St 87, V Gorici, v torek dne 16. septembra 1913. Tečaj XLIII. bhaja dvakrat na teden, In sicer ? torek in soboto ob 4. tri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik^ izide dan poprej. Stane u&Tiefto *k k»n in Narodno Šolo na Blaneah. Vseh slovenskih otrok ne moremo spraviti v te šole, Zato morajo še v -nemško vadit reo in laška ljudska šola narn ugrabi še vedno kakega slovenskega otroka. ;Krb?e so vsemu temu -sedaj še obstoječe šolske razmere v Gorici, proti katerim pa se borimo, katere hočemo odpraviti in preskrbeti toliko slovenskih ljudskih šol, da bo v njih prostora do zadnjega slovenskega o-troka. Ali klic: Slovenski otrok v slovensko šok)! velja in stariši so dolžni, ravnati se po njem v okvirju vladajočih -razmer. Šola Podturnom je nerabna za nas — mi zahtevamo slovenskih mestnih ljudskih šol v sredi m mesta in na drugih primernih krajih v mestu. Naše zahteve so znane in se morajo tudi prejalislej uresničiti. V Gorici imamo sedaj slovenske« državno gimnazijo. 'Ncodpusilji-v naroden itreh zagreši slovenski -oče ali slovenska nutti. ako bi poslala svojega sina v nemško gimnazijo. V Gorici ni prostora z.a nemško gimnazijo in ne bo zad >xtncga Števila otrok, ako ne pošljejo Slovenci in Lahi svojih otrok v to šolo! Ne moremo verjeti, da bi bil kak .slovenski oče tako zaslepljen, da bi pomagal vzdrževali v Gorici nemško gimnazijo tujcem, Nemcem, ki prav te dni kažejo po svojih listih pohlep, kako bi se radi polastili našo Gorice in zavladali nad njo. Zato auciujemo ponovno na slovenske stariše: Slovenski otrok v slovensko šolo! Spregovorili smo s tem jedno besedo, sedai .spregovorimo še drugo! Monotono je teklo živ!jei,5e v Gorici po leti, sedaj je že vse -živo: šolsko leto «e otvarja. Vse polno Hudi je že tu in vse j »oh m jih še pride z dežele hi tudi iz drugih dežel. Prišel je čas, ki ga je naš trgovski svet dolgo pričakoval. Vse je živo in vse kupuje razne (potrebščine pred šo!-sk'?m letom. Kupi se polno za Šolo potrebnih reči. kupujejo se -obleke, čevlji, vse Angino socialno zavarovanje. (Daije.) Pri vprašanju zdravniškega zdravljenja pripominjam, da ima zavarovanec svobodno volitev zdravnika: med tem, ko so pred časom medsebojna podporna društva imela le nekoliko od društva plačanih zdravnikov in so brli le ti članom na brezplačno razpolaganje, morajo v bodoče dovoliti svobodno izbero zdravnika. V slučaju, da mora bolnik v zdravilišče za tuberkulozne, plačujejo bolniški prispevek tedenskih 10 M družini. Kakor je že omenjeno, je po angleškem zakonu uvedeno obligatorično zavarovanje žen ob času poroda. K svoti 30 M pa morajo dodati tedenskih 7750 M kot bolniški prispevek, ako je žena sama zavarovana. f;>rej, ako traja delovna nesposobnost 4 tedne pred in po porodu, 60 M. izračnnilo se je, da bo uživalo 1 milion •'»r.gleških žen materinsko zavarovanje. Dosedanja finančna pravi'a medse-Kjnih (podpornih društev so donela na l>rincipu, da bi vstopila večina članov že polno potrebščin je za mladino in potrebuje jih/<%fpetilo se ije,- žal, le .prepogosto-ma že, otreba pisarne velika. Če ni take pisarne, se ljudje ne vedo kam obrniti, ko pridejo v Gorico z raznimi političnimi sin drugimi željami. Tako pa, če je pisarna tu, ve vsak. kje se ima oglasiti, kje pove lahko, kar ima povedati, in kje izve, kar hoče izvedeti. Pisarna mora biti dobra stalna vez med ljudstvom in političnim društvom: le tako bo omogočeno političnemu društvu dobro plodonosno delovanje v Korist našega ljudstva. Pisarna pa stane denar. Zato .pa se glasi nastopni § 4. prti vi I političnega društva: »Svoje stroške pokriva društvo s prispevki članov, z dobrodelnimi doneski, darili in volili.« V prvi vrsti pridejo v poštev pifis-p e v ki čl a 11 o v. fino kronico na primer ir.a leto pač vsakdo lahko da za politično društvo! Da jo v koristne namene, da ;o v prid ljudstvu, čegar član je sam: torej i o da tudi v svojo 1 a s t n o !< oris t. Koliko kron se zavrže po gostilnah, na plesiščih, pri igri itd.: gotovo os-taue lahko jeuna tudi z.a ipolitično društvo. Da. glede plačevanja v narodne namene, si morajo dvigniti naši ljudje do naziranja, da je prva dolžnost: prispevek političnemu društvu. V njem naj se zbira vse naše narodno iti gospodarsko delovanje, šolsko, kulturno, sploh vse naše. želje, potrebe m pravice obsegajoče delovanje. Prispevki članov so postavljeni tako :rzko. da jih lahko vsak plačuje: vsakdo lahko poravna, kadar hoče. nanj spadajoči prispevek, iz matih vinarjev pti naraste svota. s katero bo moglo uspešno delovati Slovensko politično društvo. Plačevali bomo vsi člani, v Gorici in na deželi, jedcu več. drugi manj. kolikor kdo more; \ -ak član pa določeni mah prispevek. Vemo, da ljudje neradi plačujejo. Pravijo: prispevam v ta in ta namen, pla- prev/ema absolutne garantije za njene prispevke, pač pa bo po zakonitem, do konca izpeljanem, državnem nadzorstvu doh-čeno. katere družbe so v dobrem in zaupljivem .po!' ?aju: le k tem bodo smeli pristopiti obliji.uorični zavarovanci, le "istim b::do tekli državni in podjetniški prispevki. Posebno je bil dobrodošel zakon dosedanjim članom medsebojnih podpornih društev. Ohligitorični, od mezdne plače vzeli prispevek tedenskih 32 Pf se vračuni za dosedanje prispevke: poleg toga dobiva društvo nti njih račun podjetniške in državne prispevke, in je torej v položaju, podajati starim članom bivsrveno zvišane prispevke. Dosedaj je negovalo veliko sTkovnih društev gotove oddelke social-•icsra zavarovanja, to delovanje pa je vsled podjetniških in državnih prispevkov zelo olajšano. Faktično priznava zakon strokovna društva, -ki sicer odgovarjajo zahtevam glede plačilne zmožnosti 0, Nabrežmi K 42. Podatke iz dragih vasij priobčimo, kakor hifcro izvemo za natančen rezultat. Balkan. Srbski polkovnik umrl za kolero. — Polkovnik Mihaflo Medic, tki je bil poveljnik jedne divizije v obeh vojnah, je umrl v Nišu za kolero. Sklenitev miru. — DBnaj 15. Kakor se danes poroča iz Carigrada, se mir med Bulgarsko m Turško isfkiene (najbrž že to soboto. Turki proti Bulgarom v Traciji. — Carigrad 15. Kakor poročajo listi, nadaljuje provizoTŠčna vlada v Traciji organizacijo obrambe in pobira davke. Upa, da po-:polnoma prežene Bulgare ali pa jih prisila, da se vdajo. Albanska meja. — Skader 15. Člani mednarodne komisije za določitev meje med Craiogoro M., da se v še večjem številu vdeleže vsi Slovenci njene prireditve. Zabava se vrši ob vsakem v r e m e-n u, v slučaju dežja v dvorani hotela »pri Jelenu«. Na veselo svidenje! Iz pripomožnega zaklada, ki je bil ustanovljen od »avstrijskega mornarskega društva« 18. avgusta 1911. i povodom obletnice rojstva Njegovega Veličanstva, razdele se 25. decembra 1913. 1. podpore siromašnim udovam in mladoletnimi sirotam mornarjev, ki so poginili v pomorski službi in ne dobivajo iz obstoječega zaklada »Pio fondo« nikake podpore, dalje udovam in sirotam '.mornarjev vojne mornarice, ki niso oskrbljeni od strani države. Dotične prošnje naj se odpremijo najkasneje do 1. oktobra t. ,1. kuratoriju pripomožnega zaklada avstrijskega mornarskega društva na Dunaju '(iKuratorium des 'Unterstiitzuingsfondes des osterreichischen Flottenvereines in Wien IX. Sclnvarzspa-niersfcrasse 15.) V prošnji je navesti razmere družine, njeno imetje in vzrok smrti očeta. Istinitost teh podatkov mora potrditi okrajno glavarstvo ali bližnji luški in pomorski kapitanat. — C. kr. namestništ-veni svetni: Rebek. Obsojen Šofer. — Dolgo časa se je vlekla zadeva Ivana Ceja iz Gorice, šo-feroa v Bovcu, radi nesreče pri Sv. Luciji, katero bi bil zakrivil on in pri kateri je »Ml ranjen A. Pušin. Sedaj se je vršila razprava in Cej je obsojen na 14 dni zapora. Nekaj denarja je ukradel iz zaprte o-rnare I7-letni Karol"Bajnati iz Krmi na in sicer pri Pavlicu v Št. Petru pri Gorici. Dečka so aretirali i. Na 6 mesecev ječe je obsojen Fran Mamfreda iz Sv. Lucije, ker se ije pregreši! nad iiekhn dekletcem. Vsak mesec se bo tudi enikirat postil. CENTRAL-BIO. — Gintjivi roman »Zelena pristava« Francoza Sulic se predstavlja včeraj in danes v kinogledišču »CENTRAL-BIO« v salonu »Central«, To je veliko delo, ki zasluži v resnici občudovanje posetnikov Biota. Zraven tega «pa iruim prednaša priljubljeni »Pathč-časopis« najnovejše svetovne dogodke. »Pathe-ča-sopis« nastopi tudi z novim programom za jutri in četrtek. Ta dva dneva se bo na projekcijski steni odigravala pretresujoča drama »Usodepolnl dvoboj« iz. življenja umetnikov v krasnih barvah. Preskrbljeno je tudi na koncu za smeh. Starišem, ki spremljajo svoje otroke sedaj v šolo. toplo priporočamo ta kinematograf, ki je edini prve vrste na celetm Primorskem. — Dim prej se bo predstavljal Tolstojev roman »Živeče mrliško truplo«. Domača politika. Boj za slovensko šolo v Tržiču. — V nedeljo 14. t. m. se je vršilo v Tržiču zborovanje po § 2. v prostorih hotela »International«; na dnevnem redu zborovanja je bila: slovenska ljudska šola v Tržiču. Udeležilo se je zborovanja nad 150 slovenskih mož. Navzoči so bili tudi župan iiz Opatjegasela in podžupana iz Devina in Doberdoba... Govorila sta med drugimi d r R y b a r iz Trsta in d r, B. V o š u j a k iz Gorice. Na shodu je vladalo dobro razpoloženje in storilo Po zborovanju se Je nabralo med .navzočimi K 36'Oi m siovensko šolo v Tržiču. Originalna motivacija za prepoved javnega shoda za slovensko šolo v Tržiču. — Sklican je bil javen sliod al; v soboto je bil od glavarstva prepovedan z motivacijo: da se je bati, da bode lahko z oz i r o m na razburjenost, vladajočo med pireibi vat s t vom v Tržiču vsled poulličnih demonstracij v Gori cii 7. t. m. kaljen ijaven .mir..... »Demonstracije« v Gorici so se vršile proti Nemcem. V Tržiču pa .ni iNemcev, ampak Lahi, ki pa umevno, niso prav nič razburjeni radi demonstracij Slovencev proti Nemcem v Gorici. V Tržiču se iamed Lahov ni iiiikdo zmenil za shod in po splošni sodbi ni bilo pričakovati nobenega motenja shoda; bali so se samo na glavarstvu iim pod modri odlok se je podpisal dr. Ličen, vladni komisar, sin Odvetniška dr. Lična v Gorici. »Piccolo« mu je že zapel zahvalno pesem. Značilno do smešnosti. — Danes je vpisovanje v goriške šole. Da bodo stariši vedeli, kje se nahajajo tri gimnazije, so ¦postavljeni taki-le napisi: Na vratih slovenske gimnazije je ponižen 'slovenski napisič, p i satu na koščku papirja. — Na vratih italijanske gimnazije je večji napis t i s k a n na lepenki. — Na p o s I o p j u nemške gimnazije pa se košati ponosni nemški napis, ki že od daleč vzbuja pozornost. —AH to -so malenkosti, kaj?! Surovi Slovenci. — V nedeljo 7, t. m. smo veljali Slovenci v Gorici zopet enkrat za surov element. Je že taka navada pri gospodi izvestne vrste. AH ako 'bi bili res sairo v,i, necivilizirani, če bi bili res kaki tolp a, potem bi bili pograbili za kamenje, katerega je bilo polno ob mestnem vrtu, in kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo --ako bi bili mi res surovi. Toda kamenje je ostalo nedotaknjeno in Slovenci so dastoj-•no manifestirali. Morda še koga jezi, da ni padalo kamenje.,.., Joj, potem bi se cedila v blaženosti kaka germanska duša! 50 let smo se boril? za slovensko gimnazijo. — Grašiki Tagblatt se poleg drugih listov tudi bavi s slovensko gimnazijo in pravi, da simo se Slovenci borili 50 »let 7n •slovensko gimnazijo in jo konano dobili v Gorico. Omonjoni list trdi b e d a s t o č o. da slov. gimnazije nismo dobili toliko časa zategadel, ker ni bilo knjig v slov. jeziku. Za koga pa bomo Imeli (knjige p r e d uvedbo slovenskega učnega jezika?! --Pomembno je Ikonstatiranje 50 let trajajočega boja za eno slovensko gimnazijo! Tako počasi gre na dan pravica za Slovence. Zato pa mora biti na'š boj za na!še pravice na vseh poljih vedno hujši, da ne 'bomo po pol stoletja čakali na dosego vsake svoje pravice. »In daseči jih imamo še obilo. Se1 jim že vrača. — Naši zavedni Itali-aniissimi v Gorici niso imeli nič proti temu, če policija dovoli Nemcem sprejem gostov na državnem kolodvoru in :kori>o-rativen dohod ma Teilovadni trg. »Kaj se je godilo na dan 7. t. m., kako so prikorakali Nemci v mesto, to vedo Italianissiml naši. V nedeljo 14. t. m. pa je bilo njim prepovedano sprejeti tržaške goste (prišli st> italijanski trgovski pomočniki iz Trsta) na kolodvoru in jih spremiti v mesto! Kako jim je kaj pri srcu radi tega?! Kocjančič In Brc-zina. - Laški viso-»košoki »so imeli v Zadrti Skupščino svoje dijaške Zveze. Zahtevali so zopet laško vseučilišče v Trsi. Na shodu so govor'!' ti-le pristni Italijani: dr. Maiosel, dr. Božič, dr. Delič, Kocjančič, Mrak, Žigon. -Za goriške visokošolce je govoril Kocjančič: bridko je tožil v timemi furlanskega ljudstva, ki je užaljeno v vsem, kar mu je drago .... naštel je strašne krivice, ker «o vzete mmnicipiju v Gorici volilne agende, ker mu je odvzet preneseni delokrog, ker je v Gorici slov. učiteljišče in slovenska gimnazija. Skoro jokal je goriški Lah Kocjančič, na pomoč mu je 'priskočil policijski komisar ter mu prepovedal tako govoriti. da mu ne bo škodovalo. —• Furlansko ljudstvo da je »užaljeno radi tega, kar je zadelo goriški nninici/plj? Kocjoničič tega sam ne verjame, ker ve, da je užaljena le ssnana klika v Gorici, Iki gospodari v škodo in ne-čast itailjanstva. — V odboru 'laške dijaške Zveze za Oorišk.o-Gradiščansko sta: K o c j a u č i č i n B'? e z i m a. Tako Je jtalijanstvo Goiriakio-OradiSčansfke, »Demonstrante« z dni 7. t. «v kliče ( sedaj ipdteija pred se in 'tam jih globi. Krone morajo plačevati v spomin mn dan 7, sept. 1913. Eden pa ]e moral celo v aa-por 48 ur, itako nevarno se je 'obnašal v mestnem vrtu. 2000-letna kultura. — Na dvorišče pred Šdskti Dom v Križni ulici je vrgel Italijan ali Italijanka svojo nesnago izpod postelje; dotiči>a"oLeb'a iC^oi^Pj^n,! da spada med gentc oivilc Gorricrovega kalibra. 0 rečeh, ki se na gode pri.na& Iz dežele neverjetnosti. — Stoji, stoji dežela, dežela neverjetnost. V tej 'deželi javen fankcijonair kadar hoče lahko potegne sabljo in ukaže svojim podložnim, da potegnejo tudi oni sablje in udarijo po mirnih državljanih z golimi svetlimi sabljami. Če premalo imaihajo in ne ranijo dosti oseb,- kakor želi tak-le funkcijonar, -so okregani in zapreti se j;m, da bodo spodeni iz službe. Ali le z ene vrste 'ljudmi delajo tako v tisti 'daljni deželi neverjetnosti, druge, privilegirati rod, ki vlada v oni deželi, dasi ga je malo, varujejo" iste sablje, ki bijejo po nedolžnih in mirnih ljudeh, v nižjo vrsto nštetih. Izzivajoče ščitijo in podpihujejo, lizzivani so itepeni s sabljami in pokaže se jim za najmanjši pogrošek — temna ječa. — O, hvala bogu, da je tako daleč od nas tista nesrečna dežela neverjetnosti! Tu pri 'nas pa živimo v urejenih odnošajih, oblagrujejo nas konstitucija in pravični zakoni! Še iz dežele neverjetnosti. — Tam v tisti nesrečni deželi za devetimi gorami so tudi javni funkcijonarji, ki imajo skrbeti za javni mir in red. Ali pripeti se, dežela je pač dežela neverjetnosti, da tak-le funkcijonar saim skali mir in red; na 'neljube mu ljudi, nižje vršite, funkcijonarji so vsi iz privilegiranega irodu, nažene sabljače »in javni mir in red je skaljen. Potem pa so pozvani pred njega tisti, ki so bili napadeni pa so črhnili ikako besedo v svojo obrambo, in kaznovani so. Lepa just/ca ta! — Sreča za nas, da smo tako daleč od tiste nesrečne dežele neverjetnosti! Še vedno iz dežele neverjetnosti. — Tam-imajo tudi vojake in porabljajo jih v razne namene. Včasih ftrčijo, v to izvežba-ni, po zraku kot ptice, včasih pa marajo >frčati« okoli kakšnih mizv ki jih -treba »pogrniti za.....dobre, povabljene goste iz daljnih krajev. Vojak mora služiti za oštariiskega postrožnika..... Pri nas je kaj takega nemogoče. Le še iz dežele neverjetnosti. Trpini v deželi neverjenosti. tam daleč za nami «c nahaja toči, ise borilo za svoje pravice. V zakonih irmajo -zapisane svoje, pravice, ali zakon ie zakon, pravica pa pravica; jedno je, zapisati pravico, drugo, dati jo, izvrševati jo! In kadar se borijo za svoje pravice m a velikem zborovanju 'ter odličen govornik slika krivice trpinov fin prekipeva skupščina ogorčenja nad krivicami in svetega navdušenja za pravično stvair — se prismuli v krog zborovalcev mož vlade, se nasmehne in reče svojemu podložnemu: Pustimo ga. naj čebnnja nainrej, in pojdimo! Odmcvato besede krivico fcrpe-čih; hm. kjer hi morali limeti sreč za trpine in bi morali pošteno izvajati zakone, imonuieto kirik trpinov ido pravici — če-broanjc...... Ubogi, ubogi trpini! Nesrečna dežela, nesrečni ljudie. pri nas, v naši deželi, pa ie vse v (najlepšem redu. ni trpinov, ni vsklikov po pravici, ker smo je vsi deležni, in nikogar ni. ki bi besede odMčnih mož označal za čebnnanje. DOPISI. iz. goriške okolice. Iz Volčjedrage. (R e g n j k o l i. iP o- t-refoa Narodne delavske organizacij e.) Z veseljem čita delavstvo po naših opekarnah v »Edinosti«, kako podi pravični princ c. k. namestnik rfphenlohe »ffliyniktifeft j*~TTjsia*.jker odjedajo kruh iftfSffti domačinom in so nevarni^iržavnim interesom. Spretno politično vodstvo tržaških Slovencev z 'Narodno delavsko organizacijo krepke podpira- to res po&reb-.jip delo, da se očisti Trst teh nevarnih elementov. »Edinost« ježe večkrat omenila, da je tudi v Ajdovski predilnici mnogo polen tar je v. Nikdar se pa ni še nikjer povedalo, da je tudi v naših opekarnah usluž-benih mnogo italijanskih delavcev iz kraljestva, ki konkurirajo s cenami našemu domačemu delavstvu pri delu. Ali so ti opekarnarjiHgospodairji vsi dobri slovenski •rodoljubi (?), ker sprejemajo in neprestano vabijo na delo te italijanske lastovice, ki se tudi že stalno naseljujejo po naši lepi okolici in nam odrivajo od ust ta edini košček kruha, ki ga še imamo pri letošnji slabi letini? Ni toraj čuda, ako hrepenimo tudi mi delavci na Volčjidragi in okolici po »Strokovni narodni delavski organizaciji«, da se odločno postavimo v bran proti priseljevanju Lahov iz kraljestva po naši ilepi slovenski zemlji. Na naš poziv je tu že imel -shod za strokovno organizacijo dr. Turna, a ker je nriporočal socijalno demokracijo in ne naše narodne delavske organizacije, smo zavreli te za naš na-rodnositni obstoj iškodliive demokratične nauke. Tu v »Soči« prosimo s tem 'dopisom vodstvo »Narodne delavske organizacije«, da pošlje svoiega govornika na Volčjodraieo in združi naše onekarniške delavce v imočuo strokovno 'društvo, iki bo z' vso odločnostjo branilo svoie delavske in narodne interese. Na V)1čHdragi in -bližnji okolici nas je nad 200 delavcev, ki vsi hrepenimo no narodnem strokovnem delavskem društvu, da ustavimo naval mtuicev v n;»!?o lepo slovensko dowovi.no. Kreoko društvo 'bi ustanovili z lahkoto, ki bi širilo wo tukaišni -okolici strokovno in narodno zavest med našim rodoljubnim delavstvom. V dosego teora' 1one«ra nameni .na kličem svoi*m tovariŠem-delavcem: »Le vsi složno v strokovno ;nasrodno društvo za varstvo naših pravic! Proč z delavci Jz kraljestva!« Opekarnar. Iz Rftnč. — Glede na dopis v št. 84. »Soče« z dne 6. sept. prosim za prijavo tega popravka: 1. Upravitcljstva občine Renče -nisem prevzel v drugi polovici meseca prosinca t. 1, pač pa sem je prevzel dne 18. februvairja t. 1. 2. iNi res. da "bi bil pričel na to govoriti, da je v občinski blagajni primanjkljaja nad 5000 K in da bi bi! kedo ta znesek ponevenil, marveč res je. da sem se izjavil, da dne 18. febravanja 1913. .sem bil na podlagi občinskih računov iaraeunil, da bi bil založil bivši župan za občino 1909 K 49 h in .'a je ')ivši župan pa trdil, da bi moral on izročiti meni okrog 800—1000 K: nadalje da manjka v računu za leta 1910 skupnih . ... 6900 K — h in v onem za 1. 1911 drugih 2360 „ — „ doklad k neposrednim davkom zaplenjenih za bolniške trošike, da manjkata torej med idohodki oba ta ____ zneska v skupni svati . . 9260 K — h in ako use odbije gori navedena založba od ... . 1909 t 49 h pisniku ali kom drugemu mhtbtm politi-koval, ires pa je, da sem v&ikdar napram vsakomur svoje mnenje jasno" in glasno izjavil. 6. Ni res, da ne bi bil glede volitev v ikrajni šolski svet praga! z»a mnenje dopisnikovih (pristašev, marveč res je, da sem, pred izvolitvijo dotionih udov govoril o bem z g. Francetom Hebatom. 7. Ni res, da sem jaz drag gerent, marveč res je, da nisem prejel niti za kpjnjsjje, uiti za' mnogobrojne siirankam napravljene prošnje, niti za tajnikovanjc, miti za upravite-ljevanje ali bodisi za katero koli drugo stvar r.e od občine ne od strank niti vinarja. — Angel Trojer, upravitelj. . Iz ajdovskega okraja. Iz Rihemberga. — Podružnica družbe sv. C. in M. in Sokol priredita dne 21. t. m. javno tombolo in cvetlični dan. Nadejamo se, da, prireditev vspe najlepše. Na zdar! Prosveta. Narodna Prosveta v Gorici je razposlala pred časom celo vrsto dopisov na fazne gospode po Goriški in izven Goriške. Ker doslej še -ni vseh odgovorov, prosimo vse dotične gospode, da se odzovejo čim prej onemu dopisu. Odgovori naj se »pošljejo na naslov: Odbor Narodne Pro-svete v Goniči, JCorso 'Frana Josipa 82, Narodna obramba/ Babičeve razglednice. — V spomin ¦"a velikega dobrotnika družbe sv. C. iin M. ix>k. p.p. Babica, je založila Drnžba razglednice z njegovo sliko. Pisarna dtružbina >se priporoča zn naročila. se pokaže razlika .... 7350 iK 51 h katere pa bivši, župan ni hotel -priznati, marveč je zahteval, da se naj računi natančno preiščejo. V smislu določil § 96 obč. reda odnosno razsodbe upravne sodnije od dne 7. decembra 1910. štev. 12481 (Bud-winski -št. 7761 /A) pa ne spada to delo v delokrog podpisanega upravitelja, marveč o tem gre razpravljati starešinstvu. 3. Ni res, da prejemaim kot upravitelj 150 K na mesec, res pa je, da nisem prejel pod tem naslovom niti vinarja. 4. Ni res, da bi bila moja žena občinska tajnica in da bi za ta pose! prejernaila 80 K mesečne plače, res pa je, da mi je ona pomagala pri pripravah za deželnpzborske volitve in da mi je pomagala od 4. aprila do 23. maja tudi vpi-&avatik došle spise v vlažni zapisnik in da ni prejela za ta svoj trud miti orna niti jaz niti vtaaTfla. 5. iNi res, da bi jaz proti do- Gospodarske vesti. Razglas. Naročbe ameriških trt iz državnih tr-tnih nasadov Prhuorja za dobo sajenja 1913—14. Iz državne trtne zaloge na Primorskem se na spomlad 1914. proti plačila odda nastopna množina ameriških tri pod temi-le pogoji in sicer: 1. 20.000 cepljenih raznih evropskih vrst, cepljenih na velikolistno Riparjo in 'Rupestris monti-kclo. 2. 300.000 korenjakov (bilf) veliko-listne Riparje in Rupestris montikole. Cene trt za 1000 komadov so tejle: a) ameriške cepijenke stanejo 140 K; b) ameriški korenjaki (bilfe) za revnejše vinogradnike 10 K, za premožnejše 30 K; c) ameriške kolči za revnejše vinogradnike 5 K, za premoižneje 16 iK. Potrebo revnejših vinogradnikov, fkoji naročijo trte po znižani ceni, mora županstvo vestno in resnično potrditi. Cepljenke oddajale se bodo posameznikom le v majših množinah, glavno v svrho razširjenja boljših trtnih vrst. Ako stranka naroči več nego 500 komadov korenjakov (bilf) ali več nego 2000 koma-' dov kolči, si namestništvo pridržuje pravico, zaprošeno množino trt primerno Številu fiaročb znižati. fTrte je naročiti najkasneje do 31. oktobra t. 1. potom občine, pri kateri se v to sv.rbo nahajajo' posebne tiskovine. Pozneja naročila se ne bodo vpoštevala. Vsak naročnik trt naj v dotičme-m naročilnem izkazu v razpredelu za pripombe pristavi lastnoročni podpis. Županstvo mora izpolnjene naročilne pole takoj poslati pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu (c. kr. namestništvenemu svetniku v Trstu, magistratu v Rovinju), da iiih predloži c. kr. 'iiamestništvu. Trte se bodo oddajale samo primorskim vinogradnikom. Trgovci strta mi so i zk 1 ,j u č e n i od d o-ba ve prej označe nib trt. Cene se raznrnevaio od nasada v Tr-'žiču (Monialcone) orimma Kanfanaru. Do-tični znesek je položiti pri prejemu trt oziroma, ako ise te dopošljejo po železnici, n^šti ali parniku, se isti povzame z emba-'iRižnimi in dovoznimi stroški vred, kn se zaračunajo po lastni ceni. Vsak naročnik navedi natančno: 1. razločno pisano ime, bivališče h. št. .in rooklic: 2. davčno občino, v kateri sse nahaia vinograd, ki ga je obnoviti-; 3. zaželjeno vrsto in množino trt: 4. železniško in poštno posta.io, kamor naj se nošljeio trte. Ako bi bila zahtevami vrsta že i—»Šla. ali če bi je ne bilo več v zaWqstni iko'"čini. nadomesti se ista z drudb. Tirte ie takoi mo -sprejemu pregledati: moreb^ne pritožbe ie nemudoma prijaviti tukajšnemu e. k.r. .nadzorniku za vinogradništvo. Na pozneie prispele pritožbe se ne bode oziralo. Slednjič «e opaža, da se amerišvce trte načeloma ne bodo oddaiale brezplačno. Tzvzeti so samo slu-čaii, v katerih se manjši vinogradniki zavežejo, da narede ameriške matičnjake v svfflho pridelovanja podlog. Prošnje za ^rezpIa5no prepustitev ameti^kih korenjakov v omenjeno svrho je vložiti do zgo-,'-^j navedenega roka naravnost pri e. kr. naimesfcnjišrvai. — Od c. kr. »namestništva. Z Vipavskega. (Vinska kupčija.) — Tisti brezvestni subagentie, ki se jih poštenjak v drugih 'letnih časih izogiblje, trosilo -ro Vipavskem razne izimišljene govorice glede cen bodočega, pred durmi stoječega vinskega pridelka. To postopanje je z ižno povzročiti med producenti zineš-fnjrtvo in slednjim tudi velilko gmolno Ško- do. Naloga 7>astoiwiloov večjih Ovirale naj bi bila, preprečiti itake, — ljudstvo irazibu-rlji-ve govorice, kajti znano ije, da do sedaj niso še nikjer (postavljene cene vinskemu' prideitou cele avstro-iogrske monarhije,' paič pa svarijo veletrižoi pred prezgodnjo trgatvi'jo. Cene >se bodo ravmale najbrže po kakovosti in ne po količini pridelka. Naša naloga- naj bode ta, da si naša vina pridobijo veljavo v ptujih kronovinah in ne, da bi se gledalo edino na to, da se kupca iz-žema, kajti stara pravljica je, da gre »¦osel« samo erikirat prostovoljno na 'led. Trgatev bi se sploh ne smela pričeti pred 1. ektobrom, osobito, ker je dozorevanje vsled deževnega in mrzlega vremena, me-" seča julija — zaostalo. ¦ ' Vinska letina. — V »iBdrinosti« z dne 12. t. m. je bilo priobeeno nekako poročilo o vinski letini -in vinski kupčiji. Priporočali bi listom pri objavljanju sličmih poročil največjo opreznost. Taka po -očvla morejo zavesti vinogradnike do prenaglem, ki bi jih pozneje obžalovali. Resnica je sicer, da vtegnemo Vipavci na splošno pridelati tepo apnožino vjna, a da bi je morali prodati pod.ceno, v tone sme nas begati kakšno reklamno poročilo. Priznati je treba, da običajno proda-oni najbolje, ki proda imoSt. Ako pa bi ne bilo mogoče prodati mošta iz kakoiršriega-koH vzroka — tedaij prirejajmo taiko vino, kakoršno bi mogJi spečati na svetovnilh tržiščih, tako vino, kakoršno zahtevajo na severu, kamor jedino se. mora ooračati ek-sport našega vina, aiko hočermo dosezati •takiih cen, da se bo izplačalo obdelovati vinograde. To pa dosežemo jedino na ta način, ako ne puščamo kipeti mošt na. tropinah. Pazimo tudi, da ne puščamo po-niaščenega grozdja v bednjih in ako le mogoče zniastimo vsak večer, kar smo istega dne grozdja potrgali. Mošt nalijmo takoj v sode, ki jih ne smemo pa nalifei do vrha kakor je običai v Brdih, nego samo dve tretjini. V sod i h n a j m o š t p o-kipi! Hram naj ne bode premrzel. Ako je mrzlo vreme, ne puščajmo vrat od hrama odprtih, zaplrajmo jih vedno za sabo. Ako imamo v hramu primerno gomkoto, začne namreč mošt najprej .in najbumeje vreti, to pa v*emo vsi, da ako ne ostaja nič več sladkonia v moštu, pravimo,," da 'ie mošt »dobro kuhan« in vino ni izposstav-ljeno nevarnosti, da bi nam na poletje »še entorat zavrelo. Ponavljam pa, da običajno proda oni najbolje, ki proda mošt. Pod.ceno ne pro-daimo vina, bolje je. da je priredimo tako, kakor zahtevalo oni, ki ije od nas kupijo. Kdor je g o t o v. da proda svoj pridelek na Kranjsko —ta le naj »kuha« mošt na tropinah, drugi pa nikakor. — Cene pa tudi ne pretiravajmo, ker letos imajo tudi dru-ee dežele mnogo vina in reči se mora, da bi bila nesreča za na'šo deželo, ako odpravimo radi pretiranih cen tuje velefcržce iz dežele. Mislim pa vsejedno, da oni F. B. v »Edinosti« ni poročal točno radi cene. Trgovci bodo gotovo plačali višje cene in ne samo 26 K za hI. Uredništvom pa ponovno priporočamo, da ne dajajo svojih listov na razpolago tako netočnnn poročilom, ki bi mogla zavesti maše ljudstvo. K. P. Novo vino se po oblasstveni odredbi ne sme začeti prodajati pred 20. oktobrom t. 1. Piva se ie popilo v Goric j v mesecu juliju 2049 hektolitrov in 72 in pol litra. Na živinskem trgu v Gorici je bilo 11. t. m. 540 glav goveje živine, 800 prešičev, 14 konj. Sokolski vestnik. Telovadno društvo »Sokol« v Št. Andrežu uprizori v nedeljo dne 5. oktobra t. 1. rodbinsko dramo v 4 dejanjih. >»Sin« spisal E. Gangl. Toliko v prednaznanilo. — Odbor. Razne vesti. Velike vojaške vaje so začele 14. t. m. v Taboru na Češkem. Prisostvuje prestolonaslednik Fran Ferdinand. Razprava proti Dojčiču, ki je izvršil atentat na baroma Skerlecza, bo -koncem tega meseca. Kolera na Ogrskerii. — 'Kakor poroča notranje mintsterstvo, ,je bilo z dežele >na-znainjenih 13 novčh slučajev kolere. J Odgovorni urednik ta 'idtjutell lv*n K«vM* v Oortd. Thka: »OoriSV« Tisk«™« A. OubrMek (odgov. J. ftbt.il). 2Mw: Druib« M Udtjuije Hitov »SoL*« ta rf"--------- C$C Mali oglasi lUlmuOI« rrtstoJblBft ituo 60 tla. Ako J« offlu obutap <6 r*taa& » f»ko besedo 3 Tin lajprlprmejla lnser!riut]e «a trsom tu obrtnike. KolifeoJ«nu)IIh trgovcev In obrtnikov v Gorial, -------- «¦ danil (liu celo v ra««»u) niha« nt potni. b» - ¦ i. Škod« ni majhni.. Meblovana soba s hrano S V:;!:';;!" dično se odda v Gorici, Oorso Fnraccsco Giu-seppe št. 91., III. nad str. Vodna žspa v Vrfovinu HFZLSSSk dobroidoča kupčija, so pod ugodnimi pogoji odda v najem aH proda. — Poizvedbo pri Josipu Živio — Slopo. 291—* Št. 2086J2. Razglas. V zmisltt § 16. zakona od dne 15. febr. 1896, dež. zak. št. 26 se javno razglaša, da se bodo oddali dne 25. septembra 19», pri c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu za osemletno -dobo, t. j. do 30. aprila 1921 v zakup naslednji občinski lovi: d. o. Volarje, obseg 503 ha, vzkiiena cena 25 K, d. o. Čiginj, obseg 493 ha, vzkiiena cena 50 K, d. o. Lom Tolminski, obseg 1012 ha, vzkiiena cena 35 K. Lovišča obsegajo celo dotično davčno občino. Dražba se prične točno Ob 9. nrl predpo jdne. Osebe, katerim nasprotuje kak zadržek v zmislu § 42. lovskega zakona, so izključene od zakupa. Ponudniki izroče pred dražbo (pred 9. uro) voditelju iste jamščino v znesku 20°;0 vzklicne cene. Jamščina se jim vrne — izvzemši zakupniku — po končani dražbi. Ako bi se med zakupno dobo zvečalo ali zmanjšalo lovišče, se zviša ali zniža zakupnina v razmerju prira-stlega ali odpadlega površja. Natančnejše pogoje zakupa se lahko pogleda pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Tolminu. C hr. obrafno glauarstoo Tolmin, 12. septembra 1913. Za voditelja: Prem t D. ODLIKOVANO MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. CERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št. «8. Izdeluješ vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. - - - - Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in šnste. --------- Zaloga: Strugarakih in rez-barskih izdelkov. --..-. m FIRMITDVETOVARNE^dpzoi WEI//ENBACHo&TRIE/TlNGI \ ^PODNJE AV^TRIJ^KCl wfeL , I I G.GREGOftlC 'GORICA ozka ulica jt.i1 2» Slovenska higjenična -: brivnica v Gorici, Ozka ulica št. 1 (Via Streita) se priporoča slav. občinstvu za obilen obisk.' Sprejema tudi mesečne abonente po zmerni ceni. Za dobro in čisto postrežbo jamči edini slovenski brivec someščan kudouik Čoter. Julius Guttman & sin tovarna sodoo. Grosskanizsa - Ogersko ponuja SOde 1*1 ČeilTO iz suhega slavonskega hrasta vsake velikosti. PoSiliateo se izorši tako]. Cene zmerne. 293-6 V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko I TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, . Ji ker igra še dolgo vrsto let in ob-ker znašajo glavni dobitki vsako leto j drži kupec po izplačilu kupnine trajno ------~ ------„ ,..„„,** igralno pravico brez vsakega nadaij- Čitajte v Vašo lastno koristil V HnnnSniih toS-iunih ra?.nmtnh 7nmnrpti» nhnerateti le s srečko I Pj išajo 1 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, in 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar, varno naložen kot v hranilnici, nega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico, POZOR! Prihodnje žrebanje se vrši 1. oktobra 1913! 1 turška srečka in 1 srečka italijanskega mdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron. Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah! Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno Češke industrijske banke glavno zastopstvo v LJubljani, Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. 212—1 Odvetnik Dr. Fran Gabršček —— v Gorici, Via Gaserma štev. 13 ——«* sprejme spretnega stenografa. Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Orufovka % Emanuei & Os^ar Krans TRST, Via S. Nlicoid štev. 2 Termični biro ureditev kompletnih industrijskih ; naprav vseh vrst in električne lučif • in moči. Glavno zastopstvo draždanske tovarne jaotorjev na plin prej Horic Hille v Dresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldinger v ObertUrkheim pri Stuttgartn. Universalni strugalni stroji/'dkrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. =¦. - Proračuni, ponudbe in tehnične Informacije graitis in franku. PAIM/J ' Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Drasčik v Gorici, na Kornu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva? torte, kolače za birmance In poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem zaprl užnicD v Gosposki • •• • Izgotovljene obleke za gospode in otroke prodajam sedaj edino le v CORSO VERDI št. 11 (nasproti tzooznenn trguj. Z odličnim spoštovanjem L Felberbaiini. B ^Goriška ljudska posojilnica" opisana zadruga % omejenim jamstvom. (V laeSnl hlSI, floapoeka ulica it. 7, |B raiatr.) — Telefon it. 7». HaCnn poltne bracilaice Itov. 8S7.S1S. Na občnem zborn dne 27. aprila 1?13. «e je določilo: Hranilno vlog« se obrestujejo pO 5% Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po. dogovoru. Bentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsafeoirar. Vlagateljem so na razpolago hiSni liranllniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tndi dosedanje 57, os. 6% obresti od posojil. Glavni doleil se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stanja 31. dee.1912 : Zadružnikov 1822 z deleži v znesku 57.012 kron. — Hranilne vlo#e: 1,022 15605. — Posojila: 898.203— — Reservni zaklad: 12523536 - Lastno premoženje: 383.926.76. mmMm$mmmmmmm^®& "^ Kupujte samo dvokolesa „6er1ce" in „1111 ena"9 ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, šivalni stroji Original VlCtOrla so najprak-UČnejši za vsako hišo. Isti služijo ža vsako- vrsuio šivanje in vtikanje (vezenje). Stroj teče" brezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-"r viiruiSki ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu it. S. GORICA.