:·:·:::: :::::::::::: ~ ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE Medobčinsko geodetsko društvo Celje .:':':':':.:':·:·: rnmIJffiffiJ~ITm W~~umrnn, posebna izdaja . . . . . . . . . :-:-: -:-:-:-:-:-:- :-:- :- :-:-:-:-:-:- · ·-:- :-:-:-:":-:-:- -: -:-:-:-:-:->:• l..'l>~ t- • " t",-~ ~ a~ ~~ ·~q - De 11 ),..e _\~ Z In o[. ~ ~,~ ~.- eo ~o ,e,·Oj~~ •·•·•· •·• •· ·• DRUŽBENO .·.·.·.·.·. ·.·. VREDNOTENJE IN ;::::::::::;::::: ................ FINANCIRANJE :: :::::: GEODETSKIH -DEL . . . . . . . . . ::::::::. Rogla, 17. - 18. 10. 1986 . ... .. ... =-= ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE Medobčinsko geodetsko društvo Celje ffia(DaJ[ffi~[Im wa~urnmn, posebna izdaja • geodetski dan strokovni posvet zbornik referatov Rogla, 1986 L ORG ANIZACI JSI:I ODBOR: Gojmir HLAIiti pot, ki nas mora vse obvezati k prizadevanjem za naš in s tem skupni družbeni cilj - sanacija in sistematično de- lo na vseh družbeno potrebnih evidencah geodetske službe, Geodetska služba je v povojnem obdobju močno napredovala in se iz katastrsko-izme- ritvene usmeritve razvija v pomemben člen družbenega sistema informiranja, v stro- kovno nepogrešljiv servis za potrebe urejanja prostora - za boljše poznavanje in spremljanje celotne družbene reprodukcije, Izdelala je celovit sistem temeljnih to- pograf, načrtov;topografskih in preglednih kart razvila aerosnemanje, zagotovila načrte velikih meril za vsa večja urbana naselja, izvedla vrsto tehničnih,del pri gradnji raznih objektov, izdelala digitalni model reliefa (DMH-loo), evidenci HOTE (register obrnoči j teritorialnih enot) in mu;~ ( evidenco hišnih številk), grafični pregled katastra komunalnih naprav (GPKN), :izdelala vrsto novih katastrskih načrtov uspešno rešuje naloge s področja komasacij itd,, itd,, saj vsega ni moč našteti, Ob vsem tem pa so zaostajala dela zlasti pri obnovi in vzdrževanju zemljiškega ka- tastra in mrež geodetskih točk, Oboje pa predstavlja temelje nadgradnje - izdelave evidenc, načrtov in kart za večnamenske potrebe, Vse bolj akutno pa postaja vzdrže- vanje evidenc, načrtov in kart, ki h,itro zastarevajo in ne nudijo več rea;I.nih in- formacij o stanju v prostoru, Če hočemo uresničiti zahteve družbenega sistema informiranja, urejanja okolja in prostora, družbenega in gospodarskega razvoja, bomo nujno morali - sanirati in obnoviti mrežo geodetskih točk in zemljiški kataster, - redno vzdrževati vse obstoječe evidence, načrte in karte, vzpostaviti in vzdrževati nove evidence,za katere je družba že izrazila svoje po- trebe, AKTIVNOSTI V LETU 1986 Med aktivnostmi v letu 1986, ki nakazujejo prizadevanja za začetek novega obdobja in so naravnane na sanacijo stanja ter trajnejšo ureditev razmer, je potrebno nave- sti predvsem: 1, Priprava srednjeročnega programa geodetskih del za obdobje 1986-1990, ki že več mesecev zori in dobiva končno obliko. Pomembnejše značilnosti tega programa so: - uvaja prioritetni vrsti red del in nalog s finančnim ovrednotenjem in utemelji- tvijo; - uveljavlja dolgoročno usmeritev s tem, da daje prioriteto mreži geodetskih točk in zemljiškemu katastru, na čemer temelji celotna nadgradnja evidenc, načrtov 4)Trditev se·nanaša na neizrabljen~ sredstva leta 1980 -9- in kart; - večji je poudarek na kvaliteti in sistematiki vzdrževanja evidenc, načrtov in kart; - jasneje ločuje družbeno potrebne evidence od specifičnih zahtev in potreb upo- rabnikov - loči "družbeno" od "tržne" geodezije5\ · - iz sistema družbeno potrebnih evidenc6 ) so izločeni večji uporabniki na ravni republike, ki bodo v okviru "tržnih" pogojev financirali svoje specifične zah- teve; - vsa dela so finančno realno ovrednotena po cenah iz prvega četrtletja 1986; - kot služba in stroka se odrekamo odgovornosti za posledice, ki bodo nastale, če DPS ne bodo zagotovile potrebnih finančnih sredstev, K srednjeročnemu programu je izdelana še kratka analiza poglavitnih vzrokov na- stalega stanja, obrazložitev programa, dogovor o uresničevanju in izvajanju pro- grama ter odlok o zagotovitvi finančnih sredstev, Teh pa je potrebnih - kljub do skrajne, strolcovno iie sprejemljive meje redukcije del - vsaj 6-krat več letno kot doslej, upoš·cevaje pri tem realno vrednost za 1, četrtletje 1986, 2, Seminar o bazah podatkov in metodah uporabe za urejanje prostora (Maribor, 9, - 11, 4, 1986) 1 izveden v sodelovanju ZGS in ZDUS 1 kjer je geodetska služba pred- stavila vlogo in pomen evidenc geodetske službe, zlasti vlogo lokacije v prosto- ru, Med predlogi in stališči tega seminarja je ilasti pomemben naslednji: "Hit- rejša in popolnejša opdelava podatkov o ~rostoru bo možna le s pomočjo matema- tičnih definicij prostora (koordinate)"?) ... ter "V podatkovnih bazah prostorsko orientiranih informacijskih sistemih imajo poseben pomen grafični elementi (toč­ ·ka, linija, površina) 118) , .. Tega pa brez obnove zemljiškega katastra in njegove navezave na Gauss-KrUgerjevo koordinatno mrežo ni možno izvesti. 3, Navodilo o vodenju kataloga podatkov iz evidenc o naravnih danostih prostora in vodenju evidenc dejanske rabe prostora je prvi predpis, ki ima vgrajeno varoval- ko, da bosta evidenci nastavljeni, ko_bodo_z8:f5otovl~ena finančna sredst~a9>,so- dim1 da je to pomembna prelomnica pri sprejemanju predpisov, ki službi nalagajo nove naloge, Navodilo jasno ugotavlja družbeno potrebo teh evidenc, sočasno pa tudi jasno pove, da je brez finančnih sredstev ni moč narediti, 4, Javna tribuna (lo,6, 1986) z delovnim naslovom "bvidence o slovenski zemlji na- zadujejo" je bil prvi, energičen, organizacijsko in strokovno dorečen poseg ZGS v širšo javnost, Imela je velik odmev tako v sredstvih javnega obveščanja kot v družbenopolitičnih strukturah, Javna tribuna je zapustila tri pomembne dokumen- te: - predhodno pripravljeno gradivo, ki razgrinja vso temeljno problematiko geodet- ske službe, vključno s financiranjem ter predlaga rešitve za najbolj pomembne in izpostavljene ter uporabljive evidence10); - ugotovitve in stališča so rezultat 3 urne razprave, v kateri so aktivno sode- lovali tudi uporabniki, V ugotovitvah so izpostavljena najpomembnejša dejstva 5>rzraza sem uporabil že pred leti in zdi se, da jih bo potrebno obdelati in osvoji- ti 6 )Tudi ta definicija še ni dokončno ·dodelana in osvojena ?)Poročilo o izvedbi seminarja, GV 2/86 1 str, 149 8>rsti vir kot pod 7) 1 9)30, člen navodil, UL SRS št, 19/861 str, 1579 lo)zos: Evidence o slovenski zemlji nazadujejo, 7 strani, Ljublj_ana, 2,6, 1986 -10- tako o vidikih uporabe kot vzrokih nazadovanja obsega, kvalitete in strokovnih standardov, V stališčih ZGS najprej ugotavlja notranje rezerve, zatem pa zahte- va zaustavitev upadanja ter enoten in zadosten vir financiranja in ponuja Iz- vršnemu svetu Skupščine SR Slovenije tri variantne1rešitve z vsemi posledica- mill)I . - usklajeno mnenje o javni tribuni, ki so ga na zahtevo oddelka za pripravo in izvedbo sej Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije oblikovale pozvane republiš- ke institucije12), Te so na skupni seji dne 11,7, 1986 v petih točkah podkrepi- le in dodatno utemeljile vsa stališča javne tribune13) • 5, Tudi Geodetski vestnik se je v jubilejnem 3o, letu izhajanja zelo zavzeto vklju- čil v prizadevanja za razrešitev nakopičene problematike geodetske službe. Razgo- vori z direktorjem RGu14) in direktorji delovnih organizacij s področja geodezi- je15) pomenijo novo, povsem enotno izraženo potrditev že nakazanih usmeritev in stališč, Njihovi pogledi, mnenja in predlogi so pomembni kamenčki v mozaiku na- ših prizadevanj in delovanja v prihodnje, 6, Navedenim dejstvom pa velja dodati še nekaj bolj ali manj pomembnih dogodkov, ki po svoje prispevajo k optimizmu pogledov na razvoj stroke in službe v prihodnje: - obnovili in razvili smo prepotrebno strokovno sodelovanje med upravno službo in delovnimi organizacijami, znotraj upravne službe same, med geodetsko službo in uporabniki ter drugimi upravnimi organi in informacijskimi službami, To sodelo- vanje poteka tako v formalnih kot neformalnih oblikah; - tudi večja kritičnost, samokritičnost in strokovna presoja, ki so jih 1pdprle strani Geodetskega vestnika16) je pomemben korak k iskanju optimalne razvojne poti, Pričakujem jo tudi na današnjem shodu (in v prihodnje), saj bo le konl- ·struktivna, strpna, z dokazi podprta borba mnenj pomagala k razvoju; - vse pozornosti vredna je akcija Geodetske uprave Vrhnika, ki je s posebnim do- govorom na najbolj enostaven način združila od gospodarstva svoje občine v ob- dobju 1986-1990 dodatnih 4o milijonov din za evidence geodetske službe; - še bi lahko našteval (oživitev društvenega dela na Gorenjskem, zagotovitev sredstev za slovensko geodetsko zbirko, napredek pri koncipiranju zveznega za- kona o registru teritorialnih enot, zrno in turistični nagelj!IGF itd,) pa bodi dovolj, O DRUŽBENI UVELJAVITVI Ko danes ugotavljamo že skoraj katastrofalno stanje evidenc geodetske službe, mora- mo najprej poiskati vzroke za to, jih analizirati ter pripraviti zaključke in usme- ritve, To moramo narediti zelo demokratično, pretehtati vse vzroke17) 1 strniti vsa naša parcial.na znanja in spoznanja ter zakoličiti pot prihodnosti, Od tu naprej se ll)ZGS: Ugotovitve in stališča javne tribune, 3 .strani, Ljubljana, 11,6, 1986 12)Republiška geodetska uprava, Zavod SRS za statistiko, RK za varstvo okolja in ure- janje prostora, RK za družbeno planiranje, RK za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, RS za ljudsko obrambo, Zavod SRS za družbeno planiranje l3)RGU: Usk],ajeno mnenje o javni tribuni, 2 strani, Ljubljana, 11,7, 1986 14)Geodetski vestnik 1/86, str. 52 do 54 l5)Geodetski vestnik 2/86, str, 136 do 144 16)F, Bačar: Možnosti inventivnega del!!i v OGU 1 GV 2/86, str, 144~ 145 17)Prevladovati mora moč /argumentov pred mpčjo avtoritete -11- začenja izvajanjelB) in demokracije ni več, Tega se moramo zavedati. Lahko trdim, da s'o po tako zastavljeni poti potekale letošnje aktivnosti, Površno, nepret-ehtano in krivično imamo vzrok za nastalo stanje hitro pri roki: pre- malo denarja! Kriva za to pa je RGU 1 ki ga ni bila sposobna zagotoviti dovolj, In če nekvalitetno, neenotno delamo, je zopet vzrok hitro pri roki: pomanjkljivi in premalo predpisov! "Oni v Ljubljani ne dajo nič od sebet 1119) Taka mnenja seveda ne zdržijo resne polemike, Problema se moramo lotiti bolj vsestransko, Ni dvoma, da si morajo za nastalo situacijo porazdeliti krivdo vse organizacije20 ) geodetske službe, z različno utežjo seveda, ker imajo tudi različen vpliv, To trdi- tev bom poskušal razčleniti: RGU ni znala uveljaviti optimalne razvojne politike21), Prav tako je zanemarila strokovni nadzor, formalne in neformalne stike z OGU in OZD s področja geodezije, Dovolila in sprejemala je obvezujoče predpise brez ustrezne materialne osnove, pre- malo naredila na področju računalništva in usklajevanja predpisov, Namesto medse- bojnega 'sodelovanja je z OZD s področja geodezije zašla v konflikte, OZD s področja geodezije so v času gospodarske konjukture zavračale ali odlagale dela za splošne družbene potrebe, Vrnitev proračunskih sredstev bo zelo težko nado- knaditi. Tudi slabo medsebojno povezovanje v preteklosti, neenotnost in neracional- nost pri nabavi opreme, razdrobljeno in marsikdaj neučinkovito raziskovalno delo in podobno f,eodetski službi prav tako ni bilo v korist, Občinske in medobčinske c;eodetske uprave so marsikdaj (in marsikatera) zavzemale linijo najlac;odnejše poti: s Šibkim kadrom in zastarelim instrumentarijem so zado- voljevale potrebe občanov in obšle določila predpisov, Spet druge, s sposobnim vod- stvenim kadrom, so močno napredovale, korakale z razvojem in si pridobile pomembno strokovno avtoriteto v svojem in širšem okolju, Tako je nastala velika strokovna, vsebinska, kadrovska in tehnološka diferenciacija med OGU, Iz tega sledijo naslednje pomembne znači,lnosti v geodetski službi: - zelo različna kvaliteta in usposobljenost OZD ter različna produktivnost, - različna kvaliteta, ažurnost in obstoj evidenc v OGU sploh, - premalo usposobljenega in prodornega vodst7enega in raziskovalnega kadra, - velika tehnološka zaostalost vseh organizacij geodetske službe - premajhen vpliv RGU na delovanje OGU (in tudi OZD), - neizvajanje določil v sprej2tih predpisih, - ločena naročila uporabnikov za ažuriranje posameznih evidenc, kar ruši tudi mini- malno enotnost strokovnih standardov in veča vlaganje sredstev, - vse večje potrebe po prestrukturiranju kadrov v OZD in vse večje težave z zapos- lovanjem, prisila "preživetja" sili OZD v sprejemanje vsakršnih del, kar tudi povzroča večtirnost in slabša strokovnost, - kvaliteta, obseg in ažurnost družbeno potrebnih evidenc pa prehitro nazaduje, 18>seveda ob sočasnem kreativnem delu, kontinuiranem raziskovanju in preverjanju l9)citat iz prispevka F, Bačarja, GV 2/86, št. 144 20 )s tem pa seveda tudi nekateri posamezniki (ne pa vsi!) 21 )Ta pa je odraz sposobnosti vseh členov v verigi geodetske službe -12- Mimo vzrokov, ki sem jih že navedel pa velja omeniti še: neorganiziranost geodetske službe na ravni federacije, - stalno upadanje proračunskih sredstev, - način financiranja večjih uporabnikov, ki se ni obnesel, - prilagajanje OZD potrebam trga v času konjukture (zapostavljanje programskih del), - premajhen pogum, neodločnost in neenotnost vseh pomembnih vodstvenih struktur v pretek!losti, Pri tem pa ne smemo pozabiti, da geodetska službe ne "proizvaja" neposredno merlji- vih izdelkov22) po ekonomskih kriterijih, Zato so bila, so in bodo potrebna stalna dokazovanja na vseh ravneh: od občine do republike, od gospodarstvenikov do politi- kov, v vseh delegatskih okoljih, Uveljavili se bomo le z evidencami, ki jim bo druž- ba priznala uporabno vrednost23) ali pa bomo potrebnost dokazali in µtemeljili posledice, če teh evidenc ne bo, Dokazovanje znotraj stroke in službe je veliko pre- malo, Pa tudi na nekaj temeljnih informacijskih zakonitosti ne smemo nikdar pozabi- ti, zlasti: pravočasnost, pravo mesto, realnost, ažurnost itd, Talca smo prišli k družbeni vlogi in odgovornosti vseh, ki delamo v geodeziji, zla- sti pa vodstvenih delavcev, Teh pa nas je vsaj 60 - danes smo to mi, nekateri so "včeraj" odšli, drugi bodo "jutri" prišli, vsi pa se moramo svoje vloge na vsakem koraku zavedati, Pred davnimi leti24) sem svoj prispevek na geodetskem dnevu zaklju- čil z rekom - v slogi je moči Tokrat ga ponavljam sredi prispevka v trdnem prepri- čanju, da bomo naš geodetski voz izvlekli iz blata v splošno družbeno korist le s skupnimi močmi, Vsak se mora v svojem o;rnlju po svojih malrnimalnih močeh za to pri- zadevati, To pa ne pomeni le angažiranje v stroki, le 8 urni delovni čas - pomeni vključevanje v širša družbena dogajanja,v družbenopolitično delo - celovito izgra- jevanje svoje osebnosti25), To pomeni tudi večje žrtvovanje svojega prostega časa za svojo stanovsko organizacijo - Zvezo geodetov Slovenije26), Svoj čas27) sem že tudi razglabljal o pojmu svoboda in poudaril, da pomeni spozna- vanje naravnih in družbenih zakonitosti; da smo tem bolj svobodni, čim več teh zako- nitosti poznamo, ker se potem znamo ravnati, reagirati, vplivat!., pripraviti obramb- ni (ali napadalni) mehanizem, ker smo bolj pripravljeni na presenečenja,,, Svoboda je tudi izpraševanje vesti o svojem delu, uporaba svojega intelektualnega potencia- la, dolžnost aktivnega delovanja, osebnega angažiranja izven plačanega delovnega časa28), Yeč ko nas bo na tej fronti, hitrejši bo razvoj, '.!'o so sicer žrtve, toda brez njih ni rezultatov, Iz teorije in pralrne vojne pa vemo vsaj dva nauka: "gene- rali ne dobivajo vojn" in "v nobeni vojni vsi vojaki ne padejo", V letu 1979 sem izvedel osebno anketo29), ki je pokazala, da denar ni naš prev- ladujoč motiv, Talcrat se je 8 motivatorjev, ki naj_ bi vzpodbujali k delu, razvrsti- 22)Pri tem mislim na družbeno potrebne evidence 23)To smo z ROTE in ill!IŠ dosegli, Žal pa ne tudi ustreznega materialnega vrednotenja 24)Bilo je to na 6, geodetskem dnevu v Dobrni leta 1973 25)"Ne samo, kar veleva mu stan - kar more, to mož je storiti dolžan" je zapisal Go- riški Slavček 26)Kar :eomislimo, kako neenakomerno se ji žrtvujemo, Koliko svojega prostega časa smo zrtvovali za pripravo tega dne, za referate? 27)12, geodetski dan, Bled 1979 28)Prispevek - odkrit, kritičen in samokritičen F, Bačarja (GV, 2/86, str. 144, 145) tudi razglablja v tej smeri 29)Diplomsko delo: Zasnova organiziranosti geodetske službe (P, Svetik, 1980, str, 45 in 46) -13- lo tako: 1) zaninu.vo delo, 2) dobro počutje, 3) osebni razvoj, 4) OD, 5) socialna varnost, 6) enakopravnost, 7) osebno· spoštovanje, 8) osebni ugled, Če razveseljuje- jo motivatorji zanimivo delo 'in osebni razvoj pa preseneča zapostavljanje osebnega ugleda, kar potrjuje~majhno ambicioznost in kar je še huje - zaprtost v notranje okolje stroke in službe, To je naša velika slabost, ki je zakoreninjena v tradiciji geodetske službe, Čim prej jo bomo premagali, tem prej bomo premagali tudi krizo, Pogosto slišimo pritožbe, da iz šol prihajajo vse slabši kadri - predlogov za ukre- pe, predlogov za izboljšave pa skoraj ni, Ti mlajši kadri pa se tudi pogosto prito- žujejo čez svoje mentorje,ki se jim premalo posvečajo, Tudi na raziskovalne naloge je več pripomb - toda smo jih usmerili, jim dali jasne dispozicije in zahteve, Ko pa v praksi ne najdemo rešitve brez večjega naprezanja možgan, rešimo problem z - naročilom raziskave, s ustanovitvijo komisije ali kaj podobnega, Iz vse večjega šte- vila raznih pritožb strank se vsiljuje ugotovitev, da smo vse preveč uradni, brez- osebni••• Teh nekaj drobcev (ne bom več našteval) naj bo dovolj za naš osebni raz- mislek k izpopolnjevanju naše osebnosti, našega ravnanja••• Predpisi so pogosto kamen spodtike30), Brez dvoma so nekateri zastareli ali manjka- jo. Imamo jih pa veliko31), Pri kreiranju pa smo ,pogosto konservativni, rešitve da- jemo preveč geodetsko - tehnično, preveč komplicirano, Marsikdaj ne znamo ločiti stroke, ·strogih merskih podatkov (kjer mora biti zagotovljena natančnost, ;rstni red operacij itd,) od pred~isov za razne evidence, ki niso vezane na m6rske podatke, kjer bi se morali podrejati namenu in cilju ter tudi ekonomiki, Pogosto jih tudi ne spoštujemo, Če pa napravimo spodrsljaj, je izgovor - pomanjkljiv predpis! In vendar smo tako eksaktna stroka! Še nekaj o korektnost;!. - tudi ta je pomemben segment družbene uveljavitve, Gre ta- ko za prispevke (navedbo virov in avtorjev) kot kartografijo (obvezni izvodi, naved- ba pomembnih generalij) vse do posredovanja osebnih sporočil in do odnosa do skupno sprejetih stališč, s katerimi se nismo strinjali, Korektnost je zlasti pomembna pri komuniciranju z zunanjim okoljem, kjer lahko naredimo največ škode, Nekaj sem o družbeni uveljavitvi napisal, še zdaleč pa ne vsega, Ob večjem sodelova- nju, večji strpnosti in strokovnosti, s pogumom32) ter odločnostjo pa bomo marsikaj naredili, O FINANCIRANJU Naj najprej ponovim: dokazati družbeno uporabno vrednost evidenc, biti korektni do sprejetih obvez in rokov (pa tudi do občanovi), večja družbena angažiranost - so primarni pogoji za pridobitev finančnih sredstev, Da gospodarstvo in družba kot ce- lota nekatere evidence geodetske službe potrebuje, smo že dokazali, Sočasno pa se 30Jo podrobnosti predpisovanja smo lahko v dnevnem časopisju prebrali že več raz- prav, Ekonomske zakonitosti pa so znane: čim več je predpisov, tem bolj toga je organiziranost, tem težja je prilagodljivost novim pogojem 31 )ROTE in EHIŠ imata že toliko predpisov, da se izvajalci pogosto zgovarjajo, da se jih ni moč zapomniti 32)r. Andri6 je zapisal: "Ta svet je tako narejen, da je tisti, ki se boji, že iz- gubljen (Znamenje ob poti, CZ, Ljubljana 1985) -14- moramo zavedati (in to znati tudi utemeljiti!) 1 da stro_ški evidenc geodetske službe niso majhni, saj vanje vlagamo visokostrokovno živo delo'in zahtevno tehnoloe;ijo, Nobena nova evidenca pa brez ekvivalentnih finančnih sredstev ne more biti narejena, V nadaljevanju navajam le nekaj podatkov, ki dovolj zgovorno pričajo o nazadovanju vlaganja v evidence geodetske službe, Ta zadnja leta ne zadoščajo več niti za eno- stavno reprodukcijo - za minimalno vzdrževanje najbolj uporabljenih evidenc33), - V letu 1979 smo za izvedbo programa geodetskih del namenili 71 milijonov din iz republiškega proračuna ali skupno 170 milijonov din, - v letu 1985 je bilo sredstev republiškega prorg,Čuna lo3 milijonov din ali skupno vseh sredstev 240 milijonov din, Upoštevaje statistično večanje cen v OZD s področja geodezije v tem času (cca 400 ;,) 1 bi v letu 1985 za enako raven izdelave in vzdrževanja evidenc geodetske službe mora- li vložiti skupno 748 milijonov din; v letu 1986 z upoštevanjem fal"torja 1 165 311-> pa kar 1.234 milijonov din, Iz tega sledi 1 da je bilo moč opraviti v letu 1985 le še - četrtino del obsega iz leta 1979, 6e pa bi upoštevali realno razvrednotenje dinarja, bi se razlika podvojila. Še bolj drastično pa je upadanje finančnih sredstev v primerjavi z družbenim proiz- vodom: - v letu 1979 smo v te namene oddvojili 0 188 °/oo DP, - v letu 1985 pa le še 0 112 °/oo DP! To pomeni kar 7-kratno zmanjšanje! Ta kazalec pa je tudi mnogo bolj realen kot prvi tako z vidika razvoja kot dejanske vrednosti dinarja, Da je talco veliko zmanjšanje finančnih sredstev v družbeno potrebne evidence geo- detske službe imelo še veliko drugih negativnih posledic, ni potrebno poudarjati, Zmanjšal se je obseg raziskovalnega dela, upadala je alcumulacija in zastarevala je tehnološka oprema, preusmerjati:, bilo potrebno strokovni kader, upadal je stan- dard, vse večje so težave z zapoalovanjem itd. Tudi vseh teh posledic ne bo mo:i čez noč odpraviti, Da bi lahko u,resničili naloge iz. programa 1986-1990, da bi lahko v sprejemljivem času izvedli obnovo mreže geodetskih točk in zemljiškega katastra, nastavili in vzdrževali predpisane evidence, izvedli potrebne raziskave, teste in druga dela, je potrebno letno zagotoviti okoli 1 milijon dinarjev sedanje vrednosti, Vprašanje je kalrn in iz kalcšnih virov, Da je gospodarstvo preobremenjeno, je jasno, Vendar je prav gospodarstvo eden od dveh primarnih virov. Ce torej proračuni DPS ne morejo zagotoviti teh sredstev, sta rešitvi: - Obremenitev dohodlca gospodarstva v višini 0 18 do o,9 °/oo (promilov!) 35), kar bi v celoti zadoščalo za izvedbo sedanjega in prihodnjih srednjeročnih proG,Tamov, Prepričan sem, da gospodarstvo ob vseh argumentih lrnristnosti evidenc e;eodetslce službe, kljub velikim obremenitvam, ne bi zavrnilo tega sorazmerno majhnega na- menskega prispevka, Naj za primerjavo navedem, da zbornični sistem obren10njuje 33)Povzeto iz &Tadiva za javno tribuno, Ljubljana, 2,6, 1986 34)Ta faktor pa je dejansko premajhen - inflacija je bila večja 35)po podatkih SDK je znašal dohodek gospodarstva v letu 1985 v SR Sloveniji 1,245 milijonov din -15- r;ospodarstvo z olcoli 1,1 ° /0036), V analizo koristnosti ene in druge dejavnosti se v tem pr' spevku ne morem spuščati. _ Drur;i primarni vir je namenska obremenitev zemljišč, Ta vir bi bilo iz prelctičnih razlor·:ov težko zajeti. Frogrwn (',eocletskih del bi bil finančno pokrit, če bi vsak !cvac\ratni meter zemljišč obremenili s 6 parwni (0,06 clin) ali s 600 din za ha, t:notnost, ažurnost, kvaliteto in strokovnost clružbeno potrebnih evidenc za potrebe celotne dru:ibene reprodulrnije lahko zagotovimo le z enotnim in zadovoljivim virom financiranja. Vse drup;e rešitve te~:a ne zagotavljajo, Tale sistem so uveljavili v vseh soseclnjih državal1 in tudi v sosednjih republikah, Zato tudi do vseh uporabni- kov lahko uporabljajo enalce kriterije in pogoje uporabe, JJa Jconcu pa morda (še?) nenavadna misel: tudi financiranje občinskih geodetskih up- rav bi moralo biti iz enotnega vira, Osnove za ključ prispevkov občin že imwno, S tem l1i zac;otovili večje in enakomernejše možnosti za kadre in opremo ter zagotovili enotnost izvajanja nalog po dogovorjeni prioriteti, enotne strokovne standarde, us- klajeno vrednotenje del in nalog in podobno, O W31iliRITVAfl Geodetska služba - o tem ni dvoma - je zašla v krizo, Nekaj vzrokov in posledic sem naveclel. Ukrepi, ki nas čakajo in se jih v letu 1986 že intenzivno lotevamo, so dol- r.oročni t srednjeročni in kratkoročni, 1•:ed kratlcoročne ukrepe brez dvoma sodi uveljavitev družbene uporabne vrednosti37) evidenc r;eodetske službe, nadalje čim jasnejša razmejitev evidenc med družbenopoli- tičnimi in tržnimi ter racionalizacija z odpravo večtirnosti. Po talci razmejitvi mora za družbeno potrebne evidence skrbeti v vseh pogledih "država1138), za tržne pa tisti, ki jih potrebuje, Družbeno potrebne evidence moramo potem tudi sistematično načrtovati in closleclno izvajati (ažurirati), Sem prištevam še večje sodelovanje in povezovanje z vsemi subjekti v 1:5eodetski službi in z okoljem, našo večjo družbeno- politično angažiranost in podobno, J; srednjeročnim ulrrepom prištevam v prvi vrsti prizadevanja za vsebinsko celovito izvedbo že pripravljenega srednjeročnega programa geodetskih del 1986-1990, zagoto- vitev zadostnih trajnih virov primarnih finančnih sredstev, dopolnitev in uskladitev prec1pisov39), vzpostavitev trajnega sodelovanja z uporabniki in informacijskimi službai,1i, utemeljitev raziskovalne in inovativne dejavnosti, izobraževanja kadrov, tehnološkec;a razvoja in orc;.miziranosti službe, i-Jcrl dol 0:oročne ulcrepe sodi utemeljitev razvojne strate[';ije celotne službe z dokaj jasno vi,zijo prioritet in časovnih horizontov, ::lamo za primer in boljše razumevanje: 3L)J:'oclate:.~ je pribli7'en, povzet po Gospodarskem vestniku :,'?),.l:o pomeni, da morajo zadovoljevati konlrretne družbene potrebe v danem času in pro- ctoru, Zagotoviti pa jim je potrebno tudi realno menjalno vrednost 3:i)::; pojuom "država" mislim na enoten vir sredstev, na enotno moč, ki bo zagotovila enotnost strokovnih standardov, obsega in vsebine 39 \iormalno, da mora tekoče potekati priprava predpisov v skladu s proe;ramom -16- - do leta 1995 sanacija in obnova mreže geodetskih točk in zatem redno vzdrževanje; - do l3ta 2000 obnova zemljiškega katastra s sistematičnim vzdrževanjem; . - do leta X nastavitev izbranih evidenc; projekcija kadrov, tehnološkega razvoja, raziskovalnega dela, izrabe satelitskih posnetlrnv itd. Horda velja v trenutku, ko se že dalj časa zavzeto prizadevamo za uveljavitev sred- njeročnega programa 1986-1990, razmisliti še o nekaterih ukrepih (mimo navedenih) današnjega in jutrišnjega dne: - racionalna delitev dela, poenostavitev vsebine nekaterih evidenc, inovativno de- lo, uvajanje sodobnih tehnoloških postokov, - krepitev vloge RGU tako na strokovno enotnost, obseg dela kot kadre in opremo, - vitalizacija kadrov na RGU (tudi na OGU in v OZD), - vzc;oja vodstvenih kadrov in specialistov, - dopolnitve in uskladitev predpisov tako s področja geodetske službe kot drugih resorjev, - določitev minimalnih strokovnih in delovnih standardov, - večja liberalizacija nekaterih gradiv (zlasti s področja kartografije in aerofoto- snemanja), večja d9slednost in sistematičnost izvajanja nalog, čim bolj popoln pretok informacij v celotnem sistemu, Dolgoročne usmeritve geodetske službe so sicer že pripravljene, Potrebno jih je čim širše strokovno in družbeno verificirati, potem pa prilagajati novonastalim družbe- noekonomskim razmeram. Iz programa geodetskih del 1986-1990 smo izločili vsa dela in naloge, ki niso nujno potrebna, V nadaljnje krčenje kot stroka in služba ne moremo več pristati, Zato tu- di ne moremo prevzeti odgovornosti za posledice, ki bi jih tako krčenje za službo in družbo imelo, !IAI lESTO ZAKLJUČKA lliČ nover;a nimam več dodati - zato le še lnaj bi bili med seboj kompatibilni, vendar tudi tu ne vemo,na kaj kompatibilni. Zato se veselo op- rP,mljamo vsak po svoje in bomo verjetno kmalu lahko priredili izredno zanimivo razstavo majhnih in velikih računalnikov večine svetovnih firm. Različnost opreme nas sili v to, da vsak zase razvijamo programsko opremo, vsak posebej išče rezervne dele in dodatno opremo ••••• Prihajamo v velik paradoks, manjka namkaderza predpisane naloge, vendar ga imamo dovolj, da vsak za sebe delamo programsko opre~o, vsak za sebe razvijamo način de- la, pretok informacij, kar bi moralo pomeniti, da imamo kadra preveč, Pa še več, ker na republiški ravni ni dovolj sredstev, niti dovolj močne raziskovalne organizacije, se raziskave odvijajo v OGO, že zopet pa sodeljujejo delavci, ki morajo prekiniti svoje redne naloge in tako še ve3amo zaostanek. 2.5. FINANCIRANJE Ob samem financiranju bi rad omenil le problem, ki najbrž v precejšni meri vpliva na produktivnost OGO. Gre za sredstva, ki jih OGO ustvarijo z opravljanjem storitev. Pra- -22- viloma se ta sredstva vračajo v proračun kot dohodek vseh upravnih organov. Rezultat takega stanja je nezainteresirlll?-ost delavcev, da bi ustvarili večji dohodek, ker se to pač nič ne pozna. Vsaj _večji del teh sredstev bi se moral namensko uporabiti za moder- nizacijo OGO oziroma za izvajanje programov geodetskih del. 3. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE FINANCIRANJA OGO Prepričan sem, da OGO, ki visoko strokovno opravlja svoje naloge in se v okviru mož- nosti, ki jih dopušča stroka1prilagaja uporabnikom, lahko zagatovi vedno dovolj sred- stev za normalno opravljanje nalog. V marsikateri občini kot opravičilo za stagnacijo navajajo znižanje deleža republike pri financiranju skupnega programa občin in republik, češ da se sredstva;namenjena za geodezijo>v občinskem proračunu ravnajo po republiš- kem. Vendar je to lahko le opravičilo za počasnejši razvoj, nikakor pa ne za stagnaci- jo •. Če se bo OGO v občini strokovno uveljavil in postal eden od temeljev družbenega si- stema informiranja v občini, potem sredstva za nemoteno delo tudi v tem kritičnem ob- dobju ne bodo problem. Menim, da bi morali za uspešno delovanje OGO izpolniti predvsem naslednje pogoje: l. Na osnovi modela OGO, ki bi ga razvili kot rezultat poglobljene analize, bi morali pridobiti podatke o potrebnem številu in strukturi kadra ter potrebni opremi za nemoteno izvajanje vseh predpisanih nalog v posameznih občinah. V kolikor DPS ni v stanju zagotoviti ustreznega kadra in opreme se sama opredeli, da določenih nalog ne izvaja. Vendar mora obvezno izvajati minimum, ki ga predpiše Republiška geodet- ska uprava. 2. Razdeliti bi morali upravne naloge in storitve ter se organizirati v upravnih orga- nizacijah. Za upravni del nalog sredstva zagotavlja DPS, storitve pa se obračunava­ jo po ekonomskih stroški~, kar bi omogočilo njihovo tekoče izvajanje. 3. Kadrovsko morajo biti pokrita vsa področja dela OGO. Predstojnik mora opravljati le vodstvena in ne operativnih del. 4. Dosledneje se morajo proeramirati geodetska dela za posamezne občine, ob večjem so- delovanju vseh uporabnikov. 5. Za vse naloge morajo biti izdelana podrobna operativna navodila - priročniki ter po možnosti organizirani seminarji. 6. Večji poudarek dajati geodetski stroki in na njej graditi uveljavitev v družbi. 7. Moder~izacijo uvajati po enotnih usmeritvah. Ne glede na posledice, ki bodo za ne- katere sicer boleče, je potrebno stanje presekati in se pooenotiti vsaj v okviru službe oziroma stroke. 8. Perpektivne kadre združiti v formalne ali neformalne tirne in tako pospešiti ra- ziskovalno dejavnost, ki je zelo razdrobljena. 9. Vsa sredstva ali vsaj večji del sredstev, ki jih ustvari OGO namensko usmeriti za lastne potrebe (modernizacija, program geodetskih del). - -23- 4. ZAKLJUČEK Zavedam se, da sem prikazal le del problemov, ki vplivajo na financiranje OGO ozi- roma geodetske službe v občini. Pristop je seveda bolj geodetski kot ekonomski. Tudi to je eden izmed pokazateljev, da smo se preveč zaprli sami vase in da se na nek na- čin drugih strok bojimo, Vse bi radi naredili kar sami, Vendar nam na tak način ne bo uspelo. Moramo se odpreti in družbi dati tisto,kar znamo - to pa je geodezija. POVZETEK Viri financiranja občinskih geodetskih organov ( OGO) so stalni, Dodatnih virov ne bo mogoče najti. Poiskati moramo rešitve, ki bodo omogočile večji dotok sredstev za delo OGO. Višina sredstev je v največji meri odvisna od dela OGO, zato bi morali odstraniti vse negativne vzroke, ki vplivajo na financiranje, To so predvsem orga- nizacijska nedodelanost geodetske službe, kadrovska problematika, nedoslednost pri programiranju in izvajanju nalog geodetske službe, problematika modernizacije in raziskovalnega dela. Le z enotnimi usmeritvami pri reševanju teh problemov bomo uspeli družbeno uvelja- viti geodetsko službo in tako pridobiti bistveno drugačne pozicije pri pridobivanj11 sredstev. -25- Stanko MAJCEHX PROGRAI.JIRAHJE GEODh'I'SKIH DEL 1, UVOD V tem prispevku obravnavam problematiko programiranja, financiranja in izvajanja [';eodetskih del brez komasacij, ki so se izvajala v okviru republiških programov geodetskih del po letu 1968, Z letom 1968 so se pričeli namreč spreminjati srednje- ročni republiški programi geodetskih del v okviru Skupščine SR Slovenije, Tako so bili sprejeti srednjeročni programi geodetskih del za naslednja srednjeročna obdob- ja: 1968-1970, 1971-1975, 1976-1980 in 1981-1985, za obdobje 1986-1990 pa se pro- r,;rarn še pripravlja, Pred letom 1968 so se srednjeročni programi geodetskih del sprejemali v okviru federacije, oziroma so se geodetska dela v okviru republike izvajala po posebnih programih, S programi na ravni federacije se je razvijala predvsem geodetska mreža (_triangulacijska in nivelmanska) ter se izdelovali teme- ljni topografski načrti 1:5000 in l:lo,ooo, Z ustavnimi spremembami v letih 1971 in 1974 je prenesena celotna pristojnost financiranja geodetskih del s federacije na republiko, V okviru republike so pred letom 1968 opravljena obsežna geodetska dela, od katerih so najpomembnejša izdelava novih načrtov zemljiškega katastra za območje Goriških Brd, Kočevske in Prekmurja, 2, OPIS SREDNJEROGNIH PROGRAMOV 1968-1985 1968-1970, Osnovna usmeritev tega srednjeročnega programa geodetskih del je, da postane geodetska služba prostorsko inventarizacijska služba, saj sta glavni nalo- gi izdelava temeljnih topografskih načrtov 1:5000 in l:lo,ooo (takratna osnovna državna karta) ter temeljni topografskih načrti naselij v merilih 1:500, l:looo, 1:2000 in 1:2500, Poleg tega pa se je že v tem obdobju pričela izdelovati metodo- logij,a o bonitiranju zemljišč, Izvajanje nalog so financirali proračuni republike, federacije in občin ter cestni sklad SR Slovenije, Program je realiziran loo %, saj so zagotovljena sredstva omogočila izvedbo plani- ranih del s povprečno 6 % letno stopnjo podražitve, x6looo Ljubljana, Republiška geodetska uprava; dipl.ing,geod, -26- 1971-1975, Usmeritev, sprejeta v prejšnjem srednjeročnem programu, se je nadaljeva- la, da so bile·osrednje naloge tega srednjeročnega programa izdelava temeljnih to- pogra.i'skih načrtov 1:5000 in l:lo,ooo, izdelava temeljnih topografskih načrtov na- selij 1:500 in l:looo, izdelava topografske karte 1:25,ooo in preglednih kart SR Slovenije 1:400,000 in 1:750,000 ter izvedba cikličnega aero .. snemanja, Razen tega se je nadaljevala izdelava študije o metodologiji bonitiranja zemljišč, Srednjeročni program je realiziran cca 75 %, ker zagotovljena sredstva niso zadoš- čala za izvedbo planiranih del in podražitve, katerih povprečna letna stopnja je znašala 18 %, Zaradi prenosa ustavnih pristojnosti s federacije na republike, fede- racija ni zagotovila več sredstev za temeljne topografske načrte, Izpad sredstev in podražitve so se nadomestili z večjim sofinanciranjem uporabnikov na ravni repub- like in občin, vendar v celoti izpada federacije· ni bilo mogoče nadomestiti, Zato nekatere od planiranih nalog v skladu z opredeljenimi prioritetami sploh niso pri- čete, kot so: ažuriranje zemljiškega katastra in obnova katastrske klasifikacije, Na ravni republike so sofinancirali geodetska dela: Cestni sklad in Vodni sklad SRS, Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje, Geogra.i's1ei inštitut Univerze ter Raziskovalna skupnost Slovenije, 1976-1980, Najobsežnejša naloga v tem srednjeročnem obdobju je bilo nadaljevanje izdelave temeljnih topografskih načrtov 1:5000 in l:lo,ooo, temeljnih topogra.i'skih načrtov naselij l: 5cc in l: looo, topografska karta 1: 25, ooo in izvedba cikličnega aero snemanja. Poleg tega se je pričela sanacija temeljne geodetske mreže, postavi- tev navezovalne mreže, izvedba zemljiškokatastrske izmere Prekmurja, izdelava topo- gra.i'ske karte 1:50,000, nastavitev registra območij teritorialnih enot z evidenco hišnih številk, Nadaljevala se je tudi študija o metodologiji bonitiranja zemljišč, Ker so v srednjeročnem programu naknadno vključene tudi komasacije in ker razpolož- ljiva finančna sredstva niso omogočila izvedbe srednjeročnega programa vključno s podražitvami, katerih povprečna letna stopnja je znašala 19 %, je v letu 1980 spre- jeta sprememba srednjeročnega programa, S temi spremembami so vključene na novo ko- masacije, posamezne obstoječe naloge pa so reducirane, petletni program je podalj- šan na šest let, Kljub temu tako spremenjen in časovno podaljšan program ni v celo- ti realiziran, ampak cca 95 %, Delni razlog za podaljševanje programa na šest let je tudi v premajhnih zmogljivostih i~vajalcev, saj so le-ti morali opraviti tudi druga nujna dela, Program geodetskih.del so v tem srednjeročnem obdobju sofinancirali na ravni repub- like: Republiška skupnost za ceste, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Gozdno gospo- darstvo, Dravske elektrarne, Zavod za družbeno planiranje - sektor za prostorsko planiranje, Zavod SRS za statistilco pa je sodeloval pri izvedbi nekaterih nalog v zvezi z registrom območij teritorialnih enot in evidenco hišnih številk, 1981-1985, V tem srednjeročnem obdobju so se izvajale naslednje naloge: sanacija temeljne geodetske mreže, postavitev navezovalne mreže, reambulacija temeljnih to- pografskih načrtov 1:5000, izvedba cikličnega aero snemanja, izdelava zemljiškoka- tastrskih načrtov naselij, izdelava preglednih zemljiškolcatastrskih načrtov, izd,;- lava grafičnega pregleda komunalnih naprav, izdelava topografske karte 1:50,000, izdelava preglednih kart l:l,000,000, 1:1,500,000 in 1:2,ooo,ooo, reambulacija ob- stoječih preglednih kart SRS, nastavitev digitalnega modela reliefa, digitalizacija mej teritorialnih enot in centroidov stavb, Nedokončane, naloge iz prejšnjega sred- njeročnega programa so pre.nesene v to obdobje in dokončane, kot so: izdelava teme- -27- ljnih topografskih načrtov 1:5000 in l:lo,ooo ter zemljiškokatastrska izmera Prek- murje., Zaradi,preme.jhnih sredstev in povprečne 37 % letne stopnje rasti cen geodetskih del je program realiziran cca 45 %. Naloge so izvedene v manjšem obsegu, oziroma sploh niso pričete (prostorski zemljiškokatastrski operat), Naloge so se izvaja:le po pri- oritetah, ki so bile opredeljene v poročilu o triletni izvedbi srednjeročnega pro- grama in so jih potrdili republiški izvršni svet in organi Skupščine SR Slovenije, Za to srednjeročno obdobje je bil sprejet ,dogovor o financh'anju in izvajanju sred- ,njeročnega programa, katerega podpisniki so bili izvršni sveti republike, občin, mest in obalne skupnosti ter izvajalci, in sicer vse geodetske organizacije zdru- zenega dela kot tudi sofinancerji na ravni republike. V letu 1985 pa je sprejet še poseben dogovor o izvedbi cikličnega aero snemanja za obdobje 1985-1990, Naloge srednjeročnega programa oziroma ciklično aero snemanje so na ravni republi- ke sofinancirali: Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Interesna skupnost elektrogos- podarstva Slovenije, Skupnost za ceste Slovenije, gozdno-gospodarske organizacije, Geološki zavod Ljubljana, Neposredno z delom pa sta pri nastavitvi digitalnega mo- dela reliefa sodelova:la Zavod SR Slovenije za statistiko in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, 3, PROGRAMIRANJE, FINANCIRANJE IN IZVAJANJE SREDNJEROČNIH PROGRAMOV 1968-1985 Osnovo za pripravo srednjeročnih programov geodetskih del so predstavlja:le zakon- ske obveznosti, opredeljene v "geodetskih zakonih", in sicer v zakonih o geodete,ki službi, o temeljni geodetski izmeri, o zemljiškem katastru, o katastru komuna:lnih naprav, o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb,, ter zakonih posamez- nih prostorskih sektorjev, ki predpisujejo uporabo geodetskih evidenc za prostorske plane, kmetijstvo, gozdarstvo, cestno gospodarstvo, komuna:lo itd, V zadnjem času pa so naložene geodetski službi nove naloge tudi z zakoni drugih področij, kot so za- koni o družbenem sistemu informiranja, o varstvu okolja in urejanju prostora, o stavbnih zemljiščih in drugi, Upoštevaje navedene zakonske obveznosti, stanje geo- detskih evidenc in potrebe po teh evidencah so pripravljene dolgoročne usmeritve (dolgoročni plani) za izvedbo geodetskih del, ki so predstavljale osnovo za pripra- vo srednjeročnih programov geodetskih del, Tako dolgoročne usmeritve kot srednjeroč­ ni programi so bili usklajeni s pristojnimi republiškimi organi, občine.mi in pro- storskimi sektorji (gozdarstvo, ceste, vode, elektrogospodarstvo, kmetijstvo itd.), pred tem pa še znotraj geodetske službe, to je z geodetskimi organizacije.mi združe- nega dela in občinskimi upravnimi organi, Čeprav je bilo pri sprejemanju programov geodetskih del dosti dilem in problemov, ki pa jih je bilo mogoče kolikor toliko zadovoljivo rešiti, dokler je bil govor le o nalogi, Težje a:li pa tudi nerešljive so postale zadeve skupaj s finance.mi. često se je dogajalo, da sredstva družbenopolitičnih skupnosti niso zadošča:la za izvedbo potrebnih in s srednjeročnim programom opredeljenih geodetskih del, Zato se je sta:1- no želelo manjkajoča proračunska sredstva družbenopolitičnih skupnosti nadomestiti s sofinanciranjem neposrednih uporabnikov, Preden se seznanimo s konkretnimi problemi pri zagotovitvi sredstev, preglejmo fi- nančna sredstva, ki so bila zagotovljena za izvedbo srednjeročnih programov geodet- skih del, -28- Da je možno sredstva, ki so bila porabljena za izvedbo geodetskih del v različnih srednjeročnih obdobjih, medsebojno primerjati, so letna sredstva preračunana, valo- rizirana na leto 1985. Osnova za preračun so spremembe urnih cen geodetkih del, ka- terih letne spremembe so prikazane v prilogi 1, Za primerjavo so v istem pregledu prikazane tudi letne spremembe vrednosti inflacije in cen življenjskih potrebščin, Višina urnih cen je bila odvisna od odobritve Izvršnega sveta Skupščine SR Sloveni- je oziroma Republiške geodetske uprave, v zadnjem srednjeročnem obdobju - razen za leto 1985 - je potrjeval geodetske urne cene republiški organ za cene, Po letu 1985 pa se višina urne cene določa v skladu s posebnim sporazumom, sklenjenim med izva- jalci geodetskih organizacij združenega dela in Republiško geodetsko upravo, Iz graf'ikonov izhaja, da prihaja do največjih razlik med cenami ~eodetskih del in cenami življenjskih potrebščin oziroma inflac~jo p0 letu 1980, Tudi grafiko~i iz priloge 2, kjer so ·prika,jane te spremembe kumulativno (kot količniki) glede na leto 1968, nam potrjujejo gornjo trditev, Višina zagotavljanja sredstev po srednjeročnih obdobjih po cenah za leto 1985 je za posamezne kategorije sofinancerjev naslednja: srednjeroč- Republika Sofinancerji na Občine Skupaj roračun ravni re ublike no obdobje mio in m o in mio in mio in ~J 1968-l.970 208,0 26,3 252,91) 32,o 330,2 41,7 791,1 loo,o 1971-1975 655,8 53,3 136,3 11,1 4-37,2 35,6 1.229,3 loo,o 1976-1980 1,281,l 84,5 68,3 4-,5 166,6 11,0 1,516,o loo,o 1981-1985 74-2,8 63,4- 139,8 11,9 289,5 24,7 1,172,1 loo,o SKUP A J 2,887,7 61,3 587,3 12,7 1.223,5 26,o 4,7o8,5 7,animiva je tudi primerjava predvidenih sredstev - torej brez valorizacije letnih zneskov - in dejansko_ zagotavljanje sredstev po posameznih kategorijah sofinancer- jev, preračunano na 1985, leto za srednjeročno obdobje 1981-1985: predvideno v mio din zagotovljeno v mio din indeks zagoto- vitve Republika 964,6 742,8 o,77 Sofinancerji na ravni ~republike 87,7 139,8 1,59 Občine Skupaj 26o,5 1,312,8 289,5 1.172,1 l,ll o,89 Graf'ično pa so sredstva, ki so jih zagotavljali posamezni sofinancerji, prikazana letno v prilogi 3 in za srednjeročno obdobje v prilogi 4-, Da bi ugotovili objektivne vrednosti vloženih sredstev v geodetska dela republiš- kih programov, je narejena primerjava financiranja geodetskih del z družbenim proiz- vodom, katerih količniki so prikazani v prilogi 5, l)v letih 1968-1970 je sofinancirala izdelavo temeljnih topografskih načrtov 1:5000 in 1:lo,ooo tudi federacija (proračun) in sicer v skupni vrednosti 176 18 milijonov din po cenah iz leta 1985, 1 1 1 ! 1 f ' -29- Najpomembnejše ugotovitve, ki jih je mogoče povzeti iz navedenih podatkov in gra- fičnih pregledov, bi bile naslednje: Na osnovi preračuna'bdobrenih cen za posamezno leto na leto 1985 dosega najvišjo vrednost srednjeročni program v obdobju 1976-1980, najnižjo pa v obdobju 1981-1985, Primerjava skupnih sredstev z družbenim proizvodom pa kaže, da je najvišjo vred- nost dosegel v obdobju 1968-1970 in da je nato vsa srednjeročna obdobja padal, V letih 1981-1985 je bil več kot štirikrat nižji kot v letih 1968-1970, Oba podatka torej ne izkazujeta enakega trenda, vendar pa dosegata najnižjo vred- nost v zadnjem srednjeročnem obdobju, Menim, da je osnovni razlog različnih tren- dov obeh podatkov mogoče iskati v prenizki vrednosti geodetskih del, preračuna­ nih na leto 1985, Vrednost urnih cen, ki je bila osnova za preračun, je namreč v posameznih letih znatno nižja, kot je bil splošen dvig drugih cen in valorizaci- je, Res pa je tudi, da primerjava vrednosti geodetskih del z družbenim proizvodom ni neposredno sprejemljiva za utemeljitev potrebnih sredstev, ki bi jih bilo po- trebno vlagati v geodetska dela. Vsekakor pa bi moralo veljati, da se pri večanju cb.0 užbenega proizvoda večajo tudi sredstva za geodetska dela, - Višina sredstev, ki jih je zagotavljala SR Slovenija iz proračuna, so dosegla najvišjo raven v obdobju 1976-1980 1 pred tem so se večala, nato pa manjšala, Naj- višjo v:t-ednost sredstev, ki jih je zagotavljal republiški proračun so dosegla v letu 1979, nato so močno padala vse do leta 1985, saj znaša vrednost geodetskih del, preračunanih na leto 1985, 3,7-l<"_rat manj kot v letu 1979, v primerjavi z družbenim proizvodom pa gre celo za 7-kratno zmanjšanje, V letu 1980 se je tudi prvič zgodilo, da v republiškem proračunu niso zagotovljena niti z odlokom (ki ga je sprejela Skupščina SR Sloveni_je) predvidena sred~tva, čeprav je odlok dolo- čal, da se bodo ta sredstva še valorizirala. Enako se je dogajalo vse do vključno 1985, Valorizacija sredstev je bilo opravljena le za leto 1977 in še to z enolet- no zamudo. Osnovni razlog večanja sredstev republiškega proračuna v obdobjih 1971-1980 je sprememba pristojnosti geodetskih del med federacijo in republiko, V obdobju 1968-1970 je še zadnjič federacija zagotavljala sredstva za temeljne geodetske mreže in temeljne topografske načrte 1:5000 in l:lo,ooo, V skladu s potrebami in pristojnostmi je v štirih srednjeročnih obdobjih večino sredstev zagotavljal republiški proračun (61,3 ,6), druga pa občine (26 10 %) 1 fe- deracija' (3,61 ,S) in sofinancerji na ravni republike (8,9 %) • Toda kljub temu je svoje obveznosti najslabše izpolnjevala republika. Tako v zadnjih srednjeročnih obdobjih ni zagotavljala niti z odloki predvidenih sredstev, da o valorizaciji teh sredstev ne govorimo, čeprav je bilo z odloki predvideno, da bo višino valo- rizacije določil republiški izvršni svet, Občasen izpad proračunskih sredstev se je lahko le delno nadomestil z večjim so- financiranjem neposrednih uporabnikov na ravni republike, saj je izpad federaci- je; letih 1971-1975 in republiškega proračuna v obdobju 1981-1985 nekoliko ubla-· žen z večjim sofinanciranjem uporabnikov, Nesprejemljivo majhna razpoložljiva sredstva za geodetska dela glede na zakonske obveznosti za izdelavo in yzdrževanje geodetskih evidenc nam ponazarjajo tudi na- slednji podatki: - Skupna vrednost vseh sredstev, ki so bila v letu 1985 zagotovljena za izvedbo pro- gramov geodetskih del (republiškega in občinskih) ter za redno delo vseh geodet- skih upravnih organov (občinskih in republiškega), je znašala manj kot o,5 56 oce- -30- njene vrednosti že nastavljenih vseh evidenc geodetske službe, To torej pomeni, da s tako višino sredstev za geodetska dela ne bodo niti v 200 letih zagotovljena sredstva v višini obstoječih geodetskih evidenc, - Druge republike in pokrajini vlagajo v geodetska dela večja sredstva kot Sloveni- ja, pri tem velja poudariti, da je obseg nalog, ki so naložene geodetski službi, v naši republiki največji, Tako so sredstva, ki jih v posameznih republikah name- njajo za geodetska dela preračunana na površino nekajkrat večja kot v Sloveniji (Bosna in Hercegovina 2 18-krat, Kosovo 6 11-lcrat), Še bistveno več pa vlagajo v geodetska dela druge države, kot npr. Avstrija, ki daje za geodetska dela 14,3- krat več, Razumljivo, da s tako majhnimi sredstvi ni mogoče niti realno vzdrževati že izdela- nih evidenc, še manj pa še dodatno nastaviti in vzdrževati vrsto novih evidenc, na- loženih geodetski službi v zadnjih letih.z novimi prostorskimi zakoni, Logično, da zaradi premajhnih sredstev srednjeročni programi niso bili uresničeni (razen prvega) in da so se dela prenašala iz enega srednjeročnega obdobja v druge- ga, Konkreten obseg opravljenih del po srednjeročnih obdobjih je podan v poglavju 2, 4, PRIPRAVA SREDNJEROČNEGA PROGRAMA 1986-1990 Ažurnost in kvaliteta geodetskih evidenc, kot je opisano v prejšnjem poglavju, v zadnjih srednjeročnih obdobjih stalno nazaduje, posebno kritično je na področju zemljiškega katastra, saj so se predvidene naloge s tega področja stalno odlagale, Znano je, da z razvojem gospodarstva in družbe nasploh narašča tudi potreba po po- datkih o zemljiščih oziroma prostoru, ki jih je dolžna dajati geodetska služba, ki je zaradi tega po zakonu o družbenem sistemu informiranja uvrščena v informacijsko službo, Ker se uvrščajo geodetske evidence (katastri, registri, načrti, karte, ,,,) oziroma dejavnost geodetske službe nasploh v dejavnost splošnega družbenega pomena, je z Dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 opre- deljeno, da je potrebno s srednjeročnimi programi geodetskih del zagotoviti mini- malni standard obveznih enotnih skupnih evidenc ter da bodo sredstva za izvedbo pro- gramov geodetskih del zagotovili SR Slovenija in občine v skladu s svojimi pristoj- nostmi in odgovornostmi v svojih proračunih, Glede na opisano stanje in potrebe je pripravljen predlog srednjeročnega programa, katerega osrednja naloga naj bi predstavljala obnovo oziroma ažuriranje podatkov zemljiškega katastra ter nastavitev. novih prostorskih evidenc, Tako se predvideva izvedba naslednjih nalog: sanacija temeljne geodetske mreže, vzpostavitev navezoval- ne .mreže, reambulacija temeljnih topogra.fskih načrtov 1:5000 in l:lo,ooo, izvedba cikličnega aero snemanja, reambulacija temeljnih topografskih in preglednih kart SRS, zagotovitev tehničnih osnov za obnovo temeljne evidence zemljiškega katastra, revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije, nastavitev novih evidenc oziroma re- gistrov o predpisanem varovanju prostora in omejitvah v prostoru, o stavbnih zem- ljiščih, o prostorskih enotah, o naravnih lastnostih prostora in dejanski rabi pro- stora, Kot prioritetno pa se izvajajo nedokončane naloge.prejšnjega srednjeročnega programa, kot so: reambulacija temeljnih topografskih načrtov 1:5000, izdelava gra- fičnega prikaza komunalnih naprav, nastavitev digitalnega modela reliefa, r -31- Načela financiranja in izvajanja programa naj bi bila enako kot v prejšnjem srednje- ročnem obdobju, urejena s pose~nim dogovorom, s to razliko, da sofinancerji na ravni ·republike niso udeležepci dogovora, ampak se njiqove obveznosti in pravice uredijo s posebnim ~ogovorom (pogodbo) z republiškim izvršnim svetom, Ciklično aero snemanje se financira in izvaja po posebnem dogovoru, ki je že sklenjen za šestletno obdobje 1985-1990, s tem da naj bi še novi uporabniki na ravni republike financirali ciklič­ no aero snemanje, Gepre.v smo že v drugi polovici prvega leta novega srednjeročnega obdobja, pa sred- njeročnega programa e;eodetskih del še vedno nimamo, Za letošnje leto je sicer spre- jet program z nalogami. iz predloga srednjeročnega programa in zagotovljenimi sredst- vi republiškega proračuna in občin ter predvidenimi sred~tvi sofinancerjev na ravni republike, Sredstva SR Slovenije, ki so sicer dodeljena na osnovi najvišjega indek- sa (150), pomenijo nadaljnje vrednostno padanje (razen, če ne bodo z rebalansom pro- računa za letošnje leto odobrena še dodatna sredstva), saj so se že dosedaj poveča­ le urne cene za 9o ,;, Predvidena sredstva sofinancerjev na ravni republike pa še vedno niso zagotovljena, Osnovni razlog, da srednjeročni program ni bil sprejet, je v neusklajenosti potreb po geodetskih delih in finančnimi sredstvi. Pripravljen je bil tudi alternativni re- duciran predlog srednjeročnega programa, ki je za 46 ;6 manjši od osnovnega, Iz tega reduciranega programa so izločene vse nove evidence, ki so geodetski službi nalože- ne z zal,"Q o,l~o o,!'l'l1------.-- o,41)\) 0'101!'> ... ~~ o,o~o o,o~ -37- 4,06~ L--+--+---.----,----,.--+------l--+---i-----,....-t-----+--'--1----+-----+--l-- ~%9 6~ ~o l4 n ·~ "~ 'IS tt; rl i8 ~9 II<> M 81. 91!, g/t_ !IS Wt° -39- Božo DEMŠARX FINANCIRANJE GEODErSKIH DEL V JUGOSLAVIJI Z OZIROM NA SLOVENIJO Osnovna vsebina letošnjega geodetskega dneva je namenjena problematiki družbene vloge in financiranja geodetskih del, Tudi naslovi referatov potrjujejo aktualnost te vsebine, Ne brez vzroka, saj že nekaj časa trdimo, da so družbena sredstva na- menjena za vzdrževanje geodetskih evidenc premajhna, še toliko manjše pa so možno- sti razvoja, Že nekaj časa je ena od aktivnosti Republiške geodetske uprave tudi zagotovitev zadostnih sredstev za ta namen v okviru proračunskih sredstev republi- ke, V ta namen je Zveza geodetov Slovenije organizirala javno tribuno, Ta je po mo- jem mnenju uspela, čeprav sem kot običajno pogrešal nekaj največjih uporabnikov geodetskih evidenc, ki bi tudi s konkretnimi številkami morali podpreti razpravo tribune, Odkar vem, predvsem pa zadnja leta, smo bolj. jadikovali) koliko sredstev bi potrebovali, pri tem pa ves čas)kolikor le mogoče,skušali dokazati našo sposob- nost in uporabnost našega dela, Pozabijali smo predvsem na osnovo, temelj geodet- skih evidenc, življenski pogoj naše stroke, Pa o tem kaj več kasneje, Takrat, ko pri nečem ne uspevamo, se običajno ozremo tudi k sosedu in skušamo ugo- toviti ali je on mogoče uspešnejši. V tem smislu tudi razumem predvideno temo, ozi- roma naslov redakcijskega odbora geodetskega dneva, v okviru katerega naj bi pri- pravil ta referat, Tematika je zanimiva in menim tudi poučna; podajam jo tako, kot jo sam razumem, oziroma vidim možnosti za razvoj geodetske službe, ' Podrobnejša primerjava financiranja geodetskih del v republikah in pokrajinah je težka ali celo nesmiselna,takoj ko ugotovimo bistveno razliko med programi geodet- skih del, Prepričan pa sem, da primerjava samega sistema financiranja lahko da za- nimive zaključke, Osnova programa republik in pokrajin - razen Slovenije - je de- tajlna izmera ali kompleksna izmera kot jo imenujemo pri nas, s to razliko, da v Vojvodini opravljajo izmero obenem s komasacijami, Tako tudi kaže razumeti, zakaj se financiranje geodetskih del izvaja še vedno s proračunskimi sredstvi in to repub- like in občin, Tudi ni teženj, da bi se tak načip financiranja spremenil, Sredstva, ki so namenjena s proračunom za geodetska dela, so nato tudi zagotovljena, Tako je republika Bosna in Hercegovina že izvedla novo izmero za 80 % območja republike, enako Vojvodina, republika Srbija in pokrajina Kosovo imata končano izmero, Črna go- ra in Makedonija pa za te namene namenjata manj sredstev, toda enakomerno, Nimajo pa izvajanje del oziroma financiranje pogojeno s soudeležbo financiranja uporabni- kov, x61000 LJUBLJANA, Republiška geodetska uprava; dipl.ing,geod, -40-, }rav to pa je bistvena razlilca pristopa Sloveni~e, ki je v zadnjem srednjeročnem obdobju od leta 1979 do 1985 prehaiala pri financiranju geodetskih del splošnega pomena ze. republiko na sistem svobodne menjave dela, Proračunska sredstva republi- ke za te namene so se vsalrn leto zmanjševala, proporcionalno z republiš!dmi sred- stvi so se zmanjševala sredstva občin, Jeri tem pa ni zaživelo financiranje uporab- nikov po sistemu svobodne menjave; obratno, z zaost~0 itvijo ekonomske situacije so se celo tu sredstva zmanjševala, Očitno je, da uporabnikov tale način financiranja osnovnih geodetskil1 del ni zanimal, niso imeli konlcL'etnega interesa, obenem pa so ves čas očitali, da je lcrog udeležencev uporabnilcov preozelc, Splošna ugotovitev r:eodetske službe in strolrn, da mora naloge splošnega pomena za družbo financirati proračun,je bila vedno bolj razširjena, Talco ugotovitev je dala tudi razprava na javni tribuni lo, junija letos. Ne bom se bistveno oddnljil od teme referata, če nadaljujem z navedbo, da je po Za- konu o družbenem sistemu infor1.1iranja e;eodetska Glužba deklarirana :rnt ena od infor- macijskih služb slmpnec;a pomena za republiko in dovolimo si primerjavo organizacije in financiranja najpomembnejših služb na področju družbenega sistema informiranja, Zavoda za statistilrn, llarodne banke in Službe družbenei;a lcnjic;ovodstva z Republiško c;eodetsko upravo. Le izvedbo proc;rawa r:,eorletskib clel, vzdr7,evanje in nastavitev geodetslcih evidenc naj financirajo uporabniki z cloc;ovorom po načelu svobodne menja- ve, Verno, da ;ie :r,ogoj uspešne informacijske službe pridobivanje enotnih, standardi- ziranih podatkov, da pa zato mora služba delovati enotno. 1'03oj za enotno delovanje pa. je avtoritativna strokovna služba - Hepubliška c;eocletska uprava, Kot sem imel rnožnost primerjav v času lcratkih obiskov v druc;ih republikal1 in pokrajinah, je le slovenska Republiška c;eodets!ca uprava vedno manj avtoritativna pri izvajanju enot- nih nalog za območje Slovenije in uveljavitvi strokovnih odločitev, Posameznih pri- merov kot dokaze til'kaj ne bom navajal, jih je pa - verjemite - dovolj, Naloge, za katere srno se skupno odločili kot enoten standard za Glovenijo ali izhajajo iz pred- pisov, ni mogoče realizirati, če rnora Republiška 3eodetska uprava načelnike posa- meznih občinskih c;eodetslcih uprav prositi za sodelovanje. Pri tem pa prihaja tudi do izsiljevanja večje finančne soudeležbe, Dovolite mi, da posežem nekaj koralcov v preteklost, Do leta 19GB so se vsa osnovna dela financirala iz zveznega proračuna, Slovenija je v tem času izvajala izmero Kočevske in Prekmurja, Po letu 1968 so se geodetska dela financirala po sprejetih srednjeročnih programih s sredstvi republišJcega proračuna in občin, Imeli smo pro- gram ter zanj tudi dobili določena sredstva, Toda usmeritev geodetske službe je bi- la le prostorsko urejanje, kot smo popularno imenovali TTls merila 1:5000 - l:lo,ooo, TK-25, pregledne karte ter topografske načrte večjih moril 1:500 in l:looo, ter na zahtevo prelonurskih občin katastrska izmera teh občin. Do leta 1980 je bil program TTN 5 - lo in večina izmere Prekmm'ja Jcončana, topografsko izmero v merilih 1:500 in 1: looo na zalogo pa je neuporabna in pi'evisoka cena izločila. Nismo pa imeli prepričljivega programa geodetskih del. Do leta 1985 smo ur,;otovili, da je vzdrževanje TTH 5 - lo tako bogate vsebine predra- go, in ga finančno ne zmoremo. Prepričan sem, da smo spoznali, da so osnovna geo- detska dela življenskec;a pomena za geodetsko stroko, da je evidenca in načrti zem- ljiškega katastra in modernizacija naloc zemljišlcec;a katastra osnova za nastavitev drur;ih evidenc, medsebojno povezanih z lokacijo v prostoru, Dejstvo. da smo, sicer molče) zanernarjali zelllljiš!ci kataster, bo zelo težko nadolma- diti, še tež(je pa preusmeriti miselnost v stro_1_~i sami. 1-'ornernbno pa je, da imamo kva- -41- 1iteten srednjeročni program naslonjen na dolgoročne usmeritve izvajanja geodetskih nalog in za naloge I ki so potreb,ne!morajo biti tudi sredstva za izvedbo, v drugi številki Geodet;kega vestnika sem prebral članek Možnosti inventivnega dela v občinskih geodetskih upravah, Avtor med drugim navaja1 "Republiška geodetska up- rava ne izpolnjuje pričakovanj, potrebujemo pogumno, napredno pa tudi avtoritativno vodstvo", Med drugim pa tudi1 "dolžnost vsakega delavca je, da uporablja svojo gla- vo" itd, Prispevek mi je všeč, zahteva odgovornost, izvedbo, pa tudi nekaj samokri- tičnosti, Doslej ni bilo zanikanj, drugih mnenj, zato menim, da izraža splošno miš- ljenje in tudi pripravljenost sodelovati s takim vodstvom, Doslej smo se le hvalili; potrebno je odkrivati tudi napake in jih odpraviti, Pri- čakujemo, da se bodo dogovorjene naloge izvajale enotno in po programu, pričalcuje­ mo, da se bodo delavci geodetskih uprav seznanili in tudi uporabljali pri delu pred- pise, tudi inovacije so dobrodošle, raziskave in večja operativna dela pa le prepus- timo za to usposobljenim geodetskim delovnim organizacijam, Kot sem že omenil se sofinanciranje uporabnikov programa geodetskih del ni obneslo, V-naprej so financerji osnovnih evidenc geodetske službe, načrtov in kart republika in občine, Uporabniki bodo financirali dodatno vsebino, za katero so zainteresirani in jo predvsem potrebujejo sami. Da je tako pravilno, nam kažejo že prve izkušnje, Opozorim naj tudi 1 da je za izvajanje sprejetih nalog prav tako kot Republiška geo- detska uprava odgovorna tudi občinska geodetska uprava, V okviru te odgovornosti je tudi zagotovitev sredstev za izvajanje nalog, Naj končam s pozivom, da je naša velika rezerva v potencialu občinskih geodetskih uprav, ki lahko najprej in v naj- večji meri prinese rezultate, Potrudimo sel POVZErEK Primerjava načina financiranja geodetskih del v Sloveniji z načinom financiranja je sicer zaradi različnih programov del v republikah in pokrajinah v podrobnostih ne- mogoča, toda tudi le groba primerjava lahko da uporabne ugotovitve, Ugotavljamo, da je Slovenija edina skušala prenesti financiranje geodetskih programov na uporabnike geodetskih del, da je pri tem načinu financiranja vprašljiva zagotovitev enotnosti geodetskih evidenc, ki jih geodetska služba kot ena izmed služb družbenega sistema informiranja mora zagotoviti in da je negotova celo sama izvedba del. Prepričanje, da je republiški proračun dolžan pokriti stroške dogovorjenega progra- ma danes ni več sprejemljiv, Pozabljamo, da so za enotno izveftbo programa dolžne skrbeti poleg Republiške geodetske uprave tudi občinske geodetske uprave, pri če­ mer se razume poleg skrbi in nadzora pri spoštovanju predpisov tudi zagotovitev po- trebnih finančnih sredstev, v nadal•jnjem delu vidim velik potencial za uresničitev naših nalog v enotni usmerit- vi in uresničevanju nalog geodetskih upravnih organov, -43- Vlado KOLMAN x OBNOVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA TER SISTEI1 FINANCIRANJA 1, UVOD če smo obnovo zemljiškega katastra na posvetovanjih, tudi geodetskih dnevih, na razgovorih z uporabniki, v dolgoročnih usmeritvah nastavitve in vzdrževanja evi- denc geodetske službe v SR Sloveniji za obdobje 1986 - 2000 ter drugih dokumentih opredelili kot prioritetno nalogo geodetske službe in se dogovorili o konceptu ob- nove zemljiškega katastra z upoštevanjem določenih sprememb o vsebini zemljiškega katastra ter ločitvi podatkov na temeljno evidenco in njegovo nadgradnjo, je sedaj čas, da se konkretneje dotaknemo in izpostavimo tudi problem financiranja, Metodologija in tehnologija obnove zemljiškega katastra bo dorečena z raziskoval- nimi nalogami oziroma testi, ki se v letošnjem letu izvajajo v Sloveniji, Ne glede na to, da bodo omenjeni testi dali določene rezultate, na osnovi katerih bo možno učinkoviteje pi•ogramirati obnovo zemljiškega katastra, predvideti potrebna finančna sredstva ter zagotoviti izvajanje, se srečujemo pri samem načinu fina11ciranja z ne- katerimi nedorečenimi vprašanji, Tako kot se je izkazalo pri koncipiranju obnove zemljiškega katastra, da te ni možno izvajati po nekem uka.lupljenem si~temu, saj zahteva obnova glede na specifiko in stanje v posamezni občini tudi specifične in različne pristope, je treba specifično obravnavati tudi financiranje, Pri tem pa je treba izhajati iz zakonskih osnov ter z ustavo določenih norm. Po določbah zakona o zemljiškem katastru so zadeve zemljiškega ka-tastra splošnega pomena za SR Slovenijo, Torej morajo družbenopolitične skupnosti skrbeti, da bodo podatki iz evidence za družbo uporabnL Za zagotovitev takih podatkov pa morajo bi- ti sredstva DPS, tolikšna, da je možno zemljiški kataster vzdrževati in ga obnav- ljati, saj predstavljajo njegovi podatki o lokaciji v prostoru informacijo nepre- cenljive vrednosti, ki bi lahko ob neodgovornem fin8Jlciranju propadli, Zato je ne- sprejemljivo in neodgovorno razmišljati, da je treba z obnovo zemljiškega katastra počakati na boljše čase, Odlaganje in čaka11je nam ne dovoljuje niti opredelitev glede pomena te evidence, niti obstoječi predpisi, predlogi pa so uperjeni k ne- spoatova11ju z zakonom opredeljenih norm, Pri vsem'tem pa je treba jasno v~deti, ka- ko so opredeljene obveznosti in kaj je na področju obnove oziroma vzdrževa11ja doiž- na financirati družbenopolitična skupnost in kaj posameznik, lastnik oziroma upoJ 1 rabnik, Nič manjša pa ni odgovornost geodetske službe tako na ravni republike ka- x6looo Ljubljana, Republiška geodetska uprava; dipl,ing,geod, l -44- kor tudi na ravni občine, da bo z minimalnimi stroški na področju obnove in vzdrže- vanja zemljiškega katastra dosegla maksimalne rezultate. 2, FINANCIRANJE Pri razmišljanju o možnosti financiranja je treba izhajati iz že v uvodu ugotovlje- nih dejstev, da so zadeve zemljiškega katastra splošnega pomena za SR Slovenijo in da so obveznosti za financiranje te evidence naložene družbenopolitičnim skupnostim tako v republiki, kakor tudi v občinah. Le manjši del sredstev za vzdrževanje zemljiškega katastra zagotavljajo posamezni lastniki oziroma uporabniki, ki s svojimi vlogami (zahtevki) zahtevajo parcelaci- jo, s tem pa spremembe v obstoječih podatkih ali pa povzročitelji v primerih raz- lastitev ob gradnji ali rekonstrukciji komunikacij, regulacij in podobno. To je kategorija takozvanih storitev, ki zahtevajo posebno proučevanje zlasti gle- de normativov in cenikov, kakor tudi glede možnosti uporabe tako pridobljenih sred- stev, če storitve izvajajo geodetski upravni organi. Prav tako ni moj namen, da bi v tem prispevku razmejeval obveznosti med republiko in občino, čeprav tudi to področje zahteva podrobno analizo in določene spremembe v obstoječih predpisih, naj bo dovolj ugotovitev in izhodišče, da mora sredstva za evidenco zemljiškega katastra zagotavljati proračun, pa naj bo to republiški ali občinski. Želim torej izhajati iz osnove, da so zadeve zemljiškega katastra sploš- nega pomena za SR Slovenijo, da se take zadeve financirajo iz proračuna in da kot take v bodoče tudi ostanejo, Pri tem pa želim s svojim prispevkom spodbuditi raz- mišljanje, kako in na kakšen način proračun polniti, pa tudi z nekaterimi dodatnimi obveznostmi, da bi bilo možno s proračuna namensko uporabljati tako zbrana sredst- va, za vzdrževanje in obnovo zemljiškega katastra. Pri razmišljanju izhajam iz dejstva, da so vsa zemljišča v SR Sloveniji nekoga v lasti ali uporabi in da se poleg evidence o lastniku oziroma uporabniku vodijo še drugi podatki,vezani na tega lastnika oziroma uporabnika (površina, vrsta rabe, ka- tastrski dohodek itd,), Treba bi bilo zagotoviti, da bi vsi lastniki in imetniki pravice uporabe zagotavljali.določena sredstva za to evidenco, saj so neposredno in tudi najbolj zainteresirani, da so podatki v njej pravilni, vzdrževani, uporab- ni in da jim talca evidenca zagotavlja tudi pravno varnost na zemljišču. In prav skozi to formulo vidim možnost dodatnega in namenskega zajemanja ter zbiranja sred- stev v proračun, Treba bi bilo pripraviti ustrezen ključ, ki bi omogočal enoten, , zlasti pa enostaven način dotekanja namenskih sredstev v' proračun, Tehnika zajema- nja sredstev bi lahlco temeljila na površini, ki jo ima posameznik v lasti oziroma uporabi, Višina sredstev, ki bi jo last.niki oziroma uporabniki enkrat letno name- njali v proračun, bi bila torej odvisna od površine, ki je v lasti oziroma uporabi in je evidentirana v zemljiškem katastru. Druga varianta bi bila, da bi se višina dodatnih sredstev določila glede na kata- strski dohodek, saj je ta izračunan za vsa zemljišča, ki se uporabljajo za kmetij- sko ali gozdarsko proizvodnjo, -45- Tako bi: 1, vsi lastniki oziroma uporabniki, kmetijske organizacije, gozdna gospodarstva in drugi, ki imajo v lasti ali uporabi kmetijska ali gozdna zemljišča, prispevali namensko za obnovo zemljiškega katastra določen procent katastrskega dohodka; 2, za vsa zemljišča pod gradbenimi objekti in za zelene površine bi odvajali dolo- čen procent sredstev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, Tisti, ki prispevka za uporabo mestnega zemljišča ne plačajo,se izračuna višina sredstev glede na površino; ;. za nerodovitna zemljišča, vsi upravljalci (uporabniki) določeno višino 1 ·glede na površino zemljišča, Predlagan način, dodatne.ga in namenskega dotekanja sredstev v proračun pa bi bil možen le na osnovi zakonske regulative, Za tak poseg pa so potrebni, ne samo iz- redni, temveč tudi izvirni napori ter dogovarjanja in usklajevanja z resorji, zla- sti s komitejem za zakonodajo, saj podobnih rešitev ni možno prevzeti-od drugod, Potrebna bo vrsta še dodatnih analiz stanja in opozarjanj na posledice nezadostne- ga vlaganja družbenih sredstev v obnovo zemljiškega katastra, Potrebno bo osvešča­ ti družbo o potrebnosti talcih ula-epov in potrebna bo politična odločitev ter pod- pora naporom pri iskanju rešitev za sanacijo stanja na področju zemljiškega kata- stra, Višina, na predlagani nacin zbranih dodatnih sredstev:, mora biti pogojena s progra- mom geodetskih del, naloga vzdrževanja in obnove zemljiškega katastra pa mora biti stalna in permanentna naloga družbenopolitične skupnosti oziroma upravnega organa, POVZETEK Akcija obnove zemljiškega katastra; ki je opredeljena kot prioritetna naloga geo- detske službe, se ob sedanjem načinu in višini zagotavljanja družbenih sredstev, ne bo mogla v celoti izpeljati, Zato se predlaga, da bi zakonsko regulirali dodat- no zajemanje namenskih sredstev v proračun tako, da bi vsi lastniki oziroma imet- niki pravice uporabe ali upravljalci - za kmetijska in gozdna zemljišča prispevali določen procent katastrskega dohod- ka, za zemljišča pod gradbenimi objekti in za zelene površine določen procent iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, tisti, ki prispevka ne plačujejo pa od površine zemljišča, za nerodotivna zemljišča, določeno višino, glede na površino zemljišča, Višina sredstev bo odvisna od sprejetih konkretnih programov, ki morajo zagotoviti permanentno vzdrževanje in obnavljanje zemljiškega katastra, -47- Miroslav ČRNIVEC" VREDNOTENJE KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI IN FINANCIRANJE V SR SLOVENIJI Splošni namen razprav na Geodetskem dnevu 1986 je osvetliti stanje geodetske dejavnosti na izredno kritičnem področju vrednotenja in financiranja. Ugotovitve javne tribune,vi- šina proračunskih sredstev, dodeljenih za geodezijo v letu 1986, zamude pri sprejemanju srednjeročnega programa geodetskih del 1986-1990 dajejo tej temi še poseben poudarek. Lahko se celo bojimo, da bi se celoten potek Geodetskega dneva spremenil v brezkoristno tarnanje brez pozitivnih premikov in posledic, brez novih idej o novih rešitvah. Res je, da je tako trenutno tudi na skoraj vseh drugih področjih javnega in gospodarskega živ- ljenja, res pa je tudi, da je bodočnost geodezije odvisna predvsem od nas samih, od na- ših idej, od angažiranja mladih pri trasiranju svojih razvojnih poti. V tem okviru se bom skušal dotakniti vprašanja kartografske dejavnosti v naši republiki in njenega vred~ netenja. Brez pretiravanja lahko ugotovimo, da je stanje glede vrednotenja in financiranja karto- grafije še v globlji krizi kot velja za ostalo geodezijo. Nimam se namena obširneje spuščati v analizo vzrokov za to stanje, vendar je kratek povzetek ugotovitev, ki so bile prisotne v javni tribuni in pri drugih razpra,,ah v zadnjem času, nujno potreben. Vzroke za kr;zo lahko delimo na širše. družbene-zunanje in na ožje, geodetske-notranje. Prvi so dokaj izven okvira naše dejavnosti, čeprav smo kot sestavni del družbeno gospo- darskega sistema do neke mere soodgovorni, drugih - naših geodetskih slabosti, zlasti tistih od konca 70 let dalje, pa se je dotaknil uvodni referat.Pri tem želim poudariti glavni 11 greh 11 , ki je bil v teh časih storjen s strani nas samih in je po mojem mnenju v največji meri kriv za večino negativnih posledic.Začelo se je v geodetskih krogih z vprašanji, ali je prav, da mi sami kot geodetska služba "vsiljujemo" družbi posamezne rešitve, to ali drugo evidenco, karto, ažuriranje ali drugo akcijo! Celo z najbolj od- govornih mest so se postavljala vprašanja ali posamezna evidenca res spada med 11 druž- bene11 ali ni morda "tržna". Taka vprašanja so v bistvu pozitivna, vendar srno pri tem pozabili, da smo zlasti mi sami, geodeti, poklicani, da razmejitev med "družbenim 11 in "tržnim" na osnovi strokovnega poznavanja stanja z argumenti uveljavimo - če že nočemo izraza vsilimo - v-družbi. Tega pač ne bo opravil namesto nas anonimni potrošnik ali ne vem kateri družbeni organ. Postavili srno se torej že a priori na stališče "brez poguma 11 , pri tem pa naj si sposodim citat iz uvodnega referata: "Ta svet je tako narejen, da je tisti, ki se boji, že izgubljen" (I. Andrič), Zakaj pri vprašanju vrednotenja kartografije toliko besed o tem? Mislim, da je bila pri prej omenjenem 11 tehtanju 11 in pomanjkljivem iskanju argumentov,zlasti na udaru prav kar- tografija. Pregledne, topografske, občinske in druge karte vključno z obnovo in vzdrže- vanjem temeljnih topografskih načrtov l : 5000 in 1 : 10,000 so bile pod vprašajem in so v srednjeročnih in letnih programih stalno izgubljale prioriteto, tako da je v pred- logu Srednjeročnega programa geodetskih del 1986-90 predvideno za vsako od obeh karto- grafskih hiš v Sloveniji (Geodetski zavod SRS in Inštitut za geodezijo in fotogrametri- jo FAGG) le po 1 milijon din letno, reambulacija temeljnih topografskih načrtov v meri- lu 1 : 5000 in 1 : 10.000 pa je predvidena letno za manj kot 3 % površine republike,se- veda, če; bodo sredstva in če ne bo spet prioriteta kje drugje. Ni torej veliko pretira- vanja v trditvi, da smo širše vzeto, pričeli z razvrednotenjem kartografske dejavnosti geodeti sami s tem, da smo bolj iskali vprašanja njene upravičenosti obstoja, kot da bi iskali argumente za njen razvoj; kot posledica tega so nesorazmerno padali proračunski viri za izdelavo in vzdrževanje osnovnih kartografskih materialov z vsemi negativnimi posledicami na področju kartografije. Na vrednotenje kartografske dejavnosti je vplivala še vrsta posebnosti, ki so bile zna- čilne samo za to dejavnost in so često izvirale iz specifičnih pogojev razvoja našega * 61000 Ljubljana, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG Ljubljana; clipl.inJ..j.!';eoll. -48- širšega sistema.Vseh tu ne bo mogoče obravnavati, želim pa navesti zlasti tiste, ki še niso povsem razčiščene in zahtevajo ustrezne rešitve v prihodnosti. Na prvem mestu je treba navesti dvotirnost izdelave kart v Jugoslaviji in v Sloveniji. Že desetletja obstaja vojaška in civilna sfera izdelave kart; deloma zaradi togosti predpisov in deloma iz drugih vzrokov je prišlo do paralelnih izdelav skoraj identič­ nih izdelkov, kar je lahko komercialno perfektno, širše družbenogospodarsko pa je to odvečno delo z neizmerljivimi posledicami, Vprašanja režima koriščenja, upravičenosti finančnih zahtevkov in drugo je potrebno še razčistiti, da v bodoče ne bo prihajalo do nepotrebnega trošenja družbenih sredstev, s tem pa tudi do zmanjševanja družbenega ugle- da kartografije. Glede na stalno povečevanje uporabe kart v vseh oblikah javnega in vse več tudi zasebnega življenja v naši družbi, bodo morale zlasti zaradi preteklih stališč tudi vojaške avtoritete sprejeti del odgovornosti za tako stanje. Nerazčiščena vprašanja avtorstva pri izdelavi najrazličnejših kart, zlasti tistih, iz- delanih za družbenopolitične skupnosti, je naslednji splet vprašanj, ki še niso povsem rešena. Javno reševanje sporov, obravnave na sodiščih in v drugih družbenih organih so znak za nujnost, da poiščemo ustrezne rešitve. Te zadeve so seveda povezane z dostop- nostjo kartografskih originalov, s finančnimi vprašanji in podobnim, kar vse izredno zanima naročnika kartografskih del, v slučaju zapletov pa ustvarja družbeno klimo, ki ne ustreza pravemu vrednotenju kartografske dejavnosti, Mislim, da te zadeve ne morejo biti samo stvar pravne službe posameznih kartografskih hiš, temveč morajo biti enotno rešene v korist izvajalcev in naročnikov, Kvaliteta karte, kjer je mišljena celota od izgleda do zanesljivosti podatkov, je na- slednji element, ki kartografsko dejavnost bistveno loči od ostale geodezije. Pri pov- prečnem geodetskem delu pripada potrošnik razmeroma ozkemu strokovnemu krogu, ali maj- hnem številu uporabnikov, pri kartografskem izdelku pa je razsodnik kvalitete široka, včasih kar vsa slovenska javnost. Zato je vsaka napaka, netočnost ali spodrsljaj uda- rec za izvajalca, često kar za vso geodezijo. Lahko celo trdimo, da je javno vrednote- nje geodezije v nekem okolju često odvisno od vrednotenja kartografskih izdelkov tega območja. K sreči smo bili doslej deležni več pohval, kot graje, kar je močno pozitivno. Tu pa želim opozoriti na nekatere zadeve, ki jih doslej nismo uspeli rešiti. Sem spada ažurnost podatkov, ki je zaradi prej omenjenega počasnega ciklusa vzdrževanja kartograf- skih osnov, dokaj vprašljiva; dalje je tu nedoslednost pri imenoslovju,-različnost nad- morskih višin; vse to pa izvira iz osnovnih pomanjkljivostinaših lastnih, geodetskih evidenc. Drugi problem predstavlja nezanesljivost podatkov,' ki jih kartograf prejme od sodelavcev na terenu, često od naročnikov samih. Ti so večinoma nagnjeni k pretirava- nju, v javnosti pa kritika nehote prizadene tudi kartografe. Kvaliteta je odvisna tu- di od tiska, ki često ni v okviru kartografske institucije. Pri tem ne gre le za teh- nične pogoje, temveč često tudi za neizpolnjevanje rokov s strani različnih tiskarn, na koncu koncev pa pade del odgovornosti tudi na geodetsko-kartografsko hišo. Vrednotenje in financiranje kartografske dejavnosti s strani geodetske službe in nave- deni specifični pogoji delovanja so glede na sedanje stanje v glavnem nezadovoljivi in vplivajo negativno na splošno vrednotenje kartografije v Sloveniji. Tako se dogaja, da nek naročnik zlahka sprejme plačilo nekaj deset milijonov tudi za manjši gradbeni ob- jekt, istočasno pa mu je nekaj milijonov za izdelavo neke karte nesprejemljiva cena. Pri tem pa so prodajne cene kart pri nas približno 1/3 cene v sosednji Italiji ali Av- striji. Temu primerni so seveda tudi osebni dohodki kartografov. Podobno kot pri dru- gih geodetih so bolj pri dnu enakih profilov v sorodnih strokah in če govorimo danes o družbenem vrednote,nju in financiranju geodetskih del, mi je žal, da se v tem okviru kdo ni lotil teme: "družbeno vrednotenje in osebni dohodki geodetov". Prav nič bolje ni z razširjeno reprodukcijo; pravzaprav s sedanjim financiranjem nismo sposobni zagotoviti niti enostavne zamenjave dotrajane opreme,kaj šele,da bi poskrbeli za napredek. V nadaljnjem izvajanju dajem pregled kartografske dejavnosti po glavnih virih financi- ranja z navedbami osnovnih parametrov vrednotenja in posameznimi problemi. Navedeni de- lež finančnih sredstev predstavlja petletno povprečje do leta 1985 kot procent vseh sredste~ porabljenih za kartografijo v istem obdobju in je zelo groba ocena, ki lahko služi le za orientacijo. Kartografija za potrebe družbenopolitičnih skupnosti je bila še pred 5-10 leti najpo- membnejši del kartografske proizvodnje. Če bi k temu prišteli še izdelavo temeljnih to- pografskih načrtov v merilu 1 : 5000 in 1 : 10.000, bi bile verjetno ostale kartograf- ske postavke v močno podrejenem položaju. V preteklem obdobju je ta delež padel na 30 %, tendenca padanja pa se nadaljuje. Občinski in republiški proračun sta pri tem udeležena vsak s po 15 %, pri tem pa se republiški del zmanjšuje, občinski pa povečuje. V okviru navedenih 30 % je bilo za osnovne geodetske karte porabljeno ca 15-20 %, za druge repub- liške in občinske karte (zlasti za planerske) pa 10-15 % vseh sredstev, realiziranih za kartografsko dejavnost. Dejavnost v zvezi s pripravo osnovnih geodetskih kart je zakon- sko urejena, seveda z vsemi že omenjenimi odprtimi problemi, dejavnost za republiške in zlasti za občinske planerske institucije pa je dokaj neurejena in v praksi prepuščena tržnim zakonitostim z omenjenimi negativnimi posledicami.Tako pri osnovnih,še bolj pa pri tematskih kartah tega delovnega področja manjka enotnih dogovorjenih elementov ali predpisov. Kartografija za potrebe' samoupravnih interesnih skupnosti je nesorazmerno nizko udeleže- na v skupni izdelavi kart. Njen delež je komaj okrog 5 %, čeprav gre pri tem za tako ve- -49- like sisteme kot so elektrogospodarstvo, vodno gospodarstvo, ceste, komunala in podobno. To pomeni na eni strani, da so bili močno vprašljivi predlogi, naj bi se celotna karto- grafska dejavnost sedanje geodetske službe organizirala s stran~ samoupravnih interes- nih skupnosti, po drugi strani r,a nas opozarja na vlogo geodetsko-kartografske proizvod- nje v lastni režiji teh skupnosti. Značilno za to vrsto kartografske dejavnosti je nena- črtnost in često nekoordiniranost med posameznimi panogami. Kartografija za potrebe gospodarstva predstavlja preostalih 65 %.Pravzaprav bi lahko za- pisali 11 gospodarstvo 11 v narekovaju, če bi namreč odšteli turizem, kjer se kot naročniki pojavljajo založniške hiše, turistična,planinska in druga društva ter zveze, ne pa sub- jekti turističnega gospodarstva, bi ostalo komaj 15 %. Od teh 15 % zavzema gozdarstvo preko posameznih gozdnogospodarskih organizacij ca 5 %, ostalo so najrazličnejši naroč­ niki, Tako smo prišli do najpomembnejše veje kartografske dejavnosti, do turistične kar- tografije, ki predstavlja polovico vse slovenske kartografije in je v nadaljnjem nara- ščanju. Ker je turizem pri nas neorganiziran, nerazvit in neustrezno vrednoten, nosi, kljub pomembnim uspehom, del teh pomanjkljivosti tudi turistična.kartografija,zlasti glede organiziranosti trga, sistematičnosti, poenotenja in podobno. Prav zaradi neraz- vitosti pa ima slovenski turizem skoraj neomejene razvojne' možnosti, če jih bomo seve- da hoteli in znali izkoristiti; to pa je tudi prilika za kartografijo. Če pri tem upo- števamo tudi možnosti, ki jih ponuja jugoslovanski kartografski trg, ki je mnogo bolj nerazvit, kot slovenski, potem so tu šanske za kartografe zelo velike. Neznanka je žal razvoj turizma, ki ga ne moremo in ne moremo spraviti naprej zaradi lastnih napačnih orientacij, predsodkov in ovir. Torej lahko ugotovimo, da smo tu odvisni od splošnega ozdravljenja družbeno gospodarskih razmer, do takrat pa bo potrebno usklajeno delovanje vseh dejavnikov, če želimo doslej pozitivne rezultate slovenske turistične kartografi- je ohraniti tudi v naslednjih obdobjih, Optimizem o bodočem razvoju geodezije, ki je izražen v uvodnem referatu, bo veljal za področje kartografije le, če bomo geodeti v prihodnje znali definirati sistem kart in njihovega vzdrževanja in ga predstaviti družbi kot optimalni minimum - na tej osnovi pa zagotoviti financiranje z upoštevanjem vseh parametrov, od znanja, raziskovalnega dela in kadrov do opreme in distribucije. Več bo treba delati na rešitvi odprtih vpra- šanj, strokovno tehničnih in drugih; nekatera so bila navedena v tem sestavku, ob po- globljenem proučevanju pa bi jih našli še kar nekaj, Pri tem bi se lahko vloga Zveze geodetov in njene komisije za kartografijo bolj uveljavila. Same besede ne bodo nič opravile, namen bom dosegel, če bom vzpodbudil k razmišljanju in delu, POVZETEK: Vrednotenje kartografske dejavnosti in njeno financiranje je v Sloveniji še posebno pro- blematično, Kartografija je tudi v nekaterih geodetskih sredinah nizko vrednotena, pod- vržena dokaj samosvojim presojam javnosti in nekaterim drugim oviram. Delež kartograf- ske dejavnosti za potrebe družbenopolitičnih skupnosti v splošnem upada, za turistične namene pa narašča. -51- Franc ČERNE* INŽENIRSKA GEODEZIJA - vloga in pomen, standardi, vloga geodetske službe, predpisi, p1uble111atika Od vseh geodetskih del so dela inženirske geodezije, to so dela za gradbeništvo in industrijo, tipično in- dividualna. Na teh delih je geodetski strokovnjak prepuščen popolnoma sam sebi. Kvaliteta izvedenega dela je v celoti odvisna od iznajdljivosti izvajalca, strokovne usposobljenosti, teh- nične opremljenosti, zahtevnosti investitorja in samega nastopa nasproti strokovnjakom drugih strok. Dela se opravljajo neplansko. V se je odvisno od trenutnih potreb investitorja oz. izvajalca investic~jskih del. Čeprav je na delo geodetskega strokovnjaka dostikrat vezana izgradnja objekta katerega vrednost_ presega več rniljard, se to delo smatra nekako kot potrebno zlo~ saj geodetski strokovnjak na gradbišču samo ovira delo in se vedno pojavi v nepravem času s svojim instrumentarijem na nepravem mestu. Teh problemov, ki nastopajo v inženirski geodeziji, bi lahko navedli Še in še. Vsak, ki je količkaj delal na tem podroČju 1jih tudi dovolj dobro pozna. Če hočemo, da se bo tudi tu kaj premaknilo, bi morali mi geodeti sami sprožiti akcijo, da se uredijo ra- zmere in sicer na sledečih področji: KADRI Dela iz inženirske geodezije opravlja lahko danes vsakdo, tudi negeodet. Dostikrat jih na gradbiščih opra- vljajo strokovnjaki gradbene stroke, zaradi česar prihaja večkrat do napak in s tem tudi do materialne Škode. Zato je umesten predlog, da bi za večje investj.cijske objekte smeli opravljati meritve samo za to pooblaščeni strokovnjakL S tem bi se izognili raznim improvizacijam na gradbiščih in tudi geodetska stroka bi med sadelavci drugih strok dobila en8kovredno mesto. Geodetski strokovnjak bi o delih odlo- čal sam, ne da navodila 1 kaj naj stori 1 dobiva od gradbenikov. STANDARDI Večina držav v svetu ima danes že veljavne standarde, ki določajo, s kakšno natančnostjo morajo biti iz- merjeni ali zakoličeni posamezni objekti tako za zemeljska dela, za betonerska dela, za jeklene konstru- kcije in vse do proizvodnih linij. Pri nas še vedno odloča o tem izvajalec investicijskih del in so dostikrat zahteve prav absurdne. Predlog je, da se tudi za inženirsko geodetska dela določijo standardi za posamezne vrste del, ki bi bili obvezujoči tako za investitorja kot izvajalca. GEODETSKE OSNOVE Za potrebe inženirskih del se največkrat uporabljajo kar lokalni sistemi. Že povečava TIN 5 in lokalni sistem največkrat že zadovoljita uporabnika del. Pri tem nastopa Škoda, ki družbeno in ekonomsko ni o- pravičljiva. Če bi uporabili osnove državnega sistema, bi vsaka nova geodetska točka, ki bi se določila za potrebe gradnje, bila uporabljiva tudi drugim. S tem bi se avtomatsko povečava le geodetske osnove. Vse geodetske točke bi se računale v ustreznih elaboratih, ki so predpisani z geodetsko zakonodajo. S tem bi bila tudi izvršena evidenca vseh novo določenih geodetskih točk. Danes je veliko število geodet- skih točk določenih po raznih delališčih, ki z končanjem gradnje tonejo v pozabo. 1461 000 Ljubljana, Geodetski zavod SRS j dipl,ing,geod, -52- Vse navedeno sili v to, da bi tudi inženirska geodezija morala biti vključena v geodetsko službo. Preko nje bi se lahko sprožil postopek za dopolnitev zakona o izgradnji investicijskih objektov, kjer bi geodet- ski.strokovnjak sodeloval že pri samih pripravah. S tem bi bile pravočasno zagotovljene geodetske osno- ve. Istočasno bi sodeloval pri organizaciji gradbišča, kjer bi predlagal postavitev točk na samem grad- bišču na mestih, ki so najbolj zaščitena pred uničenjem ali poškodovanjem. Po dopolnitvi zakona o izgradnji investicijskih objektov bi se izdali posebni predpisi, ki bi detajlneje defi- nirali in obvezovali tako koristnike - investitorje kot izvajalce geodetskih del. Ti predpisi bi vsebovali tu- di ustrezne standarde. Geodetska služba bi s sprejetjem dopolnil zakona in predpisov odigrala pomembno vlogo s tem, da bi geodetskega strokovnjaka napram ostalim strokam pravno zaščitila. Na drugi strani bi bedela nad strokovnim nivojem geodetskih strokovnjakov. Če bi geodetska služba pravočasno dobila podat- ke, na katerih področjih se bodo opravljala investicijska dela, bi lahko z manjšimi dopolnitvami plansko pokrivala večje komplekse z geodetskimi osnovami. Tako bi lahko zbrala več potencidnih investitorjev za dela na določenem področju. S tem bi se finančna sredstva bolj racionalno trošila in dosegli bi tudi večje efekte. Dostikrat se dogaja, da se na enem območju sreča tudi več geodetskih strokovnjakov, ki vsak za svojega investitorja nekaj merijo. Geodetska služba bi lahko potencialna gradbena območja z geodetskimi osnova- mi pokrila tudi na zalogo. Finančna sredstva pa bi se kasneje vračala, ko bi posamezni investitorji te os- nove potrebovali. Delo bi tako potekalo plansko in sredstva bi se res racionalno uporabila. S centraliziranjem inženirske geodezije preko službe bi se dvignil tudi strokovni nivo. Z raznimi preda- vanji, z objavo strokovnih Člankov ,s sprotnim zasledovanjem modernizacije ter s tem v zvezi novih metod, bi se postopoma bistveno dvignil strokovni nivo izvajalcev teh del. Da je povezava inženirske geodezije preko geodetske službe nujna, sledi tudi iz sprejetih zaključkov posve- tovanj tako v Subotici 5. in 6.12.1980 na temo Geodezija v industriji in katastru komunalnih vodov kakor tudi v Budimpešti na mednarodnem posvetovanju na temo "Merjenje deformacij z geodetskimi metodami 11 avgusta 1982. Kratek povzetek povedanega je, da bo inženirska geodezija našla svoje mesto in dobila tisto· veljavo, ki jo zasluži tudi med negeodeti le, če se bo organizirala ali preko geodetske službe ali katere druge ustrezne oblike. Uspeh pa bo zanesljiv le tedaj, če bo ta oblika profesionalna. Uporabljeni viri: 1. Zaključki zveznega posvetovanja na temo "Geodezija v industriji i~ katastru lv in delovnih organizacij. Ce hočemo uspeti v prizadeva- njih za višjo raven družbenega, in materialnega vrednotenja, moramo biti prodomejši in agresivnej- ši, kajti le na tak način se bomo lahko enakovredno kosali z ostalimi panogami pri: uveljavljanju svojih zahtev. POVZETEK Geodetska dejavnost si v prizadevanjih za lastno popularizacijo in afirmacijo ne sme dovoliti, da je to prepuščeno posamezniku, ampak je potrebno pristopiti k organizirani akciji na več področjih: 1) Analizirati dejanski položaj geodetske dejavnosti v različnih družbeno-ekonomskih sferah in vrednote- nje po posameznih sredinah. 2) Proučiti planske usmeritve posameznih gospodarskih panog družbeno-političnih skupnosti itd. in v njih iskati nove elemente geodetskih storitev. 3) Proučiti možnost vključitve v splošn~ 9rul0~11" in gospodarske tokove preko samoupravnih sporazumov o dolgoročnih sodelovanjih, četudi s pomočjo novoformirane marketing ali inženiring službe. 4) M:xlernizacijo in avtomatizacijo razvi4ih na celoten spekter delovanja stroke. 5) Proučiti možnosti reorganizacije poslovanja upravnih organov na temelje upravno-ekonomskih kategorij. -63- GOJMIR MLAKAR:" GEODETSKE STORITVE - IZVAJANJE IN FINANCIRANJE l. UVOD Geodetske storitve Je kot zadeve geodetske službe uvedel prvi zakon o geodetski službi l. 1970. Zanimivo je vedeti)po kakšnih kriterijih je zakonodajalec oziroma pripravljalec zakona (Republiška geodetska uprava) selekcioniral geodetska dela, ki jih je poimenoval kot storitve za potrebe občanov, državnih organov ter delo- vnih in drugih organizacij. Kot storitve so v zakonu o geodetski službi iz l. 1970 taksativno navedena sledeča geodetska dela: l. parcelacije zemljišč za urbanistične namene; ?, zakoličbe zgradb in objektov'. 3. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije· 4. delitev parcel po vnaprej določenih pogojih1 5, vzpostavljanje stanja na zemljišču tako kot je evidentirano v načrtih in ·katastrih; 6. geodetska dela v zvezi z razlastitvijo zemljišč. Čeprav je pri naštevanju v zakonu uporabljena beseda "zlasti" se kot storitve v praksi upoštevajo le naštete, čeravno bi po svojem značaju med_nje sodila še neka- tera geodetska dela kot n. pr. opazovanje posedanj ali premikov pri gradnjah, neka- tera specialna dela s področja inženirske geodezije kot je spremljanje gradenj in nameščanje opreme pri velikih industrijskih objektih, geodetska dela pri meliora- cijah in še kaj. S tem bi do neke mere normativno uredili izvajanje del s področja inženirske geodezije, za kar je bila že večkrat izražena nujna potreba. Odgovor na zastavljeno vprašanje o kriterijih za izbiro geodetskih del, ki so opre- deljene kot storitve, daje sam zakon, ki pravi, da so to tista dela, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe ali se dajo opraviti le na podla- gi teh podatkov. Poizkusimo s tega vidika analizirati storitve, ki jih našteva veljavni zakon o geodetski službi iz l. 1976 in sicer: l. parcelacije zemljišč; 2. prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba\ 3. zakoličba stavb in objektov; 4. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije· 5. izdeiava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. x63000 Celje, Geodetska uprava občin Celje in Laško; dipl.ing,geod, -64- Od navedenih zadev, ki jih kot storitve navaja veljavni zakon,in ki so doživele ne- katere spremembe z ozirom na prvotnega (točke 1, 4 in 6 so v novem zakonu oprede- ljene kot parcelacije zemljišč, dodana je izdelava geodetskih načrtov lege novo- zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda) imajo parcelacije zem- ljišč neposreden vpliv na podatke zemljiškega katastra, prav tako je prenos stanja na zemljišče (v praksi gre pri tem izključno za prenos posestnih mej) tesno vezan na podatke iste evidence. Posreden vpliv na podatke zemljiškega katastra in poda- tke katastra komunalnih naprav ima izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. Pri zakoličbah stavb in objektov ter pri izdelavi geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije pa je vpliv na evidence geodetske službe 1oziroma uporaba teh pri izvajanju navedenih storitev manj očitna. V nadaljevanju so predstavljeni problemi ter nekatere nejasnosti ozi- roma dileme, ki se pojavljajo pri izvajanju posamezne naloge, ki je opredeljena kot geodetska storitev. 2. PARCELACIJE V postopku parcelacije se zaradi nameravane spremembe lastništva oziroma pravice uporabe na novonastalih ali spremenjenih parcelah vrši delitev zemljiških parcel na dva ali več delov. S parcelacijami se vzpostavljajo nove posestne meje, v posa- meznih primerih pa se tudi spreminjajo dotedanje. Izvajanje parcelacij prištevamo tudi k neposrednim aktivnostim za vzdrževanje zemljiškega katastra. Zaradi razlik, ki nastopajo v večji meri pri izvajanju upravnih kot tehničnih postopkov, lahko parcelacije delimo takole: - parcelacije za namene odtujitve, - parcelacije za namene razdružitve solastnine, - parcelacije za potrebe razlastitve, - ekspropriacije dolžinskih objektov. V tehničnem pogledu se od ostalih razlikujejo ekspropriacije dolžinskih objektov. Postopek obdelave meritev v pisarni se pri ekspropriacijah ne izvaja povsod enako in ne vedno najbolj racionalno. Potrebno bi ga bilo detajlno analizirati ter izdati ustrezna navodila. 3. PRENOS STANJA NA ZEMLJIŠČE IZ NAČRTOV IN KATASTROV, KI JIH VZDRŽUJE GEODETSKA SLUŽBA Čeprav se je ob pripravi zakona razmišljalo o potrebah po prenosu stanja iz načrtov in katastrov na zemljišče širše, se je v praksi problem zožil na prenos posestnih mej po podatkih zemljiškega katastra. V smislu določila zakona bi v obravnavani storitvi lahko vršili tudi prenos podatkov o legi podzemnih vodov na podlagi podatkov katastra komunalnih naprav, morda pa tudi prenos meje različnih režimov varovanja prostora, ki naj bi jih geodetski upravni organi vodili v skladu z Navodilom za vodenje evidence o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor. Poseben problem prenosa posestnih mej na zemljišče se pojavi tedaj, ko menja lastni- štvo posamezna parcela, ki jtl v sklopu posestnega kosa označ_evala eno od vrst rabe, n.pr. katastrsko kulturo. V tem slučaje postanejo dotedanje meje, ki razmejujejo različne vrste rabe pri enem lastniku, posestne meje. Take meje v naravi niso -65- bile nikoli označene z meJnimi znsmenJi, oblika in velikost same parcele ps se je pogosto spreminjala. Ob poznejšem ugotavljanju in označevanju novonastalih posestnih mej prihaja do zapletenih pravnih problemov, saj prenešene meje iz zemljiškega ka- tastra pogosto ne omejujejo zemljišča v taki obliki in velikosti kot je bilo v pra- vnem prometu. Zaradi navedenega bi bilo koristno preprečiti tak način prometa z zemljišči s tem, da bi se uvedla obveznost izvedbe mejnega ugotovitvenega postopka pred izvedbo pravnega posla. Ts obveza ps hkrati terja predhodno preverbo stanja pri vsakem nameravanem prenosu lastništva oziroma pravice uporabe ns geodetskem upravnem organu. Ta naj bi izdal pred vsakim nameravanem pravnem prometu z zemlji- ščem soglasje, kadar gre zs prenos lastniškega kosa, kadar ps se namerava izvršiti prenos parcele, ki označuje vrsto rabe, bi geodetski upravni organ predhodno izvršil mejni ugotovitveni postopek ter druga dela, ki mu sledijo: vris novega stanja v kst. načrt, izračun površine ter izdajo odločbe. Postopek izvedbe MUP-s bi na željo strank kazalo izvesti tudi tedsj,ko gre za prenos posestnega kosa, kate- rega meje niso bile ugotovljene v MUP-u. Ko ugotavljamo, da se pri prenosu stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba, v praksi izključno izvaja prenos_posestnih mej, je prav, ds postopek prenosa posestnih mej podrobneje analiziramo. Izraz prenos stanja ozi- roma prenos posestne meje, ki gs uvajajo predpisi_,ni najboljši. V bistvu gre pri tem za ureditev na terenu nezaznavne ali sporne meje, pri čemer pa mejo lahko uredimo ali na osnovi podatkov, ki nam jih nudi zemljiški kataster, z mejnim ugotovitvenim postopkom sli s sodnim postopkom. Ker slednji ni v pristojnosti geodetske službe. bomo na tem mestu obrsvnavli prva načina. Pogoje 1 pod katerimi se vrši prenos posestnih mej v naravo tako kot so označene v zemljiškem katastru,določa 33. člen zakona o zemljiškem katastru. V omenjenem Členu je navedeno, kdaj prenosa ne smemo izvršiti. Čeprav to ni eksplicitno navedeno, se da iz določil 33. člena sklepati, da se v slučaju, ko prenos meje ni mogoč, le-ta uredi v sodnem postopku. V praksi se je tudi ns osnovi sodnega tolmačenja Členov zakona o zemljiškem katastru, ki urejajo mejni ugotovitveni postopek, slednji uspešno prevzel tudi zs urejanje nezaznavnih sli spornih posestnih meja. Čeprav je bil MUP predpisan kot predhodni postopek pri izvajanju parcelacij ali novih zemljiško-katastrskih izme~ se je v praksi uspešno uveljavil tudi kot samostojen postopek pri urejanju posestnih meja. Odnos med MUP-om in prenosom je ns območju GU Celje 2 : 1 1 kar kaže ns učinkovitost njegove uporabe ns tem področju. Naj navedemo tudi, da enote Trmeljnegs sodišča v Celju ne pristopijo k sodni dolo- čitvi posestne meje, dokler se ts ni poiskušsls urediti s prenosom sli z mejnim ugotovitvenim postopkom. Šele,ko sta bila oba postopka neuspešna, stranka lahko vloži zahtevo za sodno določitev meje. Ureditev meje tako v upravnem kot sodnem postopku bi terjala podrobnejše obravnave tako v strokovnem kot v postopkovn~m pogledu. Predvsem pri prenosu posestne meje postopek ni strokovno dovolj obdelan. Obstojajo nejasnosti v.pogledu natančnosti in njene preverbe, sam postopek ps tudi nikjer ni detajlno predp.isan. V praksi niso izkoriščene možnosti, ki jih daje uporaba računalnikov - ns terenu žepnih 1 v pisarni -66- pa namiznih z digitalniki in avtomatskimi kartirnimi napravami. K večji enotnosti pri sodni določitvi meje naj bi prispeval novi Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS št. 30/86), ki v štirinajstem poglavju v devetih Členih predpisuje postopek za ureditev mej. V omenjenem poglavju je, žal ne dovolj temeljito, predpisana tudi obveznost sodišča do geodetskega upravnega organa, ki naj sodno urejeno mejo evi- dentira v zemljiškem katastru. Naj bo na kraju poglavja dana pobuda Republiški geodetski upravi, da izdela priročnik, v katerem bi bila problematika urejanja posestnih meja podrobno in v celoti obdelana (prenos, MUP in sodna ureditev) tako v postopkovnem kot v tehni- čnem pogledu. S tem bi veliko prispevala k uspešnejšemu reševanju strokovno zelo zahtevnih zadev, ki jih predstavljajo ureditve posestnih mej. Zavedati se moramo, da število zahtev po tovrstnih storitvah stalno narašča, 4, ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV Poleg Zakona o geodetski službi, ki pri zakoličenju loči stavbe od objektov, ome- njata zakoličenje objektov (pri čemer pa so seveda kot objekti mišljene tudi stavbe) še Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter Zakon o graditvi obje- ktov. V 63. Členu iakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je med drugim rečeno: "pred začetkom graditve je treba oojekt zakoličiti v skladu s pogoji, dolo- čenimi v lokacijski dokumentaciji", v 64. členu pa: "o zakoličenju se napravi zapi- snik, ki ga podpišeta uradna oseba, ki je opravila zakoličenje in pooblaščeni pre- dstavnik investitorja. Zapisnik se pošlje upravnemu organu, ki je izdal lokacijsko dovoljenje, občinski upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje, občinski urba- nistični inšpekciji, investitorju ter za geodetske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, če je zakoličbo opravila za to poblaščena strokovna organizacija!' V 48, členu zakona o graditvi objektov pa je v zvezi z zakoličenjem navedeno sledeče: "Zakoličba je prenos potrjenega projekta za izdajo gradbenega dovoljenja na teren; izvede se po fzdaji gradbenega dovoljenja in pred pričetkom del." Poleg navedenih zakonskih določil je v mesecu juliju Republiška geodetska uprava poslala vsem občinskim geod. upravnim organom dopis s kratkim navodilom za izvaja- nje zakoličb. V njem so geodetski upravni organi opozorjeni na obveznost dostave zapisnikov o zakoličenju občinskim urbanističnim inšpekcijam, v nadaljevanju pa je pod~na vsebina zapisnika o zakoličenju ter nekateri tehnični napotki za izvedbo zakoličenja. S poslanim dopL·om je \ ker na njih ni višinske upodobitve terena, se je po- zneje pristopilo k izdelavi načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije na osnovi terenskih merjenj. Tudi pri tem se ne postopa enotno. Geodetske službe se v glavnem prilagajajo zahtevam, ki jih postavljajo izdelovalci lokacijskih dokumentacij v posamezni občini, V Celju, kjer meritve za potrebe obravnavanih načrtov izvaja geodetski zavod,se pojavljajo tile problemi, l. Merilo načrtov ni enotno, Kopije katastrsko topografskih načrtov so običajno v merilu l : 1000, načrti, ki so izdelani po neposredni izmeri pa v merilu 1 500. 2, Urbanisti oz. izdelovalci lokacijskih dokumentacij želijo na načrtih poleg topografske vsebine tudi parcelno stnnjA in lego komunalnih vodov oz. naprav. V pogledu parcelnega stanja naj bi bil obravnavani načrt skladen s katastrskim, hkrati pa skladen s stanjem na terenu, Ob meritvah bi moral zato geodetski stro- kovnjak posneti posestne meje in vrste rabe, ki no predpisane v zemljiškem kata- stru. Na osnovi posnetega stanja bi se moral hkrati z izdelavo "geodetskega" načrta ažurirati tudi zemljiško-katastrski načrt, ugotovljene spremembe pa bi se morale sprovesti tudi v ostalih delih zemljiško-katastrskega operata, Največji problem pri tem so posestne meje, za katere bi bilo potrebno izvesti mejni ugoto- vitveni postopek, v kolikor bi jih v zemljiškem katastru prilagajali stanju, ki je ugotovljeno na terenu ob priliki izmere. Težko je tudi časovno uskladiti z vnos sprememb v vrstah rabe v zemljiški katasterjroki, ki so na razpolago za izdelavo geodetskih načrtov 7,a potrebe lokacijske dokumentacije. 3. Prikaz komunalnih vodov in naprav na zahtevanih načrtih predstavlja problem tako pri izdajanju kopij kot pri neposredni izmeri. V prvem slučaju, ko imamo za za- htevano območje na razpolago katastrsko-topografske načrte, bi, bilo potreb~ komunalne vode na terenu ugotoviti in izmeriti, v kolikor pa je na ty območju izdelan kataster komunalnih naprav, bi jih bilo potrebo prikazati skupaj s topo- grafsko in katastrsko vsebino načrta. Enostavna rešitev take zahteve je možna, v kolikor ,je navedena vsebina ločeno prikazana na prosojnicah, na razpolago pa je tudi kopirna miza. Ob neposredni izmeri za potrebe obravnavan.ih načrtov-ta se skoraj izključno vrši na podeželju- je potrebno ugotoviti potek eventuelnih podzemnih komunalnih vodov. -69- Največkrat se to opravi s poizvedovanji pri lastnikih zemljišč, kar pa ne zagotavlja željene točnosti lege vodov. Ob poznejših gradnjah se bi utegnilo postaviti vpra- šanje odgovornosti za škodo na vodu, ki jo je povzročil netočen ali pomanjkljiv zaris voda v načrtih. 4. V večini sluča;pv se meritve za izdelavo geodetskih načrtov za potrebe lokaci- jske dokumentacije.obdelajo v lokalnem koordinatnem sistemu. Tudi višine terena so relativne, saj izmere največkrat ni mogoče vezati na višinske reperje,BliŽnjih posnetkov zato ni možno povezati v celoto, čeprav se v praksi večkrat pokaže potreba po tem, Problemi, ki so navedeni, nedvomno terjajo rešitve, Te naj bi bile rezultat dogo- vora med izdelovalci - geodetsko službo in uporabniki - urbanisti oz. izdelovalci lokacijske dokumentacije, Dodatna naloga geodetske službe pa je, da prouči izde- lavo teh načrtov tudi z vidika nastavitve in vzdrževanja geodetskih evidenc, To vrsto dejavnosti je imeti pred očmi tudi tedaj, ko se razmišlja o različnih možnostih za obnovo zemljiškega katastra. 6. IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV LEGE NOVO ZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV ZA POTREBE TEHNIČNEGA PREGLEDA Potrepa po izdelavi geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov je bila zakonsko podprta s 57, členom Zakona o graditvi objektov, ki je bil sprejet l. 1973 in je z nekaterimi dopolnitvami veljal qo 27, novembra 1984, ko je stopil v veljavo novi Zakon o grRditvi objektov. V 57, členu zakona iz l. 1973 je navedeno, da morata investitor in izvajalska orga- nizacija, ki je zgradila objekt, na dan tehničnega pregleda predložiti komisiji vso potrebno dokumentacijo, med drugim tudi: geodetski načrt s horizontalnim in višinskim prikazom lege zgrajenega objekta, Čeprav tudi v tem slučaju ni povsem jasno, za kakšne vrste načrt gre, tudi njegovo merilo ni nikjer navedeno, se v praksi izdeluje topografski načrt merila 1 : 500 ali 1 : 1000, na katerem je upodobljen novo zgrajeni objekt in bližnja okolica (zunanja ureditev objekta). Namen1 kateremu naj načrt neposredno služi_, ni nikjer naveden. Razmišljalo se je o tem, da ga naj bi komisija za tehnični pregled uporabljala pri preverbi načrtovanega stanja s stanjem po izvršeni gradnji. Ker ta namen v večini slučajev ni bil upoštevan (neskladje med načrtom in izvedbo je treba ugotoviti med gradnjo, po končani gradnji so možnosti ukrepanja minimalne),smo geodeti v nekaterih okoljih smatrali, da je treba to vrsto storitve geodetske službe brezpogojno upo- rabiti, za vzdrževanje zemljiškega katastra in katastra komunalnih naprav. Na obči­ nskih upravnih organih,pristojnih za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve, smo se dogovorili za striktno izvajanje zahteve po predložitvi geodetskega načrta komisiji za tehnični pregled, Le v izjemnih slučajih je komisija namesto načrta sprejela potrdilo, s katerim je investitor dokazal, da je naročil izdelavo geodetskega načrta. Pristojni upravni organ in večji investitorji, ki so pri dogovoru sodelovali, so bili tudi seznanjeni, da bodo meritve za izdelavo obravnavanega načrta uporabljene za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru oziroma katastru komunalnih naprav. Na opisaninačin smo na območju občin Celje in Laško evidentirali v zemljiškem kata- stru vse pomembnejše stavb~, ceste in ulice(izostale so individualne stavb~ za -70- katere zasebniki niso iskali uporabnih dovoljenj), v kata.stru komunalnih naprav pa večino novo zgrajenih komunalnih vodov. Opisanem postopku bi se dalo očitati pravno oporečnost, ne samo po sprejemu novega zakona o graditvi objektov, temveč že od vsega začetka. Razlog je nevsklajenost določil v predpisih iz zemljiškega katastra in katastra komunalnih naprav, ki ure- jajo prijavljanje in izvajanje sprememb v zemljiškem katastru in katastru komuna- lnih naprav, z obravnavanim določilom zakona o graditvi objektov. Republiška geode- tska uprava je svoje mnenje glede obveznosti ugotavljanja novozgrajenih objektov po raznih predpisih podala v dopisu občinskim geodetskim upravnim organom 17. 2. 1971. Oporečnost pravilnosti opisanega postopka evidentiranja sprememb pa v pravnem pogle- du močno povečuje sprememba, ki jo glede izmere novozgrajenega objekta prinaša novi veljavni zakon o graditvi objektov. V 68. členu tega zakona je določilo, po katerem morata investitor in izvajalska organizacija, ki je zgradila objekt na dan tehni- čnega pregleda,predložiti komisiji namesto geodetskega načrta s horizontalnim in višinskim prikazom lege zgrajenega objekta (stari zakon) le dokaz o prijavi novogra- dnje pri občinskem geodetskem organu, V kolikor je pojrn prijave v zakonu o graditvi objektov identičen s pojmom prijave v zakonu o zemljiškem katastru,je to priJava za spremembo v vrsti rabe, ki jo je geo- detski upravni organ dolžan rešiti v svoji pristojnosti)ne da bi stranka (investitor) pri tem trpela kakršne_koli stroške. V kolikor gre pri tem za objekt, ki ga je potre- bno evidentirati v katastru komunalnih naprav, pa bi od investitorja V!I'jetno lahko zahtevali poleg prijave še terenske podatke o izmeri, v elaboratu pa bi spremembo moral sam izvesti, zopet na lastne stroške. Iz opisanega je razvidno, da gre za velika neskladja v predpisih. Ne ve se niti, če še obstoja izdela~a geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in obj~tov za po- trebe tehničnega pregleda kot storitev geodetske službe. Ali upoštevati zakon o geodetski službi, ki to dejavnost predpisuje 1 ali zakon o graditvi objektov, ki navedeni načrt ukinja? Republiška geodetska uprava naj bi opisano zmedo čim prej odpravila. Pri tem pa naj se zaveda, da na eni strani intenzivno razmišljamo o načinih pridobitve sredstev za izvedbo programa geodetskih del, na drugi strani pa utegnemo zaradi formalnih ra- zlogov izgubiti že ustaljen vir, ki nam lahko prinese znatna sredstva,če ga dosledno koristimo~ 7, IZVAJANJE GEODETSKIH STORITEV Pristojnosti za izvajanje geodetskih stori_tev ureja Zakon o geodetski službi. Prima- rna pristojnost je dana občinskemu upravnemu organu za geodetske zadeve, ki je v okviru svoje krajevne pristojnosti dolžan izvajati storitve, če občinska skupščina ne pooblasti geodetsko ali drugo delovno organizacijo za izvajanje posamezne vrste storitev. V smislu zakona lahko občinska skupščina pooblasti za izvajanje parcelacij le geodetsko delovno organizacijo za zakoličbe stavb in objektov, izdelavo geode- -71- takih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in za izdelavo geodetskih načrtov \,ega novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda,pa tudi drugo dlovno organizacijo,če ta izpolnjuje pogoje, ki jih glede opreme in kadrov predpiše Republiška geodetska uprava. Pooblastila pa ni mogoče izdati za izvajanje prenosa stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba. Ta vrsta storitve ostaja v izključni pristojnosti geodetskega upravnega organa. Kako se v Sloveniji izvajajo geodetske storitve v smislu navedenega, je razvidno iz zbirnega poročila o organizaciji, kadrih in delu občinskih geodetskih uprav. Iz analize tega poročila, ki je bila opravljena za l. 1983,je razvidno, da so poobla- stilo za vse možne storitve izdale štiri občinske skupščine ter skupščini mest Ljubljane in Maribora. Pooblastila za opravljanje le nekaterih storitev je izdalo 15 občinskih skupščin in obalna skupnost Koper. Iz poročila je razbrati, da v neka- terih občinah izvajajo storitve geodetske in druge delovne organizacije, pri tem pa pooblastilo v poročilu ni navedeno. Storitve izvaja poleg geodetskih delovnih organizacij še 15 drugih,ki delujejo na področju komunale, urbanizma, projektiranja in gradbeništva. Iz poročila ni raz- vidno, v kakšni meri te organizacije izpolnjujejo pogoje, ki jih je v pogledu opre- me in kadrov predpisala Republiška geodetska uprava z Odredbo o splošnih pogojih za opravljanje del v zadevah geodetske službe. Od 45 geodetskih upravnih organov, kolikor jih je v Sloveniji, jih je 24 takih, ki opravljajo vse storitve na območju občin,za katere so krajevno pristojne. Zanimivo je 1 da tudi tam, kjer je bilo pooblastilo dano, geodetski upravni organi opravljajo precejšen delež storitev. Iz omenjenega poročila, ki pa ni popolno, saj manjkajo podatki o opravljenih storitvah za geod. uprave v Ljubljani in Mariboru, je ra~- vidno, da geodet.ski upravni organi opravljajo 26 % zakoličb, za katere so poobla- ščene geodetske ali druge delovne organizacije, 35 % meritev za lokacijske doku- mentacije ter 17 % meritev novozgrajenih objektov. Zaradi omenjene nepopolnosti podatkov v poročilih, ki so jih občinski upravni organi dolžni vsako leto pošiljati Republiški geodetski upravi, v prispevku ni bilo mogoče navesti količino del, ki jo predstavljajo geodetske storitve. Menim, da bi bil ta podatek nujen1 če Želimo ustrezno ovrednotiti to vrsto geodetske dejavnosti ter ji dodeliti pravo mesto pri načrtovanju bodočega razvoja geodetske stroke. 8. ZARAČUNAVANJE STROŠKOV ZA IZVAJANJE STORITEV V skladu z veljavnimi predpisi se storitve obračunavajo po dejanskih stroških. V praksi je višina stroškov, ki jo plačujejo naročniki različna. Odvisna je od tega če storitev opravlja geodetski upravni organ ali geodetska oziroma druga delovna organizacija, pa tudi geodetski upravni organi v posameznih občinah imajo različne cene. Geodetski upravni organi .zaračunavajo st:t,'oŠke po urnih cenah ali po ceniku, katerega postavke je pripravila Republiška geodetska uprava. Za urne cene ali cenik mora obstojati llog1asje oz._ odobritev občinske skupščine ali njenega izvršnega sveta, -72- kadar mu je dano pooblastilo za odločanje o cenah. Praviloma so cene za storitve, ki jih opravljajo geodetski upravni organi, znatno nižje kot so cene,po katerih storitve zaračunavajo geodetske delovne organizacije, Z namenom, da se cene za storitve, ki.jih opravljajo geodetski upravni organi poenotijo in hkrati pribli- žajo višini, ki velja za enaka dela v geodetskih delovnih organizacijah, je Republiška geodetska uprava poslala vsem občinskim geodetskim upravam cenik, ki naj bi ga po odobritvi občipske skupščine uporabljali v posamezni občini. Večina občin je cenik prevzela in s tem prešla iz obračunavanja stroškov po dejansko opravljenih urah na obračunavanje po enoti dela,ne glede na dejansko porabljen čas, Kljub temu cene v občinah niso enotne, saj so nekatere občine sprejele dru- gačne zneske za posamezne postavke v ceniku 1pa tudi valorizacija, ki jo predlaga Republiška geodetska uprava1se izvaja v različnih časovnih obdobjih, Cene,po katerih zaračunavajo storitve geodetske delovne organizacije, so pred leti tudi odobravali občinski izvršni sveti. Sedaj za to niso več pristojni in jih zato geodetske delovne organizacije formirajo samostojno. Osnova zanje so urne cene, ki jim jih odobrava Republiška geodetska uprava za dela po programu geo- detskih del, Pri zaračunavanju uporabljajo cenik, ki pa ni primerljiv s cenikom, ki ga je uprava predložila občinskim upravnim organom, Cenike so nekatere geode- tske delovne organizacije vskladile in so zato stroški približno enaki, razlike nastajajo zaradi različne višine materialnih stroškov, ki jih ne obračunavajo po enakih načelih, pa tudi zaradi različnih normativov, ki so upoštevani pri izde- lavi cenikov. Še bolj poljubno so formirane cene za storitve, ki jih opravljajo druge- negeode- tske delovne organizacije, Pregleda nad njimi geodetska služba praktično nima in tudi ne nobene zakonske pristojnosti pri odločanju o njihovi višini. Iz navedenega je razvidno, da je problematika v zvezi z zaračunavanjem geodetskih storitev zelo pestra. Vlada velika neenotnost pri zaračunavanju, ki jo občutijo koristniki obravnavanih uslug. Ti morajo za enake usluge plačati cene, ki se lahko razlikujejo tudi za več kot sto odstotkov. Rešitve opisanega stanja je predložil kolega Majcen v referatu z naslovom Zaračuna­ vanje izdajanja podatkov in opravljanja storitev geodetske službe. Brez pridržkov kaže podpreti v referatu nakazane rešitve za dosego enotnosti pri cenah za geode- tske storitve ne glede na to ali jih izvajajo geodetski upravni organi, geode- tske ali druge delovne organizacije. Pri predlogu za namensko uporabo sredstev, ki bi jih z opravljanjem storitev ustvarili geodetski upravni organi, pa je potrebna previdnost, Geodetski upravni organi bi se ob taki rešitvi utegnili preusmeriti v pridobitne dejavnosti na škodo tistih,za katere so primarno pristojni, Namesto, da bi se inštitut pooblaščanja širil, bi se -...rjetno že izdana pooblastila postopno ukinjala, 9, ZAKLJUČEK Vsebina prispevka je bila ob njegovem načrtovanju drugače zamišljena kot je sedanja: -73- Večji poudarek naj bi bil dan družbenemu in finančnemu vrednotenju geodetskih sto- ritev, ugotovljeno naj bi bilo njihovo mesto v sklopu ostalih geodetskih dejavnosti kot tudi višina sredstev, ki se ustvari z njihovim izvajanjem. Razlog, da je pri- šlo do spremembe vsebine je v tem, da se je ob pripravi prispevka pokazala vrsta problemov, ki se v praksi pojavljajo pri izvajanju geodetskih storitev kot posle- dica pomankljivih predpisov in nedorečenih strokovnih rešitev. Za vsebino, o kateri se je prvotno razmišljalo, tudi ni bilo na razpolago podatkov. Kljub različnim poickusom nismo mogli ugotoviti števila storitev, ki se v Sloveniji letno izvedejo, še manjše so možnosti za njihovo finančno vrednotenje. Menimo, da prispevek•kljub navedenemu ni mnogo izgubil na pomembnosti, saj so pro- blemi, ki jih obravnava, in ki se nanašajo na izvajanje storitev tako akutni, da terjajo takojšne rešitve, Upamo, da smo jih uspeli toliko osvetliti, da bo pri- spevek nudil pomoč pri njihovem reševanju. VIRI Zakon o geodetski službi Zakon o geodetski službi Zakon o temeljni geodetski izmeri Zakon o zemljiškem katastru Zakon o katastru komunalnih naprav Pravilnik o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor Zakon o graditvi objektov Zakon o graditvi objektov Mnenje glede obveznosti geodetskega ugotavljanja novozgrajenih objektov po raznih predpisih Poiskus analize podatkov iz zbirnega poročila o organizaciji, kadrih in delu občinskih geodetskih uprav za leto 1983 Zakon o graditvi objektov- tolmačenje Pravilnik o zakoličenje objektov - osnutek Zakoličenje objektov POVZETEK - Ur. l. SRS št. 21/70 - Ur. l. SRS št. 23/76 - Ur. l. SRS št. 16/74 - Ur. l. SRS št. 16/74 - Ur. l. SRS št. 16/74 - Ur. l. SRS št. 25/76 - Ur. l. SRS št. 18/84 - Ur. l. SRS št. 42/73 - Ur. l. SRS št. 34/84 - RGU - dopis št; 45/g-3/2-70 - G. Mlakar, GV št. 4/85 - RGU - dopis št. 010-2/8-82/ŽD - RGU, 5. 5. 1981 - RGU - dopis št. 021-9/3-86/ŽD V prispevku je podana problematika, ki se nsnaša na geodetske storitve kot jih opredeljuje zakon o geodetski službi. Izpostavljeni so problemi v zvezi z izva- janjem posamezne vrste storitve, pri čemer so posebej izpostavljene pomankljivosti v predpisih. V nadaljevanju so pojas11"ne pristojnosti za izvajanje storitev in stanje v tem pogledu v Sloveniji. V zvezi z zaračunavanjem stroškov za opra- 1 vljanje storitev je ugotovljena velika neenotnost pri cenah za storitve in potreba po njihovem poenotenju, ne oziraje se na izvajalca. f Slovenske Konjice okoli leta 1830 -75- 4 ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ČESTITAJO K 19. GEODETSKEMU DNEVU -76- GEODETSKI ZAVOD CELJE p. o. ULICA XIV. DIVIZIJE 10 Telefon: (063) 25 200, 25 919, 22 963 Tekoči račun SDK Celje št. 50700-601-11758 IZVAJAMO NASLEDNJA GEODETSKA DELA - Izvedba temeljne geodetske ,izmere - Izvedba temeljne geodetske mreže Izdelava zemljiškega katastra, zbirnega katastra komunalnih napravin katastra zgradb - Izdelava geodetske prostorske dokumentacije - Geodetska dela v zvezi s komasacijo zemljišč - Izdelava posebnih geodetskih načrtov in kart - Izvajanje parcelacij zemljišč in mejnega ugotovitvenega postopka - Zakoličba stavb in objektov - Izdelava geodetskih.načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije - Izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda - Zakoličevanje investicijskih in drugih objektov - Kartografska obdelava načrtov - Razne druge operacije in meritve -77- GEODETSKI .ZAVOD SRS Ljubljana, Šaranovičeva 12, Jugoslavija telefon: 061 /327-861 telex: 31856 YU geodet -78- rJE0DITICI Z~UOD mnFHIQFlpa PARTIZANSKA 12 PARTIZANSKA 12 - TELEFON (062) 22-751, 22-758 - TEKOČI RAČUN SDK MARIBOR 51600 601 15507 IZVAJA SLEDEČA GEODETSKA OPERATIVNA DELA: - ZAKOLIČBE INVESTICIJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV PARCELACIJE IN EKSPROPRIACIJE ZEMLJIŠČ - IZDELAVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA IN KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV - IZDELAVA GEODETSKIH PODLOG ZA POTREBE PROSTORSKEGA PLANIRANJA - KOMASACIJE IN ARONDACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ - AOP IZ PODROČJA GEODliZIJE IN PROJEKTIRANJA - DRUGA GEODETSKO TEHNIČNA DELA IN STORITVE UPORABNE GEODEZIJE -79- -80- LJUBLJANSKI GEODETSKI BIRO Ljubljana, Cankarjeva 1 /111. izvaja naslednja geodetska dela: - nove izmere in reambulacija - posnetke za izdelavo lokacijske dokumentacije - izmere za kataster komunalnih naprav - parcelacije zemljišč - zakoličbe in meritve s področja inženirske geodezije o SOCIALISTIČlllA RHPIIDLIHA SLOl/HllllJA RHPUBLIŠRll GHODHTSRll UPRlll/ll LJUBLJlll\1./l POZDRAVLJA UDELEŽENCE IN ŽELI USPEŠNO DELO NA STROKOVNEM POSVETU -81- ® orodje -82- RAZVOJNI CENTER CELJE 63000 CELJE, Ulica XIV. divizije 14 p.p. 14t, telefon 28-611 in 27-05, telex 33663 YU RCC RAZVOJNI CENTER CELJE je delovna organizacija za opravljanje celovitih projektov in posamičnih razvojno - uporabnih nalog. V RAZVOJNI CENTER se združuje 5 temeljnih organizacij združenega dela: - Planiranje, - Inženiringi, - Projektiva, - Informacijsko-računalniški center, - lnšti tut za raziskave in razvojno inženirstvo ter - Delovna skupnost skupnih del. Usposobljene so za prostorsko In urbanistično planiranje, graditeljskih in proizvodno - tehnološki inženiring, projektiranje, celoviti informacijski inženiring ter izvajanje razvojno - razlskovalnih nalog. - 1( podjetje za urejanje voda --~ 63001 celje n. aol. o. škvarč~va 4 p.p .. 144 POSLOVNI PREDMET proizvodnja gradbenega materiala .in gradbenih elementov izvajanje vseh vrst objektov vodnih in nizkih gradenj vodnogospodarska dejavnost študijsko-projektivna dejavnost proizvodnja in montaža čistilne tehnike montažna dejavnost -83- III UIIIJ ,s svojimi temeljnimi organizacijami Ceste-kanalizacija Javne naprave Plinarna Pokopališka služba Vodovod Toplotna oskrba in DSSS opravlja komunalne dejavnosti na območju občine Celje, med tem ko čiščenje kanalizacije in odvoz smeti tudi v Širši regiji. Z novo visokotlačno napravo "WOMA", ki je edina v državi, bomo Čistili med drugim tudi obloge iz vodnega kamna, Žlindre v kotlovnih in cevnih sistemih, ce·ment- nega mleka in korozijske obloge na jeklenih konstruk- cijah. -84- -85- Cestno podjetje Celje Delavci Cestnega podjetja Celje se zavedamo svojih dolžnosti do širše družbe ob izvajanju dejavnosti posebneSi!a družbenega pomena Cestno podjetje Celje je v celjski regiji prav gotovo največji načrLovalcc, gradi,telj in vzdrževalec cest .• To lahko dokažemo ·z lastnim materialnim ozadjE1m, asfaltno bazo ogromni.h kapacitet in s svojim kamnolomom, ki največji te vrste v S lov eni ji, kot tudi s strojno opremljenostjo, strokov-. nostjo ka~rov in ne nazadnje z deli, ki smo jih do sedaj več kot uspešno opravi,U,. Glede na ustalitvena prizadevanja našega gospodarstva, je tudi nam v Cestnem podjetju jasno, da sredstev za gradnjo cest še ne bo knialu na pretek, za\o večino svojih prizadevanj vlagamo v vzdrževanje · qbstoječih cest, k čemur na& zavezuje tudi zakon o cestah, ob tem pa. v prvi vrsti upoštevamo potrebe in zahteve uporabnikov teh cest, s katerimi se dogovarjamo v skupnostih za ceste, pa tudi v naše organe odločanja smo vključili predstavnike uporabnikov, Predvsem pa še vnaprej ostajata za nas dve bistveni nalogi na prvem mestu: čim ceneje in kvalitetne je vzdrževati ceste, za katere smo zadolženi in z racionalnim, hitrim in produktivnim delom zagotavljati sebi in sodelavcem socialno •varnost z doslednim plačevanjem posameznika po vloženem delu in trudu, GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA -86- IZVAJA VSA DELA INDUSTRIJSKE IN STANOVANJSKE GRADNJE TOZD GRADBENA ENOTA CELJE N. SOL o. ~ OBRTNO ZDRUŽENJE :ŽALEC K ON Us, kemijska~in usnjarska predelovalna industrija n,sol,o. 63210 SLOVENSICE KONJICE Tel. 063 - 751-212 · -87- na domaaem in tujih trgih iz svojega proizvodnega programa nudimo: - Umetna usnja KONIT,FLEXIL in SILON za čevljarsko in galanterijsko industrijo - opetnike in notranj:ke za•.čevll.jarsko industrijo - EXTREMULTUS - ploščata pogonska jermena.iz poliamidnega traku, jermena iz kromovega in ~egetabilnega usnja - KOTERM - polietilenske palice,profile 1 deske velikih dimenzij, različne strojne elemente kot so: zobnike,puše,drsne letve, sesalne obloge, centrifugalne črpalke; ventile za agresivne mectije 1 itd. - KOFIL filtre za industrijsko odpraševanje in prostorsko klimatiza- cijo - Zaščitne maske KOFIL FJ\ffi o4, KOFIL FJ\ffi KONF-LIN polnila za odeje,pohištveno in avtomobilsko industrijo,itd. - USNJE in UNSJENO KONFEKCIJO - TIPI TOP krpe za čiščenje -88- SOZD KMETIJSTVA, PREHRAMBENE INDUSTRIJE, TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA CELJE 1:: SOZD ZDRU2ENA PODJETJA STROJEGRADNJE UUBUANA o. sub. o, Proizvodnja strojev In plastičnih izdelkov, n. sol. o. 63210 SLOVENSKE KONJICE - Jugoslavija -89- SOZD Ml:'.RX CEWE DRAVINJSKI DOM • ,n 1 M P • ISO lnduatrlJa 1tlkatn'e opreme, p.o. 63210 Slovenske Konjice, Delavska c, 1D, JugoalavlJa Telefon (063) 751 422 Telox 33594 yu IMP lao Telegram IMP-IS0 Slovenske KonJlco P,p, 46 Slovenske Konjice VAŠ PRESKRBOVALEC @)nmml AGRINA 2alec TOZD TOZD TOZD TOZD TOK DS Hmezad AGRINA Veleprodaja Maloprodaja Transport Sadeks Mega Skupne službe -90- SLOVENSKE 2ELEZARNE ŽELEZARNA ~TORE r. o. PROIZVODNI PROGRAM Surovo železo: - sivo specialno in specialno za nodulacijo Toplo valjani profili: - kvalitetno in plemenito ogljikovo jeklo ter - kvalitetno in plemenito nizko legirano jeklo v okrogli, ploščati in kvadratni obliki, - specialni profili po načrtih Hladno oblikovani profili: vlečeno in brušeno jeklo v vseh kvalitetah v okrogli, ploščati in specialni izvedbi Livarski proizvodi: - ulitki iz sive litine, - ulitki iz nodularne (KGR) litine, - kontinuirano liti profili, - litoželezni valji, - jeklarske kokile, - mehanski sklopi Industrijski gorilniki: - gorilniki za vse vrste industrijskih peči COMET COMET n. c. direktor vodja komerciale računovodja (063) 1:t:;. 761-406 761-238 UMETNI BRUSI IN NEKOVINE n. sol. o. 63214 ZRECE - YUGOSLAVIA telex 33582 yu oomet Telegram: -Comet« Zreče lesn.tna N. SOL. O. LJUBLJANA TOZD LESNA INDUSTRIJA BOR LAŠKO N. SUB. O. REČICA PRI LAŠKEM -91- industrija lesnih, kovinskih in konfekcijskih p1·oizvodov ter storitvene dejavnosti v g1:adbeništvu n. sol. o. PETROVČE zavod za urbanizem velenje p. o. Titovo Velenje Trg mladosti 2 tel~oni (063) 856-321, 854~269 DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo Vek os, n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37b Delovna organizacija za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos, n.sub.o. Titovo Velenje, Koroška 37b TOZD komunalna oskrba n.sub.o. 63320 Titovo Velenje, Koroška 37b telefon: (063) 854-321 telegram: Vekos TOZD toplotna oskrba n.sub.o. 63320 Titovo Velenje, Koroška 3 a telefon: (063} 856-251, 856-380 telegram: Vekos TOZD stanovanjska oskrba n.sub.o. 63320 Tilovo Velenje, Šale§ka 19a telefon: (063) 853-281 telegram: Vekos OS skupnih služb 63320 Titovo Velenje Koroška 37b telefon: (063) 854-321 telegram: Vekos gorenje .Proizvodni programi i Gociinje Dom goepodinjeki ape.roti not:r-onja. oproma eiektronika široke. potrošnja Gorenjo Integrirani eietomi poslovna oprema • komunikaoi,jski oietemi Gorenje Proceena oprema tohnoloDko. oprema orodja otroji Gorenje Zeleni program orodja, in ~troji za intenzivnejše pridelovanje hrana na manjMb povrilinab stro3i 'in 'pripomočki ~o. urejanje _bivalnega okolja stroji in oprema zn aqdobno pri.dobivanje in hlnjonjo eleka oprema za noanopredelovo.lno in ooto.lo ~i•;iloko induotrijo . ------- -92- 10 projektivni biro velenje prešernova 3a - telefon 850-091 maloprodaja veleprodaja kmetijstvo koplas vino ;Qj~ ;aF . . {~.\'.K( 35 let ljubljanska banka splošna banka celje DEI.OVID ORGANIZACIJO SFZrAVWA.JO: - TOZD GRADNJA YEUWE - TOZD GRAIWA BEOORAD - TOZD GRADBENIK - TOZD VEMlNr - TOZD MEHANIZACIJA - TOZD ZAKWUČNA DEi,\ - TOZD KERAMIČARSTVO - DS INŽENIRINJ - DSSS DEJAVNOSTI: Vegrad TITOVO VELENJE - gradnja objektov visokih gradenj v industrializirani tehno- logiji litega betona z uporabo sodobnih kovinskih opaž,,v in z montažnimi sistemi VEM::Nr, IXl-1 101, VEI.AK - projektiranje, inženiring - investicijska dela v inozemstvu - zaključna dela - proizvodnja betonske galanterije - izdelovanje lesenih mont87..nih objektov, stavbnega pohištva in lesenih ostrešij - pridobivanje peščenih agregatov in tufa -93- zavarovalna skupnost triglav n. sol. o., LJUBLJANA OBMOČ:NA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. - 63001 Celje, ul. XIV. divizije 4 Se priporoča za sklepanje različnih oblik zavarovanj, ki nud,ij!) skleniteljem popolno GOSPODARSKO VARNOST.! Svoje usluge nudi preko sedeža delovne skupnosti v CELJU, krajevnih zastopnikov in predst~vništev: LAŠKO - tel. : 730-855; telefon: 25-511 25-530 direktor: 21-950 telex: 33621 ZST CE YU VELENJE - tel.: 856-456; ŽALEC - tel. : 711-360; ŠENTJUR PRI CELJU- tel.: 741-077; MOZIRJE-te!.: 831-030; ŠMARJE PRI ELŠAH-tel.: 821-010; SLOVENSKE KONJICE - tel.: 751-433; KOVINAR OllftTNO KOVINIKO l'ODUTJII, f', O, LIVARNA BARVNIH KOVIN, POLJEDELSKI STROJI IN KOVANO ORODJE Telefon: kom, 775,,00,4 •~·· n5-025 rae. 77~ 63205 V KONGRAD GRADBENO OBRTNO POOJET JE N.SOL.O 63210 SLOVENSKE KONJICE TOVARNIŠKA 2 T A N J E podjetje za vzdrževanje avtocest AVTOCESTA ljubljana p.o. titova 64 61000 LJUBWANA titova 64 p.o. telefon (061) 324-461 žiro račun: 50102-601·21275 VZDRŽUJE IN POBIRA CESTNINO NA VSEH AVTOCESTAH V SLOVENIJI -94- KOMUNALNO PODJETJE SLOVENSKE KONJICE TELEFON 751-800, 6321 O SLOV. KONJICE, CELJSKA 3 N delovna organizacija za pripravo sekundarnih surovin n. sol.o. 6Leklt6 c.Radi6 63210 SLO VENSKE K ON JI C E Telefon (063) 751-412 -2:iro račun 50720-601-17265 61113 IJubljana tltovac. na tel. n. c.: 340-761, 340-981 gen. dir.: 340-241 telex: 31398 telegram: dinos yu Obrtna zadruga Ma/gos Titov trg 11 63210S/ovenskeKonJice P.p.:20 Te/efon:(063) 751029, 751168 • -95- METALURšKO KEMICNA IHOllSTRUA, 8-3000 CELJE, P.P, 22, TELEGRAM: CIHKARHA CEUE, TELEX: YU 33$17 METKEM CEi 1 MODERNO JE IZ ELKROJA JE gorenje TOZD Žagarstvo . TOZD Stavbno pohištvo TOZD Iverna TOZD Energe~ika in vzdrževanje DSSS Proizvodni program: - žagan.les glin .nazarje - leseni stavbeni elementi (okna, vrata, stopnice in drugi stavpeno mizarski izdelki) - s\.ll"ove in 6plemeni tene iverne plošče - pohištveni elementi - projektiranje in inženiring pI'i opremi stanovanjskih in drugih objektov z. lesenimi stavbenimi elementi TELEFON: 751-129 TOVARNIŠKA C. 5 mizarstvo SKALA SLOVENSKE KONJICE pekarna-slaščičarna ,, (R6gla" SLO VENSKE K O N J IC E PARTIZANSKA 6 • TELEGRAM: "ROGLA" SLOV. KONJICE • TEL',: 751-1.12 • POŠTNI PREDAL 25 • TEKOCI RAC, 50720-601-17057 SDK SLOV, KONJICE -----------------------~ MIEl:OC TRGOVSKA DELOVNA ., ORGANIZACIJA nama L J U B L J A N A n.sol.o. Tornšiceva 1 - Telefon 224-511 - Teleks 31_390 - pp 49 VSAK DAN KAJ NOVEGA V NAMI ! ·EE beogradska banka temeljna banka ljubljana poslovna enota žalec 63310 žalec, kardeljeva 12 telefon: (063) n. c. 712-211 telex: 33849