St. 23 Mtiu poratnim (M tirrtilf tu li nM Trsta« 27. januarja 1926. I.i»i t*h»ja vsak dan zjutraj razen 1 utNC« L 19.50, pol leta L 3? L 6.30 ved. Poi«mten* številk v Mrokosti 1 kolone (72mm)' •»»rurtnic«. zalival«, poslana, Mali ogla«: 20 * Franc Jožef In Naslednja razmotri vanja je priobčil tfana Bar t li. limski poročevalec dunajskega lista «Neues \Viener Tagblatt». Predočajo italijansko naziranje o razmerju Italije napram osrednjima vlastima in so i udi zgodovinsko zanimive. So ljudje, ki menijo, da brez Viljema II. ne bi bilo prišlo do zloma Nemčije. Slično sodi italijanski zgodovinar in publicist Franco Caburi o pokojnem Francu Jožefu. Pripisuje temu krivdo, da je Italija odpadla. To je bilo posledica nesrečnih fatalnosti, neizbežna posledica neznosnega razmerja, katero se je razvilo med Halijo in Avstrijo. Ni kakega dvoma ni — piše Caburi, ki je živel dolga leta na Dunaju in je bil zaupnik italijanskega poslanika Nigra — da je bilo nezaupanje, ovirajoče vsako zvezo in resnično prijateljstvo, v prvi vrsti pripisovati cesarju, ki je gojil globoko nenaklonjenost napram Italiji. «Mi smo imeli trdi Caburi v monarhiji mnogo sovražnikov, ki so nas sovražili iz tega ali onega razloga: dvor, duhovščina, birokracija, vojaška stranka, velika( večina narodnosti, ki so bili vsi veseli, če so nam mogli kazati svojo zlohofc-iiost. Oe pa bi bil cesar, čigar avtoriteta jo bila tako neomejena, dal razumeti, da je prejšnja luisprotstva pozabil, bi bil, primerno upoštevajoč zvezo z Italijo, delal na to, da bi se iztrebil vsak razlog za spore — in stvari bi bila- ubrale drugačno smer». Trebalo je nenavadne — piše Barih 'talje — umetnosti in truda od strani Dunaja in Berlina, da sta prek in prek proti irancosko Italijo s silo pognala v naročje latinskih zaviduežev. konkurentov in nasprotnikov. Z nekoliko naklonjenosti in računal.'ja s Čustvi ju o S »čutnostjo Italije bi bili osrednji vlasti, posebno pa Avstrija, lahko pridobili simpatije Italije. Barth s«spomina — bilo je po bitki pri Adui. ko je francoski tisk storil vse motfrvo, 'da. je tulil in razsrjal Italijo — kaka .fe pred palačo (Jugi, c. kr. poslaništvom, zakrnel do tedaj nedoživljeni vzklik: Evviva rAustria! V tistih letih ni poznalo ogorčenje Francozov ni k ake meje več radi vstopa Italije v zvezo z osrednjima vlastima. In Italijani so vračali enako z enakim. Iz Pariza so očitno podpirali Menelika in Abesince ter so proslavljali poraz Italijanov pri \dui. V Aigues Mortes so bili pobiti tacati italijanskih delavcev. Milanski upor so pozdravljali v Parizu z radostjo. Na kratko: izbruh italijansko-francoske vojne se je zdel neizbežen, posebno še po navalu na francosko poslaništvo in napadih na francosko romarje v Rimu, ker so se pregrešili proti spominu Viktorja Emanuela. Toda na Dunaju — pripominja Barth — niso razumeli, kakor tudi v Berlinu ne. Nadmodra c. in kr. vlada je nepremično nadaljevala s svojimi policijskimi merami proti «svojim» Italijanom, ki so, kakor znano, izzivale veliko narodno občutljivost sosedne države. Crispi, ta državnik, ki ga je «nemški bog» nalašč postavil na mesto italijanskega ministrskega predsednika, je imel svoje križe, da je stvari zopet po-j avnaval. Da, bil je toliko nesebičen, da je v interesu svoje domovine, neprestano ogrožane od strani Francije, včasih celo igral avstrijskega žandar-ma, da je razpuščal iredeutistična društva ter da je odstavil iredentističnega finančnega ministra Seismtd Doda. Na Dunaju pa — piše Caburi, ki je moral vedeti to kot stalen gost na italijanskem poslaništvu — ni bila Italija deležna niti najmanjšega spoštovanja in ni imela nikakega sredstva, da bi si priborila spoštovanje. Dne j£0. septembra, na dan obletnice za vojevanja Kima no Italijanskih četah, si jii upal poslanik Nigra niti toliko, tla bi razvesil italijansko trikoloro. To je, lazvesil jo je, toda na dvorišču poslali is ke palače ravno nad — hlevom! V gotovih slučajih je ostal brezuspešen tudi apel na cesarja Viljema, ki je posredoval na Dunaju potom nemškega poslanika Eulenburga. Na Dunaju so bili sistematično zakrknjeni, a v Berlinu ni bilo volje, da bi se sprli z Dunajem v prilog južnemu zavezniku. Kar nič niso mislili na bodoče možnosti. Kaj je bila Bisinarckovim naslednikom, velikim diplomatom, Italija, ki jo _ kakor so menili — morejo prezirati?! Leto dni pred svetovno vojno, ko je Bethmann-Ilollweg, nemški kancelar, prišel v Rim, se je neki nemški državnik, ki je spremljal kancelarja, izrazil napram Bartliu zaničljivo: «V slučaju vojne bo zadostovalo povsem, če Italija ostane nevtralna. Več niti nočemo imeti od nje». Zanimivo je tudi neko pismo dunajskega poslanika Nigra Crispiju — ki ga Caburi tudi priobčuje — ker meče kričečo luč na razmere in njih neizbežni nesrečni razvoj. V tem pismu je bilo rečeno: «Gotovo bi bilo zaželjeno, da bi se italijanskim podanikom Avstrije dovolil sličen položaj kakor tudi rjjka. Naročnir •to L 60. f ia . ^ BU.o 50 stok, za . - jarnih zavodov L 2. o, najmanj L 3. Posamezna številka 20 slot. Letnik LI Uredništvo ia upravniitvo: Trst (3), ulica S. Franceseo d'AsaUi 20. T lefon 11-57. Dopisi naj. se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reki raacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nafrankirar pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost Poduredništvo v Gorici: ulica Glosue Carducci Stev. 7, I. nadatr. Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric. .i f drugim narodnostim monarhije. Toda potem se morajo odreči iredentizma*. In potem, ko je Nigra obrazložil tedanjo nemoSnost, da bi se Italija približala Franciji, je pisal dalje: <*Če pa v Italiji kljub temu ni nikake simpatije za zvezo z Avstrijo, dokazuje to, da naša uboga dežela Še ni dovolj bedna ter da potrebuje še hujših in bolj poniževalnih lekcij». No, prišlo je drugače, nego je mislil Nigra. Lekcije od strani Francije, o katerih je govoril, so dobili — drugi. Caburi jeva knjiga je tudi zakladnica cesarskih anekdot in dvornega blebetanja, deloma Še povsem nepoznana, vsaj izven Dunaja. Na pr. ta le. Franc Jožef in njegov kancelar Beust sta se vozila na ločenih ladjah v Egipt k otvoritvi sueškega kanala. Beustova stara galera je plesala sumljivo na valovih, tako da je minister šaljivo signaliziral cesarski jahti: «Ave Caesar. vo-mituri te salutant!» Ni pa znano, kaj je cesar odgovoril improviziranemu gladiatorju. Po sklepu trozveze je prišel Viktor Emanuel, «He galantuomo», v obiske na Dunaj. Cesar je svojega gosta, ki pa se ni nič prijetno počutil, sprejel z veliko prisrčnostjo ter mu prirejal sijajne slav-nosti, kar pa je povzročilo kralju nemale zadrege, ker je bil smrten sovražnik etikete. Nameravan atentat na „Mere ff America" Narodno-lfberalna stranka se razpasti - Nit«, prof. Salvemlmi In Don Sturzo bodo Izgubili italijansko državljanstvo - Soja sonata RIM, 26. Iz New-Yorka poročajo:! «Popolo di Roma* pravi, da bodo Newyorška policija je odkrila atentat bivši ministrski predsednik Nitti, pro-. _____t -ili._____i.; i......Qaiv.mini lkmati in De Ambris Italijan. Pri poslednjem stvo na podlagi _ je policija zaplenila velik kovčeg, v seljencih. «Impero» dostavlja, da bo za-katerem sta se nahajali dve z nitro- dela ta kazen tudi bivftega. popoiai-glicerino napolnjeni cevi. Atentator je skega voditelja Don Sturza, in Ricciotti bil aretiran. Izjavil je, da se imenuje Garibaldija. Zakon o političnih izse-Vincenzo Capuano. ' Je po poklicu ljencih bo predložen kralju v podpis v časnikar ter je bil rojen v Spezzii. Brez četrtek. ovinkov je priznal, da je nameraval po- RIM, 26. Na današnji seji je senat, gnati v zrak uredniške in tiskarniške izpremenil v zakon vec kr. odlokov-prostore lista «Corriere d* America*, ker zakonov in kr. odlokov. Med temi se poveličuje dnevno Mussolinija in faši- nahajajo kr. odlok glede podaljšanja zem in da nima sokrivcev. «Corriere roka za ureditev tik tov civilnega sta-d* America* urejuje znani časnikar na, ki so bili uničeni v nekaterih po-Iuigi Bar zini. krajinah tekom svetovne vojne ali pa RIM, 26. Vodstvo narodne liberalne so se izgubili tekom vojnih neprilik in stranke, ki je te dni zborovalo v Rimu kr. odlok, ki predvideva znesek 3 mi-pod predsedstvom senatorja Vittorio lijouov 600 tisoč lir za postavitev pod-Scialoje, sporoča, da so se na podlagi morskega kabla med Val D'Arene in strankinega sklepa z dne 6. novembra Zadrom, da se lahko napelje telefon-1. 1925. vse strankine sekcije izjavile ska in brzojavna zveza med Trstom m za prestop v fašistovsko stranko. Ra- Zadrom. ditega se narodna liberalna stranka I Prihodnja seja bo v četrtek popol-razpustL * | dne. Sovjetska* vlada bo pazila, da se bo spoštoval dogovor, ki se tiče železnic na vzhodnem Kitajskem. Vsa vprašanja, ki se tičejo spora, bodo tvorila predmet posebnim pogajanjem. Gotovo je, da bo spor mirnim potom porav-nan. Boj med Zinovjevom In sovjetsko vlado PRAGA, 26. Iz Varšave in Rige prihajajo poročila o napetem razmerju med skupino, ki jo vodi Zinovjev in pristaši sedanjega boljševiškega režima. V Leningradu se vodi ostra borba med boljševiško vlado in Zinovjevom. Po odstranitvi Kameneva in finančnega komisarja Sokolova je boljševiška vlada začela odstranjevati tudi orožni-štvo nižjih kategorij. V tovarnah in delavnicah se vrše neprestana zborovanja delavcev. Na teh zborovanjih se sprejemajo resolucije, ena proti Stalinu, druge nroti Zinovjevu. Nesoglasja, ki so nastala v boljševiški organizaciji, so se prenesla tudi na vojsko. V rdeči armadi se vrše neprestana zborovanja vojakov. Med vojaštvom je globoko nesoglasje proti sedanjim voditeljem boljševizma. Vojaški komisar Voroši-lov je moral prispeti v Krou^fadt, :la pomiri tamožnje nezadovoljne mornarje. Vorošilov je mornarjem v daljšem govoru nasvetoval, naj bodo mirni in naj ne revoltirajo z ozirom na napeti položaj Rusije. Značilne so bile tudi spremembe pri leningrajski «Pravdi». Boljševiška vlada je odstranila dosedanjega glavnega urednika UraonoueSenje ju$oslovenske$n proračuna Proračun državnih dohodkov sprejet BEOGRAD, £6. (Izv.) Danes dopoldne od 10. do 12. ure se je vršila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi ministri razen Pašiča, Srskiča in Stjepana Radića. Vsa pozornost seje je bila posvečena proračunu. Ugotavljalo se je, da so izvršene redukcije izzvale velike nerednosti v proračunu in da bo treba zahtevati različne izpre-membe in izredne kredite, da se te redukcije nekako izenačijo. Izmed političnih dogodkov bi bilo danes omeniti avdijenci zunanjega ministra Ninčića in vojnega ministra generala Dušana Trifunoviča. Vladna večina finančnega odbora je ves dan razpravljala o proračunu državnih dohodkov, nakar se je ob 17. uri sestala plenarna seja odbora. Tu je govoril kot prvi zastopnik finančnega ministra Užunovič, ki je naglašal, da je proračun v ravnotežju in da dohodki krijejo izdatke. Minister je povdarjal, da vsi predvideni dohodki stalno naraščajo. Za ministrom UŽunovicem je povzel za besedo radikalski poslanec Stepa-novič, ki je v imenu vladne večine predlagal razne izpremembe in redukcije v proračunu dohodkov. Med temi je predlagal glede Slovenije, da se tam osebni davki zvišajo od 32,310.000 na 3i,310.000, splošne doklade pa od 40,902.600 na 43,902.600. O Stepanovićevih predlogih se je vnela živahna debata, tekom katere je opozicija stavila predlog, da se v proračunu dohodkov zmanjšajo nekatere postavke in sicer prvič, da se trošarina na sladkor zniža od 3 na 2Mj din., monopolska taksa na sol od 3 Ms na 2 din.; razen tega naj bi se vse sodne pristojbine znižale na polovico, prenosne pristojbine pa od 6% na.%. V imenu vladne večine je odgovoril Stepanović, ki je med drugim predlagal, da se nekateri davki v Sloveniji ukinejo. Nato je minister Uzunovič izjavil, da jemlje te predloge na znanje in da jih bo izročil finančnemu ministru Stoja-dinoviću po njegovem povratku v domovino v nadaljnje pretresanje. Na ponočni seji je bil nato proračun državnih dohodkov sprejet. Trifković so Jo vrnil BEOGRAD, 26. Predsednik narodne skupščine dr. Trifković se je vrnil iz Pariza v Beograd. Sklieanjo Jugoslovansko navodno skupščine BEOGRAD, 26. Kakor se poroča, se bo vršila seja narodne skupščine v petek, 29. januarja. Na dnevnem redu je zakon o Obrtni banki. Stojadinović ▼ gosteh pri CoolldgoJn WASHINGTON, 26. (Izv.) Predsednik Zedinjenih držav Coolidge je priredil danes na čast jugoslovenski delegaciji banket, katerega so se udeležili tudi ameriški državni tajnik Kellog, Mellon in Hoower, jugoslovenski finančni minister Stojadinovič, jugoslovenski poslanik v Washin£tonu Trešić-Pavičić ter tajnik jugoslovenske delegacije. V sredo se bo vršila — kakor se pričakuje — prva seja med ameriško in jugo-slovensko delegacijo za ureditev vprašanja vojnih dolgov. Svobodna carinska cona v Primorja SUŠAK, 26. (Izv.) Dne 9. februarja se bo vršila na Sušaku anketa gospodarskih korporacij, na kateri se bo razpravljalo o ustanovitvi svobodnega carinskega pasu v gornjem Primorju. v Romuniji po vojni. Finančni mini ster Vinitila Bratianu je poročal «. svojem sestanku z londonskim posla nikom Titulescu in o pogajanjih z; ureditev romunskih vojnih dolgo Franciji v Parizu. Končno je ministi ski svet sklenil, da se zaključi del. skupščine dne 6. aprila. Prodaja dunajske «Keue Freie Presse«? BUDIMPEŠTA, 26. «Vilag» poroča, da berlinski Ulsteinveriag prevzann ugledni dunajski dnevnik in da se to Zadevna pogajanja nahajajo pred za ključkom. List dostavlja, da 2:1*t* za cNeue Freie Presse» in da se z nakupom 110 izvrše v redakciji nobene izpremembe. Dosedanji glavni urednik Benedikt odstopi del svoje udeležbe pri listu berlinskemu Ulstelnverlagu. Guatemala prekinila diplomatske odnošaje z Nikaraguo GUATEMALA, 26. Guatemalska vlada je prekinila diplomatske odnošaje z Nikaraguo. Povod temu koraku jo dala izvolitev Emiliana Camorroa za predsednika republike. Guatemalska vlada pravi, da nasprotuje ta izvolitev sk 1 en j e n i m dogo v oro m. Predlog za razlastitev bivših nemških vladarskih hiš BERLIN, 26. Komunistična stranka in stranka socijalnih demokratov sta predložili notranjemu ministrstvu formalno prošnjo za zasnovanje zakon- ter je na njega mesto poslala glavnega skega načrta, ki bi odrejal celotno urednika moskovske «Pravde». Ta razlastitev bivših nemških vladarskih sprememba je delavstvo razburila, hiš. Zaplenjena imetja naj bi se upora-Večja skupina delavcev je vdrla v jj^a v Korist vojnim pohabljencem, uredniške prostore «Pravde», pretepla brezposelnim in drugim potrebnim novega glavnega urednika, ter razbila državljanom. Gradovi in palače naj bi slog. Za predsednika tretje internaci- služili za zavode in za druge kulturne jonale je sedaj določen Buharin mesto naprave. _ Zinovjeva. Boljševiška vlada je uvedla j nad leningrajsko «Pravdo» strogo cenzuro. __ Pogreb Kardinala Kerciera se bo vršil v Četrtek BRUSELJ, 26. Ministrski svet je sklenil, da se bo pogreb kardinala Mer-ciera izvršil prihodnji četrtek v bruseljski stolni cerkvi. Pogreba se bodo udeležili kralj in kraljica, člani diplomatskega zbora, dvorni dostojanstveniki, zastopništva zbornice in senata, sodništva in vojske. Zemski ostanki velikega moža so izpostavljeni v neki kapelici knezoško- NesreČa na ledu LABI ALT (Vzhodna Pruska), 26. Štiri sestre so se včeraj z bratom vozile na saneh po za mrzlem kanalu. Nenadoma pa se je ledena plast udrla in voda je pogoltnila nesrečneže in konja, ki je vlekel sani. Rešila se je samo ena mladenka. Mons. Pellegrinetti w Dabrovnlku DUBROVNIK, (Izv.) Nocoj ob 6. uri je prispel iz Beograda v Dubrovnik papečki nuncij Pellegrinetti. Ob njegovem prihodu so ga pozdravili razen župana zastopniki Številnih korporacij ter Skof Marčelič z vso duhovščino. Nuncij Pellegrinetti se je nastanil v škofovski palači, kjer je bil zvečer njemu na čast prirejen koncert. Dogovor za pomvnno italijanskih dolgov ADfnp Politične vesti UGODNI ZNAKI Z BALKANA V svoji izjavi — ki smo jo omenjali v včerajšnjem uvodniku — je jugoslovenski minister za vnanje stvari, lapuBiavijcui » —1------------------------dr. Ninčič, govoreč o locarnskih dogo- fovske palače v Malinesu. Iz vseh kra- vo,-jh, izrazil željo, da bi tudi med bal- — — i* /imitrih pvronskih ,-----......... prišlo do takega pa se morajo razčistiti tista vprašanja, ki so temu na poti. Med ta vprašanja šteje gotovo v prvi vrsti: zagotovitev jugoslovem-ke-ga pasa v solunskem pristanišču, kulturno in gospodarsko svobodo gibali in r/;i »rhske manišine v trrški Ma- JfOtavv * ------------->1*1 JU, lt.UH.« jev Belgije, pa. tudi iz drugih evropskih kanskimi državami držav prihajajo velikanske množice dogovora. Poprej ljudstva, da se poslednjikrat poklonijo velikemu pokojniku. Nemčija in razorožitvena konferenca ŽENEVA, 26. Kot odgovor na vabilo nupnilnv i A nemška vlada bo podpiaam LONDON, 26. Na Jutriinji plenarni seji bo podpisan dogovor za ureditev italijanskih vojnih dolgov napram Angliji. Današnji dan bo- posvečen izključno redigiranju tega dogovora, Čigar vsebina bo zelo kratka. Italija bo morala plačati prvi obrok že v tekočem letu. Letni obrok bo znašal 4 do 4 Vi milijonov šterlingov. dvor« konferenco za skrčenje in omejitev oboroževanj. Nemška vlada bo v kratkem sporočila ime svojega zastopnika. prašanji njem oziru je zabeležiti znamenit preokret v dejstvu, da Miljukov, ki je vrsto let pospeševal makedonska stremljenja Bolgarske, v svojem listu ta 111H' «3 » vj"(j« - - jr-----------------------j---.1 • - ----c —-----r BERLIN, 26. Wolfov urad javlja, da ,«Poslednje Novosti« svetuje novi bolje Stresemann sporočil glavnemu taj- garski vladi, naj likvidira revolucijo- niku Društva narodov, da bo Nemčija------ sodelovala v pripravljalni komisiji za razorožitveno konferenco. narna izročila Todora Aleksandrova ter naj bolgarske narodne interese v Makedoniji varuje sporazumno z Beogradom! To so ugodni znaki, ki kažejo, (la je da se še zmerom čujejo odmevi nedavnega atentata, ki so ga izvršili španski Odpaslaad pri princa MILAN, 26. Romunski princ Karol, ki se je nastanil v hotelu rde la Ville», je pretekli teden lahko obolel in je moral dane* v posteljo. Danes dospejo v Milan tri odlične osebnosti romunskega dvora, da se v imenu romunskega kralja pogovorijo m princem Karlom. Za te osebe so žo pripravljeni potrebni prostori v hotelu «de la Ville». Rusko-kltajskl spor MOSKVA, 26. Agencija «Tass» poroča, da sta 24. januarja sovjetski generalni konzul v Mukdenu, Krakovecki in Kao, komisar za zunanje zadeve treh vzhodnih kitajskih pokrajin, podpisala osnutek za sporazum, ki bi slonel na tej podlagi: Ivanov, ravnatelj ruskih vzhodnih železnic in ostali nameščenci, ki so bili aretirani po nalogu mandžurskih oblasti, se imajo takoj izpustiti na svobodo, nakar bo redni železniški promet spet vzpostavljen. Prevažanje vojaštva se bo vršilo pod pogoji, ki so bili dosedaj v veljavi. Proučilo se bo takoj vprašanje odškodnine, ki jo ima plačati kitajska vlada radi škode, katero je utrpela uprava železnic. MOSKVA, 20. Ljudski komisar za zunanje zadeve je prejel uradno obvestilo, da je bil Ivanov že izpuščen na svobodo in da se bo to v najkrajšem času zgodilo tudi z ostalimi aretiranimi uslužbenci vzhodnih 1 železnic. Španski anarhisti v Bordeauu _ _ ___________________________ PARIZ, 26. Iz Bordeauxa poročajo, proces zbliževanja med Jugoslavijo in - . . ----- - Bolgarsko v nadebudnem razvoju. Tudi nemški listi sodijo po teh znakih, da se polagoma bliža «povečana Jugoslavija pod vodstvom Beograda». VPRAŠANJE VSTOPA POLJSKE V SVET DRUfeTVA NARODOV Vprašanju, ali bi Poljska mogla do- anarhisti v tovarnah Harribey in Talen-cie. Več delavk je takrat izgubilo življenje. Oblasti so prišle zločincem na sled in zadela jih je zaslužena kazen. Sedaj pa javljajo, da sta bila v manj kot enem tednu biti'svoje mesto v Svetu Društva na- lencie dva požiga. rodov, se posveča stalno zanimanje od gfir.'iWstrani vse' poljske javnosti. Poljski li- tudi na druge delavnice in povzročil veliko škodo. Domnevajo, da sta te požige izvršila dva španska terorista, da maščujeta usmrtitev svojih tovarišev. Preiskovalni sodnik v Bordeauxu je uvedel preiskavo. __ Chamberlain bo ▼ petek odpotoval v London PARIZ, 26. Listi javljajo, da bo Chamberlain v sredo dospel v Pariz, v petek pa bo odpotoval v London. Verjetno je, da se bo tekom svojega bivanja v Parizu razgovarjal z Brian-.dom o raznih vprašanjih zunanje politike. _____— predsednik romunskega senata umrl BUKAREŠT, 26. Včeraj ponoči je umrl Mihajlo Pherikide, predsednik romunskega senata in bivši načelnik vlade. Ministrski svet je sklenil, da se bo pogreb odličnega politika izvršil danes na državne stroške. Občinsko volitve v Romuniji BUKAREŠT, 26. Ministrski svet je sklenil, da se razpišejo v vsej drŽavi občinske volitve v dneh od 17. do 20. februarja. To bodo prve občinske volitve sti pazno beležijo vse glasove inozemskega tiska povodom tega vprašanja. Za stališče Poljske se je Izjavil nedavno tudi del francoskega in italijanskega tiska. Sedaj je cBaltische Pres-se» donesla zanimiv članek francoskega politika in profesorja Sorbone, I. Berthelemya, ki dokazuje, da Poljska more opravičeno reflektirati 11a mesto v Svetu Društva narodov. Ako Nemčija vstopi v Svet, potem se tudi Poljska ne sme zapostaviti s svojimi :10 milijoni prebivalstva. To tem manje, ker bi morala v Svetu Društva narodov stalna mesta vse države, ki so podpisale locarnske dogovore. Berthelemy trdi, da je vsa francoska politična javnost za to, da Poljska dobi mesto v Svetu Društva narodov. KONKORDAT ROMUNIJE Z VATIKANOM Iz Bukarešte javljajo, da se je glavni ravnatelj oddeljenja za manjšinske vere povrnil iz Rima, kjer se je poga^ jal z Vatikanom za sklep konkordata z Romunijo. Vatikan da Je privolili 1.) v kontrolo države nad katoliškim cerkvenim premoŽenjem v Romuniji! 2.) v imenovanje škofov po romunski vladi in 3.) episkopatski okraji bsta-nejo na romunskem ozemlju omejeni EDINOST. V Trstu, dne 27. januarja 102 a se je pokrajin, ki niso Še pretvorjene v snu- končno na naSvet poreškega zdravnika slu čl. 260 edinega teksta zakonov za odločil, da se poda v bolnišnico. Sprejeli ljudsko-šolski pouk, odobrenega s kra- so ga v okulistični oddelek, vendar pa bo Koliko bo približno treba potrositi za lzsn-tenjo močvirja okoli Ujaka? 1) Ureditev Lijaka, za izkopavanje jarkov (300.000 m*) L 1,200.000. 2) Ureditev dotokov z bližnjih hribčkov Kako? To povemu jutri ANHOVO Grozna smrt otroka starega 20 mesecev Ker zaposljuje tvornica cementa v naši Nsrocslte in šarite EDINOST" (dolgost 55.000 m po 5 L m) L 275.000. I vasi več stotin delavcev in ker jili je ka- 3) Škarpe s trdim dnom (300 po L 1000)1 ka poldruga stotina iz tujih krajev, je Halj 300.000. j ravno, da vsi ti delavci niso dobili pri-! 4) Razna druga dela in ureditev seda-' inernega stanovanja v naši tesni vasi. njih (20 po 10.000 lir) L 200.000 I Zato so si zgradili v barakah ob nabrež- 5) Cestno omrežje in ureditev sedanjega kih Soče zasilna prebivališča. Ognjišča (km 5 po 20.000) L 100.000. ! in odvajalni dimniki so napeljani kar 6) Drugi nepredvideni stroški, stroški mimo lesenih sten skozi leseno streho. — načrta in stroški vodstva L 225.000. 'Kaka stalna nevarnost preti prebivalcem Skupaj L 2.300.000. (barak — posebno po zimi — pred požar- Od te skupne svote v znesku L 2.300.000 jem, je vsemu našemu goriškemu ljud- ČEVLJARNICA z vsem orodjem se proda. DVA NAGROBNA spomenika Naslov pri upravništvu. na prodaj« ljevim odlokom od 22. januarja 1925. št. i32, se doseže pomaknitev v višji razred samo. na podlagi posebnega izpita iz italijanščine. V to svrho se bo italijanski jezik v normalnem urniku poučeval urah po siromak najbrž izgubil oko. V ogenj jo padel. ' Ko se je 3-letni Marijan Fornarelli, stanujoč v Pončani št. 186, predšinočnjim grel doma pri ročnem ognjišču, ki ga je za izsušenje 7B0 ha, prevzame država pri- stvu, ki je prebilo tri leta v begunskih Cena po bližno eno tretjino t. j. 800.000 L kar se barakah, le predobro znano. — V ponde- co. tiče del in ureditve gorskih hudournikov, ljek med poldnevom in 1 uro je izbruhnil - Za ostanek 1.500.00 L približno 2000 L za ogenj v eni izmed teh barak in plameni; VHODNA vsak ha prispevata po zakonu država in so kar v trenutku objeli celo barako. Pri-pokrajina, ker so občine izvzete, in sicer v hiteli so delavci od vseh strani, da bi ga-iznosu 70% t. j. za vsak ha 1200 lir, tako sili, ali njih delo je bilo brezuspešno. — da mora prispevati vsak lastnik zemljišča Mati, katere ob izbruhu ognja ni bilo v ba dogovoru. Via del Pozzo bian- 109 VRATA, pripravna za hišo ali hlev, prodam. Via Corridoni — Zaloga vreč. 104 SLIKARSKI delavci za sobe in les, dobijo v najmanj načinu, ki notih tedenskih mati postavila sredi kuhinje na tla, je pa-« za vodstvo konsorcija in za ohranitev, do- ' ____ rini r- 4fll"/\ »ACrA^nA Hd ID nHŠpl 1. d A X A 1a4ti! rt'Kv.rtli- T O A V. približno L 600 ža vsak ha ali 200 L za vsa- raki, je poklekavala pred možmi in jih ko njivo. [rotila, naj ji rešijo otroka, ki se je naha-| Koliko in kako bodo plačevali kmetje za jal v baraki. Toda nihče ni mogel več Izsu&tev močvirnatega sveta? prodreti žarečega neprodirnega plašča Prej navedeni prispevki posameznih po- plamenov. Ko je po par urah. gašenja' sestnikov se ne bodo plačali v celoti, mar- prenehal ogenj so našli delavci v sredi ka-i več se bodo odplačevali skozi dobo petin- dečih se ruševin namesto otroka le kup-j dvajsetih let v obrokih, v katerih bodo Že Ček pepela. Ubogo trupejce je bilo čisto vštete obresti in amortizacija kapitala, ta- sežgano. ko da bi znašal letni obrok 13 do 14 lir za Zadnji čas bi bil, da bi se tudi v Anho-njivo. ! vem poskrbelo za zidanje delavskih hišic Ako se doda tej vsoti še kakih 6 do 7 lir za vse delavce. takoj delo. Naslov pove upravništvo. 84 jih bo ,lnloxji del s stolice tako nesrečno, da jc prišel z V i , , levo roko v ogenj. Pri tem je zadobil tako kr. šolski skrbnik. Kjer ne no arugace }mde opeklin - da se bo po mnenju zdrav- mogoče, bo le-ta lahko nastavil v to nika Jriestne bolnišnice, kamor ga je mati svrho provizorične učitelje, katerim. včeraj prenesla, moral zdraviti najmanj lahko poveri pouk v več krajih. dva tedna. Po domače pravi zakon: Slovenski Ljubezniv soprog, učenci in učenke, ki pohajajo letos še Hudega moža mora imeti 45-letna zaseb- ostale slovenske razrede od četrtega niča Lucija Snidersicb, stanujoča v ulici dalje, bodo morali koncem šolskega jiuardia št. 33. Ker se J® ^znebiti, da leta položiti poseben izpit iz Italijan- £ ščine, sicer bodo morali ponoviti razred. V to svrho se bo povečalo Število tedenskih ur za italijanščino na račun ostalih predmetov. Pripomnimo samo, da je bil pouk v italijanščini do sedaj poverjen znanim uči t eljem-specija listom in nova odredba je le najlepši dokaz, da vsa dosedanja šolska politika ni prinesla za-Seljenih uspehov. Z novim odlokom stvar gotovo ne bo šla na boljše, kar se tiče šolskega uspeha, temveč k večjemu na slabše, ker se bo poveril tudi ta dodatni pouk ljudem, ki ne poznajo ne jezika ne duše naših otrok. TUKAJŠNJE POŠTNO RAVNATELJSTVO sporoča, da se bodo od 1. februarja dalje razdeljevale naslovljencem poštne pošiljke, določene za Trst - po$tno ležeta, izključno na tržaški glavni poŠti in bo tedaj t. omenjenim dnem izročanje take kores-pondence pri ostalih poštnih uradih v mestu ukinjeno. Pisma «poštno-ležeče,» določena za Trst se bodo mogla naslavljati edino na Trst - glavna pošta (Trieste - Cen-tro). Ta določba se ne tiče imejiteljev poštnih predalov. -ČITALNICA« PRI SV. JAKOBU V TRSTU opozarja Članstvo kakor tudi prijatelje društva, da se vrši pogreb umrlega člana g. J. Jurčiča da._ss ob 2.30 popoldne iz mrtvašnice mestne bolnišnice. Odbor. Borzna poročila« DEVIZE: Trst, 26. jan Amiterdam od 930.— do seže letni obrok znesek L 20 za njivo. Ko se na ta način zemljišče izboljša, bodo znašali stroški za potrebne nasade približno 800 lir za Vsako njivo, V najslabšem; Trst, 2«. jan Amiterdam od 990.— do 1000.— slučaju 1000 lir, kar bo dalo letne obroke Belgija «d 112 - do 11 i—. Pari« 91 7S do 9j 50 v znesku 60 lir z že vštetimi obrestmi. London od^l^O.H) do 120.60 ; New Yorb od 24.63 Koliko bo vreden svet po lzsniitvi in ali do 24.80; Španija oi 348.— do 352.— ; Švica od se izplada nalogu denar «a teuHtev j % ^ Ko se je svet tako IzsuSl. mora po go«, feJ' J^^f £ njih računih donašati 80 lir na leto več, 70 do 4.i aii nego donaša sedaj. Povprečno zemljišče ob Lijaku ne dona-Ša več kot 150 L za vsako njivo; ko bi se Benačijske obveznice 67.25. VALUTE: l ret; 26 januarja. Avstrijske kron* od 0.0343 do 44.—; dolarji od 24-55 SLUŽKINJA, vešča kuhanja, z daljšimi službami dobi mesto. Naslov pri upravništvu._ KAMJON Fiat, Dunaj, 5 ton, z novimi gumami, odpirajoče stranice, magnet Basch, Zenith, v najboljšem stanju se takoj ceno proda. Garibaldi, Via Piecardi 51, Trst. 102 krat. je vsaj pov delj časa ne gleda s prijazni močesom. — Včeraj jo je celo hotel kratkomalo spoditi ____ ___ ^ k doma in ker se ni dala Snidersichevai pa zemljišče izpremenilo v polje, bi lahko do 0.0350; dinarji od 4.U ao ; aoiarji oa oo . MWv zlepa odpraviti ,jo je «ljubeznivi» mož ta-jdonašalo 300 lir, t. j. 70 lir več, če se sešte- do 24.75; novci po 20 frankov od 84.— do 97.— ii ko pretepel, da je morala iskati pomoči v j jejo prejšnji letni donosi in vsi sedanji fnut Sterling od 1 0 20 do Ijo.50. 1 mestni bolnišnici. Tam je zdravnik izlečiMetni stroški za izsušenje. in obvezal Snidersiclievi številne bunke in Po petindvajsetih letih, ko se izplača poškodbe, ozdravljive v kakili 8 dneh. j posojilo, najeto za izboljšanje, se zmanj- ZAHVALA O priliki nenadomestljive izgube nafte ljube hčerke in sesti-ice Zorke Semolič izrekamo srčno hvalo preč. domačemu g, župniku za duševno tolažbo, g. pevovodji Jelen in pevcem za ganljive Žalostinke, domačemu prebivalstvu, fantom in deklt:-toni in vsem, ki so na katerikoli način počastili predrago, bodi povrnjeno stotero- krat OPATJESELO, 25. T. 192«. ŽALUJOČI OSTALI. Nesreča pri delu. V tovarni testenin na Montebellu je 15-letni vajenec Ivan Guerrin, stanujoč v uli šajo stroški in svet bo radi tega še več donaša). Cena, ki se sedaj giblje od 3000 do 4500 lir za njivo, poskoči po dovršenem izbolj- «KBALJ NA BETAJNOVL« Jutri v četrtek, ob 20.30 ponovi dramatični odsek »Čitalnice« zadnjič «Kralja na BetajnovJi, ki je lako krasno uspel pri re- prizi. Opozarjamo predvsem občinstvo mesta naj nikar ne zamudi te predstave. Komur je za umetniški užitek, ta ne bo manjkal. V glavni ulogi nastopi « Siia. Igro režira g. Terčič. ci Pasquale Revoltella št. 479, včeraj zju- ganju najmai^ na L a pri delu prišel po nesreči z levo roko j Jz |eh posamexnih gtevilk se razbere ve-pod cilinder nekega stroja ki mu je delo- liM en ki bo imelo zemIjišče v kra_ ma zmečkal prste. Nesrečni aecKo je m*; jih, kjer nodoptaja polj> saj se s tem pospeši rešitev važnega vprašanja t. j. narodne prehranitve. Kako delo mora izvršiti novoizvoljeni pospeševalni odbor? Najprej naj doseže razpredelitev zemljišča in za to treba predložiti pristojnemu uradu; 1) Načrt, 2) mnenje pristojnega kmetijskega urada in 3) mnenje pokrajinskega zdravnika. Nato se je na sestanku sestavil odbor za pospeševanje izsušen ja, kateri obstoji iz raznih odličnih oseb, med katerimi so tudi župani in komisarji občin: Solkan, Šempeter, Vrtojba, Šempas, Ozeljan, Osek in Vogrsko, kakor tudi zastopniki posameznih posestnikov: Kome! Valentin, Ajševica, Štrukelj Ivan, Kronberg, Rijavec Ivan, Crnice, Batič Fran, Šempas, Zuccato pl. Anton, Ozeljan in grof Coronini Cronberg kot člani. Dr. Detelmo Tonizzo bo opravljal tajniške posle. Agitadjskl odbor Ima seda] nalogo, 1) da zbere potrebna sredstva, za uvrstitev zemljišč v prvo kategorijo, 2) da naroči inž. Ginu Tonlzzu, naj izvrši čimprej potrebni načrt, 3) da zbere zdravniška mnenja in tehnična poročila in 4) da predloži vse te listine s tozadevno bil prenePan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno mesee. dni. Tatinski obisk. Pred'-'e teki o noč so se neznani zlikovci vtihotapili s pomočjo ponarejenih ključev v skladišče trgovca Pompea Codrich v ul. Torre bianca št. 4 in pobrali znesek 300 lir v gotovini, ki so ga iztaknili v predalu pisalne mize. Codrich je prijavil tatvino na bližnjem policijskem komisarijatu. Neporavnan račun. Na podlagi avstrijskega naloga, izdanega od sodne oblasti v Genovi, je bil predšinočnjim aretiran v našem mestu neki Renato Perdoni, ker ima odsedeti dve leti zapora, ki mu jib je naprtilo imenovano sodišče radi tatvine. Vesti z CierSIkeaa Kosmato ozemlje ob Lijaku se izboljša Pokrajinski kmetijski urad se trudi, da izboljša vse močvirnato ozemlje na Gori-iz Škem. Začel je s svetom Boscat Marignano, nada'jeval pri Rotta-Primero in uvrstil končr.o med zemljišča za izvrševanje močvirnata tla pri Prevalu (pod Medano}. Pri vsem tem pa ni pozabi! na izsušitev ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze resničnega sočutja, pokazanega ob prebridld izgubi uaSega ljubljenega soproga In papana ŠTEFANA ŠIŠKOVIČ izrekamo tem potom vsem najiskrenej5o zahvalo. V p vi vrsti se toplo zahvaljujemo vaščanom, ki so svojega ljubljenega učitelja z od-kri c;srčno, pravo žalostjo spremili k počitku, in mu z ve ino požrtvovalnostjo pripravili zadnjo čast ter so z godbo, ki Je igrala ganljive žilostinke, in z lepim petjem zadnjič pozdravljali voditelji svoje vasi. ki je skoro 40 let živel med njimi. Nadalje čč. duhovščini, ki j« vi dil Ž4>n sprevod, in učiteljstvu, ki je od blizu in daleč pr hlteio da spremi na zadnji poli svojega tovar fc, g. uč^tel u Gru tarju, ki se je z ganljivim govorom poslovil od dragega p cjnika pred njegovim dom m, in gospodam Ra etu, Gulinu, Kapi tcu in odposlancu občine Volosko-Op^tiJ?! ki so mu ob odprtem grobu zadnjič govt rili ter n|ego »m učencem, ki so v mladih srcih žalovali p> svojemu učitelju in mu zapeti z dnjo pesnn. Za mnoge vence, podarjene d tukajšnjega učiteljstva. vaščanov : HerpelJ-Kozine Tublje. od njegovih ma ih učencev, občine Materije, tuk Železničarjev, od sv jih sorodnikov in drugtii ter §v Jim sorodnikom, ki so nam staii ob prebridki uri tako blagoduSno ob sirani, in končno vsem znancem in prijateljem, ki so naSega ne,>ozabiega pokojnika obiskovali in tolažili v njegovih tež-tih unh d »Ige in mučne bolezni, in vsem onim, ki «o od blizu in daleč v tolikem številu prišli spremit nagega ljubljen ga pokojn ka k večnemu počitku. Naj ti bo lahka donača zemlja in počivaj po tolikem trpljenju večni mir t HERPELJE. 25. januarja 1926. Stataa, Števa, Druia, hčere." i Marija, soprogfa. Maskeradne obleke posojuje 159 L. VALCINI Via Ireneo della Croce 10 (Khn jlrii ift* bmttij Ob priliki ptesni prireditev odprto celo noč. WIW POPRAVEK V člančiču pod naslovom Gorica (Vesti! hidravličnim Rudijem za^Lijait. z Goriškega) je izostalo ob koncu člančiča " " par vrst, tako da je zaključni stavek nedovršen. Naj se dopolni, kakor sledi: «Vo- , _ _ _ di tel jem goriške Sparte bi le Se priporo- ^nje ozemlja ob Lijaku, ćaii. da bi poskrbeli za formacijo dobre SMtflnkB so ^ druge rezervne čete, ker je prepolno trgovskih in rokodelskih vajencev, ki čakajo sveta ob Lijaku m ko so »e zaključevala x . ... ___, oroi omerrenfi mu ie nričel s tozadevnim' P^njO pristojnemu uradu, prej omenjena oeia, je pricei s to^aae^nim OBRACUN OORI&KE LOVSKE RAZSTAVE Studij je v kratkem tako dozorel, da je Iz <*>ra«una objavljenega te dni je raz kmetijski urad sklical za soboto dne 23. t. m. sestanek, da se sestavi odbor za izsu- Sestanka so se udeležile razne politične in upravne osebnosti, dalje inž. Gino Tonizzo, ini. Rustja, kot zastopnik gozdnega da bi jih kdo organiziral. Ker se do sedaj ^arja največjega lastnika vpožtev pohani nihče brigal zanje, se jih je premnogo javec Anton, Pavlin Anton m še mnogo Egubilo v tujih klubih.» jd™.fih Posestnikov sveta, o katerem se *e Zaključne vrstice tega odstavka je ti- vrSil razgovor, skarski škrat prenesel na konec dopisa! medsebojnih pozdravih je pritrdil »-jinž. Villani, ki je zastopal kot zastopnik erarja največjega lastnika upoštev prihajajočega ozemlja, tej započeti akciji in bodril male posestnike, naj se ji pridružijo. Dr. Tonizzo omenja, da ne oblasti, ne I javno gori&ko mnr_ije, ki so se bavile že s toliko mestnimi vprašanji, niso pravilno v cenile pomena kmetijskega napredka, od pod naslovom «Zapadna brda», kamor se-j veda ne ^padajo. Iz tržaškega živlienla Biamatična prigoda krotilca levov. Kakor se obiskovalci gledališč gotovo spominjajo, je pred kratkim nastopala tukajšnjem gledališču «Fenice» družba katereg'a zavisi povišek mestnega blago krotilcev levov, kateri načeluje neka Miss stanja. Pri tem našteva, koliko stvari v M and. Po poteku pogodbe z ravnateljstvom korist kmetijskemu stanu se je izvršilo omenjenega gledališča je družba začasno zadnje Čai*e od kmetijskega urada v Gori-v/.ela v najem neki hlev v ulici Bergama-jcj: i) izboljšala se je živinoreja, določili sco št. H>, kamor je spravila svoje zveri, dve postaji za spuščanje bikov in nabavilo štiri leve, zaprte v močne železne kletke, izbrano govedo, 2) razpisala se je tekma z Včeraj popoldne bo nekateri uslužbenci darili za izboljšanje gorskih jmšnikov :i) družbe, kakor navadno vsak dan, snažili razpisala tekma zopet z darili za na novo kletke. To delo je nadzoroval 26-letni kro- postavljene in izboljšane hleve, svinjake titelj Amilcare Giannoni, doma iz Voghero; jn gnojne jame 4) Izsušenje Boscat Mari-pazil je na leve, da tekom čiSčenja ne po- gnano, 5) Uvrstitev močvirja Preval, 6) Pobegnejo ali koga popadejo. Ko jo bilo treba skusi z gnojenjem, 7) razdelitev sadnih oznažiti kletko, v kateri je bil zaprt velik dreves po znižani ceni in tekmovanje z da-lev je Giannoni stopil vanjo, da prepodi rili za nove sadovnjake 8) Zgledna polja zver v drugo manjšo kletko. Toda ponosni ^a gojitev žita. kralj Sahare, menda razdražen, da ga mo-j To delo, ki bo rodilo že v kratkem času tijo pri i>opoldan«kem počitku, je nena- zttželjeni uspeh- je bilo omogočeno v pre-doma jezno zarjovel, zamahnil s svojo sil- cejšnji meri po koristnih zakonih, no šapo, oboroženo z ostrimi kremplji, po Kaj morajo storiti posestniki, preden s« bo krotitelju in ga podrl. Giannoni je doživel pričelo z izsnSevanfem UJaikega močvirja? tragičen trenotek; brezdvomno bi bilo jk> i) Zahtevati razpredelitev v poštev pri-njem, da mu niso drugi krotitelji, ki so bili Jiajajočih zemljišč. k sreči blizu, takoj priskočili na pomoč in, 2) Združiti se v konsorcije, ki naj proga rešili iz krempljev razdražene zveri. Si- učujejo izvršilna dela, romak jo je razmeroma še precej jx>ceni 3) predložiti načrte v potrjenje in dobiti izkupil; razen številnih prask je zadobil potem dovoljenje za delo, h kateremu pri-giroko in globoko rano na levem stegnu, spevata država in pokrajina približno g tik jjod trebuhom. Ko bi ga bil lev zadel 70% stroškov. nekoliko više, bi mu bil brezdvomno po-1 4) Izvršiti delo in ustanoviti konsorcij, tegnil čreva iz trebušne votline! Tovariši ki bo skrbel, da se delo ohrani v dobrem so prenesli Glannonija v bližnjo lekarno, stanu. kjer je dobil prvo pomoč. Kmalu potem je Ker pa more biti tako delo koristno za dospel zdravnik rešilne postaje, ki ga je, kmetovalce, ki so £6 združili v te namene. vidno koliko stroškov in dobičkov je bilo z lovsko razstavo ▼ Gorici v polletju 1925 Dohodkov je bilo L 198.604.90 Stroškov pa L 185.305.45 Torej je dala razstava L 13.299.45, katere je prireditveni odbor razdelil med ! razne dobrodelne ustanove. To so zadnji dobri odmevi lovske razstave. Ali je ona dosegla svoj glavni cilj, Sum vsled katerega je bila prirejena, to je definitivno ohranitev dosedanjih lovskih postav, nam ni znano. GORICA Bela črna rednta 30- januarja zvečer t Trgovskem domu Ker je za nas preveč mučno odgovarjati, kam da so Izginili prireditelji onih bajnih noči iz pustnega življenja let 1922. in 1923. v Trgovskemu domu, odgovarjamo enkrat za vselej, da so letos po dveletni odsotnosti zopet na delu. Odpočili so Zobozdravnik Med. D. dr. D. Mož specijalist za ustne in zobne bolezni perfekdioniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej fia i Slovana!) od 9-12 In od 3-7 82* rasa plačuje * ALOJZU POUH, mm Garibaldi Z prvo nadsftropje se dovolj, izkušnja in pamet sta jim v tem Pazite oa naslov! Pazite na naslov! KRONE po L 2.10 komad Zlato, fcriljčole, platin. 20-kronskg zlate komade kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trat, VSa Mazzini 46 Najvišja cena plačujem za V kun, zlatic, lisic, dihurja*, v3dar, iazi>ecev,ma£i< V3* veric, Hrtov, divji t in domaših zafcav. s D. WINK>SPACH 10 Trst, Via Cesara B alt Isti št. 81» na d str. v vrat j Sprejemajo se pošiljatve po po^i PODLISTEK E. PHLILIPS OPPENHETM: m Mi Mria Mm to Prevel Fiaac« Malrfaa. 11. poglavje. Bolj in bolj neistinit je bil videti svet, v katerem je Sir Denis Cathley prevel tisto noč. Zopet in zopet je v veliki sobani, kjer se je igTal kot deček, razpokani zdaj, a časopise od sebe. Storil sem to, da bi ne zblaznel.« «Tedaj ste mnogo zgrešili in zamudili, Sir Denis. Bili so umori in izdajstva, krutosti in zloba, toda duh te drage dežele nI omahoval v teh krajih. Orož>>, ki smo 'p poslali v Dublin, je bilo izkrcano in niko- vedno uporabni, odmevalo vsled groniovi-gar ni bilo, ki bi ga zadržal, dasi so prijeli tih dobrodošlic, ki so mu jih vzklikali nje-ubogega blazneža, ki bi nas bil kmalu Igovi nekdanji tovariSi. Toda višek v*ega spravil v pogubo. Nenavadna ladja plava! se je zgodil pozneje, ko je sedel na čelu «V je€i je bil, da, toda niso se ga upali tam, kamor gledate, gospod.« i dolge mize iz črne hrastovine in pred.so