ooStnlna plačana v gotovini Leto LV
V Liubliani, v torek, dne 18. oktobra 1927
St. 236. Posamezna številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Udnjo
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo mesečno 35 Din nedel|akn izdala celoletno v Jugo-slavtjl SO Din, za Inozemstvo 100 D
S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. petil-VTMa mali oglati po 130 ln Z D.veCJl oglasi nad 43 mm vitlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, V urednlkkcem delo vrstica po lO Dla c Pn veC)em □ naroČilu popuat
Elde ob 4 zfulral
pondelJKa In /o po praznDtti
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/IfI fiokoplst se ne vrata/o, netrankirana pisma se ne sprejemalo * Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 2328
Volitičen lisi zza slovenski narod
Uprava le vKopltarlevl ul. it.tt * Čekovni račun: C/uM/ona Stev. 10.630 In 10-34» *a lnserate, SaralevoSt.7563, Zagreb it. 39.011. Praga ln Dunal it. 24.71/7
Asromerkurske metode proč od TOI zbornice.
Gre za osebnosti! Tako nekako bi najkrajše označili tisto stremljenje po svetu, ki hoče družbo očistiti največjega povojnega zla: fanatizma v osebnem uživanju. Vseeno je, ali se ta pojav kaže na poedincu ali pa na organizirani skupini. Vendar je zlo, kot kaže povojna zgodovina, najhujše, za narode in države najnevarnejše, če ga koti tako rekoč pro-gramatično politična stranka.
Ne bomo trdili, da je ta zli pojav lokali-juran, da je donia samo v Sloveniji ali Jugoslaviji. Po vseh državah ga v večji ali manjši meri zasledimo. Imele so ga Češkoslovaška, Avstrija, Poljska prav tako kot Francija z raznimi petrolejskimi prekupčevalci. Vendar pa bo vsakdo priznal, da se je povsod začelo neizprosno razčiščevanje. Najboljši dokaz te protiakcije je, da se škandalozne gospodarske afere razširjajo bliskovito po svetu kot senzacija, kot pojav, ki je rednemu življenju tuj in nad katerim naj se ljudje čudijo, da je kaj takega sedaj še sploh mogoče!
Osnovno izhodišče pri obsodbi takih pojavov v slovenskem narodnem gospodarstvu pa mora biti za vsakega Slovenca brez ozira na stan, socijalen položaj in strankarsko pripadnost to: Mi smo majhen narod z malim, med seboj zvezanim gospodarstvoui. Kar imamo in premoremo, je uspeh naše pridnosti, skromnosti, varčnosti, zbiranja zrna do zrna in odtrgavanja od ust. Zato je absolutna zahteva prav narodne vesti in narodnega obstanka, če še pomislimo, da se nahajamo v kotu med silnim nemškim gospodarskim blokom in Italijo, da v tradiciji, ki nam je dala vendarle nek prostor na solncu, brezpogojno vztrajamo in vse gnojne rane, ki so se pojavile na našem narodnem telesu, brezobzirno izrežemo. In v tem znamenju se je, ko je SDS v strankarskem fanatizmu odbila in preprečila vsak sporazum, otvoril boj za volitve v našo gospodarsko zbornico.
Odločitev za sloven. gospodarskega volivca ne more biti težka. Dve fronti se bosta udarili. Ena SDS, druga SLS s tistimi gospodarskimi skupinami, ki hočejo rešiti pravočasno tako svojo lastno kožo kot celokupuost gospodarskih interesov. SDS se predstavlja volivcev s temi dokazanimi in vsakomur znanimi volivnimi parolami:
Vidik vsega, pa naj pogine ves svet in naj se spravijo vsi Slovenci na beraško palico, je stranka, pripadnost k dobro zapisanim članom SDS, je strankarska blagajna, je klika. Kamor pa se je v našem gospodarstvu ta klika še vrinila, je stopilo turško kopito, kjer usahne vsako življenje. Nihče na svetu ne bo zbrisal s sveta grozovitih polomov naših podjetij, pa naj bo to Slavenska, Slovenska ali Jadranska banka, Agromerkur ali Jadran. Nihče ne bo mogel pa tudi utajiti, da je to početje cel sistem, da so to metode, ki jih je SDS vzela za svoj program in princip. Zakaj le tako nam je mogoče razumeti tisto dosledno razdiralno delo, ki ga, naj smo že v volivni borbi ali izven, zasledujemo pri vsakem koraku.
Ali je morda s TOI zbornico drugače? Zbornica po konceptu SDS ni zbornica, ampak ustanova, kjer naj ima SDS od slug preko pisarniških moči do glavnih tajnikov, podpredsednikov in predsednikov nastavljene le izrazite, fanatični kliki vdane zaupnike. Zbornica naj bo denarni vir, iz katerega pelje pot nakazovanja le v blagajno SDS. Kdor bi tu stopil na prste, svaril, vzpostavljal red, bodi proklet! Odtod vsi napori od spomladi, da se na vsak način prepreči in zistira uredba o reorganizaciji in volivnem redu v zbornico. Odtod neprestane intervencije v Belgradu, napadi na zadružno organizirana podjetja, pso-vanje skupin trgovcev in obrtnikov, ki stoje izven SLS, a mislijo s samostojno in zrelo glavo slovenskega gospodarja. Odtod hinavska pogajanja, vojena od članov političnega vodstva SDS in odtod tudi preprečen skupni nastop slovenskih trgovcev in obrtnikov.
Zavesa je padla, na slovenskem gospodarskem odru stoji razgaljena SDS in film, ki kaže, kako smo hodili od Jadrana, Agro-merkurja do Slovenske, Slavenske in Jadranske banke in kako bi hodila zbornica, če se pravočasno ne zdani in ne posije vanjo solnce vstvarjunja za celokupuost. A zdanilo se je! Slovenski gospodar, ne daj si več zastreti solnca lepše gospodarske bodočnosti in poženi še ti SDS iz svojega stanovskega par-lamauJtu)
Nastas Petrovič izključen iz radikalnega kluba.
REJA RADIKALNEGA KLUBA. - RADIKALNI KLUB SLOŽEN IN DISCIPLINIRAN. - NA OČITKE GLEDE VOLIVNIH NASILIJ BO ODGOVORIL SAM V. VUKIČEVIČ.
Dr. Ninko Perič kandidat za stalnesa skupščinskega
predsednika.
r Belgrad, 17. okt. (Izv.) Radikalni klub se je na današnji seji postavil na stališče, da mora pripasti mesto predsednika narodne skupščine radikalom. Za to mesto, katero se pri nas smatra za eminentno politično, so se do sedaj potegovali nekateri demokrati, v čemer jih je podpirala opozicija. Končnoveljav-no stališče pa bo demokratski klub zavzel 19. t. m.' V slučaju, če bi prevladovalo stališče teh demokratov in bi se 20. t. m. s pomočjo opozicije izvolil demokrat za predsednika narodne skupščine, potem bi nastopila kriza, ker bi se s tem večina demokratov izjavila proti sporazumu, ki sta ga sklenila Vukičevič in Marinkovič.
Misli se, da tisti demokrati, ki so nezadovoljni, ne bodo hoteli prevzeti nase odgovornosti, da na tem vprašanju lomijo koalicijo. Zato v njihovih vrstah prevladuje stališče, da naj demokratska zajednica zahteva zase dve podpredsedniški mesti, Jugoslovanskemu klubu pa bi se v kompenzacijo nudili dve mesti tajnikov, med njimi prvo tajniško mesto.
Nekateri demokrati še imenujejo g. Ha-lidbe-g Hrasnico, bivšega pravosodnega ministra, kot Marinkovičevega kandidata za prvega podpredsednika.
Na ta način nastaja nov moment. Vodilni parlamentarni krogi pa so mnenja, da nobena od koaliranih skupin ne bo vztrajala na svoji zahtevi in na tem vprašanju že iz opor-tunitete ne bosta delali težav.
r Belgrad, 17. okt. (Izv.) Današnjo sejo radikalnega kluba je otvoril g. Stevo Jankovič. Na dnevnem redu je bil razgovor o verifikaciji mandatov, o kateri se jutri v skupščini pridne debata. Vukičevič je prosil klub, da še nekaj dni počaka na poročilo o notranjem položaju, dokler se gotova vprašanja ne pojasnijo. Potem pa bo na posebni seji poročal o tem. Prosil je klub, da razpravlja samo o verifikaciji in da pri tem nastopa složno in enotno, kakor je to vedno bilo v radikalnem klubu. On sam bo med verifikacijsko debato v skupščini odgovoril na vse očitke, kakor je že deloma odgovoril v odboru. Kljub temu se je treba sporazumeti, kdo bo govoril v imenu kluba.
Poslanec g. Milan K osti č je naglasil, da je opozicija v verifikacijskem odboru napadala radikalno stranko in da je treba v narodni skupščini vse te napade zavrniti. Ni res, da bi bili radikalni poslanci izvoljeni s pomočjo policije. Radikalne poslance .je izvolilo ljudstvo, ki je po svoji večini vedno imelo zaupanje v radikalno 6tranko in je to zaupanje tudi pri poslednjih volitvah izrazilo.
Nato je vstal g. Nastas Petrovič proti temu, da se klub še prej nj sestal, da bi razpravljal o volitvah in da bi dobili člani verifikacijskega odbora, potrebna navodila. On trdi, da jo bila vedno taka praksa. Kar se tiče riega osebno, izjavlja, da misli, ('a volitve niso bile svobodne in da so vladni organi izvajali teror in pritisk. O tem bo govoril v skupščini, posebno o moravskem okrožju, ne glede ua to, kaj bo sklenil klub. Dejal je, da je to moral izjaviti, nato pa je odšel iz kluba.
Predsedujoči poslanec g. Stevo Jankovič je zavrnil Petrovičeve napade, posebno glede očitka, da je bila vedno praksa, da se v klubu razpravlja poprej in da so se dajala navodila članom verifikacijskega odbora. Ve-
rifikacijski odboT, oziroma člani večine 90 vedno delali v sporazumu z vlado, pa tudi sedaj so bili v stalni zvezi z vlado.
Član verifikacijskega odbora g. Stepan lvobasica je obširno opisoval delo v verifikacijskem odboru. Ko jo govoril o spornih vprašanjih, je naglasil, kako se je pri spornih vprašanjih glasovalo. Posebno je govoril o bratskem in intimnem sodelovanju med člani radikalne stranke in SLS v vseh vprašanjih. Radikalni klub je to njegovo razlago sprejel z živahnim odobravanjem in klici »Živeli Slovenci !<;
G. Velja Popovič obžaluje, da je Nastas Petrovič odšel iz kluba, ker bi mu lahko že tukaj odgovoril. Izjavlja, da 'ii bilo v moravskem okrožju nobenega pritiska, pač pa so pritožuje nad Petrovičem in njegovimi ljudmi, ki so izvrševali velik pritisk in kupovali glasove.
Nato so govorili poslanci R a d o v i č, Rankovič, Popovič, Čellč, Nikoli č, ki so naglašali potrebo sloge in enotnosti kluba. Petroviču so očitali prejšnje nastope in izjavljali, da so je Petrovič ponovno ločil od radikalov.
Poslanec g. Boško >2 e 1 j k o v i č je govoril o volitvah v bihaškem okrožju. Predložil je originalne plakate zeniljoradniške stranke. V njih se nahajajo parole, ki so naperjene proti celokupnemu današnjemu pravnemu in socialnemu stanju.
Poslanec g. dr. Laza Markovič je zahteval, da se pojasnijo politična vprašanja, v kolikor se tičejo verifikacije, skupno z demokrati. Po njegovem mnenju morata obe koali-rani skupini, ki sta skupno vodili volitve, zastopati isto stališče glede verifikacije mandatov, ki je prvenstveno političnega značaja. Volitve je vodila koalicijska vlada in ona mora tudi to politiko v skupščini braniti. Volitve so prinesle koristi samo demokratski stranki, to je tudi razlog več, da v tem vprašanju nastopa skupno in solidarno z radikali. Radikali bodo morali v narodni skupščini sicer zavzeti drugo stališče, če bi se jutri ne pojavili demokrati kot člani vladne večine.
G. Vukičevič je odgovoril, da so demokrati podpisali poročilo večine verifikacijskega odbora, zato nimamo nobenega razloga, da ne bj demokratska stranka nastopila s člani radikalne stranke in člani Jtigoslovanskega kluba. Ponavlja, da se naj o političnem polo-čaju sedaj ne govori in obeta, da l)o morda še ta teden sklical posebno sejo, na kateri se bo o tem govorilo.
Nato se je sklenilo, da se debata konča. Kot glavni govornik za verifikacijsko debato se je določil g. dr. Milašinovič, ki bo poleg notranjega ministra govoril v imenu raci ikalnega lduba. Za posamezne slučaje bodo govorili poslanci gg. K o b a s i c a , Čeda R a -d o v i č in A 11 i p a r m a k o v i č.
Nato se je razpravljalo o slučaju g. Petroviča, ki je izjavil, da bo brez ozira na sklepe radikalnega kluba v narodni skupščini napadel vlado. Ker jo g. Petrovič sam odšel iz kluba, jo klub na tomclju teh dveh dejstev sklenil, da g. Petroviča ni več smatrati kot člana radikalnega kluba. Pri razpravi o predsedstvu narodne skupščine je klnb postavil za kandidata za stalnega predsednika začasnega predsednika narodne skupščine g. drč Ninka Periča, za tajnika pa Stopo Kohnsico.
Vlada poda deklaracijo.
SEJA NAČELNIKOV PARLAMENTARNIH SKUPIN. — VOLITEV PREDSEDSTVA IN
ODBOROV.
r Belgrad, 17. okt. (Izv.) Popoldne je začasni predsednik narodne skupščine sklical sejo načelnikov parlamentarnih skupin. Sklenilo se je, da se bodo vršile seje od 9 do 11 in od 4 do 12. Jutri se bo vršila debata o nespornih mandatih, pojutrišnjem pa o spornih. Debata se mora končati od 12 ponoči 19. t. m. Nato sc izvrši prisega, nakar sc bo preči tal ukaz u zaključitvi izrednega zasedanja in ukaz o sklicanju skupščine na redno zasedanje 20. oktobra po ustavnih določilih. 20. oktobra sc bo seja skupščine pričela s čitanjeru kralje-
vega ukaza o otvoritvi rednega zasedanja ali morda celo s kraljevo besedo, Najbrže pa prpstolne besede nc bo. Nato sc bo volilo stalno skupščinsko predsedstvo. Na drugi seji se bosta izvolila stalna odbora in sicer finančni in administrativni odbor. S tem bo skupščina pričela z rednim delom. Po naših informacijah sc bo pričelo redno delo s skupščinsko sejo, na kateri se bo prečitala vladna deklaracija. Vlada je že pričela s sestavo deklaracije, kar jc toliko lažje, ker se naslanja na program, na podlagi katerega je dobila
BivSi pariški sovjetski poslanik RakovskL
vlada mandat za volitve in zaupnico ljudstva. 0 stilizaciji deklaracije je vlada sklepala tudi na današnji seji, ki je trajala do 9. ure zvečer.
Prvi seitanek med Davidovičem in Pribičevičem.
r Belgrad, 17. okt. (Izv.) G. Pribičevič je danes po svojih prijateljih prosil g. Davido-viča za sebiahek, ki mu ga je slednji dovolil. Tako sta se po preteku dveh let zopet precej dolgo razgovarjala. Jasno je, da po dogodkih 1. 1924, ko je Pribičevič v naikritičnejšem trenutku zapustil voditelja demokratske stranke, in pozneje stalno nastopal proti njegovi politiki, ta sestanek ni potekel v najprisrčnej-šem razpoloženju. G. Pribičevič je izjavil, da sta govorila o demokratskem bloku in da je ta blok idejno golov. G. Davidovič ni hotel dati nobene izjave.
Neglede na znano dejstvo, da praktična izvedba te, v glavi g. Radiča in g. Pribičeviča zrastle ideje, ne more imeti prav nobenega vpliva na smer političnega kurza, se vendar Davidovičevo postopanje ne odobrava. S takšnim svojim delovanjem daje g. Davidovič na zunaj sedanji koaliciji vtis nestabilnosti. Četudi ne ogroža obstoja vladne koalicije, vendar je v interesu čim uspešnejšega dela pri izvajanju vladnega programa važno, da se tudi takšno umetno izzivanje vtisov odstrani in da mora priti do razčiščenja položaja v demokratskem klubu.
Seja demokratskega kluba.
r Belgrad, 17. okt. (Izv.) Na današnji večerni seji je demokratski klub razpravljal o nastopanju v verifikacijski debati. Po govoru članov verifikacijskega odbora gg. Pere Mar-koviča, Periča in Timotijeviča je klub soglasno odobril njihov nastop na razpravi na jutrišnji in pojutrišnji seji. Glede volitev skupščinskega predsedstva demokratski klub danes ni sklepal. Tozadevno razpravo jc odložil do 19. t. m., ko je sklicana seja kluba.
VOJAŠKA POMOČ ZA OBRAMBENA DELA PRI POTOKU HUDINJA.
r Belgrad, 17. okt. (Izv.) V celjski okolici so zadnjo poplave napravile na obrambnih delih ogromno škodo. Zopetna obnovitev istih je nujna ter bo pred zimo mogoče škodo popraviti le s pomočjo vojaštva. Poslanca Jugoslovanskega kluba g. dr. II o d ž a r in B e -d j a n i Č sta v vojnem ministrstvu ponovno razložila in utemeljila nujnost to zahteve. Ministrstvo je prvotno odbilo vojaško pomoč. Po-leg tega so nastali načelni pomisleki. Sedaj pa je minister poslancema zagotovil, da ne bo delal zaprek in da bo čakal na mnenje poveljstva divizijske oblasti v Ljubljani, ki ga je nujno zahteval.
FRANCIJA HITI ZA NEMČIJO, v Pariz, 17. okt. (Izv.) Pod predsedstvom ministra za javna dela Tardieua se je danes sestal v Parizu kongres kemične industrije. V rzjavi, namenjeni za liste, sporoča predsednik zveze francoske kemične industrije, da se je francoski industriji posrečilo dohiteti Nemčijo v sestavi sintetičnega amionijaka. Tudi postopek Bergiusa in ostali nemški patenti za sestavo sintetičnih goriv so v glavnih črtah v Franciji znani. Gradijo se posebne tovarne, ▼ katerih se bo ta postopek izkoriščal.
NEMŠKI RUDARJI ŠTRAJKAJO.
v Halle, 17. okt. (Izv.) Na delavskem zborovanju srednjenemških premogovnikov se je soglasno sklenilo, da začno danes stavkati. Stavka se je zelo raziirila in ima inačaj gospodarskega boja.
Volivcem v zbornico TO I!
V par dneh prejmejo vsi volivci od Zbornice TOI glasovalne listine po pošti v priporočenem pismu in proti povratnici. V zani-slu uredbe morajo biti vse listine odposlane iz Ljubljane vsaj 20. oktobra. Glasovalne listine za obrtni odsek so rdeče, za trgovski odsek pa modre barve.
Opozarjamo zlasti tiste kraje, kjer selski pismonoše ne dostavljajo, naj skrbe vsi volivci, da dobe glasovalne listine pravočasno v roke. Vsak naj gre v lakom kraju sam na pošto, da dvigne priporočeno pismo. Ce ga poštni uradnik ne pozna, naj vzame s seboj kak dokument. Zadostujeta tudi dve priči, ki jih pozna poštni uradnik.
Glasovalno listine, ki jih prejme vsak volivec, so: glasovnica, izkaznica in dve kuverti (ovoja). Vse te listine so za obrtni odsek rdeče, za trgovski modre. Vse so tudi opremljene z uradnim žigom. Vsako izmed teh listin je treba pravilno uporabiti. Ce se ena izgubi, je glas neveljaven.
Ce kdo izgubi izkaznico, more dobiti na zahtevo duplikat.
Na glasovnico naj vsakdo prilepi natisnjeno kandidatno tisto. Pazi naj, da obrtnik nalepi na rdečo glasovnico listo, katere nosilec je g. Ivan Ogrin, stavbenik v Ljubljani, trgovec pa, da nalepi listo, katere nosilec je g. Ivan Jelačin, trgovec v Ljubljani.
Glasovati je dopustno samo za kandidatno listo, ld jo potrjena. Glasovnica, na kateri je napisano še kaj drugega nego potrjena kandidatna lista, je neveljavna. Imena, zapisana na glasovnici, ali na natisnjeni kandidatni listi, ki je prilepljena na glasovnico, se morajo popolnoma ujemati z eno izmed potrjenih kandidatnih list. Drugače glas ne velja. Glasovnica, na kateri je nalepljenih več kandidatnih list. izgubi veljavnost.
Ko je na glasovnico prilepljena kandidatna lista, dene volivec tako izpolnjeno glasovnico v malo kuverto, ki ima napis: »V to kuverto se sme vložiti samo glasovnica. Ce se vloži še kaka druga listina, ali več glasovnic, so vse glasovnice neveljavne.« Malo kuverto
Na zborničnih slugah in poslopju SDS nima več materijala, napadi na Ogrina in Je-lačina postajajo tudi za čitatelje »Jutra'« in »Naroda« dolgočasni, ko dan za dnem polnijo kolone. Zato — lop po SLS, ki da ni hotela kompromisa m skupnega nastopa. Volivci — zapomnite si to stvarno poročilo o teh pogajanjih, da razumete hinavske krokodilove solze teh ljudi. Ugotavljamo: Naši gospodarski krogi so imeli stalne razgovore, katere je skliceval g. Jelačin. Vse je delalo na sporazum. Odnehali smo na zahtevah vkljtfb temu, da smo vedeli, da bodo vse intrige demokratov proti volivnemu redu brez uspeha. V obrti so naši zahtevali mandate na podlagi ▼olivnega rezultata 1. 1926. in to brez ozira na to, da volijo sedaj tudi obrtne zadruge. Enako v trgovini in to ne glede na to, da bodo volili sedaj tudi člani načelstev kreditnih zadrug! Demokrati so upali na demokratski blok v Belgradu in so pogajanja prekinili. Ko pa je blok padel v vodo, je padlo tudi upanje, da se volitve preprečijo. Zato je začel znova g. inž. Šuklje. Četudi je bilo izvršenega že mnogo dela za volitve, so se naši krogi teh pogajanj znova udeležili. Še v soboto 15. t. m. je prišlo do razgovorov. Izgledalo je, da bo SDS na zahteve protidemokratskih gospodarskih krogov pristala, pa so politiki te stranke zahtevali brezpogojno, da ne prideta v predsedstvo zbornice niti g. Jelačin, niti g. Ogrin. Vsakdo je uvidel, da SDS pogajanj ne vodi resno, ampak le zavlačuje. Po razgovoru v nedeljo 16. t. m. med zastopniki političnih strank in kasneje obojestranskih gospodarskih krogov pa je bilo jasno, da pride do boja. Protidemokratski krogi so zahtevali večino v obrtnem in trgovskem odseku. Pripominjamo, da ima v sporazumni listi v industrijskem odseku SLS od 16 le 6 mest. Demokratom so hoteli zasigurati podpredsedniško mesto.
SDS je takoj v začetku pokazala, da na pogajanja ne misli resno; dalje, da gleda na volitve le skozi politična očala. Vse je odločevalo vodstvo SDS.
Samostojno demokratsko časopisje misli, da bo priborilo demokratskim listam zmago v boju za zbornioo TOI, če bo pisalo beda-etoče o palači naše z1x>rnice. Ne »Jutru, ampak resnici na ljubo par opazk o *em zidanju.
V začetku vojne je zbornica kupila tako zvano Gaoibaldijevo hišo v Beethovnovi ulioi. V hiši, ki .je bila zidana v stilu laških dvorcev, je kmalu zmanjkovalo prostora. Nastalo je vprašanje: ali zidati novo poslopje ali staro predelati. Strokovnjaki so se odločili, da se to poslopje predela. Adaptacija je obstojala iz na7!idka drugega nadstropja, kjer so se dobili prostori za pisarne. Poleg tega se je napravila večja dvorana, nov primeren vhod in prostore, napravila centralna kurjava itd. Zn stopnišče, priredilo »e je pritličje v poslovne
volivec nato zapre in dene zaprto v večjo
kuverto, z napisom: »Volivni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.« V večjo kuverto je trčita dati tudi izkaznico. Samo izkaznica in zaprta mala kuverta smeta biti v večji kuverti. Ko s© večja kuverta zalepi, se jo odda, na pošto priporočeno. Vse te pošiljatve so oproščene poštnih taks.
Poudarjamo, da so vse glasovalne listine uradne. Tudi kuverte. Zato se sme vse glasovnice in izkaznice poslati le v teh uradnih kuvertah. Če se volivno pismo ne pošlje v uradni kuverti, glas ne velja. Glas tudi ne velja, če bi bilo v enem pismu več izkaznic. Če je v enem pismu več glasovnic, so vse neveljavne. Glas tudi ni veljaven, če ni pismu priložena volivna izkaznica.
Kdaj je treha od poslati gla sovnice voliv-ncTiia odboru? Zadnji dan volitev je sicer 30. oktobra. Toda ta dan mora volivna komisija do štirih popoldne imeti že vse v rokah. Kar pride kasneje, je zamujeno in neveljavno. Vsaj 28. oktobra naj bo vse na pošti! Pošljite torej takoj!
Zbirajte glasovnice! Somišljenike prosimo, da stopijo do vseh volivcev in poberejo glasovnice, da ne gre nobena v izgubo. Če kdo ne ve, kako bi izpolnil vse glasovalne listine, naj to stori kak naš somišljenik, ki odda vse zanj na pošto. Vsak pa naj bo pazljiv, komu da kaj iz rok. Kdor zbira, naj gleda, da dobi v roko vse štiri uradne listine: glasovnico, izkaznico in obe kuverti.
Za vsak glas gre. Zato pazite na nasprotnike! Pazite na pismonoše, kjer so ti znani agitatorji samostojne demokratske stranke. V takih krajih je treba posebne pazljivosti! Vsak slučaj uradne zlorabe morate takoj sporočiti.
Opozarjamo tudi ha to, da imajo volivno pravico tudi člani načelstva naših zadrug. Naj vsakdo pazi tudi na to, da bodo tudi ti gla.srni pravilno oddani.
Sedaj se izkaže, kdo je z nami ln kdo proti nam! Potem pa naj vedno bolj velja: Svoji k svojim!
Toliko k stvari, da ne bo nepotrebne polemike, koliko so vredne »Jutrove* krokodilove solze.
Demokrati nočejo znati niti brati!
Kaj se zaletavate v zadruge 1 Čl. 3 in 5 uredbe o volitvah v zbornico izrecno govorita o kreditnih in obrtnih zadrugah, ki imajo volivno pravico. In kaj lažete o trgovinskem ministru! Minister dr. Spaho ni proti zadrugam ničesar ukrenil! Uredba je izšla na podlagi finančnega zakona in torej tudi če bi hotel, ne bi mogel z uredbo spreminjati zakona! Če res rabite jurista, ki bi vam to dopovedal, ga pri malo dobre volje lahko dobite! In zakaj varate, da so intervencije bile uspešne? Niti ena ne, iz enostavnega razloga, ker je bilo nemogoče. Pa saj bodo volile vse zadruge, torej tudi demokratske. In če je vaš konjiček »mežnar«, imate svoje zanimivosti tudi v tem, če hočete, da je ljubljanski vseučiliški profesor na podlagi vaših stavbenih zadrug obrtnik — z volivno pravico.
Kaj šarite a stanorstvom?
Nihče ne more kandidirati, kdor ni obrtnik ali trgovec. Politično se vsak opredeljuje kamor hoče! In čigavi eksponenti so pa SDS-arski trgovci in obrtniki? Na naši listi kandidira več načelnikov in odbornikov gremijev kot na listi SDS. Potem smo si s stanovstvom na jasnem, ali ne?
Zakaj ste preprečili drugi volivni red?
Da tudi tu ne bo slepomišenja, ugotavljamo: Delegat trgovinskega ministrstva dr. Pav-letič je sklical v Ljubljani zborovati je za novo uredbo in stilizacijo. Nikdar bi ne bilo tega cenzusa in tega kompliciranja, če bi SDS tega zborovanja ne razbila! Prepričana je bila, da bo izsilila, da do uredbe ne pride. Če se nočete spomniti, vam bo osvežil spomin vaš zastopnik Weixl iz Maribora. Alj ne gospod? Ze verjamemo, da ni prijetno, če se prevrnejo kulise na glavo tistega, ki jih je drugkn postavljal!
vso to delo je bilo predvideno okroglo 2 milijona 200.000 Din. Ko so vprašali pred končno določitvijo tega zneska prvega našega arhitekta, če ta vsota zadostuje, je izjavil, da je to odvisno od tega, kako se Ix> zidalo. Kdor danes pride in ogleda zbornično palačo, bo tudi takoj razumel, zakaj je bila omenjena vsota prekoračena. Dela se namreč lahko marsikaj iz cementa ali pa — marmorja. Vse, kar je v zbornici delano, je izdelano po domačih obrtnikih in umetnikih. Izdelano je vse iz domačega materijala. Ali ve gospoda, ki se zaganja v zidanje te palače, da hodijo ogledovat notranjost naše zbornice tudi tujci in da po pravici občudujejo našo obrt? Alt ta gospoda res ne ve, da so prav radi lepih iz-i delkov v poslopju naše zbornice slovenski
obrtniki dobili že marsikatero novo delo v južnih krajih?
, Poudarjam, da se je tekom dela pokazalo, da je treba še marsikaj dopolniti, kar ni bilo v prvotnem načrtu. Cela vrsta takih del bi so dala našteti. Za vse to pa so bili vsi zneski pravilno dovoljeni. Za vse to so na razpolago natančni računi, za vse prevzemamo vso odgovornost. Zavedam se, da bo zbornična palača še čez dolga desetletja ponos slovenskih gospodarskih krogov in da bodo tudi tisti, ki danes to izrabljajo, še peli slavo našemu prvemu arhitektu. Prav ta palača bo tudi poznim rodovom zgled, kako zloben in kako omejen je bil krog tistih ljudi, ki so se zbirali okoli »Jutra«.
Naj omenim, da so v pritličju zbornice
dobile svoje prostore in to brezplačno: Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremijev in pa Zveza obrtnih zadrug. Obžalovanja vredno je, če nekateri uslužbenci teh institucij v svoji partizanski zagrizenosti ne -vidijo niti koristi svojih lastnih ustanov, da ne govorimo o tem,
r Belgrad, 17. okt. (Izv.) Iz Zaječarja poročajo o novih atentatih in napadih bolgarskih komitašev. Ta poročila je notranje ministrstvo potrdilo in se glasijo: Zaječar. Davi ob 2 se je troje oseb, oboroženih s puškami in bombami, približalo skladišču artiljerijske municije v smodnišnici Kraljeviča. Straža jih je pravočasno opazila in jih pozvala, da obstoje. Na poziv so odgovorili s streli iz pušk in težko ranili stražo. Streli so alarmirali vso stražo. Streljajoč so bežali proti bolgarski meji. Za njimi so takoj udrle alarmirane čete. Dosedaj rezultati niso znani. Po vseh znakih je ta atentat delo komitaških trojk, katerim se je posrečilo prekoračiti mejo. Vsled posku-šenega atentata vlada med prebivalstvom veliko gorčenje. Veliko županstvo je takoj uve-do preiskavo. Kolikor se je moglo dognati, so atentatorji prišli iz Bolgarije med naselbinama Suvodol in Mali Izvor. O dogodku je bilo takoj obveščeno notranje ministrstvo in armijska oblast. Ranjeni stražnik je bil takoj prepeljan v bolnico.
v Praga, 17. okt. (Izv.) V zvezi z umorom albanskega poslanika Cena bega v Pragi so praški »Večerni Listy« napisali težke očitke proti Italiji. List piše: Italija skuša za vsako ceno izzvati Jugoslavijo. Iz Rima se opremljajo in financirajo teroristi, da odstranijo one albanske in bolgarske politike, ki so napoti italijanskim aspiracijam. Atentator Bebi je bil že davno pred prihodom v Prago aviziran. Gotovi krogi so bili že pred enim tednom obveščeni, da pride iz Rima v Prago član teroristične tolpe, da odstrani Cena bega. Atentator je takoj ob svojem prihodu v Prago obiskal poslaništvo neke države, ki živi z Jugoslavijo stalno v neprijateljstvu. Ze drugi dan je poznal poslanika in vedel za vse kraje, kjer ga lahko dobi. Čudno je, da je bil tujec že drugi dan tako natančno informiran. Še eno dejstvo je značilno: V kompetentnem uradu (mišljeno more biti le zunanje ministrstvo) so se zbrali vsi inozemski zastopniki, da se informirajo o atentatu. Samo eden jc manjkal. Ta ni prišel, ker ni 9matral za potrebno in je bil že itak informiran. Atentator je bil samo orodje Rima. Na svojem potovanju se je ustavil na Dunaju, kjer so ga natančno instruirali, avizirali so njegov prihod v Prago, kjer so ga vodile nevidne osebe. V ostalem pa to rii zadnji atentat, temveč so avizirani še drugi v Pragi, na Dunaju in Berlinu. »Narodni Osvo-bodzeni« doznava iz zanesljivega vira, da so trije macedonski komitaši na potu v Prago, da izvrše nove politične atentate. »Narodni Listi« pišejo, da je moral Cena beg, ko je drugič dobil mesto poslanika v Belgradu, pustiti svojo rodbino v Tirani kot poroštvo, da bo njegova politika vedno v skladu z zunanjepolitično orientacijo albanske vlade.
v Praga, 17. okt. (Izv.) V uradnem komunikeju, ki sta ga izdala albanski konzul na Dunaju Kati in albanski opravnik poslov dr. Stila, ki je prišel iz Belgrada, se objavlja: Ze pred nekaterimi tedni smo bili opozorjeni, da bodo naši nasprotniki in emigranti z glavnim vodstvom na Dunaju in s podružnicami v Belgradu, Korfu, Bariju, Brindisiju, Rimu in Ženevi poskušali obupen boj. Atentat na Cena bega je začetek tega revolucijonarncga delovanja, ki naj se raztegne na vse inozemske zastopnike Albanije, da bi na ta način vsaj v inozemstvu vršili teror, ker se jim v Albaniji nc more nič več posrečiti. Ta pred dvema letoma ustanovljeni »Komiteti nacional revolucionar«, ki se na kratko označuje: »Ko-nare«, je torej začel s svojim aktivnim delovanjem. Prepričani smo, da je bil morilec do Prage spremljan, na Dunaju pa je bil kontroliran. Odkod je dobil denar za revolver in za drago potovanje? Ta vprašanja bo naia vlada kmalu rešila.
v Praga, 17. okt. (Izv.) »Rano« objavlja razgovor z albanskim konzulom Paskalom Katijem na Dunaju, ki jc takoj po prejemu
odkod krivične informacije samostojno demokratskemu časopisju.
Zbornica zida na Bleiweisovi oesti stanovanjsko hišo. Služila bo za osem stanovanj zborničnim uradnikom. Gradi se deloma iz uradniškega penzijskega fonda, deloma prispeva zbornica lz lastnega dohodka. Dovoljenje za to, kakor tudi za ©ventuelno posojilo, ima zbornica od ministrstva. Ali ne bi bilo škandalozno za reprezentanco našega gospodarstva, če bi v sedanjem pomanjkanju stanovanj ne skrbela za uradniška stanovanja? Kdo delo nadzira, je zelo postranska stvar. Glavno je, da to delo dobro izvrši. In za to z lahkoto prevzemam odgovornost.
Kdor hoče poznati razmere pri zidanju zborničnih poslopij, ne bo mogel glasovati za liste gospodov, ki so bili v tako tesni zvezi z gospodi od Slavenske banke. Nekaj ljudi pa bo vedno, ki bodo iz strankarske zagrizenosti in zaslepljenosti šli v boj proti lastnim in celega naroda interesom. Takim zaslepljencem naj »Jutro« in »Narod« naprej podajata »duševno« hrano.	Ivan Ogrin.
PROTI KOMITAŠKI NEVARNOSTI.
Osijek, 17. okt. (lav.) Veliki župan osjeSkl Frantič je upokojen. Na njegovo mesto pride dosedanji veliki župan bregalniške oblasti. Za namestnika velikega župana v Bregalnici je imenovan podpolkovnik Mihajlo Mihajlovič, dosedanji pomočnik komandanta pešpolka v Kumanovem. Imenovanje častnika za namestnika velikega župana se je izvršilo radi tega, ker se želi, da bi bila obramba proti komata-škim vpadom uspešnejša.
SOLUNSKI GUVERNER 0 K0MITA8IH.
v Atene, 17. okt. (Izv.) Solunski guverner »o je vrnil s svojega potovanja po grško-macedonskih okrajih. Po njegovih izjavah se je 50 bolgarskim komitašem posrečilo zbežati v Albanijo. Grške in jugoslovanske obmejne oblasti delujejo skupno pri zasledovanju komitašev, ki prekoračijo grško-jugoslovansko mejo.
poročil o atentatu prišel v Prago in ki je izjavil: Po njegovem mnenju se atentat ni izvršil s strani Italije, temveč iz krogov albanskih emigrantov v Rimu, ki žive tudi ,v drugih mestih, kakor v Atenah, na Korfu, posebno pa na Dunaju, kjer so izredno aktivni. Vsa inozemska zastopstva so imela o tem poročila, da se v rimski in dunajski skupini albanskih beguncev pripravljajo atentati na re-prezentante današnjega režima v Albaniji. Tudi morilec Cena bega je potrdil, da se pripravljajo nadaljnji atentati.
v Praga, 17. okt. (Izv.) Danes je med privatniki krožila verzija, da je vzrok za njegov umor iskati drugje kot v njegovem protiitali-janskem ali Jugoslaviji prijaznem mišljenju. Atentator Bebi je pripadal tajni zvezi, ki se sestavlja večinoma iz pristašev Fan Nollija. Ahmed beg Zogu je strmoglavil Fan Nollijevo vlado, ki je imela katoliško smer. Cena beg je pri tem imel glavne zasluge. Zato so se hoteli pristaši Fan Nollija v glavnem maščevati nad njiim. Cena beg se je moral kot prvi odstraniti.
Truplo Cena bega so danes obducirali v sodnozdravniškem institutu. Posle albanskega poslaništva v Pragi vodi dr. Stila.
Policija je na sledu pomagačem morilca Bebija. Ko se je takoj po atentatu vrgla množica na atentatorja, je nekdo zaklical v nemškem jeziku s srbskim akcentom: »Ne umorite ga, to je bil političen umor,« takoj potem pa je izginil med množico. Policija ga sedaj išče. Belgrajski opravnik poslov trdi, da je Bebija pred enim tednom videl v Belgradu. Na Dunaju so ga privedli pred policijo, pri njem pa niso našli orožja. Revolver je najbrže kupil ali dobil v Pragi.
\
B0DRER0 SE ŽE ZOPET RAZBURJA.
r Belgrad, 17. okt. (Izv.) Zunanji minister je včeraj sprejel italijanskega poslanika Bo-drera. Zunanjega ministra je opozoril na pisanje jugoslovanskega časopisja ob priliki umora Cena bega, ki seveda no piše v prilog Italije. Bodrero jo posebno opozoril na to, da je ton časopisja nasproti Italiji takšen, da bi mogel izzvati nezaželjene posledice v odnoša-iih med obema državama.
Zunanji minister je odgovoril, da nima nobenega vpliva na pisanje tiska, obenem je 1udi naglasi 1, da italijansko časopisje ne piše v simpatičnem tonu o Jugoslaviji. To se Je posebno opazilo po poslednjem atentatu v južni Srbiji.
Korak italijanskega poslanika je v vseh tukajšnjih političnih krogih izzval presenečenje, ker nikakor ne gre, da bi si naše časopisje pustilo diktirati od Mussolinija, posebno z ozirom na znano pisavo italijanskega časopisja. (Jutri bomo g. Rodreri postregli s konkretnimi zgledi iz laških listov. Op. ur.)
SDS razbila kompromis za volitve v zbornico za TOI.
Soglasno mnenie: Niti vodijo v Italijo.
KAJ PIŠEJO ČEŠKI LISTI. — VSI SO PRIHAJALI PO INFORMACIJE K MINISTRU BE-NEŠU, LE ENEGA NI BILO, KI JE BIL ŽE PRED ATENTATOM DOBRO INFORMIRAN.
Nekaj odgovora v zadevi palače zbornice TOI.
Atentat na smodnišnico v Kraljeviči.
NOV ZLOČIN BOLGARSKIH KOMITAŠEV.
Olimpijski dan.
Pomen olimpijad.
Zelo lepa je olimpijska ideja. Stari vek jo je gojil do popolnosti, v srednjem veku je zaspala, novi vek pa jo je zopet zdramit. Leta 1894. je ri>ral Francoz grof Coubertin vse one, ki so se zanimati zainjo, dogovorili so se, in leta 1896. so se vršile v Atenah prvo moderne olimpijsko igre. Kakor v starem veku se poaiaivljajo te igre tudi ■vsako četrto leto, vsa večja mesta s« potegujejo za gast njih prireditve. Zadnja olimpijada se je vršila leta 1924. v Parizu, prihodnja se bo vršila leta 1828. v Amsterdamu. Naredi se pripravljajo nanjo ge od pariške olimpijade naprej, vztrajno, temeljito. Zbirajo olimpijske fonde, izbirajo najboljše atlete, dajo jim možnost sistematičnega treniranja. Hajvečjo čast modernih časov je čast olimpionika. olimpijskega zmagovalca. Ne bomo ponavljati, saj vedno pišemo o tem. Spominjamo samo na eno: po zmagali velikega nemškega plavača-olimpioni-fea Rademacherja v Ameriki, je brao javil tamošnji nemški poslanik Motam nemški vladi v Berlin: »Pustite diplomnte doma, pošiljajte mi Raderna-cherje sem, to dvigne naš ugled v Ameriki bolj fcot vsi diplomatski uspehi.«
Olimpijski dan v Ljubljani.
Velikim narodom sledijo majhni narodi, vsak po svoji moči. Mi ne moremo dosti. Nekateri pravijo, premalo nas je. Saj ni res, Fincev tudi ni bogve koliko, pa imajo take uspehe! Rajši recimo, premalo se brigamo, vsi skupaj, država in zasebniki. In preveč se kregamo. Kolikrat smo v »Slovuncu« pisali, naj se naš olimpijski odbor vendar malo zgane in naj gre kdo v Amsterdam pogledat, kjo bomo stanovali. Nihče ni šel. In če je šel, nam ni odgovoril, in to tudi ni prav. Omalovaževati list, ki se zmeraj bori za športno idejo ni ravno znamenje športnega duha. Prepira je pri nas vež kot preveč; ves slovenski šport je kreg dveh klubov, vsaj tiste vrste šport, ld mednarodno kaj pomeni To ne sme iti tako naprej. Plemenite naj bi nas napravil šport, za vse dobro vnete, za pomaganje pripravljene. Sedaj pa glej okoli sebe hi boš videl, kako je.
Spričo te razdvojenosti je moral biti nedeljskega manifestadjiskega obhoda vsakdo vesel. Prav lep je bil, okusno prirejen, in dosti številen Nekatere panoge so hilo slabše zastopane kot pred par leti, zato pa druge bolj. Bilo je tudi že kasno, prepozno v jeseni, klubi in posamezne sekcije niso mogle postaviti svojih moštev v dresih: Bilo je zato že prehladno vreme. Ob 11. uri se je začel sprevod pomikati po ljubljanskih ulicah. Z vele-sejma, kjer je bilo zbirališče, je sprevod s tremi godbami odšel po Gosposvetski cesti, Dunajski,
Masarykovi, Miklošičevi, Stritarjevi, Mestnem in E$ar&n trgu in po Cojzovi ter Vegovi ulici na Kongresni trg in odtod pred operno gledališče. Pred Unionom smo stali in smo gledali. Najbolj se nam je dopadlo, da ni bilo med občinstvom slišati nobene porogljive opazke, pred par leti jih je bilo še dosti. Ideja postaja močna. Prav krasna je bila skupina jahač ©v, zelo »reprezentativna«, bi rekli. Za njo olimpijski odbor; pogrešali smo jih dosti, lri smo jih videl pri zadnjem obhodu. Nato klubi llermes, Ilirija, Primorje, Slavia, Slovan, Kirakovo, lahka atletika, Atena, težka atletika, plavači, veslači, tenis, smučarji, skavti, goodovniki. Pri teh so je treba posebej ustaviti, vsakomur so se do-padli. Za njimi kolesarji — ljiubki mali kolesarčki —, motorna kolesa, avtomobili. Zadnji skupini sta bili prav številno zastopani, vozila deloma prav umetniško okrašena. Sprevod je gledalo na tisoče ljudi.
Na lepem in obsežnem trgu pred opernim gledališčem bo se vm udeleženci olimpijskega sprevoda ter večtisočglavo občinstvo strnili v veličasten zbor. Na balkonu gledališča so jih pričakovali odlični zastopniki oblasti ter raznih športnih organizacij. Velikega župana dr. Vodopivca je zastopal njegov namestnik vladni svetnik dr. Andrej k a, oblastni odbor je zastopal predsednik dr. Natlačen, vojaške oblasti general V u k o -v i 6, mestno občino pa dr. Z a r n i k. Navzoč je bil tudi celoten tukajšnji konzularni zbor.
Besedo je povzel predsednik olimpijskega odbora
dr. Zupane,
lri je pozdravil športnike. Izvajal je: »Iskrena zahvala vsem, ki ste so udeležili današnje manifestacije za olimpijsko idejo. Dasi ne ljubimo parad, vendar hočemo javno manifestirati našo voljo in naše načelo: »Men« sana in oorpore sano.< To geslo so uveljavljali zlasti antični narodi. Le športna vzgoja more okrepiti narod in mu dati smisel za lepoto. Olimpiada pa je stroga prizkušnja kulturo vsakega naroda. Toda le cd sodelovanja najširših slojev ze od/visno, do uspe afirmacija in doseči jo moremo le z vztrajnim podrobnim delom. Potrebno je sodelovanje, požrtvovalnost in pomoč vseh, naša udel -žba pri amsterdamski olipijadi je naša narodna dolžnost. Mi športniki moramo pokazati svojo resno športno zavest in skrb za zdravje, narod pa naj s stvarnim delom dokaže svojo skrb za mladino, za naš naraščaj. Poživljam vas, da zakli-četo protektorju olimpijskega odbora Njegovemu Veličanstvu kralju »Zivio!«
Pozivu dr Zupanca se je odzvala vsa množica s trikratnim »Zivio!«, nakar so zadonele hupe avtomobilov. Zatem se je vsa množica malo pred 18. uro razšla.
ŠPORTNE PRIREDITVE OLIMPIJSKEGA DNEVA.
Dopoldne se je vršila kolesarska dirka na progi Ljubljana—Vrhnika—Ljubljana. 40 km dolga proga je bila precej težavna, ker jo je razrao-čil dež. Kot prvi je prispel na cilj Zanoškar (Primorje), kot drugi Djordjevič (Sava), kot tretji Šolar (kol. Ilirija). V kratkih presledkih so sledili ostali udeleženci.
Zanimanje občinstva je bilo osredotočeno na popoldanske prireditve na igrišču S. K. Ilirije. Večji del programa je zavzel nogomet in sicer s prvenstveno tekmo med Hermesom in Slavijo ter s prijateljsko teekmo Ilirija : Primorje. Hazena in lahka atletika sta bili zastopani le slabo, kraje v obeh panogah ASK Primorje odpovedalo svoje sodelovanje. Največji interes je vladal seveda za srečanje nogometnih moštev Ilirije in Primorja. Prireditvam je prisostvovalo preko 1500 gledalcev.
Program se je otvori! s hazeusko tekmo dveh kombintrah družin Ilirije. Rezultat 1 : 1, potek ni bil posebno zanimiv, čeprav so bile igralke večinoma agilne in v dobri formi.
Tudi v lahkoatletskih točkah so staTtali samo atleti Ilirije. V teku na 100 m je Rezek v času 11.4 sek. zmagal nad Stepišnikom in Habičem, v štafeti 4 X 100 m sta startali dve štafeti, prva je dosegla čas 47.2 sek.
V	orvensteni nogometni tekmi Ilirija : Slavl-ja, ki je končala s 3 : 1 za Hermes, je igral Her-rnes dober, čeprav dostikrat nekoristen in za nasprotni gol neopasen kombinacijski nogomet. Sla-vija je igrala bolj odločno in se ji je posrečilo vzdržati odprto igro do konca. Ob polčasu so je glasil rezultat 1 : 0, Slavija je dosegla svoj častni gol iz ©najefflte. Sodil je dobro g. Smolč.
Ilirija : Primorje 2 : 1 (0 : 0). Obe moštvi sta bili od prihodu na igrišče viharno pozdravljeni.
svojem petem srečanju tekom letošnje nogometne sezone sta podali prav tako živahno pa tudi žilavo in požrtvovalno igro kot v prejšnjih štirih srečanjih. Zmago Ilirije, letos četrto zaporedoma, ki je morala nastopiti to pot z nekoliko oslabljenim moštvom — zgubila je čiroviča in manjkala sta ji Oman in Miklnvčič — je publika viharno pozdravljala.
Moštvi: Ilirija: Kreč I — Pleš, Verovšek — Jenko, Deklevn, Lado — Zupančič I, ŠiSka, Neli, Zupančič II, Doberlet. — Primorje: Ennan I •— Svetic, Pečnik — Zeimljak, Slamič, Pišek — Erman II, Buljevič, Čebohin, UTŠič, Karlš.
V	splošnem sta bili to dva skoro enaka nasprotnika. Primorje je imelo jasen pbis v boljšem notranjem fonvardu, zato pa je bila Ilirija v vseh ostalih delih nesporno boljše moštvo, le Jenko je bil včasih nesiguiren. Kreč je popolnoma nadomestil Miklavčiča in je tvoril s Plešom in Verovšek odličen obrambui trio. Med halfi je bil na.fbolpSi Lado, Deklova jo igral v svoji povprečni formi.
V napadu je igrala desna stran dobro, Doberlet na levem krilu je bil precej izoliran, Zupančiču II »e je ob vsej njegovi požrtvovalnosti in ne slabi igri poznalo, da igra na nevajenem mestu, poskus z Nelitom kot sr. napadalcem se zu enkrat Se ni obnesel. — Moštvo Primorja je imelo glavno oporo v centarhalfu Slamiču, ki je absolviral ogromno količino posla ter podal v defenzivnem pogledu izvrstno igro. Dobro mu je sekundiral Zemljak, dočim je v forwardu ugajala leva stran Kariš — Uršič — Cobohin. Buljevič so kot zveza ni obnesel, Erman jo bil slab. Obrambni trio je bil včasih nesiguren.	.	i
Tekma se je pričela z napadi Ilirije, ki je prevladovala celih prvih 20 minut. Par opasnih prodorov dvojice Zupančič I — šišika je ostalo neizrabljenih, oster strel Šiške se je odbil od prečke. Nato je do polčasa prevladovalo v polju Primorje. Ustvariti jo znal več skrajno kočljivih situacij pred nasprotnim golom, toda Kreč in Verovšek sta v odločilnem hipu vedno znala preprečiti njegov uspeh. Dvakrat je pomagala tudi tu prečka. Z 0 : 0 jo končala prva polovica. V drugi polovici je bila Ilirija več v ofenzivi, dokler ni izsilila proti koncu znatne premoči. Šiška doseže vodilni gol po kombinaciji Neli — Zupančič I iz gnječo tik pred golom. Slamič izravna po trdem boju iz prostega strela nekako 25 m pred golom in dobro placirani prosti strel DeMeva izrabi končno Šiška v drugi gol za Ilirijo. Vsled mraka je sodnik zaključil igro 10 minut pred normalnim časom.
Relgrajski sodnik g. Šneler je vodil igro mirno in preudarno na zadovoljstvo obeh moštev.
Olimpijski dan v Mariboru.
Nedelja je potekla tudi v Mariboru v znamenju športa. Ves dan so se vršila tekmovanja, po ulicah in na igrišču pa so se prodajali lični olimpijski znaki Predpoldau se je vršila rokometna tekma med prvo in drugo družino Maribora (zakaj no kombiniran team, kot jo bilo rečemo?), ki ni bila baš zanimiva. Z ozirom na to, da je prva družina nastopila brez vratarke, je reanrva dosegla dokaj lep rezultat 10 : 5 (6 : 8). Nogometna tekma med rezervama Maribora in Rapida se ni vršila, ker Rapid ni nastopil. — Tu moramo omeniti da nekateri klubi zelo omalovažujejo prireditve Zveze in MO bd svetovali, da take prestopke eksem-plarično kaznuje. — Nato se je vršil stafetai tek po mestu, ki je izpadel po pričakovanju. Diplomo si je priboril Rapid, ki je prispel na cilj v času 4 : 2 (Barlovič). V znatni razdalji za njim je pritekel Vodeb (Maribor), nato Pollak (Železničar) in 5. ter 6. Svoboda in Merkur. Teren je bil radi dežja precej slab, zlasti na tlakovani Aleksandrovi cesti, ki je bila blatna. Sicer je štafeta, ki ji je prisostvovalo mnogo občinstva, bila zelo zanimiva. Glavni boj se je bil za drugo oziroma tretje mesto med Mariborom in Železničarjem, ki so mestoma že vodili. Vendar pa štafeta ni potekla gladko. Rapid je pritekel na cilj s kolesarjem (Edelweiss), ki je dajal tempo. Krivda na takih nerodnostih leži na prireditelju. MO tega nikakor ne bi smel dopustiti. Veliko zanimanje je vladalo za popoldanski turnir, ki je prinesel mnogo presenečenj. Turnir je bil zamišljen tako, da nudi posetnikom pregled razvoja mariborskega športa. Zal nedeljske tekme niso bile ravno na višku. (O tem poročamo med športom.)
MARIBORSKE NOGOMETNE TEKME.
Svoboda in Merkur 0:2. Pričakovalo se je, da bo zmagala Svoboda. Toda S. je s skrajno nediscipliniranostjo zakrivila sama svoj poraz. Sodnik je priznal goal, ki je padel iz offsida.
Maribor — Železničarji 2:1. Tekma med Z. in M. je bila zelo zanimiva, kajti novoustanovljeni klub je tvoril M. trd oreh, ki ga je M. )e težko prelomil. Oba kluba sta nastopila z najboljšimi močmi. M. je tehnično in kombinatorno dominiral — ne pa taktično. Napad jo zelo mnogo grešil, samo kombinira In nikdar ne strelja. Nasprotno so bili Z. zelo borbeni iii odločni. Glavno podporo imajo v krilcih (Vogrinec), pa tudi obramba z V/aguerjem je bila na mestu.
Itnpid — Merkur 4:0. R. je imel lahko delo. M. je igral inferiorno vlogo. Nekoliko so škodovale igri sodnikove odločbe glede offsideov.
Maribor — Rapid 1:2! Nepričakovana zmaga R, ki je znal izkoristiti nesigurnost Mariborovega napada in so revanžirati za poraz prejšnje nedelje. Tudi v tej tekmi je bil M. kombinatorno in tehnično daleko boljši od R, ne pa taktično, kar je povzročilo poraz.
Papež Pil XI. kot veleturast.
S pismom z dne 20. avgusta 1923 je sedanji sv. Oče Pij XI. postavil sv. Bernarda metonskega za nebetkega zaščitnika ne samo alpskim prebi-valoem in potnikom, ampak zlasti onim, ki gojijo planinski šport. Ob tej priliki je izrazil pred vsem svetom svoje mnenje o hiristiki: »Resnično, od vseli vaj, ki služijo poštenemu razvedrilu, ni za duševno in telesno osvežitev nobena blagedejnejša kot turistika, aoveda če se izognejo vsaki vrato-lomnosti. Če se namreč s trdim trudom in naporom popnemo visoko gori, kjer je zrak redkejši in čistejši, so obnove in okrepe moči, pa človek postane tudi vztrajnejši za najtežje dolžnosti življenja, kajti nauči se pogumno zreti vsem nevarnostim v oko. Ob pogledu na neizmemost in lepoto, iki se raz visoke vrhove planin kaže našim očem, se dvigno naša duša kakor na lahkih perotih k Bogu, Stvarniku in Gospodu narave.« V uvodu pisma pa skoraj elegično pravi: »Saj smo vendar prej imeli navado, kolikorkrat se je priložnost nudila, povzpenjati se na visoke vrhove Alp z namenom, da si duha od naporu etra dola okrepimo in telesne sile rwežimo.<
V svojem lastnem seznamu ima papež zabe-lečanib 94 večjih in daljših veletur, katero je na-
pravil od leta 1885. do leta 1913. t. j .od 28. do 56. leta svoje starosti.
Ena najznamenitejših papeževih tur je bila od 29. junija do 10. avgusta 1889 na Monte Rosa in Matterhorn. Od Macugnage (ital. strani) je on s svojim duhovniškim tovarišem prof. Grasselijem in dvema vodnikoma prvi prekoračil tako zvani Zumsteinsattel grebena Monte Rose. Živahno je dr. Ahil Ratti, tedanji učeni knjiž-ničar Ambroziane in odličen član milanskega planinskega društva, popisal to svojo znamenito in neverjetno naporno pot. Hud vihar je vsem razen enemu vodniku odnesel klobuke. Pod vzhodnim vrhom Monte Rosa (4600 m) so morali prenočevati na prost oni. Naj govori papež sam: »Udoben baš ni bil prostor našega bivaka, in za onega, ki je imel za seboj tako naporen dan, se kajpak ni dal primerjati s fKvsteljo in lagodnostjo koče na Riffelalpi. Vendar je bil kljub ožini dosti vaTen za tistega, ki se ne sme nase popolnoma zanesti. Nemogoče je seveda bilo storiti tudi le en sam korak v katerikoli smer. Kdor se je v^odel, so mu bin-gljale noge nad propadom ... Mraz je bil rezek; kava je bila kakor led. Vino in jajca so si bila s ličil a v tem. da jih nismo mogli ne piti ne jesti. Čokolada jo nadomestila vso drugo hrano.« O nočnem razgledu v luninem svitu piše: »Ne bom poskušal popisovati, kar se izraziti nc do, dasi sem v svoji notranjosti prepričan, da je bilo težko kdaj komu usojeno, zreti sliko narave v veli-
častnejši lepoti. Čutili smo novo, sveto spoštovanje vzbujajoče razodetje vsemogočnosti in veličine božje. Doživeli smo globoko resnico besede: Je-hova blagoslavlja vrhove sveta. Vsi vzhičeni smo stalu tu naenkrat prekine tišino grozno grmenje. Plaz se je pod nami utrgal, oddaljen toliko, da nas ni vrneanirjal, in je drvel v globino. Prestrašeni h- '-azburjeni smo mu sledili z ušesom — videti ga nismo mogli — ki je vedne obsežnejši in strašne^i rjovel v kotlino dotlej, da se je razpršil v ledeniku. Še globlja in svečanejša so nam je dozdevala zdaj tišina. Zatopljeni v gledanje, tu-patam kratka šepetam beseda občudovanja, tako smo prebili to čudovito noč, katere nikdar ]>oza-bil ne boim.« In v jutru, s tremi besedami samo nakaže veo lepoto: »čudež svetlobe in barve« ter pristavlja: »Slikar bi moral priti ves iz sebe pri tem pogledu.«
Še eno noč so morali prebiti na prostem, ker jih je tema zajela, predno so prišli v okrilje koče na Riffelalpe. A bili so nadvse zadovoljni ker uživali so lepote, ki jo narava tudi v snegu tn ledu Alp le redkokdaj pokaže. Svoj spiR končaiva zato: »Neizbrisen mi ostane spomin velikega in čudovitega, kar sem gledal.«
Po enem dnevu (»očitka se jo z drugo družbo napotil na Matterhorn. Puzno so prilezli na vrh, šele ob štirih ali polpetih opoldne. »Zahajajoče solnce je lik) zadnje žarke na obsežno, nepopisno sliko: nikdar ne bora poanbfl strašno le-
Miss Elder, ki je na poletu iz Amerike padi« v morje, a so jo rešilL
Šolstvo in vsegofa
Zveza učiteljstva meščanskih šol (odsek ljub ljanske oblasti) je imela včeraj (17. oktobra) strokovno posvetovanje na deldiški mehanski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani Predsedoval in vodil j« zborovanje ravnatelj M. H oč e v a r, ki se je i nagovoru 6 toplimi besedami spomnil odličnih za-slu pokojue šolske ravnateljice Fran jo Zemme.
Nato je obširno poročal o VI. glavni skup edini Združenja nastavuikov meščanskih šol, ki j« bila prve dni meseca julija v Osijeku. Med resolucijami, ki so bile tam sprejete, so tudi sledečo:
1.	Zbor zahteva, da so obdrže in spopolnijo dosedanje višje pedagoške šolo v Zagrebu im Belgradu. Ker je med 1319 nastavniki in nasiavnicami meščanskih šol še circa 50O nekvalificiranih, naj se omogoči študij na teh zavodih vsaj s podeljevanjem državnih ustanov.
2.	Kongres sprejme z zadovoljstvom v vednost, da je ministerijalua komisija pripravila zakonski načrt za meščanske šole, ki se predloži narodni skupščini. (Komisija je uvrstila meščanske šole med nižje srednje šole.)
3.	Kongres predlaga, naj se ustanove meščanske šole v vseh krajih kraljevine, kjer so dani vsi pogoji za to, predvsem pa tam, kjer se bodo ukinile nižje srednje šole.
4.	Nadzorstvo nad meščanskimi šolami naj se poveruje samo praktičnim nastavnikom meščanskih šol, ki so si priborili zaslug na pedagoškem polju.
Razgovor je bil nato o raznih internih zadevah na strokovnih šolah: n. pr. o nagradah za nadure, o pravicah ravnateljev in njih funkcijskih dokladah, - prednosti meščanskega učiteljstva za pouk na obrtnonadaljevalnih šolali, o kompeteu-cah za službe v ljubljanski in mariborski oblasti L dr.
Zbor sklene nadalje urgirati, naj komisija pri prosvetnem ministrstvu čimpreje prouči in odobri novi učni načrt za meščanske šole, predpiše pa za novo šolsko leto. Ker je mladina teh šol po sedanjem načrtu preobložena, (šolskega sedenja ima do 36 ur tedensko), bo treba iskati, kje se bo dal pouk okrniti. Nekateri so na skupščini v Osijeku predlagali, naj so črta nemščina kot obli-gatni predmet, a ni obveljalo.
Društvo meščanskega učiteljstva je pristopilo tudi k združenju državnih nameščencev ter ima v zvezi delegatov svojega zastopnika, ki bo sodeloval pri predlogih za rovizijo državnega uradniškega zakona.
Prihodnji (VII.) kongres Združenja nastavni-kov meščanskih šol je določen za Maribor. HkTati s kongresom se bo priredila tudi razstava šolskih izdelkov in ročnih del iz šol v obeh oblastvih. V načrtu je tudi koncert meščanskošolske mladine. Izvoljen je pripravljalni odbor v Mariboru in odsek v Ljubljani.
Med. univ. dr. Les Šavnih
specialist za ženske bolezni in porodništvo
ordinira od 10—12 in od 2—4 LJUBLJANA, TAVČARJEVA (Sodna) 6,
Telefon it. 26—14.
■■"■' " '' ■ 1--:	a
pote prepadov, ki pod vrhom zijajo navpično proti Valtournanche. Zopet so morali prenočevati na prostem, baš pod »ramo« Matterhorna. »Vreme j« bilo lepo,« piše papež, »tako srno prebili noč brei skrbi in reči smem: Bili smo bogato poplačani Povsem svojska oblika Matterhorna, popolna samota, v kateri dviga svojo gigantsko konico proti nebu, raznolikost pokrajine pod nami, mi je napravila to noč v mnogih ozirili še lepšo kakor ona ki sem pred enim tednom prečul pod vrhom Monte Roso.« — V soboto, 10. avgusta je šlo v hitrem in veselem koraku v Chftlillon in ob pol 6. uri popoldne smo stopili zopet na tlak milanski. Dolgo že sem imel željo, v visokih gorah uživati mrak hi noč. Ta želja se mi je lotos bogato izpolnila Moje maloštevilne turo dokazujejo, da se mor« pri dobrem vremenu in — posebej pristavljam — pri dobrem telesnem in duševnem razpoloženj« tudi na najvišjih vrhovih brea škode na prosite« prenočevati.«
Isto turo kot sedmi ji papež leta 1889. je letoi napravil prof. Janko Mlakar istotako ob izredm ugodnem vremen«. 0 naporih hi užitkih »vojegi pola, o protestni lepoti nesrečne noči in zbujajočega se jutra na ledenikih Monte Rose ter o svojo vrsrtnosli Matterhorna bo prof. Mlakar predaval v petek 31 t m. v dvorani hotela Union, da borne tudi ljubljanski ljubitelji planin, ki ne moremo v Švico, nekoliko aouStvali. Vstopnice uim v nred-prodajl Uniondka trafika.
Slovenci v Italiji
Slovo župnika Martelanca.
V sredo, 12. t. m. ob 6 zjutraj, se jc odpeljal rlak z miramarske postaje proseškega župnika Aleksandra Martelanca. Kaj takega ni doživel šc nc Prosek, nc Miramar. Kje je tista sila. ki bi spravila toliko ljudi na postajo v jutranjih urah? To so sadovi 151etnega tihega in vztrajnega dela g. župnika, ki je moral vzeti slovo, pregnan od fašistov. Ve« Prosek je bil na postaji, staro in mlado. Ko jc zažvižgal vlak, so se navzočim utrgale solze. Vendar je res, da je g. župnik odšel. Učitelj Appolonio in vsi tisti, ki so izpodkopavali tla župniku Martclancu, so videli to manifestacijo. Slovensko ljudstvo ne more braniti s silo svojih duhovnikov pred nasiljem, pač pa ob vsaki priliki pokaže svojim novim gospodarjem in vsi-m tistim, ki so dolžni ščititi katoliškega duhovnika, kaj mu je njegov duhovnik. Redko boš našel na slovenski zemlji duhovnika, ki bi doživel tako slovo od svojih faranov. V torek jc bilo ves dan pravo romanje v župnišče na Proseku. Pred žup-niščem jc stala dolga vrsta ljudi, ki so hoteli še enkrat videti g. župnika; možje, fantje, žene, dekleta in otroci, kmetje in razumništvo. Šc zadnji dan so prinašali darove za cerkev. Videti je bilo tudi več duhovnikov, ki so prišli pozdravit odhajajočega sobrata s Krasa in iz Istre. Zvečer sc je zbrala pred župniščem ogromna množica. Domači pevski zbor je zapel g. župniku več lepih pesmic v slovo. Farani se kar niso mogli posloviti, dokler jih niso karabinerji razgnali okoli polnoči. In že ob 4.30 ie bil ves Prosek zopet na nogah. Gospod župnik je daroval zadnjo sv. mašo. Bil je res gin-ljiv prizor, ko je vsa cerkev pristopila k sv. ob-hajilni mizi, da sprejme iz rok odhajajočega župnika kruh Gospodov. Po sv. maši so odšli vsi verniki z g. župnikom na postajo. — Župnik Aleksander Martelanc je imel na vesti dva zločina: 1. Fašistom, ki so prišli k njemu, naj gre blagoslovit zastavo rekreatorija, potujčevalnice Lege Nazionale, jc odgovoril, da tega ne more storiti brez škofovega dovoljenja. 2. Odstranil je italijansko trobojnico (ne državno zastavo), ki so mu jo izobesili fašisti s silo, ker ni mogel zvečer drugače zapreti okna svoje spalnice. Fašisti so ga radi tega pričeli neusmiljeno preganjati. Na svojo stran so dobili tudi nekaj ljudi z bližnjega Konto-vela, ki je bil nekdaj središče slovenskih komunistov. Zdi se, da njihova akcija ni zadela na potreben odpor v poklicanih krogih. Kljub temu ni nikdo pričakoval, da bo treba fašistom žrtvovati slovenskega duhovnika, ki ni nikdar nastopal v javnem življenj" irven cerkve; pač pa je bil odločen branitelj katoliške načelnosti. Župniku Martelancu, ki je prišel k nam iskat zavetišča, kličemo; Dobrodošli! Ker mu je bilo življenje v Italiji onemogočeno, je g. Martelanc stopil v red lazaristov v Ljubljani.
Odiseia premeščenega ušitelia
Minister Fedelc je razpršil slovenske učitelje kar jih ni prej pognal čez mejo, po vsej Italiji. Premestitvene dekrete je dal vročiti slovenskim učiteljem tik pred začetkom šolskega leta ali tudi še pozneje. Ko so se nekateri učitelji že odpravili na pot, so nenadoma prejeli drugi dekret, s katerim jih stavi g. Fedelc na razpoloženje. Kakšne zmešnjave med šolskim letom! Skoro vse šole na Primorskem so ostale brez voditeljev. Čez neka) časa so italijanske učiteljice iz južne Italije kar poplavile deželo. V vasi D. sta-
nujejo v šoli kar tri take gospodične, ki nadotne-stujejo prejšnjega slovenskega voditelja. Kako jc s šolo v takih razmerah, si je lahko misliti, Reda ni in ga ne more biti. Med tem blodijo slovenski učitelji po Italiji kakor zgubljene duše. Prispejo na nova mesta, a o njihovi namestitvi nihče ae ve. Mnogo jih je bilo premeščenih v samotne kraje daleč od železnipe in drugih prometnih zvez, kamor sc učitelji pošiljajo za kazen. V Abbruzzih. v Markah in Umbrifi ni težko najti takih krajev. Odiseja nekega slovenskega učitelja s Krasa je najbolj zgovorna Zapustil je družino in se odpravil na dolgo pot, da prispe pravočasno na nov" mesto v Umbriji. Po dolgi vožnji je izstopil na zadnji želtzniški postaji in sc informiral pri postajnem načelniku, kod pelje pot v srečni kraj, ki mu ga je odmeril generozni minister Fedelc. »Prijatelj moj, osem ur hoda!« Nesrečni učitelj sc ni ustrašil dolge poti in po osmih urah težke hoje je dospel na novo mesto Vaščane je vprašal po šoli. Pokazali so mu staro, napol podrto in okajeno hišo. Potrkal je in vstopil. Našel je notri mladega človeka v družbi starke: sin, učitelj, in mati. Predstavil se je z dekretom g. ministra Fe-dcleja kot bodoči učitelj v tem kraju. Sin, prejšnji učitelj, je tedaj planil pokonci in pričel vpit; na nepovabljenega gosta' »Tukaj sem jaz učitelj in tukaj ostanem. Ne umaknem se nikomur.« Mati je seveda sinu pomagala in nesrečni učitelj sc ie komaj rešil iz hiše. Prej je še vprašal svojega prijaznega tovariša, kje je sedež didaktičnega ravnatelja. Hodil je zopet in hodil. Po kakih petih urah je dospel v kraj, kjer biva didaktični ravnatelj. Predstavil se mu je in potožil svoje gorje; rekel mu je, da prihaja v imenu ministra Fedeleja in da hoče le izpolniti njegov ukaz. Didaktični ravnatelj zavrne nesrečnega romarja, češ, da on sploh ni sprejel od šolskega nadzornika nikakega obvestila o njegovi namestitvi. Slovenskemu učitelju ni preostajalo drugega, kakor se odpraviti zopet na dolgo pot proti domu. Po povratku se jc predstavil primorskim šolskim oblastvom. Prejel je odgovor, naj počaka doma do novega obvestila. Morda pošlje g. minister Fedelc izmučenega učitelja po kratkem oddihu na nov naskok na trdnjn. vo v Umbriji, ki jo odločno branita sin in mati.
Matita = svinčnik. V slovensko vas na Primorskem je prišel italijanski učitelj iz Trsta. Prvi dan je otrokom pripovedoval, kako lepo je v šoli, kako jih bo rad imel, ako se bodo radi učili in lepo obnašali. Govoril je seveda v italijanskem jeziku, ker je ljudska šola na Primorskem popolnoma italijanska. Otroci so mirno zijali v učitelja; na obrazu sc jim ni izpremenila nobena poteza niti tedaj, ko jim je pripovedoval, kako lepe igre jih bo učil na vrtu. Učitelj je začudeno gledal. Spoznal je, da ga otroci ne razumejo niti besede. Drugi dan je menjal metodo. Vzel je v roke velik svinčnik. Stooil je z njim pred otroke in ga pričel kazati po razredu. Obenem je s krepkim glasom izgovarjal: Matita — Matita — Matita. — Tako se ie trudil dober četrt ure po razredu in skoro tulil v otroke: Matita — Matita — Matita. Nazadnje je vprašal obrnjen proti otrokom; Che cosa e questo?« Grobna tišina... nili en otrok ni odgovoril. Učitelja se je polastil pravi obup. Kaj mari prosvetnemu ministru Fedeleju za to? Na svojem zadnjem obisku v Gorici je ugotovil, da je njegova šola dosegla med Slovenci izvrstne uspehe.
Bnerae novice
■k Zaupniki SLS! Boj za Zbornico TOI je na višku. Liste so vložene. V par dneh dobo vsi volivci glasovalne listine. Ali imate vse pripravljeno?
•k Kralj v Topoli. V soboto dopoldne je kralj Aleksander odpotoval v Topolo, kjer se v njegovih vinogradih vrši trgatev.
-k Msgr. Rafael Kozak, bivši vojaški duhovnik pri slovenskem 17. pešpolku, je umrl dne 14. oktobra v Kromerižu na Moravskem. Zadnja leta svojega življenja je preživel v Kromerižu; bil je tajnik »Velehradske matice« in olomuškega »Apostolstva sv. Cirila Ln Metoda«. Pokojnik je bil jako priljubljen pri naših vojakih. Rad je pripovedoval, kako je naše »Janeze« navajal k treznosti; v ta namen je sani postal abstinent. Leta 1925. je bil zadnjikrat v Ljubljani: udeležil se je ljubljanskega kongresa za vzhodno bogoslovje. Večni pokoj njegovi blagi duši!
* Osebne vesti iz vojske. Za pripravnike v generalštabni službi so sprejeti: konjeniški kapetan Rade Avšič. artilerijski kapetan Fr. Stropnik in pehotna podporočnika Štefan Kos in Josip Hočevar. — Za slušatelje nižjega tečaja konjeniške šole so sprejeti: poročniki Vladimir Rogoa, Vladimir Gradnik in Slavko Adamovid ter podporočnik Viktor Kramarič.
-k S kasacijskega sodišča v Zagrebu. Za svetnika stola sedmorice v Zagrebu sta imenovana gg. Srečko Grohar in Nikola Protid, dosedanja svetnika banskega stola v Zagrebu.
■k Sestanek Glavne zadružno zveze v Belgradu, ki se je imel vršiti dne 16. oktobra, je preložen na prihodnjo nedeljo.
ir Imenovanje upraviteljev na osnovnih šolah. Prosvetno ministrstvo je odločilo, da se nanovo imenujejo upravitelji po vseh večjih osnovnih šolah v oeli državi, in to na podlagi razpisa službenih mest. V Belgradu je natečaj že razpisan, ir Imenovanje učiteljev na kmetijskih šolah. V kmetijskem ministrstvu pripravljajo imenovanje učiteljev za vsa izpraznjena mesta na kmetijskih šolah, posebno tudi na novootvorjenih.
ir Razpisana profesorska mesta. Na srednji tehnični šoli v Sarajevu, oddelku za gradbeno in gozdarsko stroko, so razpisana profesorska mesta. Prošnje je treba vložiti na trgovinsko ministrstvo, oddelek za strokovno šolstvo.
ir Duhovniške plače. Prejeli smo; Da bi bilo Izboljšanje duhovniških plač težavno — ali komplicirano, ni res. Da bi se vlade vtikale v naše lokalne dohodke, v bero itd., tega mi prav nič nc želimo.' Mi zahtevamo le, da se dopolnilo k lokalnim dohodkom (kongrual zopet tako uredi, da bo mogoče živeti tudi duhovnikom, ki nimajo nič ali le milo lokalnih dohodkov. To pa je jako enostavno. Tista kongrua, ki se nam izplačuje v avstrijskih kronah, naj se nam izplačuje v pravi vrednosti, ne pa le fiktivno. Pred vsem p« se
nam morajo dati zopet petletnice v znesku po 200 zlatih kron (2500 Din). Težave za izboljšanje ni nobene, a volje manjka. Žal, da bo dobre volje; po mojem mnenju, manjkalo še mnogo let.
ir Konkurz Slavenske banke d. d. Zagreb. Pred zagrebškim konkurznim sodiščem vršeči se likvidacijski narok, na katerem se obravnava priznanje obstoia prijavljenih terjatev, v glavnem končan. Predstavnik ljubljanskega upniškega odbora je zastopal na naroku terjatve, katere so bile potom njega prijavljene. Vsem terjatvam brez razlike so se priznale obresti od 24. septembra 1926 (dan otvoritve predkonkurza), ne pa od 19. maja 1927 (dan otvoritve konkurza), vsled česar pa upniki na kvoti, ki se jim bo izplačala, ne utrpe nikake škode; kar dobe v kvoti manje na obrestih, to dobe več na glavnici. Za naknadne prijave sc bo obavil likvidacijski narok 24. in 25, oktobra 1927, Stalni upniški odbor se bo v smislu hrvatskega konkurznega zakona določi! dne 29. oktpbra 1927 v Zagrebu na upniškem zboru, na katerem bodo delegati ljubljanskega upniškega odbora zastopali interese potom njega prijavljenih in zastopanih terjatev.
•k Stanovanjski zakon. Belgrajski hišni posestniki so imeli minulo nedeljo shod, na katerem so sprejeli rezolucijo proti podaljšanju stanovanjskega zakona. — V Zagrebu pa so zborovali stanovanjski najemniki, ki so sprejeli sklep, da se morajo deložacije preprečiti tudi še po 1. maju 1928 in da naj se sedanji stanovanjski načrt soc. ministrstva porabi kot osnova za rešitev stanovanjskega vprašanja.
■k Ivan Možuhin, sloviti filmski igralec, sc mudi v Budimpešti. V petek jc izjavil časnikarjem, da bo obiskal tudi Jugoslavijo, kamor bo prišel proti koncu decembra. V Subotico pride 23. decembra. Tam bo ostal do novega leta. Od tam odide v Osijek, Zagreb, Ljubljano, Belgrad, Dubrovnik in Split.
ir Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana priredi v soboto, dne 22. oktobra 1927 ogled cementne tovarne v Trbovljah. Odhod iz Ljubljane z osebnim vlakom ob 14. uri 15 minut. Člani naj prijavijo udeležbo l. tajniku do petka dne 21. t. m.
-k Postajališče Žlebič na Dolenjskem sc odlikuje po tem, da nima čakalnica nobene peči, dasi so v tem gozdnem okolišu drva zelo poceni. Peč pa je potrebna, kajti sem hodijo na postajo ljudje prezebli in premočeni zelo od daleč, iz Čabra, oz. Gorskega Kotama, Kočevskega, Loškega potoka itd. Prosimo tedaj železniško upravo, da naše postajališče čim preje osreči s pečjo, ki sc bo seveda morala tudi kuriti!
•k Kupufte srečke časnikarske loterije) S tem podprete prizadevanje JNU, da se osnuje podporni fond za bolne in oslabele časnikarje. Lahko pa zadenete za 10 Din (toliko stane ena srečka) 250.000 Din, vilo v vrednosti 150.000 Din, pot v Pariz in nazaj in 5000 Din za strofke, 50.000 Din, avto, pianino. Žrebanje bo od 15. do 28. ia-nuarja.
ir Važno za splavarje in lesne trgovce.
I Okrajni gremij trgovcev v Celju opozarja lesne trgovce in splavarje na pravilnik o policiji, veljaven za plovitev na Dunavu od Ulma do Braile in na internacionaliziranem dunavskem omrežju,
objavljen v Uradnem listu štev. 105-426 od 12. oktobra 1927, ki se izenači z rečno policijskimi predpisi za kraljevino SHS in velja za »plavanje tudi v naših rekah.
Strokovno združenje Jugoslovanskih Obli-kujočih Umetnikov sekcija Sarajevo obvešča Slovensko umetniško društvo, da se je S. U. J. O. U. sekcija Sarajevo na skuščini dne 10. t. m. po predpisih društvenih pravil razpustila. S tem sc jc zapečatila usoda skupne organizacije jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov, katere ljub-ljanska sekcija že hira, kakor znano, od časa, ko so izstopili iz nje vsi pomembnejši mlajši umetniki.
•k Zamenjava zemljeknjižnih sodnih arhivov z Madjarsko. Dne 20. t. m. začno v Budimpešti poslovati komisije za izročitev zemljeknjižnih in sodnih arhivov, tičočih sc krajev, ki so pripadli naši državi
■k Nova lekarna v Domžalah. Včeraj, dne 17. t. m. je otvoril g. Mr. ph. Drago M i 1 i č novo lekarno v Domžalah.
ir Da se resnica prav spozna, čujmo oba zvona. Prejeli smo; Kar Gor. Straža obstoja, je bila liberalna; liberalizem in marksizem se je tam udomačil še posebno, ko je tja stekla železnica. Ta liberalizem se je še znatno potenciral po vojski. Zato ni Gor, Straža dala nikdar SLS dve trelini volivcev, pač pa jc res, da je Gor. Straža dala pri oblastnih volitvah SLS 3 glasove, pri državnih 9 glasov, pri zadnjih občinskih (9. okt.) 0 glasov. Lista »Zveza kmetov obrtnikov in delavcev«, na kateri je od SLS poleg dveh na prvem mestu in treh med namestniki — je imela same nasprotnike SLS. Gor. Straža ima 62 volivcev in zanesljiva SLS sta samo 2.
ir Politični emigranti se z odlokom ministra za narodno zdravje oproščajo plačevanja stroškov v vseli državnih, samoupravnih in drugih javnih bolnicah.
Trebušni Iegar (tifus) se je pojavil koncem septembra in v začetku oktobra v vasi Lipje, župnija Ilinje, občina Žužemberk, ki je zahteval v enem tednu iz vasi pet žrtev in eno v sosednji vasi Lašče. Šest jih je umrlo v cvetu mladosti, sedem pa je bilo prepeljanih v deželno bolnico v Ljubljano. Gotovo jc vzrok bolezni nesnažna pitna voda, saj so bile te vasi v poletni suši navezane na umazano Krko.
■k Loterijo Društva »Trgovska akademija«. Dne 30. oktobra t. 1. se zaključi loterija »Društva »Trgovska akademija« v Ljubljani. Ker precejšnje število onih, ki so srečke za to loterijo prejeli, šc ni nakazalo kupnine po 10 Din za vsako srečko, opozarjamo, da store to nemudoma, najkasneje do 27. oktobra, ko društvo zaključi evidenco srečk, ki pridejo v poštev za dobitke. Razpečevalcc prosimo, da nam pošljejo izkupiček za prodane srečke ter obenem na položnici ali pa z dopisnico naznanijo serije in številke razpečanih srečk. Ako teh podatkov pravočasno ne dobimo, bodemo smatrali, da so plačane srečke najnižjih serij in številk, razpečevalci pa bodo odgovorni društvu in kupcem. Preostalih nerazpečanih srečk ni treba vrač i i, temveč zadostuje obvestilo po dopisnici, katera serija in številka ni prodana. Do istega termina, 27. oktobra, sprejema društvo še naročila, toda le proti vpošiljatvi kupnine po 10 Din od srečke. Kdor še nima srečke, naj jo takoj naroči. Ta loterija nudi najugodnejše pogoje, ker stane srečka le 10 Din, dočim je dobitkov £85 od 50 do 100.000 Din. Izkušnja kaže, da so imeli pri loterijah največjo srečo baš oni, ki so kupili srečko šele nazadnje na prigov;irjanje.
ir Ustanovni občni zbor »Organizacije praktičnih elektro in strojnih tehnikov« se je vršil v nedeljo 2. t. m. na tehn. sred. šoli v Ljubljani. OPEST je nastala potom združenja organizacije absolv. elektrotehn. z org. absolv. strojne delo-vodske šole v Ljubljani, ki sta se razšli v svrho skupnega smotrenega delovanja. Društvo, ki pred. stavlja torej v času primerne stanovske organizacije šteje že sedaj 130 članov iz raznih krajev države, ima tudi garancijo, da bo odbor lahko deloval Izdajati hoče čimprej svoj list, ki bi vodil člane vzporedno z napredujočo elektro in strojno tehniko; prirejali se bodo predavanja in disku-sijski večeri. Prav tako bo tudi na razpolago precejšnja knjižnica, ki je že v polnem razvoju. V doglednem času bo odbor ustanovil posamezne krajevne odseke, kjer se nahaja vsaj 5 članov; n. pr. v Mariboru, Zagrebu, Belgradu, na Jesenicah itd. Zaradi tega vabimo vse tehnično uradništvo, poslovodje in delovodje k organizaciji, Isto velja tovarišem, ki imajo te predpogoje, a še nimajo takih mest. Raznim industrijskim podjetjem, zasebnim kakor državnim pa bo potom te organizacije mogoče dobiti svoje tehnično osobje iz naših vrst. Vsekakor bo odbor, ki pozna svoje to. variše, gledal na lo, da se bode željam podjetnikov popolnoma ugodilo ter priporočal vsaj primernega mlajšega tovariša kot praktikanta. Tak se bo najlažje uvedel v določeno stroka. Tem potom si vzgojimo v kratkem času domače vodilno tehnično osobje. Odbor se je konstituiral sledeče: M. Dobovišek, preds., A. Varšek, podpreds., J. Gabrovšek, tajnik, V. Dolinar, blag.; A. Eckert, M. Dobcrlet, J. Weibl, O. Rajnar, A. Kuštrin. Nadzorstvo: A. Brvinovec, A. Makovec, Fr. Amer-šek. Dopisi in prijave sc naj naslove na tajništvo OPEST. Ljubljana VII, Frankopanska ul. 27.
Ne g!ei na grad
in ne premišljuj o vremenu, kadar greš po Dvornem trgu v Židovsko ulico, temveč si oglej krasoto blaga za obleke, damske plašče, za sukne, ter neverjetno nizko ceno za to blago v izložbah
tvrdke DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA.
•k Strašna nesreča. V Bakovcih pri Francu
Lukač je kobila brcnila domačega 51etnega otro-
ka. Zadela ga je v glavo in sicer tako močno, da
mu je počila lobanja. Domači so ga takoj spravili
v bolnico v M. Soboti, a pomoči za njega več ni bilo.	•
-Ar Pri zaprtju, motenju prebave, gorečici, navalu krvi, glavobolu, splošnem slabopočutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« renčice. Po izkušnjah na klinikah za notranjo olezni je »Franz-JoscI« voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK
Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. •k Budilke in poročne prstane kupite pri F, Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1.
ir Vesela vest za naše radioamaterje. Naše radioamaterje jc zadnji čas zelo iznenadilo, ko so konstalirali pri nakupu znano odličnih cevi MR 3, da so te cevi sedaj opremljene z vratom iz bakc-lita namesto sedanjega kovinskega vratu. Ta sprememba je odstranila pri cevi delovanje kovinskih mas, iz katerih jc bil sestavljen vrat. Tudi aktivna grejaina žica je sestavljena in montiran* po novih ameriških metodah, tako da sc jc kvaliteta sprejemanja s cevmi MR 3, ki jc bila ludi do sedaj
odlična, izboljšala do skrajnosti. Cene cevi je pu. stila tvrdka Tungsram, d. d., vseeno nespremenjene, ker je prešla tovarna zaradi znatnega povečanja naročil k racionialnejšemu proizvajanju radlo-cevi v seriji.
kr Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor, Koroška ceeta 19.
8. Šubijoti, makaroni, dolgi, kratki ti in oni, pclžki, zvitki in trompete, vse so dobre
(Dalje prih.)
LJubljana
O Protestni shod Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, določen za četrtek 20. oktobra, se radi tehničnih oviT preloži. — Odbor.
O Pogreb f Ivana Franketa. Znanega
slovenskega slikarja je na njegovi zadnji poti včeraj ob pol 3 popoldne spremilo mnogo-brojno občinstvo in s tem počastilo spomin velikega umetnika. Zastopani so bili zlasti številno naši umetniki z Jakopičem na čelu, dalje mnogi javni delavci, književniki, gledališki igralci itd. Med drugimi so se udeležili pogreba pokioštevilno člani rea lenega profesorskega zbora in zastopniki drugih profesorskih zborov. Zastopana je bila tudi mestna občina in Slovensko ribarsko društvo.
O Peta sv. maša zadušnica za pokojnim Iv. F r a n k e t o m bo dane.s ob 8 zjutraj v župni cerkvi v Trnovem.
0 Ljudski oder. V nedeljo, dne 23. okt. t. 1. otvori Ljudski oder v Ljubljani svojo enajsto sezono s premijero »Zlatorog«. Krasna žaloigra v petih dejanjih in slikah, polna burnih prizorov, ie vredna, da si jo vsakdo ogleda. V igro so vpleteni krasni plesi, katere je sestavil nalašč za to igro akademik g. Pino Mlakar, Pojo se v narodnem tonu zložene Vodopivčeve skladbe spremljane s prvovrstnim orkestrom glasebnega društva »Sloge«. Sodeluje okrog 40 pevcev in pevk in najboljše moči Ljudskega odra. Z ogromnimi stroški je Ljudski oder pripravil to predstavo, to pa radi kostumov, scencrije, luči, skioptičnih diapozitivov, orkestra itd, Predprodaja vstopnic od četrtka dalje od 4. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni Nabavni zadrugi v Ljudskem domu I. nadstropje.
0 Seja Leonove družbe se bo vršila v sredo ob 5. pop v posvetovalnici K. T. D.
O Članski sestanek ljubljanske sekcije JNU je v sredo popoldne ob 5 v kavarni »Emona«.
O Franc, prosvetno društvo vabi vse svoje člane in prijatelje na zanimivo predavanje o Mehiki, ki se vrši danes ob osmih zvečer.
Najboljše klavirje
pianine, harmonije kupite ali sposodite le pri strokovnjaku, blv. učit. Glasb. Matice
AIFOKZ-u BREZNIK v
Ljubljana, Mestni irg 3 (polog magistrata)
Velikanska izbira, najmanjši citjrciki.
0 Obvestilo članom in prijateljem družabnega kiuba v Ljubljani. Na občnem zboru kluba je prišla do izraza splošna želja po čim pogostejših družabnih sestankih, ki naj služijo medsebojnemu spoznavanju,' gojitvi intimne družabnosti in prijetnega razvedrila. V to svrho se hočemo odslej sestajati redno vsako soboto zvečer v gornji novi mali dvorani hotela Union, vsak četrtek zvečer pa na kegljišču Rokodelskega doma v Komenskega ulici. Na teh sestankih se bomo podrobneje pogovorili tudi o nadaljnih družabnih prireditvah, o skupnih izletih, veselicah itd. Da pa moremo naš program čim popolnejše izvesti ter da ugotovimo število onih, ki so naklonjeni našemu stremljenju ter uvidevajo nujno potrebo po čim širših družabnih stikih, prosimo vse, ki jih bo v prihodnjih dneh obiskal naš inkasant, da plačajo članarino za poslovno leto 1927.-28., vse one pa, ki tudi žele pristopiti k našemu klubu, da to javijo našemu tajništvu, Miklošičeva cesta 10. _ Prvi
kegljaški večer sc vrši 27. t. m„ prvi družabni sestanek 29 t. m. — Na svidenje!
O Umrla je dne 16. t. m. Antonija Miculinič, postrežnica, stanujoča v mestni ubožnici.
O Mrtvec v Gruberjevem prekopu. Poročal: smo že, da je pred dnevi izginil iz Ljubljane 26-letni delavec Ivan Štefe, doma iz Škofje Loke Dne 2. oktobra je neznanokam izginil. V nedelje opoldne pa so ljudje opazili, da plava v Guber. jevem prekopu blizu železniškega mostu človeške truplo, v katerem so spoznali Štefeta. Potegnili so truplo na suho in obvestili o tem policijsko stražnico na Poljanski cesli, ta pa je telefonično sporočila dogodek policijski direkciji, ki je poslala na lice mesta posebno komisijo. Policijski zdravnik je ugotovil, da je truplo ležalo dalj časa v vodi in da ni na truplu videti nikakih sledov na-silja. Štefe je najbrže po nesreči padel z železniškega mostu v vodo. Pokojni je bil miren, marljiv in trezen človek. Zapušča večjo družino. Ali gre zgolj za nesrečo, ali pa morda za zločin, kakor v slučaju Pestotnik, bo dognala šele preiskava.
O Pogrešana. G. Avgust Hribar, ključavni-čar v Kladezni ulici, jc naznanil policiji, da je dne 13. t. m, pobegnil od doma njegov 18letni sin Avgust. — V nedeljo, dne 16. t. m. pa je pobegnil od doma 16letni Igor Zupan.
_ O Nezgoda pri delu. Na novi stavbi restavracije »Gorenjski kolodvor« se je pripetila včeraj ob 9 dopoldne težka nezgoda. 26letncmu delavcu Valentinu Friihstilcku, doma iz Žabnice pri Tržiča in stanujočemu na Dunajski cesti 47 je padel z zidarskega odra težak kamen na levo nogo in mu jo popolnoma zdrobil. Težko poškodovanega zidarja so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico.
O Kolesarska nezgoda. V nedeljo zvečer sc ie pripetila na meji Spodnje in Zgornje Šiške težka nezgoda. Po Celovški cesti jc vozil avloomnibus v smeri proti Št. Vidu, za njim pa neki osebni avto. Nasproti pa ,e prišel na kolesu uslužbenec frančiškanov Jakob Dcžrnan. Luč reflektorjev ga je zmedla tako, da se je zadel v avtoomnibus, padel s kolesa in omedlel. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico, kjer so ugotovili težke notranje poškodbe.
© Nogavice vseh vrst v veliki Izbirj in najceneje pri Dobeic-u, Pred Škofijo 15.
O Razstava in zaloga pletllnih strojev '•seh vrst ter strokovni pouk v pletenin — Ljubljana, Židovska ulica 5.
Maribor
□	Razpis občinskih volitev za Pobrežje in coli desni dravski breg. Občinske volitve za Pobrežje in celi desni breg so razpisane za 11. december. Do 11. novembra je čas za vlaganje reklamacij.
□	Obiskovalcom gledališča. V današnji številki »Slovenca« priobčujemo vsebino »Pyg-nialiona«, katerega prvi nastop je danes. Ta številka »Slovenca« se bo dobila tudi pri gledališki blagajni.
□	Na mesečnem sestanku duhovniške tretfe-redne skupščine v sredo ob pol 5 pop. v frančiškanskem samostanu poroča zopet g. svetnik Cede o katoliških dobrodelnih ustanovah na Bavarskem. Priditel — Radi jasnosti se sporoča, da so bili v zadnji številki »Kraljestva božjega« objavljeni samo prispevki in darovi, ki so bili po. slani naravnost bratovščini sv. Cirila in Metoda, prispevki, poslani potom škofijskega ordinarijata, bodo objavljeni v prihodnji številki. — B. C. M„ Maribor.
□	Mariborski notar g. Mihael Korbcr umrl
V nedeljo popoldne je zatisnil oči v svoji hiši v Strossmajerjevi ulici štev. 3. g. notar Mihael Kor-ber v starosti 69 let. Zadela ga je pred leti kap in od tedaj si ni mogel več prav opomočl. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob treh izpred hiše žalosti v Strossmajerjevi ulici 3 na Pobrežje. Bla-gopokojnemu rodoljubu svetila večna luč, žalujoči rodbini naše sožaljel
□	Večer koroške narodne pesmi v soboto v Narodnem domu je potekel zopet kot večer skupne vzajemnosti pri narodnoobrambnem delu. Govori, posebno še predavanje, je nudilo res obilo vzpodbude, ki jo je pomnoževalo še petje Devo-vega kvarteta. Je pa bila to bolj intimna prireditev Jugoslovanske Matice. Kakor izvemo, bo velika vsesplošna narodna.obrambna prireditev za rapallsko obletnico. Da pa bo mogoče prireditev dobro izvesti, se bo začelo s pripravami prav kmalu. Na deželi ima prireditev te obletnice v načrtu Prosvetna zveza, ki ima do 180 društev včlanjenih in namerava po njih predočiti narodu pomen Rapalla.
□	Izdajanje potnih vizumov za potovanja v Avstrijo je s pooblastilom avstrijskega poslaništva v Belgradu z dne 3. okt, poverjeno tujsko-pro-mestni zvezi za Mariborsko oblast z omejitvijo, da se izdajajo vizumi v njeni pisarni le zveznim članom za določeno takso brez vsakih posredovalnih pristojbin. Taksa znaša za celoletno neomejeno potovanje v Avstrijo in nazaj 143 Din, za enkratno potovanje 72 Din in za enkratno tranzitno potovanje skozi Avstrijo 15 Din. V stremljenju, da se olajša pot v sosedno državo, pomeni ta ukrep za Maribor in okolico važen napredek, ker se zve-zinim članom ne bo treba posluževati oddaljenega konzulata v Ljubljani. Na drugi strani je tujsko-prometna zveza sedaj v prijetnem položaju, da nudi svojim članom ugodnosti, ki bodo njih število gotovo bistveno pomnožile. Opozarjamo na to ugodnost našo javnost ter jo vabimo, da pristopi tujsko-prometni zveiz kot podporni član. — Zaeno je prevzela tujsko-prometna zveza v svoje poslovanje na splošno željo preskrbovanje potnih vizumov tudi za druge osebe, ki niso člani zveze, na ta način, da se bodo potni listi od nje pošiljali pristojnim konzulatom dnevno v vidiranje. Za to poslovanje se bodo zaračunale razen določenih taks, katere so za vidiranje predvidene, le še režijski stroški, ki jih ima zveza s posredovanjem, Pijtakrbovali se bodo vizumi razen za potovanja v Avstrijo tudi še za potovanja v Belgijo, Češkoslovaško, Italijo, Nemčijo itd. Potni listi naj se oddajajo v zvezini pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
□	Gre za identiteto otroka. Januarja 1. 1920., to je pred šest in pol letom je bilo najdeno v veži pred vrati mariborske javne bolnišnice šest dni staro dete ženskega spola, povito v plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti identitete tega otroka. Kdor bi vedel kaj o tem otroku ali njegovih stariših, naj to sporoči mestnemu magistratu v Mariboru (konskripcijski oddelek).
Loterija društva »Trgov, akademija v Ljubljani«
se zaključi 30. oktobra 1927. "•C 27, oktobra neplačane srečke ne igrajo I Kdor kupi šele na prigovarjanje, ima navadno največjo srečo. - Hitite in kupite! S r e č k e po 10 Din, dobitkov 885 od _50 do 100.000 Din._
: Celje
Spominska služba božja. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Celju priredi dne 19. oktobra ob 8. zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela v Celju spominsko božjo službo za vse v vojni
Sadle in umrle žrtve. Oblasti, javne korporacije i občinstvo se vljudno vabijo, da se udeleže službe božje in pridružijo ta dan tihi žalosti vojnih invalidov za umrlimi tovariši.
Spromemba v uredništvu »Nove dobe«. VBled diferenc, ki so nastale med lastnikom »Nove dobe« in urednikom g. Vinko Gabercem, je gospod Gaberc izstopil iz uredništva »Nove dobe«.
Naše eeljsko ljudsko gledališče. Z vso pravico lahko tako nazivamo gledališko stremljenje celjskih Krekovcev. Kdor je videl v nedeljo dvorano Narodnega doma nabito polno ljudi, ki sicer niso vajeni hoditi v gledališče, in videl množice, ki so morale odhajati, ker je bila dvorana razprodana, je moral biti vesel naših Krekovcev. S svojimi gledališkimi predstavami vzgajajo Kre-kovci svoj krog publike, ki ji hočejo nuditi zdrave zabave in jo v svoji družbi potegniti v ozračje mladostno idealne miselnosti krščansko-socijali-gtične delavske mladine. Krekovci ta svoj namen z gledališkimi predstavami izvrstno dosezajo. Kljub burki, ki ji manjka vsega, kar mora imeti umetnina, in kljub izredno nedostatnemu podajanju ga pač ni bilo v nedeljo, ki bi odhajal iz dvorane brez globoke hvaležnosti tej mladini, ki je znala iz sto in sto src izvabiti neprisiljeni smehljaj. Ce bi se spustili v kritiko predstave kot take, bi našel mnogo, kar bi moral odločno grajati in v čemer se bodo morali Krekovci še resno popraviti. Neodpustljivo je, če igra trpi na neznanju vlog. Da manjka komadu tudi krepke režije, gre morda nekoliko, na rovaš nediscipliniranosti igral-■kega zbora, še bolj pa gotovo na prezaposlenost • sodelujočih in predvsem na rovaš pomanjkanja inteligentnega energičnega režiserjn. Ob vsem tem pa je treba pohvaliti mnogo, kar dviga ceno predstave visoko nad vsak diletantizem. To je zlasti posrečena kreacija lov. Korena, ki je Bertrama podal z virtuoznostjo, kakršne mnogokrat manjka tudi na poklicnih odrih. Nad vsemi vrednotami umetniškega značaja pa stoji dejstvo: Krekovci imajo v svojih predstavah izvrstno šolo požrtvo-
valnosti, ljubezni do dela in volje do skupnosti. In to je, radi česar bodo predstave Krekovcev vedno radi obiskali vsi, ki ljubijo v mladfnl ogenj in stremljenje po udejstvovanju.
Kranj
Letošnja sezona prireditev nn Ljudskem odru
obeta biti jnko pestra. Za prihodnjo soboto (22. t. m.) in nedeljo (28. t. m.) bo tukajšnji Orel priredil zanimivo spevoigro »Kovačev študent' Poleg omenjene točke pa se bo vprizorila tudi komedija »Čevljarjev jubilej«. Začetek predstave je v soboto ob 8. zvečer, v nedeljo ob 4. popoldne.
Tržič
Krekova proslava, ki se je vršila na nedeljskem prosvetnem večeru, je bila prav prisrčna. Obilna udeležba je pričala, da se čiani naših katoliških organizacij zavedajo, kaj jim je bil dr. Krek.
Z lizolom sc jc zastrupil v petek popoldne kovaški pomočnik Viktor Zupan. Kupil ga je sam v tržiški lekarni in ga je šel pit na pot pod gričem sv. Jožefa. Mrtvega so našli učenci meščanske šole. Star je bil 29 let. To je_v zadnjih dneh že drugi samoumor v našem mestu.
Trbovlje
Kočevje
Volitve v premoženjsko upravo mesta Kočevje so razpisane. Natančnejše je razvidno iz oglasov na županstvu.
Liste za občinske volitve 30. okt. so vložene. Imeli bomo naenkrat štiri: lista SLS, NRS, SDS In Kočevska nemška lista.
Smrtna kosa. V Klindorfu pri Kočevju je umrla Gertrud Kump. Bila je dolgo let vdova in je voljno prenašala bolezen, ki ji Je končno zadala smrt — vodenica. Umrla je starosti 78 let.
Vprašanje javne ure. V našem mestu ni nobene prave javne ure. Da je to neznosno za vsakega, tako za tujca, kakor za domačina, je jasno. Dosedanji občinski odbor tega vprašanja in vprašanja javnega stranišča ni rešil. Upamo pa, da bo novi občinski odbor to zadevo uredil.
Zadeva mosta, ki vežo rudnik z mestom, še sedaj ni rešena. Potniki se morajo mešati med vozovi in btcikli, namesto da bi hodili po za potnike določenih prehodih. Čas bi že bil, da se ta zadeva uredi sporazumno s cestnim odborom.
Litija
Začela se je od strani litijskega županstva velika akcija, da bi se stvorila obširna skupna občina Litija iz obmejnih krajev in občin, ki gravitirajo v Litijo. Na ta način bi postala velika občina z veliko davčno močjo, ki bi lahko započela obširne akcije v dušni in gmotni blagor občanov. V novo občino bi pripadala dosedanja občina Litija, občina Hotič, občina Konj (Sava) in župnija štan-ga, oziroma davčna občina Štanga. Upamo, da bo to veliko delo srečno izvršil energični naš župan in poslanec g. Ilinko Lebinger. — Na seji šolskega odbora se je sklenilo, da se radi vedno večjega števila šoloobveznih otrok v prihodnjem šolskem letu otvorita dva nova razreda (paralelki) in da se pospeši otvoritev tako nujno potrebne obrtne šole v Litiji. — Poslovil se je od Litije mnogoletni topilnlški ravnatelj g. Groll. Dasi po rodil kot rojen Alzačan tujec, je vzljubil tukaj kraj in ljudi. Na videč do delavcev trd in osoren, je imel silno usmiljeno in dobro srce in je revežem veliko pomagal. Pogrevali ga bodo posamezniki in kulturne organizacije. — Mila in prijetna jesen pomaga, da se še vedno zida, dela in prenavlja. Tako je g. Lap v Gradcu povečal prodajalno in gostilno. Pri Fran-kotu so odprli kavarno, prenovili vso veliko hišno poslopje in sedaj se zida ledenica in mesnica. G. Slane beli na zunaj svojo hišo pred cerkvijo. Na cerkvi in na župnišču se je streha prekrila. — G. Andrej Gorenjec pa bo skoraj dovršil svojo povečano hišo, kjer bo velika čevljarska delavnica in gostilna.
Šmartno pri Litiji. V nedeljo popoldne so napolnili obširno društveno dvorano v Domu mnogoštevilni čestilci pokojnega dr. Kreka. Proslavili so 10 letnico smrti nesmrtnega Evangelista z izbranim sporedom. Obnovljeni tamburaški zbor je zaigral nekaj pesmic, moški pevski zbor zapel dve in mešani eno pesem izborno in precizno. Kot slavnostni govornik je nastopil g. beneficiat Pleša, ld je naslikal dr. Kreka v življenju in v njegovem vsestranskem delovanju. Višek prireditve pa je bila Savin-škova alegorija (Vigred), ki pa zahteva izkušenih igralcev. Govorilo se je pač pretiho. Lepo pa je zaključila sirota-begunka od tam preko. Š to lepo in domačo spominsko proslavo se je združila 20-letnica obstoja prosvetnega društva v Šmartnem in pa istega letošnji občni zbor. Iz zgodovine, ki jo je razvil g. dekan, posnamemo, da je društvo vobče agilno in vsestransko prav na vseh poljih prosvete delovalo. Za sezidavo društvenega doma, ki je eden najlepših v okraju, si je pridobil največ zaslug pokojni kaplan šmartinski g. Franc Krische; duša vsega gibanja, dela in žrtev v Domu samem pa je skozi vseh 20 let g. dekan Matej Ri-har. Dom je ognjišče in zbirališče izobraževalnega društva s svojimi mnogimi odseki. Imamo ženski tamburaški zbor (starejši in začetnice), mogočen pevski zbor, agilen dramatičen odsek, požrtvovalne Orle in Orlice z nadebudnim naraščajem in lepo knjižnico. Res, ogromno duševno delo se je odkrilo našim očem. Pri občnem zboru se je izvolil ves stari odbor, na novo po gg. beneficiat Pleša in učitelj Horn. Bog živi naše društvo še prihodnjih 20 in še več let!
Hrastnik.
Prenovljenje cerkve sv. Miklavža onkraj Save nasproti postaji je hvalevredno delo, ki ga je izvršila Radiška župnija. Cerkev je bila v žejo slabem stanju, in je nudila prav verno sliko spodnjega dela Hrastnika, čeravno spada Hrastnik pod Trbovlje. Prihodnjo nedeljo bo v prenovljeni cerkvi slovesna služba božja od 10. dop. Popoldne prosta zabava v korist cerkve.
Protestni shod proti znižanju pokojnin je sklican v nedeljo v konzumu. Na letakih je podpisan krajevni odbor bratovske skladnice. Izvemo, da na seji lokalnega odbora niso sklenili sklicati shoda, zato je upravičena domneva, da so ga sklicali socialisti. Kakor želimo, da se slarovpokojen-cem izboljša bedni položaj, tako želimo, da se pokojnina po novem pravilniku ne zmaoijSa. Ne bilo bi tudi pravilno, ako bi socialisti hoteli izrabljati akcijo za strankarske svrhe. Če ne bo delavstvo imelo drugih zagovornikov, bodo slabo izpadla njegova prizadevanja. Naše pristaše vabimo, naj se shoda udeleže.
Uradni šimelj počasi vozi. Dne 7. t. m. je g. okrajni glavar iz Laškega poslal kino-podjetju odlok o cenzuri velikega župana. Odlok je pri-romal koniaj 14. t. m. na svoje mesto. Le slučaj je nanesel, dn kino ne trpi škode, ki bi lahko vsled zamude nastala.
Združenje vojnih invalidov v Trbovljah
priredi v nedeljo 28. oktobra žalni dan zn v svetovni vojni padlimi tovariši, Udruženje je povabilo k sodelovanju vsa trboveljska društva, organizacije in javne korporacije. Spored tega žalnega dne se prične ob pol 10. dopoldne s pohodom od rudniške restavracije z godbo na čelu v Trbovlje, kjer se vrši v farni cerkvi maša-zndušnlca za padle trboveljske občane. Po maše se vrše slavnostni govori. Popoldne ob 15. uri koncert delavske godbe nn trgu pred spomenikom; ob tO. url pa priredi ljubljanski dramntinči odsek UVI v dvorani društvenega doma pretresljivo vojno žalolgro »Mrak« v 4 dejanjih, katere čisti dobiček je istotako namenjen v podporne svrhe vojnih žrtev.
Dopisi
Žalec. (Obrtno-nadalievalna šola.) Pouk nn obrtni nadaljevalni šoli v Žalcu se je pričel 2. okt. t. 1. ter se je oglasilo 83 vajencev in vajenk. Slednje so se v tem šolskem letu sprejele prvič, ker je tudi zanj obvezen pouk. V 14. dneh pa je naraslo število obiskujočih na 97, tako da poseča sedaj pripravnico 35 vojencev, I. razred 18 vajencev in 21 vajenk, skupaj 89, in II. razred 20 vajencev in 3 vajenke, skupaj 23. Zanimanje od strani vajencev in vajenk je res razveseljivo. Naj bi temu dejstvu sledili tudi vsi oni faktorji, na katere se je obrnil šolski odbor glede podpor, da ne bo med šolskim letom ogrožen šolski pouk.
Marenberg. Sadni ogled. Podružnica
sadjarskega ln vrtnarskega društva za Vuhred-Ma-
renberg je priredila v nedeljo dne 10. okt. v Vuh-redu sadni ogled zu dravsko dolino. Otvoritev razstave se je vršila ob 9. dopoldne, popoldne ob pol 8. pa se je vršilo predavunje o sadnih sortah, uporabi sadja itd. Preduvala sta ggg. prof. Prtol in šolski nadzornik Močnik. — Smrtna nesreča. V petek 14. t. m. je našel g. Deutschmann v potoku pri Sv. Martinu, ki se izliva v Dravo, utopljenega 181etnega hlapca Miha Lešnika, ki je bil za voznika pri g. Šlagerju. Utopljenec je bil božjasten, pri nnpadu je padel v potok in ker ni bilo nikogar blizu, se jo zadušil v čisto plitvem potoku pri kraju. — Zborovanje. V sredo *9. okt se vrši v gostilni g. Deutschmanna v Ma-renbergu ob pol 8. zvečer zborovanje volivnih upravičencev trške občine Marenberg, pri katerem poroča g. Zupan o finančnem stanju občino ter o zidanju nove ali nakupu hiše g. Lukasa za uradno prostore sodnije, davkarije in notarijata. Davkoplačevalci bodo tudi izrazili svoje mnenje ali so za nakup stare liiše, ali pn za zidanje novega poslopja. Večina je za zidanje nove hiše, ker pride bolj po ceni.
Dolnji Logatec. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo je dne 9. t. m. otvorilo svojo zimsko sezono prireditev z dobro uspelim koncertom tuk. godbe na pihala. Pevski zbor je nastopil s pesmico » V gozdu« E. Adamiča, moški zbor pa »Vasovalec« isiega kompozitorjn. Godba nas je izne-nadila s precej težkim komadom »Pottpourri iz opere Faust in Margareta«. Komad je bil tako posrečen, da moramo godbi izreči javno pohvalo. V nedeljo 23. t. ni. uprizori dramatični odsek igro v 4. dejanjih »Mlinarica Jula«.
Kulturni pregled.
Ljubljansko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer. Torek, 18. oktobra: Zaprto.
Sreda, 19 oktobra: POLNOČ. Premierni abonma.
Četrtek, 20. oktobra: Zaprto.
Petek, 21 oktobra: Zaprto.
Sobota, 22. oktobra: POLNOČ. Red A.
Nedelja. 23. oktobra: IDEALNI SOPROG. Izven.
Ponedeljek: 24. oktobra: HLAPEC JERNEJ. Red C.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Torek, 18. oktobra: Zaprto.
Sreda, 19. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 20. oktobra: Zaprto.
Petek. 21. oktobra: LJUBEZEN DO TREH ORANŽ.
Premierni abonma. Sobota, 22. oktobra: ORLOV. Izven. Nedelja, 23. oktobra: RIGOLETTO. Izven. Ponedeljek, 24. oktobra: Zaprto.
GOUNOD: FAUST.
Sobotni >>Faust<, o katerem velja v glavnem, kar smo pisali že o otvoritvenem, je prinesel ^o-pransko novinko, ki je debutirala v vlogi Marjete. Bila je to gdč. V. M a j d i č e v a iz Kranja, ki je sicer pokazala mnogo pevske in tudi igralske šole, lep, srednjo,močnn, gibek glas, nekaj naletov k interpretaciji — več si pa o njej zaenkrat še ne upamo reči kakor to, da ima operno prihodnost, če je že koj spočetka ne bodo ubili s pretiranim priznanjem, marveč ji razvili obzorje in avtokritiko in ji ustvarili vse pogoje za napredek.	V.
Mariborsko gledišče
%
Repertoar:
Torek, 18. oktobra ob 20. uri: PYGMALION. Ab. C.
Premijera. Sreda, 19. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 20. oktobra ob 20. uri: TRAVI ATA. Ab. B.
Na novo naštudirana.
Mariborska oporna sezona se olvori v četrtek, dne 20. t. m. z na novo naštudirano opero »Tra-viata« v novi zasedbi in novi opremi.
^	PVGMALION.
Komedija v petih dejanjih. Spisal: Bernhard Shaw.
Režiser: VI. Skrbinšek.
Osebe: Gospa Iligginsova (Bukšekova); profesor Henry Higgins, njen sin (Josip Daneš); Alfred Doolittle (P. Kovič); Eliza, njegova hči (Ko-vačičeva); gospa Eynsford Hill (Zakrajškova); Klara (Savinova) in Fredy (Železnik), njena otroka; polkovnik Pickering (Rasberger); gospa Pearsova (Starčeva); pohajaj (Stankovič); sarkastični gledalec (Tovornik); sobarica. Čas: sedanji.
I.	dejanje — pod obokom cerkve sv. Pavla. Pod obokom vedri odlična, ali siromašna gospa Ejmsford Hill s svojima neotesanima otrokoma; Fredy jim išče voz, pa ga ne more dobiti. Z njimi vedri gospod (prof. Higgins), ki si nekaj beleži; čudni gospod ve za vsakega, odkod je. Cvetličarka (Eliza) pride in ponuja cvetje; njena pocestna pri-rodnost zvabi vso gručo. Zagonetni beležkar se posebno zanima zanjo. Mar je detektiv? »Poštena punca sem,« mu hiti in zatrjuje cvetličarka — ter dela dobro kupčijo s svojimi cvetlicami. Čudni beležkar se razkrije kot znanstvenik, ki se bavi z glasoslovjem; odtod njegova vseznalost, da odkriva neznancem domovinslvo; zalo tudi njegove beležke. Polkovnik Pickering, raziskovalec indijskega narečja, se mu radostno predstavi; profesor Higgins, čudni beležkar, ga navdušeno povabi na svoj dom. Fredy se še suče okrog cvetličarke in ji nudi spremstvo; dekle ga odslovi z oholo kretnjo: »Jaz se popeljem z avtom domov! Kaj pa je meni osem penijev?!«
II.	dejanje — v laboratoriju profesorja Hig-ginsa. Cvetličarka je prišla, da bi jo profesor naučil olikano govoriti. Profesor jo sprejme kot eksperiment, da bo napravil »gospodično« iz nje. Cvetli-ličarko Lizo okopljejo in preoblečejo. Medtom pride Elizin oče Doolittio, navaden smetar in »najorigi-nalnejši angleški moralist«, ki zahteva pet funtov — nič manj, pa tudi nič več —, da pusti profesorju hčer.
III.	dejanje pri gospe Higginsovi materi; sprejemni dnn.
IV.	dejanje v profesorjevem laboratoriju o polnoči. Profesor itn polkovnik sta se vrnila z zabave, kjer je položila Eliza svoj glavni izpit, da jo zadel profesor svojo stavo: v družbi je igrala vojvodinje z odličnim uspehom.
V.	dejanje pri gospe Higginsovi. Profesor je prišel ves razburjen: Eliza je ušla. Eliza, ki je pribežala do gospe Higginsove, se prikaže in s krotko — civilizirano — odločnostjo obračuna s profesorjem: Pickering je budil njeno samospoštovanje. Od nekod zabrnijo tihe strune dvojih src ln se zopet izgubijo v duhovite besede in profesorske probleme, ki hočejo moža v ženski.
Shaw se je rodil isiega lela kakor Wilde; oba oličujeta karakterističen angleški psihonntu-rallzem, kakor je vzkliknil iz Rusov in Ibsena; le da Angleži nlmnjo rujočih globin 111 duhovičijo o salonskih problemih. Zalo v komediji ni toliko karakterne, kolikor dialektične komike, ki zahteva subtilno doživljanje.	Dr. F. S.
Ejudslci oder
v Ljubljani
V	nedeljo 23. oktobra t. 1. vprizori Ljudski oder še neigrano dramatično delo priznanega našega kulturnega delavca na Goriškem — romantično igro »Ziatorog«.
Mod krepko gorjance, polne humorja in krepkih besed, nas povede pisatelj, pokaže nam pravljično kraljestvo Belih žena skupno z zlim duhom Zelenim lovcem in s toplo prisrčnostjo nam odpre pogled v zdravo miselnost in iskrenost domovinske ljubezni naših, narodno najbolj ogroženih rodnih bratov.
V	gorski vasi je doma ljubko dekle — Anica, ki gori in živi le za špika, najdrznejšega in postavnega divjega lovca. Anica pa pade radi svoje milobe v oči iti postane predmet pohotnih želja bogatega beneškega grofa. Toda Anica, kot pošteno in odločno slovensko dekle, odkloni ponujano ljubezen tega grofa in ostane zvesta svoji prvi obljubi in se ne vda.nili na prigovarjanje lastne matere, katero grof naveže nase s svojim ogromnim bognstvom. Tu sežejo vmes pravljične moči. Bele žene stopijo na stran Špika,.Zeleni lovec na stran Benečana. Po nasvetu Zelenega lovca gre Šzik v gore nad Zlatoroga, ki se skriva in čuva ogromne zlnte zaklade, toda tam ga upropasti — Zeleni lovec. Vzlic vsemu temu si grof ne pridobi naklonjenosti Anice, v divji jezi jo hoče ustreliti, toda v zadnjem hipu prepreči to Rikar-do — njegov oskrbnik — in ustreli njega samega.
To je glavna vsebina krasne žaloigre, ki se bo igrala na Ljudskem odru.
Frankfurtski glasbeni festival in Hrv. pfe. vačko društvo »Kolo« iz Zagreba. V dneh od 29. junija do 5. julija t. 1. se je vršil glasbeni festival v Frankfurtu. Na tem festivalu so nastopale naj. odličnejše glasbene institucije cele Evrope, Jugoslovani smo bili na njem zastopani v prvi vrsti po zagrebškem »Kolu« in pozneje po karlovaški »Zori«. »Kolo« je nastopilo v oficijclnem delu festivala dne 3. julija in to z naravnost senzacionalnim uspehom. Ta senzacionalni uspeh Kolašev poudarjajo vsi glasbeni kritiki v svojih poročilih na razne velike liste cele Evrope. V oficijclnem delu je poleg Kolašev nastopil samo še en zbor in sicer Bachov zbor iz Newcastle. Vendar vsi listi poudarjajo, da je bil nastop Kolašev mnogo impozantnejši, zbor odličnejši, posebno pa še njegovi basi, katere omenjajo kritiki z nekim posebnim poudarkom. »Kolo« je izvajalo na tem svojem reprezentativnem nastopu dr. Širolov oratorij sv. brata Ciril in Metod, Ravno to delo pa izvaja dne 22. t. m. v ljubljanski unionski dvorani, na kar opozarjamo naše občinstvo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Koncertna matineja zagrebškega tria v Celju. V nedeljo, dne 10. oktobra je novoustanovljeni zagrebški trio prestal nad vse častno svoj ognjeni krst. Tvorijo ga Karel Sancin kot violinist, Rudolf Matz čelist in pianistka Elvira Marsič. Prvi je bivši 2. violinist Zikovega kvarteta in sedaj ravnatelj celjske Glasbene matice, slednja dva sta Zagrebčana.
Že samo ustanovitev takega združenja je pozdraviti, saj je v svojih resnih stremljenjih 111 po odlični sestavi edino v državi in če ne bi storilo drugega, kot nam v seriji koncertov, ki jih obeta, podalo glavna dela svoje vrste, je že njega ustanovitev pomemben dogodek in nam je tako pionir-stvo tudi res potrebno. Gros koncertne publike je še vedno — v Celju ravno tako kot v Zagrebu ali v Ljubljani — tisti del »glasbo ljubečega« občinstva, ki boljšim delom nI dorasel, ki mu je koncert bolj družabna, kot umetnostna potreba in se naslaja, ev. plačuje velike vsote, da ču|e nekaj bra-vuroih komadov prosi ulih interpretov ali s pom-pom aranžiran orkestralni in zborovski koncert, kjer mu imponira bolj sila, kot kakovost. Komorna glasba pa, ki že po svoji sestavi instrumentov more podajati glasbeno stvaritev najpristnejšo, ker na eni strani ni moč zabrisati med podajo ničesar, na drugi strani je pa le izrazna možnost tria ali kvarteta tolika, da omogoča stvariteljev jasen in vsestranski izraz glasbene zamisli, je malo poznana, pa vendar najvažnejše glasbeuo-vzgajajoče sredstvo. Godalnih kvartetov čujemo vendar šo nekaj, Zi-kovci so nam nudili celo že mnogo moderne glasbene produkcije; tria še nismo imeli in zato ga dvakrat pozdravljamo, ker nam je njegov prvi nastop potrdil naša pričakovanja, s katerimi smo ga šli poslušat. Ravnatelj Sancin si je zamislil svoje podjetje zelo ekonomično, za našo razmere edino pravilno: obsega trio, klavirski kvartet in ga namerava spopolniti tudi kot godalni kvartet in klavirski kvintet.
Spored je obsegal Beethovnov IV. trio, Juo-nov Andiuito iz A-mol-tria in Mozartov klavirski kvartet v G-molu, v katerem je igral violo Dušan Sancin. Spored res ni najmodernejši, bil pa je le v veliki večini nov in zato dobrodošel, obenem pa — In to zlnsli prva ter tretja točka — nadvse težak za preizkušnjo skupne igre. V Beethovnovem triu, kjer nosita violina ln čelo težo, je skupna igra Sancina in Matza nad vuc nade prosonetila; pozna 80 pač Sancinu dragocona prakaa izza sodelovanja
pri Zikovcih, pri Matz.u poleg znanja in glasbene izobrazbe sijajna disciplina. Marsičeva se je izkazala najbolj pri Mozartu; bal sem se zlasti pri R011-nu, da bo vodilno vlogo klavirja pretirala v svoje uveljavljanje, povsem v nasprotju z duhom roko-kojske glasbe — saj vemo, da se pri podaji Mozarta in glasbe pred njim največ greši. \Veingar-tenova in Lhevinnova učenka, je igrala visoko nad povprečnostjo in njena so igra je bila dogodek zase. Dušan Sancin je nastopil menda prvič, prav dobro, le mecena mu želimo, da dobi boljši instrument. Juonov Andante je sicer za publiko hvaležno, po-znoromantično delo, podim je bil vestno in morda z večjo ljubeznijo kot zasluži. — Naj še omenim sijajne gosli Seincinove, ki si jih je pred kratkim nabavil.
Trio nastopi v kratkem turnejo po državi; za prihodnji celjski koncert pa naj nas seznani tudi Se s kakšnim modernejšim delom.
Dvorana je bila prav dobro zasedena, dasi celjski Nemci vsak koncert v Celjskem domu, nekdanji nemški hiši, bojkotirajo. V tem gredo gotovo predaleč. Ravnatelj Sancin pa je mogel biti le vesel; pozorna in disciplinirana publika, zlasti številna mladina, je velik uspeh njegovega vzgojnega delovanja. Za provinco je to mnogo. — M. M.
Knjige fn revije
Orlič št. 8. je izšel. Prinaša zopet prav bogato 111 pestro vsebino: Vama, bratec in sestrica..
—	Ptič Orlič. — Zmaj. — Beseda miče, zgled vleče! — Dogodek na cesti. — Darinka. — Razne vrste izleti. Cigani. — Pravljica. — Toda dete? — Na tujem. — Kako sva postala z Jožkom strežnika. — Večer ob ognju. — Fanika in njene male.
—	Gnezdo divjega goloba. — Črna žolna. — Sraka in vrana. — Spomin. — Povest o križu. — Balada v prozi. — Parabola o odpuščanju. — Orliči pišejo. — Urednikovi razgovori. — Orličeve uganke.
Cerkveni vestnik
Semiška dekanija ima pastoralno konferenco v Semiču v ponedeljek 24. t. m. Začetek točno ob 11. dopoldne.
Kongregarija za gospe pri sv. Jožefu ima danes ob pop. sejo, nato shod. Polnoštevilno.
Ša&
Radia
Medvode. Odbor šahovskega kluba v Medvodah sporoča članom, da se prične zopet redno igranje v sredo (ne v četrtek!), 19. t. m. ob 20. uri pri Deteli. Pridite gotovo vsi, ker se prične takoj tudi klasifikacijski turnir. Novi člani dobrodošli!
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 315.8, Barcelona 844.8, Praga 318.9, Leipzig 365.8. Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458, Oslo 461.5. Langenberg 468.8, Berlin 183.9, Dunaj 517.2. MUnchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava lili Carigrad 1230. Kfinigsvvusterhausen 1250.
Sreda, 19. oktobra.
Prag:«: 16.30 popoldanski koncert, 19 prenos iz gledališči!. — Leipzig: 20.15 koncert Erike Mo-rini: Glazunov: violinski koncert (A-mol). — Toulouse: 21.45 koncert (Rej', Schubert, Offenbach itd.).
—	Rim: 20.40 instrumentalni in vokalni koncert. — Dunaj: 19 italijanski tečaj za začetnike, 21.15 veseloigra, nato lahka glasba. — Miinchen: 20 pester spored iz priljubljenih glasbenih det. — Itudapest: 17.30 simfonični orkestralni koncert. — Varšava: 20.30 koncert.
Četrtek, 20. oktobra.
Zagreb: 20.30 koncertni večer. — Praga: 19.30 simfonični koncert češke filharmonije (Strauss: Don Juan, Dvofak: Serenada. Beethoven: 7. simfonija). — Toulouse: 21.45 koncert. — Frankfurt: 19.30 Rigoletto (Verdi) opera v 3 dej. — Rim: 20.40 lahka glasba. — Oslo: 20.30 zborovski koncert moškega zbora. — Berlin; 20.30 simfonični koncert.
—	Dunaj: 20.05 ljudski koncert dun. orkenlrn. — Miinchen: 20.45 R. Wagnerjev večer.
Petek, 21. oktobra.
Zagreb: 19.45 prenos operete iz gledališča. — Praga: 12.05 in 16.30 koncert, 22.20 reproducirana glasba. — Stuttgart: 20 simfonični orkestr. koncert.
—	Brno: 21 koncert (petje, klavir in violina). — Rim: 20.10 instrumentalni in vokalni koncert (antična glasba). — Budapest: 19 prenos iz opere. — Varšava: 20.15 simfonični koncert varšavske filharmonije.
Sobota. 22. oktobra.
Zagreb: 20.30 vesela glasba (kvartet Vlaho-vič-Molnar). — Praga: 20.10 vesela glasba, 22.25 prenos z Narod. doma. — Stuttgart: 20.15 komorna glasba filharm. orkestra. — Hamburg: 19.25 Cava-lteria rusticana (Mascagni), nato Bajazzo (Leon-cavallo). — Brno: 19 koncert, 21 koncert zbora >Foerster<-. — Rim: 20.30 prenos iz gledališča. — Berlin: 20.10 Dunajska kri, opereta v treh dej. — Dunaj: 19.45 Eva, opereta v 3 dej. — MUnchen: 20.15 Fatma, kom. opera v 2 dej.
NaaztoamgBa
Zadruga sobo- črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev naznanja, da se vrše redne preizkušnje. Nekolkovane prošnje je poslati zadružnemu na-čelstvu, Rimska cesta 16, do 25. t. m.
Zakaj SDS arski kandidat g. Urek ne more biti poslanec.
Da bo javnost vedela kakega poslanca ima SDS, objavljamo tozadevno odvojeno mišljenje Jugoslovanskega kluba.
Narodni Skupščini
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
v Belgradu.
Članoma Jugoslovanskega kluba kot članoma verifikacijskega odbora je čast predložiti narodni 'skupščini
odvojeno mišljenje za volivno okrožje Maribor — Celje glede izvolitve gospoda Ivana Ureka — narodnim poslancem.
Gospod Ivan Urek v zmislu člena 11 in 12 volivnega zakona ni sposoben za narodnega poslanca, kakor to sledi iz kazenskega spisa okrožnega sodišča v Celju, opravilna številka Vr. \ II. 91423
"Gospod Ivan Urek je dne 29. avgusta 1923 pisal g. Francu Kene pismo, ki se glasi: >Gospodu Francu Kene, pos. ml., Piršen breg 9.
Pred mano leži akt, pripravljen za pošto, akt sramote akt škandala, ki bo v trenutku obelo-danjenja strmoglavil Tebe iz javnosti za večne čase in Ti vžgal na čelo dosmrten pečat sramote
in zaničevanja.
... Pisal sem bil Tvojemu očetu, da Tebe obvaruje odkrivanja nečednih stvari in s tem uničevanja v javnosti... Kakšne sem imel trenutke, ko sem smrtno bolan doživel presenečenja in Tvoje izdajstvo in brezsramotnost, s katero si lagal pri naših ljudeh, mojih poslanskih kolegih, stranki itd., ni opisati. Globoko pa se je to kruto spoznanje ukoreninilo v mojem srcu in izruje ga le smrt.
Sedaj pa k stvari in koncu! Imenovani akt vsebuje obširne vsestranske dokaze o nekomu, Ju se je razvijal od svinjskega švercerja čez izvrševalca lovske tatvine v dolgih letih in raznih revirjih do izvrševalca nočne tatvine vina iz tujih zaklenjenih shramb, dalje in dalje...
Odkrito povem — ne prizanašam Tebi — ampak Tvoji družini — dobri ženi in nedolžnim
otrokom!	.
Mogoče mi je torej zadevo prikriti ali jo obelodaniti. Zato pa stavim za pogoj molčečnosti Tebi naslednje zahteve:
1.	Da izgineš popolnoma iz javnega pozorisca.
2.	Da zadnje do dne 3 septembra 1923 odložiš mesto gerenta okrajnega zastopa, kar mora biti uradno izvršeno vsaj do dne 6. septembra t. 1-
3.	Da do dne 3. septembra 1923 odložiš na okrajnem glavarstvu mandat občinskega odbornika v Giobokem.
4.	Da mi do istega dne sporočiš samo — »sprejmeš ali ne«.
Predvsem pa moraš razumeti, da mi je narekovala ta korak samo želja, da se v naši občini zopet vse privede v mirni in pravi tok, kar si vse Ti skušal prevrniti...
Globoko, dne 29. avgusta 1923.
Ivan Urek m. p.
Frane Kene mu je na to pismo odgovoril 8. sept. 1923 sledeče.
>Gospodu Ivan Urek, posestniku. Globoko 12.
S pogledom na Tvoj dopis z dne 29. avgusta 1923 Ti odgovorim sledeče:
I. Glede obdolžitve izvrševanja tatvine v tujih kleteh, se naj razjasni pred sodiščem ...
I. Glede izvrševanja lovske tatvine... ako pa monla misliš na slučaj glede srnjaka, katerega sem ustrelil na našem lovu, ko sva bila skupaj in je padel na graščinski lov. priznavam, da sem ga od tam prinesel na naš lov — a veš pa dobro, da si me čakal pol ure, dokler sem šel po psa domov da ga je poiskal, da sve ga nesla skupaj v Tvojo hišo, da si ga v uporabo Ti obdržal in da sem jaz vzel od njega samo rogove.
III. Glede očitka zveze s klerikalci Ti pojasnim, da nimam ž njimi nič več in nič manj .1*..»«: bol/Ar a ar\o\nlnimi demokrati ...
Saj so Ti tudi socialni demokratje v »Na-prejut očitali, da si kot poslanec svojo mater pre-- ali sem za to tudi jaz odgovoren?
IV.	Kar se tiče razdelitve Butler - posestva, veš sam, kakor tudi jaz dobro, zakaj si to storil, saj me razumeš!
V.	Tvoje zavijanje, da se ti smilijo moja žena in otroci, verjel bi Ti mogoče kakšen Albanec, jaz ne ... ker Te poznam kot človeka brez vesti.
VI.	Kar se pa tiče odkritosrčnega prijateljstva naproti meni, je najboljši dokaz pismo z dne 12. junija 1912, katerega imam shranjenega, v katerem se izraziž o meni in sicer v času, ka so me gotovi denuncijanti (morda - so Tebi znani) gonili kot družinskega očeta po raznih vojašnicah in si pisal takrat o meni usmiljene besede: >Gorje pa tebi Avstrija, ako boš imela take vojake, da se njim bo omračil duh, ako se njih bo kb>alo v vojake.«
S tem je, mislim, pojasnjeno vse.
F. Kene m. p.
Državno pravdništvo v Celju je proti g. Ivanu Ureku 5. novembra 1923 dvignilo sledečo obtožbo.
j Ivan Urek je v pismu 19. avgusta 1923 Francetu Kenetu v Globokem grozil z ovadbo radi tatvine in tihotapstva v namenu, da bi izsilil od ogro-ženca, da odloži mesto gerenta okrajnega zastopa v Brežicah, mesto občinskega odbornika v Globokem in da opusti vsako javno delovanje, pri čemur je bila grožnja sposobna, da povzroči ogroženemu z ozirom na važnost zagroženega zla upravičen strah in s tem zakrivil hudodelstvo javnega na-silstvo po § 98 b. kaz. zak.«
Proti obtožbi je gospod Ivan Urek vložil ugovor na višje deželno sodišče v Ljubljani, ki pa je ugovor odbilo in obtožbo dopustilo.
S sodbo 29. januarja 1924 je bil g. Ivan Urek nato obsojen radi hudodelstva javnega nasilstva po § 98 b. kaz. zak. na en mesec težke in poostrene ječe.
Proti tej sodbi je g. Ivan Urek vložil na stol sedmorice v Zagrebu ničnostno pritožbo, v kateri je med drugim dobesedno navajal:
»Za ckolnost, da sem hudo živčno bolan ter da me vsaka pomembnejša stvar silno razburi, pri čemur ne morem vsakega dejanja mimo in trezno razsoditi... sem ponudil dokaz po dr. Jos. Choleva, primariju v Brežicah, dr. Lavriču, dr. La-pinskiju in dr. Virantu. Vse te.dokaze pa je sodišče zavrnilo ter mi s tem odvzelo možnost, dokazati resničnost mojih trditev ...«
Tekom glavne razprave 19. januarja 1924 je namreč v osebni navzočnosti g. Ivana Ureka njegov branitelj doslovno navajal:
»Obdolženec je že od leta 1922 težko živčno bolan. Zdravili so ga jx> vrsti dr. Choleva v Brežicah, dr. Lavrič v Rogaški Slatini, psihijater Lapinski, profesor na zagrebški kliniki, sedaj ga zdravi dr. Virant v Ljubljani.
Vsled živčnih napadov je opetovano omedlel, ni mogel hoditi, ne pisati, ne brati, niti misliti ...
Priče: dr. Choleva, dr. Lavrič, dr. Lapinski, dr. Virant. Dr. Colevva in Lavrič sta videla sama take napade ...«
Stol sedmorice v Zagrebu je omenjeno sodbo v resnici razveljavil med drugim radi tega, ker se niso izvedli navedeni dokazi obrambe Ivana Ureka, da je že od leta 1922 težko živčno bolan, odredil ponovno razpravo pred okrožnim sodiščem v Celju z izmenjenim senatom.
Tekom tega ponovnega kazenskega postopanja so zdravniki izvedenci kot priče pred sodiščem navajali sledeče:
Dr. Josip Choleva, primarij v Brežicah:
»Ivana Ureka zdravim že od leta 1919. radi pridobljene funkrionelne nevrastenije. Pri tej bolezni ostaja nadmerno prisilno omišljenje, različne | parasterije in hiperestezije, skokoma razdražljivost i iluzije (napačno ocenjenje zunanjih dejanj), utrud-Ijivost. tudi pazljivost je jako labilna, potek asociacije je skokoma premenljiv.
To stanje je prirojena manjvrednost, poslabšana vsled izvanrednega življenja kot poslanec in politik, ki presegajo pri nevrastenikih njihovo zmožnost. Tudi ne dosežejo laki ljudje stalnega duševnega ravnotežja.«'
Mihael Lapinski, profesor zagrebške fakultete:
»Iz moje knjige zabiliežnice se vidi, da je 3. julija 1922 g. Ivan Urek 35 godina star bio kod inene na lečeuju i ja sam konstatovao: da je bila medjurebrena neuralgija leve strane povečana i ! osetljive jetra bila, bila dispepsija nervozu te je ! bio jako psihosteničan, osječao strah, patio na bez j samici, bio jako uzrujan, glava teška, noge boljele, | osječao nemoč u cijeloni tijelu, a bilo mu je još podrigavanje te bolovi u čeljusti i srcu. Beo posvetna živčano razrovan.«
Dr. Franc Virant, zdravnik v Ljubljani: »Urek je bil pri meni 22. decembra 1923. Jaz sem konstatiral vse znake težke nevrastenije, splošno razburljivost in reagira nesorazmerno na različna dražila. Ta bolezen je čisto gotovo obstojala v isti meri v letu 1923. in seveda ludi v dotičnem času, ko je Urek dotično pismo Kenetu pisal — bolezen je kronična in najmanj čez 3 leta, če ne več, že trajajoča. Bolezen kot taka je gotovo v veliki meri ga pripravila do nepremišljenih korakov in mu zmanjšala v veliki meri njegovo odporno silo, da na razna dražila reagira reflekto-rično.t
Dr. Anton Lavrič, zdravnik v Rogaški Slatini: »Dne 20. junija 1922 je bil pri meni Urek, špecijeluo poslan od primarija dr. Choleva, ter mi opisal prestane bolezni in stanje.
Po opisu njegovega stanja sem sklepal na težko živčno boleaen. Rezultat moje preiskave se je glasil: »Težka nevrastenija pretežno nevraste-nične pojave .. .<
Pri ponovnih vizitah je tožil: >Bal se je samote, osobito noči... nezmožnost čitati in pisati, jasno misliti.«
22. junija 1922 ponoči okrog 11. ure zdravnik alarmiran v »Ljubljanski dom« in tozadevno izpoveduje :
»Videl sem pacijenta s prestrašenim izrazom v obličju površno in hitro dihajočega in na vprašanje, kaj mu je, sem dobil odgovor: »Bojim se, strah me je...« — Moja sodba je bila, da je bil v tem slučaju napad takozvane j>aroxismaIne tahikadije.
Svetoval seui specialistično zdravljenje in mu napisal priporočilo na profesorja Radovičiča.
... pacijent je • tožil, ker ga je njegova bolezen ovirala in mu onemogočala njegovo poslani-ško delovanje v Belgradu in doma v njegovi strani;'
' ektivna sodba je, da je bil pacijent v času	zdravniške oskrbe težko bolan in ne-
sposoben za fizično in duševno delo.
Ako pacijent ni svoje bolezni smotreno zdravil, bi se stanje gotov o poslabšalo in tudi smotreno
zdravljenje ga ne bi moglo v doglednem času popolnoma ozdraviti.«
Na to je bila izrečena pri okrožnem sodišču v Celju 31. decembra 1924 nova sodba, s katero se je g. Urek oprostil.
V	razlogih te sodbe stoji med drugim doslovno:
»Sodni dvor se je prepričal, da je... v objektivnem oziru sicer podan dejanski stan hudodelstva po S 98 b. kaz. zak____Vendar se pa sodni
dvor ni mogel prepričati o krivdi obtoženca v subjektivnem oziru. Pred vsem se je moralo vpošte-vati, da je po pričali dr. Choleva, dr. Lavriča, dr. Viranta in dr. Lapinskija dokazano, da boleha obtoženec že od leta 1922. na težki nevrasteniji; če ta bolezen sama na sebi tudi ne izključuje ka-zensko-pravne odgovornosti obtoženca za eventu-elna njegova kaznjiva dejanja, je pa vendar jasno, da je mogla ta bolezen imeti tak vpliv na obložen-čeve odločitve, da obtoženec ni bil popolnoma v stanu presoditi dalekosežnost predmetnega pisma.
G. Urek je bil tudi že 1. 1903. pod Vr. 09/s radi hudodelstva javnega nasilstva po § 81. k. z. kaznovan na 4 mesece težke ječe.
Iz navedenih konstatacij iz sodnega spisa Vr. VII. 914/23 sledi, da bi g. Ivan Urek moral biti vsled njegovega duševnega stanja postavljen pod skrbstvo, ker bi sicer do njegove oprostitve ne moglo priti.
Po členu 11. in 12. volivnega zakona ne morejo biti narodni poslanci oni, ki se nahajaj'o pod skrbstvom.
Resnica je, da gospod Ivan Urek ni postavljen pod skrbstvo, ali je ravno tako jasno, da bi moral biti postavljen pod skrbstvo, da torej zgolj forma-liteta postavljenja pod skrbstvo ni izvedena.
Zakon se mora topogledno zmiselno interpretirati in ne samo doslovno in to tem bolj, ker je v nekem slučaju bil razveljavljen mandat narodnega poslanca, kateremu je zgolj nekaj mesecev manjkalo do po zakonu formalno zahtevane starosti 30 let.
Pomanjkanje starosti gotovo ni nič v primeri s pomanjkanjem duševnega ravnotežja narodnega poslanci. Vsled tega
predlagamo,
da se poslaniški mandat gospoda Ivana Ureka uniči, mesto njega pa pozove v narodno skupščino njegov namestnik.
V	Belgradu, 14. oktobra 1927.
Dr. Jakob Hodžar s. r.
Dr. Josip Holmjec s. r.
Občinske volitve v ČSR.
ČEŠKA LJUDSKA STRANKA OBDRŽALA POZICIJE, SLOVAŠKA LJUDSKA STRANKA NEKAJ NAZADOVALA. — PRAGO OBDRŽALI ČEŠKI SOCIALISTI. - DR. BAXA
NAJBRŽE OSTANE.
v Praga, 17. okt. (lav.) Kolikor se doslej more pregledati rezultat včerajšnjih občanskih volitev v 6780 občinah, si je socialistična stranka priborila prirastek, če tudi majhen. Padec komunistov je izostal. Nacionalni demokrati z dr. Kramarjem so se slabo odrezali, posebno v Pragi. Uspeh so imeli češki nacionalni socialisti, ki so v Pragi s 96.000 glasovi najmočnejša stranka, vendar pa so dobili 8000 glasov manj kakor pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Stranka slovaških nacionalnih socialistov je dr. Stribmemu odvzela nad 11 tisoč glasov. Češka Ljudska stranka se je vzdržala. Češki agrarci so menda na Slovaškem pridobili glasove. Slab uspeh je imela slovaška Ljudska stranka Hlinke, ki je morala prepustiti mandate slovaškemu agrarni Hodži in inadjarsk&m krščanskim socialcem. Del stranke je izjavil, da noče sodelovati pri
opustitvi stališča avtonomije. Nemškomeščan-sfci vladni blok se je v glavnem obdržal, majhne izgube so imeli nemški krščanski socialci. Odprava volivme pravice vojaštva je na izid volitev vplivala. Politična slika volitev bo ja, sna še le potem, ko bo na razpolago izid volitev v približno 5800 agrarnih občinah. V novem praškem občinskem svetu bo 54 socialistom stalo nasproti 46 meščanskih članov. Izvolitev dr. Baxa za primatorja bo menda še le potem gotova, če dobi glasove Stribruega, dočim bi bila kandidatura meščanskega primatorja le tedaj uspešna, če dobi 4 nemške glasove. Volitve so se vršile v splošnem mirno, samo pred poslopjem »Narodnih Listov« je prišlo do nemirov med narodnimi demokrati in nacionalnimi socialisti, da je policija morala delati red.
Kralj Boris se le poroči z Glovanno,
v Sofija, 17. okt. (Izv.) Kakor se tn odločno trdi, je zaroka kralja Borisa z italijansko princesinjo Giovanno izvršeno dejstvo ter se bo takoj po vrnitvi kralja razglasila. Z ofi-cijelne strani se potrdilo te vesti ne more dobiti. Samo toliko se priznava, da prideta v poštev prinoesinja Giovanna in švedska prin-cesinja Marta. Posebna važnost se polaga av-dienci kralja pri papežu, v kateri je kralj Boris pristal na to, da bodo smeli otroci iz zakona z Italijanko pripadati grškokatoliški cerkvi.
Francija mora biti gospodar v svoji hiši.
v Pari/, 17. okt. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je imel včeraj pri odkritju spomenika padlim v Bar Le Duc velik političen govor, v katerem je izvajal: Želimo, da bi bila Francija gospodar v svoji hiši in da od Flaindrije do Pirenejev, od Alzaoije do Bre-tanje noben inozemski vpliv ne bo omajal njene suvereniteto in da notranji spori v nobenem slučaju ne bodo prekoračili nacionalnega okvira. Po vojni smo svojo vojsko znižali in vojaško službo skrajšali, da dokažemo, da smo v okviru svoje varnosti pripravljeni, dati zgled razorožitve.
Mussolini govori.
v Rim, 17. okt. (Izv.) Mussolini je danes v ministrskem svetu govoril o notranjem položaju Italije, ki ne daje nikjer povoda za pritožbe. Omenjal je uspešno znižanje najemnin in izjavil glede brezposelnosti, da je ukrenje-no potrebno, da gotove mere ne bo prekoračila. Letošnja proslava pohoda v Rim se bo kot zaključek prvega petletja režima vršila posebno slovesno in bo imela politično-voja-ški značaj. Da pa se ne izgubi en delavni dan, se bo vršila proslava v nedeljo 30. oktobra, dan zmage pa 6. novembra. Po 6. novembru pa so do nadaljnjega prepovedane vse ceremonije, manifestacije, posvečenja, jubileji, stoletnice in slavnostni govori, da se ne izgubi čas in da se prebivalstvo ne utrudi. Poročilo finančnega ministra je poudarjalo trdno voljo vlade, da "~4raia pri svoii dosedanii denarni
politiki. Prodajalcem živil pretijo stroge kazni, če se bodo še dalje branili, prilagoditi cene stanju lire. Trem razredom nižjih uradnikov se črta draginjska doklada, uradnikom, katerih doklade so že v plači, pa se zmanjša plača za 30 lir. Tudi umirovljencem se bo toliko odtrgalo. Uradniški proračun, ki znaša 8 miljard, se bo s tem znižal za 200 milijonov lir.
Šahovska turnir v iGiidomj.
v London, 17. okt. (Izv.) Peto kolo mednarodnega šahovskega turnirja je imelo sledeči uspeh: Biirger — Colle je remis, Bogoljubov je sijajno zmagal proti Wintru, Mar-chall — Tartakower remis, Niemcovič je premagal Thomasa, partiji Vidmar — Yates in Fairhurst — Rhetis sta prekinjeni. Vesečo partijo iz 4. kola Thomas — Tartakower je dobil slednji. Stanje je sledeče: Bogoljubov in Niemcovič 3 (1), Marchall 3, Tartakower in Rhetis 2% (1), Vinter 2%, Vidmar 2 (1), Colle IV, (2), Yates 1 (3), Biirger (1 (2), Fairhurst
1	(1), Thomas 0.
v London, 17. okt. (Izv.) V šestem kolu je prišel na prvo mesto Tartakower, ker je zmagal Bogoljubova, Niemcovič je zgubil proti Marchallu, Rhetis je zmagal nad Burgerjem, Colle je zgubil proti Thomasu, Vates — Vinter remis. Partija Vidmar — Fairhurst je še viseča, beli ima boljšo pozicijo. Stanje: Tar-tako-vver 4Marchall in Niemcovič 4, Rhetis 3'A (1), Bogoljubov 3 (1), Winter 3, Vidmar
2	(2), Colle 2 (1), Yates VA (3), Biirger l'A, Fairhurst in Thomas 1.
CAPABLANCA — ALJEHIN,
Newyork, 17. okt. (Izv.) Petnajsta partija med Capablanco in Aljehinom je po 30. potezi remis, Doslej ima Aljehin 3, Capablanca 2 točki, 10 partij pa je remis.
ZA JESEN IN ZIMO
kupujto Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3.
Gospodarstvo
K carinski politiki.
Nemško - jugoslovanska
trgovina.	*
DELEŽ REPABACIJSKIII DOBAV.
Zaradi nedavno sklenjene trgovinske pogodbe med našo državo in Nemčijo so interesantni podatki o nemški trgovini z našo državo, ki so ravnokar objavljeni za prvo polovico t. 1. Uvoz v Nemčijo iz naše države je znašal po nemSki statistiki 89 milijonov mark napram 34.7 milijona v prvi polovici lani. Največ je uvažala Nemčija: baker 4.8 milijona mark, klajno žito 4.7, sadje 4, les 2.8. kože 1.8 milijona mark. Navedeni predmeti tvorijo 44.6% celokupnega uvoza Nemčije iz Jugoslavije.
Na drugi strani je znašal izvoz Nemčije v Jugoslavijo v prvi polovici letos 81.2 milijona mark napram 88.8 milijona mark v prvi polovici lani. Glavni predmeti izvoza Nemčije v Jugoslavijo so bili sledeči (v milijonih mark): tekstilije 5.7, od tega bombažne tkanine 8, volnene tkanine 0.4, konfekcija 1.2; železarski produkti 4.8, od tega železniški material 4.8; barve in kemikalije 4.2; stroji razen električnih 3.5; električni stroji 1.8, itd.
Zanimivi so nadalje nemški podatki o repa-racijskih dobavah v prvi polovici letos, katerih naša uvozna statistika ne navaja. Skupno je znašal nemški izvoz reparacijskih dobav 257.1 milijona mark ali 5.4% vsega nemškega izvoza. Jugoslavija je dobila teh dobav za 17.36 milijona mark, kar predstavlja 55.6% vsega izvoza v prostem blagovnem prometu. Zlasti velike so reparacijske dobave Franciji ter Estonski 246, oz. 124% količine prostega izvoza. Med reparacijskimi dobavami so sledeči predmeti: pohištvo in drugi leseni predmeti 1.1 milijona mark, železni predmeti 3.9, »troji 3.6, električni stroji, električni predmeti 4.3 milijona mark.
Hmeljarjem v vednost, hmeljarskemu društvu v album.
Županstva v Saivmjaki dolini so pred kratkim prejela od okrajnih glavarstev sledeči dopis:
»Ministrstvo za poljedestvo in vode je zvedelo, da hmeljarsko društvo s sedežem v Žalcu sabotira (omaJovažiuje) napredovanje hmeljarstva v SlcvenijL	•
Današnje stanje hmeljarskega društva ne odgovarja več modernim potrebam hmeljarstva in ne bode več možno voditi hmeljarstvo Slovenije v težkih kritičnih dobah, ki so že na vidiku za hmeljarstvo iin to vsled povečanih himoljskih nasadov na evropskem kontinentu.
Ministrstvo želi, da se strnejo vsa društva kmetovalcev, kojth cilj je, da podpirajo »voje 8ta-rv borbi nastopajoče konkurence za boljši pridelek in prodajo proizvedenih produktov.
Hmeljarsko društvo za Slovenijo ne samo, da ne dehije v tem smisliu, ono celo omalovažujejo delovanje višjih hmetijskih oblasti, da celo ministrstva.
Z ozirom na to ne bode niti kmetijsko ministrstvo, niti podrejeni kmetijski organi v bodoče i upravo hmeljarskega društva za Slovenijo v nobenem pogledu sodelovali.
Vsled tega opozarjamo kmetovalce, hmeljarje na ta ministrski odlok, ter jim priporočam, da v svojem lastnem interesu razčistijo vprašanje delovanja, organizacije in reprezentacije hmeljarskega društva za Slovenijo.«
Komentar -k prod stoječemu dopisu menda ni potreben. Pripomniti bd bilo le še, da vodijo Hmeljarsko društvo v Zalou najizrazitejši pristaši SDS kot Roblek, Piki, Kiukec et con so rt es!
Pošljite naročnino!
Na ženevski svetovni gospodarski konferenei se je delala velika propaganda za gospodarsko zbližanje vseh evropskih držav ter za odpravo gospodarskega nacionalizma.
Tako je v teoriji. V praksi se pa kaže to v popolnoma drugi luči. Tako vidimo države, katere se zavzemajo za idealizem odprave carinskih mej, da zvišujejo istočasno carino za vse panoge.
Ravno sedaj je sklenila Avstrija zvišanje carine na vse poljedelske pridelke: moko, žito, meso, živino, jajca, perutnino itd. Zamišljeno zvišanje carine je v primeri z dosedanjo znatno višje, ter bodo s tem znatno pomagali avstrijskemu agrarnemu gospodarstvu. V kompenzacijo industriji se bo znatno zvišala carina tudi na industrijske produkte kakor n. pr. uvoz avtomobilov iz Francije in drugod itd. Ne glede na predvideno zvišanje carine na industrijske produkte, so v Avstriji sedaj isti zavarovani v toliki meri, da popolnoma obvladujejo domači trg, ter omogočajo podjetjem dober razvoj. To svojo dobro pozicijo izkorišča Avstrija pri nas, ter prodaja svoje izdelke po tako nizkih cenah tako dolgo, da primora našo domačo industrijo, da preneha z obratovanjem. Primer te avstrijske prakse navajamo v industriji lesnih vijakov (Holzschrauben). Ta industrija je v Avstriji s carino zelo močno zaščitena in kartelizirana, poleg tega pa dobiva izvozne premije. V naši državi prodaja svoje izdelke več kakor za polovico ceneje z namenom, da uniči domaČo industrijo.
»Dumping« premije so na ženevski konferenci označene kot pravemu trgovstvu naspro-hijoče. Vkljub temu se ta uničujoči boj od avstrijske industrije brezobzirno izvaja. Od naše vlade se mora s povdarkom zahtevati, da ob priliki revizije trgovinske pogodbe popravi ta nedostatek, ki je že cela 3 leta v škodo države in domače industrije, ne samo s primernim zvišanjem carine, marveč tudi s prepovedjo prodaje na našem trgu. ako bi se pokazalo, da je namen inozemstva uničiti našo industrijo.
Zavarovanje naše Industrije je mogoče, da se zviša carina na višino, kakor jo imajo sosedne države, ter končno z uvozno prepovedjo, če bi se pokazali znaki >dumpinga«.
Misel, da bi se s tem obremenil domači kon-sument, je iluzorna, ker izvaja inozemska karte-lirana industrija »dumpingc samo toliko časa, da prisili našo industrijo, da preneha z obratovanjem. Kakor hitro bo ta cilj dosežen ter uničena domača industrija kot konkurent, bo zvišala cene na nivo, ki se ji bo zdel primeren.
Kakor omenjeno, gre samo za predhodno znižanje cen, končno pa bo z občutnim zvišanjem prizadet seveda le domači konsument in industrijalec.
Jačanje domače industrije ima tudi pomen iz ozira neodvisnosti od inozemstva, kar je važno tudi z ozirom na narodno obrambo, zaposlitev domačega delavstva, zvišanje davčne moči domače industrije, torej državnega dohodka. Predstavniki naše države so bili v tem oziru preveč zaupljivi, ter doživljamo danes vedno nova razočaranja, ker se vsak skuša zabarikadirati; n. pr. carinski zaščiti Italije sledi sedaj Avstrija. Dopustilo se je, da je med tem, ko so delale druge države programe za bodočnost, propadla polovica domače industrije ter nam sosedje sedaj obetajo novo zvišanje carine na vse naše poljedelske pridelke! Ako nočemo doživeti še slabših časov, ozrimo se po sosedih, ter pomagajmo tam, kjer še kaj imamo, da si ustvarimo aktivno državno gospodarstvo.
Danes ko se delajo našim poljedelskim produktom težave pri uvozu v tuje države, imamo dokaz, da je treba v državi ustvariti tudi močno industrijo, katera bi bila najboljši konsument našega poljedelstva.
* * *
Konkurz je razglašen o imovini Efektne banke M. Jankole, družbe z o. z. v Ljubljani. Konk. komisar sodn. svetnik Jos. Janša, upr. mase dr. Josip Sajovic ml. (prvi zbor upnikov 28. okt., oglas, rok do 1. dec., ugotov. narok 20. dec.).
Iz Centrale industrijskih korporacij. Glavno tajništvo Centrale industrijskih korporacij je vprašalo vse svoje člane o umestnosti občnega zbora in O vprašanjih, ki bi se na tem občnem zboru razpravljala.
Devizni trg. Novo posojilo Poljske v znesku 90 milijonov dolarjev bo služilo predvsem za stabilizacijo poljskega zlata. Poljska se zadnji dve leti zelo trudi urediti svoje valutarne razmere, kar se ji bo s tem posojilom gotovo posrečilo. Med ukrepi za sanacijo valute je na prvem mestu omeniti uvozne prepovedi, ki so zelo izboljšale trgovinsko bilanco. — lz Carigrada poročajo, da na-
merava Turčija svoj funt definitivno stabill- [ žira ti v lotu 1928. na sedanjf bazi.
Italijanska zunanja trgovina v septembru. V septembru t. 1. je znašal uvos v Italijo 1189 milijonov lir, izvoz pa 1168 milijonov; bilanca je torej aktivna za 29 mililonov, lani v septembru pa jo bila pasivna za 57 milijonov lir.
Iz Londona javljajo, da bo uveljavljena v Pal estini si. novembrom t. 1. nova valuta, o kateri smo že poročali. Nova valuta bazira na angleškem funtu, vendar bo razdeljena na tisočinke. S tem odpade stara valuta, tudi naslonjena na angleški funt in ki je bila razdeljena na 100 pia-strov.
Naraščajoča važnost Rusije na svetovnem iit-nem trgu. V kampanji 1926 in 1927, ki neha s 1. avgustom letos, je znašal delež Rusije na svetovnem izvozu žita 8.3 odst. napram 8.7 odst. v 1925—1926, 1.05 odst. v 1924—1925 (slaba letina) ter 27.8 odst. pred vojno. Nadalje je znašal odstotni delež Rusije pri evropskem uvozu (v oklepajih predvojni delež): pšenica 9.8 (25.0), rž 30.9 (34), ječmen 14.9 (64), oves — (34.3), koruza 3.1 (12.1). Najboljši odjemalec ruskega žita je Nemčija, kateri sledi Holandija.
Borsza
17. oktobra 1927.
DENAR.
Na današnji borzi razen v devizi Berlin ni bilo izprememb. Berlin je bil nadalje čvrst in je bil v Ljubljani zaključen po 13.55 in 13.56. Praga in Newyork sta bila v Belgradu za 5 par cenejša kakor v Ljubljani in Zagrebu. Promet je bil srednji, Narodna banka je intervenirala v devizah Cu-. rih, Dunaj in London.
Ljnhljana. Devize: Berlin 13.5393—13.5693 (13.56, 13.55), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 800—803 (8.015), London 276.30—277.10 (276.70), Newyork 56.65—56.85 (56.75), Praga 168—168.80 (168.40), Trst 309.5—311.5 (310.5).
Zagreb. Berlin 13.545—13.575, Curih '10.94— 10.97, Dunaj 800—803, London 276.30—277.10, Newyork 56.61—56.84, Praga 167.99—168.79, Trst 309.75-311.75.
Belgrad. Berlin 13.54—18.57, Budimpešta 9.93 —9.96, Curih 10.94—10.97, Dunaj 799.7—802.7, London 276.40—277.20, Ne\vyork 56.60—56.80, Pariz 222.40—224.40, Praga 167.90—168.70, Trst 309.5-311.5.
Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 123.79, Bukarešt 3.24, Dunaj 73.19, London 25.2525, Newyork 518.5, Pariz 20.355, Praga 15.87, Trst 28.34, Sofija 3.76, Varšava 58.20.
Dunaj. Devize: Belgrad 1247.75, Kodanj 189.87, London 34.49625, Milan 38.72, Nowyork 708.4, Pariz 27.80625, Varšava 79.44. — Valute: dolarji 706.75, dinar 1243, češkoslovaška krona 2098.5.
Praga. Devize: Lira 184.5, Belgrad 59.45, Pariz 132.5, London 164.35, Ne\vyorl< 33.745.
Dinar: Ne\vyork 176.15, Berlin 7.375, London 276.50.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
V Ljubljani zaključeno inv. pos. 84.5. V Zagrebu tendenca za drž. papirje slaba, razen za vojno odškodnino, ki se je držala. Ljublj. kred. zaključena po 138; v Belgradu drž. papirji čvrsti. Na Dunaju padla Kranj. ind. na 49, Ruše pa narasle na 89.
Ljubljana. 7% invest. posoj. zaklj. 84.5, Celjska 164 den., Lljublj. kreditna 138 den., Praštedi-
ona 850 den., Kred. zavod 100 den., Vevče 1» den., Rušo 260—270, Stavbna 56 den., SeSlr 101
don.
Zagreb. 7% invest. posoj. 84—84.25, agrari
54.5, vojna odškodnina 402.5—408, okt. 403 bL, dec. 407.5—408, Hrv. esk. 91, Hipobanka 65—66, •lugobanka 91, Praštediona 855—860, Ljublj. kreditna zaklj. 135, Sečerana 600, Drava 585, Slavonija 15.5-16, Trbovlje 480-490, Vevče 138—186
Belgrad. Izvozna banka 1230, Narodna banki 5150, Belgrajska zadruga 5100, vojna odškodnin« oktober 403.25—403.75. deo. 408.5—412.
Dunaj. Podon.-savskn-jadran. 88.1, Hrv. esk. 10.95, Alpine 50.6, Greinitz 5.6, Loykam 12, Trbovlje 61.75, Kranjska industr. 49.11, Ruše 89, Gutmauu 29, Mundus 174.
BLAGO:
Ljubljana. Les: smrekove deske 25, 80, 40, 50 mm, 4 m. od 16 cm naprej I. II., večina 1. f. v. meja 1 vag. po 630, deske smreka-jelka, III., od 10 cm naprej, f. v. n. p. 4 vag. po 340, deske smreka-jelka 13 mm, 1—4 m, na strani obrobljenih, i v. namembna postaja 2 vag. za 1000 kg po 60 Din, trami inerk. K, 'It, V«, % f- v. n. p. 1 vag. po 250, hrast, drva okroglice, od 8—12 cm f. v. meja 1; vag. po 21; zaklj. 9 vag. Tend. živahnejša. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 80 dni, dobava prompt, ml. tar.): pšenica 78-79 kg 2% bačka 340.5—842.5, za nov. 350-252.5, sr. 337—389, slav. 334—838, koruza bč. nav. vozn. 245—250, 240—245, moka 0 g plač. po prejemu vag. blago 490; zaklj. —, tend. mirna.
Novi Sad. Pšenica 78-79 kg 2%: bč. 290-295, bn. 285—290, sr. 285-290; rž bč. 72 kg 2% 280—290; oves: bč. 205—215; ječmen: bč. ln sr. G5-66 kg 255—2CO, bč. 68-69 kg 270—275; koruza: bč. 192.5—195, 12 182.5—185, 3—4 227.5—230, bč. bela 3—4 200—205, sr. 12—1 182.5—185, sr. suš. 194—195; fižol bč. in sr. beli 850—360; moka bč.: O.g 415—4125, 2 395-405, 5 370—880, 6 315—325, 7 270—280, 8 200—205; otrobi: bč. sr. slav. 170— 175. — Tendenca: neizpr. — Promet: 3 pšenice, 5 ovsa, 35 koruze in 6 moke, skupaj 49 vag.
Dunaj, 17. okt. Tendenca v poslovanju s pšenico in ržjo neizpremenjena. Pšenica Wiener Bo-den notira 39—40, marchfeldska 38.75—39.25, rž Wiener Boden 38.25—38.75, češkosl. oves za šiling dražji: 30.50—31.
Budimpešta, 17. okt. Tendenca v splošnem čvrsta; uradno notirajo: pšenica okt. 30.18, 30.30, zaklj. 30.28—30.30, marec 32.36, 32.50, zaklj. 82.46 —32.48; rž okt. 29, 29.30, zaklj. 29.26—29.28, marec 30.18, 30.34, zaklj. 30.28—30.30; koruza maj 24.76, 24.94, zaklj. 24.96—25.
Chirago, 17. okt. Današnji trg pšenice so jo otvoril v vzdržani tendenci: pšenica dec. 131.25, marec 134, koruza je kazala isto tako vzdržano tendenco, dec. 85.58, marec 89.375, rž se je otvorila s čvrsto tendenco dec. 97.12, marec 103, oves dec. 46.45, marec 48.25.
Naročajte .Slovenca'I
Poizvedovanja
Tzgnhila se je rjava ročna torbica z denar-
nico in ključi na poti Nunska ulica po Gradišču. Pošten najditelj so prosi, da jo odda proti nagradi v trgovini Pavlin, Gradišče.
Dežnik se je našel v KomenRkoga ulici. Dobi se Komenskega ul. 21.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 17. oktobra 1927. Višina barometra 308*8 m
Opazovanja		Barometer	loplolo » C.'	Kcl. vlnua	Veter ln brzino t m	Oblačnost	Vrsta padavin		its	n ŠU
						0-10		vmni d«7h	"•5* H	
kral	fe*			. / n			oh opazovnnlu			mS!
Ljubljana	8	758-6	10-8	99	mirno	10	dež	15-7	14-6	9-9
Maribor		759-1	9-0	99	mirno	10	dež	5	11	8
Zagreb		758*6	10-0	99	W 4	10	dež	0-7	12	9
Belgrad	S	758-9	170	78	S 6	7	dež	3	16	12
Sara|evo		759-3	15-0	83	mirno	1	dež	12	14	13
Skoplje		763-5	15-0	94	mirno	8	dež	5	20	13
Dubrovnik		761-9	19-0	85	S 5	9	dež	4	16	U
SpUt	7	58-8	19-0	81	ESE 10	1	dež	5	19	18
Praga		758-9	PO	—	SSVV 4	10	dež	3	11	1 st t
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 18. oktober: Milo vreme, precej izpremenljivo, oblačno,
lahen dež ni izključen.
40
Mark Twain:
Kraljevič in siromak.
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti.
Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
Tem besedam je sledil divji krohot, deloma vsled posmeha, deloma pa od veselja nad tako iz-borno šalo. Kralj je bil užaljen in je rekel osorno:
»Neolikani potepini, ali tako priznate kraljevi dar, ki sem ga obljubil?«
Te besede je izrekel s srditim glasom in ves razpaljen, a so se izgubile v viharju smeha in porogljivih vzklikov. Hobs je nekajkrat poskusil prekrižati vrišč in naposled se mu je vendarle posrečilo in rekel je:
»Tovariši, moj sin je, velik sanjač, trap in močno nor — ne zmenite se za to, da misli, da je kralj.«
»V resnici sem kralj,« je odvrnil Edvard obrnivši se proti njemu, »kakor boš na svojo žalost še doznal, ko pride pravi čas. Sam si priznal, da si umoril človeka — visel boš zavoljo tega.«
»Izdati me hočeš? Ti? Ako položim roko nate.«
»Kar tiho!« se je oglasil močni glavar, ki je pravočasno posegel vmes, da je rešil kralja, in potrdil svoje besede z udarcem s pestjo, ki je podrl Hobsa na tla, »ali nimaš nobenega spoštovanja pred kralji in glavarji? Ako me še enkrat tako razžališ, te sam obesim.« Nato pa se je obrnil proti kralju rekoč: »Ne smeš groziti tovarišem, fante, in brzdati moraš jezik, da ne boš kje drugje kaj hudega zinil. Bodi kralj, ako ti je v zmešani pameti ljubo, ampak ne škoduj nikomur s tem. Opusti naslov, ki si ga na-devlješ — to je veleizdajstvo; dasi utegnemo v nekaterih malenkostnih ozirih biti hudobni in slabi, vseeno ga ni med nami, ki bi bil tako podel, da bi bil izdajalec svojega kralja. V tem pogledu so naša srca
zvesta in udana. Poglej, če ne govorim resnice. Pokonci vsi — in vsi zakličimo: Živijo Edvard, kralj angleški!«
»Živijo Edvard, kralj angleški!«
Pestra družba se je tako viharno in gromko odzvala njegovemu pozivu, da se je ves razpadajoči skedenj tresel. Obraz malega kralja se je za hip razvedril in rahlo je nagnil glavo in rekel resnobno preprosto:
»Hvala vam, dobro moje ljudstvo!«
Ta nepričakovani uspeh je vzbudil med družbo tako veselost, da so se kar zvijali od smeha. Ko je čez nekaj časa nastal zopet majhen mir, je rekel glavar odločno, a vseeno precej dobrodušno:
»Pusti to, pobič, ni pametno niti varno. Ravnaj po svoji bujni domišljiji, samo izberi si drug naslov!«
Nek klepar je pri teh besedah na ves glas na-svetoval:
»Živijo Fičfirič Prvi, kralj rojenih norcev!«
Ta naslov se ga je na mah prijel; vsa grla so se odzvala in vzdignilo se je gromovito vzklikanje:
»Živijo Fičfirič Prvi, kralj rojenih norcev!« in tem klicem je sledilo glasno vpitje; žvižganje in krohot.
»Odpeljite ga in kronajte!«
»Dajte mu kraljevo opravo k
»Pa žezlo!«
»In prestol po vrhu!«
Taki in nešteti drugi klici so se glasili vse vprek, in preden je uboga mala žrfva mogla priti do sape, so ga kronali s pločevinastim loncem, ga oblekli v razcapano odejo, ga posadili na sod in mu dali kleparsko varilno železo v roke. Nato so se vsi spustili okoli njega na kolena, ga obsuli s porogljivimi prošnjami in zasmeliljivimi tožbami ter si z umazanimi, raztrganimi rokavi in predpasniki otirali solze z oči vzklikajoč:
»Bodi nam naklonjen in milostiv, dobri kralj!«
»Ne teptaj svojih črvov, ki te milo prosijo, pre-svitlo veličanstvo!«
»Imej usmiljenje s svojimi sužnji, potolaži jih s tem, da jih brcneš s kraljevo nogo!«
»Vzradosti nas in nas ogrej s svojo milostno toploto, plamteče solnce vladarstva!«
»Posveti nam tla s tem, da se jih dotakneš s svojo nogo, da bomo mogli uživati nesnago in postali s tem plemeniti!«
»Blagovoli nas opljuvati, gospod, da bodo še otroci naših otrok lahko pripovedovali, kako si se ponižal, in da bodo ponosni in srečni na vekomaj!«
Najbolj pa se je odrezal šaljivi klepar, ki je odnesel venec zmage. Pokleknil je, kakor da bi hotel poljubiti kralju nogo, a kralj ga je jezno sunil. Nato je stopil od enega do drugega in prosil koščka cunje, da bi si jo prilepil čez ono mesto svojega obraza, ki se ga je dotaknila kraljeva noga rekoč, da ga mora obvarovati pred dotiko s preprostim zrakom in da si bo naredil lepo premoženje s tem, da se bo podal na veliko cesto in kazal dotično mesto mirnogredočim po sto šilingov za en pogled. Pri tem je zbijal take norčije, da ga je zavidala in občudovala vsa garjeva druhal.
Solze sramote in jeze so zalile oči malega vladarja in v srcu se mu je porodila misel: »Ako bi jim storil veliko krivico, bi ne mogli biti bolj okrutni — ampak jaz jim nisem hotel drugega kot dobro — sedaj pa tako ravnajo z menoj!«
Osemnajsto poglavje.
Kraljevič pri potepuhih.
Ob rani zori so potepuhi vstali in odrinili na svojo pot. Nebo je bilo oblačno, pokrajina se je položno nižala in zrak je bil zimsko mrzleč. Vsa veselost prejšnjega dne je izginila. Nekateri so mrko molčali, drugi so bili razdražljivi in godrnjavi, nikdo ni bil dobro volje, vsi pa so bili žejni.
= 111 = 111
n t. a Q
H 8 Q
a 'i ,
N ZU crS <3 >3 g
m ..ta <o q
•• -a
1 S » 8
ž S §)!§ >
"1 Et
► 1 -s! Q
§ -3 § | d
t; Q š
f s £
S t I ® '
?!
o
S? '3 a S
%. 4-5 .g o 3 Q o .j
* S
>2 oj
§> if g s £
^ _0> t> SO a ! d" | "S
h o s '3 S> w 5? S
>S <U Si .
N	OJ " I
•3 S o j £ o. 8 d
<	° m 5 o o- iS .a
£ 6/.JS Š s
** .3 fe
Ž * $ Q s
<	«f -M -c 'J
W s H F
Q S £ B a« "i
•S . <3 O
-j -e a *
2 .9 S o
=111=111
MALI OGLASI
Vsako drobna vrstica l'SO Din ali vsaka beiedu SO par. Na|man|il oglas 3 ali 3 Uin. Oglasi nad devet vrstic sc računajo vli«. Za odgovor inamKol Na vpraianja brca znamke ne odgovarlamol
J
dobite danes žal prav malo ali nič, vendar pa morete ie za 3	naročiti
znesek <J Um m a I oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo večji oglasi od 5 Din dalje. Ver. o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno pošlje vsakomur upravništve
Državni uradnik
reduciran, ožen., z otrokom, prosi v sili, da ga kdo sprejme v službo.
Soliden gospod
z lastno posteljnino, išče sobo v centru mesta. -Ponudbe pod 300 Din na upravo »Slovenca«.
PRAZNO~SOBO ~
Verziran je v vseh pisar!	,dvc, ,.s}.ar.e>ši, $?'
. .	1	cnnHii^ni i r h Ii 71 n i cnnnuo
poslih ter vešč strojepisja. — Adresa v upravi,
vrtnarja
oženjenega, ki se razume na sadje in čebele, iščem. Dobi lepo stanovanje in zemljišče v lepem kraju Slovenije. Ponudbe pod It. 8199 na upravo lista.
krojaškega
pomočnika
za fino delo, velike kose, sprejme v trajno službo Anton Vrhcvec, krojač, Dravlje št. 60. 8223
~ prodajalko"
za trgov, z mcš. blagom, samo dobro računarico, takoj sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval upravi »Slover.ca« pod šifro »Prodajalka« št. 8163.
Pekovski vajenec
močan ter poštenih kmet-skih staršev, se sprejme po dogovoru. Frsnc Za-vodnik. pekama, Ljubljana, Florijanska ul. 29.
spodični v bližini sodnije. Ponudbe na upravo pod šifro: »Prenočišče« 8263.
Odda se v sredini mesta
suh lokal
na dvorišču (50 m5), podstrešje in več kleti. — Naslov v upravi št. 8118.
KAVARNA in RESTAVRACIJA
v mestu na Štajerskem, na prometnem kraju, se odda v najem z odkupom inventarja pod zelo ugod. pogoji. - Ponudbe upravi lista v Mariboru št. 320.
MOŠKI ČEVLJI
zimski, še dobro ohranjeni, št. 41, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Krava s teletom
dobra mlekarica, je naprodaj v Streliški nI. 29.
Stanovanje
v sredini mesta dobi s 1. nov., kdor da brezobrestno posojilo. Ponudbe
Vsakovrstno
zlato Siopaifc
po najvišjih cenah
resmo jjuauniu. i uui.^u^	■ .
na upravo Slovenca« pod <.'erne, juvelir, Ljubljans »Ugodno stanovanje«. VVolfova ulica Stev. 3
Za praznik »Kristus Kralj«
priporoča
Jugoslov. knjigarna v Ljubljani
KIMOVEC FR.: »Srce Kraljevo«. Za mešani zbor in orgle, Din 1.50. Lepa in učinkujoča skladba; za ta praznik prav primerna.
PREMRL ST.: »Povsod Boga« za enoglasni in mešani zbor z orglami. Din 1.50.
I
i i
a
S3 ■— -S ^
<—i ea. J§
52
GL9
—» es;
0
d u v
® e«
t S3 BJ
1	s-s
£ s o
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Italijansko-slovenski slovar
Nad 40.000 besed z bogato frazeologijo in kratkim imeuikom krstnih in zemljepisnih imen. Dr. Josip Vnljavec. Cena vez. Din 70*—
Slovensko - italijanski slovar

Dr, Josip Vnljavec. Cena vez. Diu 65'—
Pianino
ali kratek KLAVIR, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe upravi št. 8272.
Kupim GLOBUS
večji, dobro ohran. - Naslov v upravi v Mariboru.
RAZPISUJEMO dobavo 12 komadov
borovih dreves
in 100 žaganih pragov - Ponudbe je vložili do 25. okt. t. 1. Natančnejši pogoji se izvejo pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca — pošta Griže.
//asaoM
Posnemaimki
za mleko in plahte za vozove in konje
pri znani domači narodni
tvrdki FR. STUPICA — Ljublj., Gosposvetska 1.
ll^ninPV^ zeleno francosko žganje ff 3	je najboljše sredstvo
proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte ongros cene. - Glavna zaloga:
Vitomir Dolinšek, agentura .,Juniper"
Celje, Gosposka ulica 26.
BB
Budilke
F. Čuden
Ljubljana Prešernova 1
abonenti
dobijo prav dober obed in večerjo za Din 78.50 na teden. - Restavracija pri »Zvezdi« — Maribor, Pod mostom 11 (pri drž. mostu).
initene tropine
in draga krmila
nudi najceneje
A. VOLK. LJUBLJANA
Resljeva cesta 24,
veletrgovina žita in mlcv-iskih zdeikov.
Mehanik IVAN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Vetriniska ul. 30
Telefon int. 434.
železne peči
in štedilniki
pri znani domači narodni tvrdki FR. STUPICA — Ljubljana, Gosposvet. 1.
Fijakarsko podjetje
obstoječe iz treh kompl. oprem, s 3 številkami, 2 rezervn. konjema, rezerv, faeton, 2 sani itd., se zaradi bolezni proda za 65.000 Din. — Pismena vprašanja na: Berhmann, Zagreb, Vlaška ulica 101.
mizarji
vezane plošče (Spcrr-platten), jelševe, lepo suhe, dobavlja najccncje Ig. Repše, Ljubljana, Tesar ska ulica št. 6. 8250
toserirajte if Slovencu
M
t*
Nova velika, lepa povest
iz našega domačega življenja
gomil) plazovih
Spisal Slavko Savinšek.
Povest ne godi v enem najlepših delov Slovenije, na Golici iti v gorah od Kepe do Stola ler na pobočju in v dolinah, na kranjski in koroški strani teh gor. — Osebe v tej povesti so naši kmetje, ki se bore za svoj obstanek in kruh z zemljo, finan-carji, viharji in plazovi. Glavna junakinja v zgodbi je Hribarjeva Cilka v svoji neomajni poštenosti, zvesti ljubezni, nežni dobrosrčnosti in nelclonljivi odločnosti. — Vsa naša nepokvarjena mladenka. Povest je začela ravnokar izhajati v tedniku Domoljubu. Krasilo jo bo blizu 30 izvirnih slik. Kdor jo hoče od začetka brali, naj takoj naroči „Domoljubaki stane do konca tekočega leta namo 10 Din, Naroča se pri upravi v Ljubljani.

Popoinoma varno naloilte svoj denar v
cmni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«,
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodnejše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Potrti globoke žalosli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod
Valentin Šubic
posestnik, podobar in poštni ekspeditor v pokoju
danes dne 17. oklobra ob 3 popoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil v sredo ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Poljane nad Škofjo Loko, dne 17. oktobra 1927.
MARIjA, žena. - CIRIL, MAKS, IVAN, sinovi. - MIC!, ALBINA, hčeri. - DORE GOSTIC, zet. - MIRA, ANA, snahi. - BRANKO, JANEZ, IVO, SLAVKO, MARTA, vnuki in vnukinje.


Sedmi natis velike izdaje
Slovenska kuharica
Priredila S. M. Felicita Kalinšek
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarno v Ljubljani.
\
%





<&
Specialno trgovina sukna
Franc Bedič, Maribor, tSrSES
priporoč gleškega Najmod«
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega an-leškega in češkega sukna po najnižjih cenah. -ajmodernejše velurje in ripse za damske plašče.
Priporočajte
naš list ob vsaki dani priliki. Priporočajte tudi njegov oglasni del.

66
Na razpolago je še nekaj izvodov celotnega prvega letnika v izvirni vezavi.
Cena brez poštnine 80 Din, po pošti 15 Din več.
Znesek naj se pošlje naprej na upravo »Slovenca« z natančno označbo: Naročam vezan letnik »Ilustrov. Slovenca« 1925.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča za praznik Kristusa Kralja:
Bartmann, Dr. B., Jcsns Christus unser Ilciland nnd Konig. 654 strani, vez. Din 144.
Bettenburg C., Gedanken zu Predigten iiber das Konigtuin Jcsu ChriBti. 94 str., nevez. 30 Din.
Cohausz S. J., Jesus CLristus der Kiinig der Welt. 158 str., vez. 40 Din.
Drexel, Jesus und die Scele. 96 str., nevez. 11 Din.
Faustmann K., Christkonigsfest. Sechs Vortriige nach den Gedanken der Christkonigs-Enzy-klika Pius XI. 87 str., nevez. Din 31.50.
Gerster P. T. V., Jesu soziales Konigtum. 1'redigt-zyklus. 61. str., nevez. Din 13.50.
Haendly P. A., Gott — Christus. Religi6se Zeit-gedanken. 92 str., nevez. 27 Din/
Hattensclnviller P. J., Christus — Konig. 31 Le-sungen iiber dns Konigtum Cliristi. 144 str., nevez. Din 16.50.
Jehle Dr. E., Der gottliche Hciland, mein Flibrer zum Lebensglilck. 96 str., nevez. Din 19.50.
Kross Dr. J., Tliron und Rcichszeichen des Kiinigs Jesu Christi. Sechs Predigten iiber das K3nig-tum Jesu Christi. 38 str., Din 23.
Lueas J., I>ic Reiuhtiimer des giitUiclien Hcrzens Jcsu. 128 str., vez. Din 80.
Marmion D. C., Christus das Ivcben der Seole. 463 strani., nevez. Din 91.
Mateo, Hin ium Konig der Liebc. 307 strani, vez. Din 62.50.
Meyenberg A., Jesus der Konig und scin Konig-reich in der III. Schrift. 64 str., nevez. 28 Din.
Pitynek A., Am Herzen Josn. 33 Zeitgemiisse Le-sungeu. 278 str., vez. Din 70.
Rohrniflller G., Jesus Christus der GoUmenscli nd Gcloaer. Zvezek I.-III., nevez. 115 Din.
Gottig J., Der Rasttag am Herzen Jesu. AnleitunR zur monatlichen Geislessammlung. 149 str, vez. Din 32.50.
Schenz Dr. A, Jesus und wir im Spiegel des Kirchenjahres. 136 str., nevez. 38 Din.
Schumacher W., Christus unser Kftnig. Zoitge-niil8se Gedanken ttber KOnigtum Christi. 62 str., nevez. 30 Din.
Oficij D. N., Jesu Cliristi Regis, zn brevir. 7 Din
MnSni fnrmnlnr D N Jesu Christi Regis za ml-salo 5 Din.