Poštnina nlačana v cotovli^
Leto XI., št. 287
Ljubljana, petek 12. decembra 1930
Cena t Din
Loravništvo: Ljubltana K.nafljeva ulica 5 - Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126 Insermn oddelek: Ljubljana, Selen« burgovg ul — Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13 - Teletoo št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica
U 2 — Telefon št 190. Račun o r pošt ček zavodih: Ljub« liana It 11842. Praha čisio 7« 1<J0 W en 5* 105 241
Marlnkovič v Atenah
Važne izjave novinarjem o balkanskih in evropskih problemih - Obiski pri grških državnikih - Prvi odmevi Marinkovicevega pota v Grčijo
Atene 11 decembra, A A. Danes dopob n je jugoslovenski minister zu* nHh zadev dr. Marinkovič sprejel na jugoslovenskem poslaništvu grg m tuje novinarje m jim dal izjavo, v kater, praM
m^korsŠ sem, da se nabajam v Ate, r,.,h Moi Doset pa m samo dejanje \ijuu-
s H^ss SrrJSi^S®«
važnosti" tam nimamo dovoli časa aa Di ;SSi skupne interese n.sib obeh
d'S vprašanje novmarjev o verajab tu. SSS t ^tr sestanka , kAeea pomena, ker smo točno vedeli za
razloge otoka gg. Venizelosa in Miha a«
koDufosa v Ankari. Kar se tiče sestanka ST državnikov z grofom Bethlenom pa S na, b, tud, ne bi«,slučajen zaveda, toč se prijateljskih odnošajev med Grčijo in Jugoslavijo, vedeli, da ta obisk ne more biti v nikakršnem nasprotju s temi odno, £h m zato smo vse dom ,eve k, so se po, javile o tem sestanku gledal, s tega vi,
diNa vprašanje, al .se Graja more prteg, niti k sodelovanju, ki obstoj, med agrar nimi državami, je odgovoril dr M rinko.
VI Stvar je preprosta. Evropske države se nahajajo v veliki kriz, m popolnoma pri, rodno ie da čutijo potrebo vzajemne iz* menjave mfsl, o izhodu iz te krizc. N.kdar ni nihče misl:l na boj na kakršnikoli go, sriodarski podlagi. Problem je v tem. da
doseže sodelovanje med agrarnim, in m, , dustnjskinr državam Vse ar smo go« varili na konferencah v Strbskem P esu v Sraaii ra v Varš v,, 'e «se temeljilo na tem. da se doseže sporazum najprej med malim, agrarnim, državam, Zato smo gotovi da bodo vs, zadovoljni s tem, spora, zumi m prav tako tudi Grčija, k, ima odlično zemljepisno lego
J evroDski uniji, glede katere so nov, narji tud. vprašali dr Marinkovica. ie ta
odgovoril:	!
To vprašanje ne zanima samo posamez« t nih držav: celokupna dosedania akcija na tem polju mora roditi kot končni rezultat j evropsko gospodarsko unijo.	^
Na vprašanje novinarjev, kaj je ju, goslovenska vlada ukrenila, da se uresni, čijo želje, izrečene na balkanski'konferen, ci v Atenah, je dr. Marinkovič odgovoril: Balkanska konferenca v Atenah je delo zasebne inicijative in jaz mislim, da mora za enkrat to tudi ostati, ker ne vidim, kaj naj bi vlade morale še storiti. Tej konfe, renči so vlade dale zadostno moralno pod, poro.
Dr. Marinkovič se je nato še nekaj časa razgovarjal z novinarji, nakar se je v spremstvu jugoslovenskega poslanika na« potil v grško zunanje ministrstvo, kjer je posetil zunanjega min stra Mihalakopulosa. nato pa ie skupno ž njim odšel k rami« strskemu predsedniku Venizelosu. s kate« rim je ostal v polurnem razgovoru. Ob 1 je bil dr Marinkovič sprejet v avdijenco nn predsedniku republike Zaimisu Popol« dne sta Venizelos in M halakopulos vrni« la dr Marinkoviču poset, nakar so se vsi trije udeležili čajanke, ki jo je priredil na čast jugoslovenskemu zunanjemu mini« stru francoski poslanik Simons.
Zanimiv francoski komentar
Pariz, 11 dec. M »Pariš Midi« se bavi uvodniki z zadnjimi dogodki evropske polit ke in podčrtava važnost poseta jugo« slovenskega zunanjega .ninistra dr Marin« koviča v Atenah List naglaša da je poset tem večie važnosti, ker sled, neposredno r»c posetin Litvinova v Milanu Ruždi be« ja v Rimu in grofa Bethlena v Berlinu. C caj n L t inrvega pos..a v Milanu ni več nikakega dvoma. Prav tako tudi ni ni« .cakeg. dvoma o zunanji politiki italije in * n stremljenju po ovanju nekake« ga vzhodnega bloka Rim bi rad obkrožil Jugoslavijo in iHče zavezn kov na vseh traneh. Nihče zato ne more zameriti Ju« goslav.,i, če oodvzame Protiukrepe in za« radi ' "Ca bo marsikomu razumljiv poset jugoslovenskega zunanjega ministra v Ate« nah.
Burov o Marinkovičevem posetu
Sofija. 11 dec č Obisk lugoslovenskega zunanjega min stra Mar nkoviča v Atenah ie povzročil prav obširna razlaganja in mnoge komentarje v bolgarski javnosti. Pojavili so se pr, tem nekater, prav fanta« stični komentarji ter je zarad, tega sma« tral bolgarski minister zunanj h poslov za potrebno dati o tej stvari posebno izjavo novinarjem Burov je dejal da znači po« set dr Mar nkoviča v Atenah samo akt j vljudnost. Ministri balkanskih držav b: se moral' sploh č,m pogosteje sestajat Za« to bo tudi on Burov. v kratkem času vr« nil svoj poset ministru Ruždi beiu v An« kari.
Beda k siromaštvo
Pariz, 11. decembra. M. »L'Home L>-bre« objavlja pod naslovom »lezko stanje v Italiji« daljši članek, v katerem naglaša med drugim:
»V Italiji postaja položaj od dne do dne boli kritičen. Službeni komunikeji in demantiji ne morejo prikriti resnice Narod je izčrpan in ga prav nič vec ne ogrevajo navduševalni govori. Musso-lini hodi po potih, ki vodijo v prepad Vendar pa ga notranja kriza fašizma sili, da kaže velesilam dober obraz, ker so zaveda, da morejo edino velesile rešiti Italijo pred gospodarskim polomom. Mussoliniiu ie nujno potreben denar, vsi niegovi poskusi, najeti inozemsko posojilo. pa so se izjalovili. Ponesrečila se je zlasti tudi pot bivšega finančnega ministra Volpija v Newyork. kier je dobil tak odgovor, da so izginili zaanji upi na ameriško posojilo Amerika ;e doslej žrtvovala že težke milijone za italijansko gospodarstvo, toda dogodki zadnje dobe v Italiji silijo ameriške finančnike k opreznosti.
Ker Mussoliniiu ni mogoče najti kreditov, se je odlocij za znižanje državnih izdatkov. Znano je, kako je to dosegel. Vsa javnost je začudeno sprejela njegov odlok o brutalnem znižanju uradniških plač in delavskih mezd. Sedaj se bori Mussolini proti draginji z nerazumnimi ukrepi, ki so v nasprotju z osnovnimi gospodarskimi zakoni.
Dobri opazovalci so vse to, kar se sedaj dogaia v Italiji, že davno napovedali. Fašistični režim bo utonil v svoji lastni krizi in v krizi, v katero je pri-vedel državo. Fašistični tisk naravno ob vsem tem molči, toda ljudje, ki prihajajo iz Italije, pripovedujejo grozne stvari o bedi in siromaštvu širokih mas. Brezposelnost rapidno narašča in zavzema naravnost obupen obseg. Vedno bolj se množe demonstracije lačnih in bednih. Pred par dnevi je ogromna povorka žensk demonstrirala no rimskih ulicah in zahtevala kruha. Policija jih je razgnana z brutalno silo. Nova politična policija je pridno na delu in aretacije se trrnože od dne do dne. Vse to ne more trajati več dolgo, če Mussolini v kratkem nc bo našel izhoda iz te vedoo
Pariški list o naraščanju go pmlarskejp sociabe krize v Italiji - Na^asnejši dnevi za fašistični režim
hujše krize, potem je to začetek njego-veea konca.«
Razorožitev Julijske Krajine
Rim. 11 decembra \1 »Giornale d' Italia« poroča, da bo razorožitev, kakršna ie bila te dni izvršena po nalogu vlade v goriški provinci, izvedena tudi v vseh ostalih obn.ejnih provincah. zlasti na Krasu in v Istri List odobrava ta akrep vlade in poudarja, da je baš ta razorožitev dokaz, kako potreben ie bil ta korak Po raznih skrivališčih'je bilo nakopičenega mnogo orožja in munioiie, očividno namenjenega za atentate in teroristične akcije proti režimu Tudi ostali listi pišejo v tem smislu ter izkoriščajo tudi to priliko za napade proti tujerodnim manjšinam.
Madžarska gospodarska ofenziva *iroti ČSR
Budimpešta. 11. dec. s. V zvezi s skorajšnjim potovanjem ministrskega predsedn:ka grofa Bethlena na Dunaj beleži »Magyar orszag« govorice, da ima Bethtenov obisk na Dunaju razen uliudnostnega namena tudi dalekosežne " trgovsko-politične cilje. Glede na grozečo madžarsVo-češkoslovaško carinsko voino hoče madžarska vlada v Avstriji novec" ti trg za svoje agrarne proizvode. dočim naj bi imeli tudi avstrijski proizvodi na Madžarskem večjo možnost oddaje. Dunajsko potovanje Bethlena bi bilo torej smatrati kot udarec proti Pragi in agrarnemu bloku, ki se ustvarja. Da je ta domneva upravičena, potriuie tudi okoliščina. do bo potoval grof Bethien na Dunaj v spremstvu gospodarskih strokovnjakov.
Preiskava o atentatu na danskega ministra
Kodanj. 11. decembra s. štiri osebe, ki so bile včeraj aretirane v zvezi z atentatom na danskega socialnega ministra v parlamentu, so pri snočnjem zaslišanju izjavile, da je bil? ustanovljena nekako pred tremi meseci organizacija brezposelnih z nalogo, da izboljša njihovo usodo. Sharles Nielsen, ki je streljal, je pričel med zaslišanjem divjati. Izjavil je, da ni imel namena nikogar ustreliti.
		_
BI		
	i	L
Naročnina znaša tnesfečno 25-— Din. za inozemstvo 40.— Dm
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Teleton št 3122. 3123 3124 3125 in 312b. fliaribor: Aleksandrova cesta 13 le»
lefon št 2440 (ponoč, 2582j. Celje. Kocenova ul 3 Teleton št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
ZA GOSPODARSKI PREPOROD
Zgodovinska seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja Dalekosežni sklepi za vse panoge gospodarskega življenja - Velike in
številne olajšave za kmečko prebivalstvo
Beograd, 11. decembra. AA. Danes ob 5. popoldaie se je vršila na dvoru seja mi« nistrskega sveta; seji je predsedoval Nj. Vel. kralj, prisostvovali pa so predsednik ministrskega sveta in vsi gg. ministri ra, zen g. ministra zunanjih zadev dr. Marin, koviča, ki je v inozemstvu
Gg. ministri so poročali o svojih potovanjih po državi. Ministrski svet je vzel v razpravo vsa vprašanja, ki so bila iz« nešena v teh poročilih ter glede najvaž, nejših sprejel naslednje sklepe in navodila za poedine resorne ministre:
I.	Finančno ministrstvo
G. minister financ naj z ozirom na go, spodarske prilike, ki danes vladajo,
1. donese zakon o znižanju osnovne davčne stopnje za zemljarino od 12 na 10 odst. za leto 1931, z veljavo od 1 janu« ar j a 1931;
2 zniža državno trošarino na vino za 50 odst., to je za 50 par pri litru. Pokritje naj najde v povišanju trošarine na pivo in šp.rit;
3.	odredi, da se v obrokih tekom 5 let plas čujejo vsi davčni zaostanki po starib davč« nib zakonih. Izplačan, davčni zneski naj se vknjižijo na račun novih davkov. Za davčne zastanke naj se računa obrestna mera 3 odst. na mesto dosedanjih 6 odst.;
4.	izdela novi monopolskj zakon in po« stopek o monopolskih prestopkih, na pod« 1-gi katerega se bo po novih načelih ugo« t ovil prestopek, pri čemer se bo oziralo na ugovore, ki so bili dozdaj izraženi v pogledu monopolskih prestopkov ;n kazni.
II.	Kmetijsko ministrstvo
Gg. minister financ in minister za kme* tijst\o naj v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo
1.	ukineta izvozno car,no na volno, ta* ko dia bodo ukinjene vse izvozne carine na kmetijske pridelke;
2.	ukineta, v kolikor še obstoja, uvozno carino na kmetijske stroje in piuge, za kar naj si zagotovita potrebno kompenza« cijo;
3.	minister za kmetijstvo naj cim prej izdela zakon, s katerim sc spremen* zakon
0	zemljiškin zajednicah, da se bo olajšala delitev zemljiškin zajedinc m da se bodo večje površine zemlje privedle k intenziv« nejšemu obdelovanju;
4.	podvzame potrebne ukrepe za zbolj« sanje plemenske živine na ta način, da se plemenska živina prvenstveno izbira v dr, žavi sami razen najnujnejših potreb za obnovo krvi. S tem bo omogočena nab-va dobre plemenske živine čim večjemu števi« iu krajev, pomagano pa bo tudi domačim živinorejcem, ker se bo živma nabavljala doma;
5.	minister za kmetijstvo naj podvzame potrebne ukrepe za zboljšanje seiekcijskih semsn, da se bo povečala kvantiteta in popravila kvaliteta produkcije z ozirom na klimatične prilike poedimh krajev in z ozirom na znižanje cen poljedelskih provz, vodov V tem cilju bodo delovale zlasti poedine banovine s svojimi zglednimi po= sestvi;
6.	v svrho regeneracije vinogradov in sad, jereje naj odred', da banovinske dreves« niče in trtnice povečajo nasade sadik in znizajo njihove cene;
7 mmi&ter za kmetijstvo naj pri sestav«
1	jan ju prihodnjega državnega proračuna poveča postavko za podpore kmetijskim zadrugam pri ustanavljanju;
8.	da se znižajo obrestre mere, pod ka, terimi daje Privilegirana agr rna banka po« sojila poljedelcem in da se čim bolj raz, vije zadružništvo v državi, bo država pres pustila dohodke od dividend svojih akcij PAB za leto 1930 tej b nki z naročilom, da ta iznos porabi za podporo zadružni* štvu in za znižanje obrestne mire;
9.	v najkrajšem času naj minister za. kmetijstvo dovrši in >pre_,me zakon o li« kvidaciji agrarnih odnošajev v severnih krajih, kakor tudi zakon o likvidaciji agrarne reforme v južnih krajih, s čimer bi se razen drugega rešilo tudi vprašanje odškodnine za odvzeto zemljo, kakor tudi vpraš nje naknade haka;
10.	izplača naj zaostali hak v Bosni in Hercegovini iz že odobrenih kreditov.
III. Ministrstvo za šume in rudnike
G. minister za šume in rudnike naj
L po zbrani statist ki o gozdnih škodah izdela čimpTej zakon, po k terem bodo že izrečene razsodbe za letošnie in lansko leto ostale netepremeinene, vse st re ob« sodbe pa znižan; progresivno, tako da bo« do odškodnine in kazni za prestopke pred 10. leti popolnoma črt me. Del kazni in odškodnin se bo mogel odslužiti z de'om v gozdnih drevesnicah in v gozdovih sa« mih. Isti postopek se bo izvedel tudi pri imovinskih občinah-
2.	ministrstvu se odobri rešenje št. 3014« 1930, s katerim so odobrene akontac je v lesu domačim žagam. Zakon o zaščiti do« mače lesne industrije naj se čimprej iz« vede*
3.	minister naj sprejme čimprej zakon o izvršitvi čl. 112 zakona o gozdovih, ki se nanaša na Bosno in Hercegovino;
4.	ministru se poveča kredit za razmeji« tev gozdov v Južni Srbiji in v Črni gori za 3 milijone dinarjev, tako da bo moči s potrebnim številom razsodišč končati razmejitvena dela najkasneje v dveh letih;
5.	v svrho pogozdovanja krasa in goli« Sav ter za obnovo rastl nstva naj minister ukrene potrebne mere. Pripravi naj k če«
trtemu delu zakona o gozdovih novelo o pogozdovanju na zasebno pobudo. V kra« jih, kjer je to mogoče, zlasti v vardarski, zetski in primorski banovini, naj se zaseb« na iniciativa pritegne k delu na pogozdo« vanju in naj se po razmerah odstopi do 10 ha zemlje kmečkim domačijam, ki bi v določenem roku to zemljo pogozdile;
6.	takse, predpisane za pašo v gozdo« vih blizu vasi, se znižajo za 50 odst. (na polovico), zadrugarjem pa še za nadaljnjih 50 odst (na četrtino), da se tako da prebi« valstvu pobuda za ustanavljanje pašniških zadrug;
7.	za ureditev hudournikov naj minister izvrši vse potrebno v prvi vrsti v krajih, kjer so ogrožena naselja in nasadi. Obči« nam, ki žele v lastni režiji in z lastnimi stroški zagraditi hudournike, naj se da za izdelavo načrtov in nadzorovanje del brez« plačno na razpolago državno strokovno osobje.
IV. Ministrstvo za zgradbe
Gosp. minister za zgradbe naj:
1.)	odredi banskim upravam, da se delo na cestah izvrši čim bolje in čim pravilneje. V bodoče naj se vrši popravilo cest v dobi, kadar je prebivalstvo najmanj zaposleno s poljskim delom. Delo pri kuluku naj se dodeli čim bližje kraju stanovanja, poljedelcem pa naj se odkupnina za osebno delo zniža kar najbolj in tndi pod povprečno delavsko mezdo v dotičn^m kraja;
2.)	s spremembo zakona o nedržavnih cestah omogoči nadomestovanje pri kuluku, ki naj bo splošno dopustno tudi osebam ▼ starosti od 55 do 60 let. rodbinski člani pa se lahko medsebojno zamenjajo že v starosti od 16 let dalje. Sprememba omenjenega zakona mora tudi vsebovati določbo, da osebe, ki se pošljejo v zamenjavo za odslu-ženje kuluka, ni treba zavarovati pri uradu za zaravovanje delavcev
V. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje
Gosp. mini.--t«r za socijalno politiko in narodna zdravje naj:
1.)	uporabi vsa razpoložljiva sredstva v prvi vrsti za gradbo vodovodov, vodnjakov, cistern itd. v krajih, kjer primanjkuje zdrave pitne vode. V teku prihodnjega leta se mora zgraditi najmanj 650 vodnjakov, v vaseh, 100 vodovodov no vaseh, 160 cistern in ograditi 65 izvirkov;
2.)	posveti vso pozornost asanaciji vasi in gradbi potrebnih bolnic.
VI. Prometno ministrstvo
Gosp. minister za promet naj:
1.)	zniža in prilagodi železniške tarife tn tarife rečne plovbe, da se na ta način olajša prevoz in znižajo cene življenskim potrebščinam, zlasti živilom. Znižanje naj obsega pri daljavi nad 400 km in najmanjši količini 10 ton za žitarice 20 do 45, za otrobe 60, suhomesnato robo 23 odstotkov. Tudi za prevoz umetnih gnojil naj se določijo posebne ugodnosti. S primernim voznim redom naj se izboljšajo zveze obalne plovid-be pri čemer naj se upoštevajo želje prebivalstva. Rečna plovidba naj zniža svojo tarifo za izvoz cerer<'ii za 25 odstotkov. Z nabavo motornih vozil naj se izboljšajo zveze v lokalnem železniškem prometu, da se na ta način ves promet prilagodi stvarnim potrebam domačega gospodarstva.
VII. Ministrstvo trgovine in industrije
Gosp. minister za trgovino in industrijo
na|.) takoj v začetku prihodnjega leta poskrbi za to, da se otvorita podružnici Državne obrtne banke v Ljubljani in Sarajevu;	. . ... , ,
2.)	razvija čim večjo m močnejšo državno intervencijo v cilju boljše organizacije
izvoza ter preko Privil. izvozne družbe, kt bo svoj delokrog razširila tudi na izvoz vina, čim bolj podpira izvoz poljedelskih proizvodov. Temu cilju naj služijo tudi trgovinsko - politične mere v smislu sklepov, sprejetih na konferencah agrarnih držav;
3.) določi s pravilnikom v najširjem obsegu klimatične in turistične kraje, da bi se mogle povsod, kjer je to potrebno, zasi-gurati davčne in carinske ugodnosti za gradbo in izpopolnitev hotelov in penzljo-nov brez ozira na število sob, predvidenih v novem zakonu o hotelski industriji.
Vin. Prosvetno ministrstvo
Gosp. minister za prosveto naj:
1.)	z zakonom in administrativnimi morami razbremeni občine na ta način, da zniža stanarino za učitelje, ki jo morajo plačevati občine, na 150 do 400 Din od dosedanjih 200 do 500 Din mesečno;
2.)	obvezna dobava kurjave za šole ia šolske upravitelje s strani občin naj se olajša na ta način, da morejo občine, ki nimajo svojih gozdov, dobiti potrebni les po režijski ceni in iz državnih gozdov, ali pa dati namesto drv premog.
IX. Notranje ministrstvo
Gosp. minister notranjih del naj:
1.) izdela in sprejme čim prej zakon • organizaciji in delokrogu mestnih in podeželskih občin ter izvede spremembo uprave, kjer to zahtevajo stvarne potrebe;
2) izvrši pregrupacijo občin, kjer se izkaže za to potreba ali kjer prebivalstvo samo izrazi to željo.
X.
Gg. ministri notranjih del, pravde, financ, javnih del ter šum in rudnikov naj:
1.)	takoj po medminištrski konferenci izdajo podrejenim organom potrebna navodila o naglem postopku pri izdaji tapij ▼ krajih, kjer še ni zemljiške knjige;
2.)	minister pravde naj čim prej izdela interkonfesionalni zakon, da se bo v medsebojnih verskih odnošajih zasigurala popolna harmonija in verska strpnost.
*
Končno je bilo na seji ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom sklenjeno, naj se v prihodnjem proračunskem letu izvaja v državnem, v banovinskih in v občinskih proračunih čim večja štednja in omeje izdatki na neobhodne potrebe, ki so v splošno korist.
Glede ostalih vprašanj, ki so bila sprožena na potovanjih gg. ministrov, bodo izdali posamezni ministri primerne odloke v svojem resornem delokrogu. Z zadovoljstvom so bila sprejeta na znanje poročila vseh gg. ministrov o razpoloženju med narodom, ki se z vseh strani izraža v Izrazih vdanosti in zvestobe do Nj. VeL kralja in v navdušenju za stanje, ustvarjeno s kraljevim manifestom od 6. januarja Iu za ureditev države z zakonom od 3. oktobra 1929 ter o duhu solidarnosti in sloge, ki vlada med narodom in v katerem so se združile vse moči naroda brez razlike ra nekdanjo razdvojenost k skupnemu pozitivnemu delu. (Centralni presbiro.)
Zakon o znižanju zemljarme
Beograd, 11. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o znižanju stopn:"& neposrednega davka od dohodkov zemljišč, ki se glasi:
Izvzemaje določbe čl. 27, zakona o neposrednih davkih se plača kot osnovni davek od dohodka zem'jišč v letu 1931 10 Din od 100 Din katastralnega čistega dohodka (doslej 12 Din) Ta zakon stop! v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah.
Krvavi izgredi v Valenciji
Splošna stavka v polnem razmahu - Spopadi med delavci in policijo se neprestano ponavljajo -- Mnogo oseb ubitih in ranjenih
prenesli na pokopališče. Proti večeru se je sestal ministrski svet ter je notranji minister izjavil novinarjem, da po prejetih
Barcelona, 11. decembra d. Splošna stavka, ki se je pričela v torek v Valenciji, se nadaljuje v polnem obsegu. Včeraj zjutraj je več vozov cestne železnicc hotelo zapustiti remize, vendar pa so jih skupine demonstrantov takoj prisilile k povratku, kar je povzročilo spopade z oddelki policije. Na električni vlak last francoske družbe, ie bilo oddanih kljub največji pazljivosti policije več strelov, ki so ranili strojevodjo. Policija je bila pri tem prisiljena rabiti orožje in je bilo več demonstrantov ranjenih. Včeraj je izšel en sam list »Diario de Valencia«, čegar uredništvo se ni pridružilo stavki. List je ostro napadel predsednike sind katov. ki jih dolži. da so edini krivi stavke. Stavkajoči so napadli raznašal-ce lista, jim odvzeli izvode in jih javno sežgali. Socialistično glasilo »E1 Pueblo« je vlada ustavila za nedoločen čas. ker jo je napadal s sramotilnimi izrazi. Mestna posadka in policija sta bili močno ojačeni in so bili oddelki prostovoljcev razvrščeni na strategično važnih točkah mesta. Ponoči so zdravniki obduciralt truplo demonstranta, ki je padel v pouličnih bojih, nakar so truplo brez vsakega spremstva ob svitu
poročilih položaj ni preveč vznemirljiv. Izrazil je upanje, da bo nastalo v par dneh zopet normalno stanje.
Valenc'ja, 11. dec. AA. Splošna stavka ie v polnem teku. Vsa trgovina je prenehala. Po glavnih ulicah se zbirajo ogromne gruče stavkujočih delavcev. Na več mestih je do-šlo do spopadov s policijo. Med spopadi je bilo več oseb ubit h in ranjenih. Policija je zasedla vsa križišča.
Bojazen Švice pred voino
Bern, 11. dec. d. Narodni svet je včeraj odobril vojni proračun za 1. 1931.. ki znaša skupno s krediti za nabavo vojnega mate« rijala okroglo 91 milijonov. V debati je navajal predstojnik vojaškega departemen« ta zvezni svetnik Minger. da obstoja dolž« nost zajamčiti varnost dežele. Prvo jam* stvo je v vzdrževanju vojske. Svetovna vojna je pokazala, da je treba b ti o^re* zen. Ako bi se Švioa razorožila, bi samo nudila povod vojskujočim, da bi prenesli bojišče na njeno ozemlje.
Kralj in vlada za narod
Ljubljana, 11. decembra.
Danes se je vršila pod predsedstvom Hj. Vel. kralja večurna seja ministrskega sveta. Velike in lepe rezultate te s?je objavljamo na drugem mesitu. Sklepi vlade so izrednega pomena, ž njimi je storjen velik korak naprej na potu velike konsolidacijsike ideje, v katere znamenju je naš kralj uvedel novo stari e v državi. Kralj sam je opetovano poudaril in predsednik vlade g. Živkovič je v svojih komentarjih h kraljevemu programu pri vsaki priliki podčrta val, da jugoslovenska misel, ki tvori osnovo vsega našega nacijonalnega « državnega življenja, ne more biti le teorija lepega gesla. Jugoslovenstvo se ne sme izčrpati, da tako rečemo, zgolj na etičnem polju, ono ne znači le odprave plemenskih sporov, v njem m ie izraženo načelo enakopravnosti vseh delov našega naroda in vseh krajev naše domovine. Jugoslovenstvo znaci vec, Znači povzdig široke narodne mase v gospodarskem, socijalnem in kulturnem o/.iru s smotrenim delom za odpravo težav, ki ovirajo napredek naroda, m z zavestnim iskanjem potov tn sredstev, ki naj odprejo delovnemu ljudstvu nove možnosti razvoja.
Zadnje mesece so člani vlade prepotovali vso državo. V neposrednem kontaktu z narodom so mogli točno s X)znati prilike in razmere, videli so, kje so glavne ovire našega napredka, m čuli so mnoge zdrave nazore o potrebnih reformah. Ti sestanki sedaj rodijo svoje sadove. Pristopa se k reformam, ki bodo ves narod navdale z zado-vo';s*"<mi in u+rdile niegovo prepričanje, da je Jugoslavija z državniškimi akti svojega kralja v resnici stopila na pot notranjeea ozdravljenja in končne konsolidacije. Narod pa tudi vidi, da besede, ki jih je cul, niso bile le prazne obljube in da so njegove želje v resnici prišle pred samega njegovega kralja, ki je novo stanje v državi uvedel z devizo, da hoče v neposrednem sodelovanju s svojim narodom rešiti in 07^"'viti t"'i->ifenn domovino.
Sklepi vlade obsegajo celo vrsto
ukrepov predvsem na gospodarskem, a tudi na drugih poljih. Načelo je bilo, v prvi vrsti olajšati življenje malemu človeku. Znižanje zemljanne, trošarine na vino, pocenitev prevoza življenskih potrebščin, likvidacija agrarnih odno-šaiev, olajšanje bremen, ki so jih naložili šolski zakoni občinam, nove ugodnosti pri plačevanju zaostalih davščin, vse to so ukrepi,- ki jih vsi najtopleje pozdravljamo. Proglašeno je načelo največje štedljivosti pri državnem, a tudi pri banovinskih in občinskih proračunih ter je s tem omogočeno sistematično delo za razbremenitev širokih krogov naroda. V zvezi s tem je predvidena reorganizacija naših občin ki bo mogla znatno poenostaviti stroške ter ? ustvaritvijo večjih občinskih teritorijev zboljsati tudi upravo.
Za naš notranji mir je posebne važnosti tudi napoved interkonfesijonalne-ga zakona, ki bo uredil odnosaje med posameznimi cerkvami ter izključil vsako medsebojno borbo.
Opozorili smo tu le na nekatere najpomembnejše reforme, ki so sklenjene in že pripravljene. V ostalem je po današnji zgodovinski seji iz vseh resorov pričakovati novih pobud in novega dela za splošni napredek.
Z enodušnim odobravanjem bo ves narod vzel na znanje ukrepe vlade. Un zaupa svojemu kralju in njegovemu prvemu sotrudnlku. ministrskemu predsedniku, z zaupanjem se obrača tudi do mož ki si jih je kralj izbral za člane svoje vlade S polno upravičenostjo so ugotovili na današnji seji ministrskega sveta, kako zelo ie prebivalstvo z ljubeznijo vdano svoip.mu vladarju in kako se vedno tesneje zbira okrog njega k skupnemu pozitivnemu delu.
Strnjena falanga jugoslovenskega naroda bo pod modrim in smotrenim vodstvom svojega velikega voditelja vztrajala v vzorni discroHni. dokler ne doseže velikega crlia. ponolnega pre-noroda in popolne konsolidacije svoje Jugoslavije.
Tretji poizkus sestave francoske vlade
Mandat za sestavo vlade je dobil radikal Steeg, ki pa tudi nima mnogo upanja za uspeh
Pariz, 11. decembra, s. Predsednik repu« blike Doumergue je poveril mandat za se* stavo nove vlade senatorju Theodoru Stee« gu, radikalnemu socialistu. Steeg je načelo* ma prevzel mandat in bo takoj pričel raz« govore s svojimi političnimi prijatelji in voditelji strank
Pariz, 11 decembra, M. Po neuspehu, ki ga je doživel bivši minister javnih del Laval, je postal politični položaj v Fran« ciji še bolj zamotan, kakor pa je bil ob padcu Tardieujeve vlade. Neuspeh Bar-thouja m Lavala dokazuje, da bo ze'o tež« ko sestaviti koncentracijsko vlado, kakor si jo žele skoro vse stranke, ker ni primer« nega moža, ki bi imel dovolj avtoritete, da bi stopil na čelo take vlade.
Predsednik republike je ime! težavno nalogo poiskati novega mandatorja. Kon« ^ultiral je predsednike obeh zbornic ter razne druge vodilne politike in se končno odločrl za bivšega guvernerja v Maroku in večkratnega ministra Theodtora Steega, ki pripada radikalno«sooialni frakciji.
V političnih krogih pozdravljajo to od« ločitev predsednika republike naglašajoč, da je bila radikalna frakcija ona, ki je vrgla Tardieujevo vlado, in je torej njena
naloga, da sestavi sedaj novo bolišo in zmožnejšo vlado, kakor je bila prejšnja. Prav tako pa dvomijo, da bi Steeg uspel v svoji misiji Boriti se bo moral z ena« kuni težkočami, kakor vsi njegovi predniki in že sedaj računajo, da bo ostal njegov poizkus brez uspeha Vsekakor je dana radikalnim socialistom prilika, da se iz« kažejo.
Ne glede na to se v političnih krogih v glavnem razpravlja o prihodnjem manda« tarju. Vsi politični krogi računajo s Poin« carejem, ki ga smatrajo za edinega cliržav« nika, ki bi mogel po svojem vplivu in svo« ji avtoritet' povesti državo iz sedanje kri« ze. Poleg njega prihaja v poštev edino še Briand, ki pa vsako tako domnevo odkla« nja, češ, da iz zdravstvenih razlogov ne bi mogel prevzeti velike odgovornosti in na« pornega dela, ki je združeno s funkcijo predsednika vlade. Zato se pričakuje, da se bo Poincare pustil končno vendarle pre« govoriti k prevzemu mandata. V nasprot« nem primeru bi moralo priti do razpusta parlamenta ali do sestave izvenparlamen« tarne, morda uradniške vlade, ki bi izved« la nove volitve, ki pa si jih ne želi nobe« na stranka.
Zakaj je Laval propadel
Neuspehu so poleg radikalnih socialistov vzrok tudi levičarske skupine
parlamentarne srede
Pariz, 11 decembra, č. Listi se strinjajo, da je Laval propadel zaradi Tardicuja, če
Pariz, 11. decembra, d. Kakor znano je \ ponedeljek dopoldne zaprosil predsednik republike senatorja Pierre Lavala naj pre« vzame mandat za sestavo nove vlade. Pr« votni namen Lavala je bil, da bi spravil levičarske skupine s pristaši Tardieuja Poslužil se ie zato znane vabe ter jc ponu« dil radikalom in radikaltaim socialistom štiri ministrska mesta, finance, kolonije, mornarico, kmetijstvo in dve mesti držav« nih podtajnikov Ponudba je b"la vsekakor vabljiva, vendar pa je bila vezana na za« htevo. nesprejemljivo za radikale, na spre« jem Tardicuja m enega člana Marinove skupine v novo vlado RadikaLi so dvakrat izjavili, da ne morejo pristati na Lavalo« vo ponudbo, vendar pa Laval ni odnehal. Njegova prizadevanja so se končno po« nesrečila na odporu Hernota in Cail'.auxa Tako je preostala Lavalu samo bivša Tar« dieujeva večina, s katero je hotel ponovno sestaviti vlado Ponudil je Poincareju čast« no predsedstvo, da bi nekoliko ublažil vtis Oustricovega škandala Levičarske skupine pa so napovedale najostrejšo borbo proti Tardieu jevemu kabinetu v novi izdaji. Od« ločno odklonilno stališče radikalov je vpli« valo tudi na levo krilo parlamentarne sre« de in razni politiki teh skupin, v prvi vr« sti Loucheur in Painleve. se niso vdali La« valovemu prigovarjanju, da bi vstopil v tako zvani spravni kabinet. V teh razme« rah je Laval spoznal brezuspešnost svo« jih prizadevanj ter izjavil predsedniku re« pub'ike. da ne more sestaviti nove vlade.
Pariz, 11. decembra. AA. Havas poro« ča, da odklonilno stališče radikalnih soci« jalistov proti vstopu v vlado ni bil edini razlog Lavalovega neuspeha. Laval je imel snoči sestanke z osebami, ki jih je bil po« vabil k sodelovanju. Tem je sporočil svoj sklep, da sestavi vlado brez radikalnih so« cijalistov rn brez Marinove skupine Se« Stanka so se udeležili Laval, Tardieu, Bar« thou, Painleve. Cheron, Magmot, Reynaud, Germam Martin. Flandin, De Juvenel. Po Lavalovem referatu &o izjavili Barthou, Painleve, De Juvenel in Martin, da taka vlada ne bi ustrezala nit' glasovalnemu iz« idu v senatu nit' željam javnosti Zato ne bi mogli sodelovati v taki vladi. Laval je nato vrnil svoj mandat predsedniku repu? Mike.
Krstna slava Nj. Vel. kralja i Film „Na zapadu nič novega" prepovedan
n__.____I 1 1 j____k^V.n * 4 K?a rlon clar<l I	"	*	..
Beograd, ll. decejmbra. AA. Na dan slave Nj. Vel. kralja, to je »v. Andreja, ki bo
13.	t m., bo služba božja in svečano rezanje kolača v dvorski kapeli v Beogradu.
Prisostvovali mu bodo samo povabljeni gosti. Knjiga za vpis bo v maršalatu dvora v Beogradu.
Tudi muslimani odobravajo sedanje stanje
Sarajevo, 11. decembra, n. Bivši narodni poslanec JMO Šalih Balič je Da predlog hercegovin skega prebivalstva sklical za
14.	t. m. veliko ljudsko zborovanje v Mostam. Zbor 3e bo podobno nedeljskemu zagrebškemu shodu izrekel za ohranitev obstoječega režima v državi.
Upokojena generala
Beograd, 11. decembra p Današnji Vojni list objavlja večje število ukazov o imenovanjih in upokojitvah v vojski. Med drugimi sta upokojena pešadijski brigad-ni general Milan Radosavljevič, ki je obenem odlikovan z redom Belega orla III. stopnje, in sodni brigadni general Jovan Jovanovič.
Fordov zastopnik pri ministru trgovine
Beograd, 11. decembra p. Ameriški poslanik g. Prince je danes v spremstvu zastopnika Fordovih tvornic posetil ministra za trgovino g. Demetroviča ter se informiral pri njem o možnosti ustanovitve Fordove tovarne v Jugoslaviji.
Sklicanje splošne razorožitvene konference
London, 11. dec. s. Lord Cecil je v razgovoru z ženevskim zastopnikom »Dailv Heralda« izjavil, da so uspehi pripravljalne razorožitvene konference zadovoljivi, ker omogočajo sestanek splošne razorožitvene konference. Ta konferenca bo največja, kar jih je bilo doslej in se bo po njegovem mnenju vršila v prvih mesecih prihodnjega leta v Ženevi.
London, 11. dec. A A. V spodnji zbornici je minister za zunanje zadeve Henderson odgovoril na vprašanje, kaj ie s poročili o predlogih, ki sta jih stavila Francija in Italija o svojih pomorskih oborožitvah, derson je izjavil, da so pogajanja še vedno v teku in da zaenkrat kaj podrobnega ne more navesti.
Berlinska cenzura se vdala zahtevi narodnih socialistov in prepovedala pacifistični film »Na zapadu nič novega« — Pruska vlada proti
prepovedi
zapadu nič novega« predvajali v držaivnem notranjem ministrstvu članom državne in pruske vlade. Po prvotnih vesteh se je zdelo, da se vlada ne bo vdala zahtevam narodnih socialistov, naj se ta film prepove.
Berlin, 11. decembra, d. Zaradi filma »Na | zaipadu nič novega« je nastala velika politična afera. Gre predvsem za preizkušnjo moči narodnih sociaListov in berlinske po-licige. Narodni socialisti so hoteli predvsem izzvati prepoved predvajanja filma in kakor se je prvotno zdelo, policija ni hotela pripustiti, da bi nastopali v Berlinu kot gospodarji položaja. Ker ao se demonstracije v zadnjih dneh neprestano ponavljale, je berlinski policijski predsednik prepovedal vse javne obhode in zbiranja pod milim nebom. Trditev narodno-soclalističmih listov, da se udeležuje demonstracij velik del berlinskega prebivalstva, je neresničem Demonstrantov je le malo in cenijo njihovo število na približno 6000. V koliko pa ogrožajo splošno varnost, dokazuje dejstvo, da so v včerajšnji noči na visoki železnici, ki vodi iz 'Nollendorferplatza ustavili več vlakov ter ogrožali železniškega predstojnika, ki se je uprl njihovemu početju. Razen tega so narodni socialisti v poznih nočnih urah napadli več pasantov in jih pobili na tla. Včeraj opoldne so film »Na
Berlin. 11. decembra, g. Filmska cenzura je danes popoldne po neskončnih posvetovanjih zaradi ogrožanja ugleda Nemčije pre povedala predvajanja pacifističnega Re-marquejevega filma Na zapadu nič novega«. Prepoved ni prišla nepričakovano, ker je celo vlada v zadnjih dneh posredno zavzela stališče proti filmu.
V nemških demokratskih krogih je ravala prepoved Remarquejerega filma pravo potrtost, ker jo smatrajo za umik državne vlade pred terorjem ceste. Razen tega omenjajo tudi posledice, ki jih bo izzvala ta prepoved v inozemstvu. Notranje-polit5čni razkraj v Nemčiji se je prav zaradi te prepovedi bistveno poostril. Pruska vlada vztraja na tem, da ne gre za film proti ugledn Nemčije, temveč proti vojni. Zato je dolžnost državne vlade, da dovoS predvajanje pacifističnih filmor.
prav poudarja, da je razlog njegovega ne« uspeha spor med posameznimi strankami. »Populaire« piše, da odhaja po včerajšnjih dogodkih Laval kot lahko ranjen, dočim je Tardieu končnoveljavno pobit.
Preiskava Oustricove afere
Pariz, 11. decembra, s. Davi je parlamentarna preiskovalna komisija zaslišala bivšega pravosodnega ministra Pere ta v Tardieu-jevi vladi o Oustricovi aferi. Pereta obtožujejo. da je uvedel 1. 1920, tik pred odstopom kot finančni minister 500.000 delnic Snia Viscosa za notacijo na pariški borzi. V zadnjih štirih letih je prejel baje kot pravni svetovalec Oustrica znatne vsote. Popoldanski listi poročajo, da je Peret pri zaslišanju priznal, da je sprejel v štirih letih 283.000 frankov. Od dneva, ko je bil poklican v Tardieujevo ministrstvo, ni dajal nobenih pravnih nasvetov več ter je vrnil honorar v višini 83.000 frankov, ki odpade na čas njegovega ministrovanja. »Populaire: trdi, da je Peret vrnil ta znesek šele 8. decembra, torej davno potem, ko je bil polom že razkrit.
»Express of Scotland« popolnoma uničen
London, 11. dec. d. Bivši nemški potni« ški parnik »Kascrin Augusta Viktorija« družbe Hapag, ki so ga Ncmci ob zaključ« ku vojne morali izročiti Angliji in ki je od tedaj pod imenom »Express of Scot« land« bil v službi Canadian Pacific Line. ie doletela v pristanišču Blithe katastrofa Na parniku je nastal požar, ki ga niso mo« gli omejiti. Razširil se je s silno brzino in naenkrat je bila vsa ogromna ladja v pla« menih. Eksplodiralo je namreč tudi več tankov s 300 tonami olja Zunanja stena ladje Se je od silne vročine vsa razžarela in so bli mnogoštevilni ognjegasci. ki so skušali požar lokalizirati končno prisilien' zapustiti lad|n ter jo nrenust'ti usodi Ladja »Exprešs of Scotland« ie imela 25.000 tofl ter je bila 1, 1905., ko je bila- spuščena t morje, največja ladja na svetu.
Iz poljskega Sejma
Varšava, 11. dec. č. Narodni demokrati so vložili v Sejmu nujen predlog za kazensko postopanje proti vsem, ki so sodelovali pri aretaciii narodnih poslancev in njihovi internaciji v Brest-Litovsku. V predlogu navajalo predlagatelji, da so pustili aretirance stradati ter so jih razen tega še pretepali.
Varšava, 11. dec. č. Stranke vladnega bloka so vložile nujen predlog, naj se razširijo pravice sejmskega maršala. Interpelacije nai bodo v bodoče podpisane od 30 poslancev, maršal pa naj ima tudi pravico črtati ona mesta interpelacije, ki bi utegnila okrniti v javnosti čast in ugled par a-menta. Kakor vse kaže, bodo o tem predlogu glasovali v Sejmu že v ponedeljek.
Poljska vlada in manjšine
Katovice, 11. decembra, d. Včeraj je bil otvorjen šlezijski Sej,m. Izmed 48 poslancev so bili vsi razon Korfantyja prisotni. Pri razpravi o dogodkih, ki so izzvali nemško noto, je izjavil vojvoda dr. Grazynski v imenu vlade, da volina borba ni bila naperjena v posebnem pomenu proti nemški manjšini. Oblasti so po možnosti izvršile svojo dolžnost in vsi udeleženci izgredov bodo ne glede aa svojo narodno pripadnost kaznovani. Vlada bo v poln! meri izvrševala svoje mednarodne obveznosti za vaj stvo manjšin, obenem pa bo tudi z vso odločnostjo nastopala proti vsem nelojalnim pojavom v zvezi s stremljenji po reviziji meje.
Bančna kriza v Newvorku
Newyork, 11. decembra, g. Ogromna '.n-solvenca, ki se zdi vsekakor samo začasna, je danes povzročila v Walstreetu veliko razburjenje. Iz doslej nepojasnjenih vzrokov so včeraj navalili vlagatelji na 49 podružnic največjega milijonskega bančnega zavoda Bank of United States Bančni odbor je moral kmalu izjaviti, da zahtevam ne more ugoditi in je zahteval nadzor nad posli. Borzni odbor, v katerem so zastopniki Federal Reserve banke in Morganove-ga bančnega zavoda, bo proučil stanje ogrožene banke in morebitne pomožne mere, — Z borzne strani skušajo pomirjevalno vplivati na prebivalstvo. "
Vlomilec preoblečen v nuno
Pariz, 11. dec. č. Neki trgovec v Rennesu je imel včeraj zanimivo dogodivščino. Ko se ie peljal z avtomobilom po opravku, je srečal nuno, ki ga je prosila, nai jo vzame s seboj. Trgovec ji je ugodil, pa je takoj opazil, da ima močan glas in jake roke. Simuliral ie še nadalje odkrito spoštovanje do neznanke ter jo potem, ko je ustavil avto na cesti, naprosil, naj stopi iz voza in mu pomaga za avtom dvigniti neko zaklopko. Čim je izstopila, je trgovec skočil za volan ter odbrzel brez nje proti svojemu cilju. V kovčegu, ki je ostal na avtomobilu, so našli kompletno najmodernejšo vlomilsko orodje. .
——————
Literarni večer PEN-kluba mladih
Literarni večer, ki ga je priredil snoči v zeleni dvorani »Uniona« PEN-klub mladih, je imel za naše dosedanje razmere za-čudo lep uspeh. Dvorano je napolnilo občinstvo skoro do zadnjega kotička. Navzočih je bilo mnogo starejših literatov in več vseučiliških profesorjev; posebno častno pa je bilo zastopano ženstvo iz naših inteligenčnih vrst in kajpak akademska mladina. Večer se je vršil v znamenju 12-'etnice smrti Tvar>a Cankarja. Po uvodnem govoru je predsednik PEN-kluba mladih France Vodnik prečital svoi esej »Pot v tempelj«, za niim pa so čitali iz svojih iel Anton Ocvirk, Ludvik Mrzel in Mile "lopčič. O njih recitacijah bomo priobčil' itri daljše	V spl^r^m ta prv?
večer mladih literatov potekel prav animirano.
Iz mariborskega občinskega sveia
Marmor, 11. decembra. Nocoj se je vršila v tem letu menda zadnja redna seja občinskega sveta pod predsedstvom župana dr. Juvana. Pred prehodom na dnevni red se je izvolil kot namestnik zastopnika mestne občine v odboru javne kuhinje obč. svetnik Aljančič. Nadalje se ie potrdil disciplinski odsek v dosedanji sestavi s predsednikom dr. Lipol-dom, le namestu inž. Barana je uradništvo delegiralo nadsvetnika Cerneta.
Vse zadeve I. odseka so se odložile za tajno sejo. Za H. odsek je poročal obč. svetnik "dr. Strmšek, predvsem o pravilniku, ki ga je odsek izdela! podpiranje onemoglih mestnih delavcev, njihovih vdov in sirot. Nudile se jim bodo denarne podpore, zdravniška pomoč in hrana v mestni ljudski kuhinji. Določenih je bilo pet kategorij in bodo dobivali oni, ki so bili pet let v mestni službi, po 150 Din na mesec, za vsakih nadalnjih pet let do 25 let službe po 25 Din več, od 25 do 30 let službe 400 Din in nad .30 let službe 500 Din na mesec. Iste zneske bodo dobivale tudi njihove vdove in sirote, otroci do 18 let. — Na svojeeasni predlog mestne občine ministrstvu za socialno politiko, nai bi se tudi stanovanja vrstila pod zakon o pobijanju draginje, življenjskih potrebščin, je ministrstvo odgovorilo, da po sedanjem zakonu to ni mogoče, da pa bo upoštevalo predlog pri morebitni sestavi novega zakona.
Za III. odsek je poročal obč. svetnik Sta-bej med drugim, da je vlada sistirala sklep občinskega sveta o preimenovanju Jezdar-ske ulice v Ulico tržaških mučenikov, kar je vzel občinski svet na znanie. Odstranijo se ruševine starega avstrijskega spomenika na Kalvariji, napisna tabla se izroči muzeju. _ V smislu odloka banske uprave se bodo uporabljale hišne in ulične tablice po predpisih zakona in se bodo sedanje pre-pleskale v državnih barvah.
Iz IV. odseka, poročevalec občinski svetnik Pušenjak, je vredno omeniti, da se je upravni odbor pooblastil urediti izplačilo 13. plače mestnim uslužbencem kakor lani. Praznik Vseh svetnikov se prizna delavcem kot plačan praznik. Plačilo zdravljenj v Maribor pristojnih izvršenih v času od 1. aprila 1930, t. j. po ukinjenju okrajnega zastopa, se bo izvršilo iz novega proračuna. — Kavarna v parku se ne bo več oddajala v najem, ampak i o bo prora bila občina v prosvetne svrhe. Vlogo raznih obrtniških in trgovskih organizacij za ustanovitev srednje obrtne šole v Mariboru z raznimi oddelki je občinski odbor po-zdravil in je sklenil predlagati ustanovitev posebnega odseka, ki naj bi pripravil vse potrebno. Mestna občina bp delegirala ta odsek svojega zastopnika. — Računski zaključki za 1928. so se odobrili. — Sprejel se ie predlog obč. svetnika Grčaria, naj bi mestni fizikat preštudiral vprašanje ustanovitve samostojne občinske lekarne ter podal občinskemu svetu poročilo.
Med zadevami V. odseka, poročevalec obč. svetnik Murko, so bile razne obrtne koncesije. Za plinarniški odsek je poročal podžupan dr. Lipold. da se bodo položile v Badlovi ulici in na Glavnem trgu nove cevi, ker so sedanje že zelo slabe in tudi preozke.
Za klavniški odsek ie poročal obč. svetnik Tavčar, da se bo izdelal poseben pravilnik za uvedbo oglednine za vse mesne izdelke, ki se pripeliajo v mestno območje. Na predlog župana se je potrdil še novi tržni odsek, v katerem so občinski svetniki Zebot, Ceh, Tumpej in Senekovič. Javni seji .ie sledila še tajna.
Fali
Prvi nastop dr. Aljehina v Ljubljani
Ljubljana, 11. decembrf. Danes točno ob 20. se je pričela simul* tanska produkcija šahovskega prvaka dr. Aljehina proti 35 ljubljanskim lgračem. med katerimi so bili gotovo najboljši naši šah.sti. Kazinska dvorana se je začela pol® niti že okrog 19.30 in ob 20. je bila že skoro prenapolnjena. Sredi dvorane je bilo postavljenih v četverokotu več belo pogr« njenih miz s šahovnicami, za katerimi so že bili pripravljeni šahisti. Fronto pod ga* lerijo proti »Zvezdi« so zavzeli skoro iz* kljumj člani ljubljanskega šahovskegakH« ba, in sicer od leve proti desni Zidan, Vogelnik, Iskra, Rupnik, ga. Scherbanova, C« ril Vidmar, Cibic, Gabrovšek Ludvik m Gabrovšek Julij. Desno stran so zasedli »Triglavani«, levo in vhodno stran pa ni« kjer včlanjeni šahisti; med njimi je bil tudi Milan Vidmar ml. Med občinstvom je bilo opažati vedno bolj naraščajoče žari« manje, ki se je še stopnjevalo, ko se je pojavil nekaj minut pred 20. naš prv?.k dr. Vidmar, dve minuti pred 20. pa svetov« ni prvak dr. Aljehin v spremstvu predsednika pripravljalnega odbora dr. Egona Sta-reta.
Dr. Stare je z dr. Aljchinom, ki ga je publika takoj navdušeno aklamirala in po* zdravila s spontanim ploskanjem, stopil v sredo, predstavil odličnega gosta in nato v kratkem pomembnem govoru, v katerem je dr. Aljehina uvodoma še enkrat toplo pozdravil v imenu Saveza in v imenu ljubljanskih šahistov, očrtal važnost prihoda šahovskega prvaka. Poudarjal je, naj uc pozabimo, da dr. Aljehin ni samo svetovni šahovski prvak, temveč da je tudi — Slovan, kri naše krvi. Pozdravlja ga pa tuc.i kot literata, znanstvenika in umetnika v polnem pomenu besede. K zaključku mu je v imenu vseh izrekel prisrčno dobrodos« lico .Nato je prosil dr. Vidmarja, naj pre« vzame vodstvo simultantske produkcijc. čemur se je naš šahovski matador rad od« zval.
Skoto točno ob 20. se je pričela simul* tanska produkcija. Dr. Aljehin je pristopil k deski ge. Scherbanove, ki je sedela bas v sredini in potegnil prvega kmeta, nato pa po vseh drugih deskah. Prve tri poteze je na vseh deskah izvedel skoro brez pf" mišljanja, naglo, brezskrbno. Pri četrti po« tezi se je tu pa tam za hip ustavil, pa zo« pet naglo potegnil. Tudi nadaljnje tri poteze je razmeroma naglo absolviral, šele pri deveti in deseti se je intenzivneje poglobil. Do 20.30 je absolviral že deset potez, točno ob 21.« je imel za seboj 13 potez. Rabil je torej za prvih 10 potez pol, za nadaljnje tri pa tudi pol ure. Seveda do 21. še ni bilo na nobeni deski zaznamovati položaja, iz katerega bi bil eventuealno razviden končni rezultat. Večina teh potez je šla itak po šabloni in teoretično pravilno, da_s: je bilo opažati, da je sempatja mojster žc prišel s kako fineso ali pa noviteto na dan. Ob 21. se je začelo stopnjevati zanimanje občinstva: opažati je b lo, da so ponekod posegali že kibici v borbo. Dr. Aljehin je igral razmeroma mirno, pušil pa je skoro neprestano in vmes tudi popil skodelico črne kave.
*
Ob 22.10 je padla prva žrtev simultan-ske produkcije. Po 17. potezi je kapituliral inž. Sodnik. Ob otvoritvi partije stal Sodnik razmeroma še dovolj ugodno, 1 i! je skoro za kmeta na boljšem. Beli pa mu je s spretnim manevriranjem prodrl v 73-Jedje in mu ugrabil trdnjavo. Sicer bi se lahko inž. Sodnik še nekaj časa branit, toda ni se mu zdelo oportuno.
že nekaj minut pozneje je sledila druga kapitulacija. Tik poleg Sodnika sedeči Onič se je vdal po 20. potezi. Igral je dam-ski gambit. Ker pa se je s kraljico preveč eksnoniral, je izgubil važnega kmeta in prišel v tako kočljiv položaj, da bi mu po nadaljnjih štirih potezah grozil neiz-ogibri mat. Vdal se je raje sam. Ob 22.30 se je turnir še nadaljeval.
Smrtna nesreča na
Maribor. 11. decembra.
Pri vodni zgradbi na Fali se je zgodila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Za osiguranje pragov brane se izvršujejo potrebna dela s potapljaškim zvonom Po« tapljaški zvon visi na železnem ogrodju, ki se je porušilo. Na tem ogrodju je bilo 11 delavcev, ki so snemali tramove in de« ske. Pri zrušenju ogrodja so vsi delavci popadali v vodo. vendar pa je bilo mogoče rešiti vse razen enega.
Andra Mitrovič gre v Zagreb
Beograd 11. decembra AA. Z odlokom ministra prosvete je prideljen glasbeni akademiji v Zagrebu na lastno prošnjo in brez pravice do dnevnice AMra Mitrovič. tajnik narodnega gledališča v Mariboru.
Potres v daljavi
Beograd, U. decembra AA. Včeraj so seizmološki aparati na Tašmajdanu zabe-'ežili potres v daliavi 3.000 km od Beogra-•ift Mak.«i~ium potresa ie bil ob 1' "0 in je *naSal 11 mikronov. Konec potresa je bil ob 12.05.
Avtomobilska cesta Calats-Kaikuta
Beograd, 11- decembra p. V najkrajšem času bo določena mednarodna avtomobilska zveza preko Jugoslavije, ki bo vodila od Calaisa do Indije. Ta mednarodna avtomobilska cesta bo šla preku Bruslja, Frankfurta, Dunaja, Budimpešte, Novega Sada, Beograda. Niša, Carigrada in dalje do Kalkute.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Oblačno, hladno, nestalno vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Nad Sredozemskim morjem in južnimi pokrajinami ie pritisk padel. Na Jadranu so prevladovali severni vetrovi. Temperature so v splošnem padle od 1 do 8 stopinj C. V višjih legah je bilo snega do 20 cm. Morje je bilo v gor. Primorju mirno in valovito, v južnem pa valovito in nemirno.
Dunajska vremenska napoved za petek: Sprva začasno zboljšanje, pozneje sopet slabše. Vremenska kriza na vidiku.
Maši kraji in ljudje
Dr. Aljehin med nami
Svetovni mojster dr. Aleksander Aljehin v vestibulu hotela Uniona. Od leve na desno: Ciril Vidmar, dr. Gregorin, dr. Milan Vidmar, arhitekt Costaperaria, dr. A. Aljehin, dr. Stare in tajnik šahovskega saveza Mirko Magdič.
V	sredo zvečer se je pripeljal prvak ša« nistov dr. Aljehin s Simplon*ekspresom iz Pariza v Ljubljano. Na kolodvoru so se zbrali številni šahisti, navzoč je bil celo* kupni odbor s predsednikom dr. Egonom Staretom in podpredsednikom Avgustom Praprotnikom na čelu. Sprejema svojega šahovskega tovariša se je udeležil tudi naš mojster dr. Vidmar. Na peronu se je zbra« la tudi tukajšnja ruska kolonija, da se pokloni svojemu velikemu sorojaku. Ko 'e dr. Aljehin izstopil, ga je najprej top* lo pozdravil dr. Stare v imenu ljubljanskih šahistov, nakar se mu je dr. Aljehin lju* beznjivo zahvalil v ruskem jež ku. V ime* nu Jugoslovenskega šahovskega saveza ga jc tudi prisrčno pozdravil iz Zagreba do* šli savezni tajnik g. Mirko Magdič. Po pozdravu zastopnikov ruske kolonije in kratkem razgovoru s predstavniki naših ša« hovskih krogov se je svetovni prvak od' peljal v hotel »Un on«. V hotelu je imel daljši razgovor z novinarji, o čemer je že obširnejše poročal včerajšnji »Slovenski Narod«.
Včeraj dopoldne je dr. Aljehin, ki je bil od 28urne. precej naporne vožnje, zc* lo izmučen, do 11. spal, nato pa je spre* jel saveznega tajnika Mirka Magdiča. V razgovoru se mu je zahvalil za vzorno or= ganizacijo jugoslovenske turneje ter za iz* redno topel sprejem, ki ga je doživel ob prihodu v Ljubljano. Tajnik mu je sporo* čil, da mu je sarajevski šahovski prvak Astaloš pisal, če bi bil dr. Aljehin voljan prirediti po zaključku turneje eno produk« cijo tudi v Sarajevu, Aljehin je pristal na to in bo od gral svojo 12. produkcijo po zaključnem gostovanju v Beogradu. Pro« gram gostovanja in definitiven razpored turneje dr. Aljehina ie nastopen.
V	petek brzoturnir v Ljubljani, v so« boto 13. t. m. 2. produkcija v Mariboru, v nedeljo 14. t. m. 3. produkcija v Karlov« cu, v ponedeljek, .15. t. m. 4. produkcija v Zagrebu, v torek 16. t. m. odmor v Zagre* bu, v sredo 17. t. m. potovanje v Split, v četrtek 18. t. m. 5. produkcija v Splitu, v petek 19. t. m. odhod iz Splita v Zagreb, v soboto 20. t. m. 6. produkcija v Zagre* bu. v nedeljo 21. t. m. 7. produkcija v Vi* rovitici, v ponedeljek 22. t. m. odhod iz Virovitice v Osijek, v torek 23. t. m. 8. produkcija v Somboru, v četrtek 25. t. m na božič — odmor, v petek 26. t. m. 10. produkcija v Novem Sadu, v soboto 27. t. m. odhod v Beograd, v nedeljo 28. t. m. 11. produkcija v Beogradu.
Nato sledi še gostovanje v Sarajevu in s tem bo dr. Aljehinova turneja po Jugo* slaviji zaključena.
Dr. Aljehin je pozneje saveznemu taj« niku vrnil poset in ga obiskal v njegovi sobi. Opoldne je bil odlični gost na obedu pri dr. Staretu, kjer so bili povabljeni tu» di dr. Vidmar, arh. Costaperaria, dr. Slo« kar, dr. VVindischer in dr. Gregorin.
Po kosilu je odšel dr. Aljehin v sprem« stvu funkcijonarjev ljubljanskega šahov« skega kluba v mesto, kjer si je ogledal razne zanimivosti Ljubljane, nato pa se je vrnil v Union. Zvečer je nastopil v simul* tanski produkciji, o čemer deloma poro* čamo na drugi strani.
V	petek dopoldne se odpelje šahovski prvak v spremstvu našega odličnega šahi«
sta Vasje Pirca z avtomobilom na Bled, kjer si bo ogledal zanimivosti in lepote naše Gorenjske. Drevi nastopi na brzotur« nirju, ki se vrši ob 18.30 v kazinski dvo« rani proti Milanu Vidmarju mlajšemu, Furlaniju, Vogelniku, Gabrovšku, Kupni« ku in Cirilu V dmarju. odigral pa bo tudi z dr. Vidmarjem posebno partijo, ki jo bo oddajal tudi Radio Ljubljana. Šahiste opo« zarjamo, da si pripravijo šahovnice, da lahko eventuelno po radiu zasledujejo po« tek igre. Pripravljalni odbor prosi vse gra« če, da pridejo vsaj do 18.15 v veliko ka« zinsko dvorano in da se strogo drže iz« danih navodil
Po turnirju bo na čast odličnemu gostu pozdravni večer, katerega se udeleže od« lični predstavniki ljubljanske javnosti. Na prireditvi bo sodeloval Radio*orkester, iz prijaznosti pa sodeluje tudi naša koncert« na pevka gespa Mira Costaperaria. V Ma« ribor se odpelje dr. Aijehin v soboto opol« dne.
Pripravljalni odbor prosi vse one, ki bi želeli prisostvovati pozdravnemu večeru svetovnega prvaka dr. Aljehina, ki se vr« ši drevi ob 20. v veliki kazinski dvorani in ki pomotoma še niso dobili vabila, da se priglase najkacneje do danes opoldne v kavarni »Emoni«, ali pa na telefonsko številko 31«43.
Smrt zavednega narodnjaka
Šmartno pri Litiji, 11. decembra.
Včeraj se je razširila tužna novica: »Vinko \Vatzak je umrl .«
Pokojni Vinko je bil kaj častitljiva po* stava in spoštovana osebnost v vsem na* šem okraju. Kljub čestiti starosti — smrt ga je zatekla v 84. letu — je bil Vinko še vedno aktivni uradnik. Vršil je pisarniške
posle v slatenski graščini pri knezu VVin* dischgratzu.
Pred desetleti je stopil gospod \Vatzak v pokoj kot vodja meroizkusnega urada. Malenkostna pokojnina, čeprav je b.l vso svojo službeno dobo priden in vesten uradnik, mu ni zadoščala za življenje. Kljub mnogim križem je vodil redno in vestno tudi pisarniško delo v graščini Sla« tini in je bil tako kot delavec vzornik vsej okolici.
Vinko \Vatzak je igral v prejšnjih deset* letjih v našem kraju važno vlogo pri na« rodnem delu. Saj je bil odličen delavec v tukajšnji CM podružnici, dolga leta pa je
tudi vršil tajniške posle pri našem pev* skem društvu »Zvon«, ki je letos prazno« val 401etnico obstanka. Watzak je bil še tudi zadnje čase vedno mladeniško čil in točen, kadar ga je klicala dolžnost na kulturno prireditev te ali one organizacije.
Dober družabnik, mož ria svojem mestu vsepovsod in vedno, mladini svetel vzgled pridnosti, tak je bil naš blagi pokojnik. In vedno naš dober, najboljši svetovalec, ki mu bomo ohranili topel in hvaležen spomin.
Pogreb zaslužnega moža bo jutri, v pe* tek. Na njegovi poslednji poti ga sprem« ljajo razen tovarišev in znancev tudi na« še gasilno društvo, pevsko društvo »Zvon« pa mu zapoje poslednje pesmi v slovo.
Naj počiva v miru naš zavedni narodni bojevnik, prizadeti obitelji pa naše iskre* no sožalje!
Tragična smrt stare delavke
Mestna delavka Urša Nograškov
Ljubljana, 11. decembra.
Kovač Ivan Habič, doma iz Čikovca pri Grosupljem, je davi okrog 7. idoč za Gra« dom v službo opazil, da hiti čez cesto nežna* na ženska naravnost proti Gruberjevem ka* nalu. Videl je postati žensko za hip na bregu, kjer je odložila svojo pelerino in neke druge predmete. Trenotek na to pa jc že stopila na visoko škarpo in se po* gnala v vodb. Habič je takoj podvizal ko« reke na breg in opazil, da so neznanko že zagrni*,i valovi. Početje neznanke je vi* dela istočasno tudi služkinja Marija Crn* kovičeva, ki se je takoj pridružila Habiču in pričela klicati. Kmalu za tem so prihiteli po cesti tudi šolarji, ki so odhajali v šolo iz Hradeckega vasi in razburjeno pripove* dovali, da so videli v vodi žensko truplo, ki so ga valovi gnali proti Štepanji vasi. O zadevi so očividci takoj obvestili stražni« ka, ki se je podla! na mesto, kjer je ne* znanka skočila v vodo in ivšel tamkaj pa« pirnato vrečo, svileno naE .vno ruto ter črno torbico, v kateri se je nahajalo okrog 230 Din gotovine, molitveinik, dva ključa in dva rožna venca. Na papirnati vrečici je bil z okorno roko napisan tudi naslov, ki ga je zapustila neznanka. Iz naslova je bilo razvidno, da gre za Uršulo Nograško* vo, stanujočo na Poljanski cesti 23.
Na podlagi pripovedovanja ljudi, bi so
a se je v duševni zmedenosti utopila
opazovali smrtni skok Nograškove, je po* licija s pomočjo drugih takoj podvzela vse mere, da bi se spravilo truplo ženske iz vode, ali se morda otelo ši živo. Vse raz« iskovanje vode, pa je ostalo brezuspešno, kajti voda je truplo odplavila že daleč iz mesta proti Štepanji vasi in zanesla morda tudi v tok Ljubljanice proti Fužinam.
Ko so policijski organi prišli v hišo na Poljanski cesti 23, so naš'i stanovanje za« klenjeno. Soproga železniškega strojevodje Marija Elerškova je izpovedala, da se je 58 letna Uršula Nograškova, ki je bila za* poslena kot mestna delavka, oglasila pri njej že na vse zgodaj. Pojavila se je v njeni kuhinji okrog 6. in ji izročila 1500 Din v gotovini, dalje hranilno knjižico Ljudiske hranilnice z vlogo 4000 Din in depotno pismo na znesek 22.000 Din z naročilom, naj vse skupaj shrani, češ, da bo že prišla iskat, kadar bo kaj rabila. Obenem ji je tožila, da jo zasledujejo njeni sorodniki, ki jo hočejo oslepariti za denar in jo spra« viti v hiralnico. Seveda pa je Elerškova istočasno pripomnila, da navedb NogTa* škove nikoli ni jemala resno, ker se_ je da* lje časa poznalo, da je nekam zmešana in govori take stvari v duševni zmedenosti. Da ni normalna, se ji je poznalo tudi sicer, ker je vedno počela stvari, ki so odločno kazale za abnormalnost.
Vprašanje hrastniške šole
Hrastnik, 11. decembra.
Ker je komisija nedavno zopet pregle« dala stavbišča za zgradbo nove šole, se je za nas tako važno šolsko vprašanje zo« pet pomaknilo za nekaj korakov naprej. Med ogledom komisije so bili stavljeni razni predlogi in sta najvažnejša predloga župana trboveljske občine g. Voduška in pa mnenje našega krajevnega šolskega od« bora. G. župan je predlagal decentraliza« cijo hrastnifikega šolstva in ustanovitev dveh šolskih okolišev. Krajevni šolski od« bor pa je zavzel nasprotno stališče opira« joč se na domače razmere.
Komisija se je lahko prepričala, da de« centralizac ja ne bi bila v prid šolstvu in tudi ne v prid občini. Krajevni šolski od* bor stoji na stališču, naj ostane naše šol« stvo centralizirano, kakor je bilo doslej.
Komisija si jc ogledala več stavbišč ter se končno izjavila za dve, ki bi prišli v poštev. To je Dacarjev hrib in stavbišče pri Rošu, ki je že last krajevnega šolske« ga odbora. Za prvo stavbišče je neprijet«
Ob 4m 7. In 9* uri!
Lilian Harvey Willy Fritsch Oskar Karhveis Heinz Riihmann
v sladki Ufini filmski opereti
I
Velik in krasen dopolnilni spored! Najnovejši Paramountov zvočni tednik!
Predprodaja vstopnic od 11. dopoldne dalje!
Telefon 2124.
Elitni kino Matica
no to, da se stekajo tja dim in plini iz ke« mične tovarne. Po mnenju strokovnjakov pa bi se dalo pline in dim zajeziti, kakor so to napravili pred vojno z dobrim uspe* ho mv Idriji. Pri drugem stavbišču pa je treba nanraviti najprej drenažo in potem ugotoviti nosilnost sveta.
Tem zahtevam se bo lahko v najkrajšem času ugodilo in potem se bodo oblasti iz* rekle za eno ali drugo stavbišče. Tako lah« ko upamo, da se prične spomladi končno le z gradbo prepotrebnega šolskega po* slon j a.
Pri ishiasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in prijetno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki ter pri krč-nih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurjevem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zanimivo predavanje
Zanimivo zimsko*sportno predavanje, ki ga priredi T. K. »Skala« v petek, 12. t. m. v dvorani Delavske zbornice pod na« slovom »Velikonočni dnevi na Korošici« obeta zopet velik užitek in izpod« budo do gojitve najlepšega zimskega spor* ta — smučarstva. Omenjenemu klubu je to pot uspelo pridobiti popularnega alpi« nista Karla Koraneka z Dunaja, da nam tokrat pokaže dolgo serijo svojih prelepih fotografičnih posnetkov z naše domače Korošice v Kamniških planinah. Zammivo bo to predavanje vsled tega, ker bomo čui; sodbo o naših lepotah in izvrstnih smučarskih terenih iz ust izoornega pozna* vatelja vseh centralnih Aip in vobče vseh pomembnejših pogorij v Evropi. Naša jav« nost je imela že čestokrat prilike slišati njegova alpinska predavanj?, ter občudo* vati njegove naravne fotografične posnet« ke, ki se odlikujejo po prcc:zni tehnični izvedbi, kakor tudi po izbranem in finem okusu. Gledanje na naravo je pr g. Kora--neku uprav tipično; zanima ga '-se. tako
epo rodi in v zdravlju godi
najmanjši detajl snežnega Kristala, kakor tudi najširša gorska panorama in naježii svetlobni pramen vijoč se po globoko z a* sneženem gozdu, do najve.ič&stnejših na* stojenj vzhajajočega ali zahajajočega solnca.
Pa tudi njegova beseda, ki toimači gle« davcu vse optične prizore, je nazorna in vzpodbujajoča. Takšen se je do sedaj vedno izkazal g. Koranek in zato tudi to* krat pričakujemo od njega istega česar smo do sedaj bili vsikdar deležni. Navdu* šil nas je alpinizem, za naravo, za prelepo udejstvovanje na fotografičnem polju, za smotreno gojitev zimskega športa, t. j. smučarstva itd. V tem slučaju pa, ko nam bo pokazal naše domače planine, bo zani* manje gotovo še večje in pričakujejo pri« reditelji tega in ostalih predavanj, da jih javnost za plemenito in koristno deio na« gradi s svojim številnim obiskom.
Vstopnice se dobe v predprodaji v Ma« tični knjigarni ter na večer predavanja pri blagajni v Delavski zbornici. T. K. Skala.
Primorske novice
Goriški prefekt Dompieri je nenadoma premeščen v Ravenno. Sedanji goriški fašistični konzul Avenanti hoče takojšnjih energičnih preuredb v postopanju z »dru-gorodci«, in ker jih ni dosegel pri Dom-pieriju, je poskrbel pri rimski vladi, ko je poročal o položaju v deželi, njegovo odstranitev. V Gorico pride prefekt, ki bo z Avenantijem složno deloval. Domačin, Tržačan Dompieri, je premehak za obmejno fašistično službo.
V tržaški provinci znaša po uradnem izkazu srednja poljedelska produkcija na približno 2000 ha letos 16.6 napram 9.08 kvintalov v letu 1925. Lani je znašala srednja produkcija 15.4 na ha in skupne produkcije je bilo 30106 kvintalov, letos izkazujejo skupne produkcije 32.258 kvintalov.
KULTURNI PREGLED
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. ?etek. 12.: Sveti plamen. A. Sobota, 13.: Serija A-OOOUOl. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 14. ob 15.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.. Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Ponedeljek, 15.: Sen kresne noči. D.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20. Petek, 12.: Zaprto Sobota. 13.: Boheme. C. Nedelja, 14. ob 15,: Hasanaginica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. — Ob 20.: Car in tesar Ljudska predstava po znižanih cenah Izven Ponedeljek, 15.: Zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20 Sobota, 13.: Revna ko cerkvena miš. Nedelja, 14.: Revna ko cerkvena miš.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20 Petek. 12.: Zaprto.
Sobota, 13.: Škrjančkov gaj. C. Znižane
cene. Zadnjič. Nedelja. 14. ob 15.: Aleksandra. Kuponi. — Ob 20 - Gospa ministrica Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20 Ponedeljek, lo.: Lutka. Gostovanje mariborskega gledališča.
Igralski jubilej Rudolfa Deyla
V Pragi bo drevi v Stavovskem divadlu proslava pet in dvajsetletnice, kar deluje v drami ondotnega Narod, divadla eden najpopularnejših praških igralcev Rudolf Deyl. Jubilant zasluži, da se ga ob tej priliki spomnimo tudi Slovenci, saj je Deyl davno pred vojno deloval več sezon na ljubljanskem odru. Kakor mnogi Cehi, je tudi on pomagal izgrajevati naše gledališče, ki danes trdno stoji na svojih nogah.
Deyl ni največji umetnik v Pragi, vendar je kot igralec priljubljen in znan, kakor največji med Talijinimi služabniki. Po rodu je iz Prage, igrati je začel na diletantskem odru, kateremu je ostal vse življenje naklonjen. Tudi na višku svoje igralske karijere je bil v tesnih stikih z diletanti, ki so se mu oddolžili tako. da so po njem imenovali celo vrsto društev. Razen v Ljubljani je deloval več let v Plznji, zadnjega četrt stoletja pa je neumoren član najbolj reprezentativnega češkega ansambla.
Na njegov igralski razvoj so mnogo vplivali slavni igralci kakor E. Vojan, Mošna, Seifert, Hana Kvapilova in dr. Ko je bil na krmilu Nar. divadla Jaroslav Kvapil, je nadarjeni I)eyl dosegel višek svojega razvoja. Med drugim je absolviral cel ciklus Shakespearejevih iger. Izborno se je uveljavljal v komadih domačih avtorjev. Pravijo, da je igral doslej že čez 1000 ulog, a še vedno ne miruje.
Deyl ni edin češki igralec, ki je na začetni poti svojega razvoja deloval pri nas in ki je pozneje v domovini dosegel velik
sloves. Preverjen naj bo, da se ga je ob njegovem jubileju s simpatijo spominjala tudi gledališka Ljubljana. Še na mnoga leta!
Jugoslovenska glasba v Olomoucu
(Izvirno poročilo.)
Olomonc, decembra.
Kakor vsako leto, je Češkoslovaško - Jugoslovenska liga v Olomoucu priredila tudi letos proslavo jugoslovenskega državnega praznika. Proslava se je vršila v Dvorako-vi dvorani, preurejenega doma glasbenega društva »Žerotin«. V okusno dekorirani dvorani se je zbralo številno občinstvo, na čelu mu predstavitelji javnega življenja (politiki, zastopniki oblasti, ravnatelji šol, zastopniki vojske, reprezentanti gospodarskega življenja, književniki itd.). Proslavo Je otvoril tajnik Lige, ki je kratko, a markant-110 in v dovršeni obliki orisal poglavitne faze razvoja jugoslovenskega naroda in države.
Najvažnejši del večera je bila glasbena akademija z docela jugoslovenskim programom. Razen obeh državnih himen je obsegala samo jugoslovenske pesmi in klavirske skladbe, pri čemer je omeniti še to, da so vse pevske točke absolvirali Jugoslo-veni.
Tako so bili na tem krasnem večeru zastopani: B. Ipavic (»Ciganka Marija«), Ant. Nedved (»Pogled v nedolžno oko«) in G. Krek (»V brezupnosti«), ki jih je izborno interpretiral Peter Bnrja. Dalje: Jos. Pav-čič (»Pastirje*«), A. Lajovic (»Kaj bi te gledal«), B. Ipavic (^Romanca«) in J. Michel (»Nezakonska mati«), katere je zapela u polno nežnostjo in toploto ga. Pranja Bur-
jeva. S pesmimi Hatzeja (»Majka*:), Zajca (»Domovina«, »Lastama«) in Konjovica (»Pod pendžerima«) je virtuozno nastopil Dragomir Štefanovič. Višek pevskih točk je bil duetto iz Foersterjeve opere J Gorenjski slavček«, s katerim sta očarala hvaležno občinstvo zakonca Burja. Vse pevske točke je spremljal na klavirju profesor R. Kopa. ki je mojstrsko igral tudi obe državni himni in Slavenskega jAllegro pasto-ralle«.
Kakor je videti, je toli sijajni potek večera omogočilo to, da v Olomoucu biva troje jugoslovenskih opernih pevcev. Zakonca Burja sta dobro znana tudi slovenskemu občinstvu. Prvič ju je olomouško Češko gledališče angažiralo v sezoni 1928./29., v letošnji sezoni je angažiran samo gosp. Peter Burja, medtem ko njegova gospa nastopa kot gost. Naj se ob tej priliki nekoliko zaustavimo samo pri gosp. Petru Burji in poročamo o njegovih uspehih na češkem odru.
Peter Burja se je pri Češkem gledališču v Olomoucu uveljavil že za časa prvega an-gažmana, ko je ustvaril vrsto glavnih ulog takratnega opernega repertoarja. Spominjamo se zlasti njegovega Silvena v Maillarto-vem »Puščavnikovem zvončku«, princa Ca-lafa v Puccinijevem »Turandotu«, Vinicija v Nougesovi »Quo vadiš«, Primasa v Kienz-lovi »Pesmi gora«, vojvode v Puccinijevem »Rigolettu«, Čanija v Leoncavallovih »Komedijantih«, Dalibora v Smetanovi operi istega imena in princa v Dvofakovi »Rusal-ki«, Alfreda v Verdijevi »Traviati« ter Ca-varadossija v Puccinijevi »Tosci«. Letos so se tem ulogam pridružili še don Jose v Bi-zetovi »Carmem in Samson v Saint Saen-sovi operi »Samson in Dalilaf. Ce si je bil že takoj v začetku pridobil občinstvo s svojim prijetnim, dobro kultiviranim liričnim
tenorjem, nas letos preseneča s svojo bolj dozorelo glasovno zmogljivostjo. Resno študiranje vsake uloge, ki ga je vedno označevalo, je napravilo iz Burje suverenega gospoda v svoji stroki. Njegov iuipozant-no rastoči repertoar ga upravičuje do rožnatih nadej v bodočnost.
Ker olomouško Češko gledališče rediifi gostuje tudi v vrsti drugih mest, je imel Peter Burja priliko, da se je v okviru olo-mouškega opernega ansambla uveljavil takisto na visoko uspelih gostovanjih v Čeških Budejovicah, Prostejovu, Opavi in na Dunaju. Pravkar se ansambl pripravlja za gostovanje v Znojmu, nakar pojde na štiri do šest tednov v Košice.
Doslej neznana ljubljanska koinponistka, katere uspeh v Zagrebu je zabeležil naš zagrebški poročevalec gosp. Žiga Hirschler v »Jutru« z dne 6. t. m., se piše gdč. Vilma Mikek, ne Mikak, kakor je bilo pomotoma natisnjeno. Na prošnjo popravljamo to tiskarsko napako in beležimo, da bo nj«; skladba izšla v posebni izdaji.
V znamenju vojnih romanov. Avstrijci so dobili nedavno svoj prvi večji in pomembnejši vojni roman in sicer Josefa Hofbauerja »Der Marsch ins Chaoss, ki opisuje boje v tirolskih gorah in na Krasu. — Ob istem času so dobili svoj vojni roman« tudi Belgijci. Imenuje se >Aux lueurs du Brasier«. Spisal ga je Lucien Christophe, izdal pa minule dni A. Michel v Parizu. Danes je postala že zadeva na-rodnga prestiža, da ima vsak narod »svoj« vojni roman.
Mi ste že naročeni na ..ŽIVLJENJE IN SVET"?
\
{Dumam za (Rožic
LEPE PLAŠČE, GOSPODOM PA LEPE SUKNJE gj^r	iz konfekcijske trgovine
ilrag-o Gornp Co.9 Miklošičeva cesta 16/1
©ornace vesti
*	Odlikovanje. Z redom jugoslov. krone V. stopnje ie bil odlikovan šolski upravitelj pn Sv. Andražu v Slov. goricah g-i;;ago Predan. Odličnemu narodenmu de-
,uvcu iskreno čestitamo!	.
*	Promocija. V soboto bo promoviral
ca univerzi v Inomostu za doktorja vsega zdravilstva g. Vladimir Beiglez, sin Tivnatelja celjskega hotela »Evrope«. Čestitamo!
*	Za inženjerje-elektrotehnike so diplomirali na ljubljanski univerzi gg. Repe Anion z Bleda, Sax Miroslav iz Kranja in Va-ienčič Boris iz Kranja. Čestitamo!
*	Diplomiral .ie na dunajski komercijalni visoki šoli 9. t. m. g. Hugon Weiss iz Ma-r.bora. Z njegovim odhodom izgubi jugo-s ovenska akademska omladina na Dunaju £.-<ilnega in dolgoletnega društvenega odbornika. Mlademu absolventu iskreno čestitamo.
*	V imenik Zdravniške zbornice ie bil
vpisan sekundarij bolnice v Mariboru dr. dirko Sesardič.
*	Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša, da je za začasnega prevzemnika pisarne po pokojnem odvetniku g. dr. Brum-nu v Ptuju imenovan g. dr. Alojzij Remec, odvetnik v Ptuju.
*	Radijski prenos produkcije svetovnega šahovskega prvaka dr. Aljehina bo drevi ob 20.30 iz dvorane Kazine. Dr. Aljehin bo
;ral brzoturnirsko partijo z iugosloven-skim šahovskim mojstrom dr. Milanom Vidmarjem. Sledijo pozdravi in govor dr. Al jetrna. Vmes bodo konccrtne točke s sodelovanjem koncertne pevke ge. Costaperarije-ve in pianista g. Noča.
*	Smrt dobre slovenske žene. Iz Sarajeva javljajo, da je tam 7. t. m. zatismla jči mati znanega slovenskega režiserja g. Rada Pregarca, člana sarajevskega gleda-išča, gospa Antonija Pregarčeva. Pokojnika, tržaška Slovenka, je bila vdova po
tavbeniku Jakobu Pregarcu, ki je bil v Trstu in po tržaški okolici splošno poznan in priljubljen. Vse svoje življenje Je pokojna ga. Pregarčeva posvetila soprogu in po njegovi smrti svojemu sinu edincu. Ko ^e je morala izseliti iz Trsfa, se ie preseh-a k sinu Radu in ga spremljala v Split, Maribor in Sarajevo. Zadnja leta je mnogo tr-P3la za hudo srčno boleznijo in jo !e v 72 " ■tu življenja rešila smrt nadaljnih muk. v zgledni soprogi in dobri materi ohranijo > si, ki so .'o poznali in ljubili, trajen spo-: .in, žalujočemu sinu pa naše sožalje.
*	Izseljenski kongres v Zagrebu. Decem-berska številka »Novega izseljenika« jav-ja, da so priprave za izseljenski kongres v Zagrebu znatno napredovale, tako da se bo prihodnje leto lahko vršil projektirani •-selienški kongres v Zagrebu kot centru niše emigracije. V zvezi s to namero pozi-\ a »Novi izseljenik« vse organizacije izseljencev v inozemstvu, naj čimprej prijavijo svoje predloge in želje za kongres. Na kongresu bodo razen zastopnikov izseljencev sodelovala tudi zainteresirana državna oblastva in razne domače institucije.
VŽENERA KUGLERA
S .'9
MILO ZA ROKE«
* Opozorilo izseljencem. Izseljenski Uomisarijat v Zagrebu objavlja. Minister -oeijalne politike in narodnai,a zdravja je razveljavil pobiranje tako zvane povratniš-! e glavarins (3 dolarje), ki so jo morali ■laeevati na naši meji izseljenci, vračajoči -e v dqmovino. Mnogi izseljenci so se pritoževali, da morajo plačevati nekakšno lakso 7d dovoljenje stopiti na domača tla. Pritožbe so bile tembolj umestne, ker je bila aksa visoka. Odlok ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja ima namen odpirati vračanje naših izseljencev in ga bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi oni, ki se nameravajo vrniti.
KINO IDEAL
Samo danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer!
'veliki ruski film
Tatarska kri
V glavni vlogi Timurkana slavni Hudožestvenik
LEONIDOV
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
dne 11. decembra 1930. Številke za označDo nraia' pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanie barometra 3 temperaturo. 4. relativno vlago v %. 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10. 7 vrsfp oadavin naaavine v mm
Ljubljana 7. 754.6. 3.2, 86, S2, 10, dež, 9.0. Maribor 7, 748.8. 3, 95, mirno, 10, —, —. M ostar 7, 751.9, 6. 76, N2, 10. dež, 8.0. Zagreb 7, 754.5, 4, 75, WN\V6, 10, dež, 0.1. Beograd 7, 754.5, 1, 92, mirno, 10, dež, 3.0. Sarajevo 7, 754.2, —1, 94, mirno, 10, dež, 5.0. Skoplje 7. 754.6, 3. 93, N2, dež, 2.0 Kumbor 7, 751.2. 7. 85. NW4, 10, dež, 9.0. Split 7, 752.6, 6. 67. NNE6, 8, dež, 1.0. Rab 7. 754.0. 6, 58. N6. 10, dež, 2.0. Vis 7, 751.2, 3, 86, N10, dež. 14.0.
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 7.0, najnižja 1.8 Maribor 2. Mostar 2. Za« •jreb 4. Beograd 0.0. Sarajevo —1. Skoplje 1. Kumbor —. Split —. Rab —. Vis —. Soln-ce vzhaja ob 7.29, zahaja ob 16.18. Luna vzhaja ob 23.45, zahaja ob 12.43.
*	Ljubljanska Glasbena Matica priredi v Zagrebu 16 t. m. ob 20. v gledališču na Trgu kralja Aleksandra koncert z izvedbo Berlizovega »Proklestvo Fausta« za soli, zbor in orkester pod taktirko g. Poliča Opozarjamo ljubitelje glasbe, da se pravočasno pobrigajo za vstopnice, ki se prodajajo razen pri običajnih blagajnah tudi v Narodni knjižnici in čitalnici v Gunduličevi 29. dnevno od 18.—2o
*	Konferenca zastopnikov borz dela. V Sarajevu bo v teku decembra otvorjeno delavsko zavetišče, v katerem bodo lahko dobili prinočišče delavci, ki pridejo tjekaj iskat zaslužka. V tem zavetišču bo tudi kuhinja, v kateri se bo za nizko ceno dobivala hrana. Ob priliki otvoritve zavetišča se bo vršila tudi konferenca zastopnikov vseli borz dela iz naše države.
*	Zveza bojevnikov Dravske banovine bo zborovala v nedeljo 14. t. m. ob 9. v Ljubljani v salonu »pri Jerneju«, Sv. Petra cesta 93. Na dnevnem redu bodo tudi pogovori o ureditvi ljudskega vojnega pokopališča in prenosom 10.000 borcev iz raznih krajev v skupno grobnico. Tovariši vabljeni!
*	Novi grobovi. V Ljubljani je preminila ga. Alojzija Widmayerjeva, rojena Bregarjeva. Pogreb bo v soboto ob 16. — V Šmartnem pri Litiji je umrl g. Vincenc W a t z a k. Pokopali ga bodo danes ob 15.30 — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
+ Zdravljenje rezervnih oficirjev. Minister vojske in mornarice je odredil, da se za vse rezervne oficirje svobodnih pro-fesij, ki so člani urada za zavarovanje delavcev, po odhodu iz bolnice zahteva oJ urada plačilo bolniških stroškov za njihovo zdravljenje v vojaških bolnicah po 30 Din dnevno. Ta pristojbina vsebuje tudi vse speci.ialne rentgenološke preglede.
*	Ženam in gospodinjam! Izšel je »Gospodinjski koledar« za 1. 1931. Poleg številnih poučnih člankov in navodil prinaša nad 70 kuhinjskih receptov za razne juhe, prikuhe, mesne jedi, zeljnate jedi, solate in slaščice. Še posebno zanimivi za slovenske gospodinje so recepti o srbskem sladku. Važne so tudi razprave in nasveti o higijeni kuhinje o prehrani, o domu, o vrtu, o perutninar-stvu, o konserviraniu in drugem. Praktično je urejen troškovnik, kamor zapisuje skrbna gospodinja vse svoje dnevne izdatke. V celoti obsega koledar 2U0 strani. Ženam in gospodinjam bo prekoristen svetovalec in jih bo marsikdaj rešil raznih skrbi in zadreg ki so v vsakem gospodinjstvu tako pogoste, venske Matice, po knjigarnah in pri upravi »Gospodinjskega koledarja« v Ljubljani. Cena znaša 20 Din, s poštnino 1.75 Din več. Naprodaj je po vseh podružnicah Jugoslo-Šelenburgova ulica 7-11, ker se naroča tudi pismeno
*	Galeb iz Petrograda priletel v Split. V
okolici Splita je bil te dni vjet galeb s prstanom iz aluminija z označbo »Lesnov, Ljeningrad 1447«. Galeb pripada oni vrsti teh ptic, ki žive stalno v arktičnih krajih in samo od novembra do aprila polete včasih v južne kraje, pogosto celo v Afriko. Galeb je bil darovan zagrebškemu priro-doslovnemu muzeju, ki se bo obrnil v Pe-trograd glede informacije o tem galebu. Brezdvomno je galeba spustil znanstveni institut Lesnov v Petrogradu.
*	Tragična smrt delavca. V delavnici na splitskem kolodvoru se je pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ključavničar Stiepan Saškor je v delavnici vzdigo-val neke kovinske predmete na ozkotirno lokomotivo, ki vozi med Splitom in Sinjem. Vrvi pa so se nenadoma potrgale in tovor je padel na Šaškoria in mu zlomil hrbtenico. Tovariši so mu komaj priskočili na pomoč, a Šaškor je na transportu v bolnico umrl.
*	Samomor starke. Iz Poljanske doline nam pišejo: Te dni so našli v Sori blizu Poljan truplo utopljene starke. Bila je to Franca Šrajeva, podomače Homceva Fran-,ca iz Dobrave pri Gorenji vasi, stara že nad 70 let, ki je pred dobrimi tremi tedni izginila brez sledu. Najdeno truplo je bilo močno nagnito. Starka, ki je živela v skupnem gospodinjstvu z nekim delavcem približno iste starosti, je bila malo abnormalna. V zadnjem času je začelo posegati v to nieno skupno gospodinjstvo županstvo na Trati in zahtevalo razdvojitev. Na drugi strani pa je baje še huje vplivalo nanjo, ker ni dobila pri spovedi odveze. Vse to jo ie tako potrlo, da je s prostovoljno smrtjo napravila konec svojemu življenju.
*	Zaradi nrevare obsolen lekarnar. Pred litijskim sodiščem se ie vršila zanimiva razprava proti zagorskemu 'pVnrnariu z. Tvanu Pokornemu, ki ga je OUZD obtožila, da ie dajal njenim članom zdravila v manjši ko "iičini in slabši kvaliteti, kakor je to zahte val zdravniški recept. OUZD ie morala seveda plačati za zdravila polno višino, kakor so bila nrpdoi«an<» no r^^ntu. Raznrava. V jo je vodil sodnik dr Sfilicoj. se ie vrš'1? zaradi 4 konkretnih primerov. Obtoženec pri razpravi ni bil navzoč, linbliansko centralo OUZD ie na zastopal g. Stanko Likar, l.ekarnar g. Pokorni ie bil obsojen na 500 Din in povrnitev vseh stroškov. Kakor ču iemo no informacijah iz OIJZD. bo obtoženih še več lekarnarjev zaradi sličnih primerov.
*	Mrl«? ie nrišel živ v roke nol<ci!i. I r
Sente v Vojvodini nnroeaio 0 zanimivi do-godbici. Posestnik Miio Pečnrski ie hotel izigrati svoje upnike na ta način, da je markiral samomor. Ko so vsi mislili, da je res
Pri nakupu aparate
vprašajte za nasvet v drogeriiah
K A \ <J
l|UBL|ANA - MARlBOh svetovne znamke stalno na zalogi: Zeis,: Ikon,
Voigtlander
vodah Zantevajte aaš cen«!
izvršil samomor, je Pecarski odpotoval v Zagreb in stopil v službo pri cirkusu Klud-skemu. Sredi novembra je v okolici Sente pustil na bregu nekega jezera svoj klobuk in svojo palico in pismo, v katerem se poslavlja od svojih sorodnikov. Potem je izginil brez sledu. Pozneje se je izvedelo, da je nekoliko dni pred svojo »smrtjo« dal svoje zemljišče v najem in dobil na račun 2000 Din. Te dni pa se je Pecarski nenadoma v ni! v Sento, kar je vzbudilo veliko senzacijo. Policija ga je aretirala. Priznal je, da je fingiral samomor, da bi se rešil svojih upnikov.
*	Ne sme v gostilno. Okrajno sodišče na Vranskem je s pravomočno razsodbo v Orli vasi rojenemu in v Braslovče pristojnemu posestniku Avgustu Brežičku prepovedalo posečanie krčem za dobo 6 mesecev. Isto sodišče je za dobo 6 mesecev prepovedalo posečan.ie krčem tudi Ferdinandu Sketu iz Orle vasi, pristojnemu v Braslovče.
*	Strah črnomeljske okolice v rokjh pravice. Iz Črnomlja nam poročajo: Včeraj se je posrečilo tukajšnjemu orožni-štvu po dolgotrajn"— brezuspešnem zasledovanju prijeti nevarnega vlomilca Mavzerja, ki je že precej časa strašil ljudstvo v črnomeljski okolici.
*	Aretacije zaradi odprave telesnega plodu. Iz Litije nam pišejo: Pred dnevi se je vršil v Šmartnem pri Litiji misijon, na katerem so pridigarji nastopili zlasti proti beli kugi, odpravljanju telesnega plodu. Bržkone pod uplivom teh pridig je nato javil neki kmet iz šmartenske okolice, da je njegova hči na prigovarjanje nekega F. odpravila telesni plod. Poizvedbe so ugotovile, da je vodil F. svojo prijateljico v Ljubljano k neki babici, ki je res posegla po nedovoljenem sredstvu. Mladeniča so aretirali in privedli v litijske sodne zapore, pričakujejo pa se še nadaljnje aretacije.
*	Cigani med seboj. Pred sodnim stolom v Osijeku se .ie vršila kazenska obravnava proti štirim ciganom: Savi, Ivianu, Milanu in Stevanu Gomanu, ki so iz Vojnega križa pri Bjelovaru dva dni in dve noči peš hodili v Čadjevico v Podravini z namenom, da oropajo bogatega cigana Joška Gomana. Vdrli so v Joškovo hišo oboroženi z revolverji in koli ter začeli pretepati domačine. Na njihov krik in vik so prihiteli sosedi, nakar so razbojniki pobegnili, tako da niso mogli ničesar odnesti. Joško Goman je imel tedaj v svojem stanovanju lepo vsoto 200 tisoč dinarjev. Vsi štirje cigani so bili obsojeni vsak na petnajst let težke ječe.
*	Odstranjevanje strupa iz sredstev za vživanje. Pri sredstvih za vživanje, ki so tolikega pomena za človeštvo, je važno vedeti, ali so v higijenskem pogledu popolnoma na mestu. Tu namreč ni vedno vse v redu. Iz mnogih se pred vživanjem odstranjuje strup, kar dandanes še vedno ni mogoče tako izvršiti, da bi njihova užitna vrednost ne bila oškodovana. K tem spada korenina mandioke, narodna jed Brazilije. Strupena je tudi avbergina, ako ni dovolj prekuhana. Mnogo bolj so razširjena tri glavna sredstva za vživanje: tobak, kava in alkoholne pijače. Doslej ni bilo mogoče odstraniti iz tobaka nikotina, iz čaja kofeina in iz vina in piva alkohola, da bi njihova vžitna vrednost s tem ne bila prikrajšana. Vendar je naposled uspelo odstraniti iz kave kofein, ki je za njen okus tako brezpomemben kakor trnje za vonj rože. Ker se aroma in druge snovi za vživanje razvijajo šele pri praženju, a kofein sam se more topiti že v surovem zrnu, je mogoče odstranjevati kofein iz kave brez vpliva na okus. V narodno-zdravstvenem interesu bi bilo želeti, da uspe odstranjevanja strupa brez škode za vživalno vrednost tudi pri drugih sredstvih za vživanje.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Lfubljane
u— Javna predavanja Slavističnega kluba«, ki so se vršila lani v Zbornični dvorani na univerzi in vzbudila v široki javnosti izredno zanimanje, so letos prenešena v Filharmonično dvorano na Kongresnem trgu. Prvo predavanje bo v nedeljo 14. t. m. ob pol 11. dopoldne in sicer bo razpravljal mladi slovenski pesnik in kritik Anton Ocvirk o sodobnih kulturnih problemih. Predavanje, kateremu bo sledila debata bo brez vstopnine in vsakomur dostopno.
u— Violinski koncert V petek 19. t. m. bo Iti. violinski koncert letošnje sezone. Koncertirala bo mlada beograjska violinist
Na svet! večer boste pili čaj — rum si naredite že prej sami doma. — Steklenica rumove kompozicije za 1 liter ruma stane 6 Din.
Drogerija GKEGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Glavobol? je često samo posledica zapeke. Dve do tri ARTIN-dražeje, vzete na večer, omogočajo Vam drugi dan zjutraj lahko normalno izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škat-ljice za 8 Din zadošča za 4 do 6 krat.
Za pull-overje
angleška volna
TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg št. 1
14752
PREKLIC.
Kar sem proti gospodu Karlu Guts-mandlu izjavil, s tem preklicujem.
ANTON ŠTRUCL, Slov. Konjice
17269
ka gdč. Marija Mihajlovičeva. Na svojem prvem koncertu v Ljubljani bo izvajala Ce sar Franckovo sonato za gosli in klavir, dalje Ambrozijev koncert v h-molu in Miloje-vičevo »Srbsko igro« in Rahmaninov »Ples« Na klavirju jo bo spremljala njena sestra, ki bo kot samostojne klavirske točke zaigrala tudi dva Debussyjeva komada in pa »Ples« skladatelja Falla. Vstopnice se bodo dobivale prihodnji teden v Matični knjigarni.
u— »Hadži Murat« film v kinu »Dvor«.
Danes ob 4., 7. in 9. zvečer bo predvajala ZKD v prostorih kina Ljubljanski dvor grandijozen film »Ufe« »Hadži Murat«. Film .c ueian po stovitem istoimensKem romanu Leva Tolstega in nam predstavlja razkošje ruskega carskega dvora. Sodelujejo najboljše filmske kapacitete, v naslovni vlogi pa nastopa Možuhin, sloviti ruski umetnik. Film je zvočen! Cene izredno nizke! ZKD ponovi film glede na veliko zanimanje nepreklicno zadnjič še jutri ob pol 3. popoldne in v nedeljo ob 11. dopoldne, obakrat v kinu Ljubljanski dvor.
u— Gradba pravoslavne cerkve v Ljubljani. Načrti za gradbo pravoslavne cerkve v Ljubljani so odobreni. Gradbeni stroški bodo znašali 1,774.434 Din. Cerkev bo zgrajena v parku poleg Narodnega doma. Gradbo pričnejo prihodnjo pomlad, u— Poroka. Včeraj se je v šišenski cerkvi poročil znani literat in organizator, učitelj g. Jože Pahor z gdč. učiteljico Miriamo Sušnikovo iz Dobrepolj Obilo sreče!
u— Iz gledališča. Drevi bo v drami »Sveti plamen za red A. Opozarjamo na to izredno napeto dramo angleškega dramatika Maughama. Režiser Milan Skrbinšek. V soboto zvečer se ponovi prisrčna komedija Alekseja Tolstega »Serija A-000001« izven abonmaja po znižanih cenah. V nedeljo popoldne bo znana Nestroyeva burka »Utopljenca« z godbo dravske divizije, ki bo igrala tudi med pavzami. Zvečer se ponovi Nušičeva komedija »Gospa ministrica«. — V soboto se bo pela Puccinijeva opera »Boheme« z gdč. Majdičevo v partiji Mirni in Gostičem kot Rudolfom. Za red C. V nedeljo se bo pela opera »Hasanaginica« po znižanih cenah. Zvečer prvič v letošnji sezoni »Car in tesar« po znižanih cenah izven abonmaja.
u— Veseloigra »Revna kot cerkvena miš« na Šentjakobskem odru. Jutri v soboto in v nedeljo 14. t. m. uprizori Šentjakobski gledališki oder velezabavno veseloigro »Revna kot cerkvena miš«. Vsebina obravnava borbo mlade siromašne deklice za svoj življenjski obstoj. Pri predstavi sodelujejo Baranova, Pirčeva, Košak, Škerli, Lavrič Moser in Videtič. Vstopnice se dobe v trgovini Miloša Karničnika na Starem trgu.
u— Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola uprizori v nedeljo 14. t. m. ob 4. popoldne v Narod, domu (vhod z Bleivveiso-ve ceste) «Tri vagabunde«, burko v 4. dejanjih.
u— Gostilničarjem z godbenfmi instrumenti. Zadruga gostilničarjev v Ljubljani poziva člane, ki so dobili kakršnekoli dopise, opomine ali zabrane, da ne smejo imeti tega ali onega godbenega instrumenta v obratnem lokalu itd. naj prinesejo vsa do-tična naročila ali obvestila v zadružno pisarno v svrho skupnega postopanja v tel zadevi.
u— Akademski klub za društvo narodov
javlja članom in prijateljem, da bo danes ob 17. seminarski sestanek v sobi 69. na univerzi. Predaval bo g. Branko Aluievič o važnejših poglavjih iz mednarodnega prava in mednarodne politike.
u— Akademijo v proslavo rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Aleksandra L pod častnim pokroviteljstvom direktorja g. Juga in častnega damskega komiteja priredi SJSU »Preporod« v ponedeljek 15. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vabljeni!
u— Klub esperantistov v Ljubljani vabi esperantiste in ostalo občinstvo k proslavi avtorjevega rojstva, ki bo v ponedeljek 15. t. m. ob 20. v spodnjih prostorih hotela »Miklič«. Dr. Reya bo predaval s skioptič-nimi slikami o Spitzbergih in se bodo recitirale v esperanto prevedena dela Aškerca, Župančiča in Milčinskega. Vstop prost.
u_ Razpis za prevzem raznih del v mestu. Ljubljanska občina bo v teku prihodnjega meseca oddala tlakovanje cest in polaganje robnikov. V sredo 21. januarja ob 11. dopoldne se bo vršila v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani licitacija za zem-ska dela. Načrti in proračuni za razpisana dela bodo interesentom na vpogled od 19. t. m. med uradnimi urami na mestnem gradbenem uradu. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in specijalne pogoje, in mora vložiti kavcijo: domačini 139.000 Din, tuji državljani 278.000 Din.
n— Pevski zbor Glasbene Matice bo imel drevi ob četrt na 19. vajo mešanega zbora v pevski dvorani v Vegovi ulici. Zadržani naj pridejo pozneje zaradi važnih navodil
glede koncerta v Zagrebu.
u— Božičnica Rdečega križa. Ljubljanski krajevni odbor RK priredi letos prvikrat božičnico, na kateri namerava obdariti vsaj 50—60 šolskih otrok ubožnih
staršev. Zadnja gledališka prireditev je društvu sicer prinesla več tisočakov čistega dobička, toda večino tega donosa bo treba porabiti za prihodnjo počitnišKJ kolonijo, ki je tudi le ubožni deci namenjena. Ker torej lastna sredstva zdaleka ne zadostujejo z? nakup primernih božičnih daril, se odbor obrača do naših trgovcev z iskreno prošnjo, da za dobrodelni namen prispevajo kakršnakoli darila (v blagu, obleko, čevlje perilo, pecivo itd.). Požrtvovalne članice odbora, legitimirane z društveno izkaznico, bodo prihodnje dni osebno posetile trgovce, Ca prevzamejo naklonjena darila. Imena darovalcev se bodo v časopisih objavila. Božičnica bo v dvorani Mestnega doma v torek 23. t. m. ob 15. Odbor prosi sploh vsakogar, ki hoče revni deci nakloniti kako darilo, da ga odda v pisarni predsednika krajevnega odbora RK dr. Otonu Fettichu, odvetniku v Ljubljani Dalmatinova ulica 7.
u— Zahvala. Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani se za izkazano velikodušnost naitopleje zahvaljuje tvrdki I. C. Mayer, ki je za božičnico poslala razno blago.
u— Lepo počaščenje mladega pokojnika. V počaščenje spomina na malega Bojana Zemljiča, sina predsednika Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani, je Zveza naklonila Društvu »Skrb za mladino* v Ljubljani 100 Din in mestnemu magistratu v"Ljubljani za eno bolno dete 100 Din. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani je v isti namen naklonilo enemu bolnih članov 100 Din. Tako je najlepše počaščen spomin ljubkega pokojnika.
u_ Tečaj za brizganje barv na usnje.
Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg. mojstre in pomočnike k udeležbi <ega tečaja, ki se otvori danes ob 6. zvečer v obrtni šoli na Miriu. S seboj je prinesti par starih čevljev. Interesenti naj se zbirajo do 6. pred obrtno šolo pri glavnih vratih.
u_ Ubegel umobolnik. Iz umobolnice na
Poljanskem nasipu ie te dni neznano kam pobegnil 26 letni umobolnik Karel Gajšek, po rodu iz Maribora. Gajšek je gladko obrit, plavolas in oblečen v rjav letni jopič in črtaste hlače, obut pa v nizke črne čevlje na zadrgo. Govori slabo slovensko in mu boli teče nemška govorica.
n— Vlom v cerkveno pušico. V frančiškanski cerkvi ie bil te dni izvršen vlom. Neznan storilec je vlomil v več cerkvenih nabiralnikov in odnesel skupno nekaj nad 300 Din gotovine. Poleg tega ie tat napravil na pokvarienih pušicali okrog 1400 Din škode. Tatvin ie osumljen okrog 30 leten moški brez suknje in obut v težke čevlje. Pri vlomu v enega izmed nabiralnikov se je moral tat precei raniti, kar ie bilo razvidno iz krvnih sledov.
u— Prijeti vlomilci. Vlomilce, ki so nedavno vdrli v Attemsko graščino v Brežicah, o čemer smo že poročali, so orožniKi po intenzivnem večdnevnem zasledovanju prijeli. Najprej je bil aretiran Josip Priver-šek iz Trnja, nato pa še nekaj njegovih tovarišev. Pobegniti se ie posrečilo le glavnemu krivcu Ivanu Ramšaku, po poklicu trgovskemu potniku iz Činžata. Ubegli Ram-šak ie star 33 let, blondinec in govori več jezikov.
u—. Aretirani tatovi oblek. Policija je izsledila večjo zalogo ukradene obleke, ki so jo tatovi hranili v neki hiši v Pokopališki ulici. Obleko, ki so jo tatovi pokradli različnim delavcem, največ pa tesarju Ivanu Marinšku, je policija zaplenila in jo vrnila lastnikom. Nekaj ur zatem sta bila aretirana tudi tatova, in sicer neki Ivan K. in Marjan U., ki sta vse tatvine priznala. Istočasno je prijavil zidar Jakob Iglič, da mu je neznan zlikovec odnesel iz njegovega stanovanja v Suvoborski ulici 16 par hlač in suknjič.
u— Cenjene dame opozarjamo, da m ogledajo razstavo različnih historičnih in modernih frizur ob priliki modne revije Atene v dvorani hotela Uniona. Prvorazredni damski frizerski salon »Mila«, Ljubljana, Dunajska cesta 7.
u_ Modna revija Atene. Član gledališča
priljubljeni g. Peček nastopi v vlogi confe-rencierja na modni reviji Atene v Unionu v sejboto ob 20. Cuiemo, da se pripravlja zanimiv nastop, kar pa ie za enkrat še tajnost. Ljubljančani poselite prireditev in prinesite koš dobre volje s seboj!
Iz Celja
e— Redna seja mestnega občinskega sveta celjskega bo v petek 19. t. m. ob 18. v sejni dvorani mestnega načelstva. Na dnevnem redu bodo poročila odsekov in slučajnosti.
e— Poživljeno delo Celjskega godbenega društva. V sredo zvečer se je vršil v restavraciji Narodnega doma občni zbor Celjskega godbenega društva. Zbor je vodil društveni predsednik notar g. Fran Burger. Sledila so poročila tajnika, blagajnika in revizorjev. Pri volitvi novega odbora so bili soglasno izvoljeni: za predsednika notar g. Fran Burger. za podpredsednika ravnatelj g. Karel Sancin, za tajnika g. Adolf Bervar, za blagajnika g. Konrad Fink, v odbor pa gg. Jože Jarb. Ivan Friškovič, Štefan Ferant, Ivo Petrak in Martin Stante, za namestnike gg. Karel Bervar, Viktor Kovač in Pec šegula. za revizorja pa gg- Maks Zabukošek in
Srečke državne raz. loterije
za 21. (novo) kolo so dospele.
Obdarujte svojce za božič s srečkami!
Srečke se dobijo v vseh podružnicah »Jutra« ter v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici in šelenburgovi ulici ter v ekspozituri »Jutra« v šiški na Celov-šlci cesti.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z.. Lroblian? Sv. Petra lo
Drago Žnidarič. Občili zbor je ugotovil, da se celjska javnost mnogo premalo zanima za orkestralno glasbo. Da se temu m azumljivemu stanju napravi korrc, je ;iovi odbor sklenil, da bo z vso energijo nadaljeval in do skrajne možnosti poživil svoje delo.
e— Mestni kino v Celju bo predvajal devi grandijozni velefilm ^Hudičeva ma-EKa« z Johnom Gilbertom v glavni vlogi. Začetek ob 20.15. Prihodnji teden bo mestni kino zaradi preureditve lokalov za zvcčni kino najbrže zaprt.
t pit.ae vaje trgovskih nameščencev se bodo vršile zopet redno vsako soboto. Posečajte Jih polnoštevilno in točno!
e_ Strelski- večer celjske Strelske družine bo drevi na kegljišču v kleti Celjskega doina. Pričetek ob 20. Pričakuje se številna udeležba članov in gostov. Občni zbor družine bo v panedeljek 15. t. m. ob 20. v Celjskem domu.
e— Nove srečke drž. razredne loterije so že prispele in se dobe od danes naprej v celjski podružnici »Jutra«. Kocenova ulica št. 2. Srečke so najprimernejše božično in novoletno darilo.
e— Razne nesreče. 6. t. m. so neznani storilci napadli na cesti 20-letnega rudar-ja Jurija Gorska s Spodnje Rečice pri Laškem in ga zabodli z nožem v levo ramo. V Orlovi vasi pri Polzeli je padla 3-letna posestnikova hčerka Rozalija Var-devova na domačem pragu tako nesrečno, da si je zlomila levo nadlehtnico. V Celju si je zabodla 70-letna postrežnica Frančiška Orešnikova, stanujoča na Dečkovem trgu. med delom šivanko v desno dlan in je ni mogla več izvleči. Isti dan je obtičal košček zlomljene bucike v dlani desno roke 33-letm ženi hlapca Jožefi Tekavčevi iz Šoštanja, 2-letni Teodor Smerkolj, sinček poštnega zvaničnika v Zavodni pri Celju, je stop'1 z boso nogo na odlomljeno iglo, ki mu je obtičala v desnem podplatu. Na predvečer Miklavževega praznika ie hotela 23-letna učiteljica Josipina štigliceva z Rečice ob Savinji zažgati pripravljeni bengalični ogenj. Vsebina zavitka z zmesjo pa je nenadoma eksplodirala in je močni plamen opekel Štiglicovo na desni roki in pred-
se najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Za zaščito pred boleznimi v grlu, hripavostjo glasu in nahodom so zaradi tega neobhodno potrebne okusne VNACOT-PASTIUE dr. \Vandera. Dobivajo se v vseh lekarnah.	350
Cena malega zavitka Din 8.—, velikega
zavitka Din 15.—.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na veieinteresantno današnje predavanje s skioptičnimi slikami »Peš okoli zemlje v sedmih letih«, ki je bo imel drevi ob 8. svetovni potovalec g. E. Zscheile iz Leipziga. — Prihodnja prireditev v zvezi z »Jadransko stražo« v torek dne 16. t. m.: Morje v našem narodnem gospodarstvu. Predaval bo g. dr. Rapotec, odvetnik v Maribora.
a— Otvoritev javne ljudske knjižnice v R9.7.vanju,/ ki jo je dala na razpolago ZKD v Mariboru, bo na slovesen način v nedeljo, 14. t. m.
a— Manenov program. V ponedeljek, 15. t. m. bo Manen v Mariboru prvič izvajal svojo predelavo znamenitega »Pa-ganinijevega h-mol koncerta v štirih stavkih. Beethovnova »Kreutzerjeva sonata« (štirje stavki) tvori otvoritev večera. S svojimi lastnimi skladbami se bo umetnik predstavil v Baladi op. A-20 in v Iberijskem plesu. Istotako bo igral mič-no čebelico od Schuberta in pa lastno predelavo Glackovega Ballet-lento. Kot umetnik sam, je tudi njegov program prvovrsten. Vstopnice se že dobe.
a— Društvo učiteljic v Mariboru bo imelo svoj občni zbor v nedeljo, 14. t. m. ob 10. dop. v glasbeni sobi II. dekliške meščanske šole. Dnevni red: 1. Tajniško in blagajniško poročilo. 2. Združitev društva z društvom učiteljic v Ljubljani — poročata tov. t« ta Zupančič in Ang. Vode iz Ljubljane. 3. Predlogi. Dolžnost to-je, da se udeleže občnega zbora brez ozira na to, ali so članice društva ali ne. Važne ir^o*-—acije.
a— Himen. V torek se je poročil učitelj g. Rudolf Vižintin z gdčno Vero Vodeni-kovo, hčerko pokojnega nadučitelja. a— O alkoholu bo predaval v nedeljo
14.	t. m. ob 14. šef Zdravstvenega doma v Mariboru, g. dr. Vrtovec, obrtniškemu naraščaju v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Vabljeni tudi mojstri in mojstrice:
a— R. Warnier, profesor za francosko književnost na zagrebški univerzi, je pretekli ponedeljek zopet posetil francoski krožek v Mariboru in predaval o karakteristiki francoske romantične dobe. Ski-optične slike, ki so predočevale najodlič-nejše zastopnike v slovstvu in umetnosti ter dodatna pojasnila g. predavatelja, so iz .»polnila prejšnja izvajanja. Občinstvo se je zahvalilo odličnemu gostu in zaslužnemu učenjaku z dolgotrajnim odobravanjem.
a— »Dom ubogih«, ki je bil pred Jeti določen kot glavni dobitek »Loterije ubogih«, je bil potom sodne licitacije izročen ravnatelju g. Oskarju Skušku za 89.500 Din. Vzklicna cena je bila 56.000 Din.
a— Iz gledališča. V soboto se bo pono* vila Leharjeva opereta »Škrjančkov gaj« zadnjič v sezoni in po znižanih ccnah. Ab. C. — V nedeljo, 14. t. m. se bo pela ob
15.	pri ljub' iena opereta »Aleksandira«. Ob 20. pa nad vse zabavna Nušičeva veselo*
igra »Gospa ministrica«. Pri obeh nadel j= skih predstavah veljajo kuponi.
a— Roditeljski sestanek. V sredo se jc vršil v drugi dekliški meščanski šoli (v Cankarjevi ulici) prvi roditeljski sestanek v tek. šolskem letu. Ob skrajno neugod* nem vremenu sc je zbralo lepo število ma* ter in nekaj očetov k razgovoru. Uvodo* ma je predaval šef Zdravstvenega doma dr. Vrtovec. Predavanje ni bilo samo po* učno, ampak je poglobilo tudi spoznanje, kako previdno je treba ravnati z dorašea^ jočo mladino. Čeprav starši po večini sa. mo poslušajo, čutimo, di nas roditeljski sestanki ne zbližavajo samo v medseboj* nem spoznavanju, ampak tudi v delu pri vzgoji mladine. Ta občutek jc potrdila mati, ki se je poslovila z besed mi: »Veli* ko takih shodov bi bilo potrebnih.« Na svidenje pri prihodnjem roditeljskem se* Stanku! — Učiteljski zbor 2. dekl. mešč šole.
a— Tekmovalno kuhanje na plinskem in navadnem štedrilniku je priredila minuli torek mestna plinarna. Kuhalo in peklo se je dvakrat kosilo za 6 oseb (juha, S du* najskih zrezkov, krompir in orehovi re* zanci). Kuha z drvmi in premogom je tra* jala 40 minut in se je porabilo dva in pol kilograma premoga ter 1.3 kg drv, v skup* ni vrednosti 1.35 Din Kos lo na plinu pa je bilo gotovo v 20 minutah pri porabi si* mo 3S0 litrov plina v vrednosti 90 para. Tekma je torej uspela povsem v prilog plinu.
a— Zopet velik plaz z Meljskega hriba.
V sredo proti večeru je vozil po cesti pro* ti Sv. Petru mestni avtobus Na ozki cesti pod hribom je tik za njim zagrmel na cesto ogromen plaz in šlo le za par sekund dife* renče, pa bi bil plaz prevrnil avtobus z ve* likim številom potnikov v Dravo in po* vzročil katastrofalno nesrečo. Treba bo resno misliti na odpomoč. Cujemo, da si je okrajni cestni odbor osvojil mnenje strokovnjaka, naj bi se na vrhu hriba od* krušilo lahke plasti, teren pa spilotiiralo z vrhovi mi ali akacijevimi piloti v razdalji po en me<cr m naj se te pilote zaplete z vrbjem. Tako bi bilo plazovje zabarikadi* rano in hrib bi se zčasoma posumil Za k* vedbo tega načrta namerava cestni odbor vstaviti v svoj proračun primeren znesek in upamo, da bo tudi banska uprava uvi* dela nujnost te akcije ter jo podpirala.
a— Studenški tatovi razkriti. Tatvina v Studencih v Zupanovi trahki je bila vče* raj pojasnjena in eden od obeh vlomilcev Feliks Kovač, 32 letni delavec aretiran, Svoje dejanje je priznal. Aretirali so tudi znanega postopača Ivana škofa, kateremu je Kovač ukradeno blago zročil v razpro-dajo. V Kovačevem prenočišču so našli 4500 Zeta-cigaret, v nekem skrivališču na Kalvariji pa drugo zalogo cigaret. Pri sebi je imel tudi nekaj kolkov. Njegovega paj* daša še iščejo.
a— Kinematografi. Grajski: Danes zadnji dan »Končana je pesem«. Jutri najlepši film tega leta »Cilly«. — Union: Od četrtka dalje »Harrold L!oyd«. Predstave v obeli kinih ob delavnikih ob 17.. 19. in 21. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure pri blagajni. — Apolo kino: V soboto in nedeljo dvojni spored. »Most obupa« — »Char-!ie Chaplin«.
Iz Krasafa
r— Triglavanski večer v Kranju bo ne= preklicno v soboto 17 januarja v vseh pro= štorih Narodnega doma.
r— Lovski ples v Kranju. Gorenjska po* družnica SPD priredi v soboto 10. januar* ja običajni lovski ples.
Z Jesenic
s— Zvočni kino »Radio« bo predvajal zvočno senzacijo znamenitega psa Rin* tin*tina »Tajnost milijonske ogrlice«. Pred* stave: danes ob 20., v soboto 13. t. m. ob 20., nedeljo 14 t. m. ob 15., 17 in 20.
Iz škoSje Loke
šl_ Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksan*
dra 17. t. m se bo praznoval v Škofji Loki prav slovesno. Ob 9 dopoldne bo v župni cerkvi slavnostno cerkveno opravilo. Mla= d.ini deške šole bo govoril učitelj g. Sicherl. Oficirji 52. pehotnega polka prirede plesni večer.
šl— Premeščenje. škofjeloški učitelj g Kovač Radoslav, ki je pred kratkim pri* spel v Škofjo Loko, je kot nadštevrlna uč* na moč premeščen na osnovno šolo na Trato v Poljanski dolini.
Iz Trbovelj
t— Velika patriotična prireditev bo pro* slava rojstnega dne Nj. Vel kralja, ki jo prirede trboveljski rezervn: oficirji s sode* lovanjem prosvetnih in humanitarnih dru* štev z naslednjim sporedom: državna him* na (sviral bo sokolski orkester); govor; petje: Janko Ravnik: »K:m si šla mladost ti moja,« Vasilij Mirk: šumi potok, šumi. Emil Adamič: Scherzando (pel bo mo* ški zbor »Zvona«); nato deklamacija; Ro* žanc: »Romanca« in »Canzonette« (violin* ski solo s khvirjem); živi kipi; Julij Fučik: »Uncle Teddv«, Paul Linke: »V carstvu Indre«, Bethoven: »Andante cantabile« (sokolski orkester), alegorija, ples z zaba* vo. Dolžnost pravega patriota je, ^ da sc prireditve udeleži. Pričetek bo točno ob 20. Cisti dobiček za božičnico siromašni deci.
Iz Ljutomera
lj— Umrl je v sredo zjutraj je-tničar tukajšnjega okrajnega sodišča g. Anton Bezjak. Ko sc je probudil, je tožil, da mu je slabo; šel je v kuhinjo, kjer se jc naslonil na kredenco in se zgrudil na tla. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil v našem mestu splošno znana in priljubljena oseba. Služil je popreje v Gornji Radgoni in bival že nekaj let v Ljutomeru Zapušča užalošče* no vdovo, kateri izrekamo iskreno sožalje. Pogreb se bo vršil 12. t m. Naj počiva v miru!
Ij— Davica noče ponehati. Zopet bele* žimo primer te otroške bolezni. Šolski otroGi pa bolehajo tudi za prehaldom in vročico, zaTadi česar ie obisk šol precej slab.
Iz Ptufa
j— Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v ponedeljek, 15. t. m. Uprizorila se bo Audranova opereta »Lutka«, ki jc v Mariboru dosegla najlep* ši uspeh Muzika je zelo meloidijozna in presrčna, vsebina pa zelo zabavna. Režim g. Trbuhovič, dirigira g. Herzog, naslovno partijo bo pela gdč. Udovčeva. Sodeloval bo ves operetni ansambl in zbor.
j_ Društvo jugoslovenskih akademikov
v Ptuju priredi 3. januarja v v,seh prosto; rih Društvenega doma elitni ples za kate* rega vlada že sedaj ve'iko zanimanje. Naj bo to sestanek vse ptujske inteligence in starešin DJA v Ptuju. Vabila slede.
GOSPODARSTVO
Možnost carinske vojne med Češkoslovaško in Madžarsko
Kakor smo že poročali, so se trgovinsko-politični odnošaji med Češkoslovaško in Madžarsko v zadnjih dneh zelo poostrili. Češkoslovaška je namreč pred meseci za 15. december odpovedala svojo trgovinsko pogodbo z Madžarsko, da bi na ta način ukinila pogodbeno vezanost agrarnih carin in omogočila uveljavljenje že sklenjenih povišanih carin in carinskih dodatkov na žito. moko in živino. Ker se je termin za razveljavljen je te pogodbe že zelo približal, ne da bi prišlo do novih pogajanj, je češkoslovaška vlada predlagala Madžarski, da se sklene kratkoročni provizorij, s katerim naj si obe državi priznata nadaljnje posto-oanje po klavzuli o največjih ugodnostih. Tako bi se preprečilo brezpogodbeno stanje. ki bi sicer nastopilo s 16. decembrom, kar bi imelo za posledico, da bi obe državi v medsebojnem prometu uveljavili maksimalne carine; istočasno pa bi Češkoslovaška dobila možnost, da takoj uveljavi višje agrarne carine.
' Prvotno je kazalo, da bo po predhodnih pogajanjih, ki so se vršila v Ženevi, mogoče urediti soorno zadevo za toliko časa, da se sklene nova pogodba, vendar pa je Madžarska v zadnjem trenutku postavila take zahteve, ki so za Češkoslovaško težko sprejemljive. Govori se že, da carinske vojne med obema državama ne bo mogoče preprečiti. Kakor smo že včeraj poročali, je madžarski minister Khuen - Hedervarv, ki vodi posle odsotnega zunanjega ministra, v torek izročil češkoslovaškemu poslaniku v Budimpešti noto, po kateri Madžarska ne sprejme pogojev, ki jih nudi Češkoslovaška. V principu je sicer pripravljena pristati na provizorno ureditev trgovinskih odnošajev na podlagi največjih ugodnosti, toda le pod pogojem, da splošni del trgovinske pogodbe iz 1. 1827. ostane dalje v veljavi in da prenehajo veljati samo določbe carinsko - tarifnega dela. Nadalje je madžarska vlada pripravljena skleniti provizorij le pod pogojem, da se spremenijo določbe glede prisilnega mletja domačega žita m prisilnega mešanja moke, ki je bilo pred tedni uveljavljeno. Končno zahteva madžarska vlada, da se vsaj glede carine na pitane prašiče, glede katere češkoslovaška vlada po zadnjem carinskem zakonu ni vezana. obdrži sedanje stanje.
Ta odgovor Madžarske je v češkoslova* ških gospodarskih krogih zbudil precejšnjo nervoznost. Zahteva po podaljšanju splo* snega dela dosedanje trgov.nske pogodbe je po mnenju praških merodajnih krogov nesprejemljiva. Ta splošni del pogodbe vsebuje poleg važne veterinarske konven* cije tudi določbe glede postopanja pri kon* tingentiranju češkoslovaškega uvoza, ki so za Madžarsko zelo ugodne. Glede madžar* ske zahteve po spremembi zakona o pri* silnem mletju domače pšenice in o meša* nju domače in inozemske moke bi b lo morda mogoče dati gotove koncesije, prav tako glede carin na pitane svinje. Češko* slovaška vlada je na posebni seji ministr* skega sveta razpravljala o tem perečem vprašanju ter je mnenja, da bi bilo treba pogajanja nadaljevati. Češkoslovaški mini* ster Matovšek je predvčerajšnjim v pro* računskem odboru senata izjav I, da si Ce* škoslovaška ne želi brezpogodbenega sta* nja ali celo trgovinsko*političnega konfbk* ta z Madžarsko. Gospodarski krogi pa gle* dajo pesimistično na nadaljni potek po* gajanj in računajo s tem, da bo 16. de* cembra nastopilo brezopogodbeno stanje, ker bo do takrat težko doseči sporazum v spornih vprašanjih. Vsekakor pa je že da* nes jasno, da bodo s tem dnem prenehale veljati vse one češkoslovaške pogodbene car ne, ki so vezane samo v pogodbi z Ma* džarsko, kakor tudi vse one madžarske pogodbene carine, glede katerih je Ma* džarska vezana samo po tej pogodbi.
= Banovinski proračuni. V nekaterih banovinah so bili banskim svetom že predloženi banovinski proračuni za leto 1931./32. Pri tem se opaža, da se je v nekaterih banovinah tudi že v proračunih upoštevalo poslabšanje gospodarske konjunkture. Tako predlaga dunavska banovina za leto 1931. /32. proračun v višini 182 milijonov Din, lo je za 2 milijona Din manj kakor v letu 1930./SI. V tem proračunu se državna dotacija poviša od 20 na 23 milijonov Din. Najznačilnejše pa je, da se bo po novem proračunu v dunavski banovini znižala ba-nevinska doklada na državne neposredne davke za S%, in sicer od 23 na 15 %. — Znatno povečanje kaže prav te dni objavljen načrt proračuna za zetsko banovino, ki je, kakor znano, od vseh naših banovin ena najbolj pasivnih, saj znaša v tekočem proračunu te banovine državna dotacija nie manj kakor 76% vseh dohodkov. Proračun zetske banovine se poviša zaradi predvidenih velikih javnih del od sedanjih 77 na 122 milijonov Din. pri čemer so predvideni lastni dohodki v višini 30 milijonov Din, državna dotacija pa v višini 92 milijonov Din (v sedanjem proračunu 58 milijonov Din). — Dne 15. t. m. se bo sestal tudi banski svet sosedne savske banovine, ki mu bo predložen novi proračun v razpravo. Po doslej objavljenih podatkih se proračun za leto 1931./32. poviša od sedanjih 149.5 na 168 milijonov Din.
= Kontrola uporabe in barvanje bencina, ki je prost državne trošarine. V ^Službenih Novinahc od 10. t. m. so objavljeni predpisi glede načina kontrole uporabe bencina za pogon motorjev, ki je oproščen državne trošarine. Tak trošarine prost bencin za pogon obrtnih, industrijskih in kmetijskih strojev ter motornih ladij in čolnov (za ri-barstvo in za prevoz potnikov in blaga) mora biti rdeče barvan (z rubinovo rdečo, odnosno discernat rdečo barvo). Barvanje takega bencina se ima izvršiti pred odpremo v rafinerijah ali v privatnih trošarm-skih, odnosno carinskih shraniščih. Barvanje izvrši vedno uradnik finančne kontrole. Bencin, uvožen od podjetij neposredno iz inozemstva, se barva na stroške podjetja v podjetju samem. Ta predpis stopa v veljavo 1. januarja prih. Ieta. Po 1. januarju bodo finančni organi vodili strogo kontrolo glede porabe takega bencina in bo vsakdo, ki uporablja barvan trošarine prost bencin za druge švrhe, kaznovan po čl. 33., točka B zakona o državni trošarini.
= Spremembe pri državnem industrijskem podjetju Dobrljin - Drvar. Na podlagi odloka ministra za sume in rudnike je g. Svetozar Ranitovic razrešen funkcije predsednica upravnega odbora šumsko - industrijskega podjetja IJobrliin - Drvar. Na
občnega zbora podjetja gosp. Svetislav Ma-rinkovič, polkovnik v pokoju. Dosedanji predsednik gosp. Svetozar Ranitovic pa je istočasno postavljen za generalnega ravnatelja podjetja.
— Znižanje kartelne cene za baker. Kakor znano, je pred tedni mednarodni kartei za baker umetno dvignil ceno od 9.80 na 12.30 centa cif evropska luka. Ta cena pa se ni mogla držati in je na prostem trgu kmalu zopet pričela padati. Po večteden-skem oklevanju je sedaj tudi mednarodni kartei znižal kartelno ceno od 12.30 na 11.30 centa.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih žele*znic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 2800 kg železne pločevine in 240 kg žice. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 200 kožuhov. — Vršile sc bodo naslednje ofertne licitacije: 30. t. m. pri direkciji državnih ^železnic v Zagrebu glede dobave Spage' sukna, ščetk, galice, bencina in sadre; 31. t. m. pa pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave belega papirja. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dne 30. t. m. se bo vršila v glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 50110 kg čiste vate; 3. januarja glede dobave OOOO komadov rjuh in 300 komadov perila; 10. januarja pa glede dobave tehtnic, razne zdravniške opreme itd. (Oglas je ija vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri omenjenem skladišču.)
BORZE
11. decembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet pri lično velik, zlasti v devizah Curih in Ne\vyork. Tečaji so ponovno nekoliko popustili. Med efekti je prišlo do prometa v Kranjski industrijski po 314.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes za malenkost popustila in se je trgovala za aranžma po 426.5 — 426, za kaso po 426.5 in za februar po 417. Med ostalimi državnimi papirji je bilo zaključeno samo še 7% Blairovo posojilo po 81.5. Na tržišču bančnih delnic je prišlo do prometa v Praštedioni po 935, v Jugobanki po 77.5 — 78. v Unionbanki po 190 in v Ze-maljski po 128 — 129. Med industrijskimi vrednotami pa so bili zaključki edino v Trboveljski po 373 in v Danici po 100.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.77, Berlin 13.475 - 13.505 (13.49;. — Bruselj 7.9003. — Budimpešta 9.8915. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9) — Dunaj 794.34 — 797.34 (795.S4). — London 274.63. — Newyork 56.32 — 56.52 (56.42) — Pariz 222.19. — Praga 167.73. - Trst 295 - 297 (29o).
Zagreb. Amsterdam 22.77, Dunaj 794.34 do 796.34, Berlin 13.475 — 13.505. Bruselj 790.03, Budimpešta 987.05 — S90.G5, London 274.23 — 275.03, Milan 294.66—296.66, Ne\vvork ček 56.32 _ 56.52, Pariz 221.19 do 223.19. Praga 167-33 — 168.13, Curih 1094.4 do 1097.4.
Curih. Zagreb 9.127. Pariz 20.27, London 25.05, Ne\vyork 515.6, Bruselj 72.05, Milan 27.01, Madrid 55.75, Amsterdam 207.75, Beriin 123.05, Dunaj 72.575. Sofija 3.733, Praga 15.3. Varšava 57.8, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.06.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 93 bi., 7% Blair 81 nI., l-eliska '60 deri. Ljubi) kreditna 122 den., Praštediona 935 den., Kreditni zavod 170 - 180, Vevče 124 den., Ruše 235 - 255 Kranjska industrijska 314 zaklj.
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda aranžma 426 — 427, kasa 426 — 428, za februar 416.5 — 417, investicijsko 85.5 — 87. 8% Blair 91.5 — 92.5. 7% Blair 81 — 81.5. 7% Drž. hipotek, banka 80.25 — 81, 6% begluške 70 — 70.75; bančne vrednote: Praštediona 935 — 910, Union 190 — 191, Jugo 77.5 — 78, Narodna 8030 den., Srpska 196 do 199, Zemaljska 12S — 129: industrijske vrednote: Našička 995 bi.. Gutmann 130 do 135, Slaveks 50 den., Slavonija 200 den., Drava 235 — 236, Danica 100 — 103, Šečerana 298 — 332. Vevče 124 den., Dubrovač-ka 305 — 350. Jadranska 545 — 575, Trbovlje 370 _ 373.
Beograd. Vojna škoda 427 zaklj.. za december 426.5 —t 427, Narodna 8185 zaklj., investicijsko 87 — 87.5, 7% Blair 81—81.5.
Blagovna tržišča
LES
-f Ljubljanska borza (11. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih tramov. Povpraševanje je za 1500 kub. m borovih tramov (tesanih na živ rob ali merkantilno, debelina 30—35 cm, širina 30—40 cm) in za bukove pragove za Francijo (2.60 X 16-16 X 26 cm in 2.60 X 13-21 X 23, polnomerne, tolerira se do 8 cm krivine).
Kriza v lesni kupčiji traja trdovratno dalje. Kupčije so vedno bolj nesigurne, kajti protesti kupcev po prejemu blaga se množijo, takojšnja plačila pa so že redek pojav. V mehkem lesu se še vedno išče prvovrstno paralelno blago. V tramih pa je kon-sum popustil, zaradi pojemajoče stavbne sezone. Kakor druga leta, se ie tudi letos pojavil interes za pragove, lira*.. - ;a bukove: do zaključkov pa še ni prišlo. Zaradi milega vremena se cene drvem tudi sedaj še niso zboljšale. Precej zanimanja pa je se za oglje (canello).
ŽITO
+ Ljubljanska borza (11. t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski voznini, plačljivo v 30 dneh): pšeniea: ba-ška, potiska, 80/81 kg po 205 — 207.5, srbobranska, 79/80 kg in gornjebaška. 79/80 kg po 200 — 202.5, baranjska, 79/80 kg po 185 — 187.5. baška. okolica Sombor. 79 kg po 177.5 — 180; ječmen; baški, ozimni, 65/66 kg po 155 — 157.5; oves: barani-ski (pri navadni voznini) po 195 — 197.5: koruza: baška. stara po 150 — 152.5. baška. nova, umetno sušena po 142.5 — 145, pri navadni voznini po 147.5 — 152.5. času primerno suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5; moka: banaška sOt po 330 — 335.
+ Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 23 vagonov pšenice, 10 vagonov koruze. 15_ vagonov moke in 9 vagonov otrobov. Pšenica: baška. 79'80 kg 136 - 140: baška. potiska. 79/80 ka 142 5 — 147.5: gorniebaška. 79'8(' kg 142.5 — 147.5- banaška potiska šlep 79/80 kg 140 — 142.5: gornjebanaška 79/80 kg 140 — 145 iiužnobanaška 79/80 kg 135 - 137.5: sremska 78 kg 130 do 132.5 Oves- baški in sremsk' 135—140 Ječmen: b«ški 63 '(U k? 10f> _ 110 Koru 7,a: baška sremska ^a™ 07.5 - 100: no
Ki »ti kofein
izločen iz kave, je zmes nežnih, belih kristalov. Vsak kilogram kave vsebuje 10 do 20 gramov kofeina. Že 0.2 do 0.5 gr (to so Ž do 3 skodelice navadne kave) more neprijetno učinkovati radi povišanja krvnega pritiska, draženja živcev in ledvic. Zdravniku je vse te najbolje znano in on mora večkrat prepovedati kavo s kofeinom. Vedno pa dovoljuje kavo Hag brez kofeina. Po kavi Hag ni nobenih škodljivih dražilnih učinkov kofeina, užitek je popoln, neomejen, ker je kava Hag najboljše kvalitete. Pamet veleva, da je za zdrave in bolne najboljša kava Hag. Poizkus Vas bo uveril! Kava Hag je naprodaj v vseh dobrih trgovinah z živili, dobiva sc pa tudi v kavarnah in hotelih.
do 87.5, za marc - maj 95 — 100; sremska, umetno sušena 96 - 98 Moka: baška iOgi in sOgg-i 225 - 235; 2; 195 - 220; s5« 175 190; 150 — 155; $7< 1(6 do 110; »81 80 — 90. Otrobi: baški 75 — 80; banaški 70 — 75.
-f BudimpeStanska terminska borza (11. t. m.) Tendenca mlačna, promet minimalen. Pšenica: za marc 15.30 — 15.37 (obračunski tečaj 15.40), za maj 15.26 — 15.27 (15.30); rž: za marc 9.87 - 9.88 (9.90); koruza: za maj 12.59 - 12.60 (12.60), tranzitna za maj 10.45 — 10.50 (10,50).
Šport
O nedeljski skupščini JNS
V dvorani pevskega društva »Stankovič« v Beogradu se bo vršila — kakor znano — pojutrišnjem glavna skupščina JNS, prva v Beogradu, za katero vlada v vseh šport* skih krogih veliko zanimanje. JNS je iz* dal točna navodila glede udeležbe, vendar se kljub temu pričakuje, da bo debata dol* ga in mestoma tudi burna. Na dnevnem redu je obilica predlogov in prošenj, ki bodo med zastopn ki klubov povzročila deljena mnenja. Med drugim se bo raz* pravljalo o prošnji beograjskih klubov So* kola in Jugoslavije, da se jima izroči 150 tisoč Din od vsote, ki jo je reprezentanca prinesla iz Amerike. Sašk iz Sarajeva za* hteva 10.000 Din odškodnine, ker je mo» ral zaradi tekem v Montevideu od grati svoje prvenstvene tekme ob slabem vre* menu. Beograjska Jugoslavija je stavila predlog, da se iz ameriškega dobička zgra* di sportski dom. Ker ima JNS preko pol milijona dinarjev gotovine, so vsi pred* logi bolj financijelncga značaja in se bo najbrže tudi vsa debata osredotočila na ta vprašanja. Želeti je, da bi skupščina šport« sko zaključila poslovno leto
Poročilo tajnika, ki je bilo odposlano vsem podsavezom in klubom, navaja med drugim ves program mednarodnih srečanj naše reprezentance v 1. 1931., ki vsebuje dosedaj naslednje termine:
15. IV. z Grčijo v Beogradu 5. V. z Bolgarijo v Beogradu: 21. V. z Madžarsko v Beogradu; 2S. VI. z Rumunijo v Zagrebu; 28. X. s Češkoslovaško v Pragi in L XI. s Poljsko v Varšavi.
Zaradi izčrpnosti in točnosti — saj ob« sega 96 strani — zasluži poročilo vse pri« znanje.
Delegatom jc dovoljen 50 odst. popust voznih cen v času od 10. do vključno 18. t. m. v II. in III razredu osebnih in brzih vlakov s pogojem, da potrdi udeležbo predsedstvo skupščine.
Službeno iz JLAS. Redna glavna skup* šč;na JLAS se bo vršila 13. t. m. v Zagrebu Vsi delegati za skupščino imajo po rešc* nju prometnega ministrstva polovično vožnjo.
Smučarski klub Ljubljana skFcuje za danes ob 19. v damsko sobo kavarne Emo* na sestanek vseh svojih tekmovalcev v za* devi smučarskega tečaja o božiču v Plani* ci. Istotam ob 20. seja tehničnega odbora.
Smučarski tečaj SPD. Slovensko pla* ninsko društvo bo priredilo v dneh od 25. t. m. do 2. januarja 1931 pri hotelu Sv. Ja* nezu ob Bohinjskem jezeru smučarski tc« čaj za začetnike in manj izvežbane smu* čarje. Tečaj bo vodil g. Janez Kveder. Oskrba prvovrstna, sobe kurjene, prijav* nino je položiti pri g. Marici Jerajevi v hotelu Sv. Janez. Natančnejše informac je v pisarni SPD Dunajska cesta 1 a, palača Ljubljanske kreditne banke IV. (lift). Te* lefon 29*63.
/1SK Primorje. Pozivamo članstvo, da se udeleži pogreba preminulega člana Al. Fickerja danes 12. t. m. ob 14. iz mrtvaš* niče splošne bolnice. — Odbor.
SK Natakar poziva vse igralce na se* stanek, danes ob 30. v gostilni Zajec, Zg. Šiška. Pros m točnost! Kapetan.
SK Korotan. Jutri ob pol 20. redna od* borova seja. Ker so na programu zelo važ* ne točke, prosim gg. odbornike, da se te seje sigurno udeleže. V nedeljo 14. t. m. bo ob pol 10. zaključni mesečni sestanek. Vsak član naj si šteje v strogo dolžnost, da se tega sestanka gotovo udeleži. Prav posebno pa se še pozivajo vsi člani prve* ga moštva.
TSK Slovan bo imel v torek 18. t. m. ob 19. v telovadnici na Poljanski cesti (II. drž. gimnazija) sestanek vseh nogometašev in težkoatletov. Obenem bo to prvi trening. Pozivajo se vsi igrači in ostalo redno članstvo, da pride polnoštevibio v telovadnico.
ŽSK Hermes (Službeno.) Po sklenu seje u. o. 9. t. m. se zaradi protiklubske* ga delovanja v sm'slu § 8 točke a in b J>rav:l izkliuči iz članstva bivšega tajnika kluba g. M. Bariča. Istočasno ponovno opozarjamo članstvo, da ne naseda razmm izjavam g Bariča. ker se bo sicer proti vsakomu postopalo po klubskih pravi h. Seja u. o. je danes ob 20. pri Steniču. Va* biio se v«i ffg. odborniki, da se z^nedrvo
.............. ............____ _________________________ ___ udeleže. N« sejo se pon^-no vabita go*
n jegovo mesto je postavljen do izrednega va 80 — 85: za december • januar 85 t spoda Oblak in Ko«. — Odbor.
Iz življenja in sveta
Okrcžek Georgesa Clemeisseauja
se bo imenoval odslej dosedanji Rond-Point des Champs Elysees v Parizu v spomin na
pokojnega »očeta zmage«.
Malajci v San Franciscu
Po zmagi nad Špansko so si pridobile Zedinjene države velepomembno Filipinsko otočje, svojo najvažnejšo postojanko v Tihem oceanu. Zgradile so tu pred vrati Japonske močno oporišče za svojo vojno mornarico in pričele s smo-treno amerikanizacijo. Zdaj, po 30 letih, so postali pod vplivom šolstva in javnih ustanov domačini, vitki in spretni rjavkasti Malajci — stoodstotni yan-keeii. Do dna so proučili ameriško spodobnost. idealno plešejo tango in fox-trott ter romajo kot ameriški državljani v Zedinjene države na delo in zaslužek. Omejitve, ki obstojijo za zamorce in rumenokožce, Maiajcem niso bile na poti. Večinoma so se zasidrali v Kaliforniii. kjer znaša njih število v samem San Franciscu do 50.000 duš. Kot ameriški državljani so doslej odkrito zahajali v gledališče, plesne dvorane in kinematografe v beli četrti m so imeli velik uspeh pri belih gospodičnah. Zdai se je to lepo življenje končalo. Kalifornijski Američani so Maiajcem napovedali vojno in tako bodo najbrž kmalu na istem stališču kakor zaničevani zamorci. Pred kratkim so imeli Malaici svoio maškarado in nles v Filipinskem klubu v Watsonvilleu. Množica je pričela obmetavati razsvetljena okna s kamenjem, nato so se razlegli revolverski streli in je bilo več Malaj-cev ubitih in ranjenih. Morilci, ki so streljali iz varne teme. so srečno pobegnili. V San Franciscu je bila razpisana boksarska tekma med šamnijo-noma Filipinov in ameriške celine. Kljub velikemu zanimanju so jo preklicali. Kalifornijski boksarski klub je namreč dognal, da bi se omadeževal beli borec. ki bi se hotel kosati z »rjavo opi-co«. Protimalaicko gibanie se je razširilo iz KaHf-irrrie že nn dnie'h državnh in bo seveda zahtevalo dosti krvi. To je nujna posledica ameriških nazorov o neenakopravnosti drugopoltih plemen.
Uspešna reklama
Francoski listi so nedavno prinesli naslednjo senzacijonalno brzojavko iz Rocheforta — sur — Mer: Gdč. Simona Pinardova, hčerka gojitelja ostrig iz La Tremblade, Seubreska ulica, je pri uživanju ostrig našla v eni izmed školjk 31 biserov, med katerimi sta bila dva »črna«. Na to vest, ki je vsebovala podroben naslov podjetnika, je oče Pinard dobil toliko naročil, da je moral pokupiti vso zalogo školjk pri sosedih, da je lahko zadostil povpraševanju. Odjemalci so bogve iz kakšnega razloga mislili, da imajo vse ostrige očeta Pinarda po 31 biserov, med ka-
terim sta dva črna. Trgovec je napravil že izvrstno kupčijo, preden je neki zavidni tekmec dal v liste pojasnilo, da se v La Trembladi goje le tako zva-ne portugalske ostrige ki niso imele, nimajo in ne bodo nikoli imele biserov Oočinstvo seveda ne verjame zavistni-ku, marveč se trdo drži Pinardovih ostrig. V zvezi s tem se časopis* spominjajo tudi dogodka, k; se je pred dvema letoma odigra' v nekem večjem francoskem mestu Na trgu je h košari z jajci pristopi' dobro oblečen gospod, povprašal po ceni jajc ter jih potežka-val. nosil k ušesom in poslušal Nato je pred očrm branjevke razbil iajce ter potegnil iz njega cekin za dvajset frankov Potem je kar po vrsti jemal iz koša jajca, jih ubija; ter iz vsakega potegnil zlatnik Branjevka je presenečena gledala početje elegantnega gospoda. pri šestem jajcu, ki je seveda tudi imelo cekin, pa je zakrila košaro z rokami. rekoč, da ne proda nobenega jajca več Kakor besna je začela sama razbijati jajca, ah oči vidno ni ime-la srečne roke: cekinov ni bilo več v j nobenem jajcu Razumljivo je. da se je v hipu zbrala okoli gospoda in ženske silna množica ljudi ki je čudeč se gledala branjevkino početje. Ko je ta razbila zadnje jajce in planila v jok. jo je gospod potolažil ter ji plača! vsa jajca, občinstvu pa je razodel, da je umetnik, ki bo nastopil drevi v tej in tej dvorani ter povabil občinstvo, da ga zanesljivo poseti. ko bo izvaja! svoje umet-nije čudovite spretnosti Pametni mož si je s tem napravil reklamo in doživel zvečer naval, ki mu ie prinesel lepe denarce.
dokaz, poroča, da Franc Jožef vse svoje življenje ni nosil spodnjih hlač. To pa samo zato, ker jih v svojih mla« dih letih ni poznal. Mož si je vse svo* je dolgo življenje prizadeval, da bi ustavil življenje na razvojni stopnji, kakršno je bilo doseglo pod njegovim dedom Francem I. Oviral je vsak na« predek, kljub temu pa je šlo življenje seveda svojo pot in je pomelo z lica zemlje habsburško mračnjaštvo in na« zadnjaštvo.
rj | • • • vv 1
Zadnji izvoscek
Pariz je izgubil svojega najstarejšega izvoščka, 75 letnega Marcela De-conniera. Vsi njegovi mlajši stanovski tovariši so se prilagodili novim razmeram in postali šoferji Nekdanji fiakarji se prav redko srečajo po pariških predmestjih Toda stari Marcel je še vedno kljuboval novemu času. »Umrl bom, kakor sem živel!« je govoril prijateljem, »pa ne bom prodal svojega konjička. Vozim po Parizu 65 let. in če tudi ostanem v vsem mestu edini in zadnji izvošček, bom le ostal « Neizprosni sovražnik »smrdljivih avtomobilov« ie tudi postal njihova žrtev Drveča limuzina je prevr nila njegovo vprego in starešina pariških izvošekov je dva dni pozneje podlegel poškodbam.
Drobna pisava
Ce se ne motimo, ie pomenila do sedaj svetoven rekord v drobnem pismu dopisnica s 3587 bese .lami v nekem berlinskem muzeju Zdaj ie prekosi! ta čudež mlad Španec Drobno, a po polnoma čitljivo je na navadni dopisnici prepisal prvo. drugo in polovico tretjega poglavja Cervantesovega »Don Kihotac s 4760 besedami, torej za 1173 besed več Isti umetnik je na šel zadosti prostora za latinski or-enaš nn navadni pnšlni znamki.
Marconi.
sloviti italijanski izumitelj, je bil izvoljen za predsednika italijanske Kraljeve akademije, najvišje znanstvene ustanove v državi naših sosedov Na sliki bere v svečanem kroju nastopni govor.
vec s črvi
Človek bi mislil, da je trgovec s čr« vi tisti, kdor prodaja črve ribičem, da ž njimi love ribe. Neki meščan iz fran« coskega mesta Mansa pa je ta pride* vek nada! svojemu someščanu, ki tr« guje s sirom. Rekel mu je to v šali, vendar trgovec s sirom ni razumel ša« le in je tožil žaljivca. Sodišče pa se je postavilo na stališče, da je to bila šala brez namena žalitve ter dodalo, da je taka šala pač dopustna, kajti znano je, da se sir v poletnih mesecih hitro izpridi in da marsikakšen sirar pro* daja s sirom tudi črve Sirarii seveda temu niso krivi, zato izraz »trgovec s črvi« zanje ne more biti žaljiv Kljub temu ni priporočati, da bi kdo trgov« cu s sirom dejal, da trguje s črvi, kaj« ti ni verjetno, tla bi še kje kakšno so« dišče oprostilo žaljivca, ki bi si dovo« lil tako neumestno šalo.
Starokopitni cesar Franc Jožef
Ameriški publicist Evgen Bagger je izdal knjigo, v kateri opisuje življenje cesarja Franca Jožefa, ki je s svojo nespametno vlado pritiral tisočletno avstrijsko državo tako daleč, da se je po njegovi smrti razsula kakor trhel panj. Iz zasebnega življenja cesarjeve« ga poroča zelo zanimive podrobnosti o strahoviti starokopitnosti Franca Jo« žefa. Javnosti je že znano, da cesarski gradovi niso imeli nikjer telefona, da se cesar ni hotel voziti v avtomobilu in da je sovražil vsako novotarijo, ki je ni poznal še iz svoje mladosti. Br« zojav je poznal že izmlada, zato je vsak dan odpravljal po par sto brzo« javk, ki jih je sam napisal lastnoroč* no. Znano ie tudi, da na cesarskih gra« dovih ni bilo kopalnic in se je morala cesarica Elizabeta dve leti boriti z dvorsko upravo, da si je izvojevala kopalnico Tsto starokopitnost je za« hteval Franc Jožef od svoiih dvorja« nov. Za njegovih mladih let so bile v modi ozke hlače, ki so se tako tesno opriiemale telesa, da pod niimi ni bilo nrostora za snodnie perilo Evgen Ragger. ki ie Ho naimaniših nodroh« nosti Droti-"i1 živPenie Franca Jožefa j ter je v svoiih trditvah tiko previden da za vsako navaja dokumentaričen
V javnem
prometu
a pr. na vlaku ali pa cestni železnici je nevarnost prehlada posebno velika Tudi nalezljive bolezni se lahko razširijo.
panflavin
f pastile
razkužijo ustno in žrelno duplino in so učinkovito obrambeno sredstvo pri takih nevarnostih.
BAVERI
a:
Krava v letalu
V letalu so se že «'denali zakoni Vn so se rodili otroci. Zdnj pred Božičem prevažajo v Zedinjenih državah tudi božična drevesca. A velika mlekarna v St. Louisu je prekosila vso konkurenco s tem, da je natovorila v letalo in dvignila 2000 m visoko svojo najboljšo kravo. Krava je popolnoma mirno odkorakala v trup letala, kjer so ji bili pripravili zasilen hlev in tudi potem ni kazala nobenega razburjenja. Med tem ko jo je neslo letalo z' brzino 225 km mi uro, sta se lotila dva delavca. molže, a radiotele-grafist in leteči novinarji so svetu na znanjali vse podrobnosti velikega dogodka Mleko so natočili v papirnate steklenice in s padali spustili na tla Stotine zijal, ki so čakala na mleko iz višav, so ga takoj pograbile in odnesle domov. Uro pozneje se je krava srečno povrnila na farmo in fotografi so pohiteli posneti slike, ki so jih priobčili vsi ameriški večerni listi.
ROGAŠKA SLATINA. Za nesrečno rodbino Debelakovo na Topolah pri Rogaški Slatini so darovali še naslednji: Josip Po--■oreue, inšpektor finančne kontrole v Šmarju pri Jelšah 100 Din in V. M. iz Celja 50 Din. Darovalcem iskrena zahvala! Dr. F. Kolterer.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. V sobo, to zvečer je priredil Soko prijeten Mi« klavžev večer za deco m odrasle. Na spo« redu so bili kupleti in šaljivi prizori, ki so nudili navzočim dokaj smeha in zabave. Višek večera pa je dosegel impozanten nastop sv. Miklavža. — Iz drevesnice po* družnice Sadjarskega in vrtnarskega dru* štva so neznani zlikcvci deloma odnesli, deloma poškodovali 55 jabolčnih okulan* tov. Kdor zasledi krivca, dobi 300 Din na* grade, ki je položeiia pri občinskem uradu v Križevcih. — Pn misijonskih pridi* gah je nek g misijonar pridigava! otro« kom pri šolski ma5'. da smejo poslušni samo starŠ2 in duhovnike. S tem v zvezi iim ie priporočal, riai stopaio samo v ona društva, ki iim iih priporoča io duhovniki Rekel na ni nič da morajo otroci poslu* šati tudi učitelje.
Ptujska zadružna elektrarna in mestna občina
Elektrifikacija mesta Ptuja se je izvršila v letih 1924 in 1925; ustanovljena je bila v to svrho »Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico«. Že od leta 1928 se vleče vprašanje, ali ne bi kazalo, da mestna občina prevzame elektrarno v lastne roke. Vprašanje je postalo sedaj posebno akutno, ker je občinski svet 24. novembra z vsemi glasovi proti enemu sklenil, da je občina v principu pripravljena zadružno elektrarno prevzeti, ter je izvolil tudi poseben odsek, ki naj razčisti razmere med občino in zadrugo ter najde način, kako ji občina elektrarno prevzela v lastno upra-vo.	.
Ker je elektrifikacija mesta m okolice eminentne gospodarske važnosti za mesto in okolico, a se je od strani zadružne elektrarne pojavila propaganda proti prevzemu elektrarne po občini, je treba, da vprašanje javno razčistimo, tako, da si bo mogel vsak ustvariti jasno sodbo. Pred-' vsem je treba rešiti dve vprašanji: 1. aH obstoja pravica mestne občine, da zahteva prevzem obstoječe zadružne elek trarne? 2. ali bi bil prevzem elektrarne v splošno gospodarsko korist občine, davkoplačevalcev in kon&umentov samih?
»Zadružna elektiarna za Ptuj, Breg in okolico« se je ustanovila dne 26. februarja 1924. Glede dobave toka je stopila v poga-jajija z elektrarno Faio. ki je zahtevala, da mestna občina prevzame garancijo za vse obveznosti, ki nastanejo zadružni elek tram i s sklenitvijo pogodbe. Ziasti bo morala občina preskrbeti zadružni elektrarni denarna sredstva za napeljavo omrežja, dovoliti eiektrarni Fan brezpiačno uporabo mestnih ulic in trg'>v. ako bi se Fala v smislu pogodbe posiužila pravice, da posameznim konsumentom tok direktno dobav Ija. Naposled bi morala mestna občina Ptuj prevzeti obveznost, da sama krije vse terjatve, ki bi nastale Fali do zadružne eiektrane za oddajo električnega toka. ako b.j se zadružna elektrarna ne držala toza devnih pogojev in bi s poravnavo bila v zaostanku.
Te obveznosti je mestna občina tudi sprejela in so še vedno v veljavi. Obenem pa je občinsk. svet tudi sklenil, da si občina pridrži pravico, da prevzame zadružno podjetje z vsemi aktivi in pasivi v svojo last. V vlogi na bivšega velikega župana mariborske oblasti, s katero je občina za prosila za odobritev, da sme prevzeti jam stvo za posojilo 1,000.000 Din pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, se izrecno omenja ta pravica občine glede prevzema elektrarne ter se jamstvo ravno s tem utemeljuje. Dejansko pa se ta pravica občine ni vnesla v pravila zadruge. Zakaj se to ni zgodilo, bi bili v stanu pojasniti le tisti krogi, ko ji h naloga je bila skrbeti za izvršitev sklepov občinskega sveta, odnosno tedanji vodilni krogi zadruge, ki so se po-služili jamstva občine za preskrbo denarja in za sklenitev pogodbe z elektrarno Fala.
Na podlagi tega dejanskega položaja je bivši gerentski sosvet na seji 26. novembra 1927 soglasno skleni) zahtevati, da ua-čelstvo zadruge poskrbi, da se na prvem občnem zboru sklene sprememba pravil v tem smislu, da se zavaruje pravica obeme Ptuj za prevzem zadružne elektrarne. Na občnem zboru zadruge od 17. novembra 1928 je ta predlog propadel. Od 308 opravičenih glasovalcev je glasovalo le 80 glasovalcev in od teh je bilo 46 glasovalcev proti. Ogromna večina članov torej ni sploh bila navzoča. Neuspeh tedanje akcije je pripisati predvsem takratnemu strankarskemu obeležju.
Da se nastali spor med občino in zadrugo še bolj ne razširi, se je pozneje sklenil kompromis v tem smislu, da so se zadružna pravila spremenila med drugim tudi tako, da se je občini ptujski zajamčila pravica prevzema v slučaju likvidacije zadru-ge.
Formalno toreg zamore mestna obema Ptuj uveljaviti pravico do prevzema elektrarne le tedaj, ako zadružni občni zbor sklene likvidacijo zadruge. To pa je odvisno edino od dobre volje zadružnikov, pri čemur pride v poštev viprašanje, ali bi prevzem zadružne elektrarne po občini bil v korist občine, davkoplačevalcem in konsii-mentov samih.
Danes je torej položaj naslednji:
Zadružna elektrarna je s pogodbo z elektrarno Fala dobila izključno pravico za oddajo toka konsumentom v Ptuju in v okoliških občinah, kar predstavlja lepo premoženjsko vrednost. Elektrarna Fala si je sicer za gotove slučaje pridržala pravico tok direktno oddajati, vendar mora v tem slučaju odstopiti 5 odstotkov vseh brutto dohodkov iz take oddaje toka zadružni elektrarni. Brez dvoma je, da bi občina Ptuj s pridobitvijo te pravice pridobila na premoženjski vrednosti, ki bi prišla v prid vsemu mestnemu prebivalstvu. Jasno pa je, da vsako zboljšanje premoženjskega stanja občine pride ako ne direktno pa vsaj indirektno v korist prebivalstva in posebno davkoplačevalcev.
Drugi važni moment je vprašanje režijskih stroškov Gotovo je, da bi občina, ki mora itak vzdrževati brezhiben upravni aparat za svoje gosnodarstvo, upravne posle zadruge z manjšimi stroški zamogla vršiti kot zadruga sama Ne samo izdatki za osobje bi bili manjši, amipak tudi stvar ni izdatki, ker ima občina dovolj primernih lokalov v svojih hišah in ne bi bilo po-
SUtradi
$man}ianfa othata
vse oblačita' potrebščine za Miklavža ta Božič po lastnih
cenah.
Drago Schwab. Linbliana
trebno plačevati razmeroma visoke najemnina za lokale v tuji hiši.
Končno je zelo važen tudi naslednji moment: Iz bilance za leto 1929 je razvidno, da je zadružna elektrana v tem letu iz rednih dohodkov odpisala na dolgu 134.925 dinarjev, na omrežju 150.000 Din in o a števcih 50.000 Din, skupno torej 334.925 dinarjev. Vprašanje je, ali je z ozirom na veliko gospodarsko krizo in pomanjkanje denarja umestno, da so se odpisi v tako visokem znesku izvršili. Neumestno pa je gotovo, ako se pomisli, da se bodo prej ali slej priključile tudi okoliške občine k zadrugi, kojim potem ne bo treba nositi bremen, ki so nastale z ustanovitvijo zadruge ter bodo slednje imele ugodnosti na račun prvotnih ustanoviteljev, ki so po večini meščani. V slučaju prevzema bo občina amortizacijo dolga, omrežja in števcev čim najbolj raztegnila, da na ta način zniža ceno toku ter razbremeni ptujsko prebivalstvo, ki je z javnimi dajatvami itak preobremenjeno.
Prevzem zadružne elektrarne ne bo torej rodiil, kakor se tendencijozno širijo glasovi, povišanja cene toku, ampak znižanje z zmanjšanjem režije in s podaljšanjem amortizacijske dobe Davkoplačevalci mesta Ptuja lahko torej sami spTevidijo, da gre pri celem vprašanju za zavarovanje koristi mesta in mestnega prebivalstva ter da so vse druge trditve brez stvarne podlage. Posebno je treba odločno zavrniti trditev v memorandu zadružne elektrarne, da hoče mestna občina s prevzemom zadružne elektrarne zvišati cene toka ter na ta način kriti primanjkljaj okroglo 300 tisoč dinarjev vsled izpadka najemninskega vinarja Prvič bi to bilo skrajno neredno im nezmiselno, ker bi v tem slučaju občinska elektrarna morala izkazati prebitek, ki bi bil obdavčen z državnim davkom in pripadajočimi dokladami Drugič pa ima občina veliko lažje sredstvo, tudd ako zadružna elektrarna še dalje obstoja, da obdavči namreč električni tok ali žarnice. Zvišanje cene toku bi bilo torej za občino samo škodljivo in nepotrebno, ker ima drugih sredstev dovolj, da poišče kritje za svoje potrebščine.
O vseh teh viprašanjšh se vrši v soboto dne 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer sestanek zadružnikov v mestni posvetovalnici.
Pridite vse, ki vam je na srcu dobrobit občine Ln vaš lastni.
Radio
Izvleček iz programov
Petek. 12 decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra.
—	18.30: Vremenoslovje. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Pevski solistični večer Stjepana Ivelja, člana mariborskega Narodnega gledališča. — 20.30: Prenos produkcije svetovnega šahovskega prvaka dr. Aljehina iz kazinske dvorane. Šrzoturn irska partija z našim jugoslo-venskim šahovskim mojstrom dr. M. Vidmarjem. Pozdravni govori in govor dr. Aljehina. Vmes koncertne točke s sodelovanjem koncertne pevke gospe Costapera-lijeve in pianista Noča. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Sobota, 13. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Plošče. — 18: V dolini gradov. — 1S.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Angleščina. — 20: Prenos opere »Traviata« iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.45: Koncert radio - orkestra. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere »Traviatac iz gledališča. — ZAGREB 17: Koncert radio - orkestra. — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.20: Koncert zbora trompet. — 20: Zabaven večer.
—	21.30: Koncert na dveh klavirjih. — 22.35: Kabaretni program. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos programa iz Prage. — 21.30: Godba za ples. — VARŠAVA 18.15: Koncert iz Vilne. — 20.30: Koncert židovske glasbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 12: Koncert orkestra. — 17.15: Koncert na čelo. — 19.35: Operetni večer. — 22.40: Godba za ples. — BERLIN 19.05: Klavirski koncert. — 20: Vesela glasba. — 21.10: Kabaretni program. — Godba za ples. — LANGENBERG 17.15: Večerni koncert — 19.45: Zabaven program. — Godba za ples. — MUHLA-CKER 15.30: Popoldanski koncert. — 17: Lahka godba orkestra — 19.30: Pevski koncert — 20.15: Operetni večer. _ 23.05: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert orkestra. — 21.30: Koncert vojaške godbe. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.40: Operni
večer.
Obiava.
Po sklepu XXI. rednega občnega zbora z dne 5. decembra 19*0 se bo Izplačevala za kupon štev. 21 družbenih delnic dividenda za leto 1929/30 v znesku Din 10.—, in
sicer počenši s 30. decembrom 1930.	a
Dividendne kupone vnovči ali blagajna Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa blagajna Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani proti predložitvi kupona.	17264
Upravni svet Delniške družbe pivovarne Union.
C trava.
Upravni svrt Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani objavlja s tem, da se bodo pričele zamenjavati počenši z dnem
27. decembrom 1930
stare delnice proti novim, in sicer tako, da se izroči vsakemu prinositelju plašča in talona ene stare delnice po Din 50.— nominale, plašč ene nove delnice po Din 100— nominale in nova kuponska pola s prvim kuponom štev. 21 za poslovno leto 1929/30.
Zamenjava delnic se bo izvršila ali pri blagajni Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani	17264
Upravni svet Delniške družbe pivovarne Union.
CENE M A UM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) oove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šilro le plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
MaH&glasi
tfCdor hoče
da m mu pmmtjm pm pošti namtmm mff GaGo drugo informacijo tiiočo mm ntaKb oglasov naj prit orni v »namGafi a miemr ne bo prejet odgovora t ^ M^mmrn
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve ln dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za Šifro 5 Din. Vse pristojbine le uposla-ti obenem s naročilom, ticer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
TlcteCovi malih o%tabov
in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼
ISrbovlJah
▼ hiši g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnic!.

Višjega natakarja
inteligentnega ro simpatij-ue-a, t kavcijo ižfiem i a takoj 2» prvovrstno pod jet.jp v Zagrebu. Pismene ponudbe 3 'fot-ojrrafijo La publicHas, Zagreb. Ilica 9 pod br. 25217. 58096-1
Mehanika
iščem. Pismene (»nudbe na naslov: Alojzij Zaje, D. JI. Polje 100. 33107-1
Frizersko vajenko
s primerno šolsko predi z-obrajbo sprejme takoj Ivin Dorčec, Dalmatinova ulica 13.	53003-1
2 dobra kamnoseka
x» zimsko delo sprejme Ins. Dukič tn drug.
53092-1
Sobarico
*sš6o likanja in servira-•nja, z letnim! spričevali, i'>-25 let stare, sprejmem vr j me?ečiii plači 400 Din — /sakega pol leta doma-5 -»bleko it) par čevljev. 5 jonski jezik pogoj-. ibo na: M. . Zw!tKas, i."Lčina pri Zagreb«.
50729-1
Pismeno naj javi
- j naslov on:,, ki je vo-..• i sprejet; kalifi »Sat »o iS? »pravilo. Znamko . .dgovj-r je treba prilo-i:-.; — Zadruga jugoslov. pletd a. Osijek. 50248-1
Hišnika
l>.-r .čenega, brez otrok, •>;<- •jmem. — Pismene polhe na oglat.ni oddelek ■».Jjtra« no-d značko »Upo-.kojenec S3«.	53183-1
Pomočnice
(•rr^.rsfce in inteligentno
učenko
- -.ej.me modni salon šte--f. "a Lukež. 53:00-1
Kroj. pomočnika
dobro izurjenega sprejmem Naslov pove oglasni od-ddek »Jutra«. ~ 53110-1
Šofer - mehanik
z večletnimi spričevali, i>ošf<>n, trezen in zanesljiv 'obi ta-koj -mesto k nove-w.i Forda. — Ponudbe na -glas. oddelek »Jutra* pod V^to -šofer-strokovnjak«.
5313-2-1
Kroj. vajenko
išče modni atelje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 53168-1
Več služkinj
dobrih kuharic. sobaric, deklet veščih kuhanja in vseb domačih del. začetnih natakaric itd. rabi Slu/.itjsk.i zavod B Szeidner v Zagrebu. Marovska 13. Služb ie dovolj za 15. december na razpolago. Na-U! jščenje tokom par dni Vu pogodbi. ' 53095-1
Mlada, lepa dekleta
z.1 damsko kapelo, pod usodnimi pogoji sprejme Sfrfica Schnster. kapelica Beograd, Topčiderska nI. 5.
53131-1
Posredovalnica
OzriiDC, Miklošičeva c. 28 ribi gostilniške in privatne kuharice, služkinje ter začetnice.	53190-1
Solidne gospode
■»nos->bne. za obisk strank, ki bi pornjali električne aparate za gospodinjstvo, obročna plačila, sprejme svetovna tovarna. Go-Aoodje, katerim je mogoče osebno javiti, naj se •T.ase pri ga. BSetticher, hotel Uniom, soba it. 40, med 8. in !>. uro zjutraj. Ostali naj pošljejo na isti t»us1ov svoje ponudbe.
53323-1
Fiksum in provizijo
dobe potnik! ta prodaji' manufakturnega bl3ga -Pismene ponndbe ns oglas, rvilelek »Jutra« pod Jifro »Provizija 455«. 30P91 5
Hitrejši smo
kot življenje
S kom storite veselje Vaši obit cl ji? Samo s- prevzemom * mejeara hitrostnega zastopstva. Saši predmeti so brez konkurence. Samo kupčija prinese denar. — Sprejmemo 100 a c e n t o v proti (50% proviziji Ped »Uniejim — USA« na ogl. oddelek »Jntra«. 531S7-5
*	* JhjL.j. *
Zastopnike
v vsakem večjem mesta Sirom cele države iščemo.
Strokovno znanje ni po-t.rebno. Visok zaslužek. — Ponudbe na Puhlici tas. Zagreb. Ilica 9 pod br. 25166 50364-3
Pletenine
obleke, jopice, sviterje, puloverje ki nogavice po nk-ki ceni izdeluje po naročilu .Tosi.pi.na Pleško. Cesta ca Loko 21.	53203-3

Prva oblast koncesijonirana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Donajfka cesta Štev. 30 -
(Jugosuto) telefon St. S2S5 P"uk in praktične »oZnje 251
Oblastveno kooeesljoolrana
šoferska šola
Oojko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 13
Teorija ln vainje. 47730-6
Klavirski pouk
želim. Ponudbe z navedbo honorarja na oglasni od-de!e.k .-Jutra« Dod značko >I>ober«.	53156-4
Trgovec
38 let star, zmoten nemščine, hrvaščine in slov. v govoru in pisavi, i&če namestitve v trgovini, pisarni ali skladišču, event. kot .paznik k delavcem. Vajen je vt-eh gospodarskih, polj skib, vrtnarskih, gozdnih in vinogradniških del — katerih se nobenega ne boji. Gre proti oskrbi in ni-zki odškodnini. Ponudbe na oglasiti oddelek »Jutru« v Ljubljani pod »19:J1«.
53185-2
Mesto blagajničarke
išče pridna in zanesljiva gospodična s trg. izobrazbo, zmoina kavcije. Cenj. ponndbe na oglas, oddelek iJutra« r>od »Začetnica
55207-2
Hotel, blagajničarka
z večletn-o prakso, zmožma samostojno v-oditi gospodinjstvo, išče primerno in-> st« — tudi izve-n Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena in zanesljiva«.
•53208-2
rt rt
Nov, petcevni radio
•prvovrsten, na baterij«, ta 3200 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 50794-9

Puhasto perje
outo, čobano kg po 48 '>111 druga vrsu po Din 38 tsr čisto bele eosje kg po l&i Din in čisti puh kg po Din 250. Razpošiljam po poŠt nem povzetjn. L. Brfi20vic Zagreb, Ilica 82. kemlčn-čistilnica perja	g6?
Gospoda
iščem	za poučevanje nemščine.	Pismene ponudbe na ogias. ivldolek »Jutra« pfid šifro	»Uspeh«. 53151-4

Absolventinja
rgovske akademije, z dveletno ' prakso, išče službe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod šifro »Zanesljiva moč 22«.	50610/2
Šivilj, pomočnica
začetnica, išče službo v damskem salonu, če mogoče s hran-e in s ta nova nJem v hiši. Nastopi takoj. Ponudbe pod šifro »šivilja-na podružnico »Jutra« < Novem mesta. 53184-!
Uradnica
•t dolgoletno prakso, zmožna rseh pisarniških de! želi primerno službo v Ljubljani. Dopise na >gl. oddelek »Jutra« pod šifro ■»Vestna uradnicat. 50196-2
Gospodična
Seli primerno službo kot pro daja Ik a. bl aga j.n ič a rka. ali v kaki pisarni. Nasl-ov v oglasnem oddelku Jutra 33130-2
G. Tb Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levjs zgodba
In s tem je naše pri povesti konec. Samba, n Joka so v mesarskem vozu jadrno odpeljali v zverinjak. kjer so Samba neutegoma spet zaprli v kletko. Prijazni ravnatelj }e pa dovolil Joku. da je smel drugovati svojemu prijatelju: in tako so pa za zadne z verižico priklenili k Sam ho vi kletki. L« p„. glejte naša prijatelja, kako sedita v jetni-šlvu iu zdihujeta!
Izložbena oprema
steklena, za trg. s čevlji naprodaj v Cegnarjevi ul št. 4.	53074-6
Kino
popolnoma prenovljen z zvočno aparaturo, vse v brezhibnem stanju, novo. vedno Jako dobro obiskan se zaradi družinskih razmer takoj proda. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro: »Krasna bodočnost«.	50669-6
Pisalno mizo
iu ogledalo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	53147-6
Mizo za krojača
ali šiviljo in lep športni
otroški voziček
ponikljan, v dobrem stanju prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
53154-6
Oamska pisal, miza
d-obro ohranjena naprodaj v Valjavčevi ulici 19 — Koleziija.	r*ll<51-0
Premog, suha drva
v vjak-i količini prodaja V. GržiLa, Ljubljana VII, Čometova ulica 26 — tel. it. 3227.	53145-6
Bakren kotel
300 I, za Diu 1450 ter močno stiskalnico, uporabljivo tudi za seno itd. za 23"» D;n prodam takoj. Naslov ,>ivvp oglasni oddelek »Jutra«.
53133-6
Moška zlata ura
lina, ;>oceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53113-ti
Čajno maslo
najKoijš-e kakovosti, si za praznike že sedaj lahko pn-skrbite v vsaki mr.ol.ini pri Osrednjih mlekarnah v Ljubljani, Maistrova ulica št. 10.	53146-6
Bombaževo prejo
surovo, št. 12/2, na kri-ža stili vrotenih, 420 kg skupno po Din 25.30 Z3 kg prodam. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« pod šifro »Plačljivo takoj« 53135-6
Pločevinasto banjo
prodam. Naslov pove o-gl. oddelek »JutTa«. 53203-6
Hrbtičke
za koledarje
po nizki eoui in dnevne bloke štev. III po 1 Din dobite v . trafiki Ooli & Pompe. Mestni trg št. 8 — Ljubljana.	53202-6
Parni kotel
s ca 30 m! ogrevalne površine. kompleten za sušilnico lesa kupimo. Prosimo točne poi.udbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Parni kotel«.	507SS-7
Star divan
ali kaj primernega kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53170-7
Družabnika (co)
s kapitalom do 50.000 Dir. išče dobifkanosno podjotje radi povečanja obrata. — Družabnijk (ca) bi v Ljub Ijani lahko imel skladišče blag3 in zastopstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigur nih 20 %«.	53038-16
Družabnika (co)
s cua 100.000 Din kapitala sprejmem k zel« dobička nosnemn industrij, podjetju — Naslov povp podružnica »Jutra« v Mariboru do d šifro »Ugodna pozicija 41« 30241-10
Družabnika
s kapitalom 20—50.000 Din iščem za prospovajoče podjetje. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 777«.	53159-16
Enonadstropna vila
v bližini Tržaške ceste v Ljubljani naprodaj za Din 275.000. Vprašati v Društvu ;>osestnikov, Salendrova 6.
53109-20
Novozidano hišo
a vrtom in 400—3O0 mJ zemlje, v lepi solnčui legi, zelo pripravno za obrtnika ali vpokojenca, prodam za 45.000 Din. Stanovanje takoj prosto. Več pove lastnik Ivan Cater. Kozje 106.	53047-20
Novo hišo
dvodružinsko, proda Jernej Lamnrrt ob Tržašt-i eesti (dolgi most) — Vie pri Ljubljani. 53129-20
Hiša z gozdom
v St. Lambertu v biižini farne cerkve, s prostori za trgovino in z gostilno, s tremi podstrešnimi f-obn bi, v zelo dobrem stanju, naprodaj za 50.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >Do 16. t. m.«.	50540 -20
Enonadstropno vilo
novozidano. s ca 1300 m! vrta prodam. Potreben kapital 70.000 Din, ostalo hipoteka. Poizve se v Kožni dolini [V/4 v trgovini. — Istotam naprodaj tudi domač kinoapara-t. 53175-20
r'JLLšJLL
Vrednostne papirje
srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo >Mer kur«. Ljubljana Jeleabur gova ulica 6/II. '<1. w-52.
50774 35
Omaro za obleko
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rabim« 53155-12

Črna moška suknja
naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33149-13
Frak
velikosti 40 iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Jar.cz« 53198-13
Kožuhe
dva dolga in enega kratkega ugodno prodam. Naslov pove podružnica Jutra v Celju.	332116-13
Trgovino
z meSaimin blagom oddam v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53142-17
Fižol za kuho
nizki veste od 2—2.75 Din visoke vrste od 3—3.50 Din nudi na drobno Sever & Komp., Ljubljana. Gospo svetska cesta o. 50470-33

Lokal, oz. skladišče
za suho robo oddam takoj v najem na Turjaškem trgu št. 5.	53104-19
Lokal
primeren za vsak trgovski obrat, sredi mesta oddam s 1. jan. 1931. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53178-19
Točilnico in
mlekarno
na prometnem krajn, vsled
bolezni takoj po nizki ceni oddam. Poizve se v paviljonu g. Bratuša na Dunajski cesti. 53195-19
Lokal
novo urejen, pripraven za vsako trgovino, v prometnem trgu takoj odda Vilko BačuL, Ljubno. Sav. dolina.	30730-19
čOSSffiBŽ?
Stanovanje
prostorne, solnčno sobe. kuhinje in pritiklin oddam s 1. januarjem. Ogledati med 12. in 15. uro. Naslov pove orlasni oddelek »Jutra«.	53060-23
Stanovanje
ž ali 1 sobe !n knhiaje. po m->žni>s-ti v centru ali bližLDi išče mirna stranka brej otrok. Naslov Runtič. oirlasn1 odd»iek »Jutra« v Ljubljani Scleburgova ul. št- 3.	50612-31
Trisob. stanovanje
komfortno, s kopalnico in vsemi pritiklinami. v solnč-ni legi sredi mesta 9 februarjem oddam. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod šifro »Solnce«.
50371-21
Stanovanje
2 sob, kopalnice in pritiklin, v snažni in mirni hiši želi rodbina dveh oseb. Ponudbe na oslss. oddel-k »Jutra« pod šifro »T-očer. plačnik za mesec maj 1931« 53172-31
Mansard. stanovanje
lepe sobe in kuhinje oddam eni ali dvema oseba ma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53163-21
Stanovanje
sobe in kuhinje, z elektriko ter plimvm oddam s 1. januarjem na Selu. Pokopališka 28.	33157-2!
Stanovanje
sobe. kuhinje in vseh ori-tiklin tak«.i nddam na Ko-doljevem, Klunova ulica 7 53152-2!
Stanovanje
2—3 sob, s pritiklinami, išče Tv.an Kralj, trgovec, Ljubljana. Stari tre št. 30 58206-31
Dve stanovanji
ta,koj oddam. Poizve se pri »Kamniti mizi« v Zg. Šiški.	53214-21
Majhno stanovanje
oddam ta'koj v Rožni dolini« zakonskemu paru brez otrok. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 53189-31
Ščipalnik z etuijem
je bil izgubljen blizu evangelijske cerkve. Poštenega najditelja prosim, da ga odda na policiji. 53158-28
Izgubil se je denar
od Cešnovarja po Ižanski cesti, skozi Iško Loko. — Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jntra«. 53169-38
Poziv!
Dobro poznana gospa, ki je v soboto, dne 6. decembra pomotoma vzela ne njeno večjo lakasto torbico pri g. Henriku Dejaku na Vidovdansii c. št. 22, naj jo istotam vrne, kjer dobi svojo. 532&1-28
'J K
Sobo
z elektriko, posebnim vhodom in hrano oddam za 700 Din mesečLo. poizve se v restavraciji »Soča« na Sv. Petra cesti št. S.
50732-23
Prazno sobico
v sredini mesta, t pri tličju ali I. nadstr„ event. ua dvorišču išče za januar mirna oseba, ki je ves dan odsotna. Ponndbe na .-gl oidelek »Jntra« pod Šifro »Mirna oseba 333«. 50766 23
Sobo
z vsem ko-mfortom opremljeno oddam eni ali ' dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
53173-23
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53130-23
Sostanovalca (ko)
z lastno posteljo, sprejmem takoj po nizki ceni v Glinški ulici št. 7. Poizve se v nedeljo. 53127-23
Gospodično
sprejmem na stanovanje in hrano na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 53174-23
Opremljeno sobo
v I. nadstropju, z 1 ali 2 jiosteljama, pripravna za 2 gospoda 3li 2 kolega, od dam s 1. januarjem. Poizve se v Kolodvorski nT. št. 20, v trgovini Matej Orthek.	53162-23
Gospoda ali gdč.
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53148-23
Prazno sobo
s štedilnikom in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	53139-23
Sobo
opremljeno ali prazno, po možnosti t souporabo kuhinje ali kabineta, v sredini mesta išče samostojna gospodična. Najraje pri starejši dami. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točna plaSnica«. 53160-23
Sobo s kopalnico
lepo, parketirano. z električno razsvetljavo in se-parira.no oddam v centru Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«.	53153-23
Opremljeno sobo
oddam v Rožni ulici št, 19 53201-23
Sostanovalca
sprejmem v Trnovem za 120 Din, ali oddam prazno sobo s štedilnikom. Naslov pove oglas-, oddelek Jutra.
53204-21
Sobo
s parketom in elektriko, sredi mesta oddam 2 ali 3 osebam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53199-23
Opremljeno sobo
lepo, mesečno, v bližini pošte oddam boljšemu go spodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53! 83-23
Iščem prazno sobo
blizu Zvezde. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Okno-.. 53186-33
Sostanovalca
z vso oskrbo sprejmem v Florijanski ulici št. 19 II.
53226-23
2 sostanovalki
poceni sprejmem. Novi trg št. 2/II, desno. 53213-23
Lepo sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam blizu Vojvode Mišica vojašnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33211-23
Sobo
popolnoma novoo-premijeno s prostim vhodom takoj oddam go-spodu. Sredina 5 (Prule).	53229-23

Proti izpadanju las
in bolezni lasišča je »Inos« edino uspešno sredstvo. Lonček 3S Din. — »los«. LjubljaLa, Slerosodna alica št. 1.	379-24
»Troubadour«
Dama u frnom, od opere do hiše M. 34 molim za poznans.tvo. Odgovor na ogl. oddelek »Jutra« ped Šifro »Gvp«.	53033-24
Ločenec
ne po last-ni krivdi. 35 let star, želi znanja z gospodično, staro 30—33 let. kj bi imela ljubezen do otrok. Vdova z enim obrokom ni izključena. — Ponudbe pod *Skurmo gospodinjstvo« na pedr. »Jutra« na Jesenicah. 53123-24
3000 Din posojila
za takoj prosi dama. prati garanciji v zlatnini in mesečnemu vračilu po Din 4—300. Cenj. ponudbe pod »Izkazala se bo hvaležna« na oglasni oddelek Jutra.
53228-34
Mlada gospodična
prosi starejšega gospoda,
da ji posodi 300" Din proti mesečnemu odplačilu in gotovi garanciji! Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vedno hvaležna 22«.	53200-24
Zvezdnik velike postave
Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 53192-24
Matematika, Marljiva moč, Mihove Tone (resen kupec) Mesto 02, Mireči, Mnogo
kupcev, Nagla ia važna odločitev, Nemščina. Nizka najemnina, Ordinacija, Oprava, Odstrel 3—1 močnih gamsov. Prva služba v Ljubljani, Pošteno dekle. Prvovrsten, Pridne roke in zvesto srce, Primorka 22, Posestniea, Prvovrsten pekovski pomočnik, Pavlica, Prihodnj-ost. Pndel. Plesna zabava, Pridno dtkie, Plačila zmožen. Ra iio, R->ie-ta, Razvedrilo 222. Rentabilno, SvobodLa 3, Skromen. Stalno mesto I, Sn-ho 32. Siika. Stalna služba III. Slaščičar, Stroji. Slaščičarna, Snažna in poštena. Snažna soba, Sigurna bodočnost. Stanovanje 18. Spremstvo 300, Strokovni list, Snažna in čista Svarim, špedicija, štiriet-v-ni. Tri mesta. Takoj stanovanje, Takoj 49530, Takojšnji kupec, Tujka. Telovadec. Takoi Ljubljana, Tovarištvo, Tram:, Trezen Tchničar. Uradnik, Ugodno. V. R., Velik promet, Vazi, Vajenka. Zmo-žna I. Zasiguran kruh. Značaj. 30.000. 095. 19:30, 5 sob Din 2000, 2Sletna Gorenjka
Mlad obrtnik
in posestnik želi zna.r.ja z gospodično z dežele — v svrho ženitve. Resne po-ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Diskrccija ;<roga«.
531W-25
2 šivalna stroja
krojaški in ženski, dobro ohranjena poceni naprodaj v Gradaški ulici štev. 8. pritličje.	53176-29
Pisalni stroj
znamke »Torpedo«, dobro o-hranjen in skoro nova
lesena vrata
v velikosti 340 X 200. z žele«iimi vložki za stekla prodam. Naslov pove ogi. oddelek »Jutra«. 53171-29
Stroje za izdelovanje kocev
najmanje 12.000 koma lev letno, kompleten ter v brezhibnem stanju po iz-vanredno ugodni ceni prodam. Ponudbe na oglasni -oddelek »Jutra« pod šifro Ug-^lno ' kupljeno«.
33131-
Pozor, dame!
Za vse ondulacije, lasna dela. barvanje in masirauje sc priporoča frizer za dame in gosipo-le Kngelbert Fran-chetti, Ljubljana, Dunajska cesra 20 — nasproti kavarne Evropa.	399-3®
nove in rabljene vseb vrst ter
juto za embalažo i
ima vedno t zalogi i
Mirko Mlakar
Ljubljana, Slomškova ulica lt.
Telefon 2059
&5xPremog /S suha drva
Pogačnik, Bohoričeva S.
Žepne robce
po 2 Din komad nudi ilatek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj.
50230-3f
(O/actce ne
bradi pri datttah
V oglas, oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisma
Agilen 2000, Astra, Aus-liinderin, Au-t-aut, Anian. Bodoča sreča 10. Bodočnost 31, Blagajna 5000, Cctrtlet.no. Centrum, Cista roba. Dober predmet, D. B. 79, Do 16. t. m.. December, DvokoJo, Dobro i-loča gostilna, Diskretnost, Dober mož, Ekspertna organizacija. Elektro-inženjer Energičen. Fotoaparat, Gospodinja, Gentleman, Gostilna nujno. Gozdr.osolnč-na tega, Joško Gider, Hiša, Hčerka in gospa. Hvaležnost 300. Industrijalec, Jesen 19322. Indus 3100. Kavcija 10.000, Krošorc (naslov). Kolo, Knjigovodstvo 1931, Lepa izdelava, Lepo posestvo — solnčno. Mlada Gorenjka, Mlekar,
tfCnpge
L Princesa Zvezdana.
2.	Kralj Debeluh in sinko Ocbe-linko.
3.	Skok Cmok in Jokica.
4.	Janko in Stanko.
5.	Prigode porednega Bobija.
6.	Prigode gospoda Kozamurnika.
7.	Bratec Branko in sestrica Mica.
8.	Prigode Tomija Popkinsa.
Za Božič po
12 Din
io nadležne t o • » n e pa« pazduho, na oadlehteh Ia mečih »itro odstrani »Clto-kurac. Zlasti u obraza !b na mečih, ki jih pokriva kot lih nežna svilena nogavica. se močno opažaj« uadležne kocine is »o Vas mogoče že čaeto spravile v zadrego. »Cito« odpravi vsako secažetjeae rast kodu v par sekundah zajamčeno brea bolečin in nevarnosti, radikalno ln za vselej. Bospa I. piše: »Catia se srečno, odkar je »CiU« sovražnik kocin ln dlačl« ugonobil korenike nezaželjr nih dlačie.« Tndi gospodje jo lahko uporabijo. Bri,-hre% mila, br« noža Is brez aparata. Cena 12 Dia.
3 stekl en i ee 25 Din. Dr. Nlc. Kemeny, Košice, D., poštni predal 12 M 9 CSR.	S«
Pozor, kolesarji in kolesa-rice!
Naznanjam, da bom na no v o prejel kolesa in dele najboljših tovarn. Priporočam se cenjenemu občinstvu
ALOJZ ZAJC
17268
Dev. Marija v Polja štev. 105.
SOKOL
nase
tnailčGe
Dobi se jih v vseh knjigarnah in podružnicah „ Jutra"
Administrativno prosvetni tečaj Sokola
V ponedeljek dne 8. t. m. se je vršil v dvorani Sokolskega doma administrativno prosvetni tečaj za koroško sokolsko okrožje, katerega so se udeležili funkcionarji društev Dravograd, Vuzenica, Vuhred, žerjev. Černa, Mežica in Slovengradec. Dopoldne so se vršila predavanja: br. šentjurc: So kolska prosveta in interno prosvetno dele v društvih; br. Mrovlje: Sokolski tisk: župni prosvetar br. Lintner. O propagandi sokolskega tiska. Popoldne je predaval br. starosta železnikar: O zdravstvu in je obširno poročal o higajeni v telovadnicah in •pri članih; br. Sovre: O administraciji Sokola, o posameznih funkcijah in o dolžnostih posameznih funkcionarjev; br. Kvac o knjigovodstvu v sokolskih društvih; br. Veljak o dolžnosti načelnika, discipline v telovadnici in telovadbi sploh; br. starosta dr. Železnikar: Sokolska ideja in sokolske organizacije
Sokol Sv. Martin pri Vurbergu. 23. m.
m. se je vršil ustanovni občni zbor Sokola Zbralo se je okoli 150 zborovalcev; zbor pa je otvoril in vodil šolski upravitelj br. Lazar Tone. Br. dr. Ipavic. sreski načelnik iz Maribora je razložil pomen manifesta 6. januarja ter priporočal v lepih besedah vston v novo društvo. Za njim ie br. Lintiier. župni odposlanec iz Maribora, orisal v daiišem sovoru pomen telovadbe in cilje Sokola. Priglasilo se ie takoj 65 novih članov ter 35 dece. Odbor tvorijo starosta br. Lazar Tone, podstarosta Klemenčič Ivan. tainii; Muršec Ivan, načelnik Spend! Avgust, blagajnik Krainc Ida, revizorja: Kostainšek in Fcrš Maks
Zaae Gre?
Do zadnjega moža
Roman	.
»In ne samo, da lažete,« je vzkliknila Ellen in s plamenečimi očmi stopila predeni. Puška, ki jo je trdno držala v obeh rokah, je izdajala njen grozeči namen. »Tisti prepir ni bil z ovcami v nika<i zvezi... Stari Sprague je bil v Greavescvi prodajalni. Slišal je vse. Videl je Jeana Isbela, ko vas je pretepel, kakor ste zaslužili... Povedal mi je!«
Ellen je videla, kako je Bruce v smrtnem strahu odskočil nazaj; vkljub besnosti jo je popadel stud, češ, da se ne bi morda domišljal, da si namerava omadeževati roke z njegovo krvjo. Nato je uganila, da je bila nevihta, ki je vstajala v očetovih očeh Bruceu še dosti bolj nevarna od ničnega srda.
»Kaj vraga pomeni to, dekle?« je z mrko osuplostjo zakKcal stari Jorth.
»Pusti to meni, papa,« je odgovorila.
Daggs je stopil k Jorthu in to ob njegovo desno stran, kar ni bilo brez pomena. »Ne moti je, Lee,« je rekel s hladnim glasom. »Očividno ima z Brucem kak računek.«
»Simm Bruce, omadeževali ste moje ime,« je kriknila Ellen.
V tistem trenutku je zgrabil Daggs starega Jortha za desno roko in je ni več izpustil. »Saj sem si mislil,« je dejal. »Miruj, Lee, glejva rajši, kako ga bo dekletce prisililo, da pokaže barvo.« _
»In zato vas je Jean lsbel pretepel,« je nadaljevala Ellen. »Zato,
ker ste obrekovali dekle, ki je ni bilo tam in se ni mogla braniti... Vi podli lažnivec!«
»Saj ni bilo vse zlagano,« je hripavo rekel Bruce. »Napol pijan sem bil in še ljubosumen povrhu... Da veste, Lorenzo je videl, kako vas je lsbel poljubil; to lahko dokažem.«
Ellen je vrgla glavo nazaj. Škrlaten val sramu in besnosti ji je planil v obraz.
»Da,« je vzkliknila z zvonkim glasom. »Videl je, kako me je Jean lsbel poljubil. In to je bil edini pošteni poljub, ki sem ga kdaj dobila v teh zadnjih letih. Pošten in spodoben. Niti nisem vedela, kdo ie, niti mu nisem dajala poguma; en sam pogled iz vaših oči me žali tisočkrat bolj, nego bi me utegnil žaliti ta poljub... A vi, Bruce, ste v Grass Valley oskrunili poslednji ostanek mojega dobrega imena... Govorili ste vpričo njega, kakor da sem vaše dekle! Ubiti bi vas morala, prokleti človek... Prekličite svoje besede, če nočete, da vam prestrelim kolena!«
Tako govoreč je pobesila napeto puško proti njegovim nogam.
»Da, vse preklicem — vse, kar sem rekel,« je goltnil Bruce. Z izbuljenimi očmi je strmel zdaj v drhtečo cev njene puške, zdaj v obraz starega Jortha. Nagon ga je opomnil, kje je prava nevarnost.
In spet je bil drzni, hladnokrvno Daggs na višku položaja.
»Hej, poslušajte me!« je zaklical. »Ellen, Bruce je bil pijan, saj ni vedel, kaj je govoril. Zdaj je preklical svoje besede. Pustite ga, v tem taboru ne potrebujemo pohabljencev. Vaš oče me je pooblastil, da vodim Jorthovce, in tako moram povedati tole... Ti, Simm, si seveda podel lopov in lažnivec. Glej, da se ne približaš Elleni nikdar več, če ne, ti sam upihnem dušo.,. Jorth, prijatelj, modro bi bilo, če bi pozabili, da ste Texanec in počakali, da se vam kri ohladi. Pustite Brucea, naj se prihrani za svinčenko kakega Isbela.
Vojna med Jorthovci in Isbelovci je na poti in prekleto pametno bi bilo od nas, če ne bi smatrali širokoustenja starega Gassa o njegovem sinu za prazne čenče.«
VI. POGLAVJE
Jorth je vsak dan za delj časa odhajal z doma; katerikrat ga je spremil samo eden ali dvojica njegovih ljudi, katerikrat pa večje število. Kadar je govoril z Ellen o teh izletih, se je delal, kakor da je obiskaval sosede ali pa ogledoval razne ovčarske tabore. Pogosto se je vrnil šele drugi dan; tedaj je smrdel po rumu in poznalo se mu je, da ni spal. Njegovi konji so bili vselej prašni in potni Od dne do "dne je postajal bolj čemeren in bolj shujšan v obraz, od dne do dne je bilo videti, da se globlje zapletava v zanke grozeče usode. Večkrat je bedel še pozno v noč, se pomenkoval v možmi v mrko razsvetljeni koči ter z njimi kadil in pil; kvartanje je bilo nekako ponehalo. Ellen se še ni bila ponižala do tega, da bi začela prisluškovati, a vedela je, da se bliža višek, ko bo premišljeno posegla tudi po tem sredstvu.
V teh zadnjih dneh meseca maja je Ellen spoznala zmisel mnogih stvari, ki so se ji zdele prej samoumevne. Njen oče ni vodil ranča v pravem pomenu besede. O kaki razumni živinoreji ni bilo govora in tudi v gospodarstvu je bilo marsikaj narobe. Velikokrat je morala Ellen sama sekati drva. Jorth ni imel niti pluga. Ellen si ie morala priznati, da imajo ti nedostatki svoj pomen. Še stari John Sprague je sadil nekaj korenja in repe, da je z njo krmil svojo ži-vino. Jorthovim konjem in govedom je pozimi kaj slaba predla. Ellen se je spominjala, kako so živali glodale skorjo z mladih hrastov in topolov. Mnoge izmed njih so poginile v snegu. Ovčje črede so pa jeseni gnali dol v kot Ln preko Renskega prelaza v Phoenix in Maricopo.
,TRETORN' galoše in snežne čevlje
TRETORN
kupuje danes vsakdo, ker je ta znamka s svojo odlično kakovostjo in elegantno fazono posta la miljenec vsega sveta Zahtevajte samo vrhnje in snežne čevlje »TKE-TORN«, kajti ti šo najboljši.
Opravilna štev. A 156,30—2.
">51
Poziv
dedičem, volilojemnikom In upnikom inozemca.
Piatnik Ferdinand star., veleindustrijalec na Dunaju IV, Prinz Eusrenstrasse 42, nem. državljan, je umrl dne 26. septembra 1930 v Schneedorflu pri Reichenau, Nem. Avstrija.
Sporočilo poslednje volje se je našlo.
Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v tuzemstvu Sveči tujci, se poživljajo, da napovedo svoje zahteve do zapuščine najkasneje do
1. marca 1931
pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela zapuščina izročiti brez ozira na te zahteve inozemskemu oblastvu ali od tega poverjeni osebi.
Dediči, ki stanujejo v tuzemstvu, so zaprosili, da naj se zapuščina obravnava pred sodiščem kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vnanji dediči in volilojemniki se poživljajo, da napovedo svoje zahteve v navedenem roku ter da naznanijo ali zahtevajo odstop inozemskemu oblastvu. Sicer se bo, ako bi inozemsko oblastvo samo ne zahtevalo odstopa, obravnavala zapuščina tu, in sicer le z dediči, ki se zglase.
Okrajno sodišče Radeče,
oddelek I., dne 5. decembra 1930. MMNMHMMHMI
PrFi štajerski vinski liram
v Ljubljani v prostorih bivše gostilne Lavtižar, Sv. Petra c. 83,
Točijo se pristna haloška vina, bela in rdeča, liter po 12 in 14 Din. — Za obilen obisk se priporoča
3 -214	MIMI Z ALAH.
(Dobra Kvaliteta - pc ceni hlajc t
Prodamo
po reklamnih cenah:
6 komadov rjuh (plaht) za posteljo, zarobljenih, Širina 150 cm, dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-zastega platna št 36 Din 400.—, boljša vrsta št. 40 Din 440.—, iz pravega lanenega platna Din 575.— za o kosov!
Ostanke (Reste) izključno češkega tekstilnega blaga tn to: 20 m raznega pravega češkega sifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za 260.— Din.
20 m raznega pravega češkega eeflrja, kanafasa, d raka itd.
za perilo in posteljnino, dobre barve, širina cca tv	a p°sameznih kosov 3 do 8 m, vse za
Dm 250.—.	Zahtevajte posebne ponudbe.
Prepričajte se o solidnosti nagega podjetja.
Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO.
Po poštnem povzetju pošilja
češki trgovački muzej: Roubiček i drug Sarajevo.	"751
Proti rudecim rokam
in nelepi barvi kože se z uspehom uporablja snežnobela in maščob prosta krema "Leodor", ki daje rol ara in obrazu ono belino, katero si vsaka odlična dama želi. Posebna prednost kreme "Leodor" je v tem, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična nodloga za puder. Trajni vonj kreme "Leodor" je podoben onemu, ki pribaja iz šopka v rosnem pomladanskem jutru utrganih vijolic in šmarnic, brez onega slabega mošusovega vonja ki odbija odlične ljudi. Cena veliki tubi Din. 14.50, mali tubi Din 9.—. V učinkovanju jo podkrepi Leodor-toaletno milo, cena komadu Din. 8.—. Dobiva se pov.-od, kjer prodajajo Chlorodont-proizvode. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno unorabo. Tvorni« Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor g
Nove knjige otrokom
za Božič
naročite takoj.
izšlo je osem čudovito lepih Knjižic, polnih samih ilustriranih pri povedk o dobrih škrateljčkih, svetlolasih vilan, okrutnih copernicab morskih pošastih, začaranih gradovih, čarobnih rožah, princih, prin cesah, nesrečnih živalih itd.
Vilinske posli
(priredil Iv. Albreht)
O srečnem k*««aču
(priredil Iv. Albreht)
čarobni studenec
(priredil Alojzij Gradnik)
Mihec in nrinc Lenuhar
(Priredil Pavel Karlin)
Koko in drage živalske zgodbe
(Priredil Alojzij Gradnik)
Božične nrinoverike
(Priredil Pavel Karlin)
Doleouhi Jerneiček
(Priredil Pavel Karlin)
Princesa v pomaranči
(Priredil dr. Stanko škerlj)
se imenujejo knjižice, odete v pestrobojne, nalašč za otroke slikane ovitke in opremljene z večbarvnimi, otroško domišljijo ož;-" iajočimi
slikami.
Knjižice so zelo poceni. Vsaka velja s poštnino vred broširana le Din 13.50, vezana pa
Din 17.50.
Vseh osem velja vezanih s poštnino vred-le 100 Din.
Naročite jih po dopisnici, denar pa pošljite po položnici, ki jo do bite na pošti, in na katero napišite: Tiskovna zadruga v Ljubljani knjigarna, poštno-čekovni račun št. 11.926.
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
Selenburgova ulica 3.
OVERLAND -
WHIPPET - SIX
avto, v prvovrstnem stanju, za zelo nizko ceno takoj PRODAM.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17260
(Draiestne /Sodre
si te neomejeno obdrže efc vlažnem vremeno ld pote nja, loscžejii lsine u go spodje oro/ škanj Eodrali 4 Hela esencu ta kodranje las. Tudi oajmičnejše gla vico »lepša Bela. take da je vsaka »ndulacija odveč Velik uribranek na času id lenarjn ln ibeogm pospe Soje ras! las. — Pogled v troalo Va« Do navdušil, laki} do aporabt polnost od luliranib las. lrižeatac trume Un igo tabvalnie Po sebno umetnice Igralke so polne pohvale. Cena Din 12. 3 steklenice Din 25. stekUolc 40 iinarjev Dr Nic. Kemeny. Košlce H poštni »redal 12(209 fSR
Starine
pohištvo, slike, porcelan, majolike, lestenci, bron se bodo 14. decembra od 10. ure dalje izlicitirale na graščini THURN pri Velenju. 17256
REGENTOL"
Namesto posebnega naznanila.
Javljava tužno vest, da je po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl dne 10. t m. ob 9.15 uri- najin nepozabni oče oziroma stari oče, tast, stric in svak, gospod
Vincenc Ufatzak
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 12. t. m. ob 15.30 uri na tukajšnje pokopališče.
Šmartno pri litiji, dne 10. decembra 1930.
EMERIK, sin — ELEONORA, hči, in ostali sorodniki	17261
Jutrovi mali oglasi
siguren uspeh9
»REGENTOL« je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom in meglo.
Trgovci, restavraterji, gospodinje, avto-mobilisti, očistite svoja stekla (izložbe, šoferske šipe, očala itd.) z »REGENTOLOMr. Tudi za časa najhujšega dežja, snega, leda in -megle ostane steklo vedno čisto in prozorno.
1 škatlica »REGENTOLA« 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe. »GASOKSIT« uvozno In izvozno -odjetje.
Beograd, Kralja Milana 46. Tel. 30- .6.
400a Zastopnikom-prodajalcem 30
L. MIKUŠ
Mestni trs 1«
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic--
OCARINJENJE
vseh uvoznih in Izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije breznlačno.
Z-pustila nas je za vedno naša ljuba mamica, soproga, sestra, teta in svakinja, gospa
Alojzija Widmayer
roj. Bregar
dne 11. t. m., previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 13. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, 11. decemb. 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Stafersica
tabcl/ea
mesansfee,
prodaja
6 sp^arsVa zvez* v£jubliani
Za dečke
■ so najzanimivejše čtivo potopisne povesti Karla Maya. Pravkar je izšla povest
Old Surehand
v dveh zvezkih na 620 straneh. Oba zvezka veljata broširana Din 96.—, v platno vezana Din 128.—•. Knjigi sta
naizanimivejše darilo za Božič
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI, Selenburgova ulica 3.	85
Zahvala.
Najprisrčnejša zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin
Viljema Schuberta
obratovodje tvrdke Glanzmann & Gassner
Posebno pa se še zahvaljujemo prečastitemu g. župniku Vovku in zdravniku g. dr. Pavlu Pance za njihov požrtvovalni trud.
V Tržiču, dne 11. decembra 1930.
Žalujoča rodbina SCHUBERTOVA.
Plinove
cevi
stare 5/4 palca, 1 palec 3/4 palca, v večjih množinah takoj kupimo. —
Najnižje ponudbe pod -^Plinove cevi« na ogl. odd. »Jutra«. 17227
izvanredna prilika!
Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta. peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe —-in potujuče osobo »lane samo Din 390—• Razpošiljam po poštne* nora povzetje.
^^B 'AKO UGLCOA
Lesena patent postelja,
zložljiva. * tapeciran® madracom.	P"*'
Učna, stane lamo D «0.
Potem imam Teliko za« logo	čisto f«ha-
nog peria k« po D druga vrst kg pf " 38—, čisto belo gosic kg po
D 130___ in čisli puh
kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punieni T volnom staneiu tam«
Din 750— L. BROZOVIč. ZAGREB lllca 82.
»Jr«!ute Davorin Ravtjea izdaja za konzorcij »Jutra« AdoJl Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskainarja franc Jezeršek. Za imseratni df Je odgovoren Akoizii Novak. Vsi v Ljub ta al.