Poštnina plačana t gotovini. __________________________________________________________________________________________Posamezna številka Din !•—. V N0VEI 1 P V»i »et. 2 S Ver. (lule 3 N 21. pob. 4 P Karel ) 5 T Caharija 6 S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 9 8 Teodor 10 N 22. pob. <$) 11 P Martin 12 T Avrelij 13 S Stanislav 14 C Jozafat 16 P Leopold ABER 16 S Otmar il N 2S. pob. 18 P Odon c 19 T Elizabeta 20 S Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 24 N 24. pob. 26 P Katarina 26 T Silv. • 27 S Vlrgilij 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej V 30 dneh 30 številk za 12 Din Mesečna naročnina Uprav«: Gajeva 1. 12 Din, za inozem- IHR ▲ Telefon 3856. - Ček. stvo 20 Din. Ured- |^R3 aRT^k račun: Ljubljana ništvo: Ljubljana, RH It HR iHR št. 14.614. Oglasi po Gregorčičeva ul. 23. pppf M&KBL fgSlHk ceniku. Prt večkrat- Tel.: 2566, int 3069 ""“SI BSH M „N&jllEii nib objavah popust Maribor, Aleksau- RHH| .jfaMKiBRA Maribor, Aleksandrova c. 16. TeL 2290. #~^RRR drovac.l6.TeL2290. Celje, Prešernova 6/1 Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Nedelja v Ljubljani in Mariboru Sport Glas slovenske žene Davorinu Jenku v spomin Naš Korotan Desetnica Pred obnovo Sokolstva v Rusiji Sadni izbor za Ljubljano „GLAS NARODA" LJUBLJANA — NEBOTIČNIK Št. 193 izhaja vsak dan V Ljubljani v ponedeljek, dne 11. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I. Razpoke v angleškem imperiju Ce hočemo mir, moramo biti močni iihiiiiWW III III I lili I—!!■ I ■IIIIIIB ■ HHI^M Pomemben Hoarov govor o angleški zunanii politiki — Stroge angleške odredbe za izvaianie sankcij London, 10. novembra, n. Na banketu na čast novemu londonskemu županu je imel minister Hoare zdravico na čast poslanikom in veleposlanikom tujih držav. Pri tem se je »pomnil tistih, »ki so naa zapustili v zadnjih 12 mesecih, zlasti svojih starih prijateljev, kakor je bil tudi g. Djurič«. V svojem govoru na banketu na čast novemu lord-majorju je Hoare orisal najprej delo nacionalne vlade na polju notranje politike, nato pa je prešel na zunanjo politiko. V tem delu svojega govora je Hoare predvsem popisal kakšno stališče je morala zavzeti angleška vlada spričo težkih okoliščin, nastalih zaradi italijansko-abesinskega spora. Ta spor, je dejal govornik, je spravil v zelo hud položaj mnogo Angležev, zlasti tiste, ki cenijo prijateljstvo z Italijo in usluge, ki jih je dala svetu. Ce bi bili Angleži obrnili hrbet ostalemu svetu in rekli, da je DN doživelo polom in da se velika nesoglasja ne dado urediti drugače kakor z vojno, s čimer bi sc države spet vrnile k sili in sebičnosti, lahko rečem, da to ni bila niti trenutek možnost, na katero bi mislil pošten Anglež. Mi smo dali svojo besedo, da za nas pakt DN velja in to besedo moramo držati. Dvignil sem glas zoper doktrino v Sili, kakor je to zahtevala vsa Anglija, ker mi nikakor ne moremo zapustiti prijateljev miru. Velik vpliv imamo na svetu in pravo strohopetstvo bi bilo, če bi se temu vplivu odrekli. Naša politika sestoji v tem, da stalno in odločno izvršujemo vse svoje obveznosti povsod, kjerkoli jih imamo, in da se borimo za mir povsod, kjer ,je ogrožen. Ta politika je preprosta in jasna. Toda ce moramo braniti mir, moramo hiti tudi sposobni same sebe braniti iu v celoti izpolniti svojo nalogo pri kolektivni akciji. V obzidju naše obrambe in obrambe našega imperija je mnogo resnih razpok in v današnjih razmerah ne smemo dovoliti. da bi se le razpoke še bolj razširile, sploh' ne smemo pustiti, da bi obstojale. Naša dolžnost do našega naroda je, da branimo naše obrežje in da zavarujemo vse naše dežele, kolikor le moremo, pred vsako zunanjo nevarnostjo. Na koncu svojega govora je Hoare pozval vse prebivalstvo britanskega imperija, da ostane solidarno med seboj in solidarno Društvom narodov. J Važne odredbe glede sankcij London, 10. novembra, n. Britansko zunanje ministrstvo objavlja komunike, ki daje nekatere podrobnosti o uveljavitvi gospodarskih sankcij proti Italiji. Znano je, da imajo te sankcije stopiti v veljavo 18. t. m. Po tem komunikeju bo britanska vlada v imenu gospodarskih sankcij prepovedala uvoz vsega italijanskega blaga izvzemši knjige, časopise in druge tiskane publikacije. Kdor bi kršil te določbe o gospodarskih sankcijah, bo kaznovan z zaporom do 12 mesecev in denarno globo do 100 funtov šter-liiigov. Te kazni bodo izvajali tudi pri osebah, ki bi z netočnimi navedbami o tem, iz katere države je uvoženo blago, hotele maskirati uvoz blaga iz Italije. Berlin, 10. novembra. DNB poroča iz Londona: Druga uredba o sankcijah, ki jo je včeraj odobril kronski svet, odreja ustanovitev kontrolorja dolgovne uprave. Plačevanje dolgov italijanskim upnikom direktno in n« preko kontrolorja bo v bodoče kaznovano z zaporom. Nove omejitve v Italiji Pariz, 10. novembra. Havas poroča iz Rima: Izšel je odlok, ki prepoveduje trgovcem premoga iu drv prodajo kupcem, ki bi presegale prodajo prejšnjega meseca. Trgovci tudi ne smejo prodajati bencina drugače kakor z avtomati ali pa neposredno v avtomobilske rezervoarje. Pariz, 10. novembra. Havas poroča iz Birna: Veliki fašistični svet, najvišji državni forum, ki se sestane 16. t. m., to je dva dni pred uveljavitvijo sankcij, bo izdal potrebne sklepe o stališču, ki ga misli Italija zavzeti proti sankcijam. Doslej je Italija izdala le posamezne ukrepe bolj: tehniškega značaja* ki so v zvezi z njeno gospodarsko močjo, ni pa še izdala ni-kakih velikih ukrepov zoper države, ki so pristale na sankcije. Veljavne trgovinske dogovore Italija slej ko prej izvaja. Tretja faza italijanske ofenzive Asinara, 10. novembra. Havasov posebni voj'-ni dopisnik poroča: Zavzetje Makale poineni drugo fazo italijanske ofenzive. Tretja faza bo čiščenje krajev med reko Takazo in reko Še-hevo. Italijani z vso naglico utrjujejo zavzete postojanke in grade cesto iz Makale v Mars-hatmo. Močne patrulje askarov so začele čistiti pokrajino okoli Makale. Po končani tretji fazi operacij mislijo Italijani začeti novo ofenzivo okoli božiča. Sodijo, da bodo takrat Italijani naleteli na ogorčen odpor. Boji spet na jugu London. 10. novembra. Reuter poroča: Glavno zanimanje Abesincev zdaj ni več obrnjeno na severno bojišče, temveč na južno. Armada generala Grazianija, ki jo je slabo vreme dolgo bviralo, je nepričakovano začela operacije večjega sloga. Posebno po padcu Gorahaja je pričakovati vsak trenutek italijanskega napada na tem bojišču. Na severnem bojišču se zdi, da so Italijani z zasedbo Makale dosegli svoj cilj. Tako se je središče dogodkov premaknilo na zapad, kjer grozi pri Setitu ofenziva Italijanov. Abesinci računajo, da se bo moral ras Sejnin, ki še zmerom drži visoko planoto Tembjeno, po cesarjevem nalogu umakniti. Začelo je spet hudo deževje, ki ovira Italijane, tako da so morali nekateri bataljoni črnih, srajc, ki so prodirali južno od Makale, do kolena gaziti blato, a vzlic temu so prehodili v enem dnevu 20 milj. Havasov posebni vojni dopisnik poroča z južnega bojišča: Čete generala Grazianija so zavzele Sasebano in prodirajo zdaj proti Džidžigi, ki so od nje ta trenutek oddaljene nekaj manj od 200 km. Džidžiga je važna prometna točka, ki obvlada cesto iz Addis-Abebe v Berbero', glavno inesto britanske Somalije. Zdaj je ves. Ogaden v italijanskih 'rokah. Položaj na severu Pariz, 10. novembra. Havasov posebni dopisnik poroča s severnega bojišča: Italijanske čete z levega krila so zasedle višave, ki obvladujejo Selikop, in nekatere druge strateško važnejše točke med Makalo in Amtalo. Nadaljnje prodiranje proti Amkali je začasno ustavljeno, da ne bi zaradi zastajanja improvi-jantskih kolon nastale težave pri oskrbi italijanskih prednjih čet z živežem in da se med tem urede in zgrade ceste v zasedenih krajih. Italijansko levo krilo drže prostovoljci iz Danak ila, ki imajo nalogo preprečiti morebitne abesinske obkoljevalne poskuse. Zdi se, da je zdaj na severnem bojišču najživahnejše delovanje v odseku, ki ga drži general Maravigna. V odseku na obmejni reki Setitu, čez katero so Italijani prišli, drže Abesinci s slabšimi... četami še nekatere višave, ki obvladujejo levi breg reke. Z njimi se vrše vsak dan praske.- Abesinski dogovor z Jemenom Pariz, 10. novembra. Havas poroča iz Addis-Abebe: Do?,nava se, da je abesinski cesar sklenil zelo važen dogovor z jemenskim imamom. Dogovor ureja bodoče odnošaje med obema državama in vsebuje tudi vojaško klavzul Abesiiiija upa. da bo k feihu dogovoru pristopil tudi Hm Saud, vladar sevdijske Arabije. Posebni odposlanec jemenskega imama Said Mohamed se je včeraj odpeljal iz Addis-Abebe. Pred odhodom je imel več razgovorov s cesarjem. Abesinsko poslaništvo v Egiptu Kairo. 10. novembra. A A Včeraj je izšel kraljevski odlok, s katerim se Abesiniji odstopi zemljišče, da zgradi svoje poslaništvo v Kairu. Abesinija je doslej imela v Kairu samo konzulat. Danes ie fejtane Mar. skumiina Seja bo zgolj formalnega značaja — Jutri pa slede volitve skupščinskih odborov Grško odposlanstvo, ki gre po kralja. Grki so poslali v posebno odposlanstvo, ki.bo spremljalo kralja Jurija II. na povratku v domovino. Naša slika je posneta tik pred odhodom tega poslanstva iz Aten in so na njej z leve na desno: prometni minister Mavromiclialis, vojni minister general Papagos in predsednik narodne skupščine Balamos. JRZ, v zvezi s klubom vladne večine, pa zopet samostojno listo. Danes popoldne je imel. klubski odbor JRZ plenarno sejo, kjer je razprav]ial o predstojećem delu v.skupščini in določil kandidate poslanskega kluba vladne večine za vse skupščinske odbore. Jutri ne sestanejo vsi parlamentarni klubi na plenarnih sejah. Narodni delavni klub, ki šteje 35 poslancev, Jk> imel plenarno sejo jutri v ponedeljek ob 11. dopoldne. Na tej seji . se. bo klub konstituiral, izbral predsedstvo in določil kandidate, ki bodo od strani tega kluba predlagani za skupno listo parlamentarne opozicije. Beograd in Pančevo sta zvezana Jurij II. se vrne v četrtek Pariz, 10. novembra. Havas poroča iz Londona, da bo kralj Jurij II. odpotoval na Grško po vsej priliki v četrtek. V Londonu mislijo, da se lio grški kralj najbrže ustavil za dva dni v Parizu, nato pa še v Italiji, kjer pojde na grob pokojnega kralja Konsta. ina, pokopanega v Firenci. Pariz, 10. novembra. Havas poroča iz Aten: Iz Londona se je vrnil bivši zunanji minister Georgios Streite, ki je prideljen kot politični svetovalec kralju Juriju II. do njegove vrnitve v državo Streite je izjavil novinarjem, da se vrača kralj Jurij na prestol kol ustavni vladar in da bo zato izdal vse svoje sklepe v skladu z ustavnimi določbami. Kralj je pristal na povratek London. 10. novembra, n. Uradu« poročajo, da je kralj Jurij grški pristal, da se vrne na Grško. i’o vsej priliki se bo odpeljal v četrtek.' Beograd, 10. novembra, b. Narodna skupščina se sestane jutri dopoldne ob 9. uri v smislu člena 32, naše ustave. Seja bo kratka in bo v glavnem le formalnega značaja. Na tej seji bo prečitan ukaz kraljevega namestništva o otvoritvi skupščine, nakar bo naslednja seja sklicana bržkone za drugi dan. Za to sejo vlada veliko zanimanje, ker se bodo na njej vršile volitve v vse skupščinske odbore. Pri tej priliki se bodo'pomerile moči in se bo videlo dejansko razpoloženje nasproti vladi. Vsi klubi razvijajo za volitve v skupščinske odbore živahno agitacijo. Parlamentarna opozicija bo postavila za vse .skupščinske odbore skupno samostojno listo. — Beograd, 10. novembra, b. Danes dopoldne se je na svečan način otvorila proga Beograd— Pančevo in novi most čez Donavo. Nova železniška proga pomenja ogromno pridobitev za vso državo in zlasti za prestolnico, ker tvori direktno zvezo med kraljevino Jugoslavijo in Romunijo. Konstrukcija in veličina 7 ogromnih arkad v skupni dolžini 1400 m pomeni veličastno delo sodobne tehnike. Novi most je-eden največjih v Evropi. K otvoritvi se je zbrala ogromna množica ljudstva ter impozantno število najuglednejših osebnosti. Posebno veličasten poudarek je dala otvoritveni slavnosti prisotnost kraljevega namestnika Nj. Vis. kneza Pavla ter obeh kraljevih namestnikov dr. R. Stankoviča in dr. Peroviča. Na slavnostni tribuni so se točno ob napovedanem času zbrali predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, minister vojske in mornarice armijske general Pera Živkovič, notranji minister dr. Anton Korošec, finančni minister dr. Letiva, zastopnik miniyira za promet dr. Belimen, minister za šume in rude dr. Gjuro Jankovič, bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič, bivša ministra dr. Kunianudi in dr. Sveta Popovič, komandant mesta Beograda armijski general Tomič, načelnik gen. štaba armijski general Marič,' komandant zrakoplovstva general Nenadič, francoski poslanik Dampierre, nadalje albanski, češkoslovaški, bolgarski, terski, grški in romunski poslanik, Nj.,svetost patriarh Var-nava, vrhovni poglavar muslimanskih vernikov rejs-ul-iilema, vrhovni rabin senator Alkalaj in mnogo drugih. Blagoslovitvene obrede je opravil palriarh Varnava. Nato je zastopnik ministra za promet dr. Belimen v lepem govoru stikal vse napore, ki jih je bilo treba premagati preden je prišlo do dnvršitve tega velikega dela. Stroški za most so znašali 377 milijonov dinarjev, za železno konstrukcijo pa je bilo porabljenih 23.200 ton železa. Dr. Belimen je podal tudi ves historijat gradnje železniške proge, ki so jo začeli graditi že leta 1928 Stroški za progo znašajo 97 milijonov dinarjev. — Za dr. Behnienom je govoril beograjski župan Vlada Ilič, nato pa župan iz Pančeva Vaša Isajlnvič. Po končanih govorih je Nj. Vis. knez Pavle pretrgal trobojni trak, ki je doslej branil dostop na most. S tein je bil svečani akt otvoritve dovršen in proga otvorjena. Takoj nato je prvi vlak z dostojanstveniki iz Beograda krenil proti Pančevu. Danes o polnoči bo otvorjen na tej progi že redni promet. Na progi Beograd—Pančevo eia samo dve vmesni postaji in sicer Beograd—Donji grad in Beograd-Dunav. Iz Beograda do Pančeva vozi vlak pol ure. Varšava. 10. novembra. Pat poroča: Med osebami, ki so odlikovane s komanderskim križem reda »polonia restitulat pri proslavi neodyisnostnega dne, je tudi poljski poslanik v Beogradu g. Dembicki Sport Podsavezni dan v Liubliani in Mariboru Primorje : Ilirija 3:0 (1:0) Ljubljana, 10. novembra. Danes je bil v tekmovanju za državno prvenstvo za naša kluba prost dan, ki ga je podsavez izrabil in določil na papirju jako pester program nogometnih tekem, ki so se vršile kar na treh igriščih. Toda kljub vsej pestrosti programa na igriščih ni bilo tako kol so prireditelji pričakovali. Že samo dejstvo, da je bila na programu kot glavna točka tekma med Ilirijo in Primorjem, ki sta se to pot tekom jeseni srečala že petič, ni kazalo, da bo srečanje kaj posebnega. Poleg tega pa je še izredno slab položaj na prvenstveni tabeli, mnogo vplival na to, da se je na igrišču Primorja zbrala le peščica ljudi, kj so pač prišli na tekmo le radi lega, ker niso vedeli kam bi se dali. Za lo srečanje je Ilirija postavila moštvo, ki niti od daleč ni podobno običajnemu. Seveda je bila tudi igra temu primerno slaba. Ilirija: Malič — Francot, Žitnik II. — Bogme, Varšek, Unterreiter (Gogala). — Svetic, Pikic, Aljančič, Slapar, Doberlet. Primorje: Magister — JTassI, Bertoncelj — Zemljak, Zavrl. Kukanja — Janežič, Slanina, Jež, Bace, Pepček. Igra prvega polčasa je bila izredno slaba. Primorje je sicer bilo v rahli premoči, vendar pa je ni moglo izraziti z goli za katere so imeli obilo prilik. Edini Pepček je bil v napadu, ki je znal z Bacetom prirediti nekaj prav lepo izvedenih predorov. Vsi ostali so kot običajno igrali zelo slabo. Srednja vrsta hi bila dosti boljša. Zavrlu hi svetovali, da se odvadi streljanja iz takih daljav, kjer je vsak uspeli izključen. Ožja obramba pa v tein delu igre ni imela veliko dela. Edini gol v prvem polčasu je zabil Janežič iz solo prodora. Moštvo Ilirije se v tej kombinaciji ni obneslo, ker se posamezni igrači niso znali sporazumeti. Igrali so zelo raztrgano in brez vsakega smisla. Edini, ki je svojo nalogo izvršil in to z veliko sigurnostjo je bil Žitnik Vinko v obrambi. V drugem polčasu je Primorje za igralo nekoliko boljše in je zlasti napad izvršil serijo lepih akcij, čijih uspeh sta bila dva gola, ki sta jih zabila Pepček in Janežič. V tem delu igre je Ilirija igrala defenzivno in je njena igra napravila zelo slab vtis. Tekmo je izredno slabo sodi! g. Macorali. Primorje (jun.) : Mars (jun.) 1:0 (0:0) V predtekmi sta nastopili juniorski moštvi Primorja in Marksa, ki zavzemata na prvenstveni tabeli vodilni mesti. Igra je potekala v stalni premoči Primorja. Vendar pa je kljub temu morala zmago odločiti enajstmetrovka. Pripomnili pa je še treba, da je Mars nastopil le z 10 igralci. Na igrišču Jadrana se je odigrala zadnja prvenstvena juniorska tekma med Jadranom in Ilirijo, v kateri je zmagal Jadran : Ilirijo 2:1. Istočasno se je na igrišču Slovana odigrala tekma med prvakom prvega razreda Hermesom in Slovanom, ki te postal jesenski prvak drugega razreda. V tej tekmi je zmagal z veliko muko Hermes z rezultatom Hermes : Slovan 3:2. Nogometne tekme v Mariboru Maribor, 10. novembra. Danes popoldne sta biti na igrišču Železničarja ob Tržaški cesti odigrani 2 nogometni tekmi, ki pa sta privabili na igrišče le pičlo število gledalcev. Mariborsko športno občinstvo že ve, da so tekme, ki se igrajo v korist kateregakoli fonda, na zelo nizkem nivoju, ker klubi nastopajo v slabih postavah, a tudi sicer se igralci prav nič ne potrudijo. Tako je bilo tudi danes, ko je bila tekma igrana v korist blagajne LNP. Rapid : Maribor 1:1 (0:0) Nasprotnika sta bila enakovredna in je torej rezultat realen. Maribor kot Rapid sta poslala v boj dokaj pisani moštvi, ki nikakor nista mogli ogreti gledalcev. Sicer tudi v igri ni bilo nikakega sistema in so žogo nabijali na slepo srečo. Sodil je g. Jančič. Žreb je določil zmago Rapidn, ki je nato nastopil v finalni tekmi proti Železničarju. železničar : Rapid 1:0 (1:0) Tudi Železničar ni podal svoje običajne igre. Tekma je bila vendar zanimivejša od prve, kar je zlasti zasluga igralcev Bapida, ki so, četudi oslabljeni in utrujeni, nudili močnemu nasprotniku močan odpor. Na mestu bi bil tudi neodločen rezultat, če že ne zmaga Bapida. Sodil je g. Bizjak. Vremenska napoved Novi Sad: Evropa; Depresija nad severno in eoverozapadno Evropo, visok pritisk vlada v ostalih delih kontinenta. Pretežno oblačno vreme, deloma dež vlada po celi Evropi. Kraljevina Jugoslavija: Prevladuje oblačno vreme po celi kraljevini z vedrinami v gornjem Primorju, skrajnem zapadu in severovzhodnih krajih. Dež pada v Primorski banovini in jugovzhodnem delu države.' Temperatura je padla na seve roza padnem delu, a dvignila se je v ostalih predelih, minimalna Zagreb 3, maksimalna Koviljafa 21 stopinj Celzija. Napoved za jutri: Pretežno oblačno vreme z jutranjo meglo, ki bo nastopala v nižinah in ob rekal). Dež bo morda še deloma v sredini države. Temperatura bo padla. Sonce vzide ob 6.28, zaide pa ob 16.15. Tekme za državno prvenstvo Beograd, 10. nov. Bask : žak (Vel. Kikinda) 3:2 (1:0). Bask je v dosedanjih grupnih tekmah od vseh klubov v državi pokazal najstalnejšo formo in vse svoje nasprotnike zmagal sigurno medtem ko je še v prošiem državnem prvenstvu igral zelo spremenljivo. Zagreb, 10. nov. Concordia : Slavija (O.) 7:1. Osijek. 10. nov. Grafičar : Krajišnik (Banja luka) 3:0 (1:0). Subotica, 10. nov. Sparta (Zemun) : ŽAK (Subotica) 3:0. Nogomet v tuiini BSK v Franciji BSK : VK1 4:2 (2:0) . BSK je po svoji včerajšnji tekmi z Racingom iz Pariza, v kateri je v prvem polčasu igral slabo, a v drugem zelo dobro, je danes odigral peto tekmo v tujini z navedenim manjšim francoskim klubom z zgoraj označenim rezultatom. Igralci: Vujađinović, Glaser in Arsenijević so ©stali v Parizu in šipos je odpotoval nazaj v Bern, tako da je BSk nastopil z več rezervami in se lahko smatra gornji rezultata za zelo ugoden. Jutri odigra BSK zadnjo, t. j. šesto tekmo s klubom Olimpie iz Dunkerque. Sparta (Praga) — R. Strasbourg 7:3 Strasbourg 10. nor. Na potu v Anglijo je danes odigrala praška Sparta nogometno tekmo s tukajšnjim klubom Racing Strasbourg, in jo odločila s 7:3 v svojo korist. Gole za Racing sta zabila bivša nemška reprezentativc« Bohr 2 in Hoffmanu 1.- Sparta je igrala v vsakem poHedu odlično. Pražani 1. j. Sparta-Siavija) igrajo v sredo v Manchestru proti Manchester Cityju. Praga 10. nov. Slavija : SK Plzen 5:1. Italijansko nogometno prvenstvo Rim. Florentina : Roma 1:0. Milano. Bologna : Milan 2:1. Torino. Juventus : Bari 0:0. Alessandria. Ambrosiana : Alessandria 0:2. Napoli. Torino : Napoli 1:0. Brescia. Brescia : Lazio 3:1. Narodno gledališče Drama Začetek ob 20. uri 11. nov., ponedeljek, zaprto. 12. nov., torek: zaprto. 13. nov., sreda: Kako zabogatiš. Red A. 14. nov., četrtek: Direktor Čampa. Red Četrtek. 15. nov., petek: Bratomor na Metavi. Gostovanje v Celju. Izven. Opera Začetek ob 20. uri 11. nov., ponedeljek, zaprto. 12. nov. torek: Aida. Red C. 13. nov., sreda: Mamzelle Nitouche. Red Sreda. 14. nov., četrtek: Madame Butterfly. Red B. 15. nov., petek: zaprto. * Drama pripravlja v režiji g. Bratka Krefta novo premiero, in sicer Bahrove »Otroke«. — Zasedba posameznih vlog v Verdijevi operi »Aida«, ki se vprizori jutri v torek 12. t. m. v operi za red C, je naslednja: naslovno vlogo Aide poje gdč. Oljdekop, Amnerls — Kogejeva, Radamesa Marčec, Amonastra, očeta Aide — Primožič, Ramfisa — Betetto, kralja —- Zupan, sla — J. Rus. Nov prevod opere je napravil pisatelj dr. Pregelj. Inscenacija po načrtih ing. arh. Francla, režija je prof. Šestova, dirigira kapelnik dr. Švara, Nove dekoracije, kostume in rekvizite so izdelale gledališke delavnice. Premiera je za red C. Radio Ponedeljek, 11. novembra. Ljubljana: 12.00 Sprehod po Balkanu (plošče) — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila — 13.15 Operni zbori (plošče) — 14.00 Vremenska napoved, borzni tečaji —- 18.00 Zdravniška ura: o motnjah v ožilju (g. dr. Bogomir Magajna) — 18.20 Ravel: Bolero (plošče) — 18.40 Dan miru (ga. Olga Grahorjeva) — 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila — 19.30 Nac, ura — 20.00 Koncert Radijskega orkestra — 21.00 Koncert godalnega kvarteta (gg. Stanič Prane, Pfeifer Leon, Šušteršič Vinko, Müller Gustav) — 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda — 22.15 Za ples in dobro voljo (Radijski jazz). * Vlak ga je povozil Breg, dne 8. novembra. Danes dopoldne je prebil lOletni hlapček težke trenutke svojega življenja. Za malo nevoljo, ki se mu je pripetila, je sklenil, da gre pod vlak, kar je tudi storil. S hitrimi koraki se je podal proti vlaku; ljudje mu, ko je izražal samomorilne namene, niso niti verjeli, da misli zares uresničiti svoj načrt. Ročno se je pognal v zadnjem hipu pod vlak, ki ga je strahovito razmesaril in ga nekaj časa vlekel še za seboj. Fant je bil pri priči mrtev. Službojoči organi so odpravili njegove telesne osianke s proge, pokopan bo v nedeljo na farnem pokopališču. Kaj je gnalo mladeniča v smrt ni znano. Domneva se, da je storil blazno dejanje v hipni duševni zdvojenosti. Mariborska nedelša Maribor. 10. novembra. Shod stanovanjskih najemnikov Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru je priredilo danes dopoldne na verandi Uniona protestni shod proti pretiranim najemninam. Shoda so se udeležili člani polnoštevilno, prišlo pa je tudi mnogo drugih, ki jih zanima rešitev problema znižanja najemnin, ki v sedanji obliki in višini tarejo predvsem malega Človeka. Na shodu so govorili gg. Tone Bajt. Jože Mohorko in Anton Mohor. V svojih temeljito podkrepljenih izvajanjih so očrtali težak položaj stanovanjskih najemnikov, ki prav v sedanjih težkih življenjskih prilikah ne uživajo nikake zaščite. Govorniki so pokazali tudi na velika nesorazmerja razdelitve bremen, katerih večji del je prevaljen prav na najemnike. Maribor je v nižjem diaginjskem razredu kot 'Ljubljana in vendar bo skoraj tako. da so stanovanja v Mariboru dražja. Naše mesto, ki že ima industrijsko obeležje bi moralo biti med onimi, kjer so stanovanja najeenejša. Nadalje so zborovalci apelirali na mestno občino, ki naj z znižanjem najemnin v svojih hišah, da vzgled mariborskim hišnim posestnikom. Dolžnost občine pa bi tudi bila. da zniža ceno električnemu toku, ki ga dobiva od falske elektrarne za bagatelno ceno, mariborskim konzumentom pa ga nudi pod zelo ostrimi pogoji in po visoki ceni. Shod je bil zaključen e trdno voljo, da bi se boj za znižanje najemnin vodil do konca. Stanovanjski najemniki pri tem apelirajo na pomoč vseh odločilnih činiteljev in na uvidevnost hišnih posestnikov. Neznan obešenec ob Dravi Danes zjutraj so splavarji obvestili brodarja v Melju, da leži ob Dravi uekaj sto metrov nad brodom mrtev človek. Brodar je vest takoj sporočil mestni policiji, ki je na kraj, ki so ga naznačili splavarji, takoj poslala avoje organe. Tik ob reki je ležalo truplo nekako 24 let starega moškega, oblečeno v modro obleko. Mrtvec je imel okoli vratu vrv in je bilo lakoj očito, da se je obeeil na drevesu, ki je tik ob Dravi. Zaradi teže pa se je vrv utrgala in nesrečnež je že mrtev padel na obrežje. Policijski zdravnik je ugotovil, da se je neznanec obesil pred nekaj urami. Do zdaj še niso mogli ugotoviti njegovega imena, ker ni imel pri sebi nobenih listin. Samomorilec ima rdečkaste lase, ob njem pa so našli klobuk neke tvrdke iz Kranja. V žepu je imel denarnico z Din 101'50. Kdor bi kaj vedel o neznanem samomorilcu, naj sporoči policiji, oziroma orožnikom. Iz policijske torbe Žena zidarja Ana Dovjakova je prijavila policiji 201etnega delavca Josipa P., ki ji je kra- del denar. Bil je njen podnajemnik in je poznal domače razmere prav dobro. Od omare, o kateri je vedel, da Dovjakova v njej hrani denar, si je napravi! ključe in ko je bil sam v sobi, je večkrat odprl omaro in zmaknil manjše zneske. Na zvijačen način pa ga je Dovjakova pri tatvini zalotila in ga ovadila policiji. — S paragrafi, ki govore o kazni zaradi trpinčenja živali, bo imel opravka 371etni voznik Peter A. Včeraj popoldne je peljal s parom konj težko natovorjen voz. Na Trgu Svobode pa konji voza niso mogli speljali in voznik jih je pričel tako neusmiljeno pretepati, da so nanj opozorili stražnika, ki ei je brezsrčnega voznika zapisal. Berača so okradli Ob Betnavskem gozdu že dalje časa prebiva v neki šupi Anion Pisanec, ki se preživlja z beračenjem. Te dni pa so se pri njeni zglasili trije nepridipravi, ki se že dalje časa potikajo po Betnavskem gozdu in so pravi strah okoliških prebivalcev. Vedeli so, da ima Pisanec prihranjenega nekaj denarja. Ob primerni priliki so mu z vozička, na katerem se vozi. izmaknili denarnico v kateri je bilo 1205 Din. Berač je takoj prijavil tavtino orožnikom. Vrli studenški orožniki so res kmalu dobili v svojo pest tri nepridprave. in sicer Vincenca F., Ivana G. in Karla G. Po daljšem zaslišanju in na podlagi dokazov «o tavino delno priznali, vendar so bili vsi izročeni' sodišču. * ; ^ Trgovina z moštom in vinom Ploj. 9. novembra. Mirno razpoloženje na vinskem trgu, ki se je pojavilo že prošli teden, traja še sedal neizpre-menjeno naprej. Povpraševanje ie le po šibkejši, ceneni robi ter nekoliko po boljši m cenenih vrstah, medtem ko se kvaliteta le še malo prodaja. Manjše partije so odpeljali zopet gostilničarji, ki radi pomanjkanja denarnih sredstev krijejo le tekoče potrebe, nakujm na večje zaloge pa ni nikjer opaziti. Ves promet v tekočem tednu je znašal kakih 400 hi, kar je v primeri z razpoložljivimi zalogami le malenkost. Mošti so večinoma že popolnoma povreli in velik del se je pričel že čistiti Vinogradniki pričakujejo kupce v večjem številu, da vnovčilo svoj pridelek in dobijo sredstva za nlačilo njihovih obveznosti. Zima ie tukai. družino je treba obuti in obleči, plačati je davke in druge račune, ki so nastali med letom. Cene se držijo na isti višini kakor v preteklem tednu Šibka vina od Din 2‘— naprej, boljša od Din 2‘50. dobra mešanih vrst Din 3'— do 3‘25—3T>0—3'7o, kvalitete od 4 in 5 Din na-I prej. Se o imhliaitskih h&tmlih Mestni tujsko-prometni svet nam je poslal naslednje pojasnilo: Vaš 29. oktobra objavljen članek: : Kako naši hotelirji bogatijo« vsebuje netočnosti, ki lahko rode pri nepoučeni javnosti popolnoma napačne pojme o ljubljanskem tujskem prometu. Clankar deli tujce na prave in neprave. Ta razdelitev je pa prav, tako napačna kakor originalna Pravi tujci so po tej razlagi le ino-zemci, nepravi pa n. pr. za Ljubljano vsi iz-venljubljanski Slovenci in Jugoslovani sploh. In vsi ti nepravi tujci baje za tujski promet ne pridejo v poštev! Tako odpravi pisec članka kar mimogrede 18.771 Jugoslovanov ali dve tretjini tujcev, ki so bili v prvi polovici leta 1935 v Ljubljani. Vsi ti ljudje torej ne pomenijo kot tujci za Ljubljano prav nič in so bržčas hodili žejni in lačni po Ljubljani ter so namesto, da hi jirenočevali, šli ponoči na sprehod v Tivoli 1 Za nas in za vsakega tujsko-prometnega teoretika in praktika je tujec v tujsko-nromet-nem smislu besede v Ljubljani že vsak deželan, ki prtoe v Ljubljano, tu biva, ie in spi in torej troši denar. In če h; si dotični člankar malo natančneje ogledal tujsko-prometne številke Ljubljane, pa Slovenije in Jugoslavije sploh, pa bi videl, da tvorijo v naši državi lastni domači jugoslovanski gostje ogromno večino (povečini tričetrtinsko ali celo štiri petinsko) našega celokupnega jugoslovanskega tujskega prometa. Torei: Jugoslovanski gostje v jugoslovanskih letoviščih in kopališčih niso nikaka »Quantite negligeahle«. temveč bistvo in iedro našega tujskega prometa. Tako tudi Ljubljana živi v tujsko-o-ometnem pogledu od domačih jugoslovanskih »tulcev«, katerih denar pride za nas pretežno v poštev. Prav tako originalna, kakor pravkar obravnavana. je misel člankarja, da poslovni ljudje (trgovci, potniki) niso "ravi tujci zato, ker imajo baje neke popuste. Mislim, da bi celo hotelirji in gostilničarii, katerim v prilog je članek napisan, ugovarjali, če bi jim hotel kak neroden zagovornik njihovih tež»ni kar na lepem črtati trgovske potnike, trgovce, industrijce in druge poslovne Podi. ki so ne le najlmliši gostje vsakega hotelirskega «P go®*:,ničarskega pod-ietja, temveč tudi n. pr. v naših maniših mestih in trgih edini in najbolj petični »tuje!«, kateri naše trge in manjša mesta izven tujsko-prometne sezone redno obiskuieio. V detajle se ne bomo sjmščali, ker je že iz zgoraj navedenega razvidno, da so vse, pa nrav vse glavne številke ih kalkulacije člankarja od kraja do konca zgrešene, kadi s tuisko-promet-nim »strokovnjakom«, ki nam že od vsega začetka črta več kot dve tretjini tujcev, je debata nemogoča. Ugotovimo in pribijemo naj le to. da so številke, ki jih je objavil statistični urad mestnega poglavarstva, popolnoma točne, sestavljene in objavljene na podlagi absolutjio zanesljivih podatkov uprave policije v Ljubljani, za katere jamčita oba omenjena urada. V Ljubljani smo imeli torej v prvem polletju leta 1935 24.713 gostov in nič več in nič manj. če je io še vedno nizka številka in vsled tega zasedba postelj v ljubljanskih hotelih premajhna. nam more bili to le pobuda in poziv k nadaljnjemu intenzivnemu delu za lazvoj in povzdi-go našega lujskega prometa. V ta namen pa je treba delati realno in ne z razboleno fantazijo potvarjati resnične uspehe. Končno še mala • nrinombn: V Tmsko-promet-nem svetu mesta Ljubljane <0di že vsa leta od ustanovitve te institucije kot zastopnik gostilničarskega in hotelirskega stanu g. obč. svet., hotelir in restavrator IMer Stork. ki ob vsaki priliki vnelo zagovarja in zastopa interese svojega stanu. Člankar bi bil lahko izvedel to dejstvo na podlagi kratkega telefonskoga vprašanja, pa mu ne bi bilo treba končati članka še z zmoto.« Za danes ugotavF’mo samo to. da so v naSem članku »Kako naši hotelirif bogatijo...« vse številke točno posnete ”« zonisniko soj® Tuisko- promelnega sveti, ki ie bila 5, junija t. I. v veliki dvorani mestnega poglavarstva, seveda so pa te uradne številke obdelane s stališča ljubljanskega hotelirja, ne pa s stališča mestnega statističnega urada ali Tnisko-nrometnega sveta. V zapisniku te važne seje pa tudi ni g. Petra Šterka niti med navzočnimi nili med opravičenimi člani, čeprav današnji popravkar trdi, da že vsa leta »sedi« v Tujsko-nrometnem odseku. Občni zbor Delavske zbornice Ljubljana, 10. novembra. Danes dopoldne se je vršil v dvorani Delavske zbornice občni zbor te velevažne socialne institucije. Ker nam danes zaradi skopo odmerjenega prostora ni mogoče objaviti izčrpnih poročil, a jih zaradi njih važnosti tudi ne želimo prinesti v preveč skrčeni obliki, bomo poročilo o tem zborovanju objavili med tednom. Nad življenjem je obupala Ljubljana, 10. novembra. Dvajsetletna Tinea F., menda iz Trbovelj doma, šivilja po poklicu in trenutno nezaposlena, je izgubila toliko življenskega poguma, da je sklenila zapustiti ta svet. V pismih se je oprostila fantu in staršem, naj ji ne zamerijo njenega koraka, nato pa je izpila količino »noetala« in pričakovala smrti. Postrežnica v Knafljevi ulici 13, kjer je Tinca stanovala, je s sosedi vred v zgodnjih dojx>ldan-skih urah slišala iz mladenkine sohe ihtenje in stokanje, vendar ni mislila nič hudega. Okrog 10. ure pa je prišla Tine® obiskat neka njena prijateljica. Našla jo je nezavestno. Na pomoč poklicani reševalci so Tinco takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je menda že izven nevarnosti in upamo, da se ji bo z zdravjem vrnilo tudi novo zaupanje v življenje. Posvetitev v metropolita Beograd. 10. novembra, b. Danes dopoldne je bil v saborni cerkvi v Beogradu posvečen ruski emigrantski episkop Atanasije v metropolita. CSfiMs s^Gumitske žene CSe. kupamiševe sadnim t?oš Ljubljana, 10. novembra. Danes ob 16. [.»opoldne -se je vršil izpred njenega stanovanja na Gosposvetski cesti št. 13 pogreb matere našega pesnika Otona Župančiča. Lred hišo se je zbralo mnogo pesnikovih ori-jateijev in znancev, posebno številno pa so bili Zastopani umetniki in kulturni delavci. Ko so oo. frančiškani blagoslovili krsto, je pevski zbor Glasbene Matice zapel pretresljivo Prelovčevo žalo.--; in ko »Zadnje slovo«. Nato so pogrebci prenesli krsto z zemskimi ostanki pokojnice v "ir!vaški voz, kamor so poprej naložili vrsto lepih vencev, ki so jih poklonili na zadnjo pot njena sinova, vnuki in vnukinje, rodbina ravnatelja Evgena Lovšina, rodbina Sclkova in drugi. Poleg vencev so položili na krsto tudi več lepih šopkov. Ko se je sprevod začel pomikati, so se lakoj za krsto uvrstili uajbližnji sorodniki, nato pa dolga vrsta ljubljanskega ženstva, med njimi gospa dr. Zalokarjeva, gospa Cankarjeva itd., itd..^ za njimi pa moški, zlasti zastopniki gledališke uprave z ravnateljem Pavlom (»oliem na čelu, zastopniki gledaliških igralcev, veliko ■število književnikov, slikarjev in drugih kulturnih dejavcev ter nazadnje dolga vrsta občinstva. Pred viaduktom na Šmartinski cesti se je žalni sprevod ustavil in isti pevski zbor je zapel odhajajoči v slovo žalosliuo »Blagor mu«. Ko so izzveneli zadnji zvoki žalostinke, je sprevod nadaljeval pot na Ljubljansko polje, kjer je čakal pokojnico v gostoljubnem miru odprt vsakomur namenjeni poslednji dom. Modne novosti za dekleta. Mlajši ženski svet daje prednost mirnim modelom s športnim nadihom. Za preprosto vsakdanjo obleko, ki je napravljena iz enobarvnega ali vzorčastega blaga iz at) go rek e volne, so prikladne zvončaste vstavljene gube. Širok lakast pas z navprečno ali podolžno zapenjačo in malo položenih, a neprišitih gubic čisto zadošča za okrasje. — Slavnostne večerne obleke so delane iz satenovega krepa in olepšane s plisiranim okrasjem v obliki cvetic, ki eo naredko Posejane po širokem krilu. Mladostna pentlja v pasu izpopolnjuje to okusno večerno obleko. Lepi zinmki plašči so iz steklenozelenega velurja ali velveja. Fazona je široka in v okras gosto prešita. Ovratnik je pri tem kakor na drugi skici z leve, lahko kožuhovina«!. Modni drobiž L a dar vidijo žene nove vzorce In novo modo, lakoj pomislijo, kako bi mogle predelali Svojo garderobo. Najlažje je prekrojiti rokave in ii nj dati novo obliko. Moda polaga namreč Posebno pažnjo zlasti na rokave. Oblika rokja-. vov čestokrat prednjači še tako izbranemu vzor-ju blaga, zavoljo česar ee z lahkoto da prede-‘itti staro garderobo. Običajno preostane veđ-Uo toliko blaga, da je mogoče predelati roka-Vfi. ki bodo po najnovejši modi. Nič ne de, če morda hidi preostalega blaga ni, ker je mogo-izpopolniti rokave ludi z drugimi vzorci. Vendar pa mora biti nov vzorec blaga, s kate-rim menimo predelati rokave, »skladen z vzor-eein obleke. Seveda pa tudi to vprašanje ni bogzna kako komplicirano. Pri predelavi ši-'okih rokavov lahko prejšnji vzorec kombini-‘amo s taftom ali katerokoli vrste svilo, iz katere je izdelati tudi pripadajoči ovratnik. Dolgi stroki rokavi z naborom, ki je zlasti značilen današnjo modo, so lahko iz motne svile, če le obleka iz blesteče, ali pa narobe. Prav tako t>a more pri tej preureditvi dobro služili umet-1,1 svileni žoržet. Dobro «e prilegajo pri pre-"ovitvi rokavov tudi vzorci, pretkani s koviua-®timi nitkami. S temi vzorci dosežemo lahko lel*e učinke zlasti pri družabni obleki. Za te obleke pa lahko uporabimo tudi čipkasto bla-Tz čipkastega blaga izdelan gornji del in r°kavi se tudi zelo lepo prilegajo. * V letošnji zimi bo posebno cenjena moda fbpov. Prav tako pa uvažuje krajše plašče 1" celo vlečkaste ogrtače. Blesteči taft, svila 1,1 brokat slikovito vplivajo in spominjajo na Podobe starih mojstrov. Priljubljeni so tudi pa že veki rokavi in gube po grškem in turškem načinu. Za dnevno obleko izberemo zmerno preprosto obliko z malenkostno razširjenimi rameni. Tak kroj poudarja bodisi prednjo ali stransko linijo z gubami, okrasnimi našivi, različnimi vložki in plisejem. IClino Sloci^ Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Danes ob 10., 19.15 in 21.15 uri Uiiua razkošna opereta veselega humorja Osreči me! Smeh in zabata! Najboljši igralci in komiki. Najnovejši Ufin zvočni tednik Ob 14.15 uri za prijatelje bele opojnosti zadnjikrat naš matinejski film, dr. Fanckova zimskošportna veseloigra Hjubezen v snegu ne cene Din 4‘50 na vseh sedežih! Dnevna pratika Ponedeljek, 11. novembra. Katoličani: Andrej, A vel. Pravoslavni: 29. oktobra, Anastasije. Dežurne lekarne v Ljubljani Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva cesta 20, Cartus, Moste, Zaloška cesta 18. D ra go Bajt: Detetniea . Dana je bila lepo in pošteno dekle. Na pri-jazneni hribčku sredi polj, travnikov in gozdov, ■!e sameval skromen dom Košakovih. Že praded !fi!mlvel na teln majhnem koščku zemlje. Za KoiaUnv&oepodaril ded. Od nekdaj je bilo pri v navadi, da je posestvece dobil naj-starejsi sin, di-ugj so ra^tepü po svetu. Ko- v * SI)'|S„ ;„al>RVo,° srečo. Odhajali eo v tujino, nemške ancoske rudnike in se niso vrnili nikoh več. Ustvarili so ei dale6 od doma ivoj mn m živeli zanj ob trdem delu. Dekleta so t® P°™z1,,a’ ^Pa 5la služit v mesto. Taka par. bila usoda, otroci so se izgubljali v sve-J dom pa je vendar ostal, č^rav'tnio za a je nosil ime Košakovih. Hm,ri Košakovih je bilo mnogo otrok. Sest. [.:, Ia je bila edina hčerka. In kot je morda že s, '?, v prejšnjih rodovih, je ludi njo čakala ista V|.|enska pot. Ko ji je bilo osemnajst let in k I6 Košaku zdelo, da je dovolj močna, da si itip aa,na utirala pot v življenje, je morala v d Utana,« je dejal oče. »Dom je majhen in veš, )!, ne moremo vsakemu kaj. Dekletom je v estu dobro. Prislužijo si mnogo, dobe moža in Potem mestne gospe.« S-i ana i« razumela. Zdelo se ji je razumljivo. J drugače ne more biti. Pripravila je culo. nint;0s,v-na Hana,« ji je ob slovesu dejala •. ' *'e pozabi na dom in Boga...« ždele0“ ie ,odšIa neke8a ■iulra- Sivo nebo je gozd° d v T10r»nad .'Knnačimi tratami in v hlevih je mukala Živina. Ob ovinku se Hana ni ozrla. V oči so ji silile solze in v grlu jo je peklo, da bi najraje kričala. Vedela je, da na pragu stoji mati in zre za njo. Vsi drugi še spe. Ko bodo zjutraj ob mizi, bo njen stol prazen. In morda se bo temu in onemu ustavila jed. Košakovi ne poznajo solz. Nikoli niso imeli nič dobrega in vedo, da je življenje trdo. Hana ve, da 'je slovo težko, a drugače ne more biti. Bodo minili tedni, meseci, leta. V tem času se pozabi marsikaj. Hana je odhajala. Kot njene prednice, kot desetnica iz pravljice. Z njo je bila povezana usoda tisočev in tisočev slovenskih deklet... * Lepo je v velikem meslu. Ulice, dolge in ravno ter opažene z visokimi palačami. Po ulicah švigajo elegantni avtomobili. Kaj se vse ne vidi v takem meslu! Ljudje tepi in razkošno oblečeni, ob bogatili in bleščečih izložbah se oko kar ne more nagledati. Ko leže na mesto noč zažari v tisočih Inčih. Iz kavarn doni opojna muzika, v barih poka šampanjec. Res, lepo in prijetno je v meslu. Ko valovi življenje velemesta v polnem toku m ko vse žari v veselju ter uživanju, je marsi-Rje drugače. V stranskih ulicah kraljujeta beda a ™ ''Judje gladujejo in zmrzujejo. Otroci dekleta* in^čakaja V n°feh p0Staiaj° na ogIih Hana je prišla v mesto. Boječe ie notrkala na vrata svoje bodoče gospodarice.3 N^ pragu je stala nalispana gospa. Ko je videla pred seboj Hano e culo v rokah, ji je pomignila. »Kar naprej.« Ko je Hana odložila svoje stvari in si jih razpostavila po tesni sobici, je zopet prišla gospa. Davorinu Jenku v soomin mrMmBmmmmratBmammraamammHmmmKnmmmmn i n i m iiiii i wnii—iiHnr im n waBHMMBFgpggBBiwnaMi Odkritje spominskega stebra Ljubljana, 10. novembra. Danes ob pol 12. je bilo na vrtu v Kolodvorski ulici pred hišo štev. 11. kjer je 35 novembra 1914 umrl skladatelj Davorin Jenko, prisrčno slavje Na prošnjo Glasbene Matice je Ljubljanska mestna občina |K> načrtih mojstra Plečnika dala postaviti ob stoletnici rojstva velikega skladatelja spominski steber, ki ga krasi lale napis: SKLADATELJ NAPREJ ZASTAVE — SLAVE IN _ BOŽE PRAVDE - DAVORIN JENKO - ROJ. 10. NOV. 1S35 - V DVOR.TAH PRI KRANJU - UMRL V TEJ HIŠI - 25. NOV 1314 — MOL — MCMXXXV. Slavnost je otvoril moški zbor Glasbene Matice, ki je pod vodstvom svojega pevovodje direktorja J. Ptdiča zape) Jenkovo »Molitev«. Nato »e mestni načelnik dr. \7laVestnik Sokolsky«, glasilo ČOS, poroča, da so bile sovjetskim časnikarjem podarjene tudi razne sokolske brošure in knjige. Telovadce, ki se pripravljajo za berlinsko olimpijado, je pozdravil sovjetski časnikar g. Fadjejev, ki je ponovno izjavil, da je tudi n 'ga sokolsko vzgojil bivši telovadni učitelj-Sokol v Rusiji brat Mojžiš, ki biva sedaj v Mor. Ostravi. Pri slovesu je vodja sovjetskih časnikarjev g. Kolcov izjavil, da bodo doma objavili vse, kar so videli v sokolskem središču v Pragi, in da bodo delali na tem, da se bo ponovno vzbudila sokolska misel tudi v sedanji Rusiji. — Vsekakor je Sokolstvo tako resna telesno-vzgojna organizacija, da vzbuja zanimanje tudi v sedanji Rusiji in gotovo je, da bo našla mnogo somišljenikov tudi med tamošnjim prebivalstvom Tega koraka se veseli vse slovansko Sokolstvo. Prosvetni odsek novomeškega Sokola je sredi preteklega meseca otvoril svojo zimsko sezono predavanj s Koroškim večerom. Pred polno dvorano je v izredno zanimivem in s številnimi skioptičniml slikami spremljanem predavanju dr. Fellacher pojasnil ozadje nesrečnega koroškega plebfscita pred 15 leti in pred izredno pozornim občinstvom razgrnil vso lepoto naše zemlje od Zilje do Gospe Svete. Pred in po predavanju pa so iz kino-zvočnika donele naše prelepe pesmi, pete po naših bratih, ki jih še ni doma. V četrtek 7. t. m. pa je bil večer posvečen najmanjšemu slovanskemu narodiču, utapljajočem se. v nemškem morju: Lužiškim Srbom. Predavatelj br. Bučar iz Ljubljane je s toplo besedo očrtal bežne obrise preklosti Polabskih Slovanov in s prepričevalnostjo pravega poznavalca prilik ob številnih skioptičnih slikah orisal lepoto lužiško-srbske. zemlje in podal po- Kitaiski sprevodniki Sprevodniki na kitajskih železnicah nosijo vedno s seboj tudi meter, da lahko sproti izmerijo po potrebi višino otrok, ki se. vozi jo po železnici. Na Kitajskem se namreč voznina za za otroke ne ravna po njih starosti, ampak po velikosti. Ta »istem je menda skoraj bolj pravičen kakor eVropski. Železnica je lahko oškodovana samo v tem primeru, če so že primeroma starejši »otroci« pokvečeni ali kako drugače pohabljeni, da jim rast ni šla v višino. Ne v srce, ampak v omaro Vsakdanja navada je. da ženin nevesto zaklene v srce. Malo drugače pa »i je to reč predstavljal mornariški častnik na neki trgov- litično, socialno-ekonomsko in kulturno skico Lužice, obenem pa tudi folklorno bogastvo tega najmanjšega med Slovani, o katerem se zdi, da je Usoda že zlomila svojo palico nad njim. Oboje predavanj je zelo posrečen začetek zimskega kulturno-prosvetnega dela Sokola, novomeški javnosti pa toplo priporočamo, da se tudi prihodnjih prosvetnih večerov udeležuje v čim večjem številu, posebej, ko so predavanja brez vstopnine. Naši mladini, ki kaže toliko zanimanja za vse mogoče športne panoge, pa bi morda malo možganske telovadbe tudi ne škodilo in bi poleg športnih rekordov lahko bili njen ponos tudi rekordi v znanju, za kar bi ji izborno služili tudi ti prosvetni večeri! Sokolska knjižnica, ki je po zaslugi br. Ivanetiča na novo preurejena, se v kratkem preseli v popolnoma preurejene in moderno opremljene prostore v Sokolskem domu. Krog čitate-Ijev vedno raste, knjižne police pa se polnijo z vedno novimi knjigami; ki vabijo in kličejo vse, katerim je še vedno knjiga ravno tako potrebna ko kruh. ski ladji. Ta je imel , svojo nevesto šest tednov skrivaj spravljeno v omari svoje kabine, Kapitanu se je končno jelo zdeti čudno, zakaj »e mlademu častniku tako mudi v kabino, kakor hitro opravi svojo službo. Zgodba molči o tem, kako je nevesta vselej začudeno pogledala, ko ji je ženin odklenil vrata. Celo pa ne kaže govoriti o tem. kako je bila zaljubljena dvojica presenečena, ko je končno njuna skrivnost na ladji prišla na dan... Znanost in glasba Angleži so odposlali znanstveno odpravo na Južni tečaj. Devet mesecev bo morala ladja vztrajati zamrznjena v ledu. V tem času bodo izvedli več znanstvenih raziskovanj. Ker pa bi moderni znanstvenik po devetmesečnem bivanju na ledu postal otožen in mrk, ako ne bi 1 Ogromno italijansko letalo s 3000 kilogrami bombnega tovora. To bojno'letalo lahko nOsi po zraku 3000 kg bomb. Letalo uporabljajo sedaj v bojih z Abe-»inijo Pod trupom je videti dve veliki bombi, težki po 800 kg. V trupu samem visi v posebnih pripravah v.eč. bomb po 500 kg in 7 bomb po. 100 kg. V višini 4000 m doseže letalo • naj večjo hitrost.350 kovna uro. Ta »zračna trdnjava« je opremljena e šestimi stojnicami. i-;•‘J W J-■» *■; *• k;.j’' ' Sadni izbor za Liubiiano 'Ljubljanska podružnica SVD je spet pričela s svojimi sadjarskimi in vrtnarskimi tečaji, ki so prav mnogo pripomogli, da je vsk Ljubljana polna prijaznih vrtov in pisanega cvetja po stanovanjih in oknih. Predsednik g. nadzornik Josip Štrekelj je v sredo ob 19. v prepolni predavalnici mineraloškega instituta na univerzi pozdravil množico zvestih rednih obiskovalcev in tudi nove mlade prijatelje sadjarstva in vrtnarstva, se najtopleje zahvalil univerzi za njeno vedno dobrohotno gostoljubnost in podporo, končno je pa naznanil, da bo v kratkem osemdnevni sadjarski tečaj, vsako sredo pa še specialno predavanje velikega zimskega tečaja o najrazličnejših vprašanjih sadjarstva in vrtnarstva v našem .mestu. Ko je nadzornik g. štrekelj pozdravil se predavatelja, višjega klet. inšpektorja g. ; Frana Gombača, je ta pokazal veliko zbirko najrazličnejših jabolk in hrušk ter podrobno opisal, kakšne sorte moramo saditi po ljubljanskih vrtovih, da bomo imeli vedno dosti dobrega sadja za najrazličneje potrebe. Izkušeni strokovnjak je pri vsaki ■ sprti opisal tudi rast in rodovitnost drevesa . ter njegove zahteve glede žemlje in postrežbe, nadalje pa tudi lastnost plodu glede trajnosti, okusa in porabe. Posebno je priporočal rdeča jabolka in med njimi tudi take sorte, ki jih dosedaj še malo poznamo in jih ni v dosedanjem predpisanem izboru. V prvi vrsti je priporočljiv živo rdeči in krasno oblikovani Jonathan, ki obdrži svoj najdelikatnejši okus do aprila. Premalo sadimo tudi rdeči gdanski robač in še vedno imamo premalo splošno znane, neizbirčne in rodovitne ter do skrajnosti trajne in za vse porabne Baumannove renete. Lepo rdeče je tudi malo znano Luikenovo jabolko, ki ima drevo lepe rasti ter je odporno in prav skromnih zahtev, pri vsem tem pa zelo in redno rodovitno. Izvrstno je tudi za kupčijo, ker ni občutljivo in se prav dobro drži. Ker ima robove, to jabolko zaradi oblike in barve imenujemo tudi granatno jabolko. Krasne rdeče in zlato pisane barve je. tudi splošno priljubljena zlata zimska parmena. Drevo je sicer občutljivo za zemljo in mraz in mora biti v zavetju, da ga ne napade rak, vendar pa v Ljubljani uspeva dokaj dobro v zelo apneni zemlji. Skromno po motni rdečkasto rumeni barvi je pa najfinejše in po dišavnem okusu najžlahtnejše jabolko, namreč Coxova oranžna re-neta. O tem najžlahtnejšem sadu muškatnega okusa smo mislili, da imamo preveč ostro podnebje, vendar je pa podružnični član g. tovarnar Villmann Celo na domžalski burji z dobro postrežbo pridelal take Coxove oranžne renete, da je bilo njegovo sadje najlepše na pomološki razstavi. In takih čudežev so napravili naši dobri sadjarji že več! Tudi kanadka je že vsem znana, vendar pa ni posebno za Ljubljano, ker zahteva dobro lego ih je občutljiva za raka. Za prav zavetne lege .sta tudi odlična rdeči in beli rožmarinček, ki najlepšega imel poleg znanosti še kakega drugega razvedrila, so izbrali Angleži take ljudi, ki niso le znanstveniki, ampak tudi dobri glasbeniki. Tako si bodo v prostem času lahko sestavili čisto prijetno glasbeno kapelo. Kdor ne zna igrati, ga niso pustili na to ladjo. Tako bo torej omogčeno složno sodelovanje vseh učenjakov. Ako bi se temu ali onemu primerila kaka majhna znanstvena pogreška, jo bodo pač z godbo zavili v pozabljenje. Stražniki, meščani in rapini V mestu Rochester morajo biti ljudje prav posebni kaveljni. Policija je tam priredila neko slavje. Da bi se lahko res vsi policisti udeležili veselice, so tisto noč prevzeli za ves kraj policijsko službo prostovoljci iz meščanskih vrst. Čeprav si lahko mislimo, da je bila taka varnostna služba zelo pomanjkljiva, se vendar tisto noč v vsem mestu ni zgodilo nič zločinskega. Zlobni jeziki so iz tega skovali tako modrost, da morajo zločinci in sploh nepridipravi v tem kraju izhajati pač iz meščanskih vrst. Zato niso utegnili uganjati zločinskih podvigov, ko so morali opravljati policijske posle. Mestni očetje se s to poredno modrostjo nikakor ne strinjajo in pravijo, da capini tisto noč nalašč niso hoteli zagrešiti nič protipostavnega, samo da bi na tak način vrgli črno senco na poštene in častivredne meščane. KINO UNION Danes ob 16., 19.15, 21.15 zadnjič. Zato ne zamudite! Film, ki je ves čas navduševal in ganil občinstvo: Danes zadnjič: čudovita Paula Wessely kot princesa Marija Luiza; nedosegljivi Gustav Gründgens kot knez Metternich Popoldne ob 14. po enotni ceni Din 4‘50 Mladin ka matineja s pravljrnim filmom Janko in Metka Predprodaja vst-mnic od 11. do 12.30 in od 15. nre dalje Prijatelji smučanja in zimskega sporta! Opozarjamo vas, da si danes prav gotovo ogledate zabavno Dr. Janckovo šaloigro »Ljubezen v snegu«. V tem filmu boste poleg lepih zimskošportnih prizorov videli po dolgem času slovita smučarja Walterja Rinila in Guzzija Lantschnerja. Zadnja predstava tega filma bo v kinu Slogi daues ob 14.15 uri. Cene so matinejske, to je 4.50 Din na poljubnem sedežu. »Janko in Metka« danes zadnjikrat v kinu Unionu Da je z uvedbo pravljičnih filmov ugodeno našim malčkom, je pokazala včerajšnja nabito polna matineja filmske pripovedke »Janko in Metka« v Unionu. Danes »e ta film predvaja nepreklicno zadnjikrat ob 14.15 po enotnih znižanih cenah 4.50 Din. Starši, privoščite svoji deiri veselje in pripeljite svoje otroke k da-našmji zadnji matineji tega filma! Naihilreiše „nimfe“ sveta Krivulja uspehov v mednarodnem damskem plavalnem športu kaže, da se bodo na damskih plavalnih tekmah na olimpiadi 1936 v Berlinu zastopnice Amerike in Holandije še nadalje obdržale na vodstvu. Med najhitrejšimi plavači-čami sveta v prostem stilu zavzemajo prvo mesto: večkratna "svetovna rekorderka Willy den Omleti (Holandija), Olive Mc Kean, Dolores Smith in Lenore Kight (USA). Upoštevanja vredne so tudi še: Helene Salles (Brazilija), Jeanette Campbell (Argentinija), Kazite, Ko-■jima, Umeke Shrimi, Yukil Arata, Hatsuko pridelujejo na Tirolskem. Posebno priporočljiv je pa debeli Boskoopski kosmač, ki zlasti dobro uspeva v zavetju na vlažni zemlji. Mora pa biti v skupini z drugimi sortami jabolk, ker se drugače ne oplodi. Prav dober je tudi rdečkasti damasonov kosmač, ker rad rodi in je silno trajen. Manj znan je ameriški Ontario, vendar ga pa sadimo čim več, ker redno mnogo rodi, je odporen in ni izbirčen, a dober in lep ostane tja do maja. Pisani kardinal je lepo in izvrstno jesensko jabolko zlasti za kuhinjo ter se na dobri zemlji izvrstno izplača. Večkrat priporočani Jakob Lebel ni primeren za Ljubljano, ker kaj rad pozebe in je muhast v rodovitnosti. Boljši in odpornejši je londonski peping, ki ima rebrast plod izvrstnega okusa in traja tudi do meseca junija. V vsakem pogledu je pa odlična šampanjska reneta, ki ima lepo rast in ni izbirčna, obenem ima pa plodove najfinejšega okusa, ki trajajo vso zimo. Povsod znani štajerski mošanček ni posebno za Ljubljano, kjer boljše uspeva trdnejši a drobnejši gambovček. Enako nista priporočljiva tudi tafelček in Prinčevo jabolko, zato pa še vedno priporočamo bobovec zaradi skromnosti in hvaležnosti za najmanjšo postrežbo, poleg tega pa tudi zaradi dobrega sladkovinskega okusa in pa trdnosti, saj ga ohranimo lahko do pomladi in celo do drugega sadja. Bobovec ima tudi to dobro lastnost, da nerad gnije, skoraj nikdar pa ne najdemo plodov, ki bi bili gnili znotraj. Dober je porenski krivope-celj, a slavna dolenjska voščenka ni za Ljubljano, rada pa tudi gnije in je naj- Morioka (Japonska), Phyllis Dewar (Kanada) in Jenny Maakal (Južna Afrika). Vse te plava-čice se bodo udeležile berlinske olimpiade. Na obeh progah (prosti stil) na 100 in 400 m je pa Willy den Ouden skoraj nepremagljiva. Njeni časi (svetovni rekordi) so 1:04,8 iii 5.16. Krasen skok, takozvan »vijak«, Američanke Kornelije Gilissen. V skokih z višine m V umetnih skokih Američani, pa tudi Američanke, vodijo v plavalnem sportu To so časi, ki jih komaj dosežejo povprečni pla-vači »močnega spola«. Najnevarnejša (Holan-dijki) na 100 m progi je Američanka Olive Mc Kean. Ta je plavala na 20 m progi (in zato njen čas ni mogel biti priznan) 100 m celo v času 1:03,8. Plavačici velikdi sposobnosti sta tudi Lenore Kight in Dolores Smith, ki jih bo poslala USA v Berlin s polnim zaupanjem. Holandija aii Amerika? To bo vprašanje tudi glede zmagovalca za štafeto v prostem stilu na progi 4X1Ö0. V Los Angeles so bile Američanke pred Holandijkami. Sedaj ima Holandija seveda den Oudenovo in še par izvrstnih plavačic in pripravlja revanžo. Kanada ima v mladi Phyjlis Dewar, ki si je letos osvojila vse državne (Kanadske) rekorde od 100 yardov do 1 milje, plavačico velikega formata. Tudi Južna Amerika je v zadnjem letu odkrila par novih talentov in bi poleg zgoraj omenjenih, dodali še Noro Johnson (čile), ki z lahkoto preplava 100 m pod 1:10. Končno pa so tudi Japonke plavačice v zadnjih letih močno napredovale in kdove kakšna »rumena« presenečenja nas čakajo drugo leto v Berlinu. lepša večkrat znotraj vsa gnila., Fina in žlahtna sta rumeni in rdeči beliefleur, še finejša je Blenheimova reneta, a najslo-vitejši je beli zimski kal vil, ki_ jih pa V Ljubljani lahko sadimo le kot špalirje ob južnih stenah. Tako tudi ni za Ljubljano kasselska reneta, -pač je pa priporočljiv manj znani Welschbrunner, ki je zadovoljen s slabo zemljo in traja do junija. Premalo imame tudi žlahtne ananasove renete, ki ima prav lepo rast in je delikatnega dišavnega okusa ter traja do aprila. Seveda pa ne smemo pozabiti na zgodnja jabolka, ki so med njimi najzgodnejši ruski rojaki beličnik, Charlamovski in rdeč» astrahan. Od hrušk sadjarji priporočajo predvsem Williamovko, a za zimo sadimo pastorjevko, ker je rodovitna, odporna in dobra za vse. Prekrasna rdeče rumena je Clairgeau, ki se tudi po najslastnejšem okusu meri z vsemi drugimi hruškami in pri nas tudi kot visokodebelno drevo prav dobro uspeva. Podobna ji je Avranche, a priporočljiva je tudi Amanliška. . Med marelicami je za ljubljanske vrtov15 predavatelj predvsem priporočal klostef" neuburško ali ogrsko. Tudi breskve v zu vetju izvrstno uspevajo, zato pa sadim® najzgodnejšo Mayflower ali Majski cve1 in Amsden, ki zore v juniju, nadalje Pa Kraljico vrtov in veliko Triumph ter čudovito pozno Hale. če hočemo sadje ohraniti dolgo in dobroga moramo imeti seveda samega v shramb1-zlasti pa ne skupaj z drugimi močno dišečimi ali gnilimi stvarmi. Izdgja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga i. o. predstavnik I Albreht, «a uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani.