. Ekonom- ski potencial mesta je zelo velik. Največja gospodarska organizacija je nedvomno železnica, ki zaposluje preko 5.000 lj.udi. Doboj ima po veli- kosti drugo največje železniško voz- lišče v državi, saj *e tu cepijo proge i v šest smeri. Druga po velikosti naj- večja gospodarska organizacija je to- varna kompresorjev in pneumatskih delov »-Trudbenik«. Njeni proizvodi so znani v mnogih tujih državah na vseh kontinentih. Najbolj znani »Trudbenikov« proizvod so avtoimo- bilske svečke in kompresorji raznih tipov in jakosti. Zahvaljujoč kapaci- tetam te tovarne, ki proizvaja za- dostne količine avtomobilskih svečk, je naša država lani prenehala uva- žati te pcftrebne avtomobilske dele. Močna gospodarska organizacija je tudi prehrambeni kombinat »Bosan- ka«, ki proizvaja naravne sadne so- kove, džeme. kompote in druge iz- delke iz sadja in zelenjave. Okoli vseh 60 gospodarskih organizacij v Dobo ju je v zadnjih petih letih pove- čalo svoj bruto proizvod za blizu 100" o, narodni dohodek pa za 40" n- Iz teh podjetij so v zadnjih petih le- tih investirali za razvoj komune več kot šest in .ix>l milijard dinarjev. j Doboj ima velilvo problemov, pred- vsem komunalnih. Čeprav gradijo v i zadnjih letih veliko stanovanj — vsako leto okoli sto — vseeno več kot tisoč ljudi pričakuje nova, bolj- = ša stanovanja. Tudi šolstvo je izred- no razvito, toda pomanjkanje šolskih prostorov predstavlja problem: kako vpisati nekaj sto učencev v šole dru- ge stopnje? S skupnimi sredstvi pre- ibivalcev dn občinskih skladov bo ta problem letos rešen. Vzporedno z razvojem mesta se je spremenil tudi značaj njegovih pre- bivalcev. Sodobnih Doboj čanov ne moremo več imenovati »bosenske kasablije«, saj so njihove navade in -mišljenje pod neprestanim vplivom emancipacije in preporoda, Dušan Paravac Skrbne priprave - odlični rezultati Ce sodimo po podatkih za prvo pol- letje letošnjega leta in jih primerja- mo s številkami, ki so veljale za isto obdobje lanskega, potem najbrž ne bomo pretiravali, če rečemo, da bo letošnja turistična sezona neprimer- no boljša, kot je bila lanska in da bodo letošnji rezultati prekosili vsa predvidevanja. Tako se je samo pro- met v gostinstvu povečal v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega za 25,4% in je dosegel nekaj nad l3 milijarde dinarjev. Nadaljnje številke povedo, da smo imeli na celjskem turistič- nem območju v prvem polletju letos za 6.7" o več gostov kot v prvih šestih mesecih lani, da pa se je navzlic te- mu število nočitev zmanjšalo za 8.4 odstotka. Značilna je še ugotovitev, da je bilo v prvi polovici leta v na- ših turističnih krajih za 1.5" o manj domačih gostov, da pa se je število tujih povečalo za 71.3 odstotka. Pri- bližno enaka je tudi slika glede no- čitev. Medtem ko so imeli domači gostje za okoli 13"'o manj nočitev, pa so jih tuji zabeležili za 40"/o več. Številke so torej razveseljive; go- tovo pa je, da bi bile lepše, če bi v njih videli ne samo porast tujih obiskovalcev naših krajev, marveč tudi naraščanje domačega turizma. Žal, je ta v upadanju, kar ne velja samo za naše kraje, temveč za vso državo. Izreden porast tujih gostov moramo pripisati tudi povečani pro- pagandi Celjske turistične zveze v inozemstvu, in sploh izredno skrb- nim in pravočasnim pripravam za sezono. Tako je Celjska turistična zveza skupaj z Gospodarsko zbornico izdala nad milijon izvodov turistič- nih prospektov in drugega gradiva, od tega precejšnje število takšnih edicij, ki so bile namenjene samo za tujce. —b NINI... Tudi mala Jasna se je hotela posloviti, očku pred odhodom na pot v Trst in Arezzo, kamor je v ponedeljek opoldne odpo- toval moški komorni zbor, pri- tisniti na lica vroč poljubček. In ko se je zbor s pesmijo poslovil od Celja in vseh, ki so ga prišli pozdravit, je iz gruče ljudi stopila mala punčka v dolgih hlačkah. Komaj se je ko- bacala. Po tem je obstala in se zagledala. Med pevci je iskala očka. Ko ga je našla, je skloni- la košato glavico in se ozrla v majhen šopek marjetic, ki jih je držala v rokcah. Stala je in gledala rožice, poslušala pesem in se naskrivaj ozrla k očku. — Jasna, nesi očku rožice, je prigovarjala mamica. Toda Jasna je stala kot vko- pana, pozabila na majhen šo- pek marjetic, ki jih je, name- sto, da bi jih izročila očku, vne- to mrcvarila z drobnimi prstki. Ko je bilo to delo končano in ko so se pri njenih nogicah znašli odtrgani cvetovi, je raz- klenila rokci, ju zavrtela tako, kot znajo samo otroci in bolj žalostno kot veselo .ugotovila: — Ni, ni... Tako je ob slovesu namesto rožip izročila očku kup vročih poljubčkov... -mb SPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠP Strelci na okrajnem prvenstvu Od 15, do 18, avgusta je bilo na strelišču Tempa okrajno prvenstvo v streljanju s precizno pištolo, pre- cizno puško, malokalibrsko puško, vojaško puško ter pištolo Drulov. Tekmovanje je izvedel okrajni strelski odbor s pomočjo tovarišev, ki so prav tiste dni opravili tečaj za sodnike druge kategorije in onih, ki so pred kratkim zaključili deset- dnevni seminar za inštruktorje tret- jega razreda. Rezultati tekmovanja so bili: PRECIZNA PIŠTOLA: 1, Mejav- šek 527, 2. Dobovičnik 514, 3. J. Tr- žan 443. MALOKALIBRSKA PUŠ- PUŠKA: 1. Jager 542, 2. P. Tržan 528, 3. Turnšek 488 itd. VOJAŠKA PUŠKA: 1. ekipa celjske občine 1.868. Med posamezniki v tej disci- plini je zmagal Jože Tržan s 487, 2. Jager 478, 3. Rozman 460,, 4. P. Tr- žan 443. MALOKALIBERSKA PUŠ- KA: EKIPE: 1. Celje I 958, 2. Celje III 893, 3. Celje II 889 itd. POSA- MEZNO: 1. P. Tržan 248, 2. Jager 238, 3. Vanovšek 238, 4. Turnšek 237, PIŠTOLA DRULOV: EKIPE: 1. Ce- lje 1989, 2, Celje II 1810, 3, Sevnica 1225, POSAMEZNO: 1, J. Tržan 514, 2. Mejavšek 510, . Štrajhar 500 itd. Tekmovanja so se udeležili strel- ci iz vseh občin celjskega okraja, razen iz brežiške in mozirske. Skrb za šolanje skopskih otrok Skrb za skopske otroke, ki so po nesreči v mestu ob Vardarju našli začasno bivališče v naji-azličnejših domovih in internatih v celjskem okraju, je dobila z bližajočim začet- kom šolskega leta novo poglavje. Tu- di tem mladim evakuirancem je tre- ba zagotoviti redno šolanje. V ta na- men pripravljajo na okrajnem od- boru Rdečega križa v Celju grupacijo otrok po starostnih skupinah. Tako bodo za te otroke zagotovili obisko- vanje prvega, drugega in tretjega razreda osnovne šole na Vranskem, četrtega in petega v Dobrni, šestega, sedmega in osmega pa v Rogaški Sla- tini ter Brežicah. Razen tega bodo za vse matere z otroki ter družine ure- dili nov dom v Gornjem gradu. Medtem ko je trenutno še nereše- no vprašanje ostalih otrok oziroma mladincev, ki sicer obiskujejo 'sred- nje in strokovne šole, pa so za orga- nizacijo osnovnošolskih razredov za- prosili za strokovno pomoč v Make- donijo. Gre namreč za to, da bi v te kraje, kjer bodo organizirane redne osnovne šole za skopske otroke, pri- šlo ustrezno število makedonskih uči- teljev. Ljubno ob Savinji že dolgo vrsto let slovi kot priljub- ljena turistična postojanka. V zad- njih treh letih pa je to tudi kraj flosarskih balov. Na sliki — motiv z Ljiibnepa. ZALETEL SE JE V PRIKOLICO V čeirldk. 8. avftiistii. se je motorist Ivan Stcpinšek i/, Latkove vasi na cesti niicl kap- ljo vasjo in (ionijlskem zaletel v prikolico tovornjaka, ki je parkiral na desni strani ceste. Motorist se je hudo telcsn« poškodo- val. Dam nova jo pii, da je vo^il vinjen. IFA- POT GRE SAMO NAPREJ Prejšnji mesec je delovni kolektiv Industrije finomehaničnih apara- tov IFA v Celju slavil desetletnico obstoja podjetja. Ob tej priložnosti so ocenili prehojeno pot ter sprejeli smernice nadaljnjega razvoja. Začetki so bili skromni; v majhni delavnici z desetimi delavci. Prva proizvodnja je bila namenjena opre- mi za fotolaboratorije. Toda, ko je analiza trga pokazala, da bodo ti iz- delki čedalje bolj ostajali v skladiš- ču in da na tržišču zanje ni preveli- kega povpraševanja, so se odločili za preusmeritev proizvodnje na izdelke za varilno tehniko ter risalne apara- te. Tako je kolektiv opustil misel, da bi tu nastala Zeissova tovarna. Hkrati s tem, so ga spremljale finan- čne in organizacijske težave, sledil je odpust določenega števila delavcev, zatem likvidacija nerentabilnega ibla- ga itd. Skratka, več težav, kot pro- izvodnih uspehov. Preusmeritev proizvodnje je takoj pokazala dobre strani. V podjetju so se specializirali za proizvodnjo risal- nih aparatov. Borba na tržišču se je končala v prid IFINIH najrazličnej- ših risa/lnih naprav. Zkiaj je ta kolek- tiv edini proizvajalec teh naprav pii nas. Proizvodnja je naraščala in ni dolgo od tega, ko je kolektiv razpisal precejšnje število prostih delovnih mest. Pot kolektiva pa gre nenehno na- prej. Prizadevanja so velika, prav tako uspehi. Analiza tržišča je zdaj stalna oblika njihovega dela: povsem razumljivo. Trg je treba poznati in to zelo dobro, sicer... Iz tega pro- učevanja je nastala pobuda za izde- lavo mazutnega gorilnika. Priprave so v teku; prve količine novega pro- izvoda pa bodo na trgu že prihodnje leto. V končni fazi priprav je tudi proizvodnja termo-elektro magnetne varovalke. Glede na možnost upora- be bodo oba nova proizvoda izdelo- vali v več variantah. Medtem ko se različnost pri mazutnem gorilniku uveljavlja glede na kalorično moč ter način vgraditve, ^bodo termo- elektro magnetno varovalko izdelo- vali v več inačicah z ozirom na ko- ličinski ipretok plina, na možnost re- gulacije pretoka ter v kombinaciji s termostatom. Povečanje in specializacija proiz- vodnje pa je načela še en problem, namreč novih investicijskih vlaganj. Tako jim že zdaj primanjkuje gar- derob in nekaterih drugih prosto- rov. Povečati bodo morali skladišče za reprodukcijski material, kritično je s skladiščem gotovih izdelkov itd. Mcčno pogrešajo prostore za delo or- ganizacij in organov samoupravlja- nja. Pa tudi proizvodni prostori, spričo uvajanja nove proizvodnje, ne ustrezajo več. Vse to govori, da se bodo morali spoprijeti tudi s tem problemom, da bodo morali mis'liti na nove gradnje, na izdelavo investi- cijskega programa itd. Nenehno rast podjetja pa nakazU' jejo tudi prvi obrisi sedemletnega plana, pa katerem bedo vrednost proizvodnje povečali za več kot šti- rikrat, izvoz pa za več kot dvajset- krat. —an gtevilka 34. — 23. avgusta 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 3' Kobulice se suše ge pred dobrim tednom mirni in tibi domovi kmetijskih zadrug ali pa samostojne velike sušilnice za hmelj 50 v teh dneh oživele. Povsod je ži- vahno. Koši napolnjeni do vrha ne- nehno prihajajo, prazne pa traktorji spravljajo naaaj do hmeljišč, kjer so obiralci, kajti s hmeljem je potrebno pohiteti. Zamuda se maščuje in zakaj bi bilo še več škode, dovolj je je bilo ie zaradi suše. V sušilnicah delajo posebne ekipe neprenehoma, obiralcev je dovolj — tako, da vnema ne poneha tudi v ju- tranjih urah, ko še ni novega hme- lja. Janez Cerne, ki suši hmelj v Šempetru, nam je dejal, da v teh dneh ni časa za počitek, za zabavo — hmelj zahteva svoj davek od sleher- nega člana kolektiva. Le škoda, da je vreme tako nagajalo. Veliko preveč je bilo naklonjeno kopalcem in do- pustnikom, namenilo pa ni dežja hmelju, ko je bil potreben. Pri nas ga bo veliko manj — sušilničar v Pe- trovčah Maks Zagoričnik pa je dejal, da le ni tako hudo, kot so pričako- vali. Seveda, nekaj manj ga bo. Sodijo, da bo v povprečju letina hmelja kar za okoli 15 odstotkov slabša od lanske, kar je seveda pre- cej in kar da več sto tisoč dinarjev izgube. Toda sedaj bi le težko dajali trdnejšo oceno, bolj podrobno bomo o tem lahko poročali pozneje. Bojazen, da bo letos v Savinjski dolini premalo obiralcev, je bila si- cer upravičena, ni se pa izpolnila. Vse ekonomske enote kmetijskega kombinata imajo dovolj obiralcev. Malo pa so pomagali tudi šolarji, največ pa seveda domačini. Kot smo zvedeli tudi ni posebnih teženj, da bi se obiralci vračali do- mov, ne da bi obirali. Tokrat se je namreč posebej pokazala solidarnost obiralcev s hmeljarji, a tudi sicer so obiralci letos še najbolje oskrbljeni. Vodje skupin, ki organizirajo življe- nje svoje obiralske skupine, so tudi sprejeli sklep, da hmeljarji ne sme- jo povrniti stroškov za povratek do- mov obiralcem, ki bi predčasno opu- stili obiranje, razen v primerih bo- lezni in za šolarje, da hmelj le ni ta- ko droban, da bi bilo obiranje izred- no težavno, so dejali skupinovodje iz raznih krajev. Res je sicer na ne- katerih njivah droben kot fižol, toda take njive so redke. Zanimivo pa je, da so nekateri ob- rati kmetijskega kombinata, ki so imeli ali pa so dobili še pravi čas namakalne naprave, z njimi dosegli izredno lepe uspehe. Tokrat smo bili namreč še enkrat priča, kolikega po- mena so za veliki obrat sodobne na- makalne naprave, ki lahko nadome- stijo pomanjkanje padavin. Istočasno pa je letošnja sušna letina, ko je tudi v žalskem vodovodu zmanjkalo vode in je bilo zalivanje hmelja prepove- dano, tudi dokaz, da je treba razen celjskega vodovoda sanirati tudi vo- dovod v Žalcu. Sistem vodovodnega omrežja v Savinjski dolini je nam- reč preveč neenoten, kar je še zlasti usodno ob takih primerih. MI. Si mi žal, da sem prišla v hmeljišču pri Ar j i vasi smo se srcčaU z mlado obii-alko Dragico Pau- lič iz Čakovca. Gimnazijka je, v Sa- vinjsko dolino pa je letos prišla pr- vič. Takoj je pristavila, da ji ni žal — dolina hmelja je čudovita, poseb- no pa je tudi življenje ob obiranju, ko v vaših krajih kar we, toliko je ljudi. Toliko ljudi sem že v teh dneh spnznaJa, toliko naslovov sem." si za- pisala, da se kar bojim, da bom vse skupaj amešala. Za nas mlade ljudi pa je obiranje hmelja še posebno doživetje. Tu se namreč srečalo s posebnim delom, z natančnostjo in potrebo po vestnosti — in tega se v času obiranja priva- dimo. Naj povem še to, da nam na- tančnost ne bo škodovala. Tovarišica Dragica je še dodala, da je presene- čena, kako Savinjčani skrbijo za obi- ralce. Hrana je dobra, dovolj je je, prenočišča so primerna, ,a tudi na razvedrilo niso 'FM^zabili. Vse te pri- prave so zahtevale prav gotovo veli- ko prizadevanja in organizacijske sposobnosti, kar je delovnim ljudem in kmetom iz tega konca naše domo- vine le v pohvalo. Na istem hmeljišču smo se pogovar- jali tudi s Pepco Kristinčič, ki je pri- šla tudi iz okolice Čakovca. Toda ona ni prvič v hmelju. Vsako leto pride v Savinjsko dolino, vsako leto si pri- hrani «od hmelja« nekaj dena oblačila, vsako leto pa tudi neku i vega doživi. Letos.'-pravi, je najslaD še. Ne zaradi tega, ker bi hmeljar., za obiralce ne skrbeli, temveč zato, ker je hmelj droben, težavno ga je obirati. Toda bolj kot mi, so prav go- tovo prizadeti hm.eljarji. Tovarišica Kristiftčič je na "koncu pogovora dodala: »Obiralci smo presenečeni nad pri- zadevnostjo hrheljarjev, ki zaradi slabše letine niso izgubili živcev. Ka.V\ robe," še bolj pozorni so kc-t preteKi.a' leta, neprenehoma so v hnjelju'.i'A'crb'- sušilnicah, letos ni prerekanja -i" merjenja, kajti merijo nam šl: redno dobro — mirno Ifehko ] sebi v škodo. Skratka hočejo na vs' način pcpraviti slabši vtis jaradi ti- žavnejšega obiranja. Zaradi tega'irii ^ letos ni žal, da sem prišla v Savinj- sko dolino, letos sem namreč l^h: do kraja spoznala Savinjčane.« ■ Fripraue za praznooanje 20-leim drugega zasedanje: AVNOJA-a so D te; Vse proslave in priredittre v po; stitev 20. obletnice II. zasedanja'A NOJ-a bodo letos organizirane' tal..- da bodo 'starejše spomnile na vse uspehe, ki smo jih dosegli v letih po . osvoboditvi, mlajše pa z njimi sezna- ml^. ' ■ Na. okrajnem od.bo^^u SZDL so ; delali okviren program praznovanj:., s katerim so seznanili vse pristojnie., občinske organe. Praznovanje še bi začelo že v pi-vih jesenskih mesec: Komune bodo pripravile fotomaite...; al o razvoju na svojih območjih "V" zadnjih letih, vsi važnejši objekti, kt * bodo šli v obratovanje v tem času, • bodo odprti v počastitev dvajsete ob- letnice. V Celju bo odprt muz&j NOV, ' ki bo pripravil razstavo dokumentgv o graditvi ljudske oblasti, tudi Li- kovni salon bi naj pripravil razstavo s primerno tematiko, kinopodjetje bi naj predvajalo dokumentarne filme ' o graditvi ljudske oblasti,- po v.-:; delovnih organizacijab, šolah in čr , tah .JLA pa bodo svečane akademije. ■ '■ Pb" ■^se\ia' o,krajti\'bv^do ■ š^hiiiAe šej^ občinskih odborov SZDL in občin- skih skupščin, na" katerih bodo pode- lili priznanja sitarim odbornikom, ki so sodelovali pri formiranji^ .Ijud-^ ske oblasti.. V referatu bodo govorili o ustanovitvi komune,, njenem razvo^ ju in perspektivah. Posebne okrajne proslave ne 1' Vse bodo v ok"viru občin, delovr organizacij, šol in enot JLA. —ka.. Stroški bodo povrnjeni Prav gotovo so bila zaradi suše najbolj prizadeta hmeljišča, kjer imajo visoko prodnato 'podlago. Kar opaziti je možno letos razliko med globljo zemljo in prodnatimi hme- ljišči. Posebno prizadeta pa so hme- ljišča v okolici Šempetra, polzelske »Gmajne^*, v Ladkovi vasi in" v bli- žini Ločice. Zaradi predolge suše je hmelj ostal droban, čeravno je dozo- rel. Ko sem obiskal Savinjsko dolino, sem se pogovarjal tudi s tovarišem Slavkom Skrabarjem. Njegova hme- ljišča so posebno hudo trpela za su- šo. Prav ta čas pa je prišel v zadru- go vprašat, ali naj obira tudi zelo droban hmelj. Povedali so miu: »da« — tako navodilo so namreč dobili od »Hmezada«. Petem mi je pokazal ta drobiž,- ki ni imel dovolj vlage. Namesto d^ bi se kobule razvile, so ostale male, kot fižolčki se zde, le da so zelene. Naj- manj za polovico manj pridelka bo kot lani, je dejal tov. Skrabar. Toda, kaj hočemo, tako. je pat?:v hmeljar- stvu — dirugo leto bo bržčas bolje. Hkrati je še pristavil, da računa, da bo za letošnjo letino hmelja dobil vsaj toliko, da bo lahko povrnil stroške obiranja, škropljenja in jmd- dobno — skratka, dolžan ne bo ostal. Potem sem si ogledal še hm.elj to- variša Mirka Skoberneta. Obran In posušen je že. Kar hudo je človeku, ko primerja lansko letino v tem delu doline in letošnjo. Kmetijska zadru- ga je namreč v svojem skladišču pri sušilnici v Šempetru uredila za vsa- kega hmeljarja poseben boks za hmelj. Lani je bil Skobemetov boks poln, letos pa hmelja ni niti za po- lovico. Tako je v Šempetru in oko- lici. Seveda pa drugje suša hmelja ni tako prizadela. Pozna se sicer, da vlage ni bilo dovolj, toda izgube ne bodo presegaJe 15 odstotkov. Veliko je tudi pomagalo zalivanje hmelja, so nam povedali. Posebno poglavje pa so letos obi- ralci. Razumljivo je, da je obiranje hmelja zlasti na področjih, kjer je hmelj droban, težavno in zaftiudno. Obiralci ne naberejo toliko hmelja, manj zaslužijo in kmetje se bojijo, kako bo naslednje leto. Zato so s« dogovorili, da enotno merijo «e več zvrhan škaf, temveč »»-štrihan«. Ist<^ časno po morajo še .posebej skrbeti za prehrano. Ko sem vprašal tov. Skrabarja, če bo »vrgel« hmelj zaradi letošnje sla- be letine z njiv, mi je dejal, da bi bilo to nespametno, kajti vsaka leti- na pač ne more biti enaka letošnji. Drufio leto bomo na našem koncu (morda bo več vlagfe) nadoknadili letošnji izpad. —mi. Za 280 obiralcev Pri velikem sodobnem in novem skladišču Hmezada v Žalcu — samo preko železniške proge je zgrajena velika uta, v kateri je postavljen obiralni stroj. Stroj za obiranje hme- lja je dolg preko 25 metrov, dela pa neprekinjeno v dveh izmenah. Obe izmeni vodita inženirja, in sicer inž. Drobne, drugo pa inž. Pugelj. Stroj yt začel obratovati pretekli četrtek. V ponedeljek popoldne, ko smo obi- skali hmeljišča v Savinjski dolini, je delo pri stroju vodil inž. Pugelj, ki nam je posredoval tudi nekatere po- datke o delu stroja in njegovih zmog- ljivostih. Tempo dela stroja je neprekinjen. To je tudi razurhljivo, saj je potreb- no hmelj takoj obrati, sicer bi nasto- pila še večja škoda. Vemo pa, da le- tos muhasto vreme hmelju ni priza- neslo. Tovariš Pugelj meni, da v eni izmeni oberejo s strojem okoli hek- tar hmeljišč, kar pomeni, da stroj nadomešča okoli 280 obiralk. To je zelo veliko, a tudi obiranje s strojem ne škoduje hmelju toliko, kot so to nekateri hoteli prikazati. Izgube za- radi obiranja s strojem se gibljejo okoli 5 odstotkov. Toda to ni tako veliko. Vedeti namreč morarrio, da izgube zaradi neobranih trt tudi do- segajo to šte-vilo. Letos pa je stanje še ugodnejše. Nekateri obiralci — ne- vestni seveda — zaradi malih kobu- lic kaj radi preskakujejo drobnejše nastavke in s tem povzročajo precejš- no škodo. Tega seveda pri stroju ni. Ko smo v kmetijskem kombinatu povprašali, kake načrte imajo za pri- hodnjost, so nam povedali, da bodo seveda nabavili še nekaj takih stro- jev. Tudi veliko barako — hala bi ji lahko rekli, tako velika je — so gra- dili tako, da lahko že v tej postavijo še en stroj za obiranje hmelja. Z upadanjem dotoka obiralcev pa bodo v Savinjslci dolini potrebe po stro- jih za obiranje še bolj pereče. Ne- kateri celo sodijo, da bo zaradi le- tošnjega slabega hmelja v nasled- njem letu prišlo v Sa-vinjsko dolino manj obiralcev. Zaradi t^a je prav gotovo po- membno, da že v jeseni Agroservis iz Šempetra začne z izdelavo strojev za obiranje hmelja. S tem bi bil pro- blem spravljen s kritične točke. Ko smo se o tem pogovarjali z nekate- rimi kmetovalci, so menili, da bi kazalo, da tudi zadruga nabavi obi- ralni stroj. Vabljenje obiralcev, os- krba, namestitev in stalna skrb z njimi sta namreč največje breme za hmeljarja. Včasih pa se celo zgodi, da jih kdo ne dobi, hmelj ostane na trtah in škoda je velika. Prepozno obiranje pomeni namreč padec kva- litete. Razen tega pa je obiranje s strojem tudi ceneje. ■ Ko smo o istem problemu vprašali v šempetrskem kovinskem podjetju so nam dejali, da so pri njih priprav- ljeni za začetek proizvodnje obiral- nih strojev. Res je sicer, da bi nekaj delov morali še uvažati, toda gre za izredno majhen odstotek. Vse ostalo pa bi izdelovali doma s pomočjo ko- operantov. S temi so se tudi že po- vezali. No, in na koncu naj dodamo, da bi bilo res škoda, ce bi ostalo le pri načrtih. Ko že govorimo o obiralnih strojih, so nam kmetijski strokovnjaki pove- dali, da ima stroj še to sposobnost, da trto in listje zreže v drobne kose, tako da so primerni za kompostira- nje. Zanimiva je tudi ugotovitev, da avtomatska sušilnica, ki je tudi ipo- stavljena kot podaljšek stroja za obi- ranje letos ne dela — in sicer pred- vsem zaradi tega, ker letos zadostu- jejo velike sodobne sušilnice. -m Poskrbeli so za malico Tovarišica Tončka Ocepek obira hmelj že deset dni. Že večkrat je bila v Savinjski dolini, vendar letos ne more prehvaliti oskrbe in namestit- ve obiralcev. Pravi, da so letos hme- ljarji izredno prizadevni, a tudi so- delavke, ki obirajo pri kmetijskem kombinatu, so povedale le pohvalne reči. Tovarišica Ocepek pa je še po- sebej pripomnila, da je bila zamisel o malici za obiralce izredno dobra. Pretekla leta se je namreč pogosto dogajalo, da so bili obiralci med glavnimi obroki »lačni«. To je tudi razumljivo. Vedeti namreč moramo, da začnemo obirati že zgodaj zjutraj in da je med zajtrkom in kosilom dolgo cbdobje. Enako je tudi v po- poldanskem času, saj si sleherni obi- ralec skuša raztegniti čas obiranja. Zaradi tega je ipobuda o pripravi nialic za obiralce še posebno po- rnembna. Tovarišica Tončka, ki je bila že Velikokrat v Savinjski dolini in je Vsakič obirala v okolici Žalca, pa je ^vedala tudi, da je presenečena nad hitro rastjo tega malega >>mesta«. ^oa je vsaj rekla, da je Žalec mesto. Sicer je Žalec, pravici na ljubo, še ^'selej vas. Navdušena je nad novim Naseljem (-dom«), samopostrežna tr- govina je čudovita, je dejala, a tudi °ruge trgovine so podobne kot v so- sednem mestu —mislila je na Celje "~" in zraven še pristavila: »Včasih ^■jjio denar, ki smo ga zaslužile pri ^oiranju hmelja porabile v Celju, '^^aj ga bomo pa lahko kar v Žalcu, ni razlike v izbiri!« Vsekakor laskava ocena za priza- devne trgovinske delavce v Žalcu. , Istočasno pa je povedala, da ji je ^^1, ker ni več svoj »popolni« gospo- Družina in otroci so velika, a ^.jetna skrb, sicer bi pa prav gotovo tiskala zaposlitev v tej lepi dolini. le »MATIJA GUBEC« in toča Ko smo ^ obiskali vzonio sadno plantažo hrušk in breskev »Matija Gubec« v Krškem, smo se pogovar- jali z obiralko PAVLO VIDMAR in bbratovodjem tega obrata kmetij- ske zadruge Krško IVANOM KOZO- LEJEM. Našli smo jih pri prebira- nju hrušk. Seveda je beseda takoj nanesla na probleme in posebnosti dela v tako veliki sadni plantaži. To- varišica Vidmarjeva je takoj pri- stavila, da jih je letos močno pri- zadela huda toča, ki je poškodova- la domala sleherni sadež. Res je si- cer, da so se »ranice« zacelile, toda pridelek je močno izgubil na kvali- teti. Najbolj se je to seveda poznalo pri breskvah, ki so prej dozorele; medtem ko so hruške le imele več časa, da so si opomogle. Plantažni nasad »Matija Gubec« zaokrožuje okoli 60 hektarjev sa- dovnjakov, ki imajo primerno lego. Tov. Kozolej pa je povedal, da je ob veliki skrbi za pravilno rast in nego nasada potrebno temeljito škropiti sadonosnik. Letos so na plantaži škropili drevje devetkrat. To je tudi potrebno, kajti sicer bi tudi pri do- nosih utrpeli znatno škodo. Žal pa so cene škropivom silno visoke; ta- ko so seveda tudi stroški proizvod- nje višji, kot bi sicer lahko bili. Krško je znano po svojih planta- žah, tam pa bo letos začela s pou- kont tudi sadjarska šola. V krški zadrugi pravijo, da bo nova šola za razvoj sadjarstva izrednega po- mena, saj nameravajo v Stari vasi urediti za okoli 300 hektarjev veliko sadno plantažo. Vinogradništvo ne bodo več tako intenzivno razvijali. Menijo namreč, da 30 hektarjev vinogradov, kolikor jih bodo imeli v Sremiču, za sedaj Zadostuje, a tudi zemlja je bolj pri- merna za sadje. Zaradi^ tega je tudi razumljivo, da je poudarek pri krški kmetijski zadrugi na sadjarstvu. Toda razen teh osnovnih panog ima zadruga tu- di dva hleva, kajti prevzela je oskr- bo Krškega z mlekom. Oba hleva sta v Žadovinskem — v enem je 60 krav. mlekaric, drugi hlev, ki ga še dograjujejo pa bo lahko sprejel tu- di do 100 pitancev. Sicer pa živino- reje v tej zadrugi ne nameravajo v lastni proizvodnji več širiti. Ra- zumljivo pa je, da ne bodo zanemar- jali kooperacije v živinoreji, zlasti v obrobnih hribovitejših predelih, kjer je živinoreja močno razvita. Ko smo se z njimi pogovarjali, so nam tudi povedali, da bi kazalo se- danjo samostojno mesnico priklju- čili zadrugi kot ekonomsko enoto, kajti delo bi tako bilo boljsmothlo. Vsekakor pa je prav, da je'.nova kmetijska šola za izobrazbo sadjar- jev ustanovljena v Krškem, kajti iw bodo imeli gojenci najugodnejše po- goje za obvezno šestmesečno prak-' so. In sicer ne toliko zaradi tega, ker bo krška zadruga imela najv^o-- je sadne plantaže, temveč še bolj zaradi tega,^ker imajo, v plantažnih nasadih domala vse sadno drevje.'^ Krška kmetijska zadruga ,pa bo tu- di dejansko rabila največ .strokov- nih delavcev. Tega se tudi prav dob- ro zavedajg, saj zaradi tega že letos štipendirajo petnajst mladincev za to stroko. -ič Hraiške je letos močno prizadela toča Stran 4 CELJSKI TEDNIK številka 34. — 23. avgusta 1953 Velike cisterne napovedujejo... V središču Krškega nasproti nek- danjega zdravstvenega doma so se- daj' se gradilišča. Velike bencinske cisferne so sedaj še tudi zunaj — na poi^ršju, toda razkosana zemlja, ve- like jame in gradbeni delavci napo- vedujejo >>molče-«, da kmalu več v tem delu Krškega ne bo neizkorišče- na'ijh-aznina. Prav tu bodo v kratkem uredili še en lep del lepega mesta. Znano je, da v Krškem primanj- kuj '^sodobno urejena bencinska čr- palka. Za sedaj imajo le začasno čr- paJKO pri trgovini, ki pa kupcem po- sre^rfdjfele navadni bencin. Lastniki fičkWV ifi nekaterih drugih vozil, a tuđ?-tnjristi morajo po »super"-« na av1*(M*'ćsto.. Zaradi tega se je v Kr- škem že kmalu porodila zamisel, da bi 'vzporedno z ureditvijo sodobne servisne delavnice za motorna vo- zila, ki bo na istem mestu, zgradili tudi'ijčncinsko črpalko. Ko so o tem razpravljali, so dejali: zakfit)'bi* problema ne rešili do konca. Tudf'feedanja trgovina z motornimi vozili ima neprimerne prostore, a tu- di n^ najbolj primernem kraju ni. Zato'bi novo sodobno trgovino z mo- tornimi vozili bilo najbolje graditi pri črp.alki, servisni delavnici. Sodijo, da .to ena najlepše urejenih trgo- vin . v Krškem. In ne samo to, raz- mišijjajo, tvdi, kako bi dosegli čim boljše pogoje za poslovanje trgovine. Zaradi tega se nekateri ogrevajo za podobno poslovno sodelovanje med servisno delavnico in trgovino kot ga imajo v CeJju. Toda v Krškem hočejo ta del me- sta do kraja urediti. Zaradi tega bo- do poslopje nasiproti sedanjega praz- nega prostora preuredili v prikupen manjši hotel. Naj tekoj povemo, da pri tem nimajo velikih ambicij — nitii načrtov, toda bližina središča mesta, bencinske .črpelke, mehanič- ne delavnice, trgovin in podobno za- hteva ureditev primerne manjše re- stavracije in (bifeja. Razen te©a, so nam povedali, da bodo ob Savi ure- dili tudi priimeme parkirne prostore, ki jih sedaj v Krškem primanjkuje. Krško je namreč stisnjeno med vodo in hribi in so parkirni prostori z na- raščanjem motprizacije več kot po- trebni. Ce k temu dodamo predvi- deno gradnjo asfaltnega cesftišča med Krškim in Rimskimi Toplicami, pa moramo vsekakor račimati na še večji priliv motornih vozil. Tako račvmajo, da bodo že kmalu v Krškem uredili ta del mesta, M je doslej bil prazen in je trgal mesto dejansko na tretji del, če upošteva- mo, da je mesto že razdeljeno s Sa- vo na Videm in Krško. -le ŠTIRI PREDAVANJA PREKO 1000 LJUDI <'Časopisn<3 podjetje Celjski tisk je s sodelovanjem občinskega in okraj- nega--štaba za pomoč Skopju in ob pomoči celjskega letalskega kluba or- ganiziralo potovanje novinarja Ju- reta Krašovca v hudo prizadeto in porušeno mesto. Več vzrokov je bilo, ki aoTodili našega novinarja v Skop' je -Q prav gotovo pa so njegovi vtis: in ^po posneti diapozitivi velika pre'dhost za delavske univerze, ki so lahk^.-eirganizirale zanimiva in po- učna^ predavanja o veliki tragediji, ki j^ z^^ela glavno mesto Skopje. Naj povemo, da je razen mnogih predavanj, ki jih -je tov. Jure Krašo- vec imel po vsem okraju in v katerih je pojasnil nekatere posebnosti in lastnp. vtise, imel tudi štiri predava- nj^ v krški občini. Vsa štiri preda- vanja* Več jih je zaradi prezasedeno- sti ni mogel imeti, zgovorno doka- zujejo,* (koliko je zanimanje naših ljudi za Skopje, kako naši ljudje so- čustvujejo s ponesrečenci. Na pre- dav£tfi3aft se je zbralo skupaj kar ipre- ko l^^,ljudi, ki so za ponesrečence ob t^^rrložnosti prispevali še preko 50 ti^oč dinarjev. Toda še bolj pretresljive so bile zgodbe, iz avditorija, saj niti ni bilo malsnetke iz hiše, ki so navidez cele. Oi-nObeli posnetek je to tudi ka- zal. IjJUibarvnem posnetku istega po- slopja pa se je lepo videlo, da pr- vega nadstropja ni več, da 90 ga ostala nadstropja dobesedno stisnila. Podobna predavanja je imed tov. Jure Krašovec tudi v ostalih obči- nah. Zanje je povsod vladalo veliko zanimanje. m. »KOVIMRSKA« y Krškem si gradi tovarno Kovinarsko ipodjetje v Krškem ima verjetno najbolj zanimivo zgodovino razvoja. To je bila v začetku obrtna zadruga z dvajsetimi obrtniki, ki so osnovali skupno obrtno podjetje. Že tedaj so se zavedali, da je njihova združitev le začetek prizadevanj za razširitev obsega pos'lovanja malega podjetja. V začetku je šlo težavno. Niso imeli primernih prostorov, a tudi naprave so bile zastarele in ne- kompletirane. Temu so zaradi ra- zumljivih razlogov v začetku posve- tili največ ipozomosti. Podjetje je po- lagoma raslo in sčasoma so si zgra- dili novo proizvodno halo. Toda hitro se je pokazalo, da po- trebe in zahteve trga prehitevajo zmogljivosti podjetja. Saj je malo obrtno podjetje do letos naraslo na 260 zaposlenih, njihov načrt proiz- vodnje pa predvideva preko mili- jardq dinarjev brutoprodukta. Letošnja zima je bila huda tudi za člane kolektiva Kovinskega podjetja v Krškem. Ob toHkih zahtevah tirga, ladijske industrije, potrebah po raz- nih konstrukcijah in podobno, jim ni preostalo drugega kot da so delali zaradi pomanjkanja ustreznega pro- stora tudd zunaj. In sicer kljub mra- zu in snegu in kljub temu, da se je zamrznjeno železo oprijemalo rok — trdne pogodbe so zahtevale tudi naj- večje napore. To zimo zato ni bilo pomoči. Že tedaj pa so se odločili, da si bodo čez leto zgradili novo ve- liko sodobno in predvsem pravilno izolirano proizvodna dvorano, kjer ne bo poleti vroče in kjer pozimi ne bo mrzlo. Ugotovili sd tudi, da je zaradi dela zunaj veliko trpela tudi storilnost, kar pa je še posebej ško- dovalo kolektivu. V aprilu so buldožerji zaoraU le- dino južno od Krškega, prostor, kjer bo v. etapah polagoma zrasla nova velika kovinska tovarna. Letos gra- dijo prvo etapo, in sicer veliko pro- izvodilo montažno halo z 2500 kva- dratnimi metri efektivne površine. V drugi etapi bodo gradili še eno pro- izvodno dvorano, ki pa ne bo tipska, kajti uporabljali jo bodo za montažo posameznih večjih proizvodov. Tako se bo podjetje, ki je nastalo z združitvijo nekaterih obrtnikov, po- lagoma uvrstijo v vrsto velikih to- varn, ki proizvajajo letno za več milijard dinarjev. Razen tega, da bo nova montažna hala podjetja izrednega pomena, da bo spremenila tehnološki postopek iri da bo pocenila proizvodnjo, bo nova hala tudi vzorec, kajti dejansko so ti tipski elementi tega podjetja sestav- ljeni v veliko sodobno proizvodno dvorano. Direktor podjetja tov. Tone Avsec nam je ob obisku tudi pove- dal, da je pri gradnji montažnih pro- izvodnih hal veliko prednosti, grad- nja je hitrejša (njihovo halo bodo dokončali letos, začeli pa so jo gra- diti v aprilu) pa tudi cenejša, vzdr- ževanje je enostavnejše in cenejše in je najpomembnejše — posamezne prostore je možno brez razbijanja zidov (glede na tehnološke spremem- be) prilagajati. Tovariš Avsec nam je tudi pove- dal, da je med člani kolektiva veliko prizadevanja, da si zgrade nove pro- store — saj sami najbolje občuitijo utesnjenost in neprimernost doseda- njih prostorov. Tako je v bistvu vse prizadevanje, da bi se polagoma pre- selili na desni breg Save, spontana akcija vsega kolektiva. Mi. Popravila na radtškem mostu preko Sa\ e Nujno je že bilo, da sq pričeli s temeljitimi popravili ha mostu'če^. Savo pri Radečah. Pogosta mala po- pravila so bila malo izdatna. Popra- vilo je prevzelo Podjetje za vzdrže- vanje cest SRS, sekcija Celje. Pove- čini delajo delavci cestnega nadzcr- ništva v Radečah. Cez most poteka le enosmerni pro- met. Sedaj trgajo preperelo leseno podlago in postavljajo novo na že- lezno konstrukcijo. Zatem bodo vse prevlekli z asfaltom. Ker je preko mosta vedno živahen promet, dela počasi napredujejo. Naj navedemo, da-je bil most železne konstrulccije zgrajen za časa Avstrije (leta 1894) in bo tako prihodnje leto >^slavil« 70- letnico obstoja. Za tedanje čase je bil res lepa konstrukcija in je še da- nes boljši kot sta mostova čez Savo v Sevnici in v Krškem, ki sta tudi problem za vedno naraščajoči pro- met z motornimi vozili. Ko bo most temeljito popravljen in bo morda imel večjo nosilnost od dosedanjih 8 ton, bi bilo dobro uve- sti preko samo enosmerni promet. Tako se kamioni ne bi srečayali na mostu in ga tako zopet razmajali, posebno oni s prikolicami. Ker je do postaje Zidani most zelo veliki pro- met, bi biLo priporočljivo, da bi končno asfaltirali tudi cesto od mo- stu do postaje ali celo do cemen- tarne. Cesto od mostu in skozi Zi- dani most so že večkrat urejevali, pa je bila dobra le kakih 14 dni. O tem bo treba resno razmišljati, da se ne bodo pešci in prebivalci Zidanega mosta kopali v oblakih prahu. TRETJI SEKRETAR KOMSOMOLA SSSR Y VELE.\JU V sredo je celjski okraj obiskaT tretji se. kretar komsomola SSSR tovariš Vezirov, ki se že nekaj dni mudi v Jugoslaviji. Na poti skozi Slovenijo se je oglasil tudi v Celju, odkoder se je odpeljal v Šempeter, kjer si je ogledal rimske izkopanine in nato v Ve- lenje, kjer se je seznanil, z načinom življe- nja velenjskih rudarjev. V Velenju si je poleg mesta ogledal tudi kulturni dom, ru- darski klub, razstavo pohištva, v Šempetru pa nekaj hmeljišč in delo v njih. Po obisku v Velenju se je tovariš Vezirov vrnil v Hrvatsko in od tam v Beograd, od- koder bo odpotoval nazaj v Sovjetsko zvezo. ENO MESTO VEC V OKRAJU ■ Ni šala, zares se nam lahko pripeti, da bomo imeli v celjskem okraju kmalu eno mesto več. Namreč, seda- nji most, ki veže "Videm in Krško in : ju povezuje v eno mesto, je tako do-l trajal, da se lahko na vsem lepeml podre. Namesto mesta Videm-Krško bi tako dobili dve manjši mesteci. Težava bi bila še toliko večja, ker bi oba dela mesta bila praktično odre- zana. Medseboj pa se dopolnjujeta. V Krškem so trgovine, tu je občina, ■rbrtne delavnice in podobno — v Vidmu pa je postaja, tovarna roto- papirja, kovinsko p;>djetje itd. Torej ni mogoče ločiti 'jba dela mesta. Zaradi tega je res v ospredju vpra- šanje, zakaj nihče mosta čez Savo ne popravi? ' -le ŠOTORI POD GORJANCI Obix>n'ki Gorjancev se spuščajo do prijazne vasice Podbočje. Ta kraj je znan po naravnih lepotah, v bližini je Kostanjevica, in po ljudeh, ki so že neštetokrat ipokazali, da znajo po- magati, kjer je potrebno. Tam je le- tos občinski odbor društva prijate- ljev mladine pripravil letovanje pi- onirjev iz vse krške občine. Za ta kraj so se odločili zaradi več tehtnih vzrokov, letovanje je cenejše, v bli- žini je Krka, kjer je kopanje prijet- no, starši so v bližini, a tudi okolica je čudovita. Skopska katastrofa je imela velik odmev tudi v taborišču. Mali pionir- ji so začeli simbolično zbirati pri- spevke, takoj pa so bili tudi za to, da se skupina makedonskih otrok za- časno nastani pri njih. S pomočjo starejših, članov odbora društva pri- jateljev mladine, sindikata in ostalih organizacij, so postavili zase šotore, jih lepo opremili, še posebej pa so uredili okolico. Preselili so se tudi v šotore, prostor v šoli s iposteljami pa so odstopali mladim Skopjancem. Prav gotovo je bilo najbolj zani- mivo, pretresljivo in tudi nepozabno srečanje makedonskih in naših otrok. Vzgojitelji so za to priložnost pri- pravili zanimiv program, ki pa so ga otroci kar po svoje »zavili« — otroško, živo, neprisiljeno, toda ču- dovito. Sedaj, po desetih dneh, je tudi jas- no, da je bila zamisel o skupnem le- tovanju naših otrok 2 malimi Skop- jani pravilna. Otroci se skupaj igra- jo, skupaj se kopajo, hodijo na iz- lete in delajo v raznih krožkih. Zra- ven pa se drug od drugega učijo tudi jezika. Doslej so osnovali pet krož- kov, tako da so otroci ves čas zaipo- sleni, ogledali pa so si tudi letališče v Cerkljah. Nazadnje so bili na taboren ju otro- ci iz severnejših krajev krške občine. V petek so zadnji dan taborili, za- menjali pa so jih otroci iz drugih krajev občine. Za zadnji večer so pripravili taborni ogenj z zanimivim sporedom. Razumljivo je, da so so- delovali tudi mali Makedonci. To je bil večer veselja in petja, večer, ki ga otroci ne bodo kmalu pozabili, kajti tudi ta prireditev je bila ,polna otroških duhovitosti, tovariške po- moči ob manjših napakah v tekstu in podobno. Skratka bil je to za otroke in za starejše nepozaben ve- čer, taborni ogenj, ki ga le redko otroci in vzgojitelji tako skrbno pri- pravijo. Največ opravka pa je seveda ta večer imela tov. Perka, profesorica iz Skopja, ki je slučajno bila dežur- na. Otroške treme ni hotelo biti ko- nec. In čudno, čeprav ne obvlada na- šega jezika, je s .svojo prikupnostjo in prefinjenim iposluhom dobre vzgo- jiteljice pomagala otrokom in jih umirila. Ta noč je minila v znamenju ve- selja. Naslednji dan je bil dan ločit- ve. Mali prijatelji so si podali še zadnjič roko, zadnjič so tudi dvig- nili pionirji te skupine zastavo na drog, nato pa so se poslovili. Popoldne pa 'so otroci iz Skopja že sprejeli novo skupino slovenskih otrok. Lepri šopki ciklam, ki so jih otroci iz Skopja sami nabrali pa ^ tudi simbolično pokazali, da jih spre- jemajo z odprtim srcem. Naša reportaža bi vsekakor bila nepopolna, če bi ne omenili prebival- cev Podbočja. Takoj, ko so zvedeli, da so v njihov kraj prišli otroci iz porušenega Skopja, so začeli v ta- borišče voziti razno povrtnino in sanje. Ko je upravnik vprašal za plačilo, so mu dejali: »Plačilo, tega pa že ne, to naj bo prispevek naše vasi za ponesrečence.« In tako so vozili sadje, solato, krompir in drugo povrtnino dan za dnem — toliko so ga navozili, da so postala provizorna skladišča pre- majhna. A tudi drugače so pomagali, kjer je le bila njihova moč potreb- na. Zares, tokrat so .se prebivalci Podbočja izkazali. Vtisi iz skupnega tabora otrok iz Skopja in iz občine so zares nepo- zabni. Skoda je le, da smo v ta^bo- rišče prišli prav tedaj, ko so bili na izletu in je zaradi tega posnetek mr- tev, zvečer pa ko so nastopali ob tabornem ognju, med igro in med rednimi opravili tega mrtvila vseka- kor ni bilo. Menimo, da zaradi posnetka ne boste dobili napačnega vtisa. m. CELJSKI TEDNIK Stran 5 Izdelali so ^ podroben program ■ izvi-šni odbor občinskega odbora o.cialistične zveze v Laškem je iz- A\a^ ipodroben program dela organi- •ii Socialistične zveze za naslednje ^esece. V razgovoru s predsednikom- "hAinskega odbora tov. Mihom Pro- *^ „oin smo zvedeli, da bodo v tem ^hdobju posvetili iposebno pozornosL *^^izan"i raznih dejavnosti — med ferni tudi analizi gibanja gospodar- iva, analizi dela raznih društev in Organizacij ter delu s ,področja kme- tijstva. Sodijo namreč, da je v je- j^skem obdobju ena od pomembnih nalog ipodružbljanje kmetijske in go- zdarske proizvodnje. Toda ipodrcčje gospodarstva vselcakor ni najvažnej- še ipodročje, ki so ga vključili v La- ^em v svoj program. Se več poudarka so dali nalogi za ^tivizacijo občinskih organov, sa- moupravnih organov v delovnih or- ganizacijah in, kot osrednjo nalogo tudi ustanovitev delavske univerze v Laškem. Prav to je ena od večjih vrzeli, ki ima svoj odraz na raznih področjih. Zaradi tega so sklenili, da bodo že v septembru izdelali podro- ben program izobraževalnega dela in hkrati pripravili vse za ustanovitev delavske univerze. Prav gotovo pa bo težišče dela So- cialistične zveze v krajevnih organi- zacijah. Sodijo, da bodo vse organi- zacije vsaj do konca oktobra mora^" 5 člani podrobno obdelati predlog ob- činskega statuta in izdelati posamez- ne predloge za statute krajevnih or- ganizacij. To delo je še toliko bolj po- membno, ker gre dejansko za osnov- ne inštrurriente delovanja posamez- nih občinskih organov in tudi stano- vanjskih skupnosti. Pri tem je seve- da potrebno poudariti, je dejal tov. Prosen, da nam tokrat ne gre za for- malizem, da ne gre za to, da bo vse cb pravem času nared, temveč da bodo statuti tudi dejansko odraz po- treb in zahtev občanov, da bodo re- alna osnova za delovanje. Letos bodo krajevne organizacije temeljito razpravljale tudi o per- spektivnem razvoju komune in vsa- kega območja posebej. Te razprave tx)do vsekakor najbolj zanimve. Po- vsod je veliko :potreb, vsega pa jas- Tvo hkrati ni možno narediti. Zaradi veja bo prav od pravilnih obravnav tega vprašanja odvisno, ali bo v na- slednjem obdobju razvoj občine in posameznih območij kar najbolj skla-" den. ' ■*' OBISK SRBSKIH PIONIRJEV V LAŠKEM Prvih štirinajst dni tega meseca je bilo v Laškem 21 otrok iz občin Tr- sienika in Vrnjačke banje. Stanovali- so v hotelu »Savinja«. V sicer krat-^ kem času so si ogledali števi^Lne zna-; menitosti in zanimivosti. Otroke —^ stari so bili od 10 do 14 let — so se- znanili s perspektivnim kohiunalnim' razvojem Laškega. Organizirali so' tudi več športnih srečanj z laškimi! pionirji, kopali so se v bazenih v Ra- dečah, Rimskih Toplicah in v zapr- tem bazenu zdravilišča. Obisk srb skih pionirjev, bil je v okviru vlak; Bratstva in enotnosti, je bil prijeten.! Pri delu v navijalnici ;Z OBISKA y TOVARNji „VOLNA" V LAŠKEM ŽENE - NAŠA PRVA SKRB V laški tekstilni tovarni Volna je zaposlenih preko 70 odstotkov žena. Največ je mladih — takšnih okoli 18 let. Večina jih dela v proizvodnji. Saj jih od 359 žena, kolikor jih je zaposlenih v podjetju, dela v obrati'-! več kot 300. Čeprav fizično t?žkih d ni, kjer so, jih opravljajo m-ški, je delo izredno naporno. Delavke m Ti- rajo večino delovnega časa stali, predvsem tiste, ki delajo pri strojih. — Vemo. da je delo naporno, je dejala tajnica tovarniške sindikalne podružnice tovarišica Minka Repše- tova. Zato smo že po vseh obratih poleg strojev namestili stole. Tako se lahko delavke, kadar nimajo stal- nega opravila pri stroju, vsedejo. Kjer je pa delo takšno, da ga lahko opravljajo sede, smo jim to seveda omogočili. V dveh obratih — v tkal- nici in navijalnici — je pa delo tak- šno, da morajo stati, sede ga ne bi mogle opravljati. — Kako pa ste uredili z nočno iz- meno? Ste jo za žene ukinili, ali imajo kakšne olajšave? ',— Žene še delajo v nočni izmeni. Ker pa imamo pri nas v večini mla- da dekleta, dela ponoči le nekaj že- na. Predvsem tiste brez otrok ali pa matere, ki imajo že nad sedem let stare otroke. Redno je nočna izmena v tkalnici, v predilnici pa samo, če je potrebno. V tovarni že nekaj časa urejujejo žensko sobo. Tam bi bile urejene sa- nitarije ipd., velik problem pa je prostor. Soba bi že bila zdavnaj ure- jena, če bi imela primerne prostore. V programu je tudi ureditev pralni- ce. S to bi ženam znatno'olajšali de- lo doma. Nabavili bi pralne stroje, nastavili bi ljudi, toda spet je v ospredju vprašanje: kje jo urediti? Zopet ni primernih prostorov. Pral- nica bi morala.biti odprta že za le- tošnji marec, otvoritev se je pa za- vlekla. — Govorili smo tudi že o tem, da bi žene imele en dan v mesecu pro- sto. To pa do sedaj še ni bilo izved- ljivo. Morda bomo lahko omogočili prosti dan drugo leto. Cf^rav .so žene zelo^bremenjene pušq^M le malo prostega časa), so vključene v vse samoupravne organe in družbene organizacije,- je končala pogovor tovarišica Repšetova. Me Nepričakovan USPEH Tekstilna tovarna v Laškem je v preteklem letu predvsem zavoljo ne- zadostjie oskrbe z reprodukcijskim materialom imela precej težav. No. na koncu so vendar uspeli uresničiti zastavljene proizvodne naloge. Po- dobno kot lani, so se tudi letos bali težav zaradi preje in drugih surovin. Res je sicer, da tudi letos sleherni dan brnijo telefoni, da preje ni vse- le'j dovolj, da skušajo na vse mogo- če načine zadostiti zahtevam strojev. Toda letos jim to bolje uspeva. To- da pravilnejša oskrba ni edini, niti glavni vzrok za izredno lepe uspehe tega kolektiva. Naj takoj povemo. Letos so v tek- stilni tovarni Volna v Laškem po- večali proizvodnjo v primerjavi z istim obdobjem lani kar za prieko 50 odstotkov. To je več kot za polovico m ne gre za tiskovno napako. Ko smo se o teh problemih pogovarjali z direktorjem tekstilne tovarne v La- škem tovarišem Alfonzom Ferjanči- čem, nam je dejal, da je ta uspeh posledica dveh osnovnih činitelj«*. Velikega prizadevanja kolektiva!.i" pa aktiviranja nekaterih investicij. — Ko že govorimo o investicijah v Volni, moramo takoj poudariti, da . obnove te tovarne na zunaj dejansko ni možno opaziti. Tekstilna tovarna v Laškem je stisnjena med pobočja, z ene strani pa jo omejuje južna že- leznica. Zaradi tega je tudi jasno, da so v zadnjih letih posvečali še po- sebno pozornost obnovam strojnih naprav, kajti le tako so lahko večali kapaciteto tovarne. O kaki razširitvi ni bilo možno na sedanjem prostoru niti misliti. Toda kljub tem omejit- vam, ki jih je začrtal teren, so v pre- teklih letih zabeležili znatne uspehe. Tako so brutoprodukt tovarne v zad- njih letih povečali od 600 milijonov dinarjev letno na milijardo in pol. kar je vsekakor zavidljiv uspeh. — Največ so za investicije pora- bili 1961. leta, in sicer preko 110 mi- lijonov dinarjev. Tu je potrebno pri- pomniti, da so vsa sredstva, ki so jih do sedaj vložili v obnovo strojnih naprav .zbrali sami. Tovariša Ferjančiča smo vprašali tudi, kako je z njihovo predvideno graditvijo nove tekstilne tovarne na levem bregu Savinje ob pivovarn^,. Takole je odgovoril: j — Kar snio lahko v sedanjih pro- storih naredili, smo že naredili. Več v sedanjih pogojih dejansko ni mož;' no narediti. Naj samo za primer por vem, da je največja soba, ki jo ima>- mo za razne sestanke moja pisarna, Preveč vtesnjeni smo med temi hri- bi. Zaradi t^a je prav gotovo reši'- tev le v preselitvi tovarne na levi breg Savinje. Toda prvi problem so sredstva. Sami jih zbiramo, vpraša- nje pa je kdaj jih bomo zbrali. — Drugo pomembno vprašanje, ki ga pri tem ne smemo zanemariti, so načrti za novo tovarno. Mi že imamo načrte, ki so tudi odobreni. Toda v tem času je tehnologija proizvodnje v tekstilni stroki toliko napredovala, da bi bilo nesmiselno graditi tovarno >1># sedanjih načrtih. Zlasti zaradi te- ga, ker računamo, da bomo rabili najmanj pet ali pa celo deset let, da bomo zbrali sredstva za gradnjo. Tovariš Ferjančič pa je hkrati opo- zoril, da bi 't>-Volna« ne zabeležila ta- ko lepih proizvodnih rezultatov, če bi ne bilo tolikega prizadevanja sle- hernega člana kolektiva in če bi si- stem nagrajevanja ne bil tisto gibalo, ki ga zainteresira slehernega v eko- nomski enoti. Zlasti pomembno pa je dejstvo, je dejal, da so merila na- grajevanja vezana na finančni uči- nek podjetja in ekonomskih enot in ne na količinske vrednosti proizvod- nje. ^ . Istočasno smo se zanimali, kako so ob teh uspehih rasli osebni dohodki zaposlenih. Ugotovili smo, da vzpo- redno in skladno z rastjo storilnosti in ekonomičnosti. Lani je na primer bilo povprečje osebnih dohodkov v tovarni ispod 20 tisoč, letos pa je na- raslo na 27 tisoč dinarjev na zapo- slenega. Povečanje znaša okoli 30 od- stotkov,-tolik pa je tudi delež ko- lektiva pri povečanju poslovnih uspe- hov podjetja. Asfaltirana cesta do Šentvida Pred enim tednom je asfaltna sku- pina Cestnega podjetja Celje, -ki dela na cesti proti' Šmarju, položila as- faltno maso do postajališča v Šent-,^ vidu. Prebivalci so to skupino z ve- seljem sprejeli in pozdravili. Zastop- nik krajevne organizacije SZDL Šent- vid jim je izrekel nekaj toplih besed v zahvalo. To je bil dogodek, ki je vsem velilio pomenil, saj je bila ce- sta do sedaj zares v kritičnem stanju. Vsem, ki so kakorkoli prispevali svoj delež, iskrena hvala. Šentvid pa ima še veliko drugih potreb in želja. Postajno poslopje je že dolgo problem, poleg tega pa še vodovod in prepctrebna šolska opre- ma. Prepričani pa smo, da se bo tu- di to kmalu uredilo. Ž. L Laško postaja vedno bolj ijrivlačno z^ čomačc in tuje turiste PRIPRAVlJENil SO ODKUP Pri kmetijski zadrugi v Slov. Ko- ".iicah se v tem času že pripravljajo "a odkup. Letina nekaterih kmetij- skih pridelkov kaže, da bo razen za "^tje domačih potreb precej ostalo ^ prodajo, posebno še pri sadju. Si- ^^r pa je konjiška okolica po pro- sadja že nekdaj bila poznana ^3leč na okoli. Seveda pa so razni škodljivci tudi tu napravili še pre- "^^jšnjo škodo in je začetek obnove ^dovnjakov na območju Skale že Prava gospodarska nujnost. Z željo, p bi kaj več zvedeli o pripravah za "^tošnji odkup kmetijskih pridelkov p območju konjiške zadruge, smo o povprašali poslovodjo njene po- *'.^valnice tov. Pintarja v Slov. Ko- Hcah. Tako-le nam je odgovoril: . "V zadrugi se že pripravljamo na ^ da bi letošnji odkup kmetijskih Pridelkov v jesenskih mesecih čim ^.^ije odpravili. Sicer pa smo s pr- ^^'^ odkupi nekaterih gozdnih sa- ^^zev kot na primer borovnic pričeli 1^ Pred mesecem. Maline največ od- jjl'Puje naša trgovina v Spitaliču in ^^vse sproti odpremljamo. p^^ajvečji odkup v letošnji jeseni ^dvidevamo pri .sadju, posebno še f.' olivah in češpljah. Te so v naši fj^'^^'ci izredno dobro obrodile in so p^'"^!! preobložene veje marsikje ^JPreti, ko so bil plodovi še zeleni, adi vročine jih je sicer prcej že Padlo, toda tudi to, kar je ostalo, kaže na izredno ugodno letino. Tudi jabolke so letos dobro obrodile, zlasti lepo obetajo v novem zadružnem na- sadu na Dobrovi. Seveda pa smo tu- di precej škropili in skrbeli za ostala dela v tem sadovnjaku. Razumljivo je. da se ob vsem tem pojavlja tudi vprašanje cen. Za sedaj še ne morem reči nič določenega niti za odkupne, niti za prodajne cene. Prav v teh dneh se dogovarjamo z odkupnimi podjetji, ki v večjih količinah odku- pujejo sadje od nas. Upamo, da bodo te primerne. Do sedaj smo odkupili le manjše količine ranega sadja, ven- dar po tem ne moremo primerjati cen. saj je znano, da gre to za takoj- šnjo potrošnjo in uporabo. Zagotovili smo si tudi nekaj nove embalaže, da nas ta ne bi ovirala kasneje, ko 'bo'odkupna akcija v pol- nem teku. Poskrbeli bomo tudi za 2stale naloge, da bi pri odkupu ne bilo težav, saj glavna sezona traja več mesecev. Razen sadja bomo se- veda odkupovali tudi ostale kmetij- ske viške in gozdne sadeže. Zlasti go- be bi šle dobro v prodajo, toda moč- na suša je povzročila, da zelo slabo rastejo tudi v tistih gozdovih, ki so znana gobarska območja. Morda bo to kaj boljše v jeseni. Kot vidimo, bomo imeli dela kar dosti in upam, da ga bomo v prihodnjih mesecih lucii uspešno opravili,« je končal naš razgovor tovariš Pintar, NA HMELJIŠČIH v RimskihgTopIicah Zares, v teh dneh ni hmeljišča, ki bi bilo mrtvo. To velja seveda tudi za hmeljišča kmetijske zadruge v La- škem. Zaenkrat imajo 14 hektarjev hmeljišč največ v Rimskih Toplicah, ki zaradi suše niso hudo prizadeta. Tudi obiralcev bo za površino dovolj, •dj jih je prišlo preko osemdeset. Za- nje so primerno poskrbeli. Pravijo, da je to pomembno, kajti v nasled- njih obdobjih bodo hmeljišča razši- rili, in sicer v okolici Radeč, kjer bo kmetijska zadruga pridobila okoli 300 hektarjev lastnih površin. Ko smo jih vprašali, kolik bo letos pri- delek, so bili v škripcih zaradi odgo- vora — vendar so dejali, pod 1400 kilogramov na hektar ne bo padel. No, to je prav gotovo za letos lepo. Zlasti če upoštevamo, da bodo neka- tera območja dala tudi znatno višje doftose. Pri kmetijski zadrugi v Laškem so nekoliko nejevoljni zaradi zadnje razprave na občinskem svetu za bla- go-vni promet, kjer so člani sveta de- jali, d^ je potrebno glede krompirja uveljaviti na trgu konkurenco. Pra- vijo, to pa je tudi res, da je njihov |Svet razpravljal popolnoma drugače, kot sveti za blagovni promet v osta- lih občinah. Znano je namreč, da je letos izredno dobi-a krompirjeva |e- ina in da v večini primerov pride- cvalci krompirja ne morejo ugodno jlasirati. Letos zaradi tega ni težav- no privabiti v Laško na tem po- dročju konkurenco, .toda kaj bo na- slednja leta. V ostalih občinah so ustanovili celo sklade rizika, s kate- rimi bodo izravnali izgube zaradi prevelikega presežka krompirja. Na- men tega pa je, da bi kmetijske or- ganizacije tudi v naslednjih letih se- jale krompir. V laški občini pa so se baje odločili prav za nasprotno — letos, ko je povsod krompirja dovolj, bodo prisilili zadrugo, da bo zaradi »konkurence« prodajala krompir da- leč pod lastno proizvodno ceno. Vpra- šanje je le. pravijo — in tu niso da- leč od resnice — kako bo s konku- renco tedaj, kb krompirja ne bo do- volj. Na primer v podobnem prime- ru kot v preteklem letu? Toda mimo tega in ne da bi jih krompirjeva dislcusija zavrla, se v teh dneh živo pripravljajo tudi na jesensko setev. In sicer na obeh po- dročjih — za setev na lastnih površi- nah in v kooperaciji. Stroji so za se- tev nared, sistem nagrajevanja, ki je za samostojni strojni odsek stimula- tiven le, če so stroji in priključki brezhibni, pa je tudi spodbudno gi- balo. Vprašali smo jih tudi, kako je kaj z razvojem živinoreje na tem območ- ju. ' Vsekakor je živinoreja ena od glavnih panog na njihovem območ- ju. Vendar so jih prizadeli od- loki o cenah za pogodbeno pitane ži- vine. Sodijo pa, da gre le za prehod- no obdobje in da bo tudi to težavo možno kmalu premostiti. M. Stran 6 CELJSKI TEDNIK številka 34. — 23. avgusta ig^j ZVIŠANJE CEN MESU V Celju že nekaj dni kupujemo meso po zvišanih cenah. Medtem ko gre pri nekaterih vrstah mesa za sko- raj neznatno spremembo cen, pa je zvišanje na primer pri svinjskem mesu prav občutno. Do zvišanja cen skoraj vsem vrstam mesa je prišlo na predlog obrata »Mesnine« žalske- ga, kmetijskega kombinata in na predlog kmetijskega kombinata iz Šentjurja, ki tudi prodaja na celj- skem območju. Oba predloga je pred dnevi obravnaval svet za blagovni promet pri celjski občinski skupšči- , ni. Sele po razpravi, ki je resnično pretresla obe plati tega zvišanja cen, je švet predlog sprejel; vendar s pre- cejšnjimi korekturami. Zvišanje cen mesu V Celju je pravzaprav posledi- ca podobnega zvišanja v vsej naši deželi. Toda kljub temu, da moramo zdaj na primer svinjsko meso v Ce- lju plačevati kar za devetdeset dinar- jev draže kot še pred tednom, večino mesa še vedno kupujemo precej ce- neje kot v Mariboru in Ljubljani. Cene mesu so se povišale tudi zato, ker so se v tem času občutno zvišale tudi odkupne cene živine. To dejstvo sta;.£norali obe podjetji, ki Celje pre- skrbujeta z mesom in mesn;mi iz- delki upoštevati, kajti po starih ce- nah živine ne bi mogli več kupiti. Ce bi torej cena mesu ob povišanju odkupnih cen živine vendarle ostala ista, bi morali podjetji prodajati me- so v svojo veliko izgubo. V občini pa zaenkrat ni denarja, da bi to izgubo krili, , Poleg zvišanja cen je prišlo tudi do nekaterih drugih sprememb. Ker je bila <4oslej večina enotna tudi za različne kvalitete mesa, preskrbo- valna podjetja niso bila zainteresi- rana, da bi na trg pošiljala tudi kva- litetnejše blago. To meso je bilo namreč zaradi višjih cen mnogo •smotrneje določiti za izvoz. Da bi tako stanje popravili, se je svet za blagovni promet celjske občinske skupščine zdaj odločil, da sprejme predlog »Mesnin« in šentjurskega kmetijskega kombinata, da določi različnim kvalitetam mesa različno ceno. Tako zdaj plačujemo prednje dele govedine po 500 dhrarjev kilo- gram, medtem ko ^ Zadnji deli po 650 dinarjev. V Ljubljani prodajajo to meso po 680, v Mariboru pa po 660 dinarjev kilogram. Medtem ko je v Ljubljani in Mariboru pljučna pe- čenka po tisoč dinarjev, je v Celju to meso zdaj po 960 dinarjev kilo- gram. Za goveje meso brez kosti mo- ramo odšteti 860 dinarjev, za jetra, ledvičke in ostalo drobovino pa 500 dinarjev. Teletino, ki je bila doslej po enot- ni ceni po 580 dinarjev, prodajajo zdaj prednje dele po 600, zadnje pa po 700 dinarjev kilogram. Prednje dele prodajajo v Ljubljani in Ma- riboru tudi po 600 dinarjev, toda zadnji so precej dražji — v Maribo- ru so po' 720, v Ljubljani pa po 750. Svinjsko meso je od 560 dinarjev po- skočilo na 650. To je veliko zvišanje, vendar smo v Celju v primerjavi s cenami v Ljiubljani in Mariboru še vedno precej na boljšem. Medtem ko v slovenski metropoli prodajajo svinjsko meso po 700 dinarjev, pa je v Mariboru celo po 720. Zanimivo je tudi to, da v nekaterih mesnicah v celjski okolici — na pri- mer v Laškem in ponekod drugod — prodajajo meso še dosti dražje. S tem, da torej na trgu odkupujejo ži- vino tudi po dosti višji ceni, pa kva- rijo položaj tistim, ki se trudijo, da bi meso čim ceneje prodajali. Ne- dvomno bi bilo prav, da bi podjetja take medsebojne odnose, ki gredo v škodo potrošnikov, čimprej uredila. I. J. Motiv s Šlandrovega trga v Celju Spet noTOst: Ti je prTO kislo zelje v teh dneh smo na celjski tr niči opazili, da prodajalci p^j dajajo svoje blago po prec^ enotnih cenah. Tako se cen privatnikov in druzbeitega sej torja skoraj nič ne razlikujeji Krompir prodajajo po 35 do i dinarjev kilogram, belo glavrn to zelje pa po 30 do 40, rdet pa po 60 do 80 dinarjev. Že n kaj dni lahko kupimo na tržn ci tudi kislo zelje. No, ker j to prva »pošiljka«, še nekak razumemo precej visoko cen —120 dinarjev za kilogram. Sp nača je po 150 do 250, endi\ j a solata pa po 100 do 160 d narjev kilogram. No, prav p solati je v teh dneh nekolik zacvetela konkurenca. Vrtna stvo iz Celja je začelo res lep endivijo prodajati po 100 dina jev, tej ceni se je pridružil tUi tovariš Debelak — stari znam rednih kupcev na celjski tržr ci — in njuna solata gre lej. v promet. Cvetača /p zdaj po 100 do U dinarjev, grah za luščenje ; po 90 do 100 dinarjev kilograi Fižol v stročju prodajajo t 100 do 130 dinarjev, zluščen ga pa po 150. Na trgu je bilo preteklem tednu zelo veliko p prike in paradižnika. Medte} ko papriko prodajajo po 50 c 100 dinarjev, pa je paradižm po 20 do 80 dinarjev kilograt Kumare so po 30 do 50, one ; vlaganje pa po 80 do 180 dina jev. Končno je prišel tisti čas, k lahko na tržnici kupimo skon že vse vrste sadja. Hruške t po 80 do 160 dinarjev, jaboU po 60 do 100, breskve po 80 t 180, grozdje pa se je poceni za pet kovačev, torej je zdi po 150 do 200 dinarjev kil gram. Slive prodajo po 60 t 140 dinarjev, lubenice pa po < do 50 dinarjev kilogram. Za jajček je treba odšteti: do 32 dinarjev. ' Vse te cene veljajo za preti li teden — mi smo jih namri zbrali v torek. Kljub »hmelja jen ju« v Savinjski dolini je cel ska tržnica tudi v teh dneh \ po preskrbljena. Primanjku, samo mlečnih izdelkov in p rutnike. -ca »KLIMINA« razstava umetniške fotografije Te dni je v nekdanjih prostorih Narodne banke v Celju odprta zani- miva razstava umetniške fotografije, ki jo je pripravilo društvo Ljudske tehnike celjskega kovinskega pod- jetja »Klima«, V Celju smo razstav umetniških fotografij že vajeni, saj jih že nekaj let zapored prireja dru- štvo Ljudske tehnike iz tovarne emajlirane posode. Razstava pa, ki jo lahko v teh dneh obiščemo, je hkrati tudi pi^a, ki jo je priredilo društvo Ljudske tehnike »Klime«. Razstavljenih je 176 črnobelih foto- grafij in med njimi je nekaj resnič- no lepih stvaritev. Razstavlja* 45 av- torjev iz Celja, Ljubljane, Vidma- Krškega, Maribora, Novega mesta ter celo iz Skopja in Požarcvca. Društvo Ljudske tehnike »Klime« se je od- ločilo, da bo podobne razstave prire- jalo tudi v prihodnjih letih. Pravijo pa, da bodo razstave takrat veliko večje in popolnejše. Razstava umetniške fotografije bo v nekdanjih prostorih Narodne ban- ke na Titovem trgu odprta še do 1. septembra vsak dan od osmih zju- traj do devetih zvečer. kronika Tudi v preteklem tednu je bilo na celjsikih cestah veliiko prometnih nesreč, V vsem- celjskem okraju se jih je pripetilo kar 41, Pri teh ne- srečah je bilo deset ljudi teže, šestnajst pa laže poškodovanih, medtem (ko je materialna škoda preseg^Ja tri milijone dinarjev. Za- nimivo je tudi to, da je v zadnjih dneh na cestah precej vinjenih voznikov in da je zato alkohol, kot razlog prometne nesreče dobil v pretek.lem tednu š^, vidnejše me^tp. NESREČA REŠILNEGA AVTOMOBILA V torek. 13. avgusta zjutraj je iz Levca proti Celju vozil rešilni av- tomobil z voznikom Jožetam Šeli- hom iz Velenja. Zaradi mokre ceste in velike hitrosti je na ovinku v Levcu začelo avto zanašati, nato pa je vozik) celo zdrsnilo s ceste, po- drlo obcestni kamen in se ustavilo na travniiku. Pri nesreči ni bil nihče pošikodovan. le materialne škode je na vozilu za okrog 250 tisoč dinar- jev. BREZ VARNOSTNEGA TRIKOTNIKA V noči lod preteklega torka na sredo se je v Mali Piresici pripe- tila prometna nesreča. Traktorist Stane Pečniik iz Gabrovelj se je s traktorjem ustavil ob cesti in popravljal okvaro na vozilu. Prižgal je sicer zadnje luči. vendar ni po- stavil varnostnega trikotnika. Zato voznik osebnega avtomobila Zvonko Pukmajster iz Žalca, ki je pripeljal v isti smeri, 'traktorja ni' opazil in se zaletel vani. Škodo je za okoli 80 tisoč dinarjev. PREHITRA VOŽNJA V sredo, 14. avgusta je voznica osebnega avtomobila Anica Matja- šič iz Latoličja trčila v vasi Paka v pravilno parkiran tovornjak. Voznica je vozila prehitro. Škoda, ki so jo ugotovili, znaša 150 tisoč dinarjev. Zaradi prehitre vožnje se je v četrtek, 15, avgusta ponesrečil tudi motorist Jože Doberšek iz Bukovja, Z motornim kolesoini s prikolico je tisti dan vozil sopotnika Antona Voka in Franca Mastnaka. V Gorici pri Slivnici ga je na ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s cesti- šča, kjer je voznik obležal s težkim zlomom leve noge. sopotnika pa z lažjimi poškodbami. NEPREVIDEN MOPEDIST V petok. 16. avgusta je na kri- žišču Marilborske ceste in ceste v Trnovlje mopedist Jože Kolar iz Vojnika zakrivil prometno nesrečo. V cesto v Trnovlje je zavijal po levi strani, zato se je zaletel v zadnji del konibija, tki ga jc vozil Karel Verbič. NALIV GA JE ZMEDEL V četrtek, 15, avgusta je v Ro- gaški Slatini hudo deževalo. S trak- torjem je takrat vozil proti Ro- gatcu Franc Loncarič. Ko je neurje zajelo tudi Rogatec, je bil voznik še vedno na cesti. Bliskanje in gr- menje ter hud naliv so ga tako zmedli, da je zapeljal s ceste v po- tok. Traktorist pri nesreči ni bil ipoškodovan. materialne škode pa je za okoli 250 tisoč dinarjev, PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA V nedeljo je vozil proti Ljubljani Slavko Štamberger iz Središča pri Dravi. V Žalcu se je ustavil, da bi viprašal. kje je bencinska črpalka. V tistem trenutkti pa se je vanj zaletel z osebnim avtomobilom Janko Lpvronc iz Badličana. okraj Čakovec, ki je vozil tik za prvim osebnim avtomobiliom. Varnostna rnzdalj-i je lila tore} prekratka. Voznik je sicer zaviral, vendar za- radi mokre ceste vozila ni mogel ustaviti. Škodo, ki je pri nesreči nastala, so ocenili na približno 300 tisoč dinarjev. ZALETEL SE JE V VPREGO Isti dan se je v l,at'kovi vasi za- letel v vnrožni voz Isrnac Berghans iz Nemčije. Ignac licrgb.aus je z osebnim avtomobilom /elel prelii- teti konjsko vprego, pi je onaz'!. •da mu nasMfoti vo>:i drug osebni avtomobil. Ignac Berghans je sicer zaviral in jioMkušal znv'ti nazaj na dcfvno. vendar je nri tem trčil v vprego. Pri nesreči se jc voznik l<"že poškodoval, njeirnvo ženo jia so v linbljansko bolnišnico odpeljali s težjimi pošk-cdhani i. Materialno škodo so ocenili na približno 530 tisoč \linarjev. i udi v tem tednu se je pripetilo več jirometnih nesreč, ki so jih zaikrivili neprevidni kolesarji. Še vedno namreč ne uinoštevajo pred- nosti ostalih vozil in s to svojo ne- previdnostjo ogrožajo ne samo svoja, temveč tudi tuja življenja. DVA POŽARA V torek, 15. avgusta ponoči jc strela udarila v gospodarsko po- sloipje Jožeta Žaberla iz Vinskega vrha. Kljub temu, da so gasilci na kraj požara takoj prišli, niso mogli uspešno posredovati. Vodnjaki, od koder bi laibko dobili vodo, so bili zaradi suše namreč popolnoma prazni. Tako je gospodarsko ipo- silopje zgorelo do tal. Škodo so oce- nili na priibližno dva mili.|ona in 300 tisoč dinarjev. Nekaj dni zatem"— v soboto, 17, avgust azvečer je izbruhnil požar tudi na gospodarskem poslopju Avgusta Debelaka iz Brezovice. Tudi tu je poslopje do tal pogorelo. Šikoda. ki je pri tem nastala, znaša približno 600 tisoč dinarjev. Vzroka požara pa še niso ugotovili. GIBANJE PREBIVALSTVA v času od 10. do 17, avgusta 1963 je bilo rojenih 24 dečkov in 50 deklic, POROČILI SO SE: Jo^f Lipar. rudar iz Velenja in Hermiina Sodrežnik, gospod, pomočnica iz Slov, Ko- njic Ing. Dušan-Franc Burnik, ing, metalur- gija in MarLja-Veronika .Švcgl, medicinski tehnik, oba Iz Celja, Anton Ivačič, dipl. ekonoimii^t iz Strehovc in Marija Žavski. uči- teljica iz Celja. Marjan Macuh, strojni teh- nik in Jožefa Ivanko, uslužbenka, oba iz Celja. Ivan Opr&šnik. etektroinštalater in Marta Voglar, fotograf, oba iz Debra. Ivan Tratnik, šofer iz Zlateč in Judviga Pesjak, uslužbenka iz Socke. Jožef Zupane, rudar iz BelovB in Marija Samec, delavka iz Celju. Vlilar Bornič, n](?zar. pomočnik iz Zagrada in Olga Gane, gospodinja iz Dobrove. Anton Centrih, delavec iz Celja in Monika Surbek, delavka iz Babna. Alojz Amon, uslužbenec in ManMa Mazel, učenka v go.si>odarstvu, ol>«< iz Cdlja. Mihael Trček, elektroinženir iz Ljubljane in Irena-Jožefa Kavčič, absol- vent medicina iz DobriLŠe vasi. Alojz Velen- šek^ zidar in Marija Zabert, delavka, oba iz Celja. ^ IMRLI: Lucija Bei-gltiz, gospodinja iz Kamne gor- če, stara i7 let. Marija ReinLsch, gospodi- nja iz Celja, stara 82 let. Kamilo I^lar, tnjigovodja iz Celja star 6* let. Ana Ter- glav gastilničarka iz Bukovžiaka stara 77 let, Justin !%nman, delavec iz Zavodja, star ■54 let. Pavla Dolinšek, upokojenka iz Šem- petra, stara 61 let. Zdenko Trtnik, otrok iz Jazbin vrha. star 4 mesece. Marija Velika- nje. gospodinja iz Celja, stara 69 let. R ADI0 C EIJ E Od ponwleljku, 25. avgusta pa do uetem ča.su pa bo pel moški zbor »Zarja« iz Trbovelj. V soboto pa bo ob 17.15 na vr.sti oddaja »Zn prijeten konec t^dna«. V nedeljo bo najprej ob 12, pogovor s poslušalci, nato obvestila, ob 12,15 pa od- daja pozdravov in čestitk radijskih poslu- šalcev. Nato bodo igrali veliki zabavni or- kestri, spored pa bo zaključila literarna oddaja. Dvakrat - turizem s senčne plati »NA GRIČKU« NI PIVA Velika reklamna tabla na Lju- bljanski cesti v Celju opozarja.tu-^ riste na dober kilometer oddaljeno gostilno »Na gričku«, ki je postala tudi priljubljeno izletišče mnogih'^ Celjanov. Toda »Na gričku« ni vse tako v redu kot bi v taki gostilni moralo biti. Ne samo to, da so go- stinski delavci znali precej zasoliti cene (saj je treba plačati za nare-^ zek za dve osebi kar pet sto dinar--, jev), tudi piva »Na gričku« ne mo- rete dobiti. No, tje vedno, toda meni se je to pripetilo že trikrat. »Niso ga pripeljali«, je natakarica prepro- sto odgovorila, ko smo jo vprašali,\ kako je to mogoče. Pravijo, da posel v gostilni »Na gričku« — po celjsko »Pri Pet rič ku« — ne cvete najbolje. To je tudi najboljši dokaz za trditev, do v tej gostilni le ni vse tako kot b moralo hiti. Reklamna tabla ni Ljubljanski cesti ter nekaj litro\ vina, pa zasoljen nhrezek res niso dovolj trdno zagotovilo za to, da st bodo gostje v tem idiličnem kotič ku celjskega mesta lepo počutili. CENA JE NAJVAŽNEJŠA INFORMACIJA Poletni čas je čas številnih izle- Ictov in popotovanj. Zato ni prav nič čudno, če je v teh dneh v vseh ča- sopisih vse polno obvestil o izletih, ki jih turistične agencije prirejajo doma in po svetu. V Celju sta to dolžnost prevzela »Kompas« in Iz- letnik«. »Štirinajstdnevno križarje- nje po Sredozemlju«, »D^esetdnevni izlet v Dubrovnik«, izleti v Fircnze, Benetke, Neapelj itd. — vsak tede lahko preberemo v Celjskem tedt ku takele vabljive oglase. Na konc po navadi piše: »Vse podrobnejl informacije lahko dobite pri »Kon pasu« — ali pri »Izletniku« ali na t lefonski številki tej in tej. ' Zanima nas zakaj »Kompas« i »Izletnik« ne objavita tudi cen te izletov in popotovanj. To je navs zadnje prav tako važno kot to, .kateri kraj ali mesto izlet pripra Ijajo. Marsikdo bi s lahko namrt šele na podlagi tega podatka odi čil, če bo sprejel ponudbo turisti ne agencije ali ne. i'IŽELEZARJiKI {(DARUJEJO KB Na pobudo komisije za krvod£ jalstvo in Rdečega križa pri sit dikalni podružnici štorske železa^ ne, so na sestanku predsednikov i tajnikov sindikalnih podrtižai . >odjetja sklenili, da bodo v srefl< dne 28. avgusta organizirali velik l)rostovoljno krvodajalsko akcij* Akcija ima namen, da i/popoM predvideno zalogo krvi. iiz katcl je bila odposlana kot pomoč pof? srečencem v Skopju. Pregled p^ stovioljcev oziroma darovalcev « odvzem krvi bo izvršila IransfO zijska postaja celjske bolnic«' , vseh prostorih sindikailne podrU4 niče in družbenih organizacij Štorah. Kot vedno doslej, pričak« jejo tudi tokrat velik odziv »tor-s^ič plavšanja. Imam fanta, le dve leti, pa me še poljubil ni. Res Mama tako hoče. Zaklepa me, ka- kor da sem kraljica. Jaz pa ...« »Marička!« je dahnil Mirko izpod zelenega Pohorja. Pogledal ji je v črne oči in nekje v njenem srčku sc je nekaj pronaknilo. Začutila je ljubezen. Dal ji jo je Mirko, pojoči štangar. Toioči, ko je tudi Štromela pogasi- la luči in legla v posteljo, je Muko potrkal na Maričkino okence in za- dihal: »Na nebu spi lunica, v hiški b'di deklica ... i Jaz pa pod oknom stojim, jj Prašne muke trpim.,.* Tiho, neslišno se je pesmica pri- plazila v Maričkino uho. Dvignila je glavo, dvignila mlado in sončno te- lo. Odprla je okence in kramljala z Mirkom tja do prvega svita. In ko jo je Mirko vroče poljubil, se je lju- bezen še bolj vkoreninila. štangar Mirko in Štromelova Ma- rička sta postala zaljubljenca. Neke noči pa Štromeli le ni šlo v račun, zakaj Mirkove strune tako blizu pojo. Vstala je in še bolj pri- sluhnila. Potem pa se je ugriznila v ustnico, »Falot, pri Marički vasuje!« Nato se je skrila za vrata in čaka- la. Proti jutru se je priplazil Mirko, štromela pa se je postavila predenj. »Nesramnež, kaj si počenjal?« ga je nahrulila. On pa se ji je zarezal. »Štromelova mati, kaj pa naj štangar dela? Vi ste spomladi stan- je v luknje mašili, štangar pa jih zdaj ven pipa! Lahko noč.« »Zdaj je vendar že dobro jutro!« je rekla Štrojnela in hitela zmerjat Maričko, češ le kako se je mogla spozabiti in se podati navadnemu štangarju. Marička pa je rekla: »Ne morem pomagati, zaljubila sem se vanj in amen«. »Kaj pa Francelj?« »On me samo gleda, štangar pa me ljubi!« Obiranje je bilo pri kraju in v va- si so vsi govorili, da je Štromelova Marička prenehala s Franceljnom, ki si je kupil fička samo zaradi Ma- tičke, in se za treskal a v pojočega štangarja. Marička pa je vsem sku- paj pokazala figo in čez leto dni po- stala štangarjeva žena. Zdaj pa se je razvedelo, da je bil pojoči štan- gar študent ljubljanske univerze. In ko sta se vzela, se je Štromela potr- kala po prsih. »Pomislite, zdaj pa ima agrono- ma!« Zakon je zdaj vesel in srečeit, Mirku pa pravijo daleč naokoli: po- joči hmeljar-agronom. -dk- Tudi v konjiški občini obirajo hmelj v teh dneh so tudi na območju konjiške občine pričeli z obiranjem! {imelja. Zaradi močne vročine in su-^ še v zadnjih tednih je letos to dela' treba opraviti nekaj dni prej kot v; preteklih letih. Na območju občine.: je nekaj nad 10 ha povi-šin, posajenih s hmeljem. Od teh ima večino kme- tijska zadruga, ostale pa zasebni kme- tovalci. Ti pa seveda s kcoperacij- skimi pogodbami sodelujejo z zadru- go. V. L. Različna so mnenja ^zlična so mnenja Laščanov, kadar gledajo stari grad nad me- stom, katerega okrogli stolp so lani pokrili z okroglo streho, z lesenimi skodljami. Eni so mnenja, da ta streha kvari izgled gra- ^u. drugi pa, ki mislijo da temu ni tako, imajo kljub temu pri- pombo, češ, streha zaenkrat služi samo za pribežališče pred dež- ki turista zaloti na gradu. Baje je bil namen urediti na gradu "^^e, nekak tviristično-zabavni .pr,,pstor. Tega pa še ni,.. MALA KRONIKA • MALA KRONIKA Žalec Matična dejstva v času od 11. do 1". 8. 1965 na območju občine Zalec. Primerov rojstva ai bilo. SKLENILI SO ZAKONSKO ZVEZO: STROJANŠEK Ivan. »ielavec \% Podvrha št. 68 in ZAVRŠNIK Ana, poljedelka iz Do- brovelj št. U. DOLSAK Vid. pomorščak, Pi- ran, Karla MaTXa 5 rn ROMIH Olga. kroja- čicB Iz Braslovč št. 47. SELIC Franjo, pra. metnik iz Zabukovice št. 99 in KOLAR Ama- lija, keramična delavka iz Zabukovice št. 99. DRAVEC Kari, rudar iz Griž št. 40 in VI- DOV IC Brna, keramična delavka iz Grii šl. 99. TURK Kari, rudar iz Studene št. 4? in LIPOV^EK Jiilijana, tovarniška delavka iz Ceč št, ?9. UMRLI: BALOH Ivan. star 75 let, upokojenec iz Založ št. 5>. GORISEK Ivan, star 87 let, upo- kojenec iz Pondorja št, 10. AHAC Ivana, roj. IZDARN, stara 67 let, družinska npo. kojenka Kaplje vasi št. 19. 2UREJ jožfef, star 81 let, kmet iz Zgornjih Selc št. 19. Mozirje Poročilo o gibanju prebivalstva na območ- ju občine Mozirje v času od 10. do 17, 8. 1961: ROJSTVA: Rodile so: ROBNIK Marija, ^gospodinja iz Krnici 53, hčer Marijo; POLICNIK Tere- zija, delavka iz Sp. Kraše 12, »ina Vojkota. POROKE: Poročili so se: KOKOVNIK Franc, gozd- ni delavec, stanujoč Potok 12 in VENEK Liza, gozdna delavka, stanujoča Poljane 44. SMRTI: Umrli so: BLEKAC Marija, prevžitkarica, Sp. Kraše 35, stara 86 let; 2UNTER Janez, kmet. Dol Suha 32, star 62 let; PRAZNIK Marija, kmetica, Prihov« 3Ž, stara 54 let; KRUMPACNIK Frančiška, prevžitkarica, Varpolje 3. stara 82 let; BURJAK Ivaji, ru- dar iz Crne 2 na KorošJkem in SEK Dorka, dijakinja iz Podpece, Crjia iia Koroškem. Laško Matična dejstva na območju občiasike skupščine Laško v preteklem tedmu: POROČILI SO SE: 2.ABKAR Jože, ključavničar iz Zidanega mosta in BALS Marija, delavka iz Zidanega mosta. STRM.-VN Alojz, šofer iz Male Ko- strivnice in MOČNIK Štefanija, gospod, po- močnica iz JeLovega. ZABLKOVEC Jože, lesositrugar iz Laškega 17 in BRECKO Ma- rija, apreterka iz Laškega št. 124 KLENOV- ŠEK Jurij, strajnii ključavničar iz Vel. Šir- ja št. 57 in LIPOV.^EK Miba, strojna delav- ka iz Gračnice št. 23. ŽAGAR Mirko, steklar iz Globokega št. 8 in FAJDIGA Olga, delav. ka iz Zasavja št. 5. OJSTERŠEK Kari, mika- lec \z Oj.strcgn št. 50 in MEDVED Marija, snažilka iz Rečflcc št. IH. KOROŠEC Tomaž, študent slavistike iz LašJiega št. 192 in KO- PAČ Miroslava, študent germanistike iz Laškega št. 192. UMRLI: JANE2IC Pavla roj. P02UN, stara 58 let, gospodinja iz Rečice 18; SULIGOJ Justin, star 56 let, kmetovalec iz Loga pri Vrho- vera 15. OBLAK Ana roj. STIGEL, stara 84 let, prevžitkarica iz Tovstega St. 25. Rodile so: SPAN Jošcžn, ddlavka iz Obrežja je rodila hči Lilijanu in SINKOVIC Ana, gospodinja iz Vrhovega je rodila sina Avgusta. RAZPIS CESTNO PODJETJE V CELJU .sprejme v takojšnjo zaposlitev več KVALIFICIRANIH AVTOMEHANIKOV Možnost nastopa službe takoj ali po dogovoru, prejemki po piavilniiku o osebnih dohodkih. Ponudbe s točno navedbo osebnih podatkov in strokovniii kvalifikacij ter. dosedanjih zaiposliitev, je nasloviti na Cestno podjetje v Celju -r- stranski obrati Lava štev. 42, p. Celje Stran 8 CELJSKI TEDNIK številka 34. — 23. avgusta UTONILA JE 9. LETNA DEKU^ V četrtek, 15. avgusta, se je v zcnu v Šmarju med mnc^gimi kop-^^^" kopala ludi devetletna Adela iviJJ* ved iz Globokega. Deklica še ni /^i^." dobro plavati. Nenadoma se je z.n-^ ■Ao. v pregloboki vodi in je utonj]!" Dekletce so sicer takoj potegnili J* ;,uiij, ji nudili tudi zdravniško ^'^ moč, vendar življenja v njej mogli več obuditi. '' IZ POROČIL DISCIPLINSKIH K(\ MISIJ 2ELEZARNE ^ V Železarni Štore imajo poleg sciplinske komisije pri Centralnejj, delavskem svetu podjetja, še discj plinske komisije pri vseh delavski} svetih enot. V polletnem poročil^ za letošnje leto, so ugotovili, da S( le-te imele 30 rednih zasedanj in d; se je število disciplinskih prekr škov v primerjavi z istim obdobjen v letu 1962 zmanjšalo za 16 odstotkoi Toda kljub temu je bilo izrečenil 115 disciplinskih kazni raznih ste pen j. Še vedno tvori večino disciplij, skih prekrškov neopravičeno izosta janje z dela (71 primerov), na dr^ gem mestu (15 primerov) nevestni in malomarno delo in na tretjen mestu (12) netovariški odnosi me* delavci. Rarzpisna komisija pri gospodarski zbornici Celje razpisuje v zavodu za poučevanje tujih jezikov delovno nie sto RAČUNOVODJE Z ZNANJEM STROJEPISJA Opis: opii./ljanje računovodskih in ud;jiJaii;Liat.lvn:h zadev zavoda. Izobrazba: ekonomska srednja šola z ustrezno prakso. Nastop službe takoj. Prošnje nasloviti na gospodarsko zbornico Celje, Cankar- jeva ulica 1 do 1. septembra t. 1. TOVARNA USNJA SOSTANJ razpisuje naslednja delov.i.) mesta: REFERENTA ZA NABAVO Pogoj: ekonomska srednja šola REFERENTA ZA PRODAJO ^ogoj: ekonomska srednja šola KORESPONDENTKE Pogoj: ekonomska srednja šola ali administrativna šola. Nastop službe takoj. Prijave sprejema uprava podjetja do zasedbe delovnega mesta. TEKSTILNA TOVARNA JUTEKS ŽALEC razpisluje prosto delovno mesto I. kvalificiranega varilca II. kvalificiranega ključavničarja Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. DELOVNI KOLEKTIV ZALOŽNIŠKEGA p6dJETJA >^MOHORJEVA DRUŽBA« V CELJU razpisuje delovno mesto: TEHNIČNEGA UREDNIKA ali TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA Pogoji: kandidat mora biti slavist (po možnosti komparati- vist), poznati mora osnove andragogike in založniško-tiskai-ske posle. Je lahko mlajši (za kandidate izven Celja — s.tanovanja nimamo). Nastop službe takoj. Osebni prejemki po pravilniku oziroma po dogovoru. ' »KOMUNALNA BANKA CELJE razpisuje sledeča prosta delovna mesta; Za ekspozituro v Slovenskih Konjicah; 1. Delovno mesto referenta bančnih poslov. Za ekspozituro v Žalcu; 2. Delovno mesto referenta bančnih poslov. Pogoji: pod 1 do 2 se zahteva srednješolska izobraz.ba, nad 3 leta prakse, po možnosti bančne. Prošnjo s šolskim spričevalom, življenjepisom in naved- bo prakse je poslati na Komunalno banko Celje. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Komisija za delovna razmerja TP »Savinjski magazin« Žalec razpisuje 3 PROSTA DELOVNA MESTA TRG. POSLOVODIJ Pogoj: VK trgovinski delavec ali K trg. delavec z 10-let- no prakso. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. OD po pravilniku o delitvi OD. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OBJAVE IN O G LAS 177 VABIMO VAS NA NASE'iZLETE: 1. PO .SREDC^EMLJU — štirinajstdnevno krožno potovanje po .Sredozemlju z motorno ladjo jadran< — odhod iz Ljubl.jano 20. oktobra; 1. NEL\PELJ — sedemdnevni avtobusni iz- let; prijave do 20. oktobra; 3. PARIZ — sedemdnevni avtobusni izlet na mednarodno razstavo pisarni.škc oi>reme »SIiCOB« in mednarodno gostinsko razstavo; prijave do 50. avgusta; 4. DUBROVNIK -- devetdnevni izlet z le- talom; odhod iz Ljubljane 8. septembra; 5. OHRID — sedemdnevni izlet z letalom: odhod iz Liubljane 5. septembra. 6. MILANO—FIRENZE — petdnevni avto- busni izlet; prijave do 10. septembra. 7. TRST—BENETKE. Za kolektive prireja- mo stalne dvodnevno izlete v Trst—Benet- ke s posebnim popustom. Za vse objavljene izlete vniii po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Orgaaiiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugosla- viji in v inozemstvo z modernimi turistič- nimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vla. ki, ladjami obalne in rečne plovbe in poseb- nimi letali. Kompas - Celje posreduje pro- dajo vseh vrst vozovnic za železnišiki, po- morski in letalski promet. Komas posre- duje v najkrajšem časo nabavo potnih 1'- stov, vizumov ter menja tuja plačilna sred- stva in sprejema depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse promet- ne in turistične informacija, prodaja raz. plednice, zemljevide, spominke, fil.atelistič- ne znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetuje v poslovalnici. Obveščamo naše komitente, da ima Kom- pas .svojo novo Ifilijalo v Beogradti — Bran- kova 9, tel. 22-87?. Ob priliki vašega bivanja v Beogradu se poslužujte uslug /Kompas -- Beograd-a«. »Kompas — Celje« Tolefon 25.50 • PRODAM UCX>DNO prodam kompletno spalnico. Na- s^lov v upravi Lista. ^lOBI« štedilnik - desni prodam zaradi selitve. .Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjen polkavč ugodno napro- daj. Japljeva 2 (Polule). VSELJ1V.\ letoviščarska vila, četrt ure iz Celja (ha travnika, sadovnjak). V) met- rov od, ceste, zaradi selitve ugodno pro- dam. Covnik Kari. Celje, Savinova 9. PRODAM ugodno tudi na ček kuhinjsko pohištvo (ultrapas), kavč in polkavč. Vm- je novo. Naslov v upravi Usta. t (iOD.NO prodam televizijski aparat »Niko- la Tesla- ekran 55 z anteno in drogom, tudi nu ček. .Naslov v u:pravi lista. 1'CODNO prodam dobro ohranjen zidan nvi.zni štedilnik — desni. Randl Petrovce 5. • KUPIM MOjICO OtAVO v bližini Celja kupim. Robič Jakob. Celje, Cesta ua Dobravo >*). • STANOVANJA I>IJ.\K išče sobo v mestu. .Naslov v u|)ravi lista. PRi.HODNO SOBO in hrano nudim dvema uslužbenkama. .Naslov v up'ravi lista. Ml \1)A /AKONt A iščeta prazno sobo ali prešla za hišnika. Ponudbe na upravo li- sta pod »Mesto«. TAKOJ vseljivo dvosobno stanovanje v c<"Mt- ru mesta Celja prodam. Naslov v upravi lista. I)iJ.\K—viSješoIec išče sobo. .Naslov v apr.i- vi lista. !> I.i; ali upokojenka izm<;nično zaposleiui «lol)i sobo za pomoč starejši ženski. Vra- iijck, Trubarjeva 5. V OPRIJMI-JKNO sobo s posebnim vhodom sprejmem dve mirni to\ariši(i. najraje dijakinji. Pismene ponudbe na upravo li- >ia pod Bližina eentra<. • SLUŽBE (,()>!ODINISKO POMOČNICO išče manj- ša družina. Plača dobra. SuštaršiČ, Ljub. ljuna, Saranovičeva 14. • RAZNO VDOVEC želi v skupno gospodinjstvo z upokojenko ali vdovo srednjih let. Ponud- be na upravo lista pod šifro ^Vzorna go- spodinja«. IZ(rUBlL sem očala v etuiu s' črnim okvir- jem. Poštenega najditelja prosim, da mi jih proti nagradi vrne na nasilov: Kle- raenšek Lojze. Aškerčeva l/a. I.ŠCEM upokojenko za ženilev. Dopisi »Is- krenost«. \ LCJO vsoto denarja sem izgubil dne 15. 8. no Ipavčevi ulici do bolnišnice. Poštenega najditelja yrosini, da jo odda proti nagra- di na naslov v upravi lista. f'! "KLICLJE.M neutemeljeno žaljivke zai>er Cokelc Silvo. Recko Jože, Celie. 1 NODRl ZTNSKO hišo na periferiji mesta zamenjam za dvo ali trosobno stanovanje v mestu. Kventuelno prodam. Naslov v upr;ivi lista. \rv\| STANOVANJE in hrano za pomoč \ izo-iModin jst\u. Piismene ponudbe na upra- \o lista pod >Lgodnost'<. © OBVESTILA OBVESTILO Uprava vzgcino varstvene ustanove Anice Cernejeve Celje—Otok: Obvešča starše, da bo vpisovanje otrok v ustaiMJvo 26. 27. vin. 1%5 od 8. do 1">. ure v ustanovi v Jurčičevi 6. Vpisujejo se otroci od 2 - 14 leta. v čakalnici železniške postaje Celje bo v ponedeljek 26. 8. 1965 s pričotikiom ob 9 uri JAVNA LICITACIJA najdenih predmetov, katerim je rok ležanja potekel. Železniška postaja Celje OBVESTILO bralcem in naročnikom celj- skega tednika Ker se dnevno dagaja, da naši bravci naprošajo, da jim naj sporočamo pismeno na- slove malih oglasov, prosimo da nam v ta namen v svoje pismo priložijo znamko za tO din, ker sicer njihovi želji ne moremo ugoditi. Obenem prosimo tudi naše naročnike, da nam ob sporo- čilu spremembe naslova javi- jo tudi svoj stari naslov, kar nam omogoča hitrejše poslo- vanje pri urejevanju eviden- ce naročnikov. Uprava Celjskega tednika • RAZPISI •"^^ »Petrol« EE Celje sprejme takoj v delovno razmerje: dva skladiščna delavca enega sipremljevalca za avtocisterno eno mlajšo moško pisarniško moč več trgovskih pomočnikov-prodajalcev IZLETNIKA ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASI POSLO- . ALNICI! Za vse inozemske izlete, ki jih organizira Putnik Beograd, Siprejemamo prijave v na- ši poslovalnici. 14-dnevno potovanje z avionom, vlakom in v spalnem vagonu v ZSSR ?. .> led, lu BL- ' M PESTE, KUEVA. LENINGR.^DA. MO.SK- VE v mesecu septembru in okiobru. Prijave do zasedbe. 2-dnevni izlet z avtobusom v BENETKE in TRST v septembru. Prijave do zasedbe. 1-dnevni izlet v TRST. GR \Z in na KO ROŠKO v septembru. Prijave do zasedbe. S-a so od 250 do 550 dinarjev. Opozarjamo tudi nu novo postojanko na Gori Oljki ter na obnovljeno Celjsko kočo. MEDNARODNI PLESNI TIRNIR \ soboto, dne 24. avgusta bo v Rogaški Slatini v okviru turističnih prireditev vsa- koletna elitna prireditev sezone. .Na spore- du bo MEDNARODNI PLKNI TI RNIR za prvenstvo Rogaške Slathie. Po turnirju bo zabava v vseh prostorih Zdraviliškega doma. JESE.NSKl IZLETI Turistični informacijski urad še sprejema prijave za jesenske izlete 01epše\alnega in tur'stičnei.ra društva Celje v Kumrovec in v Kostanjevico—Otočec. PEN/.ION 1000 DINARJEV. V planinskem domu na Gori Oljki Je na razpolago še ne- kaj prostih ležišč. ( elodnevna oskrba s 4 obroki slane le 1000 dinarjev, dostop do doma je možen z osebnimi avtomob'lj in av. inbusi. Od železniške postaje .Šmartno ob 1'aki pa je m> minut peš. f ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽB ^"V Želite meseca septembra prejemati dnevnik »DELO« brezplačno? Naročite „DELO" (vsaj za 1 leto) do 1. septembra pa hos\ deležni te ugodnosti 34 — 23. avgusta 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 9 jRECNA sem, da SODELUJEM NA SIMPOZIJU JE Y RAZGOVORI] IZJAVILA TOV. MILENA LAH IZ ZAGREBA ie že pozno popoldne, ko smo ^ tavili pred razsežnim prostorom ■ ^^-^ieviškega gradu, kjer je v za- ■ košatih dreves in monumen- '^^^oa obzidja našlo svoj umetniški '^rdeset kiparjev drugega medna- simii^ozija -Forma viva«. Z je"ne zelene ploščadi so se dvi- gale kvišku velike skulpture, ki jim je svojstven kostanjeviški hrast na- del prav posebno barvo. Rok, lii so ga klesale, sicer ni bilo več tu, zato pa je ostala raznolikost sodobne li- kovne ustvarjalnosti kot manifest mednarodnega sožitja umetnikov. Tudi zdaj, ko se je dan nagibal proti večeru, je bil ta atelje na pro- stem skoraj prazen. Kiparji so za- ključili svoj delovni dan, kajti orja- ške lesne gmote terjajo določen na- por. Vztrajala je samo še kiparka Milena Lah iz Zagreba. Ko smo jo vprašali, če je delo morda preveč ne utruja, je premagala svojo žensko naravo z odločilnim ne. Sicer pa se je brž nato pritožila nad trdoto hra- sta. — Trd je, je rekla; — če bi bila dobila kakšnega mlajšega, bi bil ver- jetno mehkejši. Milena Lah je študirala na slikar- ski akademiji v Zagrebu. Leta 19.50 je sodelovala na prvi skupinski raz- stavi skulptur v Zagrebu, 1954. pa je tu priredila prvo samostojno razsta- vo. Razstavljala je še v Beogradu, Skopju, Ljubljani, Novem Sadu, Ma- riboru in zdaj v Drubrovniku, po- leg tega pa v Anconi, Bologni in Pi- stri v Italiji, kjer so jo kritiki zelo ugodno ocenili. Spočetka se je uk- varjala s kamnom in zlasti z grafi- ko, zdaj pa v večjem obsegu prvi- krat z lesom. — Material ni važen, je rekla, — saj mi tehnična plat ne dela nobenih težav. Spričo tega, da že pet let ob- likujem kamen, sem zelo zadovoljna, da imam zdaj priložnost oblikovati tudi les. V lesu sem sicer doslej ustvarila le tri manjše skulpture. Na vprašanje, kako ocenjuje le- tošnji drugi mednarodni simpozij ki-' par jev, je Milena Lah odvrnila: — Zelo pozitivno. Zelo sem sreč- na, da mi je bila dana možnost so- delovati na simpoziju, kajti izmenja- va mnenj in različne diskusije raz- bistrijo pojme in odprejo širše po- glede v posamezne likovne smeri. Pa ne samo to — srečanja z mnenji človeka tudi obogatijo. Osebno mi je takšen koncept všeč tudi zato, ker zelo ugodno učinkuje na delo. In kakšen je osnovni idejni kon- cept njene ustvarjalnosti? — Predvsem, je rekla, — me je pritegnil človek kot misel. Noben li- kovni ustvarjalec še ni oblikoval ne- česa, kar ne bi imelo nobene zveze s človekom. Pri oblikovanju se ne podrejam tematiki, pač pa formi, si- cer pa bi bilo idejne vzvode iskati v odnosu med človekom in železo- betojiskimi bloki, med katerimi je tel človek majhen. Prav iz takšnega odnosa se je recimo porodila inspi- racija za skulpturo Železne ptice, ki je vzbudila precejšnje epske stvarit- ve kakor drugo narodno blago. Snov za to, kar oblikujem tu, izhaja prav od tod. Delo bo nosilo naslov Galjot. Galjot, ki bo pomenil utelešenje človeka iz daljne preteklosti. Ivan Pavline pri obnovitvenem delu Rekonstrukcija gotske cerkve Pod vodstvom zavoda za spome- niško varstvo v Ljubljani so lani pričeli z rekonstrukcijo edinstvene gotske cerkve ob kostanjevi.škem gradu. Kakor je pojasnil pred.stav- nik zavoda Ivan Pavline, gre za zelo redek kulturno zgodovinski spomenik, ki datira iz trinajstega stoletja, in ki je delo istih mojstrov kot Žiče in Pleterja. Cerkev so v sedemnajstem stoletju predelali v barok. Spričo tega, da od te mojstrovine do danes praktično ni ostalo druge- ga kot eden ali dva stebra in trhlo pročelje, ki nekako nosi prav tako trhlo streho, bodo dela dolgotrajna, saj računajo, da Im) rekonstrukcija opravljena v kakšnih petih letih, poleg tega pa bo terjala tudi ve- lika materialna sredstva. Rekon- strukcijo bodo opravili v glavnem po fotografijah. Tako so v obeh začetnih etapah porabili okrog 9 milijonov dinarjev. Letos sodeluje pri rekonstrukciji 8 študentov beograjske in 5 študen- tov ljubljanske akademije za upo- dabljajočo umetnost, ki bodo delali od 5. julija do konca avgusta. Na dvorišču' gradu z najštevilnejšimi arkadami v Evropi, ki ga obnav- ljajo vzporednb s cerkvijo ob fi- nanciranju medobčinskega zavoda v Ljubljani, se tako nudi nenavaden prizor, kakršen je recimo žaganje kamna. Vendar pa pri tem ne gre za trd kamen, pač pa za peščeni kršeč, ki s časom izredno otrdi. Za- nimivo je. da so bili prvotni stebri iz istega kamna. Pri vsem tem je vsekakor razve- seljivo prizadevanje republiškega zavoda za spomeniško varstvo, toli- ko bolj, kolikor bolj je dragocen spomenik, ki hi ga naj vrnili naši kulturi. .\a področju Slovenije je namreč še vse polno objektov, ki s« prepuščeni nadaljnjemu propada- nju, ker jih ni mogoče obnoviti za- radi pomanjkanja sredstev. Kakor povzemamo iz ' razgovora z Ivanom Pavlincem, je samo 2000 zlačenih oltarjev, od katerih je le mali od- stotek takih, ki so lahko deležni obnove. Da gre pri tem vsekakor za velikansko kulturno škodo, je očitno. Toda z nenehnim razvija- njem naše materialne osnove je pri- čakovati, da se bodos razmere na tem področju iz leta v leto vendarle popravljale in da bo mogoče vsaj v glavnem rešiti pred propadom ali uničenjem tiste kulturno zgodo- vinske spomenike, katerih vrednost je največja. dhr OTROŠKA ISKRENOST — Ali bi se lahko ta čas, dokler mama ne skuha kave, igrala? Ona pravi, da zelo radi skačete za hlača- mi! \ . »PA NE ZAMERITE« Celjski Delavski oder bo odprl le- ošnjo sezono s humoristično sati- ičnim kabaretom »Pa nc zamerite«, ci ga je napisal Vlado Smeh. S tem 30 vsaj deloma izpolnjena vrzel, ki jO je v Dogiedu tovrstne literature čutili ne samo v repertoarju tega odra, marveč na gledaliških odrih !>pioh. Humoristično satirični kaba- ret bo zato vsekakor koristna, če ne celo zdravilna pridobitev v tem smi- i>lu, da bo s svojo aktualno, časov- ip ia krajevno determinirano poan- to vnesla v gledališki tok nekaj ti- i'iega duha, ki naj sprosti zaporni- ce icsausti iii h Krati u.smeri širše družbeno razmišljanje k pojavoni. ki ods\'itajo določene slabosti. Ob tej priložnosti, kakor je že v lepi konvencionalni navadi, nekaj besed z avtorjem. Kolikor vem, si se doslej ukvar jal s slikarstvom. Kdaj si pričel pi- sati in kaj te je k temu vzpodbudi- jo? —'Pišetfi pfavzaprav že od osriov? ne šole (poudarjam zato, ker Je pri nas še vedno nekaj ljudi nepisme- nih!) Zaljubljen, nesrečno zaljub- ljen sem bil prvikrat v drugem raz- redu gimnazije. Takrat sem pisal pesmi in svoji izvoljenki poklanjal rdeča jabolka. Intenzivneje .sem pričel pisati šele pred kratkim. Pred dvema letoma sem poslal na neki lazpis tri humoreske. Z njimi nisem uspel. To me je tako spodbudilo, da odtlej pišem razmeroma veliko. Pi- šem scenarije, humoreske, skripte za televizijske oddaje in dela lažje- ga žanra za gledališče. Spričo tegd, da slikarstva verjet- no nisi povsem opustil, me zanima, kaj sodiš o njegovih sodobnih sme- reh? — Sodobno slikarstvo je pogosto tako nerazumljivo kot natakarski račun; četudi ekstremno abstrakt- no, veljajo zanj določene zakonito- sti, ki pa jih avtorji največkrat ne upoštevajo. Kaj obravnava kabaret »Pa ne za- merite?« — Preventivo in kurativo za bo- lezni gostinstva. Nakazanih je tudi nekaj naših specifičnih turističnih problemov. Predvsem pa sem orisal gostinskega delavca, kakršnega vidi naš mali človek. Kakšna naj bi bila vloga humor- ja? — Brez dvoma koristna in potreb- na. Žal še vse premalo cenimo to obliko kritike, ki je nadvse učinko- vita. Pred leti sem objavil karikatu- ro na račun gasilskih veselic. Ured- ništvo časnika je dobilo nad dvaj- set protestnih pisem iz vse Sloveni- je, v katerih so gasilska društva zahtevala popravek. In vsa so meni- la, da smo karikaturo »njihovega« poveljnika pretiravali. Kaj si obetaš od uprizoritve »Pa ne zamerite?« — Da mi ne bodo zamerili! Tvoj konjiček? — Zbiranje domačih anekdot. In kakšna posebna želja? — Jeseni dobim stanovanje. Že- lim, da bi ga dobil v pritličju ali pa vsaj v prvem nadstropju — za- radi vode. dhr Želsld kulturni dom? Žalec bo v bližnji prihodnjosti praktično izgubil svojo edino kul- turno dvorano; S tem bo seveda precej izgubila tudi žalska kultura, saj si končno kulturnega delovanja ne moremo predstavljali brez dvo- rane. Najhuje pri tem pa je to, da ni rešitve dejansko niti v perspek- tivi. Podatki, ki nam jih je s tem v zvezi posredoval Dane Debič, to v celoti potrjujejo. Zgradbo, v kateri je sedanja ki- nodvorana, bo namreč odkupil Ju- teks, s tem, da bo kinopodjetje še nadalje nekaj časa poslovalo. Med- tem ko bodo ostale prostore upora- bili za pisarne ter hkrati dozidali še nekaj novih prostorov, bodo se- danji oder pomaknili za nekaj met- rov nazaj, s čimer .se bo povečala dvorana. Ta dvorana je edina v žal- ski občini, ki ima oder in zato mož- nost uprizarjanja gledaliških pred- stav. Hkrati ima okrog 400 sedežev. Poleg te je sicer v Žalcu še dvora- na s 550 .sedeži v hmeljarskem do- mu, ki pa spričo tega, da je brez odra, služi le konferencam in delno glasbenim prireditvam, v kolikor teh ne moti nepravilno izpeljan strop, ki seka glas. V Žalcu so sicer izdelali poseben projektivni program, po katerem . naj bi hmeljarskemu domu dozida- li prostor za premični oder z zmog- ljivostjo dveh .scen, vendar pa bi investicije po tej idejni zamisli go- tovo presegle 50 milijonov dinar- jev. Tako je ta draga zamisel že v osnovi razbila iluzijo o izgradnji, ker pač ni investitorja. Vprašanje dvorane je še naprej ostalo odprto, čeprav nekateri misli- jo, naj bi po možnosti ostal v ob- stoječem poslopju osrednji kultur- ni prostor komune, ki naj bi v per- spektivi tridesetletnega razvoja do- segla 10.000 prebivalcev, in ki je skoraj že danes pretesen. Docela logično je, da Žalec dejan- sko ne more biti brez kulturne dvo- rane. Zato ne bi bilo umestno, če bi obstoječi oder odstranili. Razvoj Juteksa je na sedanjem prostom gotovo utemeljen in ga navsezadnje predvideva tudi urbanistični načrt, toda ta načrt predvideva tudi grad- njo novega kulturnega domc^ ki naj bi stal nekje v centru Žalca, v bliži- ni današnjega .sodišča. Žal pa tudi ta varianta ne bo izvedljiva. Po ugo- tovitvah vodilnih ljudi za žalski kul- turni dom ne bo sredstev vsaj še deset let. V programu je namreč dokončna izgradnja zdravstvenega doma, nato pa še gradnja nove šole, ki bo terjala nekaj sto milijonov dinarjev. Toda kljub temu bi bilo ustrezno rešitev vendarle treba najti. Vsaj v tem smislu, da bi še pred likvida- cijo sedanje dvorane poiskali kak zasilen izhod. Misliti bo vsekakor tako na gostovanja celjskega gleda- lišča kakor na dejavnost domačih društev, ki bodo na ta način popol- noma paralizirana. S tem pa bodo brez dvoma ustvarjene tudi dolo- goročne posledice, ki jih ne bo mo- goče odstraniti še dolgo potem, ko bo nov kulturni dom že stal. -dhr MIMO OSMOVNIH PRINCIPOV Daiiidanes, ko ustanove ne '>ozniijo samo zakonov o de- ovnih razmerjih, marveč ima- jo v.peljaiie tudi ustrezne služ- be in komisije, ki se ukvarjajo s s[)iejeiiianje,m in odpušča- njem uslužbencev, pravzaprav ni kclove kako razveseljivo, če in tam še srečujemo pojave, ko JC pri zaposlitvi nekoga od- ločilen izključno določen JAZ. Tako se je recimo v neki ^^Ijski kulturni ustanovi zgo- diU). da je vodja kar sam od- ločil o zasedbi nekega delov- n<'ga mesta. Pri tem se je kaj- pak oprl najbrž na svojo avto- l^'t^^to oziroma na občutek, da ie ON vendarle tudi predsed- l'lk - iijpravnega odbora. In če 16 ON ipredseclnik in če imajo ^ ustanovi tudi za to pristojno komisijo, čemii bi bilo tedaj 'po njegovem mirenju) treba 'iiradi enega samega človeka ^Micevati oziroma obveščati J^'iiie teh organov o namestitvi. '^^ ne bo mogel nihče reči. da • ^'•"e Za popolno kršitev uprav-. I'^?« sistema znotraj ustanove.- enostavno trCba postaviti ";pravni odbor pred dejstvo: "'ovariši. s 1. seiijtcnibrom bo- v naši ustanovi ipostavili 'Ji^ to delovno mesto tega člo- H'Ku. Ima ikdo kaj proti?« Bo l'^K'l.ikdo kaj proti? Verjetno l^iijti spričo tega. da jevod- l''V"^^^'""^f' hkrati tudi pred- /'^'nk. upravnega odbora, bi ."^ kaikšnemii članu teziko ,^'^'."('ti kaj proti«. Razmere v 'istanovi. kar zadeva dmiž- ta\"" "P'"'''* ljenje- najbrž niso demokratične - o tem pri- ča navsezadnje tudi docela fa- milijaren odnos do te namestit- ve. Toda bi.stvo stvari dejansko ni v tem, če nekdo sede za neko delovno mesto po zaslugi ne- kega (|K)znanstva ali kaj podob- nega. Bistvo stvari je |)rav v tem. da bi lahiko ta nekdo za- sedel to isto delovno mesto po vsej verjetnosti tudi tako. da bi o t(MJi odločili ustr(;zni orga- ni. -Še zlasti, če je njegova vi- soka strokovnost ustrezna. V KMii primeru pa verjetno brez uradnega razpisa ne bi šlo. to- da konec ikoiuev ni tako huda reč. če se že nekdo priglasi na razpis. S tem ne bi bilo zado- .ščeno samo formalnosti, pač ipa prav tako tudi tistim prin- ci.pom. ki so vendarle v veljavi, ne glede na to. da se razpisi III in tam i)ojavljajo šele po- leni, ko so delovna mesta /c zasedena. Če poteintakcni iistre/ni or- gani v ustanovi praktično ni- majo pomena, ker lahko nj'- liovo funkcijo opravlja en sam člove-k. se poraja vprašanje, če morda ni njihova vloga konrč- iia? Izvoliti neko komisijo za- ri'di izvolitve, da bi jo torej ])ač imeli (podobno kakor ima- mo recimo v stanovali ju kakšne stvari zato. da jih pač imamo), jc očiten nesmisel. In ne samo- to, je hkrati tudi |)odcenjeva- nje samoupravnega sistema v ustanovi. Kako deluje takšne vrste avtokracija« na člane (ielovne^'a kolektiva sj)loh. pa jc <(vc, da sta le imela srečo uživati lepote čudo- vitega jezera. Samo kratek skok z dvotaktnim konjičkom po resnično nevarnih ovinldh soteske Penk, kjer doživljaš tipičnost siptomov morske bolezni, in že sem.pristal nekaj sto metrov nižje Sulzerja v Letušu, kjer podrtijam jezu druguje sleherni dan (posebej pa še ob sobotah in nedeljah) pravi naval kopalcev. Le kaj bi šele tukaj rekla mlada Gradčana! Zelena pro- zornost globokih tolmunov, razgret prod, brzice, bežen lesket vitkih po- strvi in prijeten hlad jelš ter starih vrb. Bele ovčice pa so tiho plavale v neskočni modrini neba, ki se je tu in tam za hip ujela v tihem tol- munu. Kar težko ti je pri srcu, ko se zaveš, "da je to prav7.aprav divje ko- pališče in da ni v bližini objekta, ki bi domačim in tujim gostom še bolj približal lepote Savinje. Pot nas je vodila dalje do Mozirja, kjer se je v kopališču trlo kopalcev. Večina je bila dopustnikov, katerim je v očeh sijal čudovit sozvok pri- jetnega počutja: voda, gozdovi, gore in nebo — kazalo pa je tudi, da se je temu občutju tesno družil prijeten občutek domače, okusne hrane s po- sebnostjo Zgornje Savinjs»ke, to je slastnim želodcem. Nisem mogel po- tešiti poželenja, dokler nisem sam okusil te slasnosti, ki začuda niti ni preveč draga. Utrnila se mi je bežna misel, 2fa- kaj ob divja lepoti Savinjske nima- mo za male denarje priložnostnih bifejev, kioskov, prodajalnic brezal- koholnih pijač in spominčkov, ki so slehernemu dopustniku tako pri sr- cu. Milovan Gospavić in Ante Juračič v razgovoru z našim novinarjem Portorož — enkrat drugače — ne le riviera za tujce PORTOROŽ TUDI ZA DOMAČE GOSTE Tudi Slovensko Primorje je zajel močan val domačih in tujih letoviš- čarjev. Nepretrgana vrsta avtomobi- lov in avtobusov šviga po asfaltirani cesti med Koprom in Portorožom, pa še dalje, dalje. Ni čuda,, če so si tudi Celjani in Posavčani izbrali tu svoj kotiček za oddih na morju. Oglejmo si jih! Prebivajo v pri- jaznem Počitniškem domu sindikalne podružnice OLO Celje, pa še v dveh vi,'eekend hišicah, last sevniške obči- ne. Dom stoji pod položno planoto Beli križ v lepem, s sadnim in okras-^ nim drevjem ter z vinsko trto obda- nem gaju. V komfortno opremljenem domu najdeš vse: 4 sobe z 12 ležišči, kuhinjo s kuhalniki, hladilniki, likal- niki in z vsem gospodinjskim pribo- rom, s kopalnico, kletjo in garažo. Veranda in s platneno streho prekri- ta terasa sta gostom jedilnica in družabni prostor, v potrebi pa tudi dnevna soba. Televizor in dva radij- ska sprejemnika seznanjata letoviš-- carje z domačimi in svetovnimi do- godki. Po telefonu lahko pokličeš zdravnika ali pa katerokoli promet- no linijo. Gostom je na razpolago ves sadovnjak okoli doma od pomla- danskih češenj, hrušk, jabolk in fig do poletnega grozdja. Prehrana je lahko domača v lastni kuhinji ali pa v prijazni ladjedelni- ški menzi tik pod domom. Pa to še ni vse. Počitniški dom ima na vrtu še svo- jo dependanco, zidano iz kamna in lesa s 4 sobami in 14 ležišči in z najpotrebnejšimi pritiklinami. Ves dom premore torej trenutno 26 udob- nih ležišč. V prijaznem sožitju sta tudi ome- njeni dve weekend hišici, ki imata vsaka po 3 ležišča in stojita na do- movem vrtu. Poleg sosedov ladjedelnice s pri- staniščem in pomorsko šolo je s sko- kom čez hrib/cznani morski letoviški zaliv Fiesa. Tik pod domom je tudi avtobusna postaja za zvezo na vse strani. ■ ^' Domovci lahko uživajo tudi vse le- pote Pirana in Portoroža. Celo njiho- vi bari so jim na razpolago, saj je do njih komaj dobra 2 kilometra. Reklame ta dom ne potrebuje, saj je namenjen le za toliko gostov, ko- likor jih premore za užite^k polno le- tovanje. I Splošna obalna plovba nudi vsem počitniškim domovorn posebne ugod- nosti za bližnje' izlete -ob obali, ki . se jih pcsilužuje tudl-4a riom. Doslej so napravili dva uspeta izleta, v Sa- vudrijo in Izolo. , -^.-^air SKRB ZA DOFLISTNIKE Te dni je turis.^Čfia sezona v Mo- zirju dosegla višek- Že lep čas so vse razpoložljive kapacitete oddane in še vedno je naval novih gostov velik. Ni dneva, da bi bilo kakšijo ležišče v vekend hišicah ob Savinji prosto. Največ je gostov iz Hrvatske, Srbije in Dalmacije. Da bi gostje, ki večino dneva prežive ob kopališču, imeli čim boljše počutje, so jim v društveni sobi turističnega društva oskrbeli lepo knjižnico s številnim srbohrvatskim leposlovjem. Se to: v Mozirju so letos izredno zadovoljni, saj so prvič dvsegli dnev- no število nočitev takšno, kot je bilo v. času pred vojno, to. je nad sto dnevno. F. V. Slaba, razporejenost visokošolskih kadrov Občinski odbor .Socialistično i,zveze v Vele- n.iu .jo pred dnovi dočakal »»ujmivo analizo o razporejenepsti visoUp.šoTslčega kadra v gospoiriarstvu i:ifr^ii*f;*.spb(iafških dejavnostih. Bežen pogled nam pokaže, da je v Šaleški dolini 125 ljudi z " visokošolsko izobrazbo, kar pomeini 1,53 odstotokov z ozirom na število zaposlenih. To odstotek pa se v pri- merjavi s prebivalstvom občine zmanjša na 0.56. Zanimivo jp, da jc zasedenost v nego- spodarskih dejavnostih mnogo^ ugodnejša, saj pride na 13,5 delavcev edea z univerzi- tetno izobrazbo, medtem 'k6 jeo bržčas v. bodoče pamagala k smotrnejšemu razvrščanju p^it^potrI'bnega vi.sokošolskega kadra. j ANONIMNI DOPUST Naš poklic je zdrava radoved- nost in pravilna presoja; zato mi pač nikakor ne smete zameriti, če me je kljub dopustniškem ske- lenju v kosteh vendarle zaneslo na službeno povpraševanje in raz- govarjanje v eno izmed podjetij v našem okraju, ki je in ni in vendarle je, čeprav vemo, da ni- kakor ne bi moglo obstojati, če ne bi... Pa recimo, da je uvoda preveč. Prišel sem in junaško potrkal .na vrata. Se enkrat in še enkrat. Potrpežljivost ima svojo mejo, pa. sem pritisnil na kljuko. Globok »naprej« me je vsesal v prijetno zamračeno pisarno vsokega pod- jetja, ki je in ni, in že sem v zelenkastem polmraku razbral re- žeča se obraza dveh uslužbencev skozi razstavljene noge rta pisal- nih mizah. Vsekakor je vljudnost naša de- viza. Torej se predstavim in pov- prašam, če bi lahko povprašal. Joj, kaj juhjšega! Najvljudnejše je bilo še nasled- nje: »Najbrž se šalite! Midva sva,' vendar inženirja.- Vam to kaj po-;" ve?« ' "! Tudi dov.tipnost mora na dan, morda bo omehčala nejevoljo; svojstvenega delovnega elana. »To je opazno že. v di'ži nog!« sem smelo dovtipnil. In začuda. Noge so ostale v istem položaju, le glas se je zvišal za tri oktave in dejal: »Vrata so za vašim hrb- tom odprta«. »Razumljivo^', sem se skušal znajti, »od začudenja sem jih po- zabil zapreti«. In imel sem srečo. Dovtipnost je le načela delavnost ter pripo- mogla k poglobljenemu razgovo- ru. »Kaj bi želeli?« »Kdaj boste pričeli z gradnjo vaše tovarne?« »Takrat, ko vam bomo javili!« »Kako dolgo se že bavite š pri- pravami za gradnjo?« »Od osnutkov do načrtov.« »In koliko dni že imate noge na mizi?« »Od takrat, ko sem odkril, da da naše trgovine prodajajo kvali- tetni »čik-gumi.« »Se to, kdaj greste na dopust?« »Saljivec, na dopustu bova mo- rala garati! Dokler pa čakamo kredit... no saj se razumemo.« Razumel sem, le da bržčas jaz drugače, kot onadva, kajti doslej res nisem vedel, da obstojajo pri nas tudi »luft-company«, ki v zad- njem času perspektivno množe svoj upravni aparat, kajti soban z zelenkastimi roletami je še na razpolago. Odločujoče sem dahnil zadnje vprašanje. »In kako je z OD?« »Zaenkrat še kotiramo na ob- občinski borzi najvišje,« je izve- nel glas. RAZPIS arsikdaj slišimo, da je pri nas nastopila nekakšna hiperprodukci- ja kadrov in zaato nikakor ne mo- remo zameriti padjetju »Galaksija« v mestu X, ki je ta stavek vzelo za moto svojih odnosov do visokošol- skega kadra. »Kaj pa nam že lahko pomagajo ti škrici!« so vedno znova zatrjevali na raznoraznih sejah in tu in tam je kdo še dodal: »jLe plačo hi žrli! A ne?« Podjetje, to se pravi kolek- tiv ni imel v svoji sredini nobenega člana z visokošolsko izobrazbo. Ime- li pa so čudovite izkušnje — naj- manj 200 let stare in prav tako ne- kako zastarele metode ter začuda čudežno proizvodnjo, ki je uspela ostajati vsaj v nekih znosnih mejah določene strpljivosti. »te naši očetje so tako delali, pa mi ne bi? Kd-li!« so vedrio znova po- bijali teoretike, ki so tu in tam de- jali, da je čas, da tudi v podjetje »Galaksija« vstopi član z univerzi- tetno izobrazbo. Čas je tekel in šte- vilčno število sestankov je le do- prineslo bogat sklep: »Takole — razpisali bomo mesto tehničnega direktorja, pa bo volk sit in koza cela. Razpis bo pokazal, da imamo le razumevanje za vse sodobno, na- predno, moderno«. In res. Niti ni bil to majhen raz- pis. O tem nam najzgovorneje pri- ča skorajda deset prošenj prošnji- kov z ustrezajočimi kvalitetami. In ko je lua pristala na zgodovin- sko četrto popoldne, se je sestal upravni odbor, ki je sočasno bil tu- di komisija za sprejem in odpust uslužbencev. Tako pomembne seje pa^ še ni bilo, si je mislil nek član ter muzajoč se uporabil levico in desnico, ki sta se šle molče stavit, da bodo sprejeli ali ne bodo spre- jeli novega direktorja, ki v resnicii najbrž res ni potreben. f Predsednik upravnega odbora je -napravil znamenit uvod. »Takole, tovariši, sedaj pa bo tudi pri nas vse drugače. Razpis že imamo in tu- di ptošenj ne manjka. Toda moram vam povedati že vnaprej, da si le dobto oglejte tistega ekonomista iz sosednjega podjetja, ki nič ne de- la. Prepriča}! sem, da tako jaz kot vi takšnega ne maramo. Ker ga je sprejela vijoličasto ča- stitljiva molčečnost, kar je vseka- kor najbolj zgovoren znak pritrje- vanja, je nadaljeval: »Tovariši, vi- dite, naša sredstva za osebne do- hodke nikakor ne prenesejo dodat- nih obremenitev, posebno pa še ne takih, kjer bi tovariši v službenem času tako zapravljali čas, kot to po- čenja tisti — no — saj veste iz bliž- njega podjetja«. Počasi si je pred- sednik pogledal prisotne. Prikima- vali so. Le France, ki je že lani ne- kajkrat prosil, če bi mu dali eno- letno štipendijo za dosego visoke kvalifikacije, je sedel mirno in ne- kaj premišljeval. Prodoren predsednikov glas ga je vzdramil. »In ti France?« Z(^rznil se je. čez čas pa se je opogumil in dejal: »Ali ne bi kaza- lo, da iz. vrst prošnjikov poiščemo tistega, ki bo najbolje odgovarjal za naše podjetje, kaj?« Večini je ta čudna misel zaprla usta. Le predsednika ni zmedlo. »Vse gre po vrsti. Sedaj smo šele pri uvodu in ti nikar ne propagi- raj!« »Saj ne!« je zavrnil France. Ivan, ki je že leta tehnični direk- tor »Galaksije« pa se je nagnil k direktorju in zaupno zašepetal. »Na, vidiš, saj sem vedel, da bo France delal zgago«.. »Prav si imel,« ga je dopolnil di- rektor. Predsednik pa se ni dal zmesti, »Torej, prošenj je deset. Vse sem prebral in nobena ni kaj posebnega. Nekateri med njimi so novinci, ki so šele pred kratkim doštudirali. O ostalih pa lahko rečem, da nimajo preveč sorodnosti z našo special- nostjo«, t »Specialnost« je bila- tako mehko in božajoče izrečena, da je pritrje- vanje postalo glasno. ^ »In,« že je predsednik zmagoslav- no nadaljeval, »če mi zaupate, me- nim, da ni potreba teh. dolgih pisem prebirati še enkrat. Predlagam, da vse prošnjike zavrnemo iii da v na- šem podjetju ostane kot je«. »Tako je!« so se oglasili vsi razen Ft'anca, ki je prizadeto • gledal pred- se. Sam ni vedel, kdaj je vstal in ne da bi prosil za besedo z*ičel govoriti o prednosti izohmzbe, o potrebi kadrov, o proizvodnji, o uspehih in napakfih in prekiniti sq ga mo- rali, da ne bi prekoračili običajno z.aokvirjene seje. Vsi so bili užaljeni in niso doume- //, kako to, da se nekdo ne podreja večini. In vsi so čutili, kaj bi šele bilo, če bi poleg Franca sedel v upravnem odboru nekdo od teh de- setih prošnjikov, ki imajo ^univerzi- tetno izobrazbo. Sprva jih je ob tej misli streslo in š^le SpozHanje, da so vendarle složni, je vrnilo goto- vost njihovi trdnosti. j Ob zaključku pa je iudv direktor pristavil svojo cfbičajno zaključno besedo, rekoč, da bodo prihodnje leto ponovili razpis, kajti nekako tako predvideva zakon, ki ga je tre- ba spoštovati. In z občutkom spoštovanja so vsi razen Franca enotno odšli v go- stinsko podjetje »Enotnost«, kjer so spoštljivo nadaljevali bogato se- jo. stran 12 CELJSKI TEDNIK številka 34. — 23. avgusta 1963 V nedeljo - vsi v Velenje v nedeljo popoldne bo na velenj- skem gradu tradicionalna tombo- la, ki jo prirejata sindikalni po- družnici trgovskega podjetja >-yel- ma« in »Chrommetal« iz Velerija. Med bogatimi sto in stoterimi do- bitki se bo sreča nasmejala neko- mu s fiatom 750, novo, sodobno spalnico itd. V Velenje pa je tudi lep nedelj- ski izlet, in zato nikai- ne zamudi- te lepe priložnosti, ko boste pri- jetno družili s koristnim (če vam bo sreča naklonjena). Gradijo si vodnjak Za;vaščane v Glinskem je največji problem voda. Vas je dokaj oddalje- na od Ljubečne in vaščanom je poleg preskrbi s pltrto vodo najhujša bo- jazen ogenj, ,ki se mu ne morejo zo- persliavitl. Boj za vodo se je v Glin- skem začel že 1939. leta, ko je požar neusmiljeno uničil šest poslopij. Še- le letos je krajevni skupnosti usp)elo dobiti sredstva za gradnjo vodnjaka in sedaj 'so redki v vasi Glinsko, ki ne bi pomagali s prostovoljnim, de- lom pri gradnji velikega vodnjaka, kateri bo držal okrog 40.000 1 vode. Vodiljak bo v prvi vrsti služil za požarno varstvo, sočasno pa tudi za druge potrebe vaščanov. Doslej so opravili že okrog 800 prostovoljnih ur, pri čemer prednjačijo člani ga- silskega društva. Zal pa nekateri še vedno, nočejo doumeti vrednosti- skupnega dela ter stoje ob strani, čeprav bo ta voda namenjena tudi zanje. S. S. DVOJE NOVIH OBRATOV V Slov. Konjicah bodo v kratkem dokončali gradnjo dveh večjih indu- strijskih objektov, ki so ju pričeli graditi lansko leto. Tako bodo te dni dogradili novo mizarsko delavnico na lesnem obratu. Večji del investi- cijskih sredstev je podjetje vložilo iz lajstnih sldadov, preostali del pa, predstavljajo posojila. Na nekaterih novih| motornih strojih so že pričeli z o^atlovanjem. To je bilo spričo ob- veze za dodatno proizvodnjo vrat za montažne hiše v Skopju ^potrebno. Prav tako pa bo letos KOSTROJ slednjič Je zamenjal stare prostore z novimi, lastnimi. Kolektiv že ko- maj pričakuje selitev, kajti v dose- danjih prostorih jim je sleherna raz- širitev /proizvodnje onemogočena. V. L. RAZSTAVA POHIŠTVA V VELENJU Trgovski podjetji »Lesnina« Ljub- ljana'in >>Velm,a« iz Velenja sta prej- šnji četrtek pripravila za Velenjčane bogatd razstavo sodobnega pohištva ter sobrie in gospodinjske opreme na I. osrtKjVni šoli v Velenju. Razstava bo odprta vse do 1. septem'bra. Na rizstavi, ki nam pokaže vse dosedanje najboljše izdelke naše in- dustrije pohištva in gospodinjske op- reme, je možno le-te komade tudi kupiti. Velenjčani se izredno zani- majo za to razstavo, prav tako pa prihajajo na ogled tudi iz bližin jih in oddaljenih krajev. K. IZ ANKETE O STATUTU Občinski sindikalni svet v Slov. KonjicEth je pred dnevi zbral odgovo- re iz ankete o izdelovanju statutov delovnih organizacij v občini. Na an- keto je odgovorilo nad 20 podjetij in nekaj ustanov. Analiza odgovorov kaže, da je ve- čina manjših podjetij v delovnem za- ostanku s pripravami, saj so šele po- stavila komisije za pripravo osnutka statuta, medtem ko v večjih delovnih organizacijah to delo že dlje poteka in pričakujejo v najkrajšem času iz- delavo osnovnih tez. V večini pod- jetij menijo, da je nujno številne do- sedanje pravilnike prilagoditi seda- njemu stanju ter jih vključiti v sta- tut. Ankete jasno kažejo, da je naj- bistvenejši poudarek dan predvsem prenosu pristojnosti in razmejitvi de- la organov upravljanja v ekonom- skih enotah. Komisija, ki proučuje odgovore, je mnenja, da bodo podjet- ja morala tu temeljiti predvsem na dosedanjih pozitivnih lastnih izkuš- njah in ob vsestranski izmenjavi mi- šljenj ter preučevanju doseženih re- zultatov drugih ipodjetij. Na vprašanje, v čem je ovira, da doslej še niso več storili pri izdelavi statutov, je večina manjših podjetij v odgovor navedla kot osnovni vzrok pomanjkanje strokovnih ikadrov. Prav zato je jasno, da bo prav tem obrt- nim delavnicam ali manjšim podjet- jem potrebna pomoč od občinskih organov, zbornice ali združenj. Prav zanimivo iz ankete je, da podjetja želijo, da bi občinski sindikalni svet organiziral seminar za člane komisij. Kot kaže, bodo takšen seminar imeli v d.rugi polovici septembra. Po ip>o- trebi bodo ta seminar delili na člane komisij iz industrijskih ter obrtnih, trgovskih, gostinskih in komunalnih podjetij. Odgovori na vprašanje, kako so spreminjali ali dopolnjevali sedanja pravila, kažejo, da so redka podjetja enkrat letino prilagajala pravila sta- nju, v večini podjetij pa so pravila več let ostala neizpremenjena. To" pa je bržčas ob tako razgibani pro-* zvodnji in neštetim spremembam lahko osnovni vzrok številnih nepo- trebnih nevšečnosti. Prav zato je ra- zumljivo, da bo v slednjih .podjetjih izdelava statuta trd oreh, saj bo tre- ba večino stvari urediti popolnoma na novo. V. L. Tak kažipot so izdelali sami... BREZ DOBRIH CEST NI TURIZMA v Šmarski občini so zelo ugodne razmere za razvoj turizma. Pred- vsem pa bo potrebno zgraditi ceste. Izredno velikega pomena je že grad- nja ceste proti Roga^ Slatini, ki bo dokončana nekje v oktobru. Dela na- črtno napredujejo in odsek do Šmar- ja bo kmalu povsem asfaltiran. Po- tem ho manjkal samo še odsek 27 km od Mestinja do Kumrovca, da bi se preko šmarske občine križale asfaltne poti proti Zagrebu, Celju, Mariboru in Ljubljani. Čimprej bo I potrebno obnoviti še ta odsek, ker I je izrednega pomena za promet in vzporedno s tem posebej še za turi- zem. Toliko tujcev še nikoli ni pe- ljalo skozi Obsotelje kot letos; cesta je vedno bolj prometna, toda vedno bolj utrujena in .ponekod skoraj ne- sp)osobna za avtomobilski promet. Zadnje čase .so se bolj razgibala tudi šmarska turistična društva, ki se pravkar pripravljajo, da bodo na predlog organizacije SZDL in po sklepu občinske skupščine ustanovile občinsko turistično zvezo, ki naj ko- ordinira in usmerja turistično dejav- nost v šmarski občini. Nekatera tu- ristična društva so si skušala sama pomagati. Tako so v Kozjem uredili grajsek razvaUne, kjer so že imeli prvi piknik. V Podčetrtku so pričeli s postavljanjem turističnih kažipo- tov. Tako so V trijezičnem besedilu postavili tablo za Olimje na križišču pri Podčetrtku in podobno za vir- štanjslci kmečki dvor na križišču v Golobinjeku. Popotnikom so tako oz- načbe nedvomno zelo dobrodošle in bi jih potrebovali še več. Vendar se moramo zavedati, da so za razvoj turizma potrebne urejene ceste in na to bo potrebno v investicijski politiki računati. s. Konjičani za prizadete v Skopju Za iponesreičence v Skopju so na območju konjišike ai>čine zbrali v denarju že okoli sedem milijonov dinarjev. Velik del od te vsote od- pade na enodnevne zaslužike delav- cev v delovnih organizacijah, nekaj pa so podjetja pris,pevala tudi iz lastnih skladov. Razen tega so pre- cej n-abrale tudi organizacije SZDL in RK, ki so nabiralno aikcijo vodile na terenu med kmeti in obrtniki. Dve največji podjetji v občini, to je >KONUS« v Slov. Konjicah in Tko v Zrečah s bilo iia obmtK'ju matičiiefCa urada Brežice rojenih 5 deklie >ii 4 dečki. POROKE: Moian Jožef, mizarski pumornik iz.Trbe- ža 22 in Godler Emilija, uslužbenka iz Gor. Lenarta 74. SMRTI: Veršec Andrej, pose!>tnik iz Vitne vasi 15, umrl dne 14. 8. 1963 v bolnici, star 74 let. Račič' Jože, posestnik iz Dol. Pirošice 10, nmrl dne 14. 8. 1963 v bolnici, star 57 let. Dernač Franc, kolar iz Gor. Lenarta 7, umrl dne U. 8. 19*5 v Gor. Lenartu 7, star 57 let. Braitanič Ana, poljedelka iz Buikošeka 54, umrla dne 14. 8. 1963 v Bukošekii 54. stara 61 let. 9 USPELO GASILSKO TEKMOVANJE Ves ta teden praznuje gasilsko društvo v Slovenskih Konjicah 90- letnico obstoja. Za uvod v to slavje je bilo v nedeljo v Slov. Konjicah okrajno tekmovanje terenskih ga- silskih društev iz vsega celjskega okraja. Sodelovalo je 14 gasilskih društev. Najboljši uspeh in največ točk je doseglo gasilsko društvo iz Krške vasi pred društvi iz Gaberja. Slov. Konjic, Senovega, itd. Tekmovanje, ki je bilo največje te vrste v okraju, je bilo zelo dob- ro organizirano in je kljub dežju, ki je motil tekmovanje, zelo dobro po- tekalo. Proslavljanje visokega jubileja bo zaključeno v nedeljo, ko bodo jav- nost seznanili s svojim delom in razvili pionirski prapor. Gasilske- mu društvu v Slov. Konjicah želi- mo vsi pri njegovem delu še veliko uspehov. M. A. 25 LET PLODNEGA DELA Pred dnevi so gasilci v Prožinski vasi skupaj z gasilci sosednjih ga- silskih društev proslavili petindvaj- seto obletnico obstoja gasilskega društva, ki je bilo ustanovljeno 1938 leta. Proslave, bila je pod pokrovi- teljstvom Krajevne skupnosti Što- re, so se udeležili številni vidnejši predstavniki. Na proslavi je društvo sprejelo pokal pokrovitelja v pria- nanje za svoje 25-letno delo. Gasil- ska zveza je pa odlikovala 19 članov s srebrno in bronasto značko. Gasilci iz štor, Gaberja, Teharja in Ljubečne so izvedli kombinirano vajo na objekte v vasi. Preizkusili so obrambni načrt, ki so ga izdelali domači gasilci. Vaja je uspela, kar dokazuje visoko strokovno sposob- nost sestavljalca načrta in izvajal- cev. V GRADBENIŠTVU IN LESNI STROKI PREMALO VAJENCEV Medtem ko bodo kovinarska pod- jetja konjiške občine sprejela nad 40 vajencev od tega največ TKO Zreče in KOSTROJ, pa je občutno nezani- manje za ipoklice v lesni industriji in gradbeništvu. Lesni oibrat v Slov. Konjicah išče 10 vajencev, ki bi se izučili za mizarje, večje število pa bi potrebovali v gradbeništvu in sicer za zidarje in tesarje. Toda zaenkrat je premalo prijavljencev za te stroke. Se o slabi preskrbi mesa v Šmartnem ob Paki Tovariš urednik! Zadnje čase se gospodinje iz Šmartnega pb Paki vedno bolj pri- tožujejo na račun preskrbe z me- som. Mesnica spada pod KZ Šo- štanj, odkoder ga vozijo vsako sre^ . do in soboto. Zadnje čase je pa t:Q' začelo zelo pešati. Meso vozijo pos^r no — celo ob osmih. Pripominjam* .^^ da je bila prej v Šmartnem samo- ^ } stojna klavnica in je bilo mesa ved- no dovolj. Sedaj pa prihaja meso pozno in včasih takšno, da ga je treba takoj uporabiti, ker je že sta- ro. Ce je šoštanjska zadruga prev- zela mesnico, bi morala prevzeti tu di odgovornost za solidno in pravo- časno preskrbo z mesom. Opaziti je tudi, da v času, ko ljud- je stojijo pred zaprtimi vrati in po- trpežljivo čakajo, nekateri »znanci« prihajajo in odhajajo z mesom kljub temu, da za čakajoče meso še ni pripravljeno za prodajo. Tudi v hladilniku je vedno rezervirano in spravljeno meso za nekatere, ki ga, ne da bi jim bilo treba čakati, lahko dvignejo. Kranjske klobase prodajajo na kose po 70 dinarjev, kljub temu, da je cena zanje na ki- logram. Mislim, da nima vsak kos enake teže, razen tega se pa tudi ne- koliko osuši, če je nekaj časa v mesnici. Prosim v imenu vseh gospodinj, naj se uprava mesnice bolj zanima za potrošnike v Šmartnem in jih solidneje preskrbuje. V njenih šo- štanjskih poslovalnicah je to ureje- no pravilneje. I. P. Šmartno ob Paki CESTA, potrebna popravila Tovariš urednik! Pišem vam zaradi ceste pri B'-as- lovčah — odcep Golovšek — Pod- vrh. To jc cesta na dolžini petih ki- lometrov, »ki je v zelo slabem sta- nju. Tamkajšnji prebivalci smo že sami večkrat organizirali p.-ostovolj- ne akcije. Toda to je bilo pred leti. Zdaj se Podvršani sprašujemo, kdaj bo cesta popravljena vsaj toliko, da bo za silo prevozna z motorni- mi vozili. Hmeljarji morajo dobiva- ti premog za sušenje hmelja, več- krat je treba klicati zdravnike k bol- nim ljudem, toda cesta je v takem stanju, da le s težavo vozijo po njej. Marsikdo si je že pokvaril vozilo ali pa je obtičal v blatu. .Vsi upamo, da se bodo pri krajev- ni skupnosti ali pa pri drugih pri- stojnih organih našla sredstva za popravilo te ceste. Matija Izlakar Podvrh iva 34 — 23. avgusta 1963 ev'U*^'*--- CELJSKI TEDNIK Stran 13 ZA VITKE BOKE IN PAS Žene, ki veliko sedijo, marsikdaj potožijo, da se jim na bokih in oko- li pasu nabere nekaj odvisne maš- čobe. Mila dieta — ki izključuje več- je količine kruha in testenin — in pa nekaj vaj vsak večer so zdravilo tej nevšečnosti. Ce upoštevamo še to, da se bomo po taki lahki telo- vadbi počutili mnogo bolj prijetno kot prej, nekaj minut spanj'a res ne bo tako težko žrtvovati. Kaj je to- rej treba storiti: 1. Sedite na tla, skrčite noge in se naslonite nazaj na roke. Stopa- la in dlani imate torej na tleh, zdaj pa se kolikor le morete vzbočite. Telo nato spet sprostite in vajo ne- kolikokrat ponovite. 2. Sedite in z rokami objemite kolena. Potem se pojdite »gugalni- co« ter se zibajte naprej in nazaj. Pri tem vas bodo sicer nekoliko bo- lele trebušne mišice in zadnja plat, pa nič zato. 3. Tudi pri tretji vaji je treba se- sti na tla. Naslonite se nazaj na ko- molce, dvignite noge in »gonite ko- lo«. Cimdlje, tembolje. 4. Stopite v »razkoračno stojo« in stegnite roke vodoravno. Potem obr- nite zgornji del telesa najprej v le- vo, nato pa v desno stran in pri tem pazite, da ne boste obrnili tu- di bokov in nog. Takih vaj pa je seveda še veliko m tudi sami si jih lahko izmislite. ?a tudi obleči se je treba za tako te- lovadbo kolikor mogoče primerno. JC sreči takihle hlačk kot jih ima tele na sliki ne boste dobili! TI NIMAŠ POSLUHAa Sodohiia pedajroi^Mja poudarja ve- lik po men estetske vj-; ki zči- jenia velvko skupino umetniških (l( - javnosti, »rlči^iho, likovno iii lileriir- no vzgojo itd. \»'dvom'ii() ii- u'!as!)ii (mid tu] tisti!) |)(Klr še vedno staršev; ki otroku prav krivično povedo: >ri,nimaiš posluha, zato molči, da ne boš kvaril pesmi. ^To jc i)0|[)olnoma napačno. Ce i^trolc napak poje, ni treba, da je to v zvezi s posluhom. Največkrat g ■ a. p.. >^ , je tako napačno petje samo posle- dica nepravilnega uporabljanja glasilik in petje se sčasortia ])opravi; pri nekom otroka Tiitrcje. pri dru- gam ipa spet -bolj počasi. Cez čas tak otrok ne 'bo niti vedel več. da je nekoč zelo slabo pel. Tudi v šolah še marsikdaj sreča- mo pedagoge, ki otrokom, ki slabo pojejo, prepovedujejo 'peti. Taki otroci se potem učijo .samo teorije, brez kakrš-nckoli povezave z glasibo. Tp je najsigurnejši ijaein. da tak otrok nikdar ne najde poti h glasbi. Od naj nežnejšega otroštva je nam- reč poslušal, da ne zna in ne more peti: to pa lahko zajjusti globoke posledice na nežnem .bitju. Kasneje se lahko primeri, da glasbo skoraj zasovraži, da se zakrkne. da ne pleše, ali pa — da si to sicer želi, pa se iboji, 'ker ve, da o njem vsi vedo »da mirna posiluha«. Vprašaj.mo se zdaj, kaj bi .storili z otrokom, ki 'bi se rodil s slabo razvitiimi nožicami. Bi mu morda tudi prepovedali hoditi, ker pač slabo hodi? Prav gotovo ne! Tako je torej tudi s petjem. Otroci naj. pojejo čimveč, mi pa jih poskušaj- mo vaditi, da bodo peli čimbolj pra- vilno. Vendar ga v to ne silimo. Otrok naj poje v svoje lastno zado- voljstvo, ne jia v veselje drugih. Če pa, bo otrok začutil, da se za njegovo petje zanimajo tudi ostali, ga .bo to še tembolj veselilo. Nekaj je namreč treba vedeti: slabo petje in celo to, »če ne.kdo nima posluha«, kot radi rečemo, namreč ne pomeni, da fak ()trt).k ni iinuziikalen<. Nasprot- no! Lahko je mii.zikaleu celo bolj kot tisti, ki popolnoma čisto pojejo. Otroka je torej treba navajati na muz i ko.'Peti mu oid njegovih prvih dni življenja, ga že pred šolskimi leti navaditi. d<^ tudi sam poje, igrati se z njim otroške igre. ki so polne ritma itd. Pa še nekaj je važno: naj otrok z veseljem poje z drugimi otroki, pa če ludi poje slabo. , I Namerna ali slučajna pomola? Tovariš urednik! Devetnajstega tega meseca sem kupila v trgovini »Logarska« nekaj špecerije. Med drugim jc bilo tudi 20 dekagramov kakaa. Na vsakem zavitku je bila zapisana cena — 60 dinarjev. Tovariš, ki mi je stregel, pa mi je oba zavojčka kakaa zara- čunal 160 dinarjev. Na pomoto sem ga opozorila. Opravičil se je, češ, da je mislil, da je bila v zavojčkih čo- kolada. Kupila sem tudi 20 dek?<- gramov navadnih keksov, ki so po- vsod drugod po 350 dinarjev kilo- gram. Tu pa mi jih je zaračunal po 400 dinarjev. Bila sem tiho in sem si mislila, saj ne gre več kot za de- set dinarjev pomote. Kupila sem še nekaj drugih drobnarij in račun je znašal 870 dinarjev. Ko pa sem pri- šla domov, se mi je številka nena- doma zazdela previsoka. Vzela sem v roke svinčnik in račun in zneske še enkrat seštela. Ugotovila sem, da bi se moral seštevek glasiti na 670 in ne na 870 dinarjev. Tovariš v pro- dajalni se je torej zmotil za 200 di- narjev. Vrnila sem se v trgovino, pa je bilo žc zaprto. Res, da dve sto dinarjev ni ne vem kako velik denar. Toda za ti- ste, ki denar sami služijo, tudi de- set dinarjev mnogo pomeni. Zato me zanima, kako je mogoče, da se nekdo pri enem samem računu to- likokrat zmoti. Milica Hudej, Cinkarna, Celje OH, TI NAŠI SINOVI Mlad fant izbira darilo za svojo deklico. Pa mu ne,pride nič pamet- nega na misel. Zateče se k mami in jo vpraša: »Mami, če bi ti jutri praznovala šest-.'ajsti rojstni dan, kaj bi si že- lela?« »Ničesar drugega,« je bil materin Žalosten odgovor. Družina z dvema otrokoma se je preselila v novo, veliko večje stano- vanje. Ko so nekaj dni za tem vpra- šali devetletnega sinka, kako se v i:ovcm domu počuti, je odgovoril: »O čudovito! Jaz imam svojo so- bo, nioja sestra ima svojo sobo, samo — ta uboga mamica mora še vedno biti z očkom v isti sobi«. »BABY« dobi hove prostoif v Celju že nekaj časa poslu- jeta dve -specializirani trgovini za otroško garderobo in igrač- ke. To sta oddelek krojaškega podjetja »Elegant« »Mojca« in oddelek trgovskega podjei ja »Moda« »Baby«, ki ima sv.ijc prostore tik poleg blagovnic: »Volna«. Obe poslovalnici teli pravzaprav velik problem: pn^ lesni prostori Ki nikakor nr odgovarjajo čedalje večjemu .xru!nctu v obeh trgovinah. To da medtem, ko za »Mojco« vsaj naenkrat še ni kakšne primer- nc rešitve, bo »Baby« vendarle dobilo večje, sodobnejše pro- store. »Naše podjetje«, nam je po- vedal predstavnik »Mode« to- variš Fazarinc, »se je namreč odločilo, da prostore dosedanje »Parfumerije« na trgu V. kon- gresa preuredi v novo posloval- nico »Baby« oddelka. Dela so že v teku in računamo, da. bodo prostori čez kakšna dva mese- ca že nared. Tako bomo v novi specializirani trgovini prodaja- li poleg otroške konfekcije tu- di pletenine in perilo ter seve-.. da igračke, ki jih v. taki trgovi- ni ne srhe manjkaii. V prostfl: rih pa, kjer je Baby sedaj, bo- mo uredili še eno specializira- no trgoviho. To bo poslovalni- ca z usnjeno galanterijo, ki bo imela na zalogi usnjene izdel- ke od denarnic do potovalnih torb. Sedanjo »Parfumerijo« smo se odločili preseliti v dve naši poslovalnici: v »Drogerh jo« in v »Vesno«, ki se s prqcla' jo parfumerijskih izdelkQv\ ze delj časa bavita. Mislimo, da , • bodo s tako rešitvijo zadovdlj^, ni tudi potrošniki«. Specializirani oddelek otroš- kih oblačil »Baby« bo tako tp: rej vendarle dobil nove prosto- re. Potrošniki smo tega resnič- no veseli, zakaj Celje je solid- no trgovino z otroško konfek- cijo, perilom in igračami res- nično potrebovalo. Otvoritev ■ novega poslovnega ■ prostora za- torej z veseljem pričakujemo. -ca Vi in vaš nakit Verjetno ni ženske na svetu, ki bi ji bilo popolnoma vseeno, če ima kaj nakita ali ne. Mnogo redkeje pa se žene vprašujejo, kje, kdaj in kako je treba nositi vse tiste prsta- ne, ogrlice, uhane, broše itd. Najlepši nakit je še vedno pravi nakit. Vendar so cene; ki jih tak nakit ima, večini žena vendarle ne- dostopne. Zato se je v zadnjem ča- su močno uveljavil »lažni« nakit, ki je v nekaterih pogledih celo mnogo bolj praktičen, nedvomno pa bolj dekorativen kot zlat in drag nakit. Vendar je treba nakit pazlji\'o izbi- rati. Treba je voditi račun o garde- robi, o vas samih, predvsem pa o denarnici, seveda. Ce ste športni tio žene, se nikar ne nakitite z vpadlji- vimi dolgimi uhani in prstani z ogromnimi kamni. Pravijo, da bi morale majhne že- ne nositi samo majhen nakit. Nikar ne netiti hkrati uhanov,' ogrlice, broške in še morda celo zapestnice in prstanov. Če nosite naenkrat dva kosa nakita, naj bosta vsaj garnitu- ra. Poleg tega pazite, da broške na večerni obleki ne boste pripeli tako kot ste jo dopoldan na kostim, i. i, kam in kako jo namestite, lahko zelo dopolni njeno vrednost. In še nekaj: nakit poklar.jajse samo tistim ljudem, ki jih dcbr^; po- znate. Le tako boste lahko izbrali tisto, kar najbolj odgovarja tći;'.pc- ramentu osebe, ki jo želite obdariti. S. Kaj je s celjskim javnim kopališčem V teh dneh bo preteklo menda že ravno pet mesecev, odkar so zaprli celjsko javno kopališče, ki je v klet- nih prostorih sindikalnega doma. V Celju je še vedno veliko ljudi, ki so to kopališče redno obiskovali, zato se marsikdo vprašuje, zakaj je kopališče tako dolgo zaprto. Ce gre za popravila, bi jih v tem času menda res žc lahko popravili. NOVA ŠiEVIlKA »MANEKENA« Dolgo smp čakali novo števil- ko Manekena«. Zdaj je končno iz- šla in tembolj smo je veseli zato, ker prinaša nekaj zares prijetnih novosti. Nova številka .Manekena« je dvojina (za julij in avgust), zato ima še vedno pečat visokega polet- ja. Kljub temu pa ni pozabila na prehodne dni v jesen in nam - pred- vsem na zadnjih straneh - prinaša nekaj lepih modelov plaščev. ki jih ibomo oblekli za dni. ko se ibo •lajmočnejše sonce že moralo umak- niti. V >!VIanekenu« je tudi nekaj modelov bluz in kar deset strani predlogov za garderobo naših naj- 'nlajših. Tokrat je viManeken« po- '^krhel tudi za svoje moške bralce in jiim pripravil pravcato revijo italijanski- angleške in francoske "lode. Številka je ipolna tudi naj-- razlionejših ostalih nasvetov: kaj olileči, če nismo naj.bolj pravilne Postave, ikako obdržati vitko linijo itd. ^ako malo se menijo sedanji možje za svoj zunanji izgled,-« je zadnjič vzdihnila neka žena. Pa je bila menda vendarle krivična! Kljub temu, da so možje že od nekdaj manj občutljivi zaradi svoje zunanjosti kot ženske, pa moški tega časa svoje po- jave vendarle ne zanemarja. Res je, da želi biti cenjen predvsem zaradi svojih intelektualnih sposobnosti, malo manj pa ga skrbi to, kaj bodo žene mislile o njegovi nekoliko bolj polni postavi, redkih laseh in razpo- kani koži. Seveda je tem mnogo laže, kol onim, l malo gibljejo, toi'ej nekaj nasvetov: zmanjšajte količino testenin, riža in krompirja in .povečujte obroke zele- njave in mesa. Gimnastika in šport bi morala biti sestavni del življenja vsakega moža. Vsak večer nekaj počepov, globokih priklonov in odklonov ter podobn*^ vaje bodo prav tako pripomogle k vsaj solidnemu, če že ne vitkemu pa- su. Ce ste slabe volje, se sprehodite in ko se .boste zvečer utrujeni vrnili domov, v vas ne bo prav nič več smisla za prepire. Ce kdo kdaj zine kaj o moški koz- metiki, se ves prisoten močnejši spol ponavadi pomilovalno nasmehne. To je pravzaprav razumljivo. Možje po- svetijo največ pozornosti svoji oble- ki in ne obrazu. Mnogi med njimi namreč prav dobro vedo, kakšna ka- tastrofa je, če se barve obleke, kra- vate in nogavic ne skladajo. No, kljub temu pa ne bi bilo treba zane- mariti kože na obrazu, las, gub okoli oči in podobnih malenkosti, ki jih ljudje na drugem opazimo ,vedno prej kot pri sebi. Ce se ustavimo pri laseh: treba jih je prati s šamponom, in ne s pralnim praškom ali milon?iil Proti -^visokemu čelu<< pravijo, da je najboljše zdravilo redna masaža la- sišča, ki pospešuje cirkulacijo krvi in tem krepi korenine las. Večina moških še strinja s tem, da brada v sodobnem življenju ni najbolj potrebna. Zato jo brijejo. Električni brivski aparati so se v svetu izredno dobro uveljavili. Ven- dar nekateri možje trdijo, da z njim niso zadovoljni, ker je koža po britju rdeča in vneta. Pred britjem bi mo- rali uporabiti vodico A, ki brado učvrsti, po britju pa vodico B, ki ko- žo ornehčuje. Te izdelke lahko dobite •v večini naših drogerij in parfume- rij. Uporaba desodoransa je za može prav tako potrebna kot za žene, mor- da za moške celo bolj kot za šibkejši spol. »Solea led-« na primer zapušča komaj opazen von]fem 'p'k*ošeh'ćga' sena in podobno. In nikar ne preti- ravajte!! Osupljiv val sladkih vonjav :.ima nič skupnega z negovanim in prijetnim nadihom. Kaj pa bodo možje letošnjo jesen -in zimo oblekli? ©Suknjič mora biti ali i/ zelo tan- kega — za poletne in prve jesenske dni (šantung in podobne tkanine) — ali pa iz zelo grobega materiala za hladne mesece. Suknjič je nekoliko podaljšane linije in ima samo eno vrsto gumbov. Nosijo se široki in kratiti reverji, ter ne preveč ozke hlače brez manšet. © Plašče ukrojimo iz kamelharja. Dolžina je do sredine kolen. # Pulover je spleten v >^V-« izrez, uporabimo pa boucole, jersey, karo vzorce itd. % Klobuk pa je ozkih krajcev in razmeroma širokega traku, KAKn DOLGO SMEMO PUSTITI HRANO V HLADILNIKU # Jajca — če so umazana, jih nikar ne perite, temveč očistite krpo — smejo ostati v hladilniku tudi po teden dni, # pasterizirano nekuhano mleko tri do štiri dni, # sveži sir, ki ste ga postavili v zaprto posodo, pet do šest dni, # surova riba, ki pa ste ji prej seveda odstranili drob in lu ske, eden do dva dni, # kuhana, pečena ali kako drugače pripravljena riba dva do tri dni, # majhne kose svežega mesa slabše konzerviramo kot velike, te pa lahko pustimo v hladilniku tudi po štiri do pet dni, # pečeno ali spraženo meso spravimo v hladilnik tudi za ne- kaj dni, prav tako salamo in sadje, ki pa ga moramo iz hladilnika vzeti že nekaj časa pred serviranjem, # banan, pomaranč in limon pa v hladilnik nikdar ne dajemo. Stran 14 CELJSKI TEDNIK Številka 33. — 23. avgust^ Kozje ni klonilo Vsak dan je zavijal hladen veter okoli Kozjega. Peščica hišic se stiska v lijaku, .kot bf se hotela ubraniti pred mrazom. Sneg je že pobralo. Spomladansko sonce je vsako jutro posijalo na cerkveni stolp in najdlje ogrevalo ž-andarmerijsko postajo ob križišču cest. Ljudje so bili nemirni in dostikrat govorili o Hitlerju in Nemcih, ki zmagujejo po Evropi. J »Čakajte, vse bo drugače! Kmalu se ibo neka| zgodilo!« tako so priše- petoVali. Nekateri so govorili o Nem- cih kot prijateljih, ki spreminjajo svet. Drugi so pripovedovali o grozo- tah, ki so se dogajale na Poljskem. Nihče ni mogel prav verjeti. Pri Vahčičevih v Kozjem pa so se že nekajkrat sestali prijatelji. Sve- tozar Caporda, čeprav državni usluž- benec, je vedel nekaj več. Včasih se je zamislil in pripovedoval pravo pripovedko o ruskih ljudeh. »Gospo- de ni več, vsi so enaki in carja so že davno pregnali. Tudi pri nas bo ne- koč drugače. Komunisti tako misli- jo«, je skrivnostno povedal. »Nemci so napadalni, Hitler koraka, toda svet ne bo nikoli njegov. Ne verjemi- te, da bo pustil Jugoslavijo pri miru. Kdo bi mu verjel. Lepega dne... Tako so se vse pogosteje sestajali še Franc Jevšnik, Ivan Kunej, dr. Franc Moser, Vilibold Sotošek, Dra- go Cerne, Andrej Sket, Martin Men- ce in Lojze Kremenšek. Vsaj teh voj- na ni presenetila. Nemci so se raz- šopirili v trgu. Vahčičev Tone je skrivaj odnašal puške v skrivališče Kolarjevi fantje so za ostrešje javne tehtnice zložili puške in ročne bom- be, Nemci pa so korakali okoH in tako stražili ,prvo uporniško skladiš- če. Takrat so se Capordovi prijatelji z dr. Moserjem pogosteje pritajeno in previdno shajali. Najbolj zaneslji- vim so pripovedovali: »Saj ne bo ta- ko ostalo. IJpreti se moramo, gozdovi kličejo. Naši fantje niso odložili orožja, pomagati jim moramo? Oni dan smo dobili pošto. Uprli se bo- mo«. Napetost je rasla. Neznani fant- je, pravili so jim Hobčevi bratje, &o prvi prinesli brošure, v katerih je pisalo, da moramo biti složni in enot- ni ter se odločno pripraviti za boj. Kozjanska mladina je željno prisluh- nila. Narodnostna zavest se je kre- pila in mladeniči bi takoj najraje zavihali rokave ter pometali zelence, ki so tičali v žandarmerijski hiši na križišču proti Podsredi. Julijsko sonce leta 1941 je pripe- kalo, ko so žanjice celo na poljih našle letake. Nemci so besneli. Jesen je bila mračna. Ob Sotli so pričeli preseljevati. Mnogi domačini so se umaknili na Kozjansko. H Ko- larjevim so pribežale tri družine. Ne- gotovost se je zagozdila v zavest vseh ljudi. Onemogla bo'le^ina je hromila življenje in ljudje so molčali. Z upa- njem so se ozirali proti zelenemu Bohorju in bili veseli vsakega glasu z javk, od katerih so stekale niti kri- žem po naši deželi. 5na najbližnjih javk je bila pri Jenkovi mami na Pokojniku. Tja so prihajali skriv- nostni obiski. V košari pod krompir- jem je bil zavitek zdravil, drugič spet obleka in .podobno. Mali Gabri- čev Marjanček je bil pogumen in resen fantič. Nikoli se ni ustrašil niti vremena niti noči. Oči so se mu is- krile, ko je prelisičil Nemce in zve- sto prenašal sporočila, obiskoval za- nesljive Igudi in poporosil za ščepec tobaka, za hrano, za ovoje. To je bila njegova težka, življenjska šola. Leto 1942 je bilo leto prve težke preizkušnje za Kozje. Nemci so kru- to udarili, ko so zavohali odporniško razpoloženje prebivalstva. Zaprli so dr. Moserja, Karhna, Sotoška, Sovi- ča, Bogoviča, Kuneja in še nekaj drugih ljudi. Po grozovitem muče- nju v Starem piskru so padli prvi: talci. Toda Kozje ni klonilo. Prelita kri je še bolj razplamtela uporniški ogenj. Čeprav so že čez nekaj dni odgnali še Vahčičeva brata, Golčer- ja, Podlinška in Bračuna. Ti so mo- rali prestati strahote dachauskega ta- borišča, kjer je smrt kosila grozovito žetev morilskega nacizma. Tovariša Golčarja je pogoltnil krematorij. Antoneskova kozjanska četa je 13. avgusta 1942. razbila elektrarno v Bistrem grabnu. To je bil odločen glas upora, ki je Nemce močno pre- strašil. Nič več niso bili varni v^svoji žandarmeriji. Hitro so okrepili po- sadko in se plaho ozirali proti skriv- nostnemu Bohorju in Kozjaku. Najpomembnejši dan za Kozje pa je nedvomno 9. september 1944, ko je 13. brigada Mirka Bračiča obkolila Kozje. Nemci niso stopili v trg vse do 10. decembra 1944. Ljudje so hlastno sprejeli svobodo, vendar vsak čas pričakovali, da bodo Nemci znova navalili. In res! Skupno s po- divjanimi ustaši in Čerkezi so pridrli preko Scitde, pcžigali domove, ubijali in ropali. S posebno naslado in ok- rutnostjo je deloval nemški kozjan- ski župan Steuber. Prisvojil si je najdragocenejši plen in ga pošiljal na svoj dom v Liezen na Gornje Šta- jersko. Tik pred osvoboditvi jo v maju 1945. sta ga aretirala borca Beno Bo- žiček in Alojz Agrež. V Logu so ga zasliševali pri Tovornikovih, sredi Bohorja, v srcu partizanskega upora na Kozjanskem je sprejel pravično sodbo. Kozje je bilo ponovno do- končno osvobojeno: 120 ustašev in Nemcev leži v gomili ob Bistrici. Z ŽAGO NAD KAIVINITI BLOK ... — Tej sliki živ krst ne bo verjel. — Tako sem pomislil v tre- nutku, ko sem pritisnil na sprožilec aparata. Dva postavna beograj- ska študenta akademijs za upodabljajočo umetnost pa sta prav zares z dol.c:o žago rezala velik kamnit blok v pravilni kvader. V Kostanjevici na Krki obnavljajo starodavni samostan in cer- kev. Oboje je velike kulturnozgodovinske vrednosti. Vse detajle obeh istavb bodo obnovili do zadnje potankosti. Kamen, ki ga re- žejo, klešejo, oblikujejo in postavljajo v čudovite stebre, oboke, je enak tistemu, ki so ga uporabili klesarji pred dolgimi stoletji. Celo iz istega kamnoloma je. (KOZERIJA) Odlična iznajdba Nekdo je izumil izredno praktično, učinkovito fn ceneno čistilno sred- stvo. Kar zadeva praktičnost, je le- ta v tem, da je to sredstvo namesto v tubi v navadni celofanski vrečki; v pogledu učinkovitosti deluje takoj, medtem ko je ceneno zato, ker stane samo 180 dinarjev. Gre namreč za čistilno sredstvo z izredno široko uporabnostjo, saj ti odstrani s tek- stila kar tri vrste madežev: mastne, sadne in črnilne. Za razliko od WE- MADA, naslov sicer še ni patenti- ran, vendar je verjetno, da se bo sredstvo zaradi trdnega stanja, v ka- kršnem je, imenovalo FLIKOPUC ali po naše KRPOCIST. Način uporabe je zelo preprost. Predvsem je treba najprej vzeti kr- po, ki je prepojena s kemikalijami, iz vrečke, zmočiti madež, ki ga ho- čemo .odstraniti, ga podrgndti s krpo in ga pustiti pri miru tako dolgo, dokler se ne spremeni v sivkasto be- lo liso. Nato vzamemo krtačo in' kr- tačimo tako dolgo, dokler ne opazi- mo, da so začele izpadati ščetine. Ce nimamo pri roki še druge krtače, se odločimo za kakšno novo čistilno sredstvo, za takšno, ki očisti madeže, kateri nastanejo s čiščenjem made- žev. V našem primeru smo namreč dobili nov madež, ki ga moramo od- straniti, če seveda nočemo, da nam bo svetil z obleko. Nasvet, ki ga pri vsem tem velja O-poštevati, je ta, da pri čiščenju ne smemo biti nervozni, marveč mora- mo zelo neprizadeto opazovati inte- resantne priložnosti, da vidimo, ka- ko posamezni deli obleke spreminja- jo svojo barvo. To pa je spet pose- ben užitek, ki je toliko večji, kolikor kvalitetnejša je obleka. Posebno važno je tudi vprašanje, kako hraniti to dragoceno čistilj, sredstvo. Najbolje je, če ga imany spravljenega v vrečki, vrečko pa kakšni hermetično zaprti škatli, fj ko nam ne more izhlapeti. Ker ^ njegova uporabnost tridesetkratni bi bilo seveda škoda, če bi izpust iz rok priložnost, da si na obleki a redimo trideset prekrasnih madežei Ce vam bo torej kdo to sredst\'( prinesel na' dom, ga brez oklevanja kupite. Cas, ko bomo izumili oble- ko, prepojeno s kemikalijami, na ka^ terih se bo vsak madež raztopil prej, preden bo sploh utegnil na-' stati je daleč. FLIKOPUC pa je pre- izkušen. A. Konica V ZSSR vsako sekundo štiri knjige v Sovjetski zvezi, v kateri danes največ čitajo, kjer odpade na vsa- kega prebivalca 6 knjig letno, na- tisnejo vsako sekundo 4 knjige. Knjižna naklada založb, ki jih je več kot 300, znaša 1,2 milijarde primer- kov! Ce bi vse te knjige postavili drugo k drugi, bi po izračunih ma- tematikov dobili črto, ki bi bila dol- ga tretjino razdalje od zemlje do meseca! Ce bi kak bibliofil hotel imeti vsako novo knjigo, ki v enem letu izide v Sovjetski zvezi, bi nje- gova zbirka dosegla 80.000 knjig. Kajti v Sovjetski zvezi tiskajo knji- ge v večjem številu jezikov kakor kjerkoli drugje na svetu. Samo jezi- kov sovjetskih narodov je 61, knji- ge pa tiskajo v mnogih tujih jezikih. V teku prejšnjega leta so vse knji- ge, ki so bile natisnjene v vseh ru- skih jezikih, tiskali v 32 tujih jezi- kih. NEKATERI... Čudne, prečudne navade in ko- njičke imajo ljudje. Nekateri zbira- jo pepelnike po lokalih, drugi ne morejo mimo zobotrebca, da ga ne bi vtaknili med zobe. O nekem sem slišal, da ima nekaj kompletnih »'na- branih« jedilnih priborov. Krožniki so na srečo gostincev prenerodni za odnašanje, kajti tako odnašanje spo- minčkov namreč ni dovoljeno. Na srečo. Sicer bi kdo začel odnašati tudi mize in stole. Ti vražji spominčki. Bil sem priča majhne nevšečnosti v »samopostrežbi«, ko je neka ženski menda tudi za »spominček«, vzeJs nekaj kock »Argo« juhe in jih spra- vila v žep namesto v košarico, f čudnega pri vseh teh zbiralskih sls- steh. Verjetno je zbirala ovitke4 pa staniol papir. Če bi jih plačak, potem bi kot spominčki izgubili svo- jo vrednost. Bral sem o nekem An- gležu, ki je zbiral policajske čepice, Nekoliko zahtevneje, kajne? Pa vendar ni vzeti vsega za spo- minček, kar se sveti. Tega očitno ni vedela neka ženska v črni jopici, to je pred nedavnim na Otoku pred bloki nabrala skoraj koš vrtnic in drugih rož. Ljubiteljica cvetja se je močno osmešila. Presenetila sta j« dva druga lovca na rože in. zgodilo se je, kar se navadno dogaja samo v komičnih filmih. Prestrašili so se drug drugega in pobegnili na vrat na nos, vsak v svojo stran. Noč ima pač svojo moč. Prav tako sta pobegnila fantiča, ki sem ju srečal zvečer na mostu čez Savinjo in ju nič hudega misleč vprašal, kje sta dobila tako lepe ro- že. Dobri, dobri njuni starši, ki so ju poslali okušat divjo> romantiko nočnega potikanja po parkih in tujih vrtovih. Umazali svoje ime zavoljo nekaj vrtnic ali magnolij, prava reč, kajne? K. A ŠVEDI SE iBODO ZAVAROVALI j Švedi že nekaj časa gradijo podi zemska zaklon.išča, ki so velika kol cele vasi. Gradijo jih nekaj sto me^ tre v pod zemljo in so namenjena z"! zaščito pred nuklearniimi ekspl'O'Z*'" jami. Trdijo, da se bo že leta lahko velik procent švedskega pr^ bivalstva, ki ga je trenutno ok'To ni nobena skrivnost,« je ded^' generalni direktor švedfske civilii^ zaščite.« Mi hočemo le omogočiti žii^' ljenje na zemlji, če bo prišlo do naj' hujšega. ANDREO DORIO BODO DVIGMH^ Skupina potapljačev proučuje ;^ A/ew Yorku možnost, da hi dvigntj\ pred leti potopljeno potniško ladl'^ Andreo Dorio, ki je v globinah ^} lantskega oceana. Napravili so ?^ načrte, kako bi ladjo dvignili s st^^ njenim zrakom. Dosedanji poskup so pa dali kaj žalosten rezultat: * smrtnih žrtev. FRANC KOROŠEC KOSITRARSKA OBRT V NEKDANJEM CELJU (Nadaljevanje in konec) Celjska kositrarska delavnost se pričenja v začetku 17. stoletja s pri- hodom zvonarja Nikolaja Bozeta. Ta je bil brat ljubljanskega zvonarja Johannesa, ki je poleg zvonov vlival tudi kositrno iposodje. Celjski Bozet je brez dvoma prenesel svoje znanje tudi v Celje, kjer je odprl svojo li- varno. Kositrno posodje iz Bozetove livarne se ni ohranilo, prav verjetno pa je, da se pritožba celjskih obrtni- kov nad podjetnimi »laškima vri- njenci« nanaša prav na Bozeta. Drugi celjski kositrarski mojster, ki nam je znan, je Hans Adam Ilam- mer, ki je deloval od leta 1669 pa vse do preloma stoletja in pri kate- rem je bilo v uku tudi nekaj kasneje pomembnih graških kositrarsikih mojstrov. Med njimi omenjajo za gornjo Štajersko pomembnega Puck- kelsheima iz Gradca. Hammerjev sin Anton Hammer (itudi Hammerl) ni samo nadaljeval očetove obrti, tem- več je dosegel tudi čast mestnega župana (Burgemeister), a kot kaže, naslednikov v obrti ni imel. Naslednji celjski kositrar je bil Jožef Gock, ki je vodil svojo obrt skozi vso prvo polovico 18. stoletja in ki je mojstrstvo prepustil svojemu sinu Antonu. Izdelek zadnjega je redki primerek namizne itobačnice za njuhanec, danes razstavljen v mari- borskem Pokrajinskem muzeju. Italijan, Milančan Johann Stretti je pričel v Celju s kositrarsko obrtjo leta 178L Prišel je iz Gradca, kjer si je že prej pridobil pravico dežel- nega mojstra. Vendar je za celjsko kositrarsko oibrt pomembnejši njegov sin, Johann Jakob Stretti, ki je leta 1793 nasledil svojega očeta ter kot zadnji celjska mojster deloval še leta 1824. Niti konkurenca sonarodnjaka Johanna Cerottija, ki se je obrti izučil pri njem, pa 'potem leta 1812 sam odprl svojo delavnico, mu v proiz- vodnji ni mogel škodovati — največ ohranjenih predmetov iz celjskih de- lavnic je prav Strettejevih. Cerotti- ju pač ni drugega kazalo, kot da se je umaknil v Ptuj, kjer ga je v štiri- NekaJ tipov kositrnega posodja XVIII. in XIX. stoletja, kakršnega so izdelovali tudi celjski mojstri. desetih letih 19. stoletja, prav tako kot vso kositrarsko obrt, zadušila pridobitev francoske zasedbe naših krajev — industrijska' proizvodnja porcelana in fajanse. Izdelki celjskih kositrarskih moj- strov po svoji kvaliteti niso v niče- mer zaostajali za izdelki mojstrov v ■ Gradcu, Celovcu ali Ljubljani. Upoštevat^i je namreč treba, da so vsi štajerski kositrarji vlivali svoje vrče, sklede, krožnike, ,pa tudi drob- ni namizni pribor in umjvalne garni-' ture ali svečnike po vzorcih, za ka- tere jim je bronaste modele dobav- ljala cehovska bratovščina v Grad- cu bodisi iz lastnih, bodisi iz avstrij- skih ali južnonemških delavnic. Za provinco, za kar se je južn6 Štajer- sko štelo, iposebne izbire ni bilo, vsakdanji trg s kostrnim posodjem je pač moral slediti določenemu stil- nemu standardiziranju, ki so ga na- rekovala vodilna mesta. Izredna na- ročila po okusu in žepu so seveda izvrševali vedno, v .teh celjski moj- stri niso prav nič zaostajali, le da je bilo teh tu znatno manj, saj so se- potrebe celjskega meščanstva ome- jevale v glavnem le na predmete vsakodnevne uporabe in so kositrno okrasno posodje ali predmete naro- čali in kupovali pri riiimberških, dunajskih ali salzburških mojstrih. Kar še obstoja predmetov, izdela- nih v celjskih kositrarskih delavni- cah, ohranjenih danes v muzejski in redkih privatnih zbirkah, pa nam od- ločno potrjujejo sledečo trditev: Celj- ska kositrarska obrtna delavnost si je ne glede na narodnostno pripad- nost njenih nosilcev ne samo utrdila svoje polumetniško delovanje in se prilagodila razvijajočim se potrebam, temveč je v nemajhni meri tudi do- prinesla k razvoju one umetniške obrti, ki nam posredno preko svojih izdelkov izpričuje progresivnost svo- jih odjemalcev, naprednega celjske- ga meščanstva. , gtevilka 34 — 23. avgust 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 15 TAKO NE GRE NAPREJ Celjski občinski sklad za telesno kulturo je v hudi stiski, je na zadnji seji ugotovil sekretariat občinske zveze za telesno kulturo. Namesto da bi se v sklad redno dotekala ne sa- mo tista sredstva, ki jih je predvidel občinski proračun, marveč tudi ona, ki so jih obljubile gospodarske orga- nizacije, je stanje takšno, da obljubo izpolnjuje le občinska skupščina, do- čim delovni kolektivi čakajo in od- lašajo. Medtem ko je potekalo finan- siranje telesnovzgojnih organizacij doslej brez večjih ali celo brez sle- hernih zastojev, pa zna prav sedaj, ko smo na pragu največje sezone, priti do negodovanj in zmanjševanja minimalne dejavnosti. O tem problemu so razpravljali tu- di člani upravnega odbora sklada. Položaj so hoteli rešiti na ta način, da so vzeli nekaj naročilnic za ogla- se, oziroma za prispevke delovnih kolektivov ter znova šli od podjetja do podjetja in prosili. Razlika je bi- la le v tem, da so taisti ljudje nekoč hodili od podjetja do podjetja, od znancev in prijateljev direktorjev, ter jih prosili za lastne organizacije, tokrat pa za vse skupaj, ne samo za eno, temveč za sklad. Toda, na ža- lost, so tudi ta prizadevanja ostala brez uspeha, oziroma brez večjega usipeha. Ne glede na to se vprašuje- mo, ali je naloga članov nekega or- gana upravljanja, da sami zbirajo sredstva, da sami hodijo od tovarne do tovarne, od podjetja do podjet- ja in se tam postavljajo v čudno vloi^o »»beračev«, kot jim nekateri radi pravijo. Ce bi uveljavili takšno prakso, potem bi prišli še na slabše, kct so bile telesnovzgojne organiza- cije pred leti, ko so bile, vsaj kar tiče finančnih sredstev ,odvisne predvsem od iznajdljivosti njihovih funkcionarjev, od poznanstev, prija- teljev Ltd. Gotovo je samo eno, da člani upravnega odbora sklada za telesno vzgojo niso tukaj za to, da bi sprejeli takšne »funkcije«! Njiho- va naloga, in to zelo odgovorna, je na drugem področju, da zbrana sredstva pravilno razporedijo. Problem je tako pereč, da je treba o njem spregovoriti in pisati. Žalost- no je namreč dejstvo, da še morajo v današnjem času hoditi člani neke- ga organa od podjetja do podjetja in tam prepričevati odgovorne ljudi, da telesnovzgojne organizacije ne mo- rejo živeti, niti. delati brez njihove pomoči, brez denarnih prispevkov kolektivov. Mi sicer govorimo, da je telesna vzgoja sesetavni del sociali- stične vzgoje, da je del družbenega standarda in podobno, toda, ko gre, da bi tej telesni vzgoji zagotovili sredstva za njeno delo, potem vse skupaj odpove. Zato menimo, da je že prišel listi čas, ko bi občinska skupščina lahko sprejela posebno priporočilo ali od- kk, ki bi veljal za delovne organiza- cije in po katerem bi sJednje morale odvajati tudi v ta sklad določen od- stotek sredstev. Ce tak organ, kot je občinska skupščina, ne bo zagotovil rednih sredstev za delo telesnovzgoj- nih organizacij, za redno vzdrževa- nje objektov in zlasti še za gradnjo novih< petem bomo šli na tem pod- ročju nazaj, namesto naprej. Naprej pa bi morali iti z velikimi in hitrimi' koraki, če bi hoteli nadoknaditi za- mujeno! M. B. Udovč-dvakrat prvi v organizaciji celjskoga plavalnega kluba Neptun se je v nedeljo končalo i(i>iib)iško tbkniuvanje pionirjev in pionirk v plavanju. To le.kniovajije je veljalo tuiti za sestavo republiške vrste, ki bo proti koncu mesecu nastop'la na državnem prvenstvu v kopru. V ekipnem ocenjevanju so zmagali mladi plavalci trboveljskega Rudarja, ki so zbrali s 2^7 točk, tretji pa je bil telulozar s "j.V^^ t.čkami. šesti pa celjski .Neptun, ki je zbral 2.881 točk. ^ Od mladih celjskih tekmovalcev se je naj- bolj izkazal t dovč. ki je zmagal v dveh disciplinah in sicer na 400 metrov prosio s čascirf ■>.46.0 ter na 100 metrov prosto v ča- su 1,11.4. Eno prvo mesto in sicer na 100 metrov metuljček, je pripadlo tudi Zlaticu, članu Celulozarja, ki je za to progo potre- boval 1.50.0. TROBOJ REPUBLIK V ATLETIKI V soboto, 24. in nedeljo. 25 tega me- seca bu stadion Borisa Kidriča ponov- no prizorišče zanimivih atlet»ikih borb. V organizaciji AD Kladivarja bo na. nireč v Celju tradicionalni troboj re- publik Srbije, Hrvatje in Slovenije v atletiki. Kakor v soboto, taJio se bo tudi v nedeljo tekmovanje začelo ob pol petih popoldne. Na troboju bodo zbrani vsi najbolj- .ši jugoslovanski atleti, vsaj kolikor ne bodo zastopali svojih republiških barv, bodo startali izven konkurence. Tri okrogle iz flosarskega življenja Tisti dan, ko so se nekdanji sa- vinjski splavarji zbrali na svojem tretjem flosarskem balu na Ljub- nem ob Savinji, je bilo slišati tudi nekaj veselih in okroglih iz flosar- skega življenja. Tri med njimi je povedal Košakov Jože. Čevelj na trnku.,. Bil je flosar, ki je dolg čas na flosu rad preganjal s tem, da je lovil ribe. Na vrvico in trnke ni ni- koli pozabil, kadar se je odpravljal na flos. Ribiške palice ni imel, na flosu je niti ni potreboval. Vsaki- krat je to storil tako, da je vrgel tr- nek v vodo, konec vrvi pa privezal nekam na flos. Ni imel potrpljenja, da bi venomer gledal v vodo in oprezoval, če je riba prijela. Le od časa do časa je pogledal na komaj vidno sled, ki se je rezala za plava- vajočim .flosom. . Tisti dan ni imel sreče. Ribe niso hotele prijemati. Od jeze in neuča- kanosti se je vlegel na splav in za- spal. Premagalo ga je toplo sonce. .J. Flosarjb bi ne bili flosarji^ če bi ne bili vsak hip pripravljeni na kakšno veselo. Ko so videli^ da je njihovega tovariša premagal spanec, so se hitro domenili. Previdno in ne da bi zbudili vnetega ribiča, so mu sezuli en čevelj. Tudi trnek je bil hitro iz vode. Nekaj dela več je bilo, da so čevelj trdno nataknili na trnek. Voda ga ne sme vzeti, so si dejali. In ko se jim je zdelo, da so to delo opravili tako kot se spodo- bi, so trnek s čevljem spet vrgli v vodo. Za flosom se je naredila moč- na brazda, kakttr da bi bila prijela velika riba. Vrvica se je močno na- pela. Nasmejanih obrazov so se zno- va lotili dela in čakali, da se pre- budi njihov ribič. Tudi to se je zgodilo. Morda so ga predramile sanje o velikem uspešnem lovu. Kdo ve. Pretegnil se je in pomel oči. Potem se je ozrl v tisti del flosa, na katerem je bila pritrjena njegova ribiška vrvica. Z očmi ji je sledil do konca. Zdaj je skočil na noge. Oči so se mu zasve- tile. Vendar enkrat, si je dejal sam pri sebi. Gledal je belo in penečo sled, ki jo je risala napeta vrvica. To mora biti velika ... Ce hi zdaj pogledal na svoje to- variše, bi morda zaslutil, da je ne- kaj narobe. Tako pa, nanje je poza- bil, pa tudi tega ni opazil, da je na eni nogi bos. Prijel je vrvico in jo začel počasi, počasi vleči k sebi. Ne sme se pre- nagliti, ' sicer bo ob ribo. Sama za trenutek je popustil. V roki je spet začutil težo. To mora biti velika. Kdor zna, pač zna, si je čisto po tihem izrekel priznanje in hkrati videl nevoščljive obraze svojih to- varišev. Vnovič je začel vleči, poča- si in previdno... še tri, še dva, še en meter... Zdaj, zdaj jo bom imel v roki, tehtal in meril... — Prekleto, se je iz njegovih ust utrgala kletev. Namesto velike in težke ribe, je v roki držal čevelj. Še ogledal si ga ni, temveč ga pri- jel in vrgel daleč v vodo. Flos je počasi rezal valove Save. Nihče ni govoril o velikem »ple- nu«, ne o ribi, še manj o čevlju. Potem so pristali, privezali flos k bregu in se odpravljali v gostilno. — Kje pa je moj čevelj?, je šele zdaj zapazil in vprašal flosar. — Kje neki, so mu odvrnili tova- riši, v Savi vendarJ — V Savi? — Seveda, v Savi, sam si gu vrgel vanjo! — Kaj, je vprašal in zarentačil. — Kaj se le jeziš, saj si ga sam vrgel v Savo. Niti pogledal ga nisi, ko si ga ulovil na trnek... Potem se mu je posvetilo, kaj se je zgodilo, in kako So mu jo zagodli. Ni vedel, ali bi se smejal, ali je- zil. Pa se je še enkrat pridušil, da mu je odleglo, sezul še drug čevelj in ga vrgel v vodo. — Naj bo še ta tam, kjer je prvi! Zdaj so šli v gostilno. Vsi so no- sili težke, okovane čevlje, le eden med njimi je bil bos. Pa so zalili tudi ta dogodek in se nasmejali do solz ... v Strbunk v vodo... Nikar ne mislite, da so bili flosar- ji posebneži, katerim je življenje prizanašalo, zlasti v tistih rečeh, ki jih človek najrajši opravlja v za- prtem prostoru. Tudi oni so morali opravljati svoje, človeške potrebe, .pa. rhaj-Sfu.hili^.na.s.tihem ali'na vodi. Bit je krmnniS, kije imel trdo nogo. Zaradi tega je imel določene težave, kadar je moral na primer na flosu opraviti veliko potrebo. Na- vadno si je pomagal tako, da se jc naslonil na tisto pokončno opo- ro, ki je nosila vesovnik. In da ve- sovnik ni zdrknil z zareze na stržir- ju, so ga ovili z greglco, to je iz hrastovih, gabrovih ali brezovih trt zvitim vencdrn. Pa se je zgodilo, da so se na tem flosu našli flosarji, ki so komaj ča- kali, da so jo lahko komu zagodli. Tudi krmanišu niso prizanesli. Šli so in naskrivaj prerezali greglco. Pustili so jo le toliko, da se je ko- maj držala skupaj. Niso čakali dolgo, ko je moral krmaniš opraviti svojo potrebo. Od- šel je na konec flosa in se naslo- nil ... Potem se je zaslišalo le štrbunk in krmaniš je omahnil v vodo Greglca je namreč pod njegovo te- žo popustila. Kletvice so se pomešale s sme- hom ... Juho v Savo Od Roglice naprej so na flosu tu- di kuhali. Imeli so navado, da so velik lonec zmeraj postavili na eno SI ran, lonec za krompir pa na dru- go. Nikoli se ni zgodilo, da bi juho kuhali lam, kjer je bil prostor za krompir in obratno. Našel se je nekdo, ki, je na račun tega pravila napravil pravo zmeš njavo. Lonca je namreč zamenjal. Tako se je juha kuhala na prosto- tu, ki je bil določen za krompir, krompir pa tam, kjer jezmeraj vre- la mastna juha. Oba lonca, sta bila enaka, zato ku- har ni opazil spremembe. In ko se mu je zdelo, da je krompir že ku- han in da je prišel čas,,ko ga je tre- ba odcediti, je zagrabil za lonec, ga odnesel na rob flosa in začel spuš- čati vodo... Medtem ko je z levo roko držal za lonec, je z desno pri- tiskal na pokrivavko. Tako je od- cejal in odcejal, dokler, mu v loncu ni, ostalo drugega kot — meso. V Savo pa je spustil juho. Spet se je nekdo pridušil; še več pa je bilo tistih, ki so se smejali. M. Božič Več pozornosti športnim gradnjam KaJvor v vscin okraju, tako bi morale fetesnovzgojne organizacije tudi v celjski občini že zdavnaj izipolni"ti obrazce o sedem- Ic tinin per-^pektivnem načrtu razvoja. Delo gre počasi od rok, zamuda pa se veča iz dneva v dan. Kdaj bodo izpolnjeni vsi ob- razci, je težko reči. Se težje pa je odgovo- riti na vprašanje, ali bodo vse številke toč- ne, kajti v mnogih organizacijah nimajo podatkov o stanju aktivnih in strokovnih kadrov, o finaiičnih in material.nih pokaza- teljih in podobno za nekaj let nazaj. .Neka- teri .pravijo. dy bodo mnoge organizacije izpolnile stolpce le s >hišniini< številkami oziroma s približnimi pokazatelji o stanju' od 1959. leta naprej. Zamudo pri sestavljanju obraztev o sedem- letnem perspektivnem načrtu lahko delno opravičimo na račun dopustov, .na račun ča. sa, ki ni printeren za seje in planiranje. SitiT pa U'pajnio. da. bo to počitniško razpo- loženje kmalu *miniio in da bo že v krat- kim izpol.njeiia naloga, ki bi jo morale iz- vršiti, osnovne telesnovzgojne organizacije. Ne glede na to počasnost pa zlasti novo. ustanovljeni svet za telesno vzgojo pri celj- ski občinski skupščini aktivno dela na tem. da čimbolj pouolno in v skladu z vsemi po- trebami sestavi tisto poglavje pliina, ki bo govorilo o investicijah za telesno vzgojo. Ali z drugimi besedami, gre za načrt o grad- nji športnih objektćv. S to dejavnostjo se v celjski občini n«' moremo pohvalili. Bolj kot o tem bi lahko govorili o primerih, ko je šlo za rušenje in odstranjevanje športnih igrišč in podobno, manj pa o novih prido. bitvah, čeprav tudi teh ne manjka. Številike povedo, da -smo na teui področju zaostali, da nam manjkajo igrišča in zlasti še pokriti piostori, da pogrešamo v celjskem mestu osrednji stadion, športni park in slično. Ne gre za tekmo kdo bo koga, toda dejstvo je le eno, da mesto športa in športnrkov v tem pogledu močno zaostaja za drugimi me- sti pri nas in da uživa Celje velik sloves le nu račun atletike. Posebna komisija sveta za telesna vzgojo pri občinski skupščini Celje je že sestavila predlog sedemletnega programa investicij. O njem bo v kratkem razpravljal svet; o njem pa bo veliko govora tud*i drugod, žit*" sti med športnimi in telesnovzgojnimi de- lavci, -an ŠPORTNA TEKMOVANJA V OKVIRU PROSLAV »KOZJANSKO V BOJU« V okviru proslav in prireditev »Kozjansko v boju« bo prirejenih tu- di več športnih tekmovanj. Tako bo- do kolesarske tekme za mladince do 15. leta starosti v nedeljo, 1. septem- bra ob 10. v Krškem, za starejše pa ob 14. uri, prav tako v Krškem. Isti dan z začetkom ob devetih dopoldne bo tekmovanje v streljanju in sicer na strelišču pri Celulozi. Plavalne tekme -bodo 31. avgusta na bazenu v Vidmu, tekme v odbojki pa 6. sep- tembra ob 17. uri v Brestanici. Stre- ljanje na glinaste golobe pa bo 25. avgusta ob 9. uri pri lovskem domu na Trški gori. . • PETA SEKCIJA HDK CELJE Te dni je Hokejsko drsalni klub Celje razširil svojo dejavnost; pod svoje okrilje je namr<'č sprejel teniško sekcijo, katere člani so si pred kratkim uredili začasno igrišče ob Ljubljanski cesti. TaJio dela zd«j v okviru HOK Celje pet sekcij: hokej na ledu, umetno drsanje, kegljanje na ledu, hokej na travi in tenis. Odločitev o pristopu igralcev tenisa HDK Ctlju je bila vezana predvsem na perspek- tivno ureditev celotnega športnega prostora v mestnem parku, kjer bodo poleg umetne- ga drsališča stalji tudi igrišča za tenis. 9 golov na Glaziji Ko se je zdelo, da bodo nogometaši Celja močno uveljavili svojo premoč in zmagali s precejšnjim izkupičkom, je oslabljena vrst-a Kladivarja še bclj pritisnila ter rezultat 2:0 n<' samo zmanjšala, temveč kmalu dosegla še izenačenje. Po zaslugi enajstmetrovke so Celjani še enkrat in zadnjič prišli v vodstvo, ki pa ni veljalo dolgo. Tik pred zaključkom prvega dela "igre je Kladivar dosegel ponovno izenačenje. Začetek drugega polčasa je pripadal XIadivariu. V tem d(»lu igre si je Hri- beriiik, ki je po stanju 2:0 za Celje odšel v obrambo, privoščil sojo akci- jo pred Ostovičev dol. Tu pa je lepo podial in žoga je po Selinškovem stre- lu obtičala v mreži. Zdaj so bili Ce- ljani na tem, da izenačijo. To jim je tudi uspelo. Zadnji del igre je spet pripadel' Kladivarju, ki je dve minuti pred zaključkom tekme dosegel zmago- \iti gol — 5:4. ' Z zasluženo zmago je Kladivar m'č- 110 presenetil, celjski železjliča iii po razočarali. Zdi. se kot da so železni- čarji podcenjevali svoje nasprotnike, to Vilasti še tedaj ko so videli, trebuhih, da bi se ne izdali. Vule je hil prvi. Za nizkim pa- robkom se je ustavil in poklical še onadva. »Kar tule,« je rekel kratko, vmI nož in pričel kopati ležišče za .strojnico. Dare se je ob nJem prilepil k zealji »n pripravil strelivo. Stran 16 CELJSKI TEDNIK številka 34. — 23. avgusta 1963 KJER JE VSE VELIKO Morda je naslov nenavaden, toda upravičen je. Sovjetska zveza, kate- re premier je na obisku v naši domovini, je les dežela, kjer je vse veliko. Začnimo kar. s površino te največje države na svetu, saj znaša njena površina 22 miiljonov in 274 tisoč kvadratnih kilometrov. Po pre- bivalstvu je to država, ki s svojimi 208 milijoni ljudi predstavlja tudi v tem pKDgledu eno največjih dežel na svetu. Kakšne so razsežnosti Sovjet- ske zveze si težko predstavimo. Od sredine Evrope do Kamčatke na skrajnem vzhodu Azije meti po dol- žini nad 900 kilometrov, od Lede- nega morja do Pamara na vročem jugu pa 4500 kilometrov. V Sovjetski zvezi se veličina mani- festira na najrazličnejše načine. To je država, v kateri družno živi^'in gradi socializem 180 različnih naro- dov, ki živijo v 15 zveznih in 19 av- tonomnih republikah Sovjetske zve-; ze. i Tudi podrobnosti kaižejo na odsevi razsežnosti Sovjetske zveze. V Mo- skvi si turisti radi ogledujejo ,»car- ja topov«, top iz starih časov, ki, mu ni para v vsem svetu. Tak je, da se v njegovo cev pokonci postavi 10-let- ni otrok v pokončni drži. Rdeči trg v Moskvi, moskovski metro, dolžina in širina železnic, vse je nekam »-pre- dimenzionirano« za naše pojme in predstave. Papotujmo malo med gospodarski- mi giganti Sovjetske zveze. Deželi i m p. 1500 velikih rek, ki poganjajo gigart-ske hidrcolcktrarne, te pa sioe' ' ■) j dajejo glsant ikr. enf-.-gijo — skupaj nad 261 bilijcnov kilovatnih , I/. ''i';5r.na {:e/.e.ve so mn 2, - Itrat večje) ležišča premega dajejo letno 368 m:ili jenov t en črnega kam- nitega premoga, 14,3 miiljonov tcn lignit?, in 30 milijcnov ton treseta. Kmetijstvo v Sovjetski zvezi je še vedno v razvoju, toda tudi tu so že zdaj na razpcla.go številke cb katerih so roka ob pisanju utrudi. Ped žiii jc 128 milijonov hektarjev. Dežela ima na razpolago 1 mihjon in 900.000 traktorjev za obdelovanje E>olj. Na pašnikih Sovjetske zveze se pase okoli 75 milijonov in 800.000 govedi, 133 mildjonov ovac, U milijonov kcnj. Proizvodnja živinoreje daje 61 miiljonov ton mleka, skoraj 9 mili- jonov ton mesa itd. To so seveda samo nekateri drobci o grandioznosti Sovjetske zveze. Kakor je velika Sovjets:ka zveza, kakor so razsežne njene daljave, ta- ko je široka tudi duša njenih ljudi. Razsežnost in šiirna veje iz pesmi, glasbe, književnosti in heroizma, se manifestira tudi v osvajanju kozmič- nih prostranstev. Širina, preprostost sovjetskega člo- veka je prislovična ... Povzemimo samo nekaj opisov iz raznih časopisov, ki slikajo osebnost prvega državljana, Spvjetsifie ,zveze. Nikite Hruščova. Človek, ki usmerja krmilo največje države na svetu, je v bistvu prav tak v svojem privat- nem življenju, je pravi dedek svojim vnukom, katerim bere pravljice, se z njimi igra in pri tem išče svoje za- dovoljstvo ter počitek. Premier je velik prijatelj knjige, nešteto pesni- tev zna na pamet, rad poje, pleše in se ukvarja s športom. Taki so sovjet- ski ljudje. Nežni in odločni, veseli in resni, igrivi in zagrizeno prizadevni, ponli humorja a hkrati trdni v svo- jih hotenjih. Pri vsem tem so v So- vjetski zvezi ljudje naravnost po- hlepni po znanju. Letno dajejo viso- ke šole v tej veliki deželi okoli 120.000 inženirjev, 200.000 učiteljev, 100.000 fizikov in zdravnikov, 260.000 tehnikov in 125.000 kmetdjskih tehni- kov. V Sovjetski zvezi je 766 univerz, 3300 tehnikumov ter 214.200 osnovnih šol. Da, Scr/jetska zveza je država, kjer je vse veliko... Veliko zaradi pro- stranstva, veliko zaradi veličine lju- di, veliko zaradi neizmernega razvo- ja tega nekdaj globoko zaostalega dela sveta v eno najbolj razvitih dr- žav — domovino socializma. Kr. NOVE HAJNICE NA OBZORJU V New Yorku so pred nedavnim prikazali rdbota, za katerega trdijo, da bo zaradi svojih izrednih sposob- nosti lahko kmalu zamenjal tajnice. Pravijo, da lahko sam prečita napi- sani tekst in registrira ves pogovor, ki ga sliši. Ta čudežni stroj bodo uporabljali za hitro pisanje razgovo- rov. V bližnji prihodnosti bo idealen roboit-.tajin(ica, saj takoj zabeleži te- lefonske pogovore in napiše po na- reku s pomočjo pisalnega stroja, ki ga ima vgrajenega, vse natanko do besedice. Vseeno pa bodimo kar trd- no prepričani, da našiim tajnicam še ne tečejo zadnje minute ... Univerza na Leninovih gričih v IVIoskvi NAJV]GCJ.'\ TATVINA STOLET.IA! Napad na vlak pri Londonu Kot v filmih o Divjem zapadu jc bilo, ko so julija letos maskirani roparji na progi Glasgov—London V Ameriki mislijo snemati film o Michelangelu. Kot vidimo imajo tudi že igralko, ki je slavni Mona Lisi na moč podobna. Kot že dostikrat, ob- stoja bojazen, da bo to bolj film o Mona Lisi kot pa o velikem umetni- ku... napadli in izropali poštni vlak ter odnesli astronomsko vsoto 2.5 mili- jona funtov. To so storili tako, da so na odprti progi pokrili nočni sig- nal »prosto« s cunjo, ter z rdečo lučjo fingirali znak strojevodji »pro- ga zaprta«. Potem je šlo vse kot po loju, angleška banka je bila ob veli- ao sumo. Policija se je vrgla na lov za sto- rilci. Pri tem je doživela tudi pre- cej sramotne neuspehe, med dru- gim tegale: Nek pastir je opozoril policijo, da je na oližnji osamljeni farmi opa- zoval več dni sumljivo živahnost av- tomobilskega prometa, nenavadno veliko ljudi v hiši in da so se naha- jali sumljivi neznanci v tisti hiši tudi po ropu. Policija, kakor je to čudno, ni po- stala pozorna na opozorilo pastirja. Smatrali so ga za nepomembnega človeka, ki se je hotel afirmirati. Pozneje se je izkazalo, da je imel prav in storilci so 12 ur pred priho- dom policije na tisto kmetijo odnes- li pete in denar... No zdaj, nekćij tednov po dejanju, so v Angliji aretirali prve osumljen- ce. Ugotovili so, da gre za sodelova- nje nekaterih poštnih in železniških uslužbencev z roparji. Prvo sled jim je pokazala nenavadna okolišči- na. Roparji so strojevodjo, kurjača in vlakovodjo vklenili v policijske »lisice« take vrste, da je bilo lahko ugotoviti firmo, ki jih dela. Firma je vodila točno evidenco in na osno- vi le-te so prišli do ljudi z neverjet- no veliko denarja, ki ga prej niso imeli. Tako so »lisice«, ki so prived- le policijo na sled, sklenile roke pr- vim osumljencem, od katerih mno- gi že priznavajo rop. Primer je poučen: še tako bistro pripravljen rop in zločin vedno pu- šča za seboj kako sled, na kateri sc storilec ujame. Pozdrav iz Moskve Tri moskovske pionirke vedrih in veselih obrazov po svoje simbolizirajo nov čas in nov duh ki veje v njihovi domovini, simbolizirajo pa tudi ve- der pogled v svetlo bodočnost. ZA SMEH . ZA SMEH v nekem luksuznem hotelu je bil na počitnicah starejši zakonski par. Nekega dne je žena vsa razburjena dejala možu: — »Štiri tisoč dinarjev plačala dnevno, a ti... čitaš ...« Mali Jurček je prišel domov in vprašal mamico: — Mamica, povej mi prosim, od kod sem jaz?« Na mah je bila vsa družina v za- diegi. Niso vedeli, kako naj malčku pojasnijo, kar je hotel vedeti. To neprijetno dolžnost je prevzela te- ta — upokojena profesorica. Pri- pravila je predavanje o razmnože- vanju ptic in čebel. Jurček jo je ne- kaj časa pazljivo poslušal, potem pa je dejal: Teta, samo to bi rad vedel, od kod sem. Moj prijatelj je iz Blatne vasi...« — Zaljubljen sem v vas, je rekel pacient bolničarki, ne bom ozdra- vel, pa če tudi me bodo spustili iz bolnišnice. — Menda res ne boste, mu je od- govorila. Zdravnik vas je videl, ko ste me poljubili, on pa je prav tako zaljubljen vame. Opernega pevca so operirali. — Štejte prosim do deset, mu je dejala sestra, ki je dajala narkozo. Pevec je štel: ena, dva, pet, devet, osem..'. — Toda štejte lepo po vrsti, ga je prekinila sestra. — Kako vendar, če nimam suf- lerja, je ves obupan odgovoril. Ni vse drago kar je lepo — Turistična sezona je, zakaj ma- lo bolje ne uredite svoj vrt? — Jaaah. To pa ni tako enostav no. Za kaj takega je treba imeti denar. Za malo denarja — malo muzike! Tako je zategnil gostinec, ko sem se zmrdnil nad vrtom, ki ni bil niti posut s peskom, kjer so skoraj no ve mize in stoli potrebovali le ne- kaj žebljev in barve. On pa: — Ali veste koliko stane alposo- va vrtna garnitura? — Vroče je na temle vašem vrtu. Pivo mi bo zavrelo na soncu. Ni pri hiši nobenega senčnika? — Jaaah. Kaj ne veste koliko sta- ne taka pisana marela? No k sreči se je temperatura piva izenačevala s temperaturo zraka v avgustovskem poldnevu ... — Zakaj imate pri vas tako nialo gostov ob večerih. Saj se venome: valijo skozi kraj karavane turistov? — Jaaah. Kaj ste slepi? Ne vidite, da nam občina-ne da kredita za ob novo lokala. Lokal mora pritegniti, da, da... pritegniti... Čakal sem pol ure in ničesar do- bit kar sem želel, še tisto ne, kar je ponujal najbolj preprost »zdolgo- časen« jedilni list. Da. Pritegniti! Bil sem v Gradcu. Skoraj ni go- stinskega obrata, ki bi bil tako mo demo urejen kot jih je v Celju cel roj. Lokal, katnor zahajajo boljši gosti, so ravno popravljali. Vhod namreč. Toda skozi opornike in zi- darske odre so v trunu hodili ljud- je. V najboljših oblekah. Toda pri vratih je stal fantič s ščetko v roki: — Oprostite, zidamo. Dovolite, da vam očistim s suknjiča prah. In sedel sem na preprost trd stol, k preprosti mizi, kamor so mi na snežno bel prt položili jedilni list: — Vse je bilo na njem, od čeva- pov, do tirolskih cmokov, od sarme c.o italijanske polente. Poleg klasič- nih zrezkov od Pariza, Dunaja in »narave«. Tokrat sem rekel jaz: Jaaah! In končno komentar k sliki. Pos- netek je s svetovno znanega kopa- lišča Major ca. Kol, po dva lesena obroča in otep slame. Ni vse drago kar je lepo. Tako »marelo« vam na- plavi zadnji hribovski »krovec« za mali denar ali liter »Šiška vina«. Toda pri nas. Aluminij, marmor, trd les, ogledala, kristal. V kuhinji šef, ki nima idej, pri točilnem pultu natakar, ki šteje muhe na kosu ne- pokritega sira... — Jaaah! -ček. Kratke HITCKOCK IN KLEOPATRA Znani filmski režiser grozljivih filmov Hitckock je potem, ko je dokončal svoj film Ptice, izjavil: »Film Kleopatra je igračka proti mojemu filmu. Mnogo težje je nam- reč dva tisoč ptic pripraviti do tega, da letijo v dimnik kot pa spraviti FJizabeth Taylor v objem Richardu Burtonu«. LAŽJI APARATI ZA GASILCE ' Center za znanstvene raziskave Vickers v Angliji je pokazal nov tip aparata za dihanje za gasilce, v ka- terem je vgrajena tudi naprava za označitev prostora, v katerem se na- haja, ki ga nosi. Aparat je težak ne- kaj več kot enajst kilogramov, kar pomeni, da je za celih pet kilogra- mov lažji od standardnih. PRVI MUZEJ ESPERANTAV NAŠI DRŽAVI Na predlog Pokrajinskega odboi ■ esperantistov Vojvodine je v Srem- skih Karlovcih odprt prvi muzej esperanta v .Jugoslaviji. Zbrali bodo vse gradivo o razvoju esperanta pri nas, posebej pa še v Vojvodini. Dr- žavni arhiv pričakuje zato pomoč vseh društev, klubov in posamezni- kov-esperantistov pri zbiranju gra diva. PISMO JAPONSKIH ESPERANTISTOV Pred 18. olimpijskimi igrami, ki bodo videli kar največ znamenito- tisti poslali pisma vsem esperant- skim društvom v svetu. Olimpijado v Tokiu ho obiskalo ogromno ljudi iz vsega sveta. Ja- ponski esperantisti žele, da bi kar največ udeležencev govorilo espe- ranto. Obljubljajo tudi,'da jih bodo toplo sprejeli in jim omogočili, da bodo videli kar njaveč znamenito- sti in zanimivosti. Skrbeli bodo tu- di, da se bodo prijetno počutili.