Št. 60. V Gorid v ti»r«k dne 28. julija 1903. Letnik V. l/.ll.'tJH VS:i tOIM'k ill Mlllioto oh 11. ini |iiimI|h)IiIiii' /;t iim'sIo Icr ol, linn |,,i|). /:i ilt'/.i'lo. Ak<» puilc n:i t;t ilncva |)i-;iznik ix.iilc dan |>r<'J ol» (i. /.vt'iVr. Sliinc pit poäli |iif'jciii;iii -ili v (iiirici na ilom j '.mIjuii ccIoIcIiii» K \, pollctiii) 4- K in (VtrllHno 2 K. l'ro(J;ij;i st* v (iorici v lo- hukariuin Sr h w ;i r/. v Šulskili iilieali, .1 c I I c rsi I 7. v N'iriskili ulicjili in l-f- b a ii ii;i Vt'nlijt'v; in tckališču pit S vin. GORICA (ZJutrunJf i/dunjc.) I rfduistvo in upravulätvo ¦« nahajata v <.\ annln i tiskarni», ulira \'«*t 1 urini li. $t. 9. Dopise je naslovit: na uredniätvo, oplas«* iti naro^iiino pa na upravniitvn >Cioric»'€. Ovrlasi se račumjo po pKit- vrstah in sicer ako »e Uskajo 1-krat po 12 vin . 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, račti- mjo ae po pogmibi. Iztlajat(*lj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. AJaruSič). A. G-k, tih družabnik tvrdke ..Kavci" & Comp.! Kaj (Movck v naglici napiso? — A. G-k — (Iružabnik „kavcov'IV —¦ Never jotno! -- Gene pa dokuže, noovržno dokažo? --- Čv> ho nrovržno dokažo, ho pač trrba verjeti! —• 1'. pa delati; ergo vidite, da je edino izraz hudodelec na mestu . . .l „A, zagovarja pred poroto; glej, glej, kaj si Človek vsega no izmisli, ce ima maturo v žepu. Prav zares klasično iz- obražen je moj kolega Žile in predstav- ljen je bil že vsem devetim Muzam, ko so bile ono leto v Gorici. Poslušajmo nadalje, morda se da äe voliti v državni zbor'4. „Slavna gospoda, častiti volilci!" „Torej res, kakor sem mislil". „Sicer jako nerad, a ker vidim, da vam je do tega, da pride krmilo naze narodne ladjice kedaj v zanesljive roke, vendar rad sprejmem ponujeni mi man- dat z namenom uresničiti vse vaäe želje, vaše ideje in nazore. Svojih nazorov vam ne bodem razkladal, ampak hodite go- tovi, da se bodem vsikdar ravnal po njih in menda tudi vi ne bodete temu nas- protni, kar bode sledilo iz teh mojih na- zorov. Ja, gospoda, dandanes, ko je svet ves natlačen s frazami, je skoro težko dobiti moža ki bi imel svoje nazore, a bi jih ne razkladal, kakor tega nestorim jaz, jaz doktor Žile. kateri ae rnara za fraze in druge take stvari, kakoränih je dandanes mnogo, mnogo na trgu naäe narodne politike. Prosini gospoda, prosim — — me jako veseli vaäe priznanje — sem srečen v vaäi sredi — zagotavljam vam — — brez fraz — —". „Kaj vraga mu je. Saj äe nikdar ni izblebetal toliko fraz, kakor ravno sedaj, ko se bori proti frazam. Uboga nacijo- nalna ekonomija, dokler te bodo reäe- vali taki Ijudje, ki aanjajo z maturo v žepuu. Obrnil se je v svoji slavi na drugo stran in godrnjal nekaj o literaturi in filozofiji. Menda je bil kmalu potem iz- voljen v „sladkih sanjah" državnim po- alancem in njegovo smrčanje se je raz- vilo v sanjarski govor naslednje vsebine: „Slavna zbornical Do sedaj äe niste videli moža iz naäe Slovenije, ki bi vam tako brez fraz povedal, kakšne so rane naäega naroda in kako jih zdraviti, kakor jaz. Prosim blagohotnega posluha! Po- glejte gespoda, ali ni to grdo, da se v nažih humoristidnih liatih,kakor v „Ökrata11 sramote naäi zaalužni možakarji, ali ni to hudo. da ne vživamo v sevnrni Ama« — FinaiKjni minister jo davčnega nad- zornika Ivana P o r p a r j a imenoval višjim davčnim nad/.ornikom na okrožjo tržaakega ünanenoga ravnateljstva. /« „ŠoIhUi Dom" ho plačali pred- Hedništvu: Učenkn /ina Kokolo ,.mali dar" za „S. I).1 10 K; dr. Ant. (Jregoreič 10 K; „Narodna Tiskarna' v Gorici 20 K. Srčna hvalu! Dc/clni hipotojMii zavod. — Tu- kajšnjj „Carriere" od sobote prijavlja, . uri zvečer. (i. Širok, nadučitelj v Ko/^ni, nam je poslal dopis, v katerem zatrjuje, da ni v nikaki zvezi z dopisi, ki prihajajo v „ŠoČo" iz kojščanske županije. Šolstvo v sežanskiMii politifiiem okrajii. — Iz poročila o stanju ljudskega Solstva okraja sežanskega za leto 1902 03 posnamemo, da je bilo v imenovanem okraju v zadnjem äolskem letu iOjavnih ljudakih Sol. Imed teh sta biü dve ätiri- razredni, jedna je bila trorazredna, dva- najst je bilo dvorazrednih in petindvajset jednorazrednih, Nadučiteljev voditeljev bilo je vsoh skupaj 27. Od teh jih je bilo v prvem plač. razredu 6, v drugem plač. razredu 11 in v tretjem plač. raz- redu 10. Učitelji so bili trije, in sicer sta bila 2 v drugem plač. razredu, 1 pa v tretjem plač. razredu. Provizor. učiteljev je bilo 10, pomožna učitelja pa sta bila 2. Učiteljic je bilo 8. Prov. učiteljic pa je bilo 12. Število učencev, dolžnih obiskovati ljudsko šolo, bilo jih je, in sicer od 6 —12 lela 2143, od 12—14 leta pa 648; učenk dolžnih obiskovati solo od 6—12 leta bilo jih je 1983, od 12—14 leta pa (>3L Obiskovalo pa jih je solo, in sicer učencev od 6 12 leta 2009, od 12—14 leta pa 406; deklic od 6—12 leta 1796 in od 12—14 leta pa 310. Nadaljevalno solo je obiskovalo 215 dečkov in 262 deklic. Srednje, obrtne in druge sole so obiskovali iz okraja 104 dečki in 49 deklic. V gluhonemnici sta bila 2 dečka in 4 deklice. Obiskovalo pa jih ni šolo vsled telesnih ali duševnih napak 37 dečkov in 47 deklic. Privatne sole pa je obiskovalo 29 učencev in 160 deklic. Od teh zadnjih je obiskovalo 137 deklic tomajsko privatno šolo šolških sester. III. izlet „Planinskega Sokoliea" na Tri^lavu in Dliingart ima sledeči porogram: Dne 4. avg. ob 9. zjutraj zbi- rališče izletnikov — ob vsakem vremenu — v reatavraciji „Narodnega doma*' v Ljubljani. Odlod na južni kolodvor in ob 11 uri 51 m. z gorenjskim vlakom do Javornika. Ob 3. odhod skozi Vintgar na Bled. (Hotel Peternel.) 5. avg. Ob 5. zjutraj v Bohinjsko Bistrico (z vozovi,) odtod peš k jozeru in slapu Savice, od koder se vrnemo na Stare Fužine in Srednjo vas, kjer prenočijo izletniki. 6. avg. Ob 5. zjutraj črez planine Uskovnico, Trstje, na pianino Gor. Tolstec (Tose) in popoludne na Velo polje. Prenočišče v Vodnikovi koei „Slov. plan, društva". 7. avg. Ob 3. popoludne odhod na Kre- darico. Prenočišče v Triglavski koči S. P. I). 8. avg. Zgodaj zjutraj k solčnemu vzhodu na Triglavski vrh. Ob 9. dop. odhod s Kredarice v Vrata k Peričniku. Prenočišče v Aljaževi koči S. P. D. 9. avg. Ob ö. zjutraj prelaz Luknjo v Trento. FJopoludne z Loga ob Soči v Bovec, kjer prenočimo. 10. HVg. Popoldne ob 3. ob Koritnici nkozi Fiov^kc tcHni na Strmec, kjor prenočimo. 11. avg. Zgodaj zjutraj na Mangart in nazaj na Prodol. (Pre- no('iAfie.) 12. avg Ob (>. zjutraj k Ha- boljskemu jozoru. nato v Trbiž. S Trbiža 7. vlakom ob 1 uri 31. minut popoldne do pOHtajo Radočo-Beia [>c(; odtod pa h klaiirtkima jezoroma. I'ronoi'iisce v Kranjski g»ri. 13 ttvg. I) ipoludno z vlakom na Bled. Kazhoil izletnikov. Iz- lotniki, ki so .še niso javili ali želo kaka pojasnila, naj ho javijo vsaj do 1. av- gusta Planinski pozdrav! Veliki vojaški manevri. — Po- vodom velikih jesenskih vaj bo ^lo poleg husarjev in artilerije skozi Ljubljano tudi troje pe^polkov, ki bodo mes0 lotnice gasilnega druMvH kr. stul. mesta Prage bo naslednji: I) no I 4. vel. srpana 1 '.>() 3 Pozdrav priAedäih gostov na Žofinu in prijateljski večer. line tf>. vel. srpan a 1903. Ob 9. zjutraj: Odkritje gasilne razstave na ra/*taviätn v Kraljevnki Obori 0 b 1 0. d o p o I u d n e: üoste po- zdravi «tHro^ta kral tflavnt'tfa mesta Pra^o p. J U. dr. Vladimir S r b; proslava ftO-letmVe m^tnepa gasilnega druStva v zasedni dvorani staromeatne radniee. 0 1» 11 do pol mine: Kaprezen- tančni nbč-ni zbor zdruienih prostovolinih slovanskih društev istotako tarn Ob 2 po pol nd no: Skupni obed na /otinu. Potem otrled Prage. 0 1» 4 p o p o I u d n il: Ob'"ni zbor „Deželne osrednje gasilne jednote kra Ijovine Oeške" intotako tarn. 'x b 7. svečer: Slavnostna prod stava . Narodnem gledališču in koncert na Žotinu. line lti. vel. srpana 19 03 Ob S. zjutraj: Razvrstitev ud<>- le/encev sprevoda na Jun^manovi cesti nn Kraljevskih Vinohradih. Sprevod na StHromeslni tni, poklonitev krnljevski Prag', potein javne vaje: družtov: Prns- kepi, KarlinskegH, Smihovskeua, Vino- hradskega. Hubenskega, Libenjskega in Nusolskega. Po javnih vajah odhod na Havličknv trg, odtod razhod. Popoludne: Sknp.ii obisk gasilne THzstavP v Kraljevski Obori. line 17. vel. srpana 1903 /jut raj: Izlet Rostov na ,.Karlov Tyn-. Popoludne: Obisk okrajne raz- stnvo v Pardubicah. Uobrodošle priglasitve poäljejo naj se do 1. vel. srpana 1903 na naslov: Zomskä üs t ve d n i h a si č s k ä j e d n o t a k r a I j e v i n e Č e 5 k e. Horazd'ovice. Kraljevina Češka. Loterijske številke. 25. julija. Trst......61 47 21 56 28 Line...... 4 46 40 25 3 Nekarevnamati ieli oddati svojo desetletno hčerko dobrim in krsčanskim ljudem, ker jo sama ne more več vzdrževati. Oglase je nasloviti: A. M. —Gorica,iposterestante št. 300 41). [iiislita is slfflia ter k temu potrebniprostori se oddajo wr Y aajem -w začasagradbebohinjske ieleznice. Gostilna je na najugodnejšem prostoru, ter brez konkurence. — Natančneje se poizve pri Avgusti Gabrijelčič v Avčah. Ivan Bednarik priporofa svojo knjigoveznico v (lorici ulica Vetturini St. 3. I Sadjarsko io vinarsfco Wvb | id. J3rda v Qorici Proilaja naraviic in prslu«' I hriski* pridclkc po /mcniih ' ct'iiah. | Zalosa pristnih vin: burgundeca, rizlinga. modre | frankinje in drugih. I DKSKKTNA VINA. Sodož družtvji jo: ) Gorica. ulica Barzelilni št. 20. Odlikovana delavnica! TnYkrušič7 kroiaški moister v vrtni ulici 26. Priporoea sp si. občin- stvn v mestu in ...i dežoli, pusebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki sitm, ter opozana na ravno došlo sveže posiiiadansko blago, IHs t n i i zd pI e k goto7. Posebno |>a: I Za danie : Za gospodo : | Krasne okraske za obleke, Haznovrstno belo in barvano | trhkove .svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopice | zn bluse, pajčolane, pasove, za hribolazcc; kolesarje, veslarje; i predpunnike, rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, , dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, ovratnikov, zapestnic, no^avic, I vse potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlačnikov, čepic, podlage, sukanec, svila, gumbe, čevljev, dežnikov itd. | vezenja, zaponke itd. | Opozarja | prečaslite dame, na svojo veliko | zalogo obče priznano najboljih , modercev vsake eene. 1 Za birmarce Za slavnosti I in otroke; rokavice, nogavice, in druge veseltce: vsakovrstne , I pajčolane vsake vrste, obleke, narodne trakove, kojim preskrbi ' čepice, razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napise. I W^T Cene brez vsako konkurence. *5p(J Sprejema j hranilne vloge katere obrestuje po I ^'VVu polumeseöno; ne- I vadign6ne obrestipripi- I suje konec leta k glav- I nici. Rentni davek pla- I čuje posojilnica sama. PoHOjila I udom ua oNebiii kredit po ö°/, in na vk jjizbo po ö'/Z/o „Centraina posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove ölane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja ölanom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. lira (Ine uro Vsak dun oil X. do 12. dop. in pond, in četrtckod2. ilo4.pou. Št. 60. VGoriei, v tor«k dm* 2H. julija 190:1 Letnik V. l/.liaja VHi' torek in Holhitituh 11. mi |irt'i 11x>11i111> /.a ineslo d>r ol. 'A. tin |.ii|i. /..i ili'Ai'lu. Akt» |>;ttli* n.'i l:i ilmv.i pi'.'i/nik i/.iilf il.-in prcj oh (i. /voiVr. Slant- |io |>osli |ni'j('iii:ui ;ili v (iorici n:i (loin jm-iiljaii ci'lolcLiii) K '\, |n>lli'tn(i i K in '2 K. l'roiktja sr v <•<>¦-1• -i v lu- iiitk;1 rii.*m S c h \v a r /. v Šolskili ulic'th, .1 »' I I c c ¦ I / v Niinskih ulicah in L e ban i . mlijfvem li'k;iliši\u pu Kv.... GORICA O'hti'iio izriuiije.) I reiltmtvo in upravnlätvo »»• nahajata v c\ itrmlu i tiskarni», ulna Vi-tturii.i li. 4t 9. l)(>p!sf }'• nasloviti nrt ur<*din$ivo, '»plase in narmhimo pa n;t upravniitvo »(ioriff«. ()f?la»i m' račtinijo po pftit- vrstah in t»ir«T aku at* tiskajo l-kn»t po 12 vin . 2 krat |.o 10 vin., 3-kral p<» 8 vin. Ako s<- vt-čkrat tiskajo, rathi- nijo Hf po pogfjiibi. lzdajatelj in odgovorni uiednik Josip Marušič. Ti-ka ,,Narodna tiskarna" -odgov. J. MaruSič). A. G-k, tih družabnik tvrdke „Kavci" &€omp.! Kaj (Movck v mt^'lici napiše. ? -- A. G-k — družabnik „kavcov'IV — I^'ever jotno! — Co se, pa dokaAe, neovržno doka?.eV Ce se neovržno dokaže, bo par treha verjeti! — Toda: A. G-k „t i h% dni/.abnik !? . . . More h p I o h h i li A. G-k k e d hj „ti h"? -------------- Ti Srnentana mtglira, v kake zadrege spravi človeka ! Nr potnaga nir! Kes- niea je Hogu in Ijudem Jjubit. Zato pre- klieemo slovesno: A. G k n i I) i I, n i i n ii e 1» o il e n i k d a r t i h — /. a t n- rej i) i b i I, m in n e b o d e n i k da r ,.t i h"' d r u ž a b n i k ,.k vrnv"!1 ... Nmj tnarij v zadevi „Krojaške za- druge' ! Kakor da bi hotel podreti zi- dove Jerihe, je zatrobil v nadpisu prvega clanka: ..Vrhunec k'erikalneya svindla!" ... In potem: — čim tara bum! ... ,. K I c r i k it I n (i 3 ti ; ru a r s t v otl..... ..Centralna uosojilnica" je ..Krojaško za drugu" neusmiljeno orupala vsega imetja" — ... ,.Ta strašanska klerikal na mahinacija" ... — ..sklenili so lepo na tihem ostudno kupčijo, p r o t i k a t e r i p r o i e x t u j e in o v imenu e I a n o v, v imenu pravice In postenosti •.....zgube je danes nad 100.000 K!!"--------„Ta- ke dale (¦ je sejla klerikalna brez- obraznost — ..Vsakd» drugi bi sedel že davno v luknji!" ----- ,.KIerikaiei ne n i(': n e b o j e, n e p r a v i c c, ne z a k o n o v, n e o b I a*t i" — ,.u so- il e p o 1 n e spremembe, ki so nčitno po- dobne — slepariji!" - ¦— -- ,.spora- z u in no... se je dovrsil svindl" ,. 1-5 a d o v e (1 n i s in o . . . a I i bodo c. kr. oblasti na to javno ovadbo varovalo) i! r ž a v I j a n c p r t* d steparijami!" Sicer priznavamo, da je A. G-k v nadaljnih člankib odložil veliki boben mo- ralične ogorčenosti. Kako lopo h<^ je n. pr. pndajal v naslovu prvega članka: ,,V r h u n e e k 1 e r i k a I n H K a ä v i n d I a !"' -— „Kro- ja^ka zadru^i propadla" -- je nicer lepo, toda: „Vrhunec klorikalnega ä v i n d la' — to je neprimerno lepše. to je polovica grebena, in sicer lepša polo- vica! — Kam je prišla v poznejsih član- kih? Zakaj je ni več? — Ali naj jo ! nadomeSča , ,A. G-k" v podpinu? — Ali j misli ,,Soča", (ia je eno odved- ? — Kaj pa, Oe bi jo olj^ei b o 1 j A i del po^urna — i previdnoMt? — — ,,A. G-k" pod članki, kjer se po^tenim, nesebičnim rn o }. em o č i t a „v r b u n e c s v i n- d I au, „H I r a s a n h k a m a h i n a c i j a", „ostndna k u p i: i j a", ,.sleparija" in dru|{0 lake Btvari - bi bilo J sicer ..roj^onifnlno" -- - - — ampak ' Kičel-paAa je bil I u r (¦ i n ; A. G-k mu pa noie postati podoben v nobeni , slvari, kajli on jo Slovan z dušo in leloni ! — — — — — — -- --- ' Kaj o v »velovn: z^'odovini niktliir di.M'^t'l pridevka „Tibi" ali pa ..Mirnr, k ve^jeniu %& bo kak z^odovi- nar imenova! ,.1'obožne^a*1. ali .J'ohlev- i ni'Ha11, ali ,.1'onižne^a". S:cer j,flede poslednje^a naslova imaino nekaj dvonsa, da bil tako popol- i nniiia opraviren. Med dokurnenti. na ka- tere se bo „A G kov" z^odovinar skli- ceval, da opraviči tak pridevek. kt°^vo ne bo uvoda dru^e^a flanka o „KrojaSki zadru^i". Ker je ta uvod v mnogem pogledu zanimiv, ne moremo ?\ kaj. da bi ga ne litirali doslovno. Glasi se: „ S o b i kako Btvar z a č" e I i, I on narn opravi pol dela prednr smo He m 1 z K a n i I i ' Sedanja afera s ..Krojasko zadrugo'1 je najboljsi dokaz za to! Mi Hfiio n. pr. dolkjo u^ibali. na kater strani bi patipali t i s t e % a n a- p r p d n j a ^ k c K a lanta. kijepod i ru e n o in A v r e 1 i j M i s a i I v s v 0 j i službeni po>;odbi prevzel ob- j veznost in se srn&tral seveda 111 d i za sposebne^a ..da bo sam in osebno celo podjetje vodll in nadzoroval. ! ter vestno in požrtvovalnu skrbel za uspeh in napredek podjetja". in ki j» potem te svoje obveznosti spolnoval tako lepo, — da je zadružo vkljub velikanskernu prometu. vkljub navduSeni podpori požrtvo- valnih naprednjakov spravil voni poloiaj. kinam^a je njepov s 0 rr« i ä 1 j e n i k in p r i j a t e 1 j A. G-k tako Aivo naslikal! Mi smo ugibali in premiSljevali. pa §e nismo bili popolnoma na cistern — kar nam priskoči na pomoč naš kompanjon A. G-k in nam pre- vzame odijozno ulojjo ovadnika ali ovaditelja i,.ovaduha^ g& ne moremo imenovati, ker je to ulogo pre- vzel ,.v imenu pravice in pošte- nosti1") Prav zares' Mi bomo iz srea veseli. ako storijo na njegovo ovadbo ..svojo dolznost tiste c. kr. oblasti. ki so doline varovati državljane pred — sleparijami!": — ako te c. kr. oblasti preiščejo do pičice vse dejanje in nehanje nacelstva in nad- zorstva ..Krojaške zadruge • in ..Centralne posojilnice". in kajpada! tudi vse dejanje in nehanje nedolžnega jagnjeta Avrelja Bi- saila. njegovih naprednjaških somišlje- nikov in najzadnje. pa ne najmanje — vse dejanje in nehanje za prospeh naše zadruge tako vnetega A. G ka!! Mi ž e 1 i rn o 0 b I a s t i m in s e b i celu, da b i s e p 0 s r e č i I 0 pre- iskati v s e m tern osebam sree in obisti, dognati pri vseh naj- skrivnejSe misli in želje — mi hočemo, da zasije solnce v vse temne k ot e!1 Dobro dosel dan ko se pokaže svetu vsa nizkotnost ..klerikalnih" naklepov in vsa vzvišena morala naprednjaških na- črtov!! Ako pride do tega. potem se začne pies. ..pravi pies1', ki se ga Vi tako vese- lite. A. G-k!! — Potem bomo poskusili jedno zaplesati posebno tudi z Vami. A. G k. in ..Schnell-Polka1 bo morala biti. naj velja. kar hoče!! — - ¦ — — — — — Nö, zdaj smo se skoro tako segreli. kakor da bi že bil začel vroči plea ! Pa smo äe ie pri menuetu. — Torej na^ družabnik naš pomočnik, je A. G-k. to je pribito! Kako bi sicer nadalje pri zdravi pameti mogel n. pr. napisati zadnje štiri članke 0 „propadir4 ..Krojaške zadruge*'! Prosimo! Prečitajte, kogar je volja in ga ne mine potrpežljivost čitati vseh teh dolgoveznih neslanosti v enem dušku, pa č i t a j t ft prav pazljivo vse t e ä t i r i öl*HTike enega 2a drugi an, rn i/.- pustite iz njih, kar nl deja,. skega. namreč flavze. ki nosijo pristni pečat A. G-k ovega duha — in sodite potem! A. G-k se dela, kakor da bi besno napadal načelstvo „Krojaške zadrage" in „Centraine posojilnice"; dejanski pa s komično potrpežljivostjo opra- vičuje obe načelstvi; on simulira dokaz 0 neusmiljenem ropu, ki gajena- čelstvo »Centraine posojilnice" izvršilo na „Krojaški zadrugi^: dejanski pa dokazuje, da je „Centraina posojil- nica", zagotovivši sebi plačilo svo- jih tirjatev, postopala zelo usmi- ljono, ker ni pustila, da bi jej A. G-k in njegovi pomagači zavili vrat s konkurzom ali likvidacijo, temveč jej, kolikor je bilo od nje odvisno, osigurala odino možnost LISTKK. Po inatnri. Truden in brez vsake moči sem sede! v sobici za mizo. Prod mamo je brlela petroljna avetilka, kadeč se in smrdeč; kazalec žepne ure je lezel čez dvanajst. Na svoji postelji v drugem kotu aobe jo smrčal moj tovariš Žile. Posre- čilo se mu je po raznih spletkarijah do- seči spričevalo zrelosti in sedaj je spal po trudapolnem dnevu spanje pravičnega. Od zjutraj pa do pozne ure je pil in za- bavljal čez profesorje, sieš, mi se jih ne bojimo, mi smo „cives academici". Ves ginjen in objokan je potem prišel domov, objemaje s"oje sošolce in priaegaje jira zvestobo in prijateljstvo — pri luninem svitu. Sedaj pa je onemogel in zaspal, kakor nekdaj Adam, ko mu je Bog pre- števal rebra in na to iz jednega preosta- lega ufltvaril žensko. Jaz sem sedel pri mizi in se zaba- sul i-iLtHhIv luattii UcLv..!: — 1«— :».» mevalo, kakor glaa upijočega v pužčavi. Nakrat pa je smrčanje prenehalo in začel je besedičiti v raztrganih stavkih. „Ahi't, ta sanja", mislil sem si, „morda izvem kaj posebnega torej pozor !>l Začel je govoričiti: ,.Slavna gospoda ! Himsko pravo, to je res nekaj posebnega. Kaj smo mi proti Himljanom? Nič, čisto nič, vam pravim ; k večjemu: muhe. Iz tega torej sledi, da je rimsko pravo nekaj poaeb- nega . . ." Zasinrčal je zopet gospod Žile, ka- teri je sanjal menda o svoji promociji ali kaj facega. Meni se pa sedaj ni ho- telo spati, stegnil sem se na škripajočem stolu in poslužal daije. Hitro so letele dobe mojemu tovarišu in kmalu je začel kot doktor v težkih, mogočnih stavkih: „Gospodje porotniki ! Ali ne vidite, da la iMovek ni zločinec, ker ni činil zlega, ampak le hudodelec, kajti hudo je delal, in to je vendar vse kaj druzega, Cesar vam pa ne morem tako hitro raz- ložiti. Torej, kakor rečeno, on je hudo- činiti, pač pa delati; ergo vidite, da je edino izraz hudodelec na mestu . . .' ,.A, zagovarja pred poroto;glej, glej, kaj si človek vsega ne izmisli, če ima maturo v žepu. Prav zares klasično iz- obražen je moj kolega Žile in predstav- ljen je bil že vsem devetim Muzam, ko so bile ono leto v Gcrici. Poslušajmo nadalje, morda se da äe voliti v državni zbor*'. „Slavna gospoda, častiti voli\ci !M „Torej res, kakor sem mislil". „Sicer jako nerad, a ker vidim, da vam je do tega, da pride krmilo naše narodne ladjice kedaj v zanesljive roke, vendar rad sprejmem ponujeni mi man- dat z namenom uresničiti vse vaše želje, vaše ideje in nazore. Svojih nazorov vam ne bodem razkladal, ampak bodite go- tovi, da se bodem vsikdar ravnal po njih in menda tudi vi ne bodete lemu nas- protni, kar bode sledilo iz teh mojih na- zorov. Ja, gospoda, dandanes, ko je svet ves natlačen s frazami, je skoro težko dobiti moža ki bi imel svoje nazore, a . H ill-________l_l_J^l 1---I-----1------------M.---1--.. fraze in druge take stvari, kakoršnih je dandanes mnogo, mnogo na trgu naže narodne politike. Prosim gospoda, prosim — — me jako veseli vaše priznanje — 9em srečen v vaši sredi — zagotavljam ram — — brez fraz — —". ,,Kaj vraga mu je. Saj Še nikdar ni izblebetal toliko fraz, kakor ravno sedaj, ko se bori proti f'razam. üboga naeijo- nalna ekonomija, dokler te bodo reäe- vali taki ljudje, ki sanjajo z maturo v žepu". Obrnil se je v svoji slavi na drugo stran in godrnjal nekaj 0 literaturi in filozofiji. Menda je bil kmalu potem iz- voljen v „sladkih sanjah" državnim po- slancem in njegovo smrčanje se je raz- vilo v sanjarski govor naslednje vsebine: „Slavna zbornica! Do sedaj äe niste videli moža iz naše Slovenije, ki bi vam tako brez fraz povedal, kakšne so rane nažega naroda in kako jih zdraviti, kakor jaz. Prosim blagohotnega posluha! Po- glejte gespoda, ali ni to grdo, da se v na^ih humorističnih listih, kakor v „Skrato" in verjetnost saaacije z nadaljeva- njem trgovine. A. G-k trdi na videz, da bi privatni Spekulant Medved bit bolje skrbel za za- drugo kot „Centralna posojitnica" ; cle- janski se mu pa med vrstami bere vprašanje: Saj vendar ne bo kdo tako neumen, da se ne bo na glas zakro- hotal. posebno Če ve, da bi po Med- vedovem očetovskem načrtu „Cen- traina posojilnica" ssvojimi 42.000 K visela v zraku (za svoje deleže bi se zadruiniki „Krojaške zadruge" seveda morali koj začetka obrlsati pod no- som!), — posebno Če ve nadalje, da je Medvecl za blago, ki je bilo po tr- ditvah A. G-ka vredno 120.000 K, ponudil 70.000 K, da bi bil torej po računu istega A.G-ka pobasal v svojo očetovsko mavho celih 50.000 K, in posebno, posebno, če ve naposlod, da Medved za pobasanje tako mastne pečenke ni imel niti polovice potreb- nih moči, (imel je samo 20.000 K goto- vine, potreboval je pa 70 000 K !) in da je zahteval, da :nu pri tern pomaga „Centralna posojilnica"!! — —------- AH ni jasno kot beli dan, da Člo- vek, ki se z nami tako bojuje kakor A. G-k, ni naš nasprotnik, ampak naä dru- žabnik, nas zaveznik, velikodušen pospe- ševatelj naših teženj, nesebičen prijatelj, na katerega se lahko zanaäamo v vsaki etiski in zadregi! — — — — — — — In to ni ironija, če konečno izra- zimo J.eljo, da bi nam Bog ohranil A. G-ka zdravega in veselega Še mnogo, mnogo let, in sicer, če le mogoče, na Čelu naših naprednjakov! Tako smo precej gotovi, da nas ne bo z l«pa ko- nec. Če mi sebe zapustimo, on nas ne zapusti. Zvesto nam bode pomagal, da dosežemo najlepšo in najlažjo nalogo: Salutem ex inimiois nostris! Zatorej dvlgnite čaše, kolikor Vas je, ki Vas A. G-k psuje s „kavci", in zakličite z naml: Bog Žlvi našega dičnega korapanjona A. G-ka še mnogo lots— ___ ___ ___ ___ ___ ___ _______________ Politični pregled. Novl skupnl finančnl minister. Sknpnim državnim finančnim mini- strom lesto pok. pl. Kallaya je imeno- van dosedanji odposianec v Atenah, Ba- rian. Istega zapriseže cesar v hchlu dne 29. t. m. Nevapeh našega trgovlnakega mlnlstra. Naš trgovinski minister, baron Call, podal se je prejšnji teden v Badimpeäto, da bi izposloval tarn nekatere spremembe v carinskem tarifu, ki so na veiiko äkodo avstrijskih polje- in živinorejcev, a do- segel ni nie" in povrnil se je na Danaj, ne da bi se namenjene obravnave z ogrsko vlado niti pričele. Dogodkl na Hrvaikem, Kmalu bo leto dni, kar je besnnla v Zagrebu huda borba med rojenimi brati Hrvati in Srbi. To so biti žaloslni dnevi za nas Slovane, a radostni za naäe krvne aovražnike. Umetno gnjena mrznja po slovanskih protivnikih skoz ver let je izbrulinila na dan vsled preveliko razžalitve hrv&tskega narodn, ki ni smel, niti nioiii'l trpeti, ko mu je najbližji so- rodnik ^rozil oeitno s pokončanjem to- liko sramote v svojej lastni domovini. Znano je, da so je prepir mej Hrvati in Srbi na Hrvatskem posebno zaojstril od časa, ko jt» bivši bun Kbuen Hedervary namamil srbske poslanco v svoj tabor, da si je tako zasnoval veiiko večino v hrvatskem saboru. Kazuine se, da je moral ban kot vodja te veöine posebej Se srbakim poslancem marsikaj obljubiti, kar pa seveda ni mogel izpolniti, k«r so bile te obljube v navskrižju z državnimi postavami. Trpelo pa se je marsikaj, če tudi ni bilo postavno, samo da so srbski klub ne razžali. Colo razobesanje srbskib zrtstav se je trpelo. Dasi srbski klub v hrvalskom saboru ni bil zadovoljen s svoiim vodjo, ker pravzaprav ni nie dosegel, kar mu je bilo obljubljeno, vendar je ostal še nadalje zvest svojej obljub', dočim je bil narod silno nezadovoljen s tako politiko svojih poslancev. Narod je bistreje sodil o vseh dogodkih nego nje- govi poslanci. A spregledal je kmalu po onih žaloslnib dogodkih lanskega leta, da je bil zapeljan. Nad nesrečo Hrvatov in Srbov se je veselil tretji, ker je mogel nad tako oslabljenim narodom lahko vladati ter erpsti korist na sebe. Ta tretji je začel še huje pritiskati narr 1 v misli, da se mn razdvojen narod ne bode mogel upreti. Ta sovražnik je računal kratko- vidno se vednu na posledice lanjskih žalostnih dogodkov. Toda na našo radost se je hudo prevaral. V boju, ki je nastal na Hrvatskem pred nedavnim za narodne in gmotne praviee, se je združil ves narod. Istina je, da je ostal narod v onih krajih, kjer je večina prebivatstva staroverska ali srbska, mirneji, nego v krajih s katolškimi prebivalci, to prihaja pa od tod, ker je srbsko prebivalstvo manje probujeno nego katoli^ko. Sicer pa se je vsa srbska inteligencija združila s Hrvati v tej borbi. Tako je vseučiliščna mladež ne samo v Zagrebu nego tudi po drugih vseučilišČih stopila v kolo s hrvatsko mladino ter javno izpovedala slogo med Hrvati in Srbi. V Zagrebu so vsi odlični Srbi odobravali hrvatski pokret a v prvem redu ga je zagovarjal „Nofi Srbobran", ki je 5b pred ednim letom najhuje besnil proti Hrvatom. Kako malo so najodličneji Srbi v Zagrebu uvaževali moč bana Khaen Hedervaryja Se pred zadnjim po- kretora, se vidi iz tega-le dogodka: Vsled lanskih nemirov je bil od- stranjen cirilski napis na srbski banki. Ban je pozval k sebi najodličnejega za- »topnikd te banke ter mu rekel, da naj se zopet napravi cirilski napis. „Seveda, če ?i jamčite zanj", pravi odlični Srbin. Ban je skoraj namignil z rameni in molčal. Cirilski napis je bil postavijen še le za časa zadnjih nemirov na banko, in Hrvati so to demostrativtio odobravali. Najživahneji pa je pokret za slogo v Dalmaciji, kjer je beanil nenavadno had boj po časopisih do najiiovejšega časa. Znano je, da so dalmatinski Srbi vrlo mnogo äkodili hrvatski slvari v Dalmaciji.. Oni so mnogo krivi, da se Dalraacija ni mogla zediniti s Hrvatsko, ker so z Italijani delali proti temu. Zdaj je menda tej zvezi odzvonilo za vselej. Če bodo vspeli dogovori raed Hrvati in Srbi, čegar se moramo nadejati, putem je odzvonilo tujemu gospodarstvu v Dal- riki nikakega spoätovanja; ali ni to grenko, da naša mladina še vedno goji fraze in se ne briga za ideale? In, gospodp, niti v Aljaski, niti na Bismarkovih otokih ni kake kolonije. To so rane slovenskega naroda, gospoda moja, in temu je treba pomagati —------". rHm, menda s tremi žlicami vode in z jednim praškom ka-li?" Komaj sem se še vzdrževal, da nisem loputnil tega blebetavsa po zobeh, a vendar bi bil jako rad zvedel še njegovo „Kneipovo kuroM na Sloven8kem. Spodaj pod oknom je kmlilo nekaj Italijanov znano pesem o „ancora un ütro . . .M in gospod „poslanec" Žile je začel rnahati divje z rokama. Obrnil se je potem zopet na postelji, prilezel čisto na rob posteljnika in slednjič — padel na tla. Zajavkal je in zastokal, kako? duäa v vieah. „No, da se le ubil nisi", dejal sem jaz. Menda so te baenili s prestola? aiti v zemski prah, in pasti iz „nebo- ' tičnih visočin" na ta pregrešni svet. Veš, pa se vendar rado zgodi kaj taeega, po- sebno dandanes". „Kaj vraga se norčuješ", zagodrnjal je nejevoljno. „Zarea ne vem, kako sem priäel do teh aanj. Vse sem srečno pre- delal, postal sem jastični minister in tu naenkrat ta nesrečni upor na Hrvatskem, ta meje butil; saj pravim, vrag vzemi še to bratstvo naäe s Hrvati. He, bratec, pa vendar je lepo biti velika glava". „No, pa si dal kaj peskrbeti za tiste kronice, ki sem ti jib oni teden posodil? Kot minister vendar ne bodeä-------". „Kaj ne bodem? Nič n( bodem! Sicer pa pusti me v miru". In zlezel je nazaj na postejlo in spal dalje. „Ha, ha, ali ni imenitno, če ima človek maturo v žepu? Ha, ha, postane Se lahko minister, čo bi ne bilo uporov pa teh nesrečnih kriz, ki sedijo kakor Cerberus pred vrati v nebeäko kraljestvo slavne madame z ogrsko namazanimi .i._^. ¦ - ¦> -»• —j_______*"»", Janko F;lipovič Serjunov. > maeiji, kar bode silno delovalo tudi na oilno^aje na Hrvatskem. Sloga med Hrvati in Srbi plaši že Madjare, ko so so vsled naSo nosloge oko- risc'avali na na5o Skoilo. Mažari so boje narodnega edinstva južnih Slovanov, ker dobro vedo, da He jim bode na ta nai'in zaprl pot na iz;lok in do Jadranskega morja. Sloga južnih Slovanov jo propast takozvanega matljarskega drž,avneija im- perijalizma. Zadnji pokret na Hrvatskem je povzdignil narodno zavest ne samo m?d Hrvati nego tudi med Srbi. Ta na- rodna zavest se mora zdaj intenzivno gojiti, da se v istini podero velike osnove madjarskega imperijalizma. Hrvatom in Srbom ostanejo v tej borbi zvesti Sio- venci tudi 5o za naprej. Jugonlovanskrt ideja mora izpodriniti madjarako državno idejo, ki _ so hoßo tajno vriniti na slo- vanski ju^', kjer jej ni bilo nikdar mesla a dandanos, ko so je prepudila slovanska zavest, še gotovo najmanje. „Slov." Dogodki na Srbskeni. To dni se vrše na Srbskem po raznih krajih obeinske volitve, ki so pa jako burne. V Heligradu so st> obcVinske volitve izvrsile sicer mirno, in je bil za župaint izvoljen prof. Gevinic. — Do kr- vavih izj,rredov je pa prišlo pri obeinskih volitvah v obeini Pridvarice. Dvunajsl oseb je bilo celo ubitih. Vlada se v vo- litve prav nie ne vtika in prepušča sirankam popolnoma svobodno roko. Naj- hujši boj vlada seveda med liberalci in radikal ei. Srbijit pod vladarstvom kralja Aleksaiulra Te dni je priobčila borolinska „Zu- kunft" članek, katerega je spisal bivši srbski ministerski predsednik Djordjnvič, v katerem se razkrivajo grozodejstva biv^ega kralja A'^^sandra. V tem članku pripoveduje Djordjevie, da znani napad na razkralj^ Milana ni bil le lingiran, kakor je javnost splošno sodila, temveč da je bil res pravi napad, a da je po- nesreoil. Provzročitelj napada na Milana pa ni bil nihče drugi, nego njegov lastni sin, kralj Aleksander v družbi z njegovo priležnico Drago Mašin. Tema dvoma je bil namreč Milan na poti. ker se je naj- odločneje protivil poroki Aleksandra z Drago. Ker je atentat ponesreöil, storil je Aleksander vse mogoče, da bi krivdo odvrnil od sebe in je obdolžil radikalce, da so oni provzročili atentat Pred vsem je dal Aleksander ob^oditi na smrt in ustreliti istega Kneževiča, kale.rega je on stun najel za atentat na svojega lastnega oöeta. Istega dne ko se je izvršil atentat, poklical je Aleksander na dvor vse svoje ministre in jim naložil, naj dajo takoj zapreti vse voditelje radikalne stranke. Minislri so temu ugovarjali, kar pa je le še bolj razkačilo kralja. Pozval je takoj poveljnika druge konjiške brigade, pol- kovnika Kostantinoviča, kateremu je rekel: „Ako ti ukažem, da d*š postreljati še v tej noči vse izdajalce, ki so navedeni na tej listi, storiš-Ii to?" Da so ministri onim nesrečnikom vsaj življenje rešili, privolili so v to, da se aretirajo. Na to je Alek- sander proglasil izjemno ^tanje in je dal pred naglo sodbo pozvati vse tiste, ki so pri njem bili v nemilosti. Ministri, in celo Milan sam, ho ga prosili, naj opusti te grozne namere, a on je zagrozil, da se odpove prestolu, ako ne izvrše njegovih ukazov. To je po- magalo: ministri so se morali udati, ker bi bila Aleksandrova odpoved sicer pro- vzročila v Srbiji notranjo vojno. Nemski cesar se boji anarhlstov. Nemäki cesar, ki potuje sedaj po severu in se je nameraval sniti s ived- skim kraljem, se misli povrniti s polovice svojega potovanja zopet v Berolin. Vesti iz Amerike, vsled katerih bi bili štirje anarbisti na potu v Evropo, z namenom napasti nernškega cesarja, so tega toroj tako oplaäile, da si poišče zavetja doma. Nemški cesar popihal jo je tako naglo v Berolin, da se niso mogli niti poplačati stroški za njegovo bivanjo v Trondhjemu in se bodo morali poravnati äe-le iz Berolina. Bolgarski knez Ferdinand. Iz Beligrada se poroča, da se je te dni preko Beligrada odpeljal bolgarski knez Ferdinand na Danaj, od koder od- potuje v Ebenthal. Pobrisal jo je baje iz Zolije na nagloma. Pravijo namreČ, da je prišel na sied neki vojaški zaroti, ki je bila naperjena proti njema. Pravijo tudi, da mu je bolgarska vlada svetovala, naj zapusti Bolgarijo in naj se v njo nikdar več ne povrne. Bolgarlja in Turčlja. Kolikor bolgarska, toliko tudi turäka vlada sta izjavili, da nimati bojnih na- menov. Pri vsem tem pa sie oborožujeti obedve na vse kriplje, in je vojska med niima nnizoeibna. Pogreb sv. oöeta. V soboto zvečer ob 7. uri so po- loiili sv. oeeta Leona X111. k večnemu potilku. 0 poludne morali so zapustiti vsi ljudje, katerih jo biio na tisoče, cer- kev sv. Pelra, v kalori jo bilo i/.postav- Ijeno truplo sv. očeta. Koj ko so äli vsi ljudje iz cerkve, zaprli ho vrata in pri- cele so se priprave za pogrob. Na raz- inti krajih po cerkvi ho bili razpostav- Ijeni papeževi vojaki. Ko so bile dokon- čane vse priprave, odprli so vrata sa- kristije, pred katerimi je čakalo nad 3lK)0 oseb, katcrim je bil uhod s posebnimi listki dovoljen. Bile so to osobe h naj- odlicncjsih stanov, posebnojo bilo mnogo senalorjev in drugili visokih dostojan- slvonikov, kakor tudi dam iz najodliiV nojsih rimskih družin. Kardinalov je bilo 4:">, ki so se razpostavili v koru. Prisla sla ludi zdravnika l.apponi in Ma/.z.oni, kakor tudi več sorodnikov ;>okojnega sv. očeta. Na to so prisli diplomatics zy- stopniki vseh držav in innogi rimski pa- trieiji, ki so zavzeli proslor na trihuni, ki je bila nala^ič v ta naincn postavljena. Obredi bili so jako kratki. Ko se je truplo sv. očela še jodenkrat blagoslo- vilo, pristopil je monsgr. Cagiano in je pokri. pokojnikov obraz z belim pajco- lanom. Za njim je pokril trup,./ monsgr. Kiggi z nidečim svilnatim pajcolancm. Na to je pristopilo sost stražnikov, kiso vzdignili truplo ter jo položili v leseno cipresno krsto. K truplu so pridjali tri mošnjičke, v katero so položili y vsakega po 2t) kosov zlatega, srebrnega in ba- krenega denara, t. j. po tolikn kosov, kolikor let je pokojni papeževal. Zrnven tfh mošnjičkov so položili v krsto tudi razne spiso o smrti in življonjti pokojni- kovem. Na to so krsto pokrili in zape- čatili s tremi pečati. To cipresn.. krsto položili so v 400 kg. težko svinčeno krsto, na kateri so bile urezano besede: Tu počiva papež Loon XIII Potom ko se je to zgodilo, prebral je notar vati- kanskega kapiteljna neki dokument, v katerem je bilo zapisano vse, kar se jo godilo s pokojnikovim truplom, od nje- gove smrti pa do pogreba. Ko so zape- čatili iudi to svinceno krsto, položili so jo v tretjo javorjevo krsto, na katero pokrov je bil vtisnjen grb papeža L»3- ona XIII. Na to je sledil še jeden bla- goslov in kardinali napotili so se proti rakvi, ki je imela vsprejeti pokojnega Leona X1I1 Ko se jo polaaalo truplo v rakev, peli so pevci psalm „Benedictus Dominus Üeus Israel", vsi ostali pa so pri ti priliki pokleknili tor molili S tem so je končal obred, in navzoči so pola- goma zapustili baziliko. Konklave. Po poročilih iz Kima, prične kon- klave že v soboto. Splošna sodba pa je, da bo konklave trajal k večjemu dva dni, in da bo že tekom 3 Hvgu^ta prisla vest o i/volitvi novega papoža, nakar bo novi papez, takoj podelil svoj hlagoslov iz „loggie". — Glede izvolitve novega pa- peža, izmišljujejo si listi vse polno vesti. i'niviio namreč, da sta zdaj med kardi- nali dve struji, jedna da gre za tem, da bi se izvolilo za papoža jednega izmed mlajših kardinalov, druga pa da nastoja, da bi postal papež jeden iz starejäih kar- dinalov. Nekateri pravijo, da bo v slu- čaju, da bo izvoljen star papež, introni- zacijo preložil no joson. Naj si bo pa prihodnji papež ta ali oni, gotovo pa je, da bode Italijan. Donace in razne novice. MaSe zadiisiilce /a hv. očcta Leona XIII. — Včeraj in danes ob 10. uri predpoludne sta bili slovesni sv. maši, zadušnici za sv. očota Leona XIII. Jutri ob 10. uri predpoludne pa bode daroval istotako v stolni cerkvi milost. knezo- nadSkof slovesno sv. mašo zaduänico v isti namen. K ti maši so povabljene vse oblastnije. Baz razno hiše po mestu plapolajo črne in papeževe zastave. Včeraj nabit je bil po mestnih vogalih oklic, ki po- zivlje meščanstvo naj v znak žalosti in spoštovanja spomina pokojnega sv. očeta razobesijo črne zastave. V ßetrtek imela bo pa tukajšnja vojaška posadka sv. mašo zadušnico. Premeščeiija. -- Predstojnik tu- kajšnjega (inančnega inspektorata, viäji finančni svetnik g. Tit P r e m u d a, je premeščen k finančnemu inspektoratu v Köper. Na njegovo mesto pride visji nad- zornik finančne straže, g. Abdon Schu- sterschitz iz Inomosta. Umlrovljenj© in imciiovanje. — „Wiener Zeitung" j&vlja: Namestniäki tajnik na okrajnem glavarstvu v Kopra, prflikf 'pouefilQna'sIbv 'okrajne^a ^»vlfi^0 — Kinančni minislBr je davčnega nad zornika IvaiiH Perparja imenoval viSjim davonim mtd/.ornikom na okrožjo tržaškega linanonoga rnvnaleljslva. /H „Šolski Dom" ho plurali prod spdnistvu: Učonka Zina Kokole „mali dar%< za „Š. D." 10 K; dr. Anl. Grpgorčič" JÜ K; „Narodna Tiskarna" v Gorioi 20 K. Sruna hvalri! I>o/oliii hipolrfrii zavod. — Tu- kftjänji „dorrioro" oil soboto prijavlja, da so imenovani v kuraloriji doželnoga hi- potočnega zavoda, gg. dr. Karnilo ftggor, Ivan Gasser tor doz. posl. Leopold Bolko in Ivan Lapanja. I*olog loh pravi „C)r- riere1', da ,jo dož. odbor imenoval za ravnalelja imonovanega zavoda g. («u stava dr. Staudingerja, c. kr. davčnega nadzornika. To slodnje imonovanje so narn zdi jako rudno, kor vomo, da ho jo zn to moslo oglasil ludi noki dornučin, ki zavzoma ludi v (inančni službi višjo mosto, nogo jo //ivzema dr. Slaudinger. Omonjoni doniačin pozna poleg legn po- polnoma oba deželna jezika, kar so pa o gospodu dr. Staudingorju nikakor no more trdili. Colo ..Gazzoltino Popolare" obsoja tako poslopanje in pravi, da bi moral imoti prod lujoem dr. Slaudingerjein nn vsak n;ičin prodnost naš doželan. Ako p;t So doslavljarno, da je naš deželan, ki je Indi zaprosil za to inosto, poleg toga, da se nahaja v višji (inančni službi, tudi že šest let samostojon predstojnik davč- nega oddelka, dočim je bil dr. Staudinger do sodaj vodno prideljon, polom se na.ni predstavi omenjeno imenovanje v še bolj čudnem svitu. Sicer pa se govori, da so ho dogodilo pri torn imenovanju hude ne- pravilnosti o katorih pa mi natan!neje ne moromo poročau, ker nismo o vse^ torn, kar so jo godilo 'Jovolj inl'ormiiani. Nadrnmo so pa, da sčasorna to zadevo na$i ^ospodjo dož. odborniki natančno pojasnijo. Le to bodi šo rei'ono, da jo bil oni nas deželan S I o v o n o c. (Yntralno scinciiišrc. — Sklop riolskoga lota v contralnem semenišeu jo bil v '"'..lek. Suhdijakonat. — Milost. knezo- nadškof podelil je v soboto subdijakonat gg. bogoslovcem čotrtoletnikom, in sicor ZH goriiko nadSkotijo: Fonu Jos., Ivan- čiču Jos., Kobalu Ign., Lavreneiču Fran., Lebanu Alb., Podobniku Iv., R o in a n u Rom. in Delfabru Hekt.; za trzaško školijo gg.: HreŠčaku Ant, M a n d i č u Iv., M a n d i č u Jos., 0 r 1 i č u lv. in P e r n a r c i č u Ant.; za krško nadskoiijo gg.: Tugošiču Greg., Cra- v i č u Aleks., Fabijanoviču Ant. in M r a k o v č i č u Iv. ter bratoma kapu- einoma: Joahimu Ferku in Tadeju Han It lu. — V nodeljo bil je imeno- vanim gospodom podeljen dijakonat. Dne 2 avgusta pa bodo posvoiieni v mašnika. Most« sodnlka r^zpisauo. — Hazpisano je mesto sodnika za uovec, oziroma za oni okraj, ki bi ostal brez sodnika, ako bi bil tumoänji sodnik pre- meščen v Hovec. KiiHM'ki hIkmI v (iorioi. — 0 knifltskom shodu, ki se je vršil v nedol^o o priliki občnega zbora društva za za- varovanje divine v prostorih kmetijske sole v Gorici, povemo za danos lo to- liko, da jo bil dobro obiskan in cla so bila predavanja na njom jako zanimiva. Tudi strelni poskusi proti toči s topoin g. P'erdinanda Makuca so se prav dobro sponesli. — Več o tern shodu sporočimo prihodnjiČ. Drustv» „AI»,jzijevis^ekl jo imelo svoj redni občni zbor dne 6. t. m. Pred- 8ednik preč. g. Jan. Kokošar pozdravi navzoče društvonike ter otvori zboro- vanje, Poroča o vspehih društvenega zavoda, ki so bili letos v vsakem oziru povoljeni. Začetkom šolskoga lota je bilo 50 gojencev, koncem leta pa 18. V 1. polletju je bilo sedem odličnjakov, pot jih je padlo. V 2. polletju je deset od- liönjakov, trije so padli. Blagajnik č. g. Fr. Setničar polaga letni račun. D o h o d ki. 1. Prispevki gojencev . 5451 K 60 v 2. Darovi č. dubovačine 2416 „ 80 " 3. üarovi svet dobrot. 1096 „ 89 „ 4. Podpora dež. zbora , 600 „ — „ 5. Darovi občin izastopov 280 „ 24 ,., 6. Razni.......411 „ 38 „ 7. Preostanek I. leta . . 222 „ 65 „ skupaj 10.479 "K~56 v S t r o ä k i. 1. Za hrano in kurjavo 7261 K 32 v 2. Za hišo in vrt ... 963 „ 99 „ 3. Za invontar.....681 „ 20 „ 4. Place.......988 __ 6. Davek, obrs., pistojbina 366 ,| 15 I 6- Razni...... . 269 „ 89 „ skupaj 10530 R 56 v je BKioiiu ODcni zbor, 3a naj odbor vo/'krat polrka na Hrca in zap« dobrot- nikov; oh onom pa izreka zabvalo za radodarnont in požrtvovalnosti vsoh do- sodanjih dobrolnikov. V „Alo.jzi,jtivIš. započaleno priporoc'ilno piörrio domačega du^nega pastirja. I'rosilci morajo biti iz goriske nad- skoiijo, bili lepfga vodonja, irnoti spo- Hobnost za učenje in nagnonjeza duhovski stan, biti sposobni vstopiti v.saj v III. razr. c. kr. vadnice In biti atari v.saj dovet lot, pa ludi no amojo prekoračiti ono sta- rosti, ki bi zaradi vojaškega nabora otožila sprejoin v malo somenižčo. I/prod Kodisča, — Včeraj se jo vršila kazonska razpraya proti 46-lotnemu I'olru I'o.igorniku iz Čopovana. Tožen je bil radi razzaljonja Njog. Vol. in radi žaljonJH vorskih čutov. Ker je pa pre- iskava dognala, da je bil Podgornik po- polnoma pijan, ko se je ako obnašal, in kor so razne price izpovedale, da Pod- gornik običajno nič ne ve, kaj počenja v svoji pijanosli, obsojon ni bil radi zlo- čina, arnpak zaradi pijanosti, na tri tedne zapora. Slu/bi ^ozdarjov. — Na goz- darskem in domonskom ravnateljstvu v Gorici sti razpisani dve slnžbi gozdarjev. Prositolji morajo dokazati, da so položili sku^n.jo za gozdno varstvo in tehnično pomožno službo. Prositelji, ki so že v državni službi, morajo predložiti prošnje predpisaniin službenim potom. PoJöastniki ki so šo v aktivni vojaški službi, potom svojih poveljstev. Drugi upravičoni pod- častniki imajo doposlati svoje prošnje gori omenjonemu ravnateljstvu in sicer do f). septembra. Polog poznanja nem- skega in slovenske^a jozika se želi tudi pozn&nje italijanščine. Ziiprli so te dni neko.ga A. P., ki je našel na trga sv. Roka zlato uro z zlato verigo. P. bi moral dati najdeno blago oni nsebi, ki je je zgubila. Ako bi mu pa oseba ne bila znana, oddati bi moral najdeno blago ml policijo. P. pa tega ni storil. marveč je najdeno zlato uro zastavil. Policija jo to zasledila in je zaradi tega P. zaprla, ki se bo moral zdfij zagovarjati radi tatvine. Uinrla je ona Eiizabeta Bavöer, o kateri smo zadnj;č poročali, da se je opekla, ko je botela ugasiti ogenj, ki je nastal vsled razbitja potroljke. Pogreb bode danes ob 6. uri zvočer. (i. Širok, naduč-itelj v Kozani, nain jo poslal dnpis, v katerem zatrjuje, da ni v nikaki zvezi z dopisi, ki prihajajo v „Sočo" iz kojšoanske županijo. Solstvo v sežansk(Mii politionom okraju. — Iz poročila o stanju ljudskega šolstva okraja sežanskega za lelo PJÜ2 03 posnametno, da je bilo v imenovanem okraju v zadnjem šolskem letu 40javnih ljudskih äol. Imod teh sta bili dve štiri- razredni, jedna je bila trorazredna, dva- najst jo bilo dvorazrednih in petindvajsot jednorazrednih. Nadučiteljov voditeljev bilo jo vseh skupaj 27. Od teh jih je bilo v prvem plač. razredu 6, v drugem plač, razredu 11 in v tretjem plač. raz- redu 10. Učitelji so bili trije, in sicer sta bila 2 v drugem plač. razredu, 1 pa v tretjem plač. razrodu. Provizor. učiteljev je bilo 10, pomožna učitelja pa sta bila 2. Učiteljic je bilo 8. Prov. učiteljic pa je bilo 12. Stevilo učencev, dolžnih obiskovati ljudsko šolo, bilo jih je, in sicer od 6—12 leta 2143, od 12—14 leta pa 648; učenk dolžnih obiskovati šolo od 6—12 leta bilo jih je 1983, od 12—14 leta pa 031. Obiskovalo pa jih je šolo, in sicer učoncev od 6--12 leta 2000, od 12—14 lota pa 406; deklic od 6—12 leta !796 in od 12—14 leta pa 310 Nadaljevalno šolo je obiskovalo 215 dečkov in 262 deklic. Srednje, obrtne in druge sole so obiskovali iz okraja 104 dečki in 49 deklic. V gluhonemnici sta bila 2 dečka in 4 deklice. Obiakovalo pa jih ni äolo vsled telesnih ali duševnih napak 37 dečkov in 47 deklin. Privatne sole pa je obiskovalo 29 učencev in 160 deklic. Od teh zadnjih je obiskovalo 137 deklic tomajsko privatno šolo aolških sester. HI. izlet „Planinske^a Sokolioa" na Triglavu in Mnngart ima sledeči porogram: Dne 4. avg. ob 9. zjutraj zbi- rališče izletnikov — ob vsakem vremenu — v reslavraciji „Narodnega doma1' v Ljubljani. 'Odtod na južni kolodvor in ob 11 uri 51 m. z gorenjskim vlakom do Javornika. Ob 3. odhod skozi Vintgar na Bled. (Hotel Peternel.) 5. avg. Ob 5. oder se yrnemo na Altare Fužine in ' Srodnjo van, kjor pronočijo itlotniki 6. avg. Ob r». zjutraj črez planine Uskovnico, Trstjo, na pianino Gor. Tolstec (Tohc) in popoludno na Volo poljo. PrenofiAsie v Vodnikovi koči ,.SIov. plan. draAtva*'. 7. avg. Ob 3. popoludno odhod na Kre- darico. Prenoči^če v Triglavski koči S. P. \) 8 avg. Zgodaj zjutraj k solcnema vzhodu na Triglavski vrh Ob 9. dop. odhod s Kredaric^ v Vrata k Poričniku PrenočiSce v Aljaževi koči S. P. I). 9. avg. Ob 5. zjutraj prelaz Luknjo v Trento. Popoludne z Loga ob Soči v Bovoc, kjer prenočimo. 10. avg. I'opoldne ob 3. ob Koritnici skozi BovSke tosni na Strmec, kjer prenoOimo. 11. avg. Zgodaj zjutraj na Mangart in nazaj na Predel. (Pre- nocižče.) 12. avg Ob 6. zjulraj k Ra- boljskomu jozoru, nato v Trbiž S Trbiža z vlakom ob 1. uri 31. minat popoldne do postajo Radeče-Bela peČ, odlod pa h klauskima jezeroma. Prenočišče v Kranjski gori. 13. avg. Dopoludne z vlakom na Bled. Razhod izlotnikov. Iz- letniki, ki se še niso javili ali žele kaka pojasnila, naj se javijo vsaj do 1. av- gusta. Planinski pozdrav! Veliki vojaški inanevri. — Po- vodom velikih jesenskih vaj bo šlo poleg husarjev in artilerijp skozi Ljubljano tudi troje pe^polkov, ki bodo meseca avgusta se u-itavili tarn in v okolici in za kratek čas nastanjeni po raznih poslopjih. Dne Hi.julija pridejo skozi Ljubljano topničarji \l Goric, ki pridejo na vaje na KrSko. Izvolitev tržaškega župana San- drinellija je — p o t r j e n a. Odpoved Slavoja Jonka. — Bivši isterski deželni poslanec, g. Slavoj Jenko, ki je bil do zadnjega časa načelnik pod- grajske občine in načelnik podgrajskega cestnega odbora, se je iz zdravstvenih ozirov odpovedal tern častem. Služba zdravnika. — Razpisana je služba zdravnika za zdravstveno okrožje združenih občin Buzet-Roč s sedežem v Huzetu. S to službo je spojena letna plača 2000 K za zdravljenje revežev. Blskup Strossmayer se mudi tudi letos v Rogaški Slatini. ^Njegovi čestilci se mu kakor običajno vsako leto po- klonijo dne 29. t. m. točno opoludne pred Leitnerjevim hotelom. LjuMjauski župan posp. Hribar tožen. — Govoreč o turnarskih sla- vnostih v Ljubljani v neki seji mestnega zbora, je gospod Hribar med drngim baje rekel, da so se Častniki, ki so se teh slavnosti udeležili pasivno vedeli, ko so turnarčki začeli snemati tudi črno-žolte zastave, potem, ko je policija na njegov ukaz odstranila izzivajoče nemške zastave. Zaradi tega so viožili dotični častniki proti g. županu Hribarju tožbo «aradi ražaljenja časti. Ker se je pa ta tožba vložila še le sedaj, so neKateri mnenja, da so jo vlo- žili častniki na migljej višje vojaške oblasti. Če je pa to res, svelovali bi višji vojaški oblasti, da pazi v prvi vrsti na to, da se ne bodo častniki tako po- gosto udeleževali nemäkih veselic na slovenkih tleh, veselic namreč, ki no- sijo na sebi odkrit značaj političnih izzivanj nasproti Slovencem. Büg;at berač. — V petek je are- tirala ljubljanska policija zaradi berače- nja Ivana Ažmana iz Zgornjih Gorij. Ko so ga preiskali, naäli so pri njem 65 K gotovine in hranilno knjižico, v kateri je bilo naloženih 270 K. Bog zna, koliko je bilo takih, ki so beraču podarili kak novčič, in kojih premoženje ni znašalo r.iti deseti del tega, kar so našli pri beraču. Število notarjev. — Število vseh notarjev v Avstriji znaša 1095. Oporoka sv. ofeta Leoua XIII. — V nedeljo, po šesti kongregacijski seji, odprli so oporoko sv. očeta Leona XIII. Navzoči so bili pri ti priliki mnogi cerkveni dostojanstveniki poleg Se dragih prizadetih oseb, kakor to zahtevajo pred- pisi. Oporoka je bila spisana dne 8. julija 1900. Ko je pokojni sv. oče najprej pri- poročil svojo dušo božji milosti, določa v oporoki to-le: Za dediča druäinskega premoženja postavil je svojega nečaka grofa Lndovika Pecci. Iz tega premoženia pa je izvzeto vse imetje ležeče v rim- skem Carpinetu in ki se je s spisom od dne 8. februvarja 1900 izročilo sv. sto- lici. Ker je pok. sv. oöe svojemu nečaku grofu Rihardu Pecci že 13. lebrovarija 1896. daroval, kar mu je namenil, sega v ti oporoki nič ne spominja. Daroval pa je pok. sv. oče temu svojemu nečaku z onienjenim darilnim pismom del dru- žinskega premoženja, ki se je takrat de- lilo. Drugim svojim nečakom in ne- čakinjam pa ni zapustil pok. sv. oče za- radi tega zdai ničesar. ker ie za nia S« *~----^— ^vtvad, uu mine« uvvva&u ait- | rodnikov pok. papeža nobene pravice do drugoga promoženja, ki ga jo zapustil, ker je v<»e ostalo premožonjc, razun onega navedonoga v oporoki, pok. sv. oče pridobil v laslnosti koi papož in hoče torej, da preide tako premoženjp v lust Hv. stolico. Za izvr^evaleo oporokt» go do- ločeni kardinali Rampolla, Moronni in Cretoni. Uüüil UdMlU SlUVulliiLlIil y.aMlliill. Če5ki gttsilci so poslali slovonskim gasilnim dru^tvom naslednji poziv: Firatskim dru^Uom prostovoljnih ognjegascev! Avgosta mespca tega lota poteče oO-letnica gasilnega društva kraljevskega glavnega mosla 1'rage, zibelko cežke požarnc brambo sploh. Da bi ta posebni in v organizadji slovanskih gasilnih brambovcev edini pojav žel ztislužono pozornost in ocono, sklenilo je mladostno zdruzonjo prosto- voljne slovansko pozarne brambo na shodu v Bohniji v Galiciji, da naj se vrži valed posebnega pomena tega slučaja, v spornin na njono u-Ttanovitev in k osvo- ženju vzajemnosti slovanske v dno 14., \b. in 16. vel. srpana letoinjega leta prvi o b č n i zbor, spojen s proslavo 50-letnice gasilnega družtva kraljpvskega mesta Prage. Ta znameniti in obotajoči čin, slo- dovani posebno od čežke proslovoljno požarne brambe, ki je dala povod k usta- novitvi združenja, dosegel je polno pri- znanje in oceno v blagohotnem sprejemu pokroviteljstva od strani slavneija občin- skega sveta kraljevskega glavno^a mosta Prage, in zato vzbuja v najširših krogih najživahnejše zanimanje. katero spremlja opraviceno upanje. da se bode končal prvi občni zbor s popolnim vspehom Pripravljamo se na veiiko delo. Močnim činom hočemo dokazati vpričo naroda, kaj zamore ljubezen in vnetost za skupno stvar nas vseb. kaj premore trajno prizadevanje, strogi red in samo- zatajevanje, kaj premore nepretrgano delo v službah naroda, ki ne hlepi po dobič- kariji in po slavi. Hočemo pokazati, da ideja gasilstva raste in da se mogoči, da se Stevilo dru- štvenikov vedno množi in da sp la ideja človekoljublja in ljubezni do bližnjega spaia v harmonično celoto z idejo do- moljubja, narodne zavesti in slovanstva sploh. Cutimo to vsi, da narodi slovanski v le tej državi nimajo postlhno z rožicami. Neprodirne tmine in težki oblaki se vle- gajo često na naäe narodno ustrojstvo. In lepäe ne bode, dokler narodi slovanski ne bodo poznali sarni sebe, dokler se ne upro sovražniku jednako krutemn, kakor brezobzirnemu. V tej važnej dobi hočemo pokazati, da je ravno ta ideja vzajemnosti slovanske pognala ne samo v sokolstvu globoke korenine, ampak tudi v srcih vseh udov prostovoljnih požarnih bramb slovanskih, dfi smo navduäeni njeni pristasi in da hočemo smisel za njo širiti v vseh narodih slovanskih in v vseh slojih teh narodov. A k prvemu javnenm in slavnemu dokazu teh svojih trudov, v dokaz vspehov in napredovanja naäega dela. Vas kli- čemo, bratje, na shod v zlato slovansko matko Prago, za utr- ditev prijateljske vezi, katera more na- dalje tesno združevati vsa prostovoljna gasilna draštva slovanskih «iežela avstrijske monarhije. 0, ne motite se, bratje, to ni obi- fajno, plitvo, slavnostno podjetje, h ka- teremu se pripravljamo, marveč to je delo važno in resnično, delo, s katerim hočemo pokazati, koliko odkritih, vnetih in požrtvovalnih sinov ima ideja slovanske vzajemnosti v prostovoljnem slovanskem gasilstvu. 0 pridite, dragi bratje, prijatelji od gorečega Jaga slovanskega, s krajev sne- ženega Triglava, od bregov sinjega Ja- dranskega morja in iz pokrajin hladne Save in Drave. Pridite vsi in mi Vas privijemo v svoje razgreto naročje, kakor rodne brate, kakor sinove ene velike naše Slavije, blagoslavljajoöe krasni preporod slovan- skega pobratimstva. 0 pridite! K svojim pridete in kakor od svojih bodete pozdravljeni. Matka Praga Vas sprejme v odprto naročje, da zlata, slovanska Prcga, katera je bila in je ognjišče našega narodnega življenja. Združenje prostoyoljne požarne brambe slovanske: M. Ü. Dr. Lu d v i k C w i k 1 i c er, starosta. Rudolf Gudrich, tajnik Deže.lna osrednja gasilnajed- in. M^6r. starosta. A. L. S e i d 1, tajnik. S p o r e d j prvpga pasilnega zbora prostovoljnih slo- j vanskili gaailnih drtiätev, spojonPtfa * Pnv slavo f)0-let nice gasilnega druSlva kr. stnl. mesta 1'rape bo nnslednji: j ]> n c 1 1. v e I. s rpa mi 1 \* 0 3 ! Pozdrav priSedŠih Rostov na /olinu in prijnteljski večer. Dno 15. vel. srpana 1903. Ob 9. zjutrej: OJkritje gasilno razslave na rnzstaviSču v Kraljevski Obori Ob 10. dop o ludne: Goste po- zdravi «"taro«ta kral. glavnega mesta Prage g. J I! d r. V 1 a d i m i r S r b; proslava :">0 lotniie mpstnega gaailnega društva v zasoilni dvorani staromestne radniee 01» 11. dopoladne: Raprezen- tančni nbOni zbnr združenih prostovoljnih slovan^kih društov istolako tarn. Ob 2 popo ludne: Skupni obed na /otinn. Potem ogled Prase. Ob 4. p o p o I u d n e: Olx'ni zbor „IMelne osrednje gaailno jednote kra- ljovino O.eSke'' istolako tain. Ob 7. svečer: Slavnostna pred- stava v Narodnem gledališču in koncert na Žofinu. I) n p Hi. vel. srpana 1903 Ob S. zjutraj: Razvrstitev ude- If/.oncov sprovoda na Jungmanovi cesti na Kraljevpkih Vinohradih. Sprevod na Starontcslni tr^r. poklonitev kraljevski Prat;, potem javne vaje: drustev: Pra$ kPiia. Karlinskega, Smihovskega, Vino- hradskega, Bubenskega, Libenjskega in Nuselskega. Po javnih vajah odhod na llavlickrvv trg, odtod razhod. po ludne: Skupni obisk gasilnp ra/.stavt1 v Kraljevski Obori. l>np 17. vel. srpana 1903 Zjutraj: Izlpt Rostov na ,.Karlov TvtV. Popoludne: Obisk okrajne raz- stnvp v I'ardubicab. Dobrodošle priglasitve pošljejo naj *p do 1. vel. srpana 1903 na naslov: | Z p m a k a u s t i1 e d n i h a ?u č s k ä jednota kraljevinečeške. Horaždovice. Rraljevina Češka. Loterijske številke. 25. julija. Trst......61 47 21 56 28 Line ...... 4 46 40 25 3 Neka revna mati želi oddati svojo desetletno hčerko dobrim in krscanskim ljudem, ker jo sama ne mere več vzdrzevati. Oglase je nasloviti; A. M. — Gorica. (posterestante št. 300 41). Gostilna ii 1km ter k temu potrebnippostori se oddajo w Y aajem -w za casa gradbe bohinjske žefeznice. Gostilna je na najugotlnejšem prostoru, ter brez konkurence. — Natančneje se poizve pri Avgusti Gabrijelčič v Avčah. Ivan Bednarik priporoČH svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini St. 3. Sadjarsko in vinarsko drnstvo :a J3rda v (Joriei Prodajn itaravnc in prstnc brisks pridclko \n> /mci-nili ciMiali. Zalo,i,ra pri si nib vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DKSKKTMA VINA. Sedož drustva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ' krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se si. občin- slvn v mestu in na dpžpli, posebno čč. dnhovščini. — lma bogato zalogo blag.a vsako vrste in za vaaki stan, ter opozarip. na ravno dožlo sveže poHjiadansko blago, Ustni \zde\ekgotovih oblek in piwrsnih snkenj. Cenc prav solidne! Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- pke ali mcsečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Podpisani priporoca slavnemu ob- tinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, raz- liene moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadali'1 ima tudi raznovrstne pijače na prim'.; : francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi ae dob6 tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zrnernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semenßki ulici h. &tv. 1. (v laatni hiäi.) Anton Fon, I i klobučar in gostilničar, | SciniMiiska ulica St. 6, | ima lu)g;ito z;ili)gi) ra/novrslnili. i klobukov ! ler U)0i v svoji krrini ' prisina «Iomar;i viiui in postnv.0 ludi z jako ukusuiini J jodili. ; Jos. Munill krčmar na Kornju usoja so uljuduo linziKiniti, da provzauio s /. argtistofft kromo Štefana Kofola naTržaški cesti 21, ki jo priskrbljona tudi s lilcvi za živiuo. — Prijiorooa so vže naproj sla\^ioniu obcinstvu v mestu in na dezoli. — Po- strežba točna, cone zmonio. Krojaška mojstra Čufer & Bajt v Gurici, ulica sv. Antona St. 7 v biši g. J i» r n <» j a K o p a C: a izdelujolH vsakovrslnc oblekc zi\ mo*ke po meri, bodisi fine ali pa p!'iHros(c. Priporočata ne svojim rojakom v Goriei in na de/eli, posel»no pa f. duhovScini za obilna naro^'ila j^^^ -^^^ ^a^^k. ^a .^^^^. ^.^^k. - --- ¦ Anton Pečenko Vrtna ulica 8 <.OKI< A Via Giardino 8 prij,vToc:a pristna Dtsia in črna «ina j iz vipavskih, furlanskih. briskih, dal- ly matinakili in ^ isterskih v i nogradov. Doatavlja na tlom in ra/.poüiljn po zi'Ihz- .lici na vsi> krajc avslro t'jtcrskc monarhiJH T sniiih qi\ 5H litrov naprcj. Na zahtevo poäilja ludi uzorcc. Cene interne. Poatralba pofttena. Prosiva zahtevati listko! Niijvocja trgovina z /elozjom Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. 11. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. rsÄi-aah*».^ Edina zaloga I 1 I stavbenih nositeljev IwBfiEs-sJ v eorlcl. W W Pocinkana äica sa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor! FSnO krone liag^rade izplačava vsakemu, kdor dokaže p potrdili najine no/e amerikanske blagajne, da je kupil pri np.ju za 100 kron biaga. Prosiva aahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! " Pozor! Eno krono nagrade! " 1*» v we strain ske in prevdnrku in prcskušiiji we bode vHakdo preprieail, dn we knpiije pi*i tvrdki ; J. Zornik, G-orica ; ^owposka ulica 7, ziniraj ii»jl>olji najlepni in leiiiu primeriio iitijeeneje Ula<;o. VoHebno pa: Za dame: Za gospode: Krasne okraske za obleke, Raznovrstno belo in barvano tn:kove svile zadnjo novonti perilo najbolje vrste, jopice za bluse, pajčolano, pasove, za hribolazce; kolesarjo, voslarje; prfidpannike, rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, ovratni'cov, zapestnic, nogavic, vse potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlačnikov, Čepic, podlage, sukanec, svila, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja < prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene. Za birmarce Za slavnosti in otroke; rokavice, nogavice, in druge veselice: vsakovrstno* pajčolane vsake vrste, obleke, narodne trakove, kojim preskrbi čepice, razno perilo. na zah'tevo vsaknvratne napise. B^* Cene brez vsako konkurence. "^(f Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4\V'/o polumeseöDo; ne- I vadigneneobrestipripi- suje konec leta k glav- nici Rentni davek pla- čuje posojilnica sama. rosojlla ikIoim na <»sebni krtdit po >}*•',. in »a vkiiiizh» »<> o'/,,u. „ Central na posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9, C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tckočc račune, katere obrestuje po dogovoru. Unidne. lire Vsak il.ut od S. do 12. dop. in