Štev. 312
TRST, petek II. novembra I9IO
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
to* «fe Mdeijsb t« prcznlklti oh 5., «k ponedeljkih eh •. zjutraj.
aifif ne itif. se prodajajo po S nvč. (6 s to t.) y mnogih * srnicam ah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Sestoj n:, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele iter. po 5 nvfc. (10 stot.).
8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 CENE: Trgovinski in cbrtni oglasi po 8 »t. mm, -wviftnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po at. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka 2^*0*4) na vrata k 2. Mali oglusi po 4. stot. beseda, najemaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »i/iiuosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti", t.Twa-	P)r;?!jtvo In utofljivo v Trstu.
(Gasilo političnega društva „Kdinost" za
V odinošli
Primorsko.
j€ moć /
aa celo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesec« • K; na na-
ročbe brez dopciilane naročnine, se uprava ne ozira. ■at«iai>a aa a*4aljak« ls<u]a „IDIVOSTI" (tu*: H ••1* l*tm Kron 5'30, pol loto Krom i-60.
Vsi dopisi naj se podiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ss m sprejemajo In rokopisi se nt vračajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galattl 18 (Narodni de«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ ■	— Giorgio Galatti štev. 18. =====
Poštito-hranllnlčnl račun It 841652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJAVNE UE5TI.
Delegacije.
DUNAJ 10. Danes dopoludne je avstrijska delegacija nadaljevala razpravo o proračunu unanjih stvari. Govorili so del. Nemec, Jendrzejewicz, Kramaf.
DUNAJ 10. Ogrska delegacija je imela danes predpoludne plenarno sejo, na kateri je nadaljevala razpravo o vojnem proračunu.
Srpska skupščina.
BELIGRAD 10. Vlada je predložila da-ues skupščini avstro-ogrsko-srbsko trgovinsko pogodbo. Zakonski načrt je bil odkazan finančnemu odseku.
Stanje srbskega prestolonaslednika.
BELIGRAD 10. Prestolonaslednik je prebil noč dobro. Ne kašlja več. Najviša semperatura po noči je znašala 37*6 stopinj, zjutraj 37 stopinj, utripanje 78, dihanje 23.
Turčija.
CARIGRAD 10. Kakor se doznaje iz krogov porte, se vrši sedaj novačenje v ©zemlju Druzov.
LONDON 10. Iz Aten poročajo, da je položaj v Turčiji opasen. Primanjkljaj ne znaša 12, ampak 15 milijonov turških lir. — Reakcijonarno gibanje se čim dalje bolj širi.
SOLUN 10. V okolici Debra se je pojavila petdeset mož močna četa Ar-nautov pod vodstvom Zeisnela in Gezirja. Četa je imela ob reki Drin s četami boj, v katerem je izgubila 50 mož. Batalijon vojakov z gorskimi topovi je bil odposlan, da zasleduje četo. Drugi boj z isto četo se je vršil pri Debrezirju. Ko se je stemnilo, so pa Arnauti pobegnili. Štirje vojaki so bili težko, več pa lahko ranjenih.
Kolera.
BUDIMPEŠTA 10. Ministerstvu za notranje stvari se bili prijavljeni danes štirje sumljivi slučaji kolere, ena je oseba je unrla.
CARIGRAD 10. V Tripolisu (Afrika) je •d 30. oktobra do 2. novembra na koleri 58 oseb obolelo, 48 pa umrlo, v Basorah in okolici je od 28. oktobra do 3. novembra obolelo 112 oseb, umrlo 76, v vilajetu bag-dadskem je od 31. okt. do 6. nov. 156 obolelo, 140 pa umrlo.
RIM 10. V zadnjih 24 urah je v na-puljski pokrajini obolelo na koleri 5 oseb, umrle so tri; na Siciliji je obolela ena oseba, v pokrajini Lecce 2 osebi, ena je umrla.
Darmstadt 10. Ruska carska rodbina odputuje dne 14 t. m. z grada WoIfsgarten
v Rusijo.
Dunaj 10. Cesar je danes popoludne pod vodstvom kardinala-knezonadškofa dr. Grusche vsprejel Škofe, zbrane na škofovski konferenci.
Pariz 10 Zbornica je pričela razpravo proračunske predloge.
Iz delegacij.
Radi pretesnega prostora nismo mogli prinesti včeraj obširnega poročila o nadaljevanju debate o proračunu za mini-sterstvo zunanjih svari. Zato naj spopol-nimo danes naše včerajšnje vrstice.
Na široko zasnovan govor je imel so-cijatistični delegat in publicist dr. Renner. Govoril je proti prevelikemu vplivu dinastij na politično življenje in tudi na zunanjo politiko Avstrije. Nadalje se je pečal z znanim govorom dunajskega podžupana dr. Porzerja, ki se je na nekem shodu izrekel
PODLISTEK.
Hrepenenje
Ljubavna zgodba.
Ako bi bil Delten takrat pred štirinajstimi dnevi zahteval od nje, naj si razpusti svoje lase in se mu pokaže v svojem fantastičnem oblačilu — skozi katerega je bilo s latiti lepoto njenega mladega telesa — bi
bto storila to s tajnim čarom.....
Sedaj v sivi svetlobi tope uradne sobe jo je stresel gnjus ob misli na zakonito dovođeno radovanje take kopulacije — kakor naaiva uradni jezik združitev dveh bitij.
Ako bi se bil Delten dotaknil njene rake le malo drugače, nego po navadi, ali
za papežko državo in je imenoval okupacijo te države in Rima se strani Italije naj- ( večjo sramoto 19. stoletja za res civiliziranij svet. Že delegat Seitz je stavil v predvče- j rajšnji seji tozadevno interpelacijo na Ae-hrenthala, ki je pa nanjo odgovoril tako, kakor znajo avstrijski ministri. Dr. Renner j je včeraj izjavil, da se ne zadovoljuje z Aehrenthalovim odgovorom. V nadaljnih iz- j vajanjih se je govornik zavzemal za tro-zvezo in izjavil, da je največja nevarnost za trozvezo cesar Viljem, ki s svojim večnim govorjenjem stavlja večkrat v nevarnost evropski mir. Dr. Rennerjeve besede so bile na nekaterih mestih tako ostre, da ga je predsednik pozneje poklical na red. Kar se tiče našega razmerja do Italije, meni govornik, da ni nikakega vzroka več za napetosti med obema državama. Prej je bila glavna sporna točka Albanija; odkar so si jo zagotovili Turki, je odpadla tudi ta točka. Govorniku se zdi, da se skuša umetno vzbujati sovraštvo med Italijo in Avstrijo, o čemer dokazuje dr. Porzerjeva provokacija. Iredentizma ne smatra za resnega in pravi, da bi moral Trst postati uavadno ribiško mesto, ako bi se potegnilo državno mejo črez Kras. Trst bi s tem zgubil zaledje, od katerega živi. (To je isto, kar smo mi vedno trdili, da Trst brez zaledja ne pome-nja — niči Op. ur.) Slednjič je govornik za to, da bi se potom pogodbe ustavilo večno oboroževanje proti Italiji. Sličen predlog je stavil pred dnevi tudi delegat Masa-ryk; le veliko vprašanje je, da-li se take stvari dajo realizirati? Mi bi bili celo za splošno razoroženje, a vsi taki poskusi so bili doslej brezvspešni. V današnji družbi je to pač nemogoče.
Na to je govoril češki delegat K 1 o f a č proti avstrijski zunanji politiki, ki bi nas bila kmalu zaplela v vojno. Posledica Aeh-renthalovih „vspehov" so ogromni davki, brezposelnost in draginja, ki je delavski razred ne more več prenašati. Na to se je Klofač obširno bavil s takozvanim antimili-tarističnim procesom na Češkem in izjavil, da antimilitaristične organizacije na Češkem sploh ni. Vsako idealno stremljenje mladine, ki zastopa načelo, naj se stalno armado spremeni v ljudsko armado, se smatra že za antimilitarizem. V tem vzmislu, je sklenil govornik, bi moral biti vsak plemenit človek antimilitarist!! Nato je kritiko val prestrogo postopanje sodnih oblasti in kasacijskega sodišča, vsled česar j*a je predsednik poklical na red.
KrŠč. socialec S t u m p f je branil dr. Porzerja ter zahteval varstva za papeža in katoliško cerkev.
Sklepno besedo je imel minister zunanjih stvari Aehrenthal. Ponavljal je večinoma že znane stvari, da je naša politika, politika miru itd. Branil je dinastijo pred napadi dr. Rennerja in očital socialistom nehvaležnost napram cesarju, ki je podpisal zakon za splošno in enako vol. pravico. Skušal je braniti tudi cesarja Viljema, ki ima baje velike zasluge za mir (?). Konečno je pozval vse delegate naj glasujejo za proračun
ministerstva za vnanje stvari.
* * *
Dunaj 10. V današnji plenarni seji je dr. Kramaf povdarjal, da je nevarno, ako se smatra zvezo z Nemčijo za srčno potrebo ljudstva. Zgodovinski razvoj ne govori tolike za trdnost te zveze, kakor dokazuje doba od 1866. do78. — Del. Dobernig pravi, da bodo Nemci podpirali Aehrentha-lovo politiko, dokler se bo gibala v smeri, kakor dosedaj. (To je najboljši dokaz, daje Aehrenthalova politika škodljiva Slovanom, sicer se Nemci ne bi navduševali zanjo. Op. ur.) Nato govori o neoslavizmu, ki ima po
njegovem mnenju državi nevarne tendence. (To so stare že stokrat objavljene kvante proti novoslovanski ideji. O. ur.) Priporoča dr. Kramaru naj bi se raje brigal za češko-nemški sporazum, kakor pa se lovil za takimi fantomi. Nadalje je govornik rekel, da se Nemci nikakor ne bodo pustili odrivati od morja. Omenjal je invazijo Slovanov v južnih deželah, ki je postala nevarna tudi primorskim Italijanom (Kaj pa nemške banke? Op. ur.) Skrajni čas bi bil da bi Italijani uvideli kje naj si poiščejo narodne zaveznice. (Ali so jih iskali morda doslej pri Slovanih? Op. ur.)
Senzacllonelno razkritja d aferi Frledjung.
Posl. Masaryk je razkril v seji delegacije minulega torka stvari, ki se zde naravnost neverjetne. Dr. Masaryk je namreč trdil, da je tajnik avstrijskega poslaništva v Belemgradu pl. Svietochowski najel časnikarja Vašića kakor učitelja srbskega jezika svojih otrok. Tega so potem pregovorili, da je falsificiral dokumente „Slovanskega juga* in „Narodne obrane". Dokumenti so bili tudi fotografirani v stanovanju pisarniškega svetnika poslaništva Diefenbacha. Grof Forgach je obljubil Vašiću lepo karijero. Masaryk se je podal v Beligrad ter se prepričal, da je vse resnično.
Grof Aehrenthal je odgovoril na te težke Masarykove obtožbe jako klaverno. — „Zeit" zahteva, da se spravi celo to zadevo v luč, dočim je v Belemgradu zavladalo velikansko razburjenje. Vašič se je prijavil takoj sam na policiji in priznal, da je vse resnično!
Uradna izjava srbske vlade o Masarykovem govoru.
BELIGRAD 10. Vladni list „Samouprava- je priobčil sledeči komunike: Govor, ki ga je člen avstrijske delegacije dr. Masaryk imel pred dveiri dnevi, je provzro-čil zelo veliko razburjenje v enem delu srbske javnosti. Vsebina govora zanima tudi nas zelo. — Mi smo pa mnenja, da je za hladno in objektivno presojanje vse stvari potrebno čuti tudi nasprotno stran in nje pojasnila. Mi smo torej mnenja, da je v zasledovanju istega cilja tudi pri ostalih organih naše javnosti potrebno, da smo v sodbah previdni, dokler se ni stvar razvila v vsej svoji popolnosti. Se le potem bodo mogle slediti prave sodbe in stvarne razprave. Prav tako smatramo idejo velikega shoda, ki ga ob tej priliki predlaga neki beligrajski list, da ni tega smatrati resno. Z ozirom na važnost in korektnost odnošajev do sosedne monarhije, ter z ozirom na škodo, ki utegne nastati iz vsake naglice ali iz brezmernosti v postopanju z mednarodnimi odnošaji nasproti sosedom, apelirano na previdnost in patrijotizem srbskih sodržavljanov ter jih poživljamo, naj ne slede momentanim dispozicijam neodgovornih urednikov posameznih listov, ki nimajo niti možnost, da bi poznali razmere, niti pravico, da bi urejevali naše javno življenje po svojih osebnih mnenjih. Razpravljanje vprašanja, katerega se je dotaknil gospod Masaryk, bi se, v kolikor bi bil kak povod zato, rešilo le med obema odgovornima vladama sosednih dežel, ki sta prežeti najboljših intencij, da bi se razmere med obema državama prijateljski razvile in da bosta vse storili, da dobe ta prizadevanje vidnega izraza.__
Sporazum med Čehi In Nemci.
i.
(M.) Ali bo, ali ne bo? To je zdaj vprašanje. In zopet ima ta poskus zbližanja
ko bi jo bil pogledal le malo mehkeje nego doslej, bi bila vstanu zbežati kakor otrok in se skrivati v kakem kotu tako dolgo, da bi pozabila na plešastega uradnika, smrdečega po cigarah in alkoholu, na ono zadu-hlo uradno sobo, na obe priči in sploh na ves ta zoprni aparat, predpisani od zakonitega zvodstva.
Toda Delten pokazal z nobeno besedo, z nobenim pogledom, da si skuša prisvajati kako novo pravico.
Da, Iduni se je celo zdelo, da so njegove misli vse drugje; tako brezbrižno je stal tu, kakor da se njega vse to prav nič ne tiče.
In zopet se je čutila razžaljeno, samo na drug način, nego prej — in ko sta zapuščala poŠto, je hotela konštatirati njuno novo razmerje ter je nalašč vprašala še enkrat:
„Mar nisva sedaj oba eno ?"
Z nenavadnim, na tihem dobro prev-darjenim smehljajem jej je odgovoril Delten na te besede.
Potem so vzeli elegantno kočijo s štirimi sedeži in se odpeljali v eno najfinejših restavracij, kjer je dal Delten rezervirati sobo.
Okrogla miza, ki se je nahajala v sobi, je bila okrašena s cvetjem in tudi na Iduni-nem krožniku so ležale dehteče rože z dolgimi čepki.
„To pa to, kaj takega mi zelo ugaja :" je dejal Rjavč in slačil pri tem svoje pšenično rmene večkrat oprane rokavice, ki so mu bile bržkone v nadlego.
„Vsakemu človeku je dodeljena v življenju vsaj ena ura radosti in lepote," je pripomnil Črne z grobnim glasom.
„Samo eno, za vse dolgo življenje, samo eno uro M? je vprašala Iduna.
V svoji gospodinjski zavesti je zasela Iduna svoj prostor. Bila je zopet rožnato razpoložena ukljub tem nenavadnim gostom. Veselila jo je na tihem Deltenova ideja, daj je zbral ravno ta dva originala kakor po- j ročni priči.
„Hotel bi, da imam sedaj inštrumeat,
Nemcev in Čehov doleteti jednaka usoda kakor že neštevilo prejšnjih, jednakih poskusov. Je pa tudi razumljivo, da je ta porod — če sploh pride do njega — težaven. Saj nasprotje med Čehi in Nemci ne datira od par let sem. Zgodovina pravi, da je že češki kralj Spitignjev II. pred devetsto leti svojo lastno mater-vdovo, Nemko po rodu, ki pa je tudi kakor kraljica češka nemško Čutila, poslal nazaj v njeno nemško domovino. Ko so Čehi izgubili svojo nacijonalno dinastijo — pravzaprav pa po smrti slavnega kralja Jurija s Podjebrad — in so prišli pod nemško dinastijo, začelo je tudi s pravicami in slavo češkega jezika iti navzdol. In to propadanje je doseglo najnižjo točko ob žalostni bitki na Beli Gori pri Pragi I. 1620. Zmaga Nemcev nad Čehi se je zdela popolna, — Čehe se je splošno smatralo kakor totalno vničene. Ali prišla je francoska revolucija in za njo avstrijska l. 1848, ki sta češki narod probudili. In sledila je ustava, ki je Čehom omogočila svoboden razvoj. In danes vidimo zopet oba naroda, tekmujoča za prvenstvo. V zgodovini vidimo valovenje: Čehi, prvotno samostojni gospodarji, tvoreči najuglednejše srednjeevropsko kraljestvo, so propadali polagoma, dokler niso popolnoma podlegli Nemcem. Na to so se Čehi zopet dvigali, rastli in dorastli svojim nasprotnikom. Na-sprotstvo in medsebojna mržnja je obojim prešla že tako v kost in kožo, da bo pač potreba več, nego par paragrafov, ki naj vspostavijo mir in jednakost...
Gre za sporazum med dvema kulturno in gospodarsko jakima in jednako močnima narodoma, katerih jeden ima premoč in oporo v deželi sami in njenem središču, v Pragi, drugi v državi in njenem središču, na Dunaju. Pred stoletji, ko je odločevala surova moč, je bila še možna zmaga enega nad drugim; danes, ko soodloča kulturno in gospodarsko stanje, pa to ni več možno. Zakon narave pa je, da hoče vsaki močni in jaki razširiti svoj delokrog, seveda na škodo slabejšega. V tem slučaju pa to, kakor rečeno, ne gre, ker tu ne more biti govora o slabejšem in močnejšem.
Če se hoče torej priti do miru, je za to ena edina pot preko — kompromisaI Pri tem kompromisu se ima natančno in jasno določiti pravice in dolžnosti vsakega izmed obeh kontrahentov. „Do tu, in ne dalje!" Tako bi potem rekal kompromis vsakemu. Ta parola pa se vpira toliko češkemu državnopravnemu stališču, kolikor nemški grabežljivosti. Ta dva momenta pa sta, ki tvorita podlago pri zastopnikih obeh narodov. Če k temu še vpoštevamp med-sebojnojno osebno mržnjo pripadnikov obek jezikov, nam bo jasno, zakaj je ta kamen tako velik, da jih je ob njem že toliko iz-podletelo, zakaj je ta kamen tako trd, da ga ni možno zdrobiti.
In moje mnenje je, da tudi, če bi ga štrli, odstraniti ga ne morejo. In mesto velikega kamena ostaja obilen grušč, na katerem si strže podplate še marsikdo. Kompromis se utegne skleniti, miru pa na Češkem še ne bo zlepa. Kdor se hoče prepričati o tem, naj samo čita češko in nemško časopisje, izhajajoče na Češkem. Predvsem so poučni članki radikalnih Nemcev severo-čeških. — Pametneji elementi so tudi že uvideli to. In „Narodni Listy" sami so pisali teh dni, da tudi po eventuelnem spo-razumljenju v deželi ne pride še do epohe, v kateri bi se češko kraljestvo takoj spremenilo v raj; vendar upa ta list, da morda pride do epohe, v kateri bi se vsaj mordm mogli približati pragu raja. Kakor vidimo torej, si trezneji elementi ne obetajo preveč od event. sporazuma. To potrjajo tudi silo-
ki bi bil vreden poveličevati to vzvišene minuto..."
„Vi ste virtuoz, gospod..."
„Rjavč je moje ime.. Da jaz sem violinist. Vi me niste še nikoli slišali! ? — Toda jaz znam igrati...! Kaj ne doktor, igrati, kakor ne zna nihče izmed vseh naših slavljencev. Odkar je umrl Paganini, ni še nihče igral tako, kakor jaz, — nihče 1... ▼ nočeh, -ko je vse tiho okoli mene, tedaj igram... nikak zvok, noben dih ne sme motiti nebeških akordov... In kadar tako igram, iščem vijolino, edino vijolino s katero bi mogel reproducirati te melodije, a je ae najdem... nikoli...
„Vaša vijolina..."
,Moja vijolina? Ljuba gospa, mojo vijolino ni naredila človeška roka... Samo v ušesih jo imam, svojo vijolino... v duši moji je in toži in vriska..."
Iduni so se večale oči vedno bolj; skoro v strahu se je ozrla na Deltena, a on je ravno nekaj naročeval zmedenemu natakarja.	(Pride 5e.)
Stran II
»EDINOST« St. $12.
V Trstu, dne 11. aovembra 1910-
viti gavori na nemških shodih, ki se obdr-
žavajo tu v Pragi.
Časopisi so pisali že pred 14 dnevi, da je sporazum že popolen. Toda pot do popolnega sporazuma je še precej dolga Pojavile so se namreč pri pogajanjih „ne-predvidjene" težkoče. In uvodnik „Narodnih Listov" pred 10 dnevi je pričel z besedami: A nebude dohody — torej nič sporazuma! No sedaj je upanje na vspeh morda nekoliko boljši. Kdor ne zasleduje prav pazljivo vsega tega „sporazumljenja", se mu že zdi vendarle nekoliko predolga. Zares se dolgo vleče. Kje pa tiči vzrok ? Zakaj se je na-krat začel rušiti prej mirni razvoj pogajanj ki se je že tako lepo bližal svojemu koncu ?
Dnevne novice.
Rusija proti germanizaciji. Iz Petro-grada: Miaisterski predsednik Stolipin je predložil ruski dumi zakonski načrt, s kateri* se zelo omejujejo pravice Nemcev Rusiji. Ta zakon je naperjen izključno proti nemškim kolonistom. Minister je izjavil, da mora biti ruska politika čisto narodna ter se mora Rusija izlasti ob mejah zavarovati proti tujim elementom. — Novi zakon one-roogočuje inozemcem jemati v Rusiji zemljo v zakup.
Shod madjarskih katolikov. Madjar-ski katoliki pripravljajo velik splošni shod vseh katolikov. — V to svrho je sklical primas Vaszary vse madjarske škofe na konferenco za 12. t. m. Konferenca se bo bavila z vsemi vprašanji madjarskih katolikov.
Moaarkičae zarote na Portugalskem Madridski listi poročajo iz Lizbone, da je Mo tamkaj aretiranih 5 generalov, 17 štab-
in mnogo viših častnikov, ki so osumljeni, da so skovali zaroto proti republikanski vladi na Portugalskem. Aretovali bodo baje še mnogo drugih oseb.
Domače vesti.
Vlada za trgovsko - obrtno zadrugo.
—	Pod tem naslovom prinaša „Slovenec* •4 §. tek. mes. iz Gorice sledečo brzojavko :
„Gorica 9. Vlada je rešila goriške liberalce gospodarskega poloma, poso-divši en miljon kron po dva odstotka pred konkurzom stoječi „Trg. obrtni zadrugi".
Par pripomb, če je ta vest resnična! Ali je „Slovenec44 pozabil, da je tudi neko gospodarsko organizacijo na Koroškem do-letel katastrofalen polom? In če pribiti država — kakor se sploh zahteva od nje
—	tej organizaciji na pomoč, ali bo tudi „Slovenec" priobčeval zbodljive brzojavke? In vendar je tu nekaj, velikih razlik: Za reŽitev organizacije na Koroškem bo treba nekaj več miljonov, kakor za trgovsko-obrtno zadrugo; ta poslednja je prišla v stisko, ker jo je potegnilo za seboj neko drugo podjetje, dočim so se pri organizaciji na Koroškem sami godile defravdacije in sleparije, in tretjič; je ona gospodarska organizacija na Koroškem nemška, dočim je Trg. obrtna zadruga v Gorici slovenska in se torej dotika slovenske kože. — Prinaša li „Slovenec" raje nemškim organizacijam miljone, nego slovenskim ?
Sicer pa ni res, kakor pravi „Slovenec", da je „Trg. obrtna zadruga" pred konkurzom, marveč je bila le v hipni zadregi radi „Mizarske zadruge" in morda tudi radi sedanje splošne denarne krize.
Pri sv. Jakoba priredi pol. društvo „Edinost-*, dogovorno s svojim tamošnjem odsekom, prihodnji teden, od ponedeljka 14. t. m., naprej večerni tečaj v svrho pouka o ljudskem štetju. Jutri prinesemo podrobneje naznanilo: Za danes le to, da naj se vsi oni, ki se zanimajo za ljudsko [Štetje in so pripravljeni pomagati, da se ta čin izvrši gladko, pravilno ia za našo narodnost pravično, prav gotovo udeležijo napovedanega tečaja.
Ne zanašati se na to, da je ljudsko štetje še-le 31. dec. t I. in da je lahko izpolniti par razpredelkov naznanilne pole!
—	Ljudsko štetje je pred durmi. Zavest o ntšik pravicah in dolžnostih o tej priložnosti pa se v širokih masah še ni vzbudila. Na delo torej I
Tečaj za ljudsko štetje, ki ga je naše politično društvo priredilo minoli teden v dvorani „Trž. podp. in bralnega društva" v uL Stadion 19, je vsem onim, ki so ga obiska vali dokazal, kako koristno in potrebno je, da se tržaški Slovenci, in sicer ne samo v splošnosti, ampak vsi posamični pripravljajo na bližajoče se ljudsko štetje, posebno pa oni, ki hočejo tudi drugim pomagati pri tem važnem činu. Tiskano poročilo, ki bo priloženo pojedinim naznanilnicam, je preobširno in tudi prezamotano, da bi se utegnil, oziroma mogel vsakdo iz njega poučiti. Vrhu tega je sicer precej pouka v njem o tem, kako je izpolnjevati pojedine razpre-delke, ni pa povedano, kako se ubraniti raznih mahinacij, katerih se lotijo naši narodni nasprotniki gotovo tudi to pot, da dosežejo kolikor možno neresničen, za njihove Šovinistične težnje ugoden uspeh. — Kdo ima naznanilnico izpolnjevati, kdo jo podpisati, kako prisiliti hišnega gospodarja, d* izreči naznanilnico v svrho izpolnjevanja, itd., to so razni prašanja, o katerih bi bilo
prepozno iskati pouka še-le v trenotku, ke se ima Še izvršiti ljudsko popisovanje.
Zato se vsem, ki se zanimajo za ta prevažni akt, ponovno toplo priporoča, da se gotovo udeleže enega ali drugega tečaja o ljudskem štetju, ki jih priredi naše politično društvo v prihodnjih tednih v mestu in okolici.
Entant terrible. Deželni poslanec dr. Mrach se je razvil v pravega enfant terrible
Danes bo prva ura češčine in sicer od 7.30—8.30 ure zvečer. Češki kurz, bo odslej na željo p. n. učencev ob sredah in petkih, vsakokrat od 7*30—8 30. — Znanje češkega jezika postaja za nas primorske Slovence vedno veče važnosti, ker prihajamo čimdalje bolj v dotiko s Čehi; za nas Tr-žačane je pa še posebno koristna češčina, saj je v tržaški „Čitalnici" „Češka beseda". Ne glede na to, je češka literatura jako bo-
italijanske večine mestnega sveta, oziroma g^ta in češke knjige ceno ^ tako, da si jih deželnega zbora. Ko se nikdo noče oglasiti, * ' ker se noče blamirati, se oglaša on in se — blamira. Tako se je blamiral nedavno, v deželnem zboru, ko je trdil samosvestno, da je zahteva tržaških Slovencev po ljudski Šoli že sodnim pravorekom odbita in ko mu
lahko vsak z lahkoto preskrbi in vživa sadove češke literature.
Nocoj je tudi pouk v ruščini in večer za začetnike od 7—8 ure.
Vabimo in poživljamo še enkrat vse
___ _ one, ki so že vpisani, pa tudi one, ki se
je dr. Rybšf potisnil to trditev nazaj v grio žeIe vpisati, da pridejo prav gotovo ob na-s konstatacijo, da upravno sodišče niti raz- i značemh urah v šolo na Acquedottu št. 22, sojalo ni še meritorno, marveč, da je odre- j M nadstropje. Vpiše se za vsak kurz lahko dilo nova poizvedovanja. Istotako je imel vsak večer (razven sobote) od 7—8 ure v mož tudi predsinočnjim kaj nesrečen dan in! Cir.-Met. šoli na Acquedottu. mu je za to „Lavoratore" poklonil nastopno Nekoliko na adreso redarstva. — fotografijo gospoda — Mracha : „Povodom V številki od minole nedelje smo priobčili šolskih proračunov je slovenska manjšina poročilo o kazenski razpravi proti nekemu ponovila navaden protest proti občinsko- Josipu Kodriču, ki je bil tožen radi javnega deželni upravi, ki odreka elementarne šole nasilstva po § 81. k. z. in žaljenja oseb,
otrokom slovenske narodnosti v mestu. Tedaj je odvetnik Mrach, vsikdar pripravljen zatajiti svoje lastno pokoljenje, začel protestirati proti temu protestu. Ali tako mizerno, jecljaje, v protislovju sam s seboj, oporekajoč si kakor mal otrok, in na laž postavljen od nasprotne strani (kakor tedaj, ko je trdil, da je to vprašanje sodno rešeno proti Slovencem), da se je naravnost smilil! — Naj so nacionalistične praske tudi nepomembne, prazne in neplodne, bilo bi vendar potrebno, da bi se jih vsaj odvetnik Mrach od svoje strani izogibal, ker ni kos temu in ker nudi tudi najbolj nepristranskim opazovalcem, — kakorŠnji smo mi — prizor, ki žali estetični smisel. — On je res rimski legijonar" prenovega kova, kakor mu je bilo rečeno (od dr.a Wilfana) onega večera".
Lekcija je sicer huda in opravičena, ne verjamemo pa, da bi g. Mracha kurirala. O prvi priliki se bo zopet — blamiral.
Martinov večer tržaškega „Sokola" se bo vršil jutri v soboto zvečer ob 8.30 uri v vel. dvorani „Nar. doma". Večino vsporeda izpolni vojaška godba c. k. 97. ješp. ki bo igrala večinoma komade iz raznih operet. — Poleg tega nastopi režišer slov. gled. g. Dragutinovic v raznih šaljivih prirorih, da bo imelo občinstvo dovolj neprisiljene zabave. Seveda ne izostane „Martinova gos", ki je že na potu v Trst. po dovršenem vsporedu se bo vršil ples „Sokolovi" dvorani. — Vstopnina znaša za člane in dijake po 50 stot. za nečlane 1 K.
Vstop na ta družinski večer, za katerega se ni razpošiljalo posebnih vabil, ima vsak član in prijatelj društva in pa Sokolstva sploh. Na zdar!
Akademična društva v Gradcu, na Dunaju in v Pragi opozarjamo vnovič, da nam njihova društvena obvestila skoro vedno prihajajo tako zakašnjeno, da priob-čenje ne bi imelo več smisla.
Nabiralcem darov po deželi: Dan na dan nam prihajajo — z zahtevo, da bi priobčili — od raznih krajev z dežele izkazi darov v razne narodne ali dobrodelne svrhe. To se množi tako, da nas take zahteve spravljajo v največo zadrego. Če ne ariobčimo, je zamera pri dopoŠiljateljih teh izkazov in baje tudi pri darovalcih ; če pa >riobčujemo vse to, se jezi ogromna večina čitateljev, češ: kdo bo čital same društvene vesti in darove ! List je — tako zabavljajo — dolgočasen. Krivdo na tem pa zvračajo seveda na uredništvo in ne na one, ki se svojimi zahtevami spravljajo uredništvo v zadrego.
Vspričo te kalamitete smo se odločili za pravilo: darila, ki prihajajo direktno tržaškim zavodom in ustanovam bomo — radi kontrole — priobčevali kakor doslej. Vse druge pa le sumarično: koliko je darovala kaka družba, koliko je dal kak nabiralnik itd. Zamera gori, zamera doli, mi ne moremo drugače, ako hočemo, da bo naš ist vsaj po možnosti zadoščal mnogovrstnim zahtevam, ki se mu stavljajo.
Gibanje tramvajskih uslužbencev. — Tramvajska družba je poslala nekaterim tukajšnjim listom izjavo, da je ugodila večini zahtev uslužbencev in da imajo tramvajski uslužbenci v Gradcu in Milanu, kjer Smrt strojevodje tik pred vhodom občinstvo ne daje nikakih napitnin, še manje vlaka, losip Markovič, stanujoč v ulici E. plače, nego oni v Trstu. Uslužbenci odgo-' d' Amicis št. 5, strojevodja državne želez-varjajo na to, da družba ravno glavnim niče, je moral včeraj okolo 6. ure odpeljati njihovim zahtevam glede starostnega zava- i stroj iz kurilnice pri sv. Andreju na prometni rovanja in definitivnega nameščenja noče kolodvor. Ko je ravnokar hotel stopiti na ugoditi. Glede napitnine, na katere se stroj, ga je popadla slabost, zgrudil se je družba sklicuje, pravijo uslužbenci, da so na tla tik lokomotive in. v par trenotkih je iste glasom pogodbe med družbo in občino bil že mrtev. Takoj poklicani zdravnik je sploh prepovedane. Napitnine morajo usluž- mogel konstatirati le smrt, nastalo vsled benci sprejemati, ker bi sicer ne mogli srčne kapi. Vsled tega je imel dotični to-živeti. Že radi svojega ugleda da bi bila vorni vlak nekaj zamude, ker je moral družba storila pametneje, ko bi bila o prevzeti službo drugi strojevodja, ki ni bil napitninah molčala.	takoj pri roki. — Truplo so prenesli na
Tramvajski uslužbenci v Milanu imajo:1 dom. — vozniki od 127 do 154 lir in sprevodniki Poskus samomora v zaporu. Pred-od 117 do 148 lir. Trditev družbe je torej včerajšnjem zvečer je bil radi izgredov na tudi v tem neresnična.	javni cesti aretiran 36-letni dninar Simon
Ruski kružok je pričel v tem tednu Modic, stanujoč v ul. Conti St 4. Zaprli so svoje delovanje. V torek je imel ruski prvi ga začasno v celico policijskega ravnatelj-kurz svojo prvo uro, v sredo drugi (kon- stva. Ob 2. uri popoludne je redar pokukal verzacijskO, sinoči pa slovenski in hr- skozi lino na vratih celice in zapazil, da se vatsU.	je Modic obesil na vratih s trakom čevljev.
nahajajočih se v službi, storjenega proti redarjema, ki sta ga hotela aretirati.
Jeden redarjev, zaslišan kakor priča, je sam priznal, da je prišel Kodrič k njemu z nekim papirjem v roki in ga vprašal, da-li zna italijanski, a on, redar, ki pozna toženca kakor nasilnega človeka, da ga je odpodil, na kar da je Kodrič izrekel žaljenje, radi katerega je bil tožen. Glasom naših informacij pa je bila stvar taka, da je Kodrič vprašal redaija, kaj da vsebuje vročena mu italijanska pozivnica ? Redar pa da mu je odgovoril osorno, da ne zna italijanski. To pa da je razsrdilo Kodriča, da je izreke! ono žaljenje, vsled česar da so ga aretirati.
Redar je na razpravi oporekal tej napo-vedbi, priznal pa je vendar, da ga je Kodrič vprašal, da-li zna italijanski, a on da ga je zapodil.
To priznanje redarjevo nam je v povod, da smo napisali teh-le par pripomb.
Dovoljujemo si izreči svoje dvome na tem, da bi bil Kodrič zakrivil ono žaljenje osebe, ki je vršila svojo službo, torej prestopek po § 312, če bi mu bil redar na vprašanje: „da-li zna italijanski ?" — uljudno odgovoril, da zna —, kakor je to dokazal na razpravi, kjer je govoril italijanski — in mu potem povedal na kratko, kaj je pisano na oni v italijanskem jeziki* sestavljeni pozivnici!
Dovoljujemo si tudi vprašanje : mislite-lir da bi se bil Kodrič obrnil na redarja Klobasa, da mu pove, kaj je pisano na oni pozivnici, ko bi bila ista sestavljena na slovenskem jeziku? Vsaki pameten človek bo na obe vprašanji odgovarjal: Ne! — Ne, če Kodrič ne bi bil dobil italijanske, marveč slovensko pozivnico, bi se ne bil obrnil na Klobasa. A če bi bil Klobas — ko se je že Kodrič moral obrniti na-nj — odgovoril uljudno in Kodriču pojasnil, za kar ga je prosil, bi Kodrič morda ne bil zakrivil ne prestopka, ne zločina, radi katerih je bil obsojen na dva meseca težke ječe.
In vrhu vsega tega je odvetniška zbornica določila Kodriču branitelja, ki ni umel toženca in ki niti ni vedel, kako se je razvil ves dogodek.
Taki dogodki gotovo ne povišujejo ugleda redarstva pred ljudstvom in tudi ne zaupanja v justico.
C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavne vesti je vojna ladija „Janus" dospela predvčeraj v Galac. Na ladiji vse zdravo.
Koledar in vreme. — Danes: Martin, škof. — Jutri: Martin pap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -t- 12° Cels. — Vreme včeraj: dež z vetrom.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno in deževno. Hladni vetrovi. V začetku slabo, potem bolje.
Tržaška mala kronika.
Velik požar je včeraj ob 4 in pop. vpepelil mirodilnico g. Antona Jellersitz na vogalu ulic Acquedotto in Dom. Rossetti. Obširneje poročilo objavimo radi primanj-kanja prostora jutri.
Šel je takoj v celico, prerezal vrv in ga rešil.
Naši ljubi sosedje. — Mornar Marij Corsali, iz Milana, je včeraj popival v gostilni „Al Cacciatore" v ul. Venezian. Ko je „čeden" gost poskusil vkrasti raco, je gospodinja poklicala redarja, katerega je pa regnikolo sprejel s klofutami. Tudi na poti na policijo se je vedel jako nasilno.
Naše gledališče.
V	nedeljo ob 4. uri popoludne bom« videli eno najlepših burk, kar jih je bil« u-prizorjenih na našem odru,
„UGRABLJENE SABINKE",
ki so dosegle pri nas in povsod drugod najlepši vspeh. — Na to predstavo opozarjamo posebno naše okoličane in tiste, ki ne morejo priti zvečer ob 8. uri, ko pride preke našega odra znameniti
„RDEČI TALAR". (La robe rougefc
Ta lepa igra uživa velik svetovni sla-ves; kjerkoli so jo vprizorili, je dosegi« fe-nomenalen vspeh, sosebno sodnijski in odvetniški krogi se zanimajo za to igro, ker je res mikavno, kako je pisatelj obdelal to res lepo snov iz njihovih krogov. — Tudi mi opozarjamo naše odvetniške in sodnijske ter vse pravniške kroge nato nedeljsko večerno predstavo.
Vstopnice je dobiti pri vratarici Nar. doma.
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. Sinoči se je z velikim uspehom ponovila v četrtič Smaregliova opera: „Nozze istriane" (Istrska svatba). — Danes odmor. — Jutri v sa-boto zadnjič „Istrska svatba".
EDEN. Varijetetna predstava.
Društvene vesti.
Zabavni večer pevskega drufitva „Trst" se bo vršil v nedeljo dne 13. t. m. v prostorih „Gospodarskega društva" (vd. Bole). Med pevskimi točkami bo sviral popolni tamburaški zbor. Začetek ob 5. pop. Vstop prost.	*
Gg. pevcem se naznanja, da odpade današnja pevska vaja vsled predavanja v NDO in da se bo vršila jutri ob 8. ari. V nedeljo ob 3. pop. zbirališče v NDO.
Pevski zbor „Glasbene Matice* v Trstu. Danes zvečer ob 8. vaja za moški' zbor.	Pevovodja.
Tržaško podporno in bralno društvc vabi gg. odbornike in njih namestnike k redni seji danes v petek ob navadni ari zvečer.
Nar. del. organizacija.
Danes zvečer ob 8. uri prično redna predavanja v društvenih prostorih (ulica Lavatoio 1, I.)
Predaval bo dr. V Kisovec: „O delavskih napravah v nekaterih kulturnih državah"*. Želeti je, da bi se delavstvo vdeleže-valo predavanj kolikor možno polnoŠtevilno ter tudi sprožalo pogovore o posamičnih vprašanjih, važnih posebno za tržaške razmere.
Krajevna skupina „Sv. Marko sv, Andrej". Občni zbor te skupine se ni vršil minolo soboto radi nezadostnega števila členov. — Vi šil se bo pa prihodnjo soboto dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO pri sv. Jakobu z istim dnevnim redom, kakor je bilo prvotno določeno. — (NB. V slučaju, da ne pride ob določeni uri zadostno število članov se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu > navzočih.	Odbor krajevne skupine
sv. Marko sv. Andrej.
Književnost in umetnost
Kipar Ivan Zajec v Trstu. — Znani
slovenski kipar g. Ivan Zajec, stvaritelj Prešernovega spomenika v Ljubljani, biva že mesec dni pri sv. Ivanu, kjer, odtegnjen javnosti, pridno dela na umotvoru, ki bo v čast slovenski kiparski umetnosti.
V	skromnem atelierju, pripravljenem za sHo v stranskem poslopju nekdanje sveto-ivanske domobranske vojašnice, modelira umetnik Zajec, priden ko mravlja, že skoraj mesec dni relief „Vstajenje", nameajen za Majdičev mavzolej v Kranju. Te dai je bil ilnati model že dovršen in sedaj se izgo-tavlja sadrov posnetek, ki bo dovršen koncem tega tedna. Punktiranje reliefa v karar-ski mramor se bo pa izvajalo v Ljubljani.
Reliefova plošča, visoka okolo 2 m in pol in široka 1*20 m, ima pravokotno obliko ; le od zgoraj se zaobroblja v polukrogu. Šestero v basreliefu izvedenih figur karakterizira idejo umotvora. Da-si je ideja „Vstajenja" oživotvorila že toliko umotvorov, da je nevarno pasti v šablono, in da-si so bile iz lahko umevnih razlogov umetnikovi fantaziji postavljene neke meje, treba priznati, da ima Zajčevo delo na sebi pečat umetniške individualnosti svojega stvaritelja.
Vstajenja dan je ; mrtvi se zbujaja, se izrivajo iz grobov in dvigajo navzgor, nasproti iz višine prisevajoči nebeški luči, ki čim dalje vliva življenja v njih trupla. Najvišja podoba — ženski akt — se je že popolnoma povrnila k življenju; na. njenem telesu ni več nikakih znakov groba; vsta-
▼ Trsta, 11. moTembra 1910.
„EDINOST" It. 312.
Stran III
jeaje se je pri njej že dovršilo in z izrazom rajske blaženosti v licu plava svobodno aavzgor v eterične višave. Nje se oklepa nižje postavljena podoba — drugi ženski akt, najlepši iz vse grupe. Tudi njeno truplo je že popolnoma prešinjeno z življenjem, ali od mrtvih vstala, ne zaveda se še popolnoma in nebeška luč jo mami, da mora obrniti stran svoj obraz. Moški akt ob njeni levi strani se je ravnokar dvignil ven iz groba. — Njegove noge nosijo še znak grobne mdre: mehanično, nezavestno gre oživljajoči luči nasproti. Njegov pogled je še obrnjen navzdol v hladni grob in nudi roko svojemu bližnjemu — moškemu truplu s kadaveričnimi potezami, molečemu na pol izmed grobnega skalovja —, ki se je komaj prebudilo iz grobnega spanja in se preriva ven iz groba. Zlasti prve tri postave tvorijo krasno skupino; plapolajoči pajčolan, ki ovija to trojico, nazorno predstavlja njen nebohod. Nekoliko osamljeno od te skupine, na desni strani, plava navzgor, že rešena grobnih spon, druga popolna moška figura z izrazom neizmerne tolažbe in vere v licu. Pad njo se skoraj obupno in z naporom vseh sil dviga moško truplo iz groba. Napetost mišic, izraz obupnega napora v po-lumrtvaškem licu — vse ozadje je tako, da se to-le figuro lahko kvalificira brez drugega kakor najlepšo umetniško kreacijo vsega reliefa. Vtis, ki ga napravlja relief na gledalca, je res mogočen in bo seveda še večji/kadar bo relief izgotovljen v karar-skem mramorju.
G. Zajca so obiskali v njegovem atelierju tudi nekateri italijanski umetniki in ljubitelji umetnosti, (n. pr. komisija tukajšnje c. kr. obrtne šole), ki so bili polni hvale za slovenskega umetnika.
G. Jerkič je model že fotografiral in so vneada fotografije že gotove.
G. Zajec namerava ostati sedaj stalno v Trstu tn tu urediti svoj atelier. Seveda bo izgotavijanje mramornega reliefa zahtevalo Je poldrugi mesec njegovo prisotnost v Ljubljani, na kar se g. Zajec zopet povrne v Trst k nadaljnemu delu.
R. H.
Ctbia Kristan: Samosvoj, Drama v petifc dejanjih. Ljubljana 1910. Založil L. Schwentner. Cena broš. 2 K. — Znani slovenski pisatelj in dramatik, čegar dela so se že z uspehom igrala na ljubljanskem odru, je zopet izdal dramatično delo, o katerem spregovorimo pozneje kaj več.
Zabavna knjižnica za slovensko Mladino. XIV. zvezek. Urejuje in izdaja Aaton Kosi. Cena broš. 30 vin. — Izšel je XIV. zvezek te knjižnice z zanimivo vsebino, s poučnimi in zabavnimi spisi. Slovenski mladini in mladinskim knjižnicam jo toplo priporočamo.
Joj, joj, ta neznosna draginja. Osmi snopič zbirke „Več luči!" Cena 20 vin. —
— Pisatelj te drobne brošurice na poljuden način obravnava vedno aktuelno vprašanje o draginji in kako je nastala.
Strašna grozodejstva v samostanu šeastokovskem. — 7. snopič zbirke „Več luči \u Cena 20 vin. — Pisatelj v tej knji-žici opisuje znani čenstohovski škandal. Gre mu pri tem bolj za protiklerikalno propagando, nego za drugo. Druzega namena | hmiftica aima. Prva izdaja je bila zaplenjena.
V&stf iz Goriška.
Organizacija občinskih tajnikov. — 9i»činski tajniki političnega okraja goriškega so imeli dne 3. t. m. skupno posvetovanje. Sestavili so sledeče prošnje:
1.	Šli so k visokorodnemu gospodu dvornemu svetniku Attems-u, kakor voditelju c. kr. okrajnega glavarstva, s prošnjo, naj se za komisarje ljudskega štetja v 1. vrsti imenuje one osebe, ki izvršujejo posel občinskega tajnika, in še-le v II. vrsti, to je, kjer takih oseb ni, druge osebe. Visoko-rodni gospod grof jih je vsprejel jako pri-jazao in jim obljubil ustreči njih opravičeni prošnji, oziroma zahtevi.
2.	Visoki de želni zbor, oziroma odbor je aauljudneje naprošen, naj bi vendar enkrat blagovolil ukreniti potrebno, da bi se zboljšalo žalostno finančno stanje in ugled občinskih tajnikov, se stalnim nameščenjem in pravico do pokojnine, po vzgledu sosednjih dežel, namreč: Istre in Dalmacije.
3.	Visoka c. kr. vlada je z ozirom na ogromna dela, ki jih nalaga občinskim tajnikom, oziroma, ki jih izvršujejo občinski tajniki za vlado, katerih del Število je na-rastio na približno 75 odstotkov in z ozirom na neizmerno draginjo najuljudneje na-prošena, naj nam priskoči na pomoč z letno denarno podporo, oziroma nagrado.
Prošnje, označene pod 2. in 3., se še niso vložile, ampak je sklenjeno, naj bi iste po možnosti podpisali vsi gg. občinski tajniki (oziroma oni, ki izvršujejo tajniški posel) vse naše dežele. V to svrho se je sklenilo povabiti vse osebe, ki izvršujejo tajniški posel v naši deželi, k skupnemu posvetovanju in sicer v Gorico prve dni decembra t. I.
Gg. kolegi v drugih deželah so na-prošeni, da podpirajo našo organizacijo s tem, da vložijo za vsak okraj ali deželo skupno prošnjo v smislu označene pod točko III. tega dopisa.
Torej gg. kolegi: na delo, ker skrajni je čas 1
F--==i==ira n	li i j
Ivan Miheučić & Co. A
Gg. kolegi, ki žele kakega pojasnila v tej stvari, naj se obrnejo na občinskega tajnika Antona Bajta v Kanalu, ali Milana Perozzija v Sovodnji pri Gorici.
x Iz Krmina. — V torek je pričela dražba nepremičnin (hiš in zemljišč) zakonskih Alojzij in Antoniete Stua, znane veletrgovine, ki je bila zadnje čase zapletena v tihotapske afere ob meji.
Lepo vilo, kjer sta prebivala Stua, je kupila na dražbi banka Slavija v Ljubljani za 44.000 K. Prihodnje dni se zdraži restavracija „Ai due Fratelli", katero tudi nameravajo baje kupiti Slovenci. Laško časopisje, posebno „Corriere", je radi tega ves iz |sebe.
x Brivci so imeli izredno posvetovanje, ki je veljalo določitvi urnika in zatvoritvi delavnic ob ponedeljkih. Ker ni prišlo med gospodarji in delavci do sporazuma, je sklenil prisotni zastopnik obrtne oblasti dr. Trevisan izdelati sam nalični predlog, ki ga vpošlje namestništvu v odobritev.
Zveza županov in podžupanov na Krasu bo imela svoj redni občni zbor dne 24. novembra t. 1. ob 10. uri dop. v Sežani pri Polley-u. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo. 3. Taj-nikovo poročilo. 4. Nov obč. volilni red. 5. Volitev novega odbora. 6. Predlogi in slučajnosti. Ako se ob napovedani uri ne zbere zadostno število udov, se bo zborovanje vršilo pol ure pozneje, ne gledć na Število udeležnikov.
x Iz Vipavskega poročajo, da je Vipava vsled velikega deževja prav močno narasti a. V Dornbergu je poplavila njive, ki leže blizu mosta in je odnesla mnogo rodovitne zemlje. Vse njive, ki leže v nižini, . je voda poplavila. V Ajdovščini je bila voda v nedeljo popoludne na glavni cesti nad 30 cm. visoko. V Vipavi je izstopila Vipava in vdrla na cesto in sicer v bližini „Pod skale". Voda je bila nad 50 cm. visoko na cesti. Za osebni promet so morali postaviti deske, da so ljudje lakho Šli ven iz hiš. Voda je vdarila tudi v hiše in ljudje so bili v nedeljo po noči v velikem strahu, ker je neprenehoma deževalo.
x Družabni večeri goriškega »Sokola*. Goriški „Sokol" je sklenil prirejati v tej zimski sezoni družabne večere za člane in njih družine in vse prijatelje in podpira-telje. Prvi tak družabni večer bo v soboto 12. t. m. v dvorani pri „Zl. Jelenu^. Na vsporedu bo pozdravni govor, razni solo nastopi, goriški kvartet, dueti, burke, mra-mornati kipi in končno boj za živo marti-novo gos, ki bo tistemu, ki jo dobi, gotovo dobro teknila. Zanimanje za ta prvi večer je v Gorici že sedaj veliko. Želeti je, da bi se s tem večerom pričelo toli potrebno dru-
■šil I
==== MEHANIČNA DELALNICA =====
Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst
SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTAN INDU. STRI JALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA
H
VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO _____ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO.......
PRORAČUNI IN NAČRTI.
□G

TELEFON ŠTEV. 22 53-□
Hi
KCje" Sprejme se "SDS
sposobnega zastopnika
kot strokovnega referenta	■
delniške družbe za zavarovanje proti nezgodam, vlomu in obvez, zavar. v Pragi.
Zahteva se organična in akvizična sposobnost. Polno plačilo, diete, potovalne stroške, provizijo in za slučaj i pokojninsko zavarovanje. Oferte pravilno izpolnjene, poslati je na
Podružnico Osrednje banke čežk'h hranilnic o Trsta, Plazza Ponterosso 3
„PATRIE"
G. J. SERRA VALL O
Trst.
Poslano*)
SCHICHT - STEARIN SVEČE
LEDA
NAJBOLJŠA VSEH ZNAMKI APARTEN ELEGANTEN ZAVOJ.
KE CEDIJO SE NB DIŠIJO
XB DAJEJO SAJ >"K KADfi
«0It SVITLIM IN MIRNIH PLAMENOM H
Oprostite, če Vam pišem še le danes, a moral sem čakati, ker sem hotel podati svojo definitivno sodbo. Vam konečno lahko rečem, da sem imel z Vašim izdelkom SERRA VALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) v vseh slučajih malokrvnosti — vrsta živčne malokrvnosti — izvrstnih vspehov. Vaše vino se je izkazalo izvrstno v zdravljenju neke gospe močno nevrastenične, ki je trpela na nespanju. Nočem zamolčati, da so Vaš izdelek radi jemali tudi otroci in da sem bil vedno zadovoljen z doseženimi uspehi.
Martonvasaar, one 21. maja 1909.	Dr. PATAK.
»iMUHr^lMip^'^r^' 'ir
X5T kinematograf „$>ria"
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINI: L mesto 30 vin., oW in vojafci 20 vin. II. mesto 23 vin, otroci ii voliti 10 v.
-fcj—t i—»j- ~w~"*ur"fjj"~iu~w w—
^♦^IVv	Ir1 ^C* v Hp1 ♦
A iJ
I
Kupujte „Tolstovrško slatino"
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Jabolka
fine, namizme: 100 klgr ođ Kron 16*— do 24*— iz kolodvora Litija in po pošt-
SS*! : J- Razboršek
v Smartnem pri Litiji (Kranjsko). Ena korbica 5 kilogramov franco Kron 2 40.
I9S
OTTO LAUPRECHT
konces. zobni tehnik
nemški zobni zdravnik
je premestil svoj zobni ambulatorij
u rta S. tllcold 1 (Dreherj. m) Trst
OtvDTitBv nove slovenske treme!
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila ▼ Trstu, v ulio! B&rrlera veo obla štev. 38
prodajalno obuval
*3T LASTNEGA PRIDELKA
Zadruga izdeluje vsakovrstna obuvala od najprl-prostejlega do najfinejieg* ter sprejema tudi poprave.
Priporočamo se to ej slavnemu občinstvu, da se poslužuje vedno izdelkov nafie zadruge, a bode naj slavno občinstvo tudi prepričano, da se bo z nafiimi izdelki zelo zadovoljilo.	Gene selo niske.
«ar NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO.
Pristni' dolenjski
Cviček
edino o ČE$K1 GOSTILNI v ulici Beloedere
v
Sirite „Edinost44
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
BC PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE I TALI A
TR8T - VIA MALCANTON - TRST

Dviftlalk za vse kliješto.
Telefos K>4.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo
pekarno : In : sladščičarno
Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Dosadoul)
Prodaj« celi dan ■▼•ikrah vsake vrste in slaflčtoe ZALOGA MOKE ie prvih mlinov. — Vsakovrstni prepe&enol (Biscottini).
JOSIP VATOVEC.
: Postrežba : tudi na dom.
Priporočamo našim KOLENSKO CIKORIJO I
- - posDodiniam — iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - -
Btra:, IV
„EDINOST" žt 312
V Trstu, 11. novembra 1910.
žabno življenje v goriškem mestu, ki ga, žal, bridko pogrešamo.
x Tatovi v Šempetru. Trije uzmoviči, ki so gotovo identični z onimi tatovi dvo-koles v Gorici (glej tozadevno notico v današnji „Edinosti") so se pojavili tudi v Šempetru blizu Gorice. Okradli so tamošnjo vinarsko zadrugo, izpili so 2 litra vina, mnogo mleka (čudne želodce morajo imeti) pojedli ves kruh, kar ga je bilo v zadrugi, in vzeli za spomin seboj 12 prtičev. Ni jim bilo še dovolj! V bližnji hiši so se najedli ▼ mleku namočenega kruha. Tudi hlače so ▼zeli seboj, ki so jih pa tatovi pustili na cesti, ker so jim bile preslabe. Tudi dežnika se niso branili v tem spremenljivem jesenskem vremenu in so ga vzeli lepo seboj.
x Tatovi dvokoles. V soboto popo-ludne od 12 do 1 in pol pop. je bilo vkra-deno dvokolo Puch-Styria izpod stopnic hiše št. 7 v gosposki ulici v Gorici. V torek zvečer so bili trije moški v gostilni Pahor-jevi v Renčah pri Gorici. Pili so in jedli, po noči pa so zlomili okno, psa so poškodovali in vkradli dvokolo Puch-Styria štev. 30.435. Kolo ima črne obroče z rdečo progo. Kolo je bilo novo in še malo rabljeno. Kakor se sluti, so jo ubrali tatovi proti Trstu.
x Zrakoplovec Rusjan iz Gorice se nahaja v Zagrebu, kjer prične v kratkem z letalnimi poskusi. Družabnik njegov Merčep pravi, da je upati, da se poskusi obnesejo dobro. Rusjanu želimo več sreče nego jo je imel v Gorici! _
Vesti iz Istra.
Iz Sv. Martina pri Buzetu. Dne 6.
t. m. popoludne se je vršil občni zbor Čitalnice v Sv. Martinu pri Buzetu. Predsednik g. DraŠčić je govoril zbranemu ljudstvu o narodni misli in njenem pospe ševanju potom Čitalnic in zabav. Na to je dal besedo tajniku g. kapelanu, ki je govoril o potrebi naobrazbe in je vspodbujal ljudstvo k večjemu zanimanju za društveno časopisje. Na to je podal o društvenem delovanju podrobno poročilo, ki izkazuje precej življenske sile v mladem društvu. Na zborovanju je govoril tudi g. Josip Agneletto kakor član prosvetnega odbora iz Pazina o razvoju prosvete mej našim narodom v Istri in o potrebi izobrazbe, zaključivši, da se prava izobrazba pričenja tam, kjer začenja človek misliti s svojo glavo.
Temu sta sledila svobodna zabava in ples.
Iz pravosodne službe. Deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Motovunu Ivan Cegnar je premeščen v Rovinj.
Pevsko in bralno društvo „Venec" v Kozini bo imelo v nedeljo dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer svoj redni letni občni zbor v dvorani hotela .Kozina44.
Druge slovenske debele
Ptujski in laški okrajni zastop je
upravno sodišče vsed pritožbe Slovencev razpustilo. Nemci so si ta zastop priborili z raznimi mahinacijami. Upati je, da se lotijo priprav za nove volitve vsi slovenski vodilni možje brez razlike strank.
V	Okrogu na Štajerskem je vsled nesrečnega padca umrl g. Jakob Zdolšek-Šuc, zaveden narodnjak in oče dr. Zdolška, odv. kandidata v Celju.
V	Slovenski Bistrici (Štajersko) se bodo vršile 17. t. m. dopolnilne občinske volitve za III. razred. Nemški nacionalci so že postavili svoje kandidate, ki nosijo lepa slovenska imena: Orač, Župančič, Arcenšek, Matevž, Marčič itd.
O Agro-Merkurju, tem nesrečnem podjetju, ki je prišlo nedavno v konkurz, se zopet prepirata ljubljanska napredna dnevnika. Mislimo, da bi bil skrajni čas, da preneha ta polemika, ki je popolnoma neplodna. Raje naj bi se s podvojenimi in složnimi močmi oprijeli gospodarskega dela!
Obrtna zadruga na Bledu je otvorila zadružno posredovalnico za delo. Vpisnina znaša 50 stot. za delodajalca in velja1 za 4 tedne. Delojemalec se priglaša brez-1 plačno. Vzorec delovanja je vzet po gostil-ničarski zadrugi v Ljubljani, ki že več let j vodi te posle. Poživljajo se mojstri in obrtniki ter obrtniški pomočniki, da se pri- i glase. Naslov je enostaven: Načelstvo za t posredovalnico dela na Bledu.
Gospodarstvo. j
—	C — Srbski trgovinski muzej v
Sofiji. Kakor javljajo bolgarski časniki, je ukrenila srbska vlada potrebne korake za osnutje srbsko-trgovinskega muzeja v Sofiji. Bolgarska vlada je tudi sklenila ustanoviti v Belemgradu takšen trgovinski muzej. To bi bil prvi korak do srbsko - bolgarske g a tr~, kovinskega zbliženja.
—	C — Kreditna zadruga v Budvi.' V Budvi (Dalmacija) so osnovali pod gornjim naslovom novo kreditno zadrugo.
—C— Srbski alkoholni monopol. — Srbska vlada nameruje dati državni alkoholni monopol v najem nekemu nemško-
angleŠkemu konsorciju in to za dobo dvajset let.
—C— Zvišanje vinskih cen. Zveza avstrijskih trgovcev z vinom je sklenila, da se vsled letošnje slabe vinske trgatve povišajo cene vsem vinskim pridelkom za 30 odsto.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V zadnjem času zopet prihaja mnogo rokopisov, pisanih s svinčnikom. Takih rokopisov nočejo črkostavci vsprejemati in so-sebno ne v nočnih urah, uredništvo pa nima na razpolago osebja, ki bi take rokopise prepisovalo. Zato prosimo dopisnike, da nam pošiljajo rokopise pisane s črnilom, ker sicer bodo isti romali v — koš.
li oglasi
Pmrflo C O *emliišče v Bojanu (ScaJa Santx) * lU Ud OC 5<H) k afm.v. Pojasnila daje la-tnik Fran Fait - Kojan St. 996 (65)._18U7
Šivalni stroj iT^SJTS^ ' 1S
pe vdobi
Pristni, dober brinjevec ^ pn
Lovru Šibeniku v £i?ki pri Ljubljani. 1*>81
Odda
mg\ m« blovana aoba v ulici Btrriera št. SC 22, IV., desno.__1889
Odda
čf dna meblovana soba. Barritra 13, St/ IV. r, levo.	1891
PrftH"-- is In 2» paprja. gal nt*rije se takoj rad-jI li UC JOIIIO bolezni proti«. Nir^a oajer nins eertralna le^a. Via Molin a vei to 7<». Žiberna. (1853
Štiridesetleten mož
z majhn<> kavcijo, z m-turo na liceju, dipl* mir* n kemik in Itkur* nr, m n dii.- i*:<r, bivSi vladni ursdtii, časnikar in pisatelj ruož»a vsa tovrstnih poslov, pozna brvt>Scir<t>, italijanščino ntn.&čino, turščino in alban'Čino, najbolja spričevala išv'e nemefčc-ia tukai aH zunaj. Obrniti se ca Jn*e-ratni oddelek Edinosti._200
Qi-ra in dobroidota velika restavracija O Id Id v biljni kolodvora južne železnice v Trstu, se proda z vso opravo. V hiši, kjer je restavracija se morda dobi tudi v najem prvo nadstropje 'a hotel. Restavracija je razdeljena v dva dela : salon in predvorana, kjer se dobi vino in jedi po nižjih cenah. Dvorana je pripravna za koncert Pred restavracijo je veliki prostor za mize. Informacije daje upravitelj Inseratnega oddelka „Edinosti" pod Štev. 2117.	2i 17
na Prodaj v Rojanu pri a.cill8ji90u cesti nad cerkvijo v malih parcelah in po nizki ceni. (Denar za zidanje se tudi vdobi. Več se izve pri upravi „Edinosti"._1842
Oft lo+rti mladenič z dobro službo, se želi spo w£~itsTV«l znati z gospodično, katera bi imela 600 do 700 Kron gotovine v Bvrbo ženitve. Ponudbe pod r Balkan", poštno ležeča, poŠta Škrdenj do 12 tega mesec«.____I8fr9
Pekarna in sladčičarna . hren
Pcr+rvi-ClicrP lr8t' vla Cavana (na*
I Cr lu l^OUOil* sproti sodišču). Zalagatelj dra-štva „Sedati Cooperatlva fra Impiagat privat44 v Trsta. — Večkrat na dan a*ež kruh. Najtiu. aladščice. HSilia na dom. Prejema naročila za vsako pecivo. Velika zalega moke Majdičeve in drugih prvih mlinov po nizki ceni.
VvcmaI« lekarnah v Trstu in
VovU zunaj se dobe :::::::
HT proti kašlju
3 boieanl v grlu hrlpavoati. kataru
Glavna zaloga: LEKARNA PRENDIN1.
EMP0R*UM potr'ehičine " ====# E. ZANETTI
Trst, ulica Cavana 4.
Najb« Ije ofckib jena zalega dfžele. Izt eia p'oŠČ: velikih, d ojnih, alovansfcib po 2 K komad. Vse iuge zremte z £(-•/, cdbtsa.
Krasni panitftni po 18 trm
Veliki popuptki preprodajalcem. Kat« logi zaslon j. — Pcpravljaoje.
CREVLJARIMICA
RAIM0ND0 ZANINI
Trst Via Tigor 1 A, Trst,
g. C
M
u
izdeluj* t -čno čevlje vsaker* Atila/amotbe, ženske in otroke »mi rid. itd. - Izvršuje poprav-)
Cece smerne. Postrežba točna. ■! TTTt
Zdravnik
0. D. KABAMAN
specijalist za notranje b»Iezui ii aabokznl » un dibalih (grlo In nos)
Ordinuje na svojem stanovanju TRST - Corso št 14 - TRST
od ll.1/« do I.'/ in o<l 4.'/, do 5 '/« popolud. TELEFON 11?.|IV.
TRVDKA
Adolf: Kostorls
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFON ittv. 16-83.
(zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obtoke obleke in površnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
Hočete se prepričati
obiščite vslika skladišča
Marilend Sala rimi
Ponte dfJ!o Fsbra 2 ! al. ^oste
(voyai Tnrmite)	AlJa «*Uš d; Lt-anr«
^iiV Isbor is»rotovljenih obieč zn m< h? čr det'ki < u uw.; zr* o^ro-c. Pnrr5r»i>a, cuoCne jop- kakor tudi znik falttotcv, Obleke za dom in delo Delavukt i-ess Tir^isir: <ricft|j. Nf?pi'«aiočljivi plaSč- (pristni Ski) »poo!la)fteta : blago ta- ta ir.ozeuiskil '»vara '.cgcKiv'.ja>o *e oblffce po men po rajnovejS odi, točna. Molidro «n elegantno po niztr4^ cenah
Josip Semulč
TRST, ulica dell'Istituto št. 5
I^riporoča slav. občinstva SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčee. .Mi ka iz I. mlinov ter maslo Likeri, vino in pi^o v s;ekl.
Postrežba tudi na dom.
:: Panificio Triestino j:
Ofvorilev filijalke na Opčinah
ob aežasski cestu
	iAk	iimmi munju w uu^iim.jsiiFi1 1 "HP_.ILL
■i--- V LASTNI HIŠI -		Vhod po glavnih vratih —
	1	
®
Tržaška posojilnica in hranilnica
Plazza <le!Ia Cascrma St. 2. — Telefon 952.
ima on razpolago jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in p ž-uru, v kateri ao SHRAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer
za celo leto kron 30, za 6etrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meseo „ e
ShramMce ao 24 cm visoke, 24 cm Siioke. 4S cm globoke. IShraaabic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo avoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
BS" Oddaja hranilna pusica "^JJJ
katere priporoča posebno s tarifam, da na ta najnovejli in najvapeSneji način navajajo Suditi svojo deco. Nadaljaa pajaaaila daje zavod ab a>-adalh arah.
Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej.
Cari m prikad, »zlroiua odhod »o uzoaojaai p« irttef«* •vropejtkam čaaa.
C. kr. državna železniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula.
5	55 0 do Poreča in medpostaje. 6.C0 0 do Gorice (in Ajdovščine).
7.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga—Draždar.e— Be-rolin.
0 Herpelje—Divača—Dnnaj. 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 0 Herpelje—Pola. H Le do Bnj (in medpostaje). 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. M Koper—Buje—Poreč. 0 Gorica— Jesenice—Beljak—Celovec. 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pttla-B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 0 Le do Buj lin medpostaje). 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. B Gorica —Jesenice—Beljak—Celovec —Idoec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin.
0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Monakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Bor&t—Herpelje—Divača. 0 Gorica (in medpo9taje).
Prihod v Trat.
5.47	0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Muoa-
kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gor.ca. 7.15 0 Iz Dunaja (Čez Divačo—Herpelj). 7.20 C Iz Gorice (Ajdovščine). 8.32 0 Iz Buj (in medpostaj).
3.52 B Iz Berolina, Draždau, Pra^e, Linca. Du-nsja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Corice, (in Ajdovščine). ».53 0 Lz Pnla tfz Rovinja). 10.15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpoataj. 11.15 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in stedjoiitaj 1-2.4U 0 Iz Poreča in medpostaj. "37773 0 Iz Celovca, Trbiža, Izubijane, ©urice,
' "	(Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage,
Dunaja.
3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4 40 0 Iz Buj in medpostaj.
6	+5 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice.
7X2 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpejj. TbH B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linoa. Du-—" naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jeae-
nic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. 1023 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Drvafe). ll.lo 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
8.48	0 Iz Gorice in medpostaj.
U.40 0 Iz Divače Herpelj in aaedpostaj.
OPAZKE: Podčrtane številke anačijo pepaiudae 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vkic)
Južna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazaa della Stazione
5.48 B p'eko Ćerrinjana v Benetke, Rim, Mhn Videm, Pontebo, Će'iad in B do Ko»«foa (Cormc ns) preko Nabieiine. 6.20 O do Gorice preko Nabreiine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, B«diia-pelto.
S.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, klšl^a Rim.
9.00 O preko Karmina v Videm in dalje m O
preko Tržiča v Červinjnn. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BadiinpeŠto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—ililaii. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v AjdovičinoJ Viiem
Milan itd. • •O O v Ljubljano, Danaj, Reko.
6.55	B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reku. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milau. tkuj
preko Kormina v Videm. S.00 B v Kormin in Italijo.
S.SO B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budiiupeiia 9.15 0 v Kormin (se zvezo v ^ervinjan). ll.SO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSv;.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 3,4-5 O do Korn>i^a in mejpoataj.
3.56	O do Nabrezine in mejpontaj.
Prihod v Trat. d.15 O z Dunaja, Budimpeite. 0.30 B a Dunaja, I.jab<jane, Ostendo in Lanttona 7.4S O iz Kormina in Červinjana prako Bivix. 8.53 B iz Italije preko Eormina in Uabrežir.e. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpefi^e iu Reke.
10.25 O a Dunaja, LjuMjane in Reke.
10 40 B is Kormina preko Bivia in B iz Izlije
preko Červinjana. 11.30 0 ia Italije preko Kormina in Habreiin*. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zsgreka. Reke 3JM O iz Italije preko Červinjana in Bivia 4.SO O ia Vidma, preko Kormina in Bivia. S.S5 O a Dunaja, Budimpeita, Reke, Zagreba. 7.07 O ia Itali e preko Červinjana in Nabielia« 7.4f O ia Italije preko Kormina in Nabreiiiut-Saa B iz Italije preko Kormina in Kabreiiiu-. ».SS B a Dunaja in Budimpeite. ll Ji 0 . Vidma preko Kormina m Bivia ia , lz Italije preko Červinjana. OB EDELJAH IN PRAZNIKIH : 1 0.35 O ia Nabreiine in majpoataj. 11.BO O ia Kormina in majpoataj.
OPAZKE, klas to e Itaviika anaijja papelmdae. O — ošabni vlak; B — kraovlak.