Poštnina plačan« ▼ gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: LjuMjana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dia.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne naraan« delavstva ter nameščencev, stane vsaka, beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« se ne frankiraio.
Štev. 2.	Sreda, 7. januarja 1931.	Leto VI.
Za pravice delavstva.
Sklepi centralnega odbora Delavskih zbornic. — Za volitve obratnih zaupnikov. — Proti nezakonitostim v Delavskih zbornicah. — Odklonitev načrta novega socijalnozavaro valnega zakona. — Za vpostavitev samouprave v socijaln opolitičnih ustanovah.
Centralni odbor Delavskih zbornic je imel dne 21. decembra 1930 v Zagrebu svojo sejo, na kateri so se obravnavale važne zadeve in napravili važni sklepi. Sklenilo se je ustanoviti pri centralni upravi Delavskih zbornic osrednjo statistično poročevalsko službo in izdajanja tozadevnih perijodičnih publikacij. Poročilo centralnega tajnika dr. Živka Topa-loviča o konferenci v Atenah se je vzelo na znanje. Predlog neke zagrebške tvrdke, ki bi rada uvedla v svojih obratih petdnevni delovni teden, a istočasno pri 48. delovnih urah, kakor doslej pri šestdnevnem tedniku, je bil odklonjen radi tega, ker bi praktično pomenilo to podaljšanje delovnika od 8 na 10 ur, ob obstoječi nevarnosti, da bi tvrdka pozneje hotela nastopiti tudi z znižanjem plač, izgovarjajoč se na petdnevni tednik. Na podlagi poročil posameznih Delavskih zbornic in 2 ozirom na izdano prepoved vršitve novih volitev obratnih zaupnikov je bilo ugotovljeno, da imamo samo še v 30% vseh podjetij sistem obratnih zaupnikov. Ministrstvu za socijalno politiko se je zato poslala zahteva, da v smislu določil zakona o zaščiti delavcev zopet dovoli volitve obratnih zaupnikov.
V d«hati o položaju državnih posredovalnic z« delo (državne borze dela) so se ugotovil* nedostatki zlasti v tem, da posamezne posrecfoval-nice neenotno poslujejo radi nejasnosti tozadevnih naredb. Zelo se občuti pomanjkanje kvalificiranega seta centrale državnih posredovalnic za delo. Na centralo državnih posredovalnic za delo se je naslovila zahteva, da skhče čimprej enketo s sodelovanjem Delavskih zbornic in zbornic za trgovino, obrt in industrijo, ki na, razpravlja o sredstvih, s katerimi bi se moglo sanirati razmere v državnih posredovalnicah za delo.
Glede izvajanja naredbe o odpiranju m zapiranju trgovin je bilo ugotovljeno, da se prestopki te naredbe po nadzornih oblastih kaznujejo z zelo malenkostnimi denarnimi kaznimi, in da te kazni celo pri ponovnih prestopkih ne presegajo Din 50.—. Na ministra za socijalno politiko se zato apelira, da naroči predmetnim oblastim, da izrekajo toza-vne kazni strogo po naredbi, oziroma da te kazni v naredbi poostri.
osedanja praksa napravlja naredbo iluzorno.
Stari avstrijski zakon za pokojninsko zavarovanje v območju Slovenije m Dalmacije vsebuje gotova religijozna določila, ki so v protislovju s splošno veljavnimi principi glede zavarovanja vdov in sirot. Na ministra za socijalno politiko s« stavi zahteva, da ta določila zakona za pokojninsko zavarovanje spremeni v smislu, podobnih določil, kakor jih vsebuje zakon za zavarovanje delav-
cev.
Pri razpravi o razmerah v Delavskih zbornicah je bilo ugotovljeno, da so v njih nastale gotove iz-premembe. V smislu zakona o zaščiti delavcev so Delavske zbornice samoupravne inštitucije, z od delavcev svobodno voljenim posvetovalnim in upravnim zborom kot nositeljem samouprave, ki odloča v vseh princi-pijelnih in važnih vprašanjih, zlasti pa o proračunu in izdatkih Delavskih zbornic. Razpis volitev v Delavske zbornice je bil sistiran in po neki poznejši naredbi je bilo celo sklicanje sej že izvoljenega plenuma prepovedano, tako da mu je izvrševanje z zakonom določenih funkcij onemogočeno. Tako je bilo ustvarjeno stanje, da se brez vednosti in soglasja po zakonu o zaščiti delavcev določenih in od delavcev voljenih upravnih organov sklepajo proračuni in delajo izdatki. Za tako stanje nosijo odgovornost državne nadzorne oblasti, ki so onemogočile normalno funkcijoniranje samoupravnih organov v Delavskih zbornicah.
Z ozirom na to stanje, preko katerega se pod nobenimi pogoji ne more molče preiti, zahteva centralni odbor Delavskih zbornic, da se
samouprava v tej inštituciji obnovi rednim zakonitim potom z razpisom, oziroma izvedbo novih volitev; do te dobe naj se pa sedanjim zastopnikom delavstva v tej ustanovi omogoči, da Tproj« dolžnosti, ki jim jih zakon nalaga, lahko izvršijo.
Posebno pozornost so Delavske zbornice posvetile proučitvi predloženega načrta za nov socijalnozava-rovalni zakon. Da se doseže čimbolj natančna analiza tega načrta, so bili povabljeni na sejo tudi načelniki nekaterih večjih Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Že pri površnem pregledu načrta se je prišlo do prepričanja, da bi delavstvo s poslabšanjem bolniškega in nezgodnega zavarovanja veliko več izgubilo, kakor bi pa z uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja pridobilo. Po ugotovitvi, da so pritožbe delodajalcev radi previsokih prispevkov neutemeljene, je centralni odbor mnenja, da bi bilo napačno v tej smeri dajati podjetnikom koncesij, temveč naj se na podlagi dosedanjih prispevkov izvede starostno in invalidno zavarovanje. Za delavstvo je popolnoma nesprejemljivo, da bi se starostno in invalidno zavarovanje uvajalo na račun znižanja nezgodnih rent. Za ravnotako nesprejemljiv smatra centralni odbor v načrtu predviden upravni sistem. Na ta način bi bila samouprava tako za delojemalce kakor za delodajalce ukinjena, ker bi nadzorna oblast ne samo imenovala večino članov upravnega sveta, temveč bi si tudi trajno pridržala pravico veta nad sklepi upravnih organov.
Pred velikansko stavko
v angleški bombažni industriji.
IVAN TOKAN
REFERENT DELAVSKE ZBORNICE.
V petek, dne 2. januarja t. I. ponoči je preminul v Ljubljani referent Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani Ivan Tokan. Pokojnik si je že pred vojno, med vojno in še po vojni pridobil prav velike zasluge kot strokovni organizator, ki je s svojo neverjetno inteligenco in kot dober govornik, zlasti v debati, vedno najbolje vplival na razvoj strokovnih organizacij.
Ivan Tokan je po rodu Čeh. Rojen je bil 7. januarja 1873 v Pragi.
Leta 1898 se je priselil iz Hrvaške kot mizarski pomočnik ter od tedaj bival v Ljubljani, le nekaj časa kot rudarski tajnik v Trbovljah. Moral je tudi v vojno in je bil poldrugo leto v ruskem ujetništvu. Svojo karijero je pričel kot mizarski pomočnik pri ljubljanski stavbinski družbi. Leta 1908 ga je po stavki družba odpustila in Tokan je bil med prvimi pomočniki takrat zasnovane mizarske zadruge. Ves čas svojega bivanja v Ljubljani je sodeloval iz-prva le pri mizarski organizaciji, ki je bila jako delavna in ena najtrdnejših. Zaupna mesta, večkrat kot predsednik v tej organizaciji, je opravljal do zadnjega.
V ruskemi ujetništvu; je bil pokojnik okoli petnajst mesecev in je dejansko ob težkih neprilikah pobegnil iz ujetništva.
Ko se je vrnil domov, je bil izvoljen za strokovnega tajnika pri strokovni komisiji ter več let presledkoma opravljal ta posel z naj-TTOTTšlrfi uspehom.
Po ustanovitvi Delavske zbornice inu je ta ponudila mesto referenta za mezdna gibanja, ki je bilo zanj kakor nalašč. Pokojnik je bil bistrega duha, imel je izkušnje in kolikor vemo, odkar je prebival v Ljubljani, skrbel z iskreno vnemo za svojo sa-
moizobrazbo. Tako mnogo čita in študira le malokateri delavec, kakor je to delal Tokan do svoje težke obolelosti. Poznal je potrebe delavstva, poznal dušo delavca in poznal je tudi vse nevarnosti, ki so v zvezi z bojem za pravično rešitev delavskih vprašanj.
Pokojnik se je pa tudi sicer udejstvoval v javnem življenju. Tokan je bil narodni poslanec v ustavo-tvorni skupščini, sodeloval je v ljubljanskem občinskem svetu in bil sedaj blagajnik delavske godbe »Zarja« v Ljubljani. Specialiteta njegova je bila pa strokovna organizacija ter je v zadnjem času deloval zlasti na to, da se najde osnova za zedinjenje veh lesnih organizacij v državi. Pri vsem svojem delu je bil previden; delal je smotreno in ob zavesti odgovornosti za prospevanje delavskega gibanja.
Ivan Tokan je dovršil skoro 59. leto. Rojen Čeh se je slovenski govorici tako temeljito priučil kakor bi bil rojen Slovenec ter je'urejeval in sodeloval pri strokovnih listih.
Strokovne organizacije brez izjeme priznavajo .njegove velike zasluge za svoj napredek. Zato so se ob njegovem pogrebu, ki se je vršil v nedeljo, dne 4. t. m., ob pol 16. uri iz vestibula dvorane Delavske zbornice, v najčastnejšem številu in s svojimi društvenimi zastavami poslovile od njega. Tokan jimi je govoril, Tokan jih je učil, Tokan jih je moralno podpiral in neštetokrat pu-sredoval v najrazličnejših borbah, ki so jih imeli člani strokovnih organizacij.
V tem smislu se poslavljamo tudi mi od pokojnika, v tem smislu naj živi njegov spomin!
Srčno sočutje na izgubi pa izrekamo tudi njegovi ženi in sinu!
Pogajanja med delavci in delodajalci v Manchestru Lancushirske pa-volne industrije, da bi se preprečila ustavitev dela, so bila v soboto pretrgana brez uspeha. Podjetniki za-
htevajo, da mora v bodoče delavec streči 6, 8 do 10 vreten, prej običajno štiri. Gre zaenkrat samo za nekaj tovarn, vendar se utegne stavka raztegniti na vso pavolno industrijo.
Značaj svobodnih strokovnih organizacij.
Razredne organizacije delavcev in delodajalcev.
Potrebno je, da se vsi sporazumemo in pustimo zunaj pred vrat-mi strokovnih organizacij vsa verska, plemenska in politična prepričanja. — Tako izpovedujejo naše »svobodne strokovne organizacije«. Vanje more vstopiti svobodno vsakdo, neglede na versko, plemensko ali politično prepričanje. Na tem temelju morajo vsi delavci ustvarjati svoje razredno delavsko gibanje. Potrebno je, da se združujejo kot razred, po svojem družabnem položaju. Tukaj ne more biti med nami delodajalcev. Kakor mi tukaj, tako oni na oni strani ustvarjajo razredne organizacije, in to je povsem naravno. Zakonito so delavci priznani kot razred, imajo svoje delavsko zavarovanje, svoje Delavske zbornice in svoje strokovne zveze. Priznano je torej, da obstoje delavci kot samostojen razred. In zakaj se nam očita, kadar ustvarjamo svoje delavske razredne organizacije, da mi cepimo delavce od ostalega naroda, da izzivamo razredno sovraštvo?! To je tista velika laž, ki jo razširjajo naši nasprotniki.
Povsod po svetu se združujejo delavci zase in zase delodajalci, in zakaj to ne bi bilo tako pri nas? Kako bi bilo, če bi kdo zahteval od vas na primer, da postanete član zveze bančnih direktorjev? Vsakdo bi se
vam smejal. In ravnotako ne morejo biti skupaj delavci z delodajalci. Delavci imajo zato svoje posebne strokovne organizacije, potom katerih sodelujejo ob svobodnem sodelovanju s svojimi tovariši in prijatelji celega sveta. To svobodno sodelovanje je priznano tudi z današnjimi našimi zakoni, kakor tudi z mednarodnimi zakoni: konvencijami.
»Rad. Nov.«, Zagreb.
Panevropa in Jugoslavija.
Zunanji minister dr. Marinkovič je že ponovno izjavljal, da se strinja z idejo Panevrope, vendar morajo biti pri teni varovani razni interesi.
.Jugoslavija je te dni tudi odposlala odgovor na okrožnico glede tega vprašanja na komisijo za študij načrta o Panevropi. V odgovoru ni zavzela nobenega stališča in ne stavila predlogov, marveč si stavljenje predlogov pridržuje za konferenco samo.
* Naše mnenje je, da je Panevropa problem Panevrope in morajo biti merodajni le skupni interesi, če se hoče resno govoriti o problemu. Z ozirom na kritični položaj Evrope kunktatorstvo ni najboljša politika.
Strokovno gibanje v Mariboru.
Izvolitev medstrokovnega krajevne-nega odbora (Strokovne komisije)
se je izvršila ira plenarni seji tukajšnjih strokovnih organizacij, katera se je vršila dne 14. decembra 1930 v »Delavskem domu«. V odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči so-drugi:
Petejan Josip, predsednik; Dvoršak Ivan, podpredsednik; Sagemik Ivan, tajnik; Bibič Martin, blagajnik ter Belle in Škrinjar, odbornika. Za namestnike pa ss. Korošec, Ogrin in Rakuša.
Zborovanje je v imenu Strokovne komisije iz Ljubljane pozdravil so-drug Vuk, kateri je obenem tudi podal poročilo o važnih nalogah, ki čakajo strokovne organizacije v bližnji bodočnosti. Omenil je predvsem novelizacijo zakona za zavarovanje delavcev, brezposelnost ter podpiranje brezposelnih. Tudi na kulturnem in gospodarskem polju čaka strokovne organizacije precej dela.
Po poročilu s. Vuka se je vršila obširna, a obenem zelo resna debata. v katero so posegli razni zastopniki strokovnih organizacij.
Končno je s. Petejan, s pozivom, da naj vsi zaupniki gredo na agitacijo in nabiranje novih članov za strokovne organizacije ter da naj povsod1 širijo »Delavsko Politiko« in »Volkšstjmme<. zaključil to važno strokovno zborovanje.
Proti poslabšanju obstoječega soci-jalnega zavarovanja.
Na drugi plenarni seji strokovnih organizacij, ki se je vršila v nedeljo, dne 28. decembra 1930, je bilo na dnevnem redu dvoje vprašanj, in sicer: 1. Načrt novega zakona za socijalno zavarovanje. 2. Zadružništvo. K prvi točki je poročal s. Petejan, ki je podal referat o. načrtu novega zakona ter pojasnil r%zljko med starim in novim zakonom.
Iz poročila je razvidno, da sc. v novem zakonu znatno poslabša ja pravice članov, zlasti, kar se tiče bolniških in nezgodnih dajatev. I udi samouprava je v novem zakonu slabša od stare. Edino, kar je pozdraviti, je uvedba zavarovanja za starost, onemoglost in smrt, ki pa se ne sme izvršiti na račun bolniškega in nezgodnega zavarovanja.
K poročilu se je vršila obširna debata, v kateri so se vsi izjavili proti vsakemu poslabšanju obstoječega bolniškega in nezgodnega zavarovanja.
Končno je bil soglasno sprejet sklep, da se odobrava sklep Strokovne komisije v Ljubljani (objavljen v eni izmed zadnjih Številk »Delavske Politike«) ter izjavlja, da so mariborski, strokovno organizirani
Ant. Zugwitz, ml.:
Pot (ez Ocean in Življenje v Buenos Airesu
(Konec.)
Predno sem zapustil pristanišče, sem si še enkrat ogledal parnik, na katerem sem preživel nekaj tednov. Parnik' »Wiirttemberg«, last paro-plovne družbe Hamburg—Amerika Unije (Hapag) ima 9800 ton. Natovori lahko do 8000 ton, potnikov lahko vzame do 1000 osel}. Posadke je na parniku skupno 178 mož. Hitrost parnika znaša 300—310 morskih milj na dan. Kuri se z oljem in potrebujejo stroji dnevno 42 ton olja. Parnik je srednje velikosti in služi pač v prvem redu za prevoz tovora. Na tej progi vozi peto leto, popreje pa je vozil v Zedinjene države. Prvič je prepeljal progo od Hamburga v Buenos Aires leta 1905, to je baš pred 25 leti.
Buenos Aires!
V mestu so zastopane vse narodnosti, posebno veliko je Italijanov, Nemcev, Poljakov, večinoma pa Špancev. Obratov je veliko v nemških rokah. Govoriti čuješ le španščino ali italijanščino in zato je no-
delavci pripravljeni podpirati vsako akcijo, ki jo bo centralni strokovni forum smatral potrebno za ohranitev obstoječega , zavarovanja in uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost.
K drugi točki »Zadružništvo« je poročal s. Grčar, kateri je v lepem poročilu prikazal razvoj zadružne organizacije ter nje namen, zlasti za strokovno organizirane delavce. Po-vdarjal je, da je zadružna organizacija del delavskega gibanja, zato ic dolžnost vseh delavcev in nameščencev, da se trudijo za razvoj zadružne organizacije z isto vnemo, kakor za svoje strokovne organizacije. Močna zadružna organizacija bo najboljša opora strokovnega gibanja. Zato apeliramo na vse strokovne funkcijonarje, da postanejo obenem
tudi zaupniki zadružne organizacije ter ob vsaki priliki širijo zadružno idejo ter nabirajo nove člane.
Po poročilu s. Grčarja se je sklenilo, da se bo v najkrajšem času pričela širša akcija za zadružno organizacijo, za kar bodo poklicani vsi funkcijonarji in zaupniki strokovnih organizacij.
Revolucija v Panamu
Revolucija, ki je trajala samo dve uri.
Revolucija v Panamu v Ameriki je zmagala. Novi predsednik je dr. Alfaro. Prejšnjega predsednika Aro-semena so aretirali. Alfaro je bil poslanik v Washingtonu. Red vzdržuje požarna bramba.
Doma in po svetu.
Večni mir je mogoč in ni mogoč.
O tem vprašanju se prepirajo in dokazujejo vsak svoje mnenje razni učenjaki najrazličnejših prosvetnih in cerkvenih ved. In oboji imajo prav, le to je razlika, da eni verujejo v razvoj človeštva, drugi pa ne. Eni pravijo, da se more človek razviti do najpopolnejšega bitja, drugi pa trdijo, da to ni mogoče, ker v človeku zdivja od časa do časa besnost, sovraštvo in mora vse uničiti. In čudno je pri tem, da pripisujejo živalska svojstva človeku razni teozofi, dočim pristaši svobodnega razvoja pripisujejo človeku razvojno možnost do take mere, da se ne bo več klalo med seboj. Ta debata je popolnoma podobna oni o demokraciji in raznih diktaturah, ali debata o gospodarstvu (mezdah, ceni blaga, socialnem zavarovanju itd.). Demokracije nočejo, zato je nemogoča; mir nočejo, zato je nemogoč; življenje za vse ljudi nočejo, zato so mezde, zavarovanje, cena blaga — ruin gospodarstva. In plačani so, da tako pišejo in govore v interesu le ene plasti človeške družbe.
Maršal Jože Cesaire Joffre umrl.
Francoski maršal Joffre je dne 3. hm. zjutraj ob 8.23 umrl. Listi poveličujejo Joffreja kot zmagovalca v svetovni vojni. Gotovo je maršal vršil kot poveljnik svojo dolžnost, mislimo pa, da naj nam bo svetovna vojna v svarilo. Neglede na to. kdo je zakrivil svetovno..vojno, moramo vendar uvideti, da je svetovna vojna storila mnogo zla. da ima zle posledice. Zato naj nam bo tudi spomin na maršala le opomin k pravemu pacifizmu, v katerem ne bo več treba spretnih poveljnikov, ki bi v varstvo kakršnihkoli interesov morali z vojno dokazovati svoje vrline. Star je bil maršal 79 let.
Kraljeva izjava. Pariškemu listu »Petit Parisien« je dial kralj Aleksan-
vodošlecu, ki ne razume govorice, težko. Delo se tu pač dobi, ako hočeš delati. Kdor se vseli, mora pač prijeti za delo, kakršno pač dobi-Ko se enkrat priučiš jezika in odno-šajev, potem šele lahko iščeš drugo delo, ali delo, ki odgovarja tvojemu poklicu. Zaslužek je pa različen. Navadni delavci zaslužijo na uro od 35—60 centavos. Profesijonisti več. N pr.: ključavničarji, tesarji, mizarji in dr. od —.70 do 1.10 pese na uro. Hrana stane dnevno 2 do 3 pese in stanovanje na mesec 10 do 15 pesov. Delo je boljše plačano kot pri nas, zato pa je življenje tudi dražje. Dela se povsod dnevno osem ur, polovico zaslužka gre za hrano in stanovanje. 3.20 pese znaša zaslužek mladostnih delavcev, stari delavci pa ne zaslužijo manj kot 45 do 55 centavos na uro. V mestu pač stane hrana, stanovanje in perilo skupno do 80 pesov ali še več.
Domače tvrdke plačajo boljše kot podjetja, ki so v rokah evropskega kapitala. Seveda vlada tu velika razlika med moškim in žensko. Ženske tu lahko dobijo delo, ako znajo nemški, še več izgleda pa imajo tiste, ki govore španski. Dobre službe lahko dobijo kuharice. Ženske zaslužijo poleg hrane in stanovanja 40—80 pesov na mesec. Samostojne kuharice
der daljšo izjavo. Rekel je med drugim: Jugoslavija, in jaz smem govoriti v nje imenu, je prežeta z dvojno voljo: z voljo p-o miru in z voljo po napredku.
Bivši minister dr. Anton Korošec se je vrnil v Ljubljano. Imel je razgovore v Mariboru in drugih krajih Dravske banovine s svojimi prijatelji. Te konference bo nadaljeval v Ljubljani. Tako poročajo zagrebški listi.
Umor zagrebškega policijskega detektiva. Policijski detektiv Štefek Josip je bil povabljen k gospej Mo-caj Mariji k°t gost. Imel je tam tudi službeni opravek. Ob istem času je prišel tja trgovski pomočnik Ilič Radomir. Oba sta se sprla pozneje in Ilič je Štefeku s sekiro razklal glavo. To se je zgodilo na novega leta dan popoldne. Ilič je po umoru pobegnil, a se je že drugi dan sam javil policiji.
Eksplozija v banski upravi v Zagrebu. Na hodniku zagrebške banske uprave je v soboto okoli 14. ure eksplodiralo razstrelivo, ki se je nahajalo v majhnem zabojčku. Eksplozija je razbila nekaj vrat in oken, druge škode ni. Ta dan je bil sprejemni dan za občinstvo. Kdo je napravil tako »šalo«, ni znano.
Brat japonskega cesarja Taka-matsu se mudi v Beogradu. V hotelu »Srpski kralj« so mu odmerili za bivanje 15 sob. Sprejeli so ga svečano kakor se spodobi.	.
Premog je cenejši v — Mostarju. Uprava premogovnika je znižala cene premogu na Din 18.— (prej Din 24.—). Pri nas velja premog Din 26.— (na dom Din 30.—)•
*
Socialni svetovni koncil obeta rimski papež. Iz Vatikana javljajo, da namerava katoliška cerkev sklicati socialni svetovni koncil, na katerega bodo povabljene vodilne glave
pa zaslužijo tudi 100 do 120 pesov na mesec, ali pa tudi več. Ženske imajo tu več ugleda kot v Evropi, pa tudi več zaslombe. Družina izhaja tu boljše kot posameznik.
Organizacije so slabe. Seveda, kdo bo tudi organiziral vso to čudovito delavsko mešanico, ki prihaja sem čez — ocean — iskat sreče za sebe.
Obstoje pa tudi športne organizacije, nogometne in telovadne in več pevskih zborov. V organizacijah prevladujejo Španci in Nemci.
Južna Amerika je tipična dežela revolucij. Tu je bila revolucija baš pred mojim prihodom. V 24 urah je bilo prekucije konec. Sedaj je mir in se dela normalno. Ko bo enkrat vse v redu, bo tudi denar, ki je sedaj nekaj izgubil na vrednosti, toliko vreden kot popreje. Novo vlado hvalijo, pravijo, da je boljša od stare.
Ko bom nabral kaj novic, pa vam jih boin dragi čitatelji zopet poslal.
Hribi Gorenjski, kje ste le vi, okol’ se oziram, al’ videt’ vas ni!
Tu je planjava in hribov tu ni,
tu je vse drugo, kar tam pri Vas ni!
Trgovina s kolonijami
Poljska kupuje kolonije?
Pred kratkim je poljski diktator Pilsudski odpotoval na otok Madeiro, baje v švrho zdravljenja. Sedaj pa poročajo nekateri tisti. da. ima Pilsudski kolonijalno bolezen in da se je šel pogajat za nakup portugalske kolonije Angola. Omenjena kolonija leži na zapadni obali Srednje Afrike med belgijskim Kongom ter britsko Južno Afriko. Ista je dva. in polkrat tako velika kot Nemčija,, ima pa samo 2,500.000 prebivalcev.. Sedaj jo v glavnem eksploatira Anglija, odkar je bila odvzeta Nemčiji',
kapitala in dela, ki so sicer daleč od katoliškega svetovnega naziranja. Če ne gre tukaj za ponovno zbližanje med cerkvijo in kapitalom?
Madžari in njih sveta krona. Na. Madžarskem so se izrekale do novega leta vse sodbe v imenu madžarske države. V novem letu so se Madžari v svojem duhu modernizirali in sodišča izrekajo odslej obsodbe — v imenu svete madžarske krone.
Stavka grozi tudi Gornji ŠSeziji. Po vzgledu nemških in angleških lastnikov rudnikov hočejo tudi poljski lastniki rudnikov in topilnic v Gornji Šleziji znižati delavcem plače. Ker pa delavske strokovne zveze nočejo o tem nič slišati, grozi tudi tem revirjem splošna stavka.
Henderson bo predsedoval bodo« či seji Društva narodov. Po vrstnem redu bi moral predsedovati bodoči seji Društva narodov nemški zunanji minister dr. Curtius, ki je prosil Hen-dersona, da predseduje mesto njega.
Polovica angleških rudarjev v Južnem Walesu, torej približno 150 tisoč, je stopilo v stavko. Ostali, ki niso organizirani, ali ki spadajo k žoltim organizacijam, so pripravljeni pod pogoji podjetnikov nadaljevati z delom. Cook, generalni tajnik Zveze rudarjev, je izjavil, da se bo stavka, če ne bo kmalu prišlo do sporazuma, razširila.
Pogajanja v angleškem rudarstvu. Pogajanja med rudniškimi posestniki in rudarskimi delavci v Cardingtonu potekajo ugodno in je upati, da se doseže kompromis.
Demonstracije brezposelnih v cerkvi. V Koppenhagnu se je vršila na Božič v stolni cerkvi slovesna služba božja, ki ji je prisostvoval tudi kralj s svojim spremstvom. Služba božja z godbo in petjem se je oddajala tudi po radiju. To priliko so izrabili brezposelni, da obrnejo pozornost javnosti nase. Po končani pridigi je vstal nek mlad delavec in je imel nekak protestni govor. Zunaj cerkve so ga potem aretirali.
Samo desettisoč brezposelnih na Francoskem in 1,700.000 tujih delavcev. V seji francoske vlade je izjavil minister javnih del, da je na Francoskem okroglo 10.000 brezposelnih, kar je zelo malo v primeru s sosednimi državami. Po poročilu »Intrasi-geanta« je od 12 milijonov celokupnega delavstva v Franciji 1,700.000 inozemcev.
Propalo je zopet dvanajst bank v Ameriki. V prvih dveh dneh novega leta je propalo v Zedinjenih državah dvanajst bank. V zadnjih desetih letih je propalo v Ameriki 5600 bank, leta 1930 samo pa 740.
700 milijonov dolarjev za produktivno preskrbo brezposelnih. V Ameriki je 20*0 delavcev brez posla, kar dela vladi hude skrbi. Vlada ima v načrtu, izdati v letu 1931 za razna javna dela, pri katerih naj bi se brezposelni zaposlili, 700 milijonov dolarjev. V ta namen je kongres že dovolil 116 milijonov dolarjev.
Vstaja Indijcev v Birmi je zadušena. Angleški artiljeriji se je z obstreljevanjem posrečilo zavzeti njih utrjene postojanke. 300 vstašev, med njimi 20 kolovodij, je aretiranih.
*
Religijo/ni spopad v kaznilnici. V kaznilnici Celle pri Berlinu se je med prazniki dogodil značilen slučaj. Vsi kaznjenci so obhajali svoje božičnice, vsak po svoji veri. Tudi brezkonfesijonalni kaznjenci si te pravice niso dali vzeti in so priredili na svoj način svojo božičnico, na kateri je govoril dunajski učenjak dr. Tyndall o pa-i raboti treh krogov iz Lessiugove drame
»Natbaii modri«. Njegov govor je bil precej antireligiozen, kar je razumljivo, ker so prisostvovali svečanosti sami brezkon-fesijonalci. Sredi govora pa se je dvignil navzoči predsednik izvršilnega sodišča g. Muntan in je protestiral proti izvajanjem predavatelja, češ, da žalijo njegov verski čut in je ukazal svečanost zaključiti. Med navzočimi je to izzvalo vihar ogorčenja, in ie človekoljubnemu in naprednemu kaznil-uiškemu ravnatelju Kleistu se je posrečilo, pomiriti duhove. Kor je vprašanje, ali imajo tudi svobodomiselni kaznjenci pravico obhajati slovesnosti po svojem okusu, velike principijeine važnosti, je justično ministrstvo poslalo v kaznilnico Celle svoje komisarje, da zadevo preiščejo.
Prva vsemirska raketa bo 10. januarja izstreljena iz Monte Redanta ob italijansko-švicarski meji pod nadzorstvom ameriškega fizika dr. Lv-ona, po katerega navodilih je bila raketa zgrajena. Raketa bo opremljena z vso potrebno inštrumentacijo za merjenje zračnega tlaka, vlage in . temperature. Smatrajo, da se bo mogla dvigniti 70 km visoko v zrak.
Nov čudež. V Kanfanaru v Istri se je na božič pri masi prikazal krvav Kristusov obraz v monštranci. Kanfanarčanom se obeta velik naval romarjev iz vseh krajev.
Razburjeni Tihi ocean. Ob Cilenški obali opazuje prebivalstvo nenavadno razburkano vodovje Tihega oceana, ki ima čudno zeleno barvo. Obenem se pojavlja, brez števila mrtvih morskih rib in vse morje diši po gnilobi. Domnevajo, da so se morale izvršiti velike erupcije podmorskih ognjenikov, ki so pobile ribji zarod.
Nove vžigalice. Dunajski kemik dr. Ferdinand Ringer je iznašel novo vrsto vžigalic. Nove vžigalice so kemično tako sestavljene, da jih bo mogoče vžigati in vgašati poljubno. Obliko bodo imele današnjih vžigalic. Z eno vžigalico bo mogoče napraviti luč okoli 600 krat. Iznajditelj se pogaja z amerikanskim koncernom, da mu odkupi patent. Raznim trustom in monopolom ta novotarija ne bo všeč.
To Je bil kapitalist! Največji industrialec Anglije, lord Melchet, preje Sir Mand, je 62 let star, umrl. Lord Melchet, rodom Nemec, je bil lastnik kemične tovarne, ki je dosegla neverjeten razmah. Melchet je leta 1927 združil celokupno angleško kemično industrijo v eno edino družbo > Imperial Chemical Industrie Ltd«, Pokojni lord je udeležen pri sedemdesetih družbah, od tega je bil sam lastnik 40 podjetij, v katerih je zaposlenih preko 40.000 delavcev. Pred nekaj leti je Melchet predlagal, naj bi prenehal boj med kapitalom in delom in naj bi se sklenil trajni mir. S predlogom so se sicer nekoliko časa borile organizacije delodajalcev in deloma tudi strokovne organizacije delavcev, toda do realiziranja tega predloga ni prišlo, ker kapitalizem vsak tak sporazum izključuje.
*
Dvatisočletno krščanstvo še ni
zboljšalo človeške morale. V okolici Leskovca na Hrvaškem se fantje iz vasi Novaki in Križ med seboj ne razumejo. Na božič so se pri cerkvi v Leskovcu ljuto stepli. Na Novega leta dan so se pa pri enajsti maši zopet spoprijeli, tik pred cerkvenim pragom, s koli, noži in bokserji. iti tudi več strelov je bilo oddanih. Ljudje so se v strahu stiskali v cerkvi. Na mestu sta ostala dva mrtva, eden, ki je dobil strel iz samokresa in več udarcev s kolom, se pa bori s smrtjo.
Deseti samomor na istem mestu.
V Šent Rupertu, blizu Brucka na Muri, je skočil pod vlak 32 letni uradnik Bohlerjevih tovarn, Ivan lira-hornik. Njegovo telo je bilo do jib-spoznanja razmesarjeno. Izvršil je obupni čin iz strahu pred napovedano redukcijo, pri kateri bi tudi on izgubil službo. Zanimivo je, da je na istem mestu bilo v letu 1930 izvršenih že deset samomorov na isti način.
Eksplozija v kopališču. V nekem parnem kopališču za ženske v Varšavi je na novega leta dan eksplodirala parna peč. Od njenih koscev je bilo ranjenih 17 žensk, ki so se nahajale v kopališču. Tri ženske in kurjača je ubilo, 10 žensk je smrtno poškodovanih.
Kdo le Iv
glavna priča v procesu proti š
V znanem procesu proti šestim železniškim delavcem radi suma komunistične propagande pred mariborskim okrožnim sodiščem je nastopal kurjač drž. žel. Ivan Pečnik kot glavna obremenilna priča.
Pečnik je igral v nacijonalistič-nem gibanju v Mariboru veliko vlogo. zlasti pa v bivši »Orjuni«, pri svojih predpostavljenih je bil tudi zelo v čislih. Zato bo javnost gotovo zanimalo, kako je ocenilo Pečnika in njegovo pričevanje v zgoraj omenjenem procesu mariborsko okrožno sodišče v svoji sodbi z dne 5. sept. 1930. Te ugotovitve sodišča so zanimive v dvojnem oziru, prvič z ozirom na osebo priče same in drugič, ker nam dajejo takorekoč ključ za analizo gotovih pojavov v nacijOna-lističnem gibanju.
Poslušajmo sodbo:
Kot glavna priča, ki obremenjuje obtožence, nastopa v tem procesu Pečnik Iv., ki je tudi dal ves materijal policiji na razpolago ter pokrenil s tem vse postopanje proti obtožencem. Tej priči pa je sodišče moralo odreči vsako vero in to iz sledečih razlogov:
Po lastni izpovedbi Pečnika je to on storil iz golega idealizma kot jugoslovanski nacionalist. S to svojo izpovedbo pa že prihaja v protislovja s samim seboj, ko pravi, da je prišel v Maribor v marcu 1928 ter bil pod policijskim nadzorom, ki ga je nad njim vršil Pavletič. Takrat, da ni imel službe. Pavletič, da ga je nagovarjal, naj vstopi v službo kot policijski konfident. On je nato pristal ter dobil službo, ki mu jo je priskrbel po lastni izjavi Pečnika samega, Pavletič. Torej upanje, da bo dobil službo, je Pečnika napotilo, da je postal policijski konfident. Tudi ugotovljeno dejstvo, da je prejemal od mestne policije razne denarne zneske, je značilno za idealizem Pečnika. On sicer pravi, da mu je dal Pavletič ta denar, da zamore plačati članarino pri raznih komunističnih organizacijah. Vendar pa ta njegova izpovedba ni verjetna. Bolj verjetno je to. da je dobiva! nagrade za izvrševanje svojega posla. Pečnik je bil leta 1926 obsojen v Stru-mici radi opasne kradje na tri leta robije, ker je oškodoval državo, kar je tudi značilno za njegov nacionalizem. Kljub tej obsodbi radi delikta, izvršenega iz koristoljubja, pa je dobil mesto v delavnici drž. železnic. Znano je, da je državna oblast v ostalem zelo stroga ter ne sprejema uslužbencev, kojih preteklost ni povsem čista. Malo verjetno je, da bi bila državna oblast sprejela Pečnika v službo, ko je bil že kaznovan radi delikta, storjenega iz koristoljubja in to v podjetju, kjer je poštenost uslužbencev predpogoj. Za to je pač Pečnik tudi dobro vedel in tudi sprejel »službo« policijskega koniidenta. Tudi iz tega se torej vidi, kakšen je njegov nacijonalizem. Resnicoljubnost Pečnika pa dobro osvetli tudi ugotovljeno dejstvo, da je Pečnik v kazenskih zadevali Vajngerla in Novakoviča proti njemu radi razžaljenja časti (Kzp 714-30 in Kzp 684-30) zaslišan kot obdolženec zamolčal svojo predkazen radi »opasne kradje«. Tudi po priči Mencingerju Martinu ugotovljeno dejstvo, da mu je Pečnik pravil, »da bo na tak način z ovajanjem komunistov še hitro napredoval, da ne bo dolgo nosil te črne suknje in da bo še bele rokavice nosil«, o kateri izjavi je Pečnik celo sani priznal, da jo je izrekel, govori zelo za Pečnikov »nacijonalizem«. Končno prav dobro osvetljuje Pečnika mestna policija sama. ko ga slika v svojem poročilu kot lahkomiselnega in nezanesljivega človeka, ki ni na dobrem glasu, in je vzeti njegovo izjavo z rezervo. Da celo njegova lastna mati, kakor to izpove priča Kocmur Ciril, se je pritoževala nad njim, češ, da stalno menjava službo. Tudi njegov šef inž. Vidic pravi o ujem. da je jezičen in da ima utis, da Pečnik rad pretirava. Kako dobro ga je opisal baš inž. Vidic, izhaja iz izpovedbe Pečnika samega pri razpravi, ko pravi, da bi imel še mnogo izpovedati, vendar tega iz oziro.v državne koristi ne inore v javni razpravi storiti.
Kulturni pregled.
Hugenbergova Ufa in Remarque. -Ber-liner Tageblatt« poroča iz Ne\v Yorka, da se je nemška filmska družba Ufa. ki spada v koncern nemškonacijonalnega voditelja Hugenberga. pogajala v Ameriki za monopolno pravico, predvajati v Nemčiji film »Im Westen nichts Neues«. Vendar je Ufa prišla prepozno in je bila koncesija oddana
drugi družbi. To je Hugenbergov koncern strašno jezilo in ves nacionalistični tisk ie pričel proti filmu ljuto gonjo in je končno tudi dosegel njegovo prepoved. Vse bombastične fraze so bile torej le umazan konkurenčni boj. Amerikaticem je pa nemška prepoved zelo prav prišla v reklamne svrhe za ta film. Rokopis nemške prepovedi je po vsej Ameriki razširjen in vzbuja zanimanje za film.
»K. u. k. Feldmarschall« je naslov filmu, ki ga predvajajo v Nemčiji, Cehoslovaški in v treh kinih na Du: naju. Je to satira na častniški zbor pokojne avstrijske monarhije, v kateri briljira znani kotnik Vlasta Bu-
in Peinik,
»tim železničarskim delavcem?
Tukaj se je pač postavil Pečnik kakor v teku celega procesa in vršeče se preiskave v pozo zaščitnika države, ki so mu interesi države nad vse. Isti Pečnik je potem šel h komisarju obmejne policije Staniču ter ovadil obtožence. Pri zaslišanju dne 13. marca 1930, torej po izvršenem zaslišanju obtožencev, je najprej izpovedal, da je maja meseca 1929 vstopil v službo kot policijski konfident. Pri preiskovalnem sodniku in na razpravi pa je izpovedal, da je to bilo že leta 1928, ko je dobil službo v delavnici drž. železnic. Kako bi bil mogel tudi izpovedati o prvem sestanku, ki bi se naj bil vršil v juliju 1928, in sicer okrog 7.. kakor se je na njegovo izpovedbo to ugotovilo iz poštnega lista Holove, ako bi bil vstopil šele maja 1929 v službo policije. Že iz tega se razvidi, da je Pečnik venomer spreminjal svojo izpovedbo po potrebi. Tam je dolžil Zupanca, Vajngerla in Spolenaka komunističnega delovanja. Tudi Novakoviča in Čanžeka je že omenil. Pri zadnjem pa se je zopet ujel. Pred policijo je izjavil, da je videl Čanžeka nekoč v gostfilni Majhenič v Studencih, ko je ravno razlagal nekim delavcem komunizem. Pri glavni razpravi pa je izpovedal1, da ni slišal takrat Čanžeka govoriti o komunizmu in da so Čanžek in ostali tam navzoči takoj utihnili, ko je on vstopil. Tam, da mu je Čanžek tudi pravil, da ima Zupanc nanj »piko« in da se ga naj varuje, ker ve, da je on policijski konfident. Tukaj postaja zopet nadaljna izpovedba Pečnika povsem neverjetna. On pravi, da je vse to javil Pavletiču, da pa ta ni hotel ničesar ukreniti in zahteval od njega, da mu prinese corpora delicti. Po temu je še! Pečnik. kakor sam izpove, k Zupancu ter ga prosil za komunistično literaturo, ki mu je tudi dal knjigo o Leninu. Sodišče taki razlagi pač ni moglo verjeti. Da bi bil Zupanc tako nepreviden, da bi še potem, ko mu je bilo znano, da je Pečnik policijski konfident, dal Pečniku knjigo o Leninu, tega sodišče pač ni moglo verjeti. Značilna pa je izpoved Pečnika vsekakor. Čudno je tudi, da je Pečnik šele letos ovadil celo zadevo, akoravno so se vršili sestanki že od julija 1928 naprej. Tudi celo opis delovanja obtoženca, kakor ga je podal Pečnik pred preiskovalnim sodnikom, govori za to, da te navedbe niso točne in da si jih je moral Pečnik izmisliti. Tam je izpovedal o ropu državne blagajne z napadom na trboveljski vlak, o temu, da je bilo zmenjeno, da se polastijo orožja v Hotinji vasi in končno o temu, da se dobi denar od nekega bogatega trgovca v Ljubljani z za-strupljenjem istega. O vsem tem pa Pečnik pred policijo ni ničesar izpovedal. Izgovarja se s tem, ko pravi, da ni bilo časa. Zelo malo verjeten izgovor. Bolj verjetno pa je to, da si je Pečnik vse to sam izmislil. Tudi razdelba komunistične organizacije. kakor jo je opisa! Pečnik, govori za zelo slabo informiranost istega. On je izpovedal, da obstojajo v Studencih tri organizacije, in sicer »rdeča pomoč«, »antimi-litaristična organizacija« ter posebna »komunistična organizacija«. Taka razdelitev Pa oblastvu, kojim je vse početje komunistov v Mariboru dokaj znano, ni znana. Novakoviča je Pečnik prvotno označil za najbolj nevarnega komunista in vendar je. kakor že gori navedeno, ugotovljeno. da; je konečno Ie izjavil, da ga ne pozna in da bo prišel iz zapora. Tudi glede osebe Spolenaka se izpovedba Pečnika ne krije z ugotovitvami v preiskavi: On pravi, da se ie sestankov udeležil vedno tudi Spolenak. Iz spisa Vr XI 70-29 pa je razvidno, da je bil Spolenak od januarja leta 1929 skozi celo leto do februarja 1930 v tukajšnjih zaporih in se torej v letu 1929 ni mogel udeležiti nobenega sestanka. Po vsemu temu se je nehote sodišču vsilila misel, da z ovadbo Pečnika ne more biti vse v redu. On je bil kot policijski konfident dolžan prinesti materijal. Ker pa tega iz lastnega neposrednega opazovanja ni mogel doprinesti. je pač možno, da je ovadil to. kar je vedel že iz spisa Vr XI 70-29, ko je bil sam osumljen komunizma. Potem pa je šele, ko ni mogel več naprej, podrobneje razložit ter utemeljil svojo ovadbo, ki pa je po celem dokazovanju brez vsake podlage. Vse navedbe Pečnika so preveč splošne. ali celo si nasprotujoče, on sam malo verodostojna oseba, vsled česar pade tudi zadnji temelj obtožbe in je torej prostorek v celoti utemeljen.
Maribor, dne S. septembra 1930.
rian in pisatelj Roda-Roda, ki je tudi napisal tekst za ta film. Nekateri monarhistično navdahnjeni elementi v Avstriji so pa mnenja, da film škoduje ugledu bivšega oficirskega zbora Avstrije in zahtevajo, naj se film prepove. »Prager Presse« pripominja k temu, da grozi na Dunaju neka smešna starodeviška sramežljivost izpodriniti tradicijonelno »Ge-mutlichkeit«.
Maribor.
Mariborska mestna občina odpušča delavce. Z novim letom je mestna občina odpustila 24 delavcev. Če bi občina res ne imela dela, bi bilo to razumljivo, ali samo poglejmo po mariborskih cestah in ulicah: do gležnzev blata vsepovsod, slabše ko v kaki slavonski vasi. Ponekod bi človek rabil čoln. da bi se prepeljal preko ulice. In ob takem ,času odpušča občina cestne delavce.
Cerkveni davini vijak
Poleg vseh drugih bremen nam cerkveni konkurenčni odbori nalagajo še nove za popravilo cerkev. Jugoslovani morajo popravljati cerkev nemškega viteškega reda.
Ali ste že čuti, kako zna tarnati naše katoliško časopisje, kadar je govora o davkih in dokladah? Ubogo ljudstvo sc gospodom neizrečno smili, zdi se, da bi mu najrajši vsa bremena plačali iz lastnega žepa. Ali ste pa tudi že kdaj kaj čitali o davkih, ki jih nalaga nam bajtarjem in delavcem katoliška cerkev? Časopisje katoliške akcije ne črhne o tem niti besede, kot da bi katoliška cerkev sploh ne nalagala bremen svojim poslušnim ovčicam. Temu seveda ni tako, samo gospodje neradi govore o tem, ker vedo, da bi morali pisati proti davčni politiki cerkvenih krogov, tega pa oni nočejo, pa tudi ne smejo. Da bo pa javnost informirana o naših križih in težavah, smo prisiljeni iskati zatočišča potom delavskega časopisja in pojasniti javnosti, kako se godi nam bajtarjem in delavcem.
Mnogokaj smo si seveda sami krivi; dokler bomo pokorni sluge in poslušne ovčice gospodov, si bodo ti vedno lastili pravico, da nam bodo nalagali bremena, neoziraje se na težke razmere, v katerih živimo. Mi smo jim izročeni na milost in nemilost; kar sklenejo oni, to drži in nas veže. Organizirani delavci se proti krivicam lahko pritožijo na višje in-štance, bajtarji in poljski delavci pa se nimamo, kam pritožiti.
265.000 Din za nemški viteški red.
Preteklo soboto smo imeli v ormoški fari volitev cerkveno-konku-renčnega odbora. Izbrani so bili seveda samo verni in udaiii. katoliški možje. Kaj ta odbor dela in kaj sklepa, nam seveda ni znano, vsaj nam ne, ki ne stojimo tako blizu tega odbora. Da pa nišo držali rok križem, na to so nas pravočasno spomnili opomini, ki smo jih bajtarji in delavci prejeli koncem meseca novembra. Iz teh opominov smo posneli, da moratno po sklepu cerkveno-konku-renčnega odbora plačati 23% doklado na direktne davke za izdatke v iznosu Din 265.000.—, kolikor znašajo stroški za popravilo cerkve nemškega viteškega reda, v 14 dneh pod izvršbo. Da ste slišali, kako je završalo v celi fari! Sedaj so se šele začeli zanimati ljudje za sklepe našega cerkveno - konkurenčnega odbora. Ljudje kritizirajo in zabavljajo, da je joj!
Kdor ve, kako težko nam gre z denarjem, kako visoki so davki in doklade, ki jih moramo plačevati državi, banovini in občini, bo razumel, da 23% doklada k direktnim davkom ni malenkost. Zakaj pa gospodje ne porabijo dohodkov svojega veleposestva za popravilo božje hiše? Tembolj bi bito to pričakovati danes, ko bi morali vpoštevati naše bedno stanje. S krščanskega stališča bi bilo lažje zagovarjati naš predlog, da bi gospodie svoje premoženje dali na razpolago za popravilo božje hiše, kakor pa, da to delajo na naš račun.
In končno še to: ali se bo posojilo, ki ga je cerkveno-konkurenčni odbor najel pri naši posojilnici, pa tudi res uporabilo samo za popravilo cerkve in ne morda še za kakšna druga popravila?
Tako se nam godi ubogim far-manom, ker si nočemo pomagati. Delavci lahko zopet enkrat vidijo, kako slabo gre ljudem, ki ne poznajo organizacije.
Med prizadetimi v našem kraju se nahajajo tudi nekateri železničarji, ki niso nič na boljšem kot smo mi bajtarji in sedaj naj tudi oni od svojih bornih prejemkov odrajtajo davek cerkvi, čeprav še sami ne vedo, kdaj jim bo uprava izplačala razlike in koliko bodo zaslužili, ko jih bodo prevedli na novi pravilnik.
Gorje pa, ako kdo od nas preglasno govori proti cerkveni gosposki in njeni davčni politiki, ta je lahko pripravljen na najhujše.
Hnlnonite mole prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
mote otoestulenio pa 31.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstaviteii Jošip Ošlak v Mariboru. - Za konzorcij izdaia in ureiuie Viktor Eržen v Mariboru.
iz teh razmer je samo en izhod: Kdor hoče biti prost cerkvenih davkov, naj izstopi iz cerkve, saj boRa lahko moli tudi doma, če mu je že molitev duševna potreba. Morda bo cerkvena davčna politika tudi nepoučenim in nezavednim' odprla oči. Ako bo to slučaj, potem se bo mno-tfo izpremenilo na korist ubogega ljudstva.
Razno.
Litva in Vatikan sc kregata. Na
Litavskem je katoliška akcija prav tako goreča, kakor drugod. Vlada se je tej politični agitaciji uprla ter zahteva, da se verstvo depolitizira
ter da se uvede civilni zakon. Katoliška duhovščina pa hujska povsod, v cerkvi in v raznih, zlasti v svojih mladinskih organizacijah, proti vladi. Vatikan vztraja na stališču duhovščine in je odpoklical svojega zastopnika. Prav verjetno je, da se prekinejo politični odno-šaji med Vatikanom in Litvo. — Tu pač ne velja načelo pokorščine na-pram oblastim.
Novo zlato žilo so odkrili v zlatih rudnikih v Johannesburgu. Baje je to najbogatejša zlata žila, kar jih zgodovina pozna.
Zbirajte za tiskovni sklad
PRISTOPAJTE K ZADRUGI
DELAVSKI DOM
Maribor, Frankopanova ulica 1.
Naznanjamo, da je umrl naš upravni odbornik
IVAN TOKAN
Časten spomin vrlemu našemu nenadomestljivemu sodelavcu!
Ljubljana, dne 3. januarja 1931,
Delav. glasb. društvo „ Zarja
Naznanjamo, da je umrl gospod
Ivan Tokan
referent Delavske zbornice
Sporočamo žalostno vest? da je umrl naš dobri prijatelj in tovariš
Ivan Tokan
referent Delavske zbornice
Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 4. januarja ob pol 4. uri popoldne iz Delav. zbornice na Miklošičevi cesti.
Ljubljana, dne 3. januarja 1931.
UradniStvo Delavske zbornice
S pokojnim smo izgubili izkušenega, neumornega in s tem nenadomestljivega sodelavca. Delavska zbornica, kot vsa delavska javnost, ohrani pokojnika v hvaležnem in častnem spomin vse delo, ki ga je izvršil.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1931
Predsedstvo Delavske zbornice
Naznanjamo, da je umrl sodrug
Ivan Tokan
član upravnega odbora strokovne komisije za Slovenijo.
S pokojnikom so izgubile strokovne organizacije neumornega delavca in zaupnika.
v
Časten mu spomin! LJUBLJANA, 3. januarja 1931.
Strokovna komisija za Slovenilo za oblastni odbor URSSJ.