SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEV. (N°) 45
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 13 de noviembre - 13. novembra 2014
KOT DA REVOLUCIJE NI BILO ...
MARKO KREMZAR-
Zadnje čase se v Sloveniji govori in piše o gradnji spomenika »vojnim in povojnim žrtvam«, o tem, kako naj bi »žrtvam povojnih pobojev« zagotovili dostojen pokop in tako končali travme, ki so jih povzročili pri nas »dogodki med drugo svetovno vojno«. Dokler so tako pisali le mediji, ki jih obvladujejo dediči nekdanje Zveze komunistov, je bilo to morda razumljivo. Ker pa so se pričeli v javnosti izogibati besedam kot revolucija in komunizem celo nekateri, ki jim totalitarne preteklosti ni mogoče očitati, je prav opozoriti, da je prikrivanje resnice tudi ena od oblik laži.
Ali lahko imenujemo vojne žrtve tistih tisoč rojakov, očetov, mater in celo otrok, ki so jih pomorili od komunistov vodeni partizani med leti 1941 in 1942, ko ni bilo proti njim nobenega oboroženega odpora? S temi poboji, tudi celih družin, so komunistični revolucionarji, po navodilih Kardelja, Kidriča in ostalega vrha partije, povzročili samoobrambo nezaščitenega ljudstva v obliki Vaških straž. Ti umori niso imeli nič skupnega z vojno, ki je divjala po svetu. Bili so pričetek komunistične revolucije na Slovenskem.
V istem času so partijski likvidatorji morili zavedne in verne Slovence tudi v Ljubljani. Prof dr. Ehrlich, Kikelj, Župec, dr. Natlačen, Peršuh, Majdič in dolga vrsta vidnih oseb, ki so bili v času sovražne okupacije usmrčeni po odloku tako imenovane OF, niso bili žrtve vojne. Njihovi morilci so bili člani slovenske komunistične stranke.
Po italijanskem razpadu septembra 1943, so komunisti pomorili v Jelendolu in okolici ujete vaške stražarje ter četnike iz Grčaric, Turjaka in drugod. To ni bilo vojno dejanje. Bil je zločin v duhu boljševiške revolucije, ki je hotela iztrebiti idejne in politične nasprotnike.
Ko so partizani, kot del jugoslovanske komunistične armade v poletnih mesecih leta 1945 množično morili vrnjene, razorožene domobrance, člane slovenske narodne vojske ter desettisoče drugih jetnikov, ta zločin ni bil posledica vojne. Množični poboji, o katerih priča nad šeststo dolgo prikrivanih grobišč, so bili delo komunističnih revolucionarjev, ki so tako utrjevali svojo totalitarno moč in oblast.
Grozot revolucije in njih posledic, ki segajo do današnjih dni, ni mogoče pometati pod neko politično pobarvano preprogo. Prikrivanje resnice služi le soodgovornim za zločine, ki bi se radi umaknili v zgodovino brez besed obžalovanja. Krivice in nasilja revolucije ter partijskega totalitarizma bi ostale na tak način neporavnane, zavite v prevleko zgodovinske laži. Sodelovanje pri takem sprenevedanju otežkoča pot do sprave, ki je lahko le sad resnice.
Bo rešil gospodarstvo?
Predsednik vlade Miro Cerar bo za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagal Gojka Koprivca. Njegovo kandidaturo bo v parlamentarni postopek vložil hkrati s kandidaturo Alenke Smerkolj, ki jo vidi na vrhu resorja za razvoj in kohezijsko politiko.
Cerar je sporočil, da ima Koprivec 40 let izkušenj z bančništvom, zavarovalništvom in naftno industrijo. Med drugim je služboval v Novi Ljubljanski banki (NLB), SKB banki, Zavarovalnici Adriatic in OMV Istrabenz. »Imeli smo na voljo kar nekaj možnih kandidatov. Ta postopek ni enostaven, če želiš izbrati tako, da nekomu ne narediš krivice oziroma izbereš osebo, ki se ti zdi najprimernejša za to mesto. Izbral sem po najboljši možni presoji, zato sem potreboval nekoliko več časa,« je Cerar povedal novinarjem.
Prvaka koalicijskih partneric DeSUS in SD, Karl Erjavec in Dejan Židan, odločitve premiera še nista pospremila z ocenami, saj Koprivca ne poznata. Erjavcu je pomembno, da se bo novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo še bolj zavzel za izvozno usmerjenost, Židan pričakuje, da je kandidat kompetenten in učinkovit.
Koprivec je neznan tudi večini opozicijskih strank, zato ga bodo ocenile po zaslišanju v državnem zboru. V N.Si ob tem opozarjajo, da gospodarstvo potrebuje človeka, ki pozna težave podjetništva, v
Gojko Koprivec
ZL menijo, da se kaže kadrovska podhranjenost Cerar-jeve ekipe, v ZaAB poudarjajo stabilnost gospodarstva.
V gospodarstvu so zadovoljni, da je Cerar razmeroma hitro predlagal naslednika Jožefa Petroviča, ki je odstopil po mesecu dni. Opozarjajo, da bo Koprivec potreboval vso podporo vladne ekipe za uveljavitev nove, boljše gospodarske politike. Iz Gospodarske zbornice Slovenije so ob tem sporočili, da so pripravljeni na tesno sodelovanje pri pripravi konkretnih ukrepov za dvig konkurenčnosti gospodarstva, zdravo gospodarsko rast, prestrukturiranje prezadolženega dela gospodarstva in nova delovna mesta. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije želijo, da bi novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo posebno pozornost namenjal malim in mikro podjetjem. Kot poudarjajo, so bila ta v preteklosti pogosto prezrta in preslišana,
saj so prevladali interesi velikih gospodarskih družb in njihovih lobijev.
Novi minister ne bo imel lahkega dela. To se je pokazalo ta ponedeljek, ko so sindikati organizirali protestni shod. Vodje sindikalnih central so na protestnem shodu proti privatizaciji pred poslopjem vlade v Ljubljani opozorili na posledice »razprodaje« državnih podjetij.
»Danes smo se zbrali zato, da še enkrat odločno opozorimo vlado, da pot, ki si jo je izbrala za razprodajo dobrih podjetij, ni prava. Škodljiva je ekonomsko in socialno. To je pot, katere največja žrtev bodo zaposleni,« je v nagovoru zbranih poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Da ni sprejemljivo, da vlada »brezglavo razprodaja podjetja«, se je strinjal tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Državljanom bi morala povedati, kaj bodo imeli od tega, je ocenil. Vseh sedem predsednikov sindikalnih central je pričakovalo, da jih bo po protestnem shodu sprejel predsednik vlade, a se to ni zgodilo, kar jih je razočaralo. Namesto Cerarju so zahteve predali državnemu sekretarju Tadeju Slapniku. Po tem srečanju so izrazili mnenje, da očitno ni resne pripravljenosti, da se nesoglasja reši s pogovori, da pa zapiranje možnosti dialoga odpira vrata stopnjevanju konflikta.
Vrhovno sodišče proti Janši
Vrhovno sodišče je zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili pravnomočno obsojeni v zadevi Patria - predsednik SDS Janez Janša, prokurist Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič, so sporočili z vrhovnega sodišča. Trojica tako ostaja v zaporu. Zagovornik Krkoviča Jože Hribernik je že napovedal ustavno pritožbo.
Sodišče je ugotovilo, da zahteve za varstvo zakonitosti niso utemeljene. Petčlanski senat vrhovnega sodišča namreč ni ugotovil kršitev zakona iz člena zakona o kazenskem postopku, ki določa, v katerih primerih se lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahteve zagovornikov obsojencev so bile vložene tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljeno, še piše v obrazložitvi sodbe. Obsojeni so dolžni plačati tudi po 1000 evrov sodne takse.
Zagovornik Črnkoviča Dejan Markovic je predlagal, naj se izvršitev pravnomočne sodbe odloži ali prekine. Vrhovno sodišče ugotavlja, da po pregledu spisa ni bilo pogojev za tako odločitev v času do odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti. Petčlanski senat vrhovnega sodišča je namreč zasedal konec septembra oziroma v začetku oktobra, ko so tudi sprejeli odločitev. Vendar svoje odločitve niso razkrili, saj so morali pripraviti pisno odločbo. Ta se sedaj vroča strankam.
Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Janšo je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.
Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna, trojica je na to odločitev odgovorila z zahtevo za varstvo zakonitosti. Vsi trije že prestajajo zaporne kazni.
Obsojeni imajo sedaj možnost pravico iskati na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice, če menijo, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Vsi trije so ves čas procesa vztrajali, da gre za politično motiviran proces in da niso krivi.
Poplave in neurja
Kot pred dnevi našo Argentino, je tudi Slovenijo prizadelo hudo deževje. Po vremensko zapletenem koncu tedna, se ponekod nadaljuje odstranjevanje posledic poplav, ponekod se z njimi še vedno soočajo. Poplavna območja tako naraščajo na Notranjskem, posebej v Loški dolini, na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju. Že nekaj dni požrtvovalno delajo gasilci in civilna iniciativa, na pomoč je priskočila tudi vojska.
V Loški dolini je poplavna voda ponoči narasla za 10 centimetrov in še vedno narašča, zato je po besedah župana Janeza Komidarja lahko dodatno ogroženih še do 40 objektov. »Državna cesta proti Babnemu polju je še vedno zaprta v naselju Pudob. Lokalne ceste so poplavljene na cestah Kozarišče, Iga vas - Kozarišče, Kozarišče - Šmarata ter cesta Lož - Podlož. Za silo so urejene povezave preko gozdnih poti, vendar to so res tiste intervencijske poti, da lahko občani, če je potreba, zapustijo naselje in gredo po opravkih.«
»Gasilci so na robu svojih moči, saj so že tri dni aktivno vpeti v pomoč občanom.« Zaradi vode, ki prekriva ceste, ne morejo zagotoviti šolskih prevozov za otroke iz nekaterih vasi. Vodovodni sistem po županovih besedah kontrolirajo dnevno in težav s pitno vodo nimajo. Dejal je še, da je ta tip poplave drugačen od januarskega. Sploh pa so manjše ali hujše posledice opazne po vsej Sloveniji
Zaradi poplav in vedno pogostejših tovrstnih naravnih nesreč se je na izrednem srečanju
zbrala tudi vlada. Premier Miro Cerar je odredil ustanovitev ožje delovne skupine, ki mora do 27. novembra pripraviti program najbolj nujnih ukrepov za zaščito pred poplavami. Delovno skupino bo vodila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. V štirinajstih dneh bodo po Cerarjevih besedah vladi preložili program najbolj nujnih ukrepov. Načrt bo zajemal lokacije dela, nabor ukrepov, investitorje, delovne roke in višino sredstev. »V ta namen se bo vlada zelo potrudila, da s skrajnimi napori pridobi še dodatna sredstva iz proračuna in tudi z morebitnimi drugimi načini zagotovi sredstva, da bodo ti ukrepi izvedeni.«
Cerar upa, da se bo načrt lahko začel izvajati že v prihodnjih mesecih, hkrati pa je napovedal, da bo ob koordinaciji okoljskega ministrstva pripravljen tudi nek splošni načrt poplavne varnosti.
Bernardo skrbi usoda glasbene šole
Naša svetovno priznana mezzo-sopranistka Bernarda Fink-Inzko iz Sveč na avstrijskem Koroškem, ki je bila nedavno odlikovana z nazivom komorne pevke in v novembru ob 25-letnici padca Berlinskega zidu z Berlinskimi filharmoniki in dirigentom Simonom Rattleom gostuje na odrih več evropskih mest, je pisala avstrijskemu ministru za umetnost in kulturo Josefu Ostermayerju.
V osebno napisanem pismu, ki so ga povzeli na spletni strani koroških Novic, se zaskrbljena sprašuje, kako bi sama kot priznana umetnica lahko pomagala slovenski glasbeni šoli na Koroškem.
Prav minister Ostermayer, ki je leta 2011 kot takratni državni sekretar odločilno prispeval, da je prišlo do kompromisa s koroškimi Slovenci o dvojezičnih napisih, ji je zdaj izročil izjemno odlikovanje. Tako med drugim piše: »Gospod zvezni minister, dovolite mi, da vam povem, da sem užaloščena in zaskrbljena nad stagnacijo slovenske glasbene šole. Leta in desetletja je bilo vloženega veliko truda in veselja, da so naši, vaši avstrijski, slovensko govoreči otroci lahko bili glasbeno vzgojeni v svoji materinščini. To je njihova pravica in to je bilo doslej le z velikimi žrtvami mogoče. In ti otroci stojijo zdaj spet pred zidom molka.
Situacija za starše in otroke je neznansko mučna: 30 slovenskih učiteljev je bilo odpuščenih in 300 mladih naj
bi izgubilo možnost glasbenega izobraževanja v okviru Bernarda.
načrtovane vključitve slovenske glasbene šole v deželno glasbeno šolo. Nikakor ne gre za razširitev ali nove zahteve, ampak le za formalno rešitev nečesa, kar je nekoč že uspešno delovalo.
Dolžna sem, piše Bernarda Fink, da nekaj storim za svoje soljudi. Smo odgovorni drug za drugega in bomo morali nekoč na to odgovarjati. Če tega ne storim, petje in glasba zame nimata več pomena. Kako naj pojem v miru Mozarta, Schuberta ali Mahlerja, ko istočasno 300 otrok izgubi svoje glasbeno izobraževanje?
Naši otroci naj odraščajo v domovini, ki jih krepi in podpira, kjer se ne bodo počutili izdane in zapuščene. Kako rada bi vrnila ves uspeh, vso čast in naslove, če bi to vsaj malo pomagalo, da bi bila našim koroškim slovenskim otrokom omogočena glasbena šola v maternem jeziku. Doslej so ti otroci le z veliko napora in težav poslušali pouk v materinščini. Zdaj se še te pičle možnosti krčijo s takšno hitrostjo, da mi krvavi srce.
Zato vas prosim, da nam pomagate! Sicer izgubi ta slovesnost tako za vas, kakor zame svoj smisel in pomen. Apeliram na vas: dajte kot obljubljeno v imenu zvezne vlade tem mladim avstrijskim slovenskim talentom, poleg dežele Koroške, varna tla in krepite njihovo vero v avstrijsko in koroško domovino,« sklepa svoj apel
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Einspielerjevo nagrado dr. Valentinu Hellwigu
Slovesno je bilo 6. oktobra v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu, saj sta KKZ in NSKS podelila letošnjo Einspielerjevo nagrado. Prejel jo je Dr. Hellwig Valentin kot zahvalo za angažma, ki ga je kot zgodovinar, novinar in politik vnesel in ga še vnaša za enakopravnost koroških Slovencev, in kot zahvalo za njegov trud, premostiti nacionalna in druga nasprotja v Alpsko-jadranskem prostoru in s tem narediti družbo bolj razumevajočo in miroljubno.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) podeljujeta Einspielerjevo nagrado od leta 1988 naprej, da počastita osebnosti iz večinskega naroda, ki so si pridobile zasluge tako za slovensko
narodno skupnost na Koroškem, kakor tudi za vsestransko sodelovanje med Koroško in Slovenijo.
Na podelitev se je zbrala vrsta odličnih gostov, med njimi minister Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je nagrajencu čestital ob prejemu nagrade. Slavnostni govornik univ. prof. dr. Walter Lukan je podčrtal dolgoletna prizadevanja nagrajenca za dobro sožitje obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Pevsko je večer oblikoval kvintet Donet pod vodstvom Martina Kušeja.
Nagrada je poimenovana po slovenskem duhovniku, politiku, publicistu in »očetu koroških Slovencev« prof. Andreju Einspielerju.
VTISI IZ SLOVENIJE
Diši ali smrdi?
(Od našega dopisnika)_
Če ima človek priliko, da živi na obrobju mesta, na podeželju, in ima 'nos v redu' - da lahko zaznava vonjave -ne bo vonjal hlapov iz avtomobilskih izpušnih cevi, ampak mu bodo možgani beležili različne arome.
Dejstvo je, da nam čutila dajejo vedeti, kaj se dogaja okoli nas, v katerem letnem času se nahajamo, kaj ljudje, kaj narava spreminja v našem okolju.
Že v pomladi, ko se travniki za hišo dobro zarastejo in so trave sočne, pride traktor s kosilnico in v kratkem času je najprej mrva, potem otava hitro na tleh in takrat se sproži presnavljanje z izločanjem mlečne kisline. V nos pridejo značilni dražljaji, ki nam morda niso prijazni, vendar jih sprejemamo z zadovoljstvom, ker naznanjajo ali spominjajo, da smo v letnem času, ki nam je prijeten. Ali bolj prijeten kot drugi.
Zdaj v jeseni pa traktorji na vozovih pripeljejo nazaj pokošeno travo v spremenjeni obliki - kot gnoj. Tako iz daljave, ko gnoj leti z voza, bi ne mogel spoznati iz kakšnega hleva prihaja, a že čez nekaj trenutkov, ko veter zapiha v nosove, postane jasno, če je bilo to proizvedeno v govejem, v svinjskem ali v konjskem hlevu. Sicer ga podorjejo, da se počasi zmineralizira v prahi (barbecho) do prihodnjega sejanja spomladi. Vendar aroma (olor a campo) še nekaj časa plava po okolici in v ljudeh povzroča vihanje nosov.
Ko začne pritiskati mraz, ponekod zakurijo peči in centralne z drvmi in iz dimnikov prihaja ne samo dim, ampak tudi duh po smoli. Ko greš skozi vas, se v nosnice prikrade ta vonj, ki popestri, začini, nadgradi užitek vdihavanja svežega zraka, da je hoja lažja in si v mislih zleknjen na divanu v topli sobi pred plavordečimi zublji, ki se vijejo iz drv. Z malo več fantazije se lahko sprožijo tudi drugačni občutki, v katerih nima ogenj prve vloge, ampak dim, ki daje dodano vrednost klobasam ali pršutom v rauf kamri (dimnica pravi temu prostoru slovar).
Te vonjave, ki jih veter razpihava sem in tja, so enim prijetne, drugim ne. De gustibus non est disputandum so pravili že stari Rimljani in njihove trditve večinoma držijo skozi tisočletja. Z uživanjem ali odporom do teh parfumov je tako, kot z okusi - vsak jih drugače občuti. Vonjave ne vplivajo enako na vse. Enim so prijetne, dišijo, drugim smrdijo. In to me spomni na počitniško kolonijo šolskih otrok v Domu dr. Rudolfa Hanželiča v družbi z nepozabnim Francetom Vitrihom. V času šolske kolonije so včasih prihajali tudi drugi počitnikarji, filozofi, teologi, pisatelji in drugi visoki razumniki, ki so bili nastanjeni v duhovniški hiši. In njihova družba pod borovci je v prostem času privabljala tudi kakega nadobudnega fantiča, ki je rad pofilozofiral in jih zabaval s svojimi domislicami. Ob neki priložnosti je eden od teh razlagal, v čem so si otroci in odrasli različni. »Kar enim diši, to drugim smrdi,« je trdil, njegovi poslušalci pa so se muzali njegovi hipotezi. Pa je gospod France navihano pripomnil: »Ali misliš tako, da ko se je dogajalo, da si imel polne hlače, pa te je morala mamica preobleči in umiti, ji je to strašno smrdelo, tebi pa je dišalo?«
GB
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Kdor rad ne dela, v uspehu ne bo našel zadovoljstva. Kdor že med potjo ni vesel, ga cilj ne bo osrečil. Kdor v srcu ne goji dobrote, ne bo je prepoznal, ko jo na poti sreča.
MK
Težko je presoditi realno stanje v argentinski družbi, ker se razni dejavniki stalno spreminjajo. Nekaj je jasnega in ostane: vladni namen stalne ofenzive, nenehnega bojevanja in odločnost za dosego vseh (poštenih ali manj poštenih) ciljev.
Cena napora. Pretekli teden so znova morali internirati gospo predsednico. Tednu bivanja v bolnišnici sedaj sledi desetdnevni počitek v vladni rezidenci. Dogodek ni nepomemben. Zdravje je že ves čas kirchneristič-nega režima eden važnih dejavnikov. Bivšega predsednika so zdravniki večkrat opozorili, naj omeji svojo naporno dejavnost. Ni jih poslušal in tako je odšel. Gospo Cristino, ki je tudi že večkrat morala na različna zdravljenja, vključno operacije, ravno tako svarijo in ji svetujejo predvsem omejitev (odpravo) stresa. Že v preteklosti se je zgodilo, da je prve čase po bolezni upoštevala take nasvete. Potem pa jo je zopet zaneslo. Njena bojevita narava jo zapelje v skrajne položaje. Bo sedaj podobno? Država (in režim) se je zašla v položaju, ki zahteva velike budnosti, pozornosti, pa mirnih in odločnih posegov. Bo tega zmožna vročekrvna gospa? Okoliščine seveda ne pomagajo. Gospodarski položaj je skrajno delikaten; zunanja fronta se krha in treba bo spremeniti smer; domača dejavnost nenehno zastaja; sindikati, ki so zadnje čase mirovali, se zopet pripravljajo na proteste in stavke; politika se tudi zapleta in ni jasnih poti; konec leta pa vedno vnese v argentinsko dejavnost nemire in izgrede.
Malo oddiha. Če je dolar neke vrste toplomer zdravja argentinske ekonomije, bi lahko rekli, da si je ta zadnje čase opomogla. Po zadnjih vladnih ukrepih je dolar na vzporednem (črnem, sivem ali modrem) trgu izredno padel. Seveda, aspirin deluje. A dejstvo je, da vlada umetno zbija vročino menjalnega trga. Po eni strani množi policijski nadzor menjalnic in borznih ustanov. Po drugi strani pa je razpisala (in ponovno ponuja) posebne bone v argentinskih pesih, a navezane na dolar. Ti bodo izplačani, ko bo že nastopila naslednja vlada. In ker ves svet pričakuje, da bo prihodnja vlada odpravila dvojni (ali trojni) kurz dolarja, računajo, da bodo bone izplačali po visoki ceni. Tako naj bi lastniki teh vrednostnih papirjev v kratkem času prejeli obresti v višini 50%. Tako se je ves tok denarnih sredstev, ki je bil usmerjen
v kupovanje dolarja, preusmeril v te bone. Manj povpraševanja - cena pada. V dobi enega meseca je tako dolar zdrsnil na 12,50. A vprašanje zdravja gospodarstva gre po drugi poti. Potrošnja stalno pada, podjetja omejujejo proizvodnjo, brezposelnost raste, ni nobenih investicij. Zadnje poplave pa so zelo prizadele polje, tako da je n.pr. 30% zemlje posajene s pšenico ogrožene s propadom. Glede denarja od zunaj pa je vse pogojeno na vprašanje, kaj bo vlada storila januarja z newyorško razsodbo o zunanjem dolgu. Strokovnjaki menijo (in vladni možje indirektno potrjujejo), da bodo mirno požrli geslo »domovina ali jastrebi«, uredili zunanjo fronto in izposlovali novo posojilo v višini 10.000 milijonov dolarjev. S tem bodo mirno (in uspešno?) prebrodili dobo do volitev. Kaj pa potem, to je že druga zgodba.
Tajni ali zaupni? V zadnjih dneh se je razpasla polemika glede dogovora med vlado in ameriškim petrolejskim podjetje Chevron. Že ob samem podpisu je opozicija protestirala, ker vlada ni objavila celotne pogodbe, po kateri bi Američani investirali v Argentino večje količine denarnih sredstev. Sedaj pa so podrobnosti dogovora prišle v javnost in pokazale, da je vlada sprejela pogoje, ki ji niso v čast, državi ne v korist in vladni zgodbi o nacionalizmu v posmeh. Poleg tega se je ugotovilo, da je besedilo novega petrolejskega zakona odsev zahtev, ki jih je stavil Chevron. Kritika na te tajne pogoje je bila silna. Šef ministrske ekipe Capitanich pa je v opravičilo dejal le, da pogoji niso bili »tajni« ampak »zaupni«. Kakšna je razlika z vidika narodne koristi ga ni brigalo. Zataknilo se je tudi pri novem zakonu o elektronskih medijih. Omenili smo že, da se ob njem najbolj okoristijo tuja telefonska podjetja, prizadeta pa bodo zlasti manjša domača kabelska podjetja v notranjosti države. To pa je za krajevne politike bistveno. Bliža se volilno leto in če bodo podeželski televizijski kanali prizadeti, bo jeza na parlamentarne zastopnike velika. Mnogi se bojijo, da bi jih ta pojav lahko hudo prizadel v trenutku, ko se politična napetost v notranjosti stalno veča. Zato ni presenetilo, da je kritika na ta zakon iz vladnih vrst bila ostrejša kot iz krogov opozicije. Je tudi s tem povezano zdravje gospe predsednice?
NASE SOLE
Otroci so zagotovo veliko molili in Bog jih je uslišal: v soboto 25. oktobra nas je prebudil prekrasen spomladanski dan! Vse šole so se zbrale na pristavi bratov lazaristov v Glewu točno ob 10. uri, da bi skupno preživele tako pričakovani letni šolski izlet.
Pričeli smo z najlepšo molitvijo, s sv. mašo, ki jo je daroval gospod Franci Cukjati. Pred mašo je v imenu šolskega referata Zedinjene Slovenije, v odsotnosti šolske referentke gospe Alenke Prijatelj, pozdravila vse navzoče gospa Ani Klemen Boltežar. Pred kipom Marije, ki stoji sredi lepega vrta, je na drevo obesila še podobo brezjanske Matere Božje z napisom. Omenila je, da je letos izredno leto, ker obhajamo važne okrogle obletnice in sicer 200. letnico podobe Marije Pomagaj z Brezij in 40. obletnico blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj v Buenos Aires. K tema obletnicama pridružimo še ustoličenje podobe Marije Pomagaj v romarski baziliki Naše Gospe rožnega venca v San Nicolasu
Zopet na izlet v Glew
in posvetitev slovenskega naroda v Argentini Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki smo ga doživeli letos v ponedeljek 13. oktobra.
V pridigi je mašnik nagovoril otroke in jih spodbujal naj bodo dobri prijatelji med seboj, ne glede na pripadnost Doma; da ne bi prevladal pretiran »lokal patriotizem«. Opominjal je, naj se zahvalijo učiteljem, ki zanje skrbijo čez leto v šoli, pa še na izletu. Otrokom je predlagal, naj svoje učitelje razveselijo tako, da bodo govorili po slovensko, tudi ko se razkropijo po igrišču. Gospod Franci je opozoril, naj bodo budni nad naravo, saj so ptički s svojim žvrgole-njem spremili ves potek maše. Do vse te lepe narave, ki nam jo Stvarnik ponuja, bodimo hvaležni in spoštljivi.
Po maši je sledila skupna slika v hladni senci visokih dreves parka. Po skupni sliki so otroci takoj tekli vsak na svoj prostor, ki ga je vsaka šola zasedla. Sonce je pa tako močno pripekalo, da so se kar vsi najraje držali v hladni senci. Samo najbolj korajžni
so se opogumili in šli, po hitrem prigrizku, igrat nogomet pod milim soncem.
Vedno več staršev je, ki se radi pridružijo šolskemu izletu. »Izgovor« naj bi bil ta, da morajo skrbeti za peko mesa na žaru. Bilo nas je 38 učiteljev v spremstvu 17 staršev, ki so poskrbeli za kosilo, da bi napolnili lačne želodčke 154 otrok. Vsem skupaj najlepša hvala za vašo radodarno pomoč!
Starši so nam skrbno pripravili meso na žaru in, seveda, tudi hamburgerje za otroke. Lepo je bilo gledati, kako so se otroci sprehajali po parku, igrali nogomet, skakali vsenaokrog in slastno lizali sladoled. Nekateri so po kosilu zasedli peskovnik v spremstvu učiteljic, drugi pa so na igrišču tekmovali v igri med dvema ognjema. Ko se je vročina stopnjevala, so se otroci počasi pričeli močiti z vodo, nato pa se je zgled nekaterih razširil naokrog, vendar smo učitelji dopuščali in jim privoščili malo olajšave, saj do odhoda bo gotovo vsa obleka že suha. Starši in učitelji pa so
posedali okrog mize in poklepetali ter se v veselem vzdušju zabavali. Tudi resni pogovori so prišli na vrsto. Vse to je bilo mogoče zaradi te varne pristave, katere dostop je zaščiten in tako nam omogoča zaupljivo prepuščanje otrok, da mirno letajo naokrog.
Ob klepetu so bile dobrodošle izmenjave dobrot med šolami: sladke jagode iz Jurčičeve šole, hladna »sidra« (jabolčnik) iz Balantičeve šole, sladkorčki iz Rožmanove šole, odlični piškoti iz Prešernove šole, mini peciva iz Baragove šole in dobra kavica iz Slomškove šole.
Čas je hitro minil in kar naenkrat, prehitro, je ura bila pol štirih. Otroke je bilo težko odtrgati od iger, sledila je posprava, nato pa na avtobus in poslovili smo se od tega lepega kraja v upanju, da se bomo zopet srečali v prihodnjem letu. Bogu hvala za tako lepo doživetje in za prekrasen dan, ki smo ga srečno preživeli v prijateljskem duhu.
Ani Klemen
MENDOZA
Pomladanski koncert Vokalne skupine Mučačas
Na začetku pomladi 2014 nas je v Mendozi obiskala Vokalna Skupina »Mučačas«, iz Slovenskega doma v San Martinu, ki jo sestavlja dvanajst mladih pevk pod
vodstvom profesorice Lučke Marinček Kastelic.
Z velikem uspehom so izvedle koncert v dveh delih. Dogajanje je potekalo v dvorani Slovenskega doma.
nekaj pesmi v španščini in angleščini, nekatere ob spremljavi Tonija Podržaja na charango in zborovodkinje, prof. Lučke Marinček Kastelic, na klavir.
Poslušalci smo izrazili svoje zadovoljstvo in priznanje z močnim aplavzom, prav posebno, ko sta si gospa zborovodkinja in gospod predsednik Društva Slovencev v Mendozi, inž. Milan Nemanič, medsebojno izrekla
Prisotnemu občinstvu jih je predstavil član odbora Društva Slovencev, gospod Davorin Hirschegger, in jim želel srečno bivanje.
Kot dobrodošlico je Slovenski oktet iz Mendoze zapel tri pesmi. Član tega okteta, gospod Ernest Bajda, je izrekel nekaj pozdravnih besed in zaželel članicam skupine, da bi se dobro počutile med mendoško slovensko skupnostjo. Zahvalil se jim je za gostoljubnost, ki so jo bili oni deležni pred letom, ko so bili povabljeni na koncert v Slovenskem domu v San Martinu, Buenos Aires.
V	prvem delu so pevke razveselile publiko s slovensko pesmijo. Med drugimi so krasno povezale »šopek narodnih pesmi« in ganile vse, ko so zapele »Slovenija, od kod lepote tvoje«. Z močnim aplavzom so zaključile ta del in presenetile poslušalce, ko so zapele pesem »Žabe«, ki smo jo vajeni v interpretaciji moškega zbora.
Posebej je treba omeniti krasno spremljavo na kitaro Tonija Podržaja, ki je tudi med obema deloma zaigral nekaj skladb in žel navdušeno priznanje ob svoji interpretaciji.
V	drugem delu je Skupina »Mučačas« sijajno izvedla
zahvalo, dobre želje in izmenjala darila.
Kot zaključek sobotnega programa je sledilo družabno srečanje v sprednjem delu dvorane, kjer smo se malo pogovorili in okrepili z prigrizkom in pijačo.
Naslednji dan je ubrano petje skupine »Mučačas« spet zazvenelo in obogatilo nedeljsko slovensko službo božjo.
Mendoška slovenska skupnost se iz srca zahvaljuje Vokalni Skupini »Mučačas«, njeni voditeljici, prof. Lučki Marinček Kastelic, in Toniju Podržaju, za njihov trud, požrtvovalnost in predvsem za tako doživet koncert, z željo, da bi se naprej želi uspehe in se še vrnili v naše kraje.
MN
SLOMSKOV DOM
Materinska proslava
Kot povsod po Argentini smo tudi v Slomškovem domu praznovali v nedeljo 19. oktobra materinski dan. Praznovanje
smo začeli s sv. mašo, med katero smo se spomnili vseh živih in pokojnih mamic in starih mamic in se jim zahvalili za vse, kar smo od njih prejeli z molitvijo. Za to priložnost je med sv. mašo pela in igrala na inštrumente mladina. V njihovem imenu je pozdravila vse mamice in stare mame Miki Bokalič, se jim zahvalila za vso ljubezen in skrb ki jo vsak dan izkazujejo svojim dragim. Nato je mladina pogostila vse navzoče s kavo in torto.
Sledila je kratka proslava, ki jo je pripravil voditelj Slomškove šole Marcelo Brula. Med šolskimi papirji g.Franceta Vitriha je hči Monika odkrila dosti lepih starih igric in vse to prinesla v Slomškovo šolo. Kaj naj bi bilo lepšega kot zopet postavit na oder eno izmed teh iger iz te bogate zapuščine? Saj to je tudi poklon tako zglednemu in požrtvovalnemu bivšemu šolskemu referentu.
Marcelo je izbral igro »Naočniki za mamico« In stare mame smo tako obujale spomine, ko smo same nastopale v tej igri. Vsi otroci so odlično obvladali svoje vloge
in tudi jih zelo dobro podali. Nastopili so: Zofija Bokalič kot mamica, MartinMa-rolt kot oče, otroci so bili Lara Petkovšek, Lučka Pregelj, Adriana Pregelj, Tatjana Brula, Jana Kastelic, Viki Miklavc, Martin Godec, Tomaž Brula in Godec Martin za služkinjo je nastopila Martina Koželnik.
Vsebina igre opisuje kako se vsi otroci odločijo. ne da bi vedeli drug za drugega, da mamici podarijo nova očala; enako misel ima očka, služkinja in še brat ji pošlje naočnike po pošti, tako da mamica prejme kar devet naočnikov za svoj god. In ker so se ji očala razbila, si jih je še sama kupila.
Vsi otroci, od najmlajšega do najstarejšega, so prav odlično odigrali svoje vloge, po »otroško« so bili veseli, nagajivi tudi intrigantni, poznalo se je da so bili pod vodstvom odličnega režiserja (Marcela). K tej lepi in veseli zgodbi je sledilo še petje vseh otrok Slomšove šole, ki so zapeli tisto prelepo pesem »Mamica je kakor sonce«.
Najmlajši so tudi povedali svoje voščilo in vsi skupaj zapeli »Mamico imamo radi«. In ker so v šoli tudi pripravili darila za mamo, so jih s ponosom in ljubeznijo podarili svojim mamicam. Bila je res prisrčna počastitev otrok in mladine Slomškove šole in doma. Veseli smo se razšli na svoje domove, na domače praznovanje.
a. p.
SLOVENSKA VAS
Prijeten šahovski večer
Šahovska dejavnost med nami je imela svoja zlata obdobja pa tudi čase, ko se je igranje skoraj opustilo.
Zadnja leta se je kar nekaj prahu nabralo, tako na šahovnicah kot na figurah, v soboto 1. novembra pa se je v
Hladnikovem domu zbrala lepa skupina navdušenih šahistov, nekateri že izkušeni in priznani, drugi še čisto mladi in bolj začetniki.
Za sklic se moramo zahvaliti šahovskemu profesorju Borisu Papežu, ki je s svojim visokim nivojem igral simultanko in bil uspešen v večini iger. Prav gotovo pa velja pohvala tudi vsem tistim, ki so se mu trdno zoperstavili ali celo dosegli uspeh.
Prijetno razpoloženje je postalo še bolj živahno ob okusni hrani in prijateljskem razgovoru.
Bog daj, da bi to bil povod za obnovljeno navdušenje za to kraljevsko igro.
F.S.
TRETJA OBLETNICA REVIJE LA BALANDRA
Uspeh Alejandre Laurencich
V četrtek 30. oktobra je argentinska pisateljica slovenskih korenin Alejandra Laurencich praznovala tretjo obletnico svoje literarne revije La Balandra. Resničen uspeh, posebno če upoštevamo, da tovrstne publikacije redkokdaj presežejo leto dni izhajanja.
Zbrala je znance in literate v Vivaldi Libros Bar, skoraj čez cesto fakultete za socialne vede Buenosai-reške univerze. Prostor se je kmalu napolnil. V teku prireditve se je, poleg besed same Alejandre, bralo razna dela.
Pisateljica Alejandra Laurencich, po očetovi strani je primorskih korenin, izredno dobro obvlada pero in ima na knjižnem trgu že več uspešnic, romanov in drugih vrst knjig. Pred leti se je odločila, da bo izdala tudi literarno revijo, kar je v Argentini izredno težaven posel, a ga je Alejandra zastavila in izvedla zelo uspešno.
Na praznovanju je bilo med navzočimi lepo število pisateljev in posebno še osebnosti kulture, kot predsednik »Red del
Libro«, Daniel Bucciarelli, in Luis Gimelli, od »Cultura de la Ciudad«. Moderatorka Gabriela Borrelli Azara, znana kulturna novinarka, je povezovala branje raznih del iz ust samih avtorjih, kot Diana Bellessi, Claudia Masin, Gabriela Franco, Eduardo Mileo, in novih pesnikov, kot Gonzalo Unamuno, Mercedes Álvarez, Cristóbal Miranda in Tom Maver.
Po branju so pa organizatorji presenetili navzoče z žrebanjem knjig.
Alejandra Laurencich se vedno spomni na slovenske pisatelje in pesnike. Številni izvodi revije so v teh treh letih prinesli dela slovenskih avtorjev. Pred kratkim se je ustavila ob Borisu Pahorju. V zadnjem izvodu revije (št. 9 - »INVIERNO 2014«), je bil znova vključen Aleš Šteger, seveda v prevodu. Dva prevoda njenih del sta izšla tudi v naši kulturni reviji Meddobje.
Omenil bi še njeno zadnje delo, »El taller - nociones sobre el oficio de escribir«, praktičen priročnik z nasveti, navodili in vajami za začetnike ali za kogarkoli, ki ga zanimajo vsaj osnovni pojmi o pisanju.
Iz življenja rimske Emone
Med prenovo Slovenske ceste so se gradbenim delavcem pridružili tudi arheologi, saj so prvi med delom naleteli na ostanke ene izmed glavnih cest, ki so vodile v rimsko Emono.
Najdba je bila po besedah arheologov Martina Horvata in Mateja Drakslerja pričakovana, saj so pred več kot 30 leti nedaleč stran, na mestu, kjer danes stojita veleblagovnica Nama in Konzorcij, že bila arheološka izkopavanja, ki so razkrila grobišče iz obdobja rimske Emone. Kot sta še dejala, je bilo za tisti čas značilno, da ta stojijo ob cestah pred mestom, zato najdba ostankov rimske ceste ni bila posebno presenečenje.
Med najdenimi predmeti tudi lončevina.
Arheološka izkopavanja so potrdila, da je na mestu, ki ga danes zaseda Slovenska cesta, pred malo manj kot dvema tisočletjema, v obdobju rimske Emone, tekla pomembna prometna vpadnica, ki je
Izkopavanja na Slovenski cesti
današnjo Ljubljano povezovala s Celeio oziroma Celjem. Tako pomembna cesta pa, kot sta še dejala arheologa, pomeni, da lahko v njeni neposredni bližini najdemo predmete, značilne za tisti čas.
Tako so v delu izkopanin, tam, kjer je bil po besedah arheologov obcestni jarek, našli lončevino, predmete iz bakra in druge, za obdobje takratne Emone značilne predmete, vse so skrbno popisali in shranili v prostorih Mestnega muzeja Ljubljana.
Del Slovenske ceste, kjer izvajajo gradbena dela, bo namreč dobil novo vodovodno in kanalizacijsko omrežje pa tudi plinovod. Zato so morali ob gradnji doseči globino, pri kateri so se skozi sloje prsti -ti arheologom nakazujejo zgodovinska obdobja - prebili tudi do temeljev rimske ceste. Hkrati so na nekaterih delih naleteli tudi na ne tako zelo oddaljen spomin v obliki temeljev, ki so podpirali zgradbe pred približno stotimi leti, ko je bila Slovenska cesta, kot jo poznamo danes, bistveno ožja.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
29. OKTOBER
Rojstva slovenske svobode so se tudi letos spominjali slovenski demokratski izseljenci v Buenos Airesu. Proslave slovenskega narodnega praznika so bile v nekaterih domovih, v ostalih pa še bodo. Prav tako so o pomembnosti tega dneva govorile slovenske učiteljice in učitelji slovenski mladini po slovenskih šolskih tečajih. Slovenskim srednješolcem je o tem zgodovinskem dnevu govoril v soboto 30. oktobra tajnik NO za Slovenijo g. Miloš Stare, slovenski mladini iz Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze pa naslednjega dne, 1. novembra na zveznem sestanku slovenske mladine ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Slovenski rojaki so se na praznik vseh svetnikov, zlasti pa na Vernih duš dan, tudi letos spominjali svojih umrlih svojcev z globoko pieteto. Na praznik Vseh svetnikov so bile za umrle molitve v raznih cerkvah. V Slovenski kapeli jih je imel g. direktor Anton Orehar. Prav tako je zanje opravil sv. mašo. V cerkvi sv. Neže na Paternalu je imel mašo g. dr. Starc, ki je nato opravil skupno z g. Juretom Rodetom molitve za rajne pred Jugoslovansko grobnico na Chacariti. V Ramos Mejiji je imel molitve za rajne g. prelat Novak iz Ituzaingo, v San Justu g. Janko Mernik, v Slovenski vasi pa g. vikar Janez Petek.
Ramos Mejía. Gregorčičev večer. Kult. Odsek Slomškovega doma si je nadel nalogo spominjati se obletnic velikih mož in naše zgodovine. Tako je v soboto 24. oktobra pripravil poseben večer, posvečen »goriškemu slavčku«, narodnemu buditelju in liriku Simonu Gregorčiču. ...
San Martin. »Žena v slovenski literaturi« je bil
je bil naslov predavanja, ki ga je imel v nedeljo 22. oktobra na rednem sestanku krožka SDO, San Martin, g. Anton Kovač. Dekleta so z veseljem in ponosom ugotovile, da so v slovenski literarni zgodovini tudi žene krepko zastopane in da imamo kar lepo galerijo žena, ki so se in se še literarno udejstvujejo.
(Svobodna Slovenija, 6. novembra 1964 - Št. 45)
RESUMEN DE ESTA EDICION
V	BREŽICAH DELUJE PRVI URGENTNI CENTER
V	Brežicah so odprli urgentni center, ki so ga kot prvega v mreži desetih slovenskih urgenc začeli graditi pred tremi leti. Brežiška bolnišnica je za naložbo, ki je znašala skoraj tri milijone evrov, dobila približno 1,8 milijona evropskega denarja, razliko sta prispevali država in bolnišnica. Poleg odprtega bodo v bodoče ti centri še v Celju, Izoli, na Jesenicah, v Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Slovenj Gradcu in Trbovljah.
OB STOLETNICI ROJSTVA RADA SIMONITIJA
V	Slovenski filharmoniji so pripravili koncert v počastitev 100. obletnice rojstva slovenskega skladatelja in dirigenta Rada Simonitija. Na koncertu z naslovom Preproste besede je njegove zborovske skladbe izvedel Slovenski komorni zbor z zborovodkinjo Martino Batič. Simonitijeve samospeve pa so poustvarili tenorist Vladimir Čadež, sopranistka Martina Burger in mezzosopranistka Gordana Hleb, na klavirju jih je spremljala pianistka Aleksandra Naumovski Potisk. Simoniti (1914-1981) se je s svojim delom neizbrisno uveljavil kot dirigent in skladatelj, ki je osvajal z izjemnim melodičnim darom, poznavanjem človeškega glasu in še posebej kot eden najboljših zborovodij na Slovenskem.
NOV FRANČIŠKANSKI SUPERIOR
Provincialno vodstvo slovenskih frančiškanov je za novega provincialnega ministra izvolilo dosedanjega vikarja province patra Marjana Čudna, ki je bil do sedaj župnik na Viču v Ljubljani. Čuden bo na čelu frančiškanske skupnosti nasledil Staneta Zoreta, ki ga je papež pred mesecem dni imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita.
NAŠLI V KLETI ČLOVEŠKO RIBICO
Med sanacijo posledic poplav so v Kompoljah v poplavljeni kleti hiše našli človeško ribico. Domačini so stopili v stik s strokovnjaki za človeške ribice iz Jamskega laboratorija Tular iz Kranja, ki bodo človeško ribico prevzeli. To je letos že tretji primer najdene človeške ribice, so povedali v laboratoriju.
NAJBOGATEJŠI SLOVENCI
Zakonca Iza in Samo Login, glavna ustanovitelja razvijalca mobilnih aplikacij Outfit7, sta najbogatejša Slovenca na lestvici revije Manager. S 617,2 milijona evrov vrednim premoženjem sta z vrha lestvice izrinila Sandija Češka iz Studia Moderne, ki je prvo mesto med najbogatejšimi zasedal tri leta zapored. Seštevek vrednosti premoženja 100 najbogatejših Slovencev je s skoraj 4,5 milijarde evrov letos najvišji od leta 2007, odkar revija Manager pripravlja lestvico.
EBOLA
V epidemiji ebole na zahodu Afrike visoko ceno plačujejo zdravstveni delavci. Okuženih je na stotine zdravnikov, medicinskih sester, bolničarjev, redovnikov in redovnic ter laiških prostovoljcev, ki Cerkvi pomagajo pri premagovanju te bolezni. V Sierri Leone in Liberiji sta bolnišnici bolnišničnega reda sv. Janeza od Boga Fatebenefratelli zaradi smrti vodstva že od avgusta zaprti. Cerkev si pospešeno prizadeva za njuno vnovično odprtje. »Ebola je kot vojna. Liberija in Sierra Leone sta kot državi po vojni: nikogar ni videti na cestah, ljudje so zaprti v hišah, saj jih je strah, umirajo zaradi lakote, so zbegani,« v pogovoru za Radio Vatikan pripoveduje p. Pascal Ahodegnon, regijski svetovalec bolnišničnega reda Fatebenefratelli. F! Pascal mednarodno skupnost poziva k takojšnjemu in koordiniranemu ukrepanju in dodaja, da je epidemija izbruhnila že pred letom dni, pa se takrat ni nihče zganil. Šele potem, ko je bolezen prestopila meje teh zahodnoafriških držav, je mednarodna skupnost začela ukrepati.
VOLJA KATALONCEV
Na simboličnem glasovanju o neodvisnosti Katalonije je osamosvojitev te španske regije podprlo 80,7 odstotka od skupno več kot dveh milijonov ljudi, ki so se udeležili glasovanja. Katalonski voditelj Artur Mas je rezultat že označil za popoln uspeh. Na drugi strani pa španske oblasti trdijo, da gre za propagando neodvisnosti. Podpredsednica katalonske vlade Joana Ortega je sporočila, da se je glasovanja udeležilo približno 2,25 milijona ljudi. Več kot 80 odstotkov pa jih je podprlo predlog, da Katalonija postane neodvisna. Na volišča je sicer bilo povabljenih približno 5,4 milijona prebivalcev Katalonije, ki so starejši od 16 let. Za konec še spomnimo, da so Katalonske oblasti želele izvesti uraden referendum o tem vprašanju, a je ustavno sodišče septembra v presojo sprejelo pritožbo španske vlade in zadržalo izvedbo.
BERLINSKI ZID
V Nemčiji je bil v nedeljo vrhunec slovesnosti ob 25. obletnici padca Berlinskega zidu, ki je veljal za najmogočnejši simbol delitve med Vzhodom in Zahodom. Na osrednji slovesnosti pred Brandenburškimi vrati se je zbralo več sto tisoč ljudi, za konec praznovanj pa so v zrak spustili bele balone in tako okronali padec 155 km dolgega zidu, ki je državo in narod razdvajal kar 28 let. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem poudarila, da je njegov padec lahko upanje za krizna žarišča po svetu, nikakor pa se s tem ne sme izgubiti spomin na žrtve, ki jih je terjal.
OBAMA OB PORAZU
Ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljskem intervjuju za televizijo CBS prevzel odgovornost za poraz demokratov na vmesnih kongresnih volitvah. Republikanci so namreč minuli torek na njih prevzeli še večino v senatu ter povečali prednost pred demokrati v predstavniškem domu in pri guvernerskih položajih. Obama je v intervjuju napovedal tudi nekatere reforme, s katerimi pa se republikanci ne strinjajo. Ameriški predsednik Barack Obama je odgovornost prevzel z rezervo, saj je dejal, da je kot vodja stranke vedno odgovoren, ko stranki ne gre dobro. Ponovil je trditev, da so ljudje volili republikance, ker so nezadovoljni z Washingtonom, ki ne deluje. Obama je za CBS poudaril tudi, da bo do konca leta poskrbel za spremembo sistema priseljevanja, če kongres ne bo ukrepal. A republikanski voditelji kongresa so ga že vnaprej posvarili, naj ne deluje brez njih.
CON MINISTRO Y CON PROBLEMAS
El premier esloveno Miro Cerar eligió al financista Gojko Koprivec para ocupar el ministerio de economía, vacante desde la renuncia de Jožef Petrovič. El nuevo integrante del gobierno tiene vasta experiencia en la actividad privada, bancos y financieras. Pero su labor en la conducción económica del país no será sencilla. Debe domar la aguda crisis eslovena. Además, ya hay una fuerte negativa sindical a las privatizaciones que anunció el gobierno. Siete centrales sindicales organizaron una marcha de protesta frente al palacio de gobierno. (Pág 1)
RECREACIÓN ESCOLAR
El sábado 25 de octubre, los alumnos de los cursos de idioma esloveno de los sábados por la mañana se reunieron en el parque de los padres lazaristas en Glew. La recreación comenzó agradeciendo a Dios los dones recibidos y luego se realizó la obligada fotografía grupal. Los chicos jugaron a la pelota, al quemado o pasearon por el parque. El sol no daba tregua. Difícil fue la hora del regreso, ya que todos querían seguir jugando. Pero hubo que ordenar y subir nuevamente a los micros para volver a casa, con la esperanza de que el clima nuevamente acompañe el próximo año y disfrutar entre amigos de todos los cursos un día diversión al aire libre. (Pág. 3)
DE VISITA
El grupo vocal femenino Mučačas (muchachas) del centro esloveno de San Martín, visitó a los eslovenos de la provincia de Mendoza y brindó un concierto en el cual interpretaron canciones en idioma esloveno, castellano e inglés. La Prof. Lučka Marinček Kastelic dirige al grupo y en esta oportunidad los acompañó el guitarrista Toni Podržaj. Tras el concierto, donde el octeto esloveno mendocino les dio la bienvenida con tres canciones, hubo oportunidad para el encuentro entre el público y los invitados. Al día siguiente las doce integrantes del grupo cantaron durante la misa dominical. (Pág. 3)
FELIZ DÍA, MAMÁ
En Slomškov dom celebraron el día de la madre el pasado 19 de octubre. Durante la misa cantó la juventud del Centro de Ramos Mejía, que tras la misma, agasajó con torta a los presentes. Luego, se presentó una escena teatral que estaba en los archivos del ya fallecido France Vitrih (incansable coordinador de los cursos eslovenos durante largos años) y su hija acercó esa pieza y otras más al archivo de Slomškova šola. Así representaron la obra "Anteojos para mamá" y más de una de las abuelas recordaba cuando ella misma actuó hace algunos añitos... (Pág. 4)
LA BALANDRA CUMPLIÓ TRES AÑOS
El pasado 30 de octubre la escritora argentina Alejandra Laurencich celebró con importantes invitados y público en general, los tres años de su revista literaria La Balandra. Un gran éxito, ya que este tipo de revistas contadas veces superan el año de edición. Algunos escritores y poetas leyeron sus piezas literarias. Alejandra tiene raíces paternas de la región de Primorska, e incluye en su revista cultural obras de autores eslovenos, con traducción al castellano. El cronista destaca el último trabajo de Laurencich "El taller - nociones sobre el oficio de escribir", una guía para aquellos que desean dar los primeros pasos en la escritura. (Pág. 4)
NOCHE DE AJEDREZ
El ajedrez tuvo su época de apogeo en la colectividad y momentos en que casi no se jugaba. Afortunadamente, el 1Q de noviembre un grupo de entusiastas de Hladnikov dom (Lanús) le quitó el polvo a sus piezas y se jugaron algunas partidas. Participaron los reconocidos ajedrecistas y aquellos que recién comienzan. Boris Papež - quién tuvo la iniciativa del encuentro - jugó en simultáneo y en la mayoría de las partidas obtuvo el triunfo. Felicitaciones a todos quienes se animaron a participar y ojalá organicen pronto otro encuentro. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, Marko Kremžar, Ani Klemen, Marko Čeč, Milan Nemanič, Vokalna skupina Mučačas, Rok Fink, Alenka Prijatelj, Janko Koželnik in Franci Sušnik. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
Ozonski plašč Zemlje se obnavlja
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
no sobote
a4/2stím
zakon estropeo
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
OSEBNE NOVICE
Ken Ograjenšek
PRVI MED ŠTIRIMI PRIJATELJI
Slovenska hokejska reprezentanca je v zadnjem krogu prijateljskega turnirja evropskega izziva v Ljubljani premagala Avstrijo s 3:1. Za Slovenijo sta zadela Sabahudin
Kovačevič v četrti ter Ken Ograjenšek (foto) v 11. in 39. minuti. Slovenija je na domačem turnirju najprej premagala Japonsko s 3:1, potem pa še Belorusijo s 3:0. S tremi zmagami je osvojila prvo mesto na turnirju pred Avstrijo in Japonsko.
MARIBOR POPRAVIL VTIS
Potem ko so iz Londona odšli s šestimi zadetki v svoji mreži, so nogometaši Maribora v tekmi četrtega kroga lige prvakov (skupina G) v Ljudskem vrtu znatno izboljšali igro in se s Chelseo razšli z neodločenim izidom 1:1. Vijoličasti so proti Angležem celo vodili, ko je v 50. minuti zadel Agimlbraimi, Chelsea pa je za točko zadel v 73. minuti prek Nemanje Matica. A bi lahko v 85. minuti iz štajerske prestolnice odnesel tudi vse tri, toda Jasmin Handanovic je ubranil enajstmetrovko Edenu Hazardu.
GRADBENA DELA V ZAKLJUČNI FAZI
Poleti smučarskih skakalcev marca 2015 na letal-nici v Planici so 95-odstotno že zagotovljeni, je potrdil direktor Zavoda Planica, Jelko Gros. Kot je povedal Gros, so gradbena dela v zaključni fazi, do prihoda prave zime pa bodo v Planici opravili vsa betonska in zemeljska gradbena dela. Obrtniki bodo svoje opravili do februarja. Nadaljevala se bodo tudi dela v tekaškem centru, ki bodo dokončana predvidoma do sredine avgusta prihodnje leto. Tiskovni predstavnik Smučarske zveze Slovenije (SZS) Tomi Trbovc pa je ob robu novinarske konference potrdil, da bo SZS kandidirala tudi za svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju leta 2021.
KLUBSKO SLOVENIJA NA 27. MESTU
Slovenski klubski nogomet se je po zaslugi nogometašev Maribora v zadnjih dveh sezonah na petletni klubski lestvici UEFA, ki je podlaga za nastope v evropskih pokalih, povzpel že na 27. mesto in je s tem celo mesto pred Srbijo. Med državami nekdanje Jugoslavije so pred Slovenci tako le še Hrvati na 17. mestu. Mariborčani morajo to sezono osvojiti še kakšno točko, saj bi Slovenija na ta način lahko prehitela tudi 26. Norveško. Samo v sezoni 2014/15 si je Slovenija delila 16. mesto z Bolgarijo.
OBVESTILA
Krsta
V	cerkvi Jesús del Gran Poder v Parque Leloir je bil krščen Federico Tomazin, sin Damijana in Natalije roj. Savelli. Botra sta bila Gabrijela Tomazin Kastelic in Julij Savelli.
V	cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena Magdalena Marija Brula hči Marcela in Marte roj. Selan. Botrovala sta Pavel Brula in Mirjam Mehle Javoršek. Krstil je g. župnik Franci Cukjati.
Srečnima družinama iskreno čestitamo!
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atención al público)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
Prvič po 35 letih se je začel ozonski plašč okoli Zemlje obnavljati, kar je posledica prepovedi uporabe škodljivih plinov (CFC), ki so se uporabljali v hladilnikih in pršilih, kažejo ugotovitve znanstvenikov.
V poročilu, ki ga v okviru ZN-ja predstavijo vsaka štiri leta in pri pripravi katerega sodeluje 300 svetovnih znanstvenikov, je zapisano, da se je ozonski plašč 50 kilometrov nad morsko gladino v obdobju med letoma 2000 in 2013 obnovil za štiri odstotke.
A dobra novica je hkrati tudi slaba, saj ozonski plašč, paradoksalno, obnavljajo tudi toplogredni plini, ki segrevajo ozračje, med njimi predvsem ogljikov dioksid.
Kljub temu pa znanstvena srenja novico pozdravlja kot zgodbo o uspehu. Kot je dejal Achim Steiner, izvršni direktor okoljskega programa ZN-ja (Unep), obnavljanje ozonskega plašča kaže, da se svet lahko dogovori o nujnih ukrepih za ohranjanje okolja.
Opozorila zaradi uporabe kloro-florogljikov (CFC) so se pojavila v 70. letih prejšnjega stoletja. Znanstveniki so namreč ugotovili, da plin uničuje molekule ozona v stratosferi. Države so leta 1987 tako podpisale pogodbo o prenehanju uporabe CFC-ja. Po Steiner-jevih besedah je bilo zaradi pogodbe iz uporabe ostranjenih 98 odstotkov snovi, za katere so se dogovorili, da jih ne bodo več uporabljali.
Ozonski plašč ščiti Zemljo pred sončnim sevanjem in je danes kljub ukrepom šest odstotkov tanjši, kot je bil leta 1980. Nad južnim tečajem še vedno vsako leto nastaja ozonska luknja, a Steiner je optimističen, saj pravi, da se lahko ozonski plašč popolnoma obnovi do sredine zdajšnjega stoletja.
Sončno sevanje predstavlja nevarnost tako za ljudi kot za okolje. Pri ljudeh povzroča povečanje možnosti za nastanek kožnega raka, posledice pa so škodljive tudi za pridelke.
NEDELJA, 16. novembra:
59. SLOVENSKI DAN in 62. Obletnica Hladnikovega doma.
ČETRTEK, 20. novembra:
Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Srečanje v kuhinji s Cecilijo Makek, delala bo potice z drugačnimi nadevi. Vas pričakujemo!
SOBOTA, 22. novembra:
V. Evropski večer ob 20. obletnice folklorne skupine Maribor v Carapachayskem domu ob 16,30 uri.
NEDELJA, 23. novembra:
Kristus Kralj.
SOBOTA, 29. novembra:
Na Pristavi Rock pod ombujem.
PONEDELJEK, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo.
SLOVENSKI DAN - STOJNICA
Starši: Čudovite pravljice za otroke; najlepše povesti za naše mladce in mladenke. Približajte jim svet fantazije v slovenskem jeziku. Kje? Kdaj?
Na stojnici Zedinjene Slovenije na Slovenskem dnevu!
In tudi spominčki, zastavice, nalepke, značke, in še marsikaj. V nedeljo 16. novembra v Slovenski vasi
»Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo bo v nebesih veliko.«
(Mt. 5)
Prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 24. oktobra 2014, v 92. letu starosti, odšla k Bogu naša mama, stara mama, prababica, tašča in teta
Stanka Puntar roj. Drenik
Posebna zahvala prelatu dr. Juretu Rodetu za podeljene zakramente in pogrebno sv. mašo ter tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo prišli kropit in molili za pokoj njene duše in nas spremljali.
Priporočamo jo v molitev.
Žalujoči:
hčeri Majdi in Anči;
sinova Tonči in Janez;
snaha Ani;
vnuki: Andrejka in Adrian, Aleks, Niko in Mikaela;
pravnuka Tomi in Zofi;
nečak Andrej z družino
ter ostalo sorodstvo
Buenos Aires - Slovenija