Leto Tli.
V LJubljani, dne 20. avgusta 1931.
34. štev.
Ob temeljnem kamnu za Dom kralja Aleksandra I. v Ljubljani
Narod, šola kralja Aleksandra I.
Oktobra bomo na grobu dr. žerjavu odkrili spomenik, ki bo gotovo eden najlepših nagrobnikov pri Sv. Križu. Osnutek za spomenik sta napravila arhitekt g. Glanz in absolvent zagrebške akademije, mladi kipar g. Kalin, ki spomenik tudi izdeluje. Na sliki je kipar v ateljeju kamnoseškega podjetja Kunovar, ki je izdelalo že več umetniških nagrobnih spomenikov na naših pokopališčih, namesto dosedanjih konven-cijonalnih golih kamnov. Na desni je pokojnikova glava, izklesana iz kararskega marmorja, v sredi pa detajl spomenika iz Ilovice, ki je Se v modelaciji, nakar bo spomenik Izklesan is podpeškega kamna.
Brez hruSča ln velikih besed so dogradili v Slatini Radencih prosvetni hram, posvečen kralju, domovini in mladini. Radenska Sola nI samo v ponos vsem Muropolj-cem, marveč tudi zgled vsemu narodu. Novi prosvetni dom se y svoji učinkoviti arhitektonski obliki mogočno dviguje iznad naših vasi kot vidni znak po napredku stremečega naroda. Ker leže Slatina Radenci v obmejnem pasu, je nova S9-Ja tem važnejšega po« mena.
Karel Janžek, ravnatelj zdraviliške uprav«
župan Jakob Zemljič
Upravitelj Kvirin Pertl, ki že dolgo vrsto let načeluje Soli pri Kapeli
Ob slovesni blagoslovitvi novega prosvetnega lirama ob meji
Nagovor predsednika Mestne hranilnice obč. svetnika Rlharda SuSnlka na zbrane goste, med njimi ban dr. Drago Marušič ( X )» Na desni stolni kanonik dr. Tomaž Kllnar, ki je opravil bla-goslovltvenl obred, levo pa župan dr. Puc, ko vrže lopatico malte v odprtino z listino, rekoč: »Tako moramo urediti s složnim delom našo domovino, da bo vsak naSel kruh ln v starosti zavetišče«. — 10-letnlco vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je kakor vsa dravska banovina prav slovesno proslavila tudi Ljubljana. Med drugim je Ljubljana položila minoli ponedeljek temeljni kamen za zavetiSče za onemogle, ki mu bo Ime »Dom kralja Aleksandra I.« Stavba bo stala med Linhartovo cesto in artilerijsko vojašnico. V navzočnosti občinskega sveta s županom dr. Pucem na čelu, nadalje bana dr. Marušiča, podbana, zastopnikov oblasti in raznih korporaclj so vzidali spominsko listino v temeljni kamen, katerega Je blagoslovil obč. svetnik kanonik Tomaž Klinar.
Spomenik dr. Gregorju žerjavu
iJubilejna
Prvi starosta t dr. Schiffrer, ki je sta-rostoval društvu 20 let
Gradba novega Sokolskega doma
Jubilej pevskega društva „Lipa" v Litiji
Litijsko pevsko društvo »Lipa« je proslavilo 15. t. m. petinštiridesetletnico svojega obstoja. V proslavo svojega jubileja je to pevsko društvo, ki ima mnoge kulturne zasluge, priredilo s sodelovanjem raznih pevskih zborov koncert. Na sliki vidimo vse sedanje člane jubilejnega društva.
Slika desno:
Smrt stare-
ga veterana
Najstarejšega in najpopularnejšega moža šentviške fa-re ni več. 13. t. m. ob 3. zjutraj je umrl g. Ign. Nučič, upokojeni nadzornik policij, agentov. Do zadnjih časov je predsedoval korenjaški in vedno veseli starček balinarskemu klubu in ko je letos začetkom februarja praznoval svojo devetdesetletnico, bi mu vsakdo prisodil največ 6 križev,
prireditev ribnisicih
Sofcolov
Ribniški Sokol je v soboto proslavil 25-letnico svojega obstoja. Pri tej priliki se je vršila v ribnici tekma ribniškega sokolskega okrožja in pa javna telovadba. Društvo pa je razvilo tudi novi naraščaj-ski prapor po načrtih ravnat. Tro-šta. Razen sokola na drogu, ki je delo prof. A. Severja iz Ljubljane, je bil ves prapor izgo-tovljen v Ribnici. Na sliki sta zgoraj in spodaj nastop članov in naraščaja s sulicami pri popoldanskem javnem nastopu, desno pa Rustja Vlado, vodja članske vrste Kočevje in Turjevčič St., vodja naraščajske vrste Sokola Ribnica s prehodnimi darili, ki sta si jih vrsti pri okrožni tekmi priborili. Lepi prehodni darili za okrožna tekmovanja je darovalo sokolsko društvo Sodražica.
Slika desno:
Prof. dr. Karel Chodounsky
ki so mu odkrili spominsko ploščo na Jezerskem,
Dva važna učiteljska tečaja za ročna dela
šolska vzgoja se z ročnim delom reformira ter se vedno bolj kaže veliki pomen roko-tvornega pouka v šoli in tudi med ljudstvom. Od 12. julija do 9. t. m. sta se zopet Vršila dva učiteljska tečaja za ročna dela. Prvi je bil v Mariboru pod vodstvom zna-
SIovo od vrlega narodnjaka
V spomin gospe Mariji Rozinovi
nega strokovnjaka meščanskošolskega ravnatelja g. Draga Humeka. Na prvi sliki vidimo udeležence tega tečaja. Rokotvorni tečaj je bil tudi na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Tečaj je priredila banska uprava, vodil pa ga je g. ravnatelj Novak,
Te dni odhaja z Javornika dolgoletni šef železniške postaje g. Mljo Prosen, ki se po svoji upokojitvi za stalno preseli v Ljubljano. G. Prosen ima za seboj prav pestro in težko železniško službo. Službovati je pričel v St. Michelu pri Leobnu, bil je tudi v Ljubljani, v Dovjem, Medvodah, v Mirni peči, v Trstu, odkoder se je z zadnjim vlakom odpeljal v Lesce, kjer Ima svojo družino. Postajo Javornik je vodil 13 let ter se prebivalstvu silno priljubil ne samo po svoji uradniški vestnosti, temveč tudi po svoji čisti nacionalnosti in po svojem blagem značaju. Vse svoje moči je posvetil narodnemu in prosvetnemu delu. Najbolj ga bo pogrešal Sokol na Jesenicah in na Javorniku. Vsaki sokolski prireditvi je prisostvoval, njegova hčerka Ela je bila več let sokolska vaditeljica in načelnica, gin Boris pa večkratni župni tekmovalec.
Telovadni nastop štepanjskega Sokola
Za svojo dvajsetletnico je Sokol v štepanji vasi v nedeljo na društvenem telovadišču priredil nastop, pri katerem so poleg vseh telovadečih oddelkov nastopili s prostimi vajami starejši člani, ki pri ostalih društvih običajno že opuščajo telovadbo. »Stara garda« štepanjskega Sokola pa z izvajanjem prostih vaj ni prav nič zaostajala za drugimi člani. Vsa prireditev je lepo uspela in je bila lep zaključek dvajsetletnega sokolskega dela. — Na sliki so članice pri izvajanju prostih vaj.
V Vičancih je 10. t. m. po dolgi in mučni bolezni umrl 62-letni posestnik in ekonom g. Franjo škerlec, ki je bil daleč naokrog znan kot vzoren gospodar. Drugim gospodarjem ni bila vzor samo njegova posest, katero je iz skromnih začetkov tako lepo uredil, pouk in pomoč so jim bili vedno tudi njegovi strokovnjaški nasveti v govoru in tisku.
ki ima že mnogo zaslug za reformo enakih šol potom ročnega dela. Tečaj je bil raz-isz^sjft —'	S "VST So ičjpenk«w?stvd, pif«&StrG'te? S&^rotVG & kovin&rgj"
Na cirugi sinu viaimo udeležence tečaja v Ljuoljanl, na tretji pa lepenktuš^i oddelek
tega tečaja.
Smrt vzornega gospodarja
Za vedno nas je zapustila ena najmarkantnejših pojav med novomeškimi damami gospa Marija Rozinova. Rodila se je 1852 v Novem mestu in je bila vdova po pokojnem sodniku Rozini, sestra popularnega Skabernetovega Florčeta, teta A. E. Skabernetov, znanih ljubljanskih veletrgovcev in svakinja g. Frana Šukljeta, bivšega deželnega glavarja. Pokojna gospa je bila izredno bistrega duha z izredno bogato zakladnico narodnih izrazov, da se je vsak njen pogovor kar iskril. Bila je v pravem pomenu besede živa kronika novomeških dogodkov od 1860 dalje. Prav natanko je poznala vse nekdanja mladoslovenske politike, med katerimi je uživala velik ugled
Nagrada za najboljši nemški kruh
Atentat na D-vlak Bazel-Berlin
Lepotica Španije
španska republika si je izbrala lepotno kraljico za domače in inozemske reprezentance v L 1931 v osebi seno-rite Amalie M. Arlza
Skupina ruskih delavk, ki jih je poslala sovjetska vlada v London, da se razvedre pd napornega dela. Delavke (350 po številu) morajo prenočevati na ruskem parniku ter ne smejo posetiti nobenega hotela, da ne bi videle meščanske udobnosti
Poročali smo že o strašnih poplavah na vzhodnem Kitajskem, 23 milijonov ljudi je brez strehe, okoli 10.000 pa jih je utonilo. žetev je popolnoma uničena in preti lakota. Slika kaže star kitajski most čez reko Jangtse.
V noči od sobote na nedeljo 8.-9. t. m. so doslej neznani storilci pri JUteborgu izvršili napad na direktni vlak Bazel-Berlin. Ena sama bomba Je raztrgala tračnice in štirila 7 vagonov. Le srečnemu naključju gre hvala, da nI zahteval atentat mnogo človeških žrtev in da so prizadeti potniki pretežno lahko ranjeni.
Nemški državni zavod za pekarstvo je razpisal nagrado za najboljši kruh. Pri preizkušnji ne pride vpoštev samo dober okus ampak tudi lahka prebavljivost in kalorije.
Ogromni žerjavi dvigajo prevrnjene vagone in jih postavljajo na tračnice
Strašne poplave na vzhod. Kitajskem