Naročnina
Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemslvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala celole.no v Jugoslaviji SO .Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ceneoglasov I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 ln2D.več|l oglasi nad 43 mm vt&lne po Oln 2-30, veliki po Л In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri veCiem □ naročilu popuaf Izide ob 4 zjutraj razen pondel)Ka ln dneva po praznlKu
Uredništvo lc v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Uolcoplal se ne vračalo, netranhlrana pisma se ne ipre/emafo j- Uredništva tele/on št. 2050. upravnlštva št. 232S
Političen list sa slovenski narod
Uprava le vKopItarlevi ul.šl.d - Cehovnl račun : Clublfana štev. 10.650 In W.349 za Inserale. Saralevošl. 7563, Zoorel» št. 39.011, Ргаца In Dunal št. 24.797
Janko Jovan:
Delu za narod ~ čast!
Nepobitna resnica je, da smo spremljali poslovanje narodne skupščine vrsto let s precejšnjo nezadovoljnostjo, ker smo bili vajeni v belgrajskem parlamentarizmu opa-ovati le neprestane strank arsko-politične boje, ki jih je v gotovih časih prekinila vladna kriza. Slovensko delegacijo smo videli dolgo časa v opo-zicionalnem taboru, ki je pač odkrivala javno pogrcšna pota naših vlad in naše narodne skupščine, a dolgo ji ni bila dana prilika pokazati narodu slovenskemu sadove pozitivnega dela. Kljub čakajoči in odlašajoči politiki SLS slovenski narod isti ni odtegnil zaupanja, temveč je v dveh volitvah narodne skupščine odločno pokazal kakih zastopnikov si želi. Ko je SLS smatrala, da so razmere za njeno pozitivno delo v vladi in parlamentu podane, ni odlašala več, temveč stopila v vlado, da se cddolži narodu za njegovo zaupanje. Komaj pa je par mesecev v vladi, že je s svojim smotrenim delom dokazala, da je bilo zaupanje naroda v njo opravičeno.
Po vstopu SLS v vlado so očital: njeni politični nasprotn ki, da se je zadovoljila z menj važnimi ministrstvi, a drugim je bilo jasno že tedaj, da «o uprav socialno skrbstvo, poljedelstvo in ministrstvo za javne grtdbe resori, katerih delokrogi se dajo prenesti na oblastne samouprave. S stališča narodne samouprave je b.la že sama izbera ministrstev posrečena. S prevzemom gotovih ministrstev, pa naravno vplivno delovanje na druge resore ni bilo omejeno, kakor so ministri SLS doslej dovolj jasno dokazali.
Ob vstopu SLS v vlado, je bil državni proračun za leto 1927-28 izgotovljen in čas za sprejetje istega zelo kratko odmerjen. Misliti na ses avo novega proračuna bi značilo preiti v ex lex stanje, kar pa je vlada pod vsakim pogojem morala preprečiti. Edina možnost doseči kaj uspešnega preko tega, kar je bilo že v proračunu odločenega, so bili amandmani. Kako veliko pa je dosegla naša delegacija z njimi, je odkrilo javnosti naše časopisje. Poleg amandmanov k proračunu se nam skoro dnevno javljajo novi uspehi iz raznih resorov vlade. Obrazložiti vse uspehe, ki jih je dosegla v vladi doslej SLS, bi bilo preobširno, vsled česar naj omenim samo tiste, ki jih je objavil včerajšnji »Slovenec«.
Fina.neiranjo samouprav.
V zmislu vidovdaaske ustave so se izvršile letos po vsej državi volitve v oblastne skupščine. Te skupščine pa bi imele biti, kakor je vse izgledalo, mrtvorojeno dete, ker niso imele življenjske moči, to je financijskih sredstev. Edina možnost vzpostave oblastnih saL/iouprav k poslovanju je bila naložitev novih davčnih doklad. Kaj bi pomenila za Slovenijo uvedba novih davčnih bremen, ako bi oblastna samouprava ne dobila drugih financijskih sredstev, nam v kričeči luči odkriva poročilo Trgovske zbornice za leto 1926. Na direktnih davkih je plačala Slovenija v letu 1925 Din 338,756.494.17 in v letu 1926 Din 277,008.759.97 in se je v letu 1926 nič manj kot v 19.482 slučajih izvršil v svrho izterjanja davkov rubež ter so bile 131 davkoplačevalcem prodane nepremičnine. Ali naj se na po davkih tako preobloženo Slovenijo nakladajo nova bremena, ali pa naj samouprave same po sebi zaspe; od tega dvojnega eno bi bilo trela voliti, ako bi te prekerne situacije ne rešila SLS. V zmislu amandmanov, ki jih je priborila delegacija SLS, se pooblašča vlada prenesti gotov delokrog iz posameznih resorov na oblastne samouprave in jim za poslovanje dati na razpolago potrebna financij-ska sredstva. Na kak način pa se ima to izvršili, to je stvar vlade. Vemo, kako je bilo doslej pri nas s takimi pooblastili; včasih so se Izvršile obljube, včasih ne, včasih pa, če so se izvršile, so se izvršile tako, da z izvršitvijo nikdo ni bil zadovoljen. Način izvršitve zavisi od delavnosti in vztrajnosti resornih ministrov. SLS ni čakala. Včerajšnji Slovenec« poroča, da sta minister za poljedelstvo dr. Kulovec in minister za socialno politiko dr. Gosar dne 8. aprila imela dolgo konferen-oo s finančnim ministrom B. Markovičem ter dosegla z njim načelen sporazum o financiranju samouprav. Ta uspeh je neprecenljive vrednosti za Slovenijo in ga mora vsak odkritosrčni Slovenec, z veseljem pozdraviti. Niso še znane posameznosti sporazuma, a sodeč po dosedanjih uspehih naših ministrov, smemo z gotovostjo pričakovati, da je sporazum preudarjen in bo brea dvoma v veliko korist naše ožje domovine.
Ostvaritev zveze Slovenije z morjem.
Bodočnost naše države je tako v strate-gičnem kaker tudi narodnogospodarskem pomenu železniško omrežje. Lela in leta se delajo načrti za izpeljavo jadranske železnice in razširitve našega železniškega omrežja sploh. Vsa dela pa so naletevala vedno na nepremagljive težave. Naši trgovini tako izvozni kakor uvozni je bilo skoro edino naravno izhodišče na morje Trst, tedaj mesto v državi, ki je vse prej kot naša iskrena prijateljica. Sobotni »Slovenec;: poroča razveseljivo novico, da se je izvršila v Newyorku emisija drugega dela Blairovega posojila, ki prinaša naši državi 30 milijonov dolarjev in se bo porabilo za zgradbo žele nie. Olenem s to vestjo pa se nam javlja, da je ministrski svet sklenil pričeti še letos z gradbo treh novih železniških zvez v Sloveniji, med temi z gradbo železnice, ki bo vezala Slovenijo z morjem. To je uspeh naših ministrov, uspeh, ki nas približuje uresničenju naših dolgoletnih želja. Tudi ta uspeh moramo s hvaležnostjo registrirati kot uspeh naše delegacije v vladi.
Ljubljanska borza je dobila pravico trgovati z devizami.
O pomenu trgovanja naše borze z devizami sem že pred par leti obširneje pisal. Milijarde dinarjev potrebujeta vsako leto slovenska trgovina in industrija za izvoz in uvoz. Bili smo prisiljeni vse svoje potrebščine na devizah kriti na zagrebški borzi. Vsa prizadevanja gospodarskih in političnih organizacij, da se dovoli ta panega trgovanja tudi ljubljanski borzi, so bila doslej brezuspešna. Kar pa se doslej ni dalo doseči, to je doseženo sedaj, kajti trgovinsko ministrstvo je v soglasju s finančnim ministrom izdalo ljubljanski borzi pravico za trgovino z devizami. Tako je SLS, ki se je cele štiri leta borila za to pravico, ki osvoboja slovensko trgovino — tako blagovno kot denarno — ter jo opro-šča odvisnosti od Zagreba, ki je doslej zaslužil od slovenske trgovine na prodaji deviz težke milij ne. Slovenska trgovina in slovenski denarni zavodi morajo z veseljem pozdraviti ta veliki uspeh SLS.
Železen most v Medvodah.
Minister za javna dela inž. Dušan Sernec je dovolil 8. aprila iz reparacij želemo konstrukcijo za most v Medvodah. Ogromne vrednosti prihajajo vsako leto v državo iz vojnih reparacij. Vse te dobave pa so, razven za železnice in pošte, prihajale doslej skoro izključno v prid predvojne Srbije. Slovenija je bila od teh dobav izključena. S svojim ukrepom se je oddolžil minister za javna dela Sloveniji, ki je bila po povodnji hudo prizadeta. Tudi ta uspeh SLS bo slovenski narod s hvaležnostjo sprejel.
Omenil sem v naglici uspehe SLS, ki so nam bili iavl^eni v enem dnevu in ki nam dokazujejo, da smemo biti z delovanjem naše delegacije zadovoljni. To so uspehi, ki nimajo nikake zveze s strankarsko-političnim bojem, a so uspehi, ki bodo še poznim rodovom pričali o delu Slovencev za svojo domovino.
»Izjemno« stanje Slovenije.
v Zagreb, 9. aprila. (Izv.) Današnje poročilo »Slovenca« o uspehih SLS v Belgradu, je povzročilo povsod živahne komentarje. Splošno se poudarja, da je dr. Korošcu tekom dveh mesecev, odkar je stopil v vlado, uspelo doseči za Slovenijo ugodnosti, katerih Radič za Hrvatsko |Li mogel pridobiti, ko je bil na vladi poldrugo leto. — Današnji »Večer« prinaša v posebnem brzojavu iz Belgrada vest o uspehih slovenske parlamentarne delegacije. Pravi, da dobiva Slovenija polagoma posebno pozicijo v državi.
Boležimo to vest z najostrojšini protestom. Časopisje, ki se drzne dcnuncirati Slovenijo, da dobiva »izjemno« stalšče, ji dela najhujšo krivico. Čo naš narod dobiva malenkostno odškodnino za vso gorje, ki ga je prenašal sodem let, Če ee nam popravljajo nekatero krivice, ki so nam jih prizadevali sodom let in pod katerimi smo skoraj izkrvaveli, ali je to izjemno stališče? Kje pa je to časopisje, ki danes vihti kopja proti nam, bilo tedaj, ko smo plačevali največji davek v celi državi, ko je bilo pri nas največ konkurzov, največ rubežni, samo radi davka in gospodarske politike, ki je Slovenijo tiščala k tlom? Tedaj ui bilo nobenega »Večera«, ki bi bil napisal le en sani stavek v obrambo našega golega življenja, ki ,паш jo samo še oslalo.	i
■w
Nezaslišani napadi dr. Žerjava na Slovenijo
DR. ŽERJAVOV ČLANEK V »REČI«. — DR. ŽERJAV »EDINA OPORA DRŽAVNEGA
REDA«. PROTI SAMOUPRAVAM.
NAŠE PROTESTNE UGOTOVITVE.
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) V današnji »Reči« priobčujc dr. Gregor Zeijav uvodnik pod naslovom: »Izjemno stanje v Sloveniji«. Članek je zelo zanimiv, ker se dr. Žerjav v njera pritožuje proti sedanjema režimu, da ima na vseh črtah v Sloveniji moč Slovenska ljudska stranka oz. kakor jo imenuje dr. Žerjav, klerikalna stranka —. Najbolj zanimivo je to, da dr. Žerjav protestira proti premestitvi nekaterih uradnikov, ki so bili znani njegovi straa-karji.
Med drugim piše tudi o fin. delegatu in pravi: Fin. minister je odpoklical fin. delegata v Ljubljani, ki je osem let potrpežljivo prenašal ves odium državnega fiskusa in krutih odredb svojega ministra. Odpoklical ga je ne iz stvarnih potreb, nego da bi šli klerikalci pred ljudstvo in se pohvalili, da so odstranili visokega uradnika.
To zagovarjanje finančnega delegata dr. Savnika, katerega metode v Sloveniji so dobro znane, s strani Žerjava je več kot značilno.
Nadalje se dr. Žerjav pritožuje proti imenovanju novih prosvetnih referentov, nato pa preide aa samouprave, ter pravi:
»Vse samouprave so se izročile v roke klerikalni stranki. Notranji minister jc z eno potezo svojega peresa prenesel celo vrsto svojih kompetenc, ki se tičejo samoupravnih cestnih odborov, na oblastni odbor, dasiravno bi se iste prav lahko izročile direktno škofu ali klerikalnemu izvršilnemu odboru. Cestni odbori so važna samoupravna telesa. Bili so zakonito izvoljeni in konstituirani. Ker pa v njih klerikalci nimajo večine, se morajo razpustiti Ta nastop notranjega ministra je nezakonit, toda zdi se, da vlada v Sloveniji izjemno stanje. Z nezakonito uredbo je notranji minister izročil nadzorstvo nad občinami oblastnemu odboru. Občinam, ki so v rokah SDS, se preti z razpustitvijo«. Navaja slučaj v Celju. Nato prehaja na spremembo volivnega reda, radi katere ne bo mogoče v Ljubljani dobiti sposobne občinske uprave. Govori o trgovski zbornici in pravi, da bodo v njej odslej imeli glavno besedo klerikalni kmetje in branjevci. Od 1. februarja, pravi dr. Žerjav, držijo klerikalni sovjeti oblast v rokah. Iz tega zaključuje dr. Žerjav, da se nacionalni elementi v Sloveniji ravnotako preganjajo, kakor so se preganjali pod Avstrijo. Končno izraža svoje prepričanje, ki diši po znanih njegovih metodah, da so v Sloveniji samo tri elementi za državo in da so to najboljši elementi, ki se sedaj preganjajo na korist pokvarjenih, in da vlada izgublja popolnoma z vidika, da Sloveniji ubija redki kapital, ki je prva in edina opora državnega reda.
Га dr. Žerjavova jadikovanja se v glavnem niso opazila, ker »Reč« malokdo čita, razen poklicnih politikov. V kolikor so jo čitali, so na to Žerjavovo jeremiado odgovorili, da so Žerjavove metode znane in da se ne sme pritoževati, če se sedaj kakšne krivice popravijo, posebno krivice, ki so jih eksponenti samostojnih demokratov izvajali v
Sloveniji osem let. Posebno |e značilno zavzet manje za finančnega delegata.
Dr. Gregor Žerjav se poslužuje svojih sta« rih metod, ki smo jih v našem listu že opeto-vano primerno kvalificirali. Postavil se je v vrsto tistih hujskačev z juga, ki razširjajo tatarske vesti o izjemnem stanju v Sloveniji in hočejo za vsako ceno preprečiti, da bi se nadaljevalo sanacijsko delo, ki bi rešilo Slovenijo gospodarskega poloma, v katerem je že stala skoro z obema nogama.
Dr. Gregor Žerjav je zgrabil še drugi strup proti S'oveniji, ki po njegovi sodbi si-gurneje učinkuje. On piše o sebi in svojih kot kapitalu, ki jc prva in edina opora državnega reda v Sloveniji. Nc smemo zapisati, kam merijo te besede. Pač pa ugotavljamo:
1.	Viada Uzunović-Korošec še v Sloveniji ni izvršila nobenega protizakonitega dejanja, PPŽ režim pa jih je povzročil nebroj.
2.	Sedanja vlada razen par najvišjih, ni prestavila nobenega državnega uradnika v Sloveniji. Tistih par najvišjih uradnikov, ki so prišli na svoja mesta kot politiki SDS in SKS, so bili prestavljeni tako, da se jim položaj ni poslabšal.
3.	Pri okrajnih glavarstvih in drugih javnih uradih se ni izvršila sploh nobena prestava ali izprememba.
4.	Sedanja vlada ni razpustila nobenega občinskega zastopstva razen v Celju, ker je bil občinski svet za delo nezmožen. Ta razpust so pa poleg SLS odločno zahtevali tudi radikali.
5.	V ceetnih odborih je povzročil nezako^ nito stanje režim SDS in je bilo brezpogojno potrebno, da se ta krivica popravi.
Najgrša je insinuacija, da je v Sloveniji samo toliko narodnih in državotvornih, kolikor je pristašev SDS, in da je radi državnih interesov potreba to kliko v Sloveniji ščititi
Ugotavljamo:
Jutrovski režim jo bil režim stoterih per-sekucij dobrega, vestnega in domoljubnega državnega uradništva.
Jutrovski režim jo bil rožim preganjanj, režim nezakonitosti.
Poti jutrovskim režimom jo izginila javna varnost in svoboda prepričanja v Sloveniji.
Pod tem režimom jo v slovenskem narodu padala vera v državo, ta rožim je uničeval ljubezen do domovine in njenih najvišjih predstavnikov.
Dokler so jutrovci vladali naš narod, je rasfla mlačnost napram domoljubnim in narodnim ustanovam, ljubezen do skupne domovine je z vsakim dnem izginevala in so iz-preminjnla v ledeno apatijo.
Danes se narodu vrača vera v državni red, upanja v lepšo bodočnost in z njima raste ljiibozon do državne skupnosti, do najvišjih predstaviteljev države, predvsem do visoke kraljevo hiše pri vseh Slovencih — le nekatere prav redke, najbolj fanatično jutrovec jc treba izvzeti.
Seja ministrskega sveta.
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila kratka seja vlade, na kateri so se obravnavala razna važna tekoča vprašanja. Predvsem sta bili na dnevnem redu poročili finan nega ministra Bogdana M a r k o v i č a in ministra za javna dela ing. D. S e r n e c a. — Finančni minister je obširno poročal o sklenjenem posojilu, o katerem smo poročali včeraj. Kakor rečeno, se bo posojilo uporabilo za graditev železniških prog in za tekoče državne potrebe. Obenem s tem poročilom je finančni minister razvil obširen načrt 7.a ozdravitev naših financ. Navedel je zanimive podatke o tem, kako bo na podlagi tega posojila črtal iz proračuna vse v njem se nahajajoče investicije, ki se bodo izvršile s posojilom. Vsled tega se bo proračun znatno zmanjšal. V zvezi s tem zmanjšanjem izdatkov pa bo minister obenem zmanjšal tudi državne dohodke, to je, znižal bo davke. Finančni minister je v teh stvareh navedel že podrobno pod a iike. — Minister za javna dela ing. Dušan Sernec je poročal o delu v svojem resoru. Predi žil je več načrtov, ki se tičejo njegovega resoru.
Minister dr. Kulovec v avtlijenci
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Minister za kmetijstvo dr. Fran Kulovec je bil popoldne sprejet od kralja v avdienci.
ODLIKOVANJA.
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Na predlog kmetijskega ministra dr. K ulov ca so odliko-van< z redom sv. Save,3. razreda ing. Ivan P resi, viSji agrarni svetnik v pokoju, z redom sv. Save 5. razjeda Karel P es te v. šek, nadučitelj v pokoju, in Luka Pogača , župan v Pamečah pri SlovenjgTadcu.
SPLITSKA OBLASTNA SKUPŠČINA.
v Split, 9. aprila. (D.v.) Trije zastopniki radičevskega kluba v oblastnem odboru so prijavili svoj izstop in so se pridružili radi-čevskim disidentom. Izjavili so, da bodo izstopili iz kluba še nadnljnj trije člani, ki ae bodo tudi pridružili disidentom. Oblastna skupščina, ki zboruje te dni, je sklenila na predlog radičevskih disidentov, da se združita splitska in dubrovn ška obiast. Za predlog je I bilo oddanih 42 glasov, proti jo bilo 11 gla-! sov, 9 poslancev pa se je glasovanja vzdrža-), JLo. Predi eo alasovali radikali.
Po zaslugi dr. Gosarja.
Grdo demagogijo je v četrtek zopet zagrešilo »Jutro«. V članku »Klerikalna socialna politika« pravi, da bo po krivdi dr. Gosarja Zavod za zavarovanje delavcev dobil odslej za 1,500.000 Din manjšo subvencijo, s čimer bodo oškodovani bolni in invalidni delavci. »Jutro« je namreč mnenja, dn dr. Gosar s svojo nameravano reformo pri zavarovanju delavcev ne bo popravil škode, ki nastaja vsled manjše državne subvencije.
Mi pa pravimo, da je reforma bolniškega zavarovanja pri nas ravno z ozirom na interese bolnih in invalidnih delavcev neobhodno potrebna. Naj bi gospodje, ki so v tem oziru kaj prizadeti, bili malo bolj previdni. Naj ne hujskajo ua tak demagoški način proti reformam; to vzbuja vtis, da se teh reform gospodje boje. Po novi reformi bodo slovenski delavci in zavarovanci imeli malo več kontrole nad uporabo svojega denarja. In to bo odtehtalo že nekaj. Sicer morda vsled take kontrole prihranki zavoda res ne bodo tako veliki, da bi si mogel kdo za nje kupiti kako graščino ali jo vzeti v najem, gotovo pa bodo prihranki večji ter so bodo mogli vporabiti za izboljšavo zdravljenj bolnih in invalidnih delavcev.
Prav s ponosom lahko rečemo, da prav po zaslugi dr. Gosarja pride red in kontrola v delavsko zavarovanje! Po zaslugi dr. Gosarja bo konec dosedanjemu gospodarstvu brez kontrole, ki je bilo le v škodo delavcem! To Je ena stran. Druga pa je ta:
V zvezi z zavarovanjem delavcev napada »Jutro« dr. Gosarja, češ, da je on zakrivil, da se ukinejo posredovalnice za delo, krajevne zaščite otrok in izseljeniški komisarji itd. Kaj je resnica? SLS je dobila pri vstopu v vlado že gotov proračuu, ki ga ni bilo več mogoče spremeniti. Po tem proračunu so imeli odpasti gorenji zavodi in ustanove. Toda ravno po zaslugi dr. Gosarja bodo ostale posredovalnice za delo!
Po dr. Gosarjevi zaslugi se bodo revni ©tročiči še naprej podpirali!
Po dr. Gosarjevi zaslugi bo ostalo skrbstvo za izseljence. Dr. Gosar je znal najti sredstva za vse to; le da se bo vsa ta služba odslej vršila boljše in bolj nemoteno.
»Jutro« bi bilo boljo storilo, da se teh -poglavij ni lotilo!
Delo In nsdelo.
Zopet je izvojevala SLS Sloveniji nekaj novih pridobitev, ki morajo vsakega Slovenca le razveseliti. Gradnja treh železniških prog: Rogatec—Krapina. Št. Janž—Sevnica, Kočevje —Sušale — direktna zveza Slovenije z morjem... dalje: izpopolnitev ljubljanske borze s podelitvijo pravice za trgovino z devizami... nov železen most v Medvodah, in to na račun reparacij... Torej same stvari, ki so daleko-sežnega gospodarskega pomena za Slovenijo, ne glede na to, da bo na primer gradnja železnice momentano imela tudi zelo blagodejen socialen učinek: zmanjšanje brezposelnosti.
O vseh teh velikih iu razveseljivih stvareh, ki so zasluga SLS, pa žerjavovski tisk molči ko grob. Ne »Jutro« ne »Narod« ne črhneta o tem besedice; pač pa »Jutro« v dolgih kolonah pod naslovom »Dva meseca klerikalne samohvale« izkuša devati v nič delo SLS in zasmehovati nas, češ, da smo v »Slovencu« delali toliko reklame z vlado SLS, a rezultati da so ravno nasprotni. Pa pridno citira nekaj naših člankov v dokaz temu.
A glej jutrovske smole. Ravno iz teh naših člankov, ki jih »Jutro« navaja pa bo vsak količkaj objektiven in razsoden človek, ki zasleduje dosedanje delo SLS na vladi in vidi taktične rezultate, izprevidel samo to, da je SLS v tem času prav za prav še veliko več naredila kot je pa »Slovenec« napovedoval. In če bo tako šlo naprej in bo SLS še dalje časa na vladi, da bodo »Slovenčevi« članki daleč zaostajali za pozitivnimi efekti, doseženimi od SLS za dobrobit Slovenije.
Pa je takrat, ko je vstopila SLS v vlado, »Jutro« kričalo: SLS je šla v vlado za vsako ceno, SLS je popolnoma kapitulirala, SLS ni stavila nobenih pogojev v korist Slovenije (dasi »Jutro« o gospodarskem programu Slovenije nič ne ve) — no, zdaj se pa vsak dan bolj vidi, zakaj je šla SLS v vlado, zdaj postaja čedalje bolj očitno, da je storila to le zaradi realiziranja svojega na široko zasnovanega gospodarskega, socialnega in kulturnega programa. In kdor le malo pomisli na to, s kako težkimi prilikami se mora SI.S boriti, ta bo moral priznati, da je v tem tako kratkem času nepričakovano veliko dosegla.
SLS dela, nasprotniki pa zabavljajo na klerikalce. Tako je bilo v Sloveniji preje, lako je tudi danes. Naj bi »Jutro« rajši malo pomislilo, kam je prišla slavna napredna fronta na ta način nekdaj, in se vprašalo, kaj bo koristilo danes dični SDS vse to njegovo neumno in smešno hujskanje proti SLS.
KOLINSKAi
n aša, prava, d omača
CI KOPIJA
je vri o dobra !
Д Veliki uspehi SLS. Pod tem naslovom piše »Nar. Dnevnik« spričo novih pridobitev za Slovenijo pod vlado SLS: »Naj kdo sodi o SLS kakorkoli, toda priznati je treba, da zna njena delegacija delati in da je dosegla tako velike uspehe, kakor dosedaj niti ena druga stranica. Nas ti uspelii SLS vesele, ker so to slovenski uspehi, in tudi nismo tako malenkostni, da bi se obotavljali priznati izredno uspešnost parlamentarne delegacije SLS in njenega šefa dr. Korošca.« Na koncu častita »N. D.« k vsem tem pridobitvam Sloveniji in delegaciji SLS. — Častitamo tudi mi »Narodnemu Dnevniku« na tej moški besedi, ki se nasproti otročjemu zabavljanju žerjavovske-ga tiska tem bolj odlikuje.
Д Politika intrig. »Nar. Dnevnik« osvetljuje politiko, ki jo je uganjala znana klika iz Ljubljane tam v Belgradu na škodo Slovenije, in piše: » Posebno gotovi gospodje so bili mojstri v tej politiki in vsa njih politična modrost je obstojala v tem, da so intrigirali proti drugim Slovencem in jih črnili kot dr-
žavi nevarne in nezanesljive elemente. Neizmerno gorja je povzročila Sloveniji ta politika, zato pa je tudi narod to politiko iz dna dušo obsodil in vsled tega je v prvi vrsti izvojevala SLS svoje velike volivne zmage. Danes je politika spletle in intrig med Slovenci pokopana. Gospodje, ki so vodili to politiko, so izgubili v Beogradu vsak vpliv, in naj danes skušajo preplašiti merodajne kroge e še tako tatarskimi vestmi, je ves njihov trud popolnoma brezuspešen. Merodajni krogi so te gospode spoznali in se obrnili od njih za vedno.« — To je res, da to intrigiranje danes v Belgradu ne doseže več nobenega efekta, toda zato vseeno noče prenehati, kakor vidimo to najbolj iz pisave »Jutra«. Kaj je ta list v teh par mesecih, odkar je SLS na vladi, že vse nagrmadil proti »klerikalcem« klevet in denunciacij. Še celo s tatarsko vestjo o rimski oziroma vatikanski ofenzivi na Srbijo je poizkušalo »Jutro« spletkariti in preplašiti radikale, da bi razdrli koalicijo s SLS. Ne, ne, politika intrig proti Sloveniji še ni prenehala, ta bo vseeno, dosegla kaj ali ne dosegla, hrabro vztrajala dalje... »Durchhaltenk to je deviza malega Morica.
Balkansko vprašanje.
STALIŠČE ANGLIJE V NAŠEM KONFLIKTU Z ITALIJO.
Belgrajska »Pravda«, ki ima zveze z zunanjim ministrstvom, piše v svojem včerajšnjem poročilu o poteku priprav za pogajanja z Italijo:
Prijetno nam je zabeležiti, da je Anglija med razpletom našega spora z Italijo zavzemala nasproti naši državi jako spravljivo in popolnoma korektno stališče. V Londonu so bili takoj ugotovili neosnovanost obtožbe proti naši državi in takoj ugotovili, kje je sporno vprašanje. Niti dvoma, da pripada zasluga za točna obvestila angleškemu poslaniku v Belgradu. — Upamo, da bo Anglija razumela potrebo revizije tiranskega pakta, tem bolj, ker je očito, da čl. 1. tega pakta nikakor ni
v skladu s čl. 10. in 12. paleta Društva narodov.
UGODNA SODBA BOLGARSKEGA VLADNEGA LISTA.
Glasilo bolgarske vlade »Demokratičeslei Zgovor« objavlja članek o poteku albanskega spora. List ugotavlja, da se je Jugoslaviji posrečilo pobiti italijansko obtožbo in zavzeti pred Evropo zelo solidno stališče. List izraža nado, da bo imel nauk italijansko-jugoslovan-skega spora zelo koristen vpliv na bodoče odno.šaje na Balkanu.
T^ADER POD ANGLEŠKIM POVELJSTVOM
»Times« poroča, da je angleški brigadni general Sir Peercy, glavni nadzornik albanske žandartnerije, imenovan za glavnega poveljnika albanskih brambnih sil v Skadru.
Problem Daljnega vzhoda.
Rusija čaka.
Moskva, 9. aprila. Sovjetska vlada zaradi pekinških dogodkov doslej še ni ukrenila drugega, nego da se je obrnila na kitajsko poslaništvo v Moskvi in na pekinško vlado za pojasnila. Pekinška vlada še ni odgovorila. Sovjetska vlada čaka na točna podrobna poročila. Splošno se smatra, da bo moral Čangcolin izginiti z javnega pozorišča. Vse tukajšnje organizacije so priredile protestna zborovanja. Ozračje je skrajno napeto.
London, 9. aprila. Ruski konzul in drugi sovjetski uradniki v Šanghaju izjavljajo, cla ni izključena vojna napoved Rusije Pekingu.
Japonski ugovor.
London, 9. aprila. Nota kantonski vladi zaradi zadoščenja za izgrede proti inozemcem se je zakasnila, ker Japonska ugovarja au-gleško-ameriški zahtevi, da bi moral vrhovni poveljnik kantonske armade slovesno pozdraviti angleško, ameriško in japonsko zastavo. Japonska vlada opozarja, da bi to moglo do-
vesti do padca Čangkajšeka, kar bi ustanovitev stalne narodne vlade skrajno otežilo.
* * *
Iz kitajskih poročil se more razbrati, da dogodki dozorevajo v to ali ono smer. Za kulisami so z vsemi sredstvi na delu nasprotujoče si sile, da dosežejo odločilen preokret. Položaj se je spričo pekinških dogodkov do skrajnosti zapletel in ni mogoče predvideti, kako se bo razvil. Poročila si popolnoma nasprotujejo. Tako trdijo eui viri, da dela Čang-kajšek pod enim klobukom s Čangsolinom, da je izdal ostre ukrepe proti delavstvu, da je razcep v Kuomintaugu izvršen in da se bo Čungkajšek v kratkem izklical za diktatorja. »LTnited Press« pa poroča, da je Čangkajšele 8. t. m. odšel v Nanking, kjer bo namestil svoj glavni stan. Od tu bo vodil kantonsko ofenzivo ob železnici Pukau-Tientsin. Prednje straže kantonske armade so pri. Fengyangu (približno 160 km severnozapadno od Nan-kinga že v stiku s severnimi četami ter je pričakovati v bližnjih dneh odločilne bitke.
H. N. Brailsford, eden izmed voditeljev angleške Labour Party, ki sc tačas mudi v Rusiji, jc nedavno poslal strankinemu glasilu »New Leader« iz Moskve pismo, v katerem podaja sodbo vodilnih sovjetskih osebnosti o kitajskem problemu.
Litwinov je izjavil, cla Kitajci danes zaupajo Sovjetski Uniji, toda Unija jc lo zaupanje drago odkupila: »Prostovoljno smo sc odpovedali vsem našim privilegijem na Kitajskem, našim eksteritorijalnim pravicam, izredno dragoccnim koncesijam za izkoriščanje rudnikov in zgradbo železnic, ki jih je imela Rusko-azijska banka, — in ozemlju, ki je bilo last Vzhodne železnice in jc obsegalo cclo mesto Harbin.«
Karahan je izjavil, da sovjetom Čang Kaj-šekovo napoleonovstvo ne ugaja preveč; večje zaupanje imajo v »krščanskega« generala Feng Juh-hsiangc, ker je previdnejši in zmernejši. Sicer pa ni pričakovati na skorajšnji Konec državljanske vojne, ki utegne trajati še desetletja, preden se razmere končno razčistijo in ustalijo.
Najbolj zanima Ruse kitajski socialni problem, v katerem utegne postati zemljiško vprašanje odločilno kakor v Rusiji. Karel Radek je zbral statistične podatke, po katerih je 55% kmetov tako revnih, da kljub kitajski skromnosti le s težavo žive. Zemlja kljub skrbni obdelavi nc nese dovolj ter si pomagajo z domačo industrijo, s tkanjem in podobnim. Toda tuji uvoz je vse te roïne izdelke izrinil s trga. »Vojni gospodje« so kmete neusmiljeno obdavčili, ostalo so jim odnesle pleneče armade. Prodaja zemljišč hitro narašča. Starih fevdalnih veleposestnikov ni veliko; toda poleg njih jc začelo nastajati novo veleposeslnišivo: trgovci, višji uradniki in drugi nalagajo svoj denar v zemljiški posesti. Najprej posodijo kmetom denar na še nedo-
zorele pridelke; stvar se potem večinoma konča na ta način, da zemlja zapade upniku, ki jo da nato kmetu v najem. Najemnina se odrajtuje v naturalijah, odstotni postavek znaša po 50 do 80% pridelkov.
Te nezdrave razmere so pospešile rcvolu-cijonnrno mišljenje tudi mecl potrpežljivimi kitajskimi kmeti. Sedaj sc organizirajo v krajevnih društvih in pristopajo Kuomintangu. Kmetje vodijo s svojimi četami gverilo_ proti severnim armadam, ki veljajo povsodi kot plačanci veleposestnikov in tujcev. Seveda pa bo prišel čas, ko bodo kitajski kmetje predložili Kuomintangu račun za svojo pomoč. Kaj tedaj? Narodna stranka je sestavljena iz najrazličnejših elementov. Na levi so komunistični delavci in »intelektualci«, na desni konservativci, pripadajoči trgovskemu stanu in drugi gospodi, ki pobira od kmetov po 70 do 80%. Ali bo mogla narodna stranka rešiti ta problem, ne da bi šla na dvoje?
ROMUNIJA SKLENILA KONKORDAT Z VATIKANOM.
v Bukarešta, 9. aprila. (Izv.) Romunska »Politika« poroča, da je radi konkordata dosežen z Vatikanom sporazum, ki bo te dni podpisan v Bukarešti. Podpisala ga bosta predsednik Avarescu in romunski papeški nuncij.
ALBANSKA KOMISIJA, v Pariz, 9. aprila. (Izv.) Glede albanske komisije je sprejet sklep in bodo sestavljali komisijo angleški iu francoski vojni ataše in en član nemškega poslaništva. Po potrebi bodo k posvetovanjem povabljeni tudi poslaniki.
VLADNA KRIZA NA GRŠKEM, v Atene, 9. aprila. (Izv.) Radi nesporazuma v ministrskem svetu, je podal notranji minister ostavko. V političnih krogih vlada prepričanje, da bi ta korak mogel dovesti do razdruženja sedanje narodne koalicije.
Isc Rusije V sovjetski šoli.
To pot opazujem v Nižjem-Novgorodu ob Volgi. Sovjetski učitelj ima vse polno poslov izven svojih ur. Njegova prva dolžnost je ustanoviti krožek brezbožnikov. Neuspeh tega početja utegne imeti slabe službene posledice. Mlado pokolénje je po večini zaupano 16—19 letnim dekličem, ki so dovršili enoletni učiteljski tečaj za absolventinje meščanske Sole. Učni načrt presega onega osmega »pedagoškega« razreda nekdanje ženske gimnazije po obsežnosti in se aibsolvira v tem kratkem času. Razen tega »delavsko-kmečke« gospodične z dežele niso posebno za učenje. Nižnji, kakor tudi druga večja mesta, so polna teh deklet z raztrganimi nogavicami (šivanka in sukanec je redka stvar pa se tudi ne sme gledati nase). Njihove široke in ploske kmečke noge so vtaknjene v cenene, a zelo moderne čevlje. Zavihani noski so napudrani. Pestre bombaževe oblekcc brez rokavov in rdeče rute kažejo demokratizem, zavihani in napudrani noski pa nasprotno. V ustih je vedno cigareta ali kos kruha ali pa kmečke soiačni-ce. Vse sanjajo sedaj o bogatih častilcih, ki jim kupijo nove čevlje in obleke, v bodoče pa bi rade ostale v mestu, da ne bi šle na deželo. To je seveda težko. Leto dni pozneje že ponavlja gospodična kje na kmetih — zehajoč ali z navdušenjem, to je odvisno od prepričanja — »Biblijo za brezbožnike« Hubelniona — Jaroslavskega. Opozori seveda vedno učenko: »Varja, žc zopet imaš križec na vratul Da te ni sram I Saj veš, da so buržuji sleparili ljudstvo. Kristus sploh ni nikoli živel, križ pa jc samo svastika. Kaj, ne veste, kaj je svastika. Bom vam povedala drugič,« — Tudi stare učiteljice s predvojno izobrazbo, morajo študirati Hubclmanovo »Biblijo«. — Gospodična! Ali je Bog ali ne?« — jo je vprašal 91eten deček, Učiteljica je v zadregi, saj ej hči vernih sta-rišev. Toda ne kaže ji, da bi izgubila službo. Odgovori tedaj leseno: »Znanost je dokazala, da ni nikoli bilo Boga. Moramo spoštovati znanost. Tedaj...» A hudoben deček nc da miru: »Gospodična, zakaj pa ste molili v šoli poprej, pri carju? Mi je rekel oče, ker se je tudi pri vas učil!«
Takrat še niso vedeli znanstveniki, da ni Boga. To je zadnje odkritje. Šele proletarska zmaga je oprostila znanost starih spon.«
Učiteljice so ves dan zaposlene z izleti, predstavami, dijaškimi krožki. Doma pa si morajo kuhati kosilo in kuriti peč. Letos (leta 1926., prosim, ne leta 1921.) sem našla znano učiteljico, vdovo z več otrok, vso 'objokano. Zelje je predrago. Nekdo ji je svetoval, naj skuha ruske »šči« z lupinami melone, katere so tako poceni v Nižnjcm jeseni. Toda juha jc smrdela, bila je nevžitna. Rodbina je ostala lačna. Za novo kosilo pa ni bilo denarja... Bogme, kaj trpi več pri učitelju: duša ah telo?
Prebivalstvo.
Sovjetski statistični urad objavlja končne podatke ljudskega štetja, ki je bilo izvršeno
—	prvič po revoluciji — lanskega decembra. »Statističeskoje Obozrenije«, v 2. št. ugotavlja, da znaša cclokupno prebivalstvo Sovjetske zveze skoro 146 mil. ljudi (natančna številka je 145,9). Prebivalstvo je razdeljeno med posameznimi sovjetskimi republikami izredno neenakomerno. Rusija (RSFSR) ima 100,2 mil., Ukrajina — 28,8 mil., Kavkaz — 5,8, Uzbeki-stan — 5, Bela Rusija — 4,9 in Turkménistan
—	1 mil. Na ta način ima Rusija (s Sibirijo) skoro 0.7 vsega prebivalstva Sovjetske zveze, Ukrajina ima 0.2. Ostala 0.1 pa se deli med ostalimi štirimi republikami. Njihovo prebivalstvo tvori kake 3—4 odstotke prebivalstva Rusije same. Ves Turkménistan ima napram njej le 0.7 odstotka, t. j. manj kakor en odstotek. Te številke razločno dokazujejo ne-vzdržnost sedanje politične uredbe: pravna enakopravnost zveznih republik obstoji le na papirju.
Najbolj zanimivi so podatki glede gibanja ruskih mest. Med revolucijo in meščansko vojno so se mesta izpraznila, ker so vsi iskali kruha na deželi. Zdaj se vrši nasproten proces. L. 1923. je znašalo prebivalstvo ruskih mest 20 mil. in pol, 1. 1926. pa jc doseglo 25 mil. in pol. To je najbolj razvidno pri velemestih. L. 1923. jc štela Moskva 1,548.000, lani pa že 2,018.000 prebivalcev. Za Petrograd znašajo iste številke 1,071.000 in 1,611.000. Moskva je tedaj večja, a kaže le 30odstotni prirastek, med tem ko imamo v Petrogradu 50odstotail To kaže, da bo nemara zopet prevzela Petrova prestolica v poznejših letih svojo vodilno vlogo. Veliko naraščanje se opazuje tudi pri mestih ob Volgi (središče obrti), v Južni Rusiji (središče poljedelstva na »čer-nozemu«) ob Donu in Uralu (premogokopi in plavži). Število mest z nad 100 tisoč prebivalcev se je dvignilo na Ruskem do 30. Po Moskvi in Petrogradu pride na vrsto Kijev z 493 tisoč prebivalcev, Baku s 444 tisoč, Odesa s 411 tisoč, Harjkov s 409 tisoč, Taškent s 320 tisoč, Rostva ob Donu s 304 tisoč, Tiflis s 271 tisoč in Saratov (ob Volgi) s 201 tisoč. Središče ruskega razvoja se tedaj očitno pomika proti jugu in imajo kraji v zaledju Črnega morja vodilno vlogo. Zabeležiti je tudi razvoj na Kavkazu b v Turkestanu. Velika Rusija pa sc nc more v tem oziru primerjati z Ukrajino. Ostalih 20 mest (Nižnji-Novgorod i. dr.) samo jpo 200 do 100 tisoč prebivalcev.
Kaj se godi đoma
V. telovadna akademija Jugoslov, orlovske zveze,
V UNIONSKI DVORANI V LJUBLJANI, DNE 3. APRILA.
Vedno polno zasedena velika dvorana hotela Union — tudi to pot — priča, da orlovstvo uživa ne samo gorko naklonjenost ш njega vztrajno ter sistematično delo velik ugled, temveč tudi, da te akademije nudijo vedno nekaj novega, izbranega in kolikor je pač mogoče dovršenega. Prirediteljem ee poana, da se zavestno hočejo izogibati docela stereotipnih oblik in z vsako akademijo povedati nekaj novega ter tako številnim akademijam po deželi služiti kot kažipot k vedno novim oblikam orlovske telovadbe.
Akademijo je poselila cela vrsta odličnjakov. V prvi vrsti vneti prijatelj slovenske mladine zlasti orlovske, prevzviženi knezoškof dr. A. B. Jeglič, nadalje minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar s gospo soprogo, komandant dravske divizijeke oblasti d i v i -zijski general K a la tatov ić, veliki župan dr. Fran Vo'dopivec z gospo soprogo, rektor univerze dr. Franc L u k -m a n, predsednik oblastne skupščine dr. Marko Natlačen z gospo soprogo, vladni komisar ljubljanske mestne občine J. Mencinger z gospo soprogo, podpredsednik Jugoslovanskega kluba narodni poslanec Anton Sušnik z gospo soprogo. Nadalje zastopniki tujih držav: Francoski generalni konzul v Zagrebu André Boiseier, francoski konzul v Ljubljani P. J. F1 a c h , češki generalni konzul Resi, italijanski generalni konzul L. Ga-v o 11 i. gerent avstrijskega konzulata J. S t r a n d -nor ter mnogo drugega odličnega občinstva.
Akademija se je otvorila z veličastno Premr-iovo fanfaro, ki jo je izvajala godba dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika dr. Jos. Č e r i n a. Sledile so najpreje proste vaje članov in nato članic za leto 1927 s spremljevanjem melo-dijoznih skladb dr. Fr. Kimovca. Proste vaje so bile dovršeno podane, čeprav so zlasti one zn članice dovolj težke za res enotno in elegantno izvajanje.
Članska vrsta na konju je pokazala zelo lepe in težke kombinacije, le tu pa tam je bilo opažati kako lahko prekinitev. Velik vtis so naredile na gledalce simbolične proste vaje »Slovensko dekle«, katerih večina gibov zelo ljubko ilustrira vsebino nar^ 'nih pesmi, ki ijh je kot spremljanje pel tro-glasni ženski zbor s klavirjem. Najmogočneje pa so poleg vaj na orodju vplivali »Orli«, telovadna kom-
Mednarodni kongres za bizan-tologijo v Belgradu.
V ponedeljek, dne 11. aprila, se bo v Belgradu slovesno pričel mednarodni bizantinološki kongres; prva seja kongresa bo ob pol 10. uri dopoldne v kraljevi navzočnosti v veliki dvorani nove univerze. Popoldne ho slovesen sprejem v Akademiji in koncert akademskega pevskega društva »Obilič«. V torek se bodo pričela predavanja v posameznih odsekih; popoldne bo slovesen sprejem v kraljevem dvoru, zvečer pa slavnostna predstava v gledališču. Naslednji se bodo vršila predavanja in bodo trajala do sobote popoldne. V nedeljo se bodo pričeli skupni znanstveni izleti.
Za kongres se je priglasilo okoli 300 udelež-nikov, med njimi prvi inozemski učenjaki. Izmed inozemskih udeležnikov je včeraj skozi Ljubljano potoval škof M. d' Herbigny, predsednik pape-škega Vzhodnega zavoda v Rimu. V Ljubljani se je mudil od « ure zjutraj do 5 ure popoldne. Iz Ljubljane je odpotoval v Zagreb in tam prenočil.
Svileno vzorčoste plašče
za dame najmodernejših krogov je izgotovil modni atelje DRAGO SCHWAB, Ljubljana. - Ta sijajni izdelek občudujejo številne dame.
pozicija za pet članov, ld so v ртеи Izvirnih gibih predstavljali mladce, delavce, borce in one, ki »se klanjajo Nevidnemu«. Telovadci so izvajali točko silno dramatično ter se jim je bralo z obraza da so se res uživeli v vsebino ki so jo podajali s svojimi gibi.
Prvi del akademije je zaključil govor prof. J. Ovseneka ki je v kratkih potezah podal program orlovskega dela: kulturo telesa — ker moramo biti zdrav in močan narod, če hočemo uspešne vršiti svojo nalogo; kulturo duha — ker brez izobrazbe bi ostali daleč za drugimi tekmuječimi narodi; in kulturo srca, ki je zvestoba do Boga, domovine in do kralja kot najvišjega gospoda naše domovine.
V drugem delu so mehki a mogočni fanfari dr. Setine sledile skupinske vaje, ki so bile zelo učinkovito sestavljene, a radi hipne neorientirano-sti enega telovadca niso bile dovolj enotno izvajane. Vrhunskim vajam na bradlji, pri katerih si videl vratolomne in lepo izvedene gibe, je sledila prav izvirno sestavljena in dobTo izvajana študija gibanja (članice) z nič manj izvirno, a dobro pogojeno sipremljavo z gongom. Gibi so rastli iz sebe do v'ška in se širili ter valovali na vse strani, se odbijali in padali zopet nazaj vse v nič, v mir. Vaje delajo vso čast mlademu telovadnemu komponistu.
Člami so nato nastopili z vrhunskimi vajami na drogu, ki so bile na višku. Frenetičen aplavz so vzbudile krasno izvedene vaje, zelo drzni prehodi. Članom so sledile članice z trajanjem«, ki bi ga skoro imenoval neko izpopolnjeno nadaljevanje gibanja. Izvedle so ta res duhovito sestavljen ritmični ples ali vajo silno ljubko in s precejšnjo pazljivostjo. Preprosta a učinkovita zaključna skupina članov in članic, katero en del je bil že skoro akrobatski, je končala s prisego in državno himno.
Jugoslovanski orlovski zvezi smo res hvaležni za te njene vsakoletne prireditve, ki jih cNSinstvo rado poeeča in bi jih pogrešalo, ako bi katerikrat izostale. — (To poročilo smo vsled želje, da naj bo priobčeno v nedeljski številki »Slovenca«, odložili do danes. Strokovno poročilo prinese »Mladost«. Op. ured.)
Visoki gost je ohranil Ljubljano v najboljšem spominu še od leta 1925., ko je predsedoval ljubljanskemu kongresu za vzhodno bogoslovje. V Belgradu bo gost apostolskega nuncija.
Pregled vremena preteklih 14 dni.
27. marca bilo je stanje atmosferskega tlaka nad Evropo sledeče. Visok tlak nam istočno Evropo, nizek nad krednjo in zapadno. Centrum depresije se je nahajal nad Severnim morjem, nad Lyonskim zalivom pa se je stvorila nova sekundarna depresija. Poslednja je v naslednjih dneh potovala preko Tirenskega Ln Jadranskega morja in Madjarske nižave proti sev.-istoku in ee združila s severno depresijo, ki se je med tem tudi že pomaknila nad severno Rusijo in se deloma napolnila. Nastal je tako cel pas nizkega tlaka od Sicilije do Baltika. Ves ta čas je bilo v Ljubljani deževno v prvih dneh potem pa večinoma oblačno in nestanovitno. 81 marca se je nad Anglijo pojavila nova depresija s sekundarno nad gornjo Italijo. Poslednja se je sicer napolnila, zr.to pa jc prešla nad naše kraje ona z Anglije in povzročila v Ljubljani dež ter odšla naprej nad Črno morje. V naslednjih dneh so se razmere nekoliko zboljšale, tako da je tu in tam pri nas bilo lepo vreme z jutranjimi meglami, vendar pa je v splošnem prevladovala oblačnost in dokaj jaki zapadni vetrovi,
Ne odlagajte
z naročilom velikonočne reklame za svoje predmete. V lastnem int«»rpsu vsakega trgovca in obrtnika je, da vsaj zadnje dneve pred prazniki opozori naše čitatelje na blago, s katerim želi postreči svojim odjemalcem.
dokler ni 6. aprila z Islandskih predelov zopet priromala nova depresija, ki je v naslednjih dneh povzročila dež ne samo pri nas, ampak po celi srednji Evropi, v Ljubljani v petek zvečer celo malo nevihto.
f Josip Dobrove,
Ob priliki smrti č. g. župnika Josipa Dobrov-ca iz Črne smo dobili Iz L«škega sledeči dopis: Kako je bil pokojni g. župnik že kot dijak ljudomil in človekoljuben, naj pokaže sledeči dogodek: Nekoč so napravili gimnazijci v Celju izlet na celj-Siki grad. Med temi je bil tudi Josip Dobrove. Gi-
mnazijca Alfonza Sorglechnerja, ki je sedaj davčni ravnatelj v Avstriji ,je ugriznil modras. Navzoči součenci so izgubili glavo in si niso znali pomagati. Samo Jos. Dobrove je imel toliko prisotnosti duha, da jo z lastnimi ustnicami izsesal rano ter tako rešil Sorglec-hnerja gotove smrti. Za ta človekoljuben čin je bil Dobrove javno pohvaljen od profesorskega zbora ter je dobil od takratno Mestne hranilnice vložno knjižico, vredno 100 gld., od druge strani pa srebrno uro z 'ozadevnim napisom. To uro je ponosno nosil vse življenje 1er jo rad kazal vsom, ki so posečnli njegovo gostoljubno hišo. — Blagemu požrtvovalnemu gospodu v spomin od zvestega prijatelja.
Dnevne novice
Cenjenim naročnikom!
Z mesecem aprilom se je pričelo novo četrtletje za naročbo »Slovenca«. Vabimo vse cenj. naročnike, da nam oslanejo zvesti ter čim pr£je obnove naročnino za letošnje 2. četrtletje, v kolikor že nimajo plačane naročnine do konca leta. Kdor nima pri rokah polož-niec, naj jo reklamira. S pravočasno obnovitvijo naročnine si zagotovite nemoteno prejemanje lista.
Posebej pa vabimo vse cenj. naročnike in somišljenike, da porabijo sedaj o velikonočnih praznikih vsako priliko za prav živahno agitacijo za razširjenje našega lista. Vsak naš somišljenik naj skuša pridobiti vsaj enega naročnika za »Slovenca*. Vsi na delo z geslom: »Slovenca« v vsako našo hišo, vsako gostilno, v vsak javen lokal!
Dnevnik »Slovenec« velja za vse "тчје v Jugoslaviii 20 Din za en mesec, 60 Din za eno če'rt'etje.
Zn inozemstvo znaša enomesečna >č-nlnn 30 Din, za Italijo, Ameriko in Anglijo 35 Din.	_
Nedeljska izdaja >Slovcnea« ve\ja za eno Mrtle'je 20 Din za Jugoslavijo, 25 Din za
inozemstvo.	Uprava.
• » »
•k Naročniki nedeljske izdaje, ki jim je potekla naročnina, so prejeli te dni izpolnjene položnice za obnovitev plačila za nadaljnjo dobo, najmanj četrtino leta. Vsak naročnik, ki prejme tak opomin, naj brez odloga odpošlje denar, ker mu bo sicer ustavljeno pošiljanje »Slovenca«.
•k Ulinistrr dr. Andrej Gosar za viničarje in poljske delavce. Jugoslovanska- strokovna zveza je pismeno zaprosila ministra za socialno politiko g. dr. Andreja Gosarja da naj borza dela v Mariboru izdaja izkaznico za polovične vožnje po železnici tudi onim viničarjem in poljskim delavcem, ki odhajajo poleti na mlačev na Hrvatsko in v Medjimurje. Obenem je naprosila g. ministra za socialno politiko, da posreduje pri prometnem ministru, da le-ta izda dovoljenje za znižani prevoz deputatov (t j. plače v naravi), ki jih prejemajo ti delavci za svoje delo. Minister g. dr. Gosar, je že obvestil Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani, da je že naročil mariborski borzi dela, da se morajo izdajati zgoraj omenjene izkaznice poljskim delavcem in viničarjem in
da bo ukrenil vse potrebno pri prometnem ministru, da se dovoli znižana prevoznimi živil, ki jih prejmejo zgoraj naznačeni kot plačilo.
к Umrl je na Vinicah pri Sodražici gosp. France Prijatelj, oče univ. prof. dr. Ivana Prijatelja in s'ari oče novomeškega sodnika Jožeta Prijatelja. Pokojnik je bil ugleden in zelo priljubljen, kar najbolj kaže okolnost, da je bil nad 30 let občinski odbornik. Dosegel je visoko starost 87 let. Prizateditm rodbinam naše sožalje!
•k Duhovniško vesti. Gosp. Julij Vajda, kaplan v Rogaški Slatini je dobil župnijo Ma-renberg. — Gosp. Martin Kožar, ki se je vrnil iz Amerike, je postavljen za provizorja v Črni pri Prevaljnh.
•k Z ljubljanske univerze. Na tehnični fakulteti je dne 8. t. m. diplomiral za gradbe* nega inženerja gospod Kajetan Kavčič iz Žirov.
•k Prvo zborovanje nove »Slomškovo družbo«. Dne 13. t. m. ob pol 10. uri bo zborovala v Akademskem domu v Ljubljani prvič reorganizirana Slomškova družba, in sicer po nastopnem dnevnem redu: 1. Poročilo predsedstva. 2. Predavanje dr. F. Čibeja o temeljih moderne pedagogike. 3. Poročile o stavbeni zadrugi »Slomškov dom«. 4. Raznoterosti. Ponovno vabimo k udeležbi. — Odbor.
k Slovenska Matica sporoča, da izide poleg Cankarjeve kniige »Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi«, ki je že v knjigo-trštvu, takoj po Veliki noči Mencingerjev »Abadon« z obširnim uvodom g. ravnatelja dr. Josip Tominška, na kar opozarjamo ob-činstvo.
Yr Romnn'e k sv. Krni na Koroškem. Rok
za priglasitev je podaljšan do Velike nede'je, dne 17. t. m. Priglasiti se je župnemu uradu
V poncde'ick, dne 11. aprila 1927
ob 20. uri v »Unionu«.	j
iT -
pevskega zbora Glasbene Matice
Zborovodja: Matej H u b a d.
Sodeluje sopranistka ga. Zinka V il i an-Kune iz Zagreba.
Vstopnice v Matični knjigarni.
Trnovsko banderce.
.(Nova cerkvena umetnina.)
Kongregacije trnovske fare so si naročile novo družbeno banderce. Sicer je pri nas običaj, da se tudi cerkvene in verske družbe navadno poslužujejo zastav, kakor jih imajo ra» zna svetna društva kakor telovadna, športna, pevska i. dr. Ta tip zastave je posnet po vojaških praporih Ln po ladijskih zastavah. Vse te pridejo do veljave šele tedaj, če so razvite in v vetru plapolajo. Da taka zastava, ki je običajno tudi zelo težka in velika, za verske in cerkvene družbe ni primerna, je jasno. Tem manj pa za kako dekliško ali žensko organizacijo.
Zato je bilo treba res odločnega koraka, da se ta neprimeren običaj opusti. Mesto zastave je umetnik zasnoval pravo bandero, ki je tradicionelni tip starodavne cerkvene zastave, kot se je iz rimske in iz zgodnje krščanske dobe ohranil do danes. Tako banderce ima brez dvoma mnogo prednosti pred zastavo, na kateri se običajno prilepljena oljna podoba skoro nikoli ne vidi, se kmalu pokvari (zlomi in razpoka), obenem je pa zastava tako težka, da jo zastavonoša le z velikim naporom zmaguje. Tem manj pa pristaja taka »borbena« zastava ženskim, zgolj religioznim organizacijam. Obenem pa nudi prizor, ko nežna ženska nosi tako težko zastavo, tudi kaj mnlo estetično sliko.
Zato je treba toplo pozdraviti misel, ki jo je umetnik uresničil pri trnovskem ban-
dercu. Banderce obstoji iz dveh delov, ki tvorita organično celoto. Spodaj kot temelj je četverokotno banderce (visoko 1 m in 60 cm široko). Izvršeno je Iz težke bele svile, na voglih opremljeno s težkimi zlatimi čopi. Okras banderca je na vsaki strani drugačen. Vezenina ne zakriva bele podlage, ki tvori veliko snežnobelo ploskev, od katere se odražajo s svilo in zlatom vezeni ornamenti. Zlato prevladuje. Uporabljene pa so rdeča, zelena in modra barva.
Vse okrasje ima simboličen pomen. Na eni strani se iz skupine src na dnu vije stili-zirano stebelce, ki se pod vrhom razcveta v mistično rožo. Iz njene čaše kipi rdeče srce z zlatim plamenom, pod katerim se blesti beseda AVE. Na desno in levo ob vrhu stebla je dvoje v zlatu plastično vezenih kelihov, iz katerih pijeta po dva srebrna golobčka — simbol evharistije. Rob pa tvorita dve vrsti linearnih ornamentov, sestavljenih iz križcev in stiliziranih rastlinskih vejic.
Slično kot na prvi strani tvori tudi na drugi sredino simboličen ornament, ki, sestavljen iz raznovrstnih zlatih in rdečezelenih cvetov, predočuje rožni venec. Ves ostali okras pa tvorijo srca, vezena z rdečo svilo — simbol ljubezni.
Banderce visi, pritrjeno z zlato vrvico, na drogu, ki je iz orehovega lesa v naravni barvi ln meriš skulpturalnim nastavkom vred tri metre. Nastavek tvori obla (zemeljski globus), ki nosi podstavek e prestolom Madone. Marija je upodobljena sedeča z božjim detetom
v naročju, za njima je velik zlat, iz žarkov sestavljen soj (nimb). Na tronu je v izbočenih črkah viden napis: MARIJINA DRUŽBA TRNOVO. Pod oblo se vije okrog droga napis: BLAGOSLOVI NAS MATI DEVICA M CM XXVII. Ves ta nastavek je izrezljan iz lipovega lesa, gladko poliran in bogato pozlačen in posut z rdečimi in modrimi žlahtnimi kamni. Celoten vtis je svečan, resnično praz-niški, pa vendar čisto domač Ln gorak. Dostojanstveni kip Madone s plemenito nagnjeno glavo je verna slika Nje, ki je zavetje in tolažba vseh zemljanov.
Načrt za banderce in za plastični nastavek je izdelal mladi inženir — arhitekt I. N a v i n š e k , učenec Plečnikove arhitekturne šole. Iz lesa je izrezal sobo podobar Albin Slivar v Trnovem, kovinska dela je izgotovila Osrednja tehnična šola in pasar Ivan Drnovšek v Trnovem. Vezenine so vezle usmiljenke iz Marijinega doma.
Trnovsko banderce spada brez dvoma med najlepša originalna dela religiozne umetnosti te panoge, kar jih je bilo zadnje čase izvršenih pri nas. To resnično religiozno in umetniško delo je, kar je posebno važno, obenem nov dokaz, da je mogoče v čisto modernem duhu doseči resnično zadovoljiv estetski učinek, ki se ne protivi verskemu čuvstvovanju, niti no zahtevam dobrega okusa.
Mlademu arhitektu na uspelem delu iz srca čestitamo, Trnovčanke pa za novo banderce lahko marsikatera fara zavida. —
Vestfaisko pismo.
IV.
Ko sem prišel z daljšega potovanja domu s&m d(,bil v »Slovencih«, ki so me čakali na mizi, tri sestavke, ki spadajo v mojo sedanjo široko: skrb za izseljence. To je bil prvič: del ekspo eja ministra dr. Gosarja, ki go* von o izseljenišlvu, d:i]je dopis z Gom;ešta-jerskrga »ludi po atljeni«, končno članek mojega »nemškcga< tovariša dr. Campe »Nemčija in narodne manjšine«. Ne vem, če ste vsi brali to tri reči in če se še spominjate na njih vsebino. Vsekako zelo zanimive stvari, ki jih no gre brž pozabiti, ampak iz katerih je treba tudi izvajati praktične posledice! — Zraven mi je pa na mizi ležalo še pismo g. Val. Zupančiča iz Franoije (Pas de Calais), ki mi piše: ... Iz mirnega Polhovega gradca sem prišel v tuka šnje vrven.e. Bai sem se, kako bo; pa ni mi žal, da sem prišel. Zdi se mi, da eem sedaj, ko nimam več skrbi za posle, krave in prašiče, res dušni pastir. In veliko je tu potrebnih duš, zanemarjenih, zapuščenih kakor kamen na cesti! Le še p ši v »Slovenca« in drugam in kaži na rano našega izse-ljeništva! Doma nimajo nobenega pojma, v kakih ra/.merah živijo naši ljudje na tujem in lmko so potrebni pomoči, posebno v dušnem oziru. Pri vas v Nemčiji je moreh ti nekoliko bolje, ko imajo naši ljudje lepe /glede; a naši ljudje, mod katerimi živimo! Za nedeljo se ne brigajo, delajo po vrtovih in na ]>olju kakor ob delavnikih. In naš mehak člo-
Javorje, p. Poljane nad Škofjo Loko. Vsak pri-glašenec naj pošlje 10 Din ln sporoči svoje ime in priimek ter stan, dalje ime svojega očeta, dan, mesec in leto svojega rojstva ter naslov svojega bivališča.
~k Čudna utemeljitev. Odbor za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani se je obrnil na vojno ministrstvo s prošnjo, da bi država razbremenila Slovenijo s tem, da bi dala na razpolago nekaj starih topov, ki bi se porabili za spomenik. Brona je treba približno 10.000 kilogramov. Pristojni referent v vojnem ministrstvu je pa prošnjo glede brona zavrnil г utemeljitvijo, da država ne more dati brona, ker bi bilo to v nasprotju s ČL 116 ustave. Znani so pa slučaji, ko je država dala na razpolago bron za spomenik. Omenimo samo Strossmayerjev spomenik v Zagrebu, za katerega je dal erar bron. Ako torej v enem primeru to ni v nasprotju z ustavo, ne more biti tudi v drugem. Ne vemo, ali je vojni minister sploh imel v rokah prošnjo odbora za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani, zdi se nam pa, da je bila odklonjena brez vednosti vojnega ministra. Drugače si ne moremo razlagati tako čudne utemeljitve. Pri tej priliki ponovno apeliramo na merodajne činite-Ije, naj Slovenijo pri postavitvi spomenika razbremene. Odbor je vložil ponovno prošnjo in želeti bi bilo, da bi drugače ne bila odklonjena.
■k Dve izdaji slovenskih klasikov, Cankarja in Finžgarja sta lahko ponos vsake knjižnice. Obe izdaji sta doslej dosegli po pet zvezkov. Izdaja del Iv. Cankarja je značilna po svoji celoti in mojstrski obdelavi vseh vprašanj, ki se tičejo pisatelja in njegove dobe, Finžgarjeva dela pa vsebujejo samo izbrano najboljšo člivo.kar ga nam je pisatelj tekom svojega dolgega dela podal. To je najlepše darilo, ki si ga more oskrbeti vsak pravi ljubitelj slovenske knjige in vsaka dobra knjižnica. Obe kolekciji izdaja Nova založba v Ljubljani.
k Prihodnji tečaj Pevske zveze se vrši v sredo in četrtek (20. in 21. aprila) po Veliki noči v Stični in sicer za cerkvene in društvene pevovodje Smarske dekanije in za sosedne fare drugih dolenjskih dekanij. Okrožnice smo poslali vsem župnim uradom in društvom. Tečaj se začne v sredo ob 0. uri. Obljubljeno nam je tudi predavanje o koralu, kot se poje v sti-škem samostanu. Priglašajo naj se na »Pevsko Zvezo« Miklošičeva cesta št. 7. »Pevec« št 3. in 4. izide še pred Veliko nočjo, bil bi že izšel, pa nam s tiskom priloge zavlačuje dunajska tiskarna.
k Priglasite sc čimpreje! Da moremo vse potrebno pravočasno pripraviti, prosimo, da se za romanje na Trsat pravočasno priglasite. Izkaznica, ki stane 50 Din, daje pravico do polovične vožnje, brezplačnega izleta po morju, prenočišča in dostopa k vsem zborovanjem. Poseben vlak bo vozil iz Maribora in bo pobiral udeležence na vseh postajah do Metlike. — >Sveta vojska«, Ljubljana, Poljanski nasip et. p.
•k Osiješki učitelji za UJU. Osiješko učite! jstvo je imelo te dni zborovanje, na katerem so sklenili pristopiti k stanovski organizaciji UJU.
k Nesreča pri zidanju ceste. Osemnajst-letni Rudolf Povše je včeraj dopoldne tolkel kamenje na cesti pri Sv. Lambertu pri Litiji, kar se zvali nanj velika skala s strmine ter
DAMSKI NAKIT
sa vse vrste obleke, evilo. čipke, trakove, modne gumbe, fino perilo Je Izključeno lepSe izbrati ter ceneje kupiti kakor pri tvrdki
T. EGER
LJUBLJANA Sv, Petra cesta itev. 2.
Kal cenejša zaloga vseh potrebščin zaSlvll)e in krojače.
vek, ki med njimi živi... A odkar je tukaj redna božja služba, je že velik napredek.« In tako dalje.
Ko sem te reči prebral, je bil sklep narejen: Mi se moramo odslej za izšeljeništvo in izseljence vse drugače brigati kot doslej! Kako skrbni so Nemci za svoje ljudi v inozemstvu 1 Ali je pri nas kaj podobnega, četudi le v miniaturi?! Ali smo imeli kak red, kak načrt, kak sistem glede izseljevanja? Vsaka parobrodna družba in vsak agent je lovil in spravljal ljudi na svojo roko ter jih pošiljal kakor blago, kamor se mu je zdelo — malo boljše kakor Arabci zasužnjene zamorce v Afriki. Ali moremo mirno gledati, da nam duše kar takole prodajajo? Tudi pri drugih narodih se je v tem oziru dozdaj premalo storilo. Zato pa je Severna Amerika ravno kot naseljevalna dežela do 60 odstotkov brez-verna. Treba jo izseljevanje in naseljevanje kako regulirati, spraviti v kak red, kak sistem. To more storiti seveda državna oblast, ki ima potrebno moč. Pa tudi privatna društva. Cerkev pa bi morala v tem oziru delati ž njimi roko v rokL O. Zupančič mi toži, kako težko je, ko ne more imeti vsako nedeljo božje službe povsod, kjer l>i bilo potrebno, ko so ljudje na preveč krajih. A kaj naj rečem šele jaz! Spet nimate pojma, kako so naši ljudje tukaj na Nemškem raztreseni. Ko bi nas bilo tukaj deset, ne moremo vseh oskrbeti; dočim ko bi bili skupaj, bi za silo eden zadoščal. Brez vsakega reda se je vršilo na-seljevanje. Kakor pleve v vetrul - ^
Po domska oblatila
obleke, krila, bluze vedno le k tvrdki
Deiihor d f eiepic, Mestni ira 13.
Zaloga najnovejša ia najcenejša v Ljubljani.
mu pomečka levo nogo. Težko ranjenega so prepeljali z rešilnim avtom v deželno bolnico. Je pa prav malo upanja da okreva. V najboljšem slučaju bodo morali amputirati nogo.
•k Prostovoljno gasilno društvo Dol. jezero pri Cerknici priredi na velikonočni ponedeljek, 18. t. m. popoldne v Gasilnem domu domačo veselico, na kateri se bo med drugim vprizorila tudi igra »Tri sestre«. Vsi vabljeni!
k Smrtna nesreča na zagrebški cestni železnici. Včeraj je nenadoma padel v nezavest sprevodnik na progi cestne železnice, ki vodi med glavnim in savskim kolodvorom. Nesreča je hotela, da je padel z voza in pod kolesa. Naravno, da je nastala med občinstvom velika panika. Nekateri so mu priskočili na pomoč, toda sprevodnik je bil na mestu mrtev.
it Zopet zrakoplovska nesreča. V Boki Kotorski se je dogodila nesreča na vojaškem avijonu št. 11- Ko je bil zrakoplov visoko v zraku, je nenadoma treščil v vodo. Na zrakoplovu sta bila dva pilota dijaške čete. Oba pilota in zrakoplov so izginili pod vodo in jih dosedaj še niso našli.
k Treznostni odseki prosvetnih in dni gib društev naj se v svrho enotne proti alkoholne akcije priglasijo »Sveti vojski« v Ljubljani, ki jim bo poslala podrobna pojasnila. ,
k Francosko brodovje pride na Jadran. Francosko brodovje, ki je sedaj v Črnem morju, pride v kratkem v splitsko luko, kjer bo ostalo delj časa.
kr III. književna tombola Jugoslovansko Matico. Od 4. marca do 1. aprila t 1. so bile izžrebane sledeče številke: 24, 7, 43, 33, 34, 68, 21, 6, 53, 51, 48, 40, 72, 81, 31, 12, 75, 14, 25, 46 in 82. Dne 8. t. m. so se izžrebale številke: 9, 36, 11, 38 in 57 in s temi bodo zadete še preostale činkvine. Kdor je torej zadel z vsemi dosedaj izžrebanimi številkami činkvine (pet številk v eni vrsti) naj pošlje svojo tablico na naslov Jugoslovanske Matice, šelenburgova ulica št. 7, II. nadstr. in sicer najkasneje do 15. t. m., ker se bo la dan — za slučaj, da bo zadetih več činkvin, kakor je še preostalih dobitkov — vršilo za dobitke ožje žrebanje. S 15. aprilom bodo izžrebane številko za tombolo.
k Žika ie dvojnosladna žitna kava iz rži. Dobi se v rdečem zavitku. Zika je samo ena. Zahtevajte zato izrecno Ziko, da ne bo zamenjave.
•k Pri kroničnem vnetju ledvic učinkuje najboljše Radenska mineralna voda. Ona izločuje sečne vode in zmanjšuje beljakovine.
•k Bolnim na želodcu, v črevesju in prebavilih povrne uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice redno delovanje prebavil ter s tem omogoči, da pridejo zdrave redilne snovi v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je »Franz-Josef« voda izkazala zlasti pri apnenju žil kot zelo koristno. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
k Gosp. Franjo Mulec (Markov), ki je
služboval svojčas v Belgradu, da v lastnem interesu naproša, da javi svoj naslov odvetniški pisarni dr. Koran-dr. Jelenec v Ljubljani.
•k Gostilničarji se opozarjajo, da tvrdka Br. Novaković, Ljubljana (Kolizej) razprodaja radi opustitve trgovine fina štajerska vina po 5 Din 65 par liter. Ne plačujte visokih cen za manj vredna vina, dokler traja ta zaloga.
•k Prabie ovratnike — znamke Leo — priporoča gospodom duhovnikom modna trgovina Jos. Podkrajšek, Ljubljana, Jurčičev trg.	2670
■k ITO — zobna pasta najboljša.
Naj vam povem, da me je pretekli teden spet zaneslo na Ilolandsko — do Belgije še nisem prišel. Kaj sem tam iskal, vsega ne bom pripovedoval. Rad bi spravil nekaj fantičev slovenskih staršev v šolo, da ne bo vse, kar slovenska mati rodi, sam knap in nič drugega. Bil sem pa tudi pri naših ljudeh. Če pogledate na zemljevid, rudniki in rudarji, torej tudi naši ljudje so samo v tistem spodnjem kotičku ali repku Holandije, ki je stisnjen med Nemčijo in Belgijo. Če boste dovolili, bom svoje vtise iz te zanimivo dežele nakratko načrtal pozneje enkrat. Danes samo, kar se tiče izseljevanja. Središče industrije je mesto Heerlen (40.000 prebivalcev). Tam sem obiskal, da pripravim pot gospodu, ki ima tja priti, poleg mestnega dekana tudi voditelja delavstva dr. Poelsa (izg. Pulsa) — od važen, veleugleden mož. Ta mi je dejal: Ko bi imeli vi katoliške delavce, mi bi jih radi sprejeli; saj bomo delavcev še potrebovali. (Zalibog, da mu nisem mogel zagotoviti, da bi Slovenci pošiljali po svetu samo »katoliške«, to je samo dobre ljudi.) Gospod dekan mi je pa rekel, da bodo skušali, če bo le mogoče, nastaniti delavce ene narodnosti skupaj in otrokom preskrbeti tudi pouk v materinskem jeziku. Po teh dveh izjavah sem si mislil: Če se izseljevanje že zabraniti ne da, bi — če je sploh mogoče priporočati kako tujo deželo — priporočil najbolj Ilolandijo. V Nemčijo tujci več ne morejo, tudi Francija se jih že brani. Severna Amerika jim vrata zapira. Torej ni veliko izbire. V Holandiji je do-
:k Nogavico najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15.
•k Lesna industrija! Ia remscheidske žage za polnojarmenik, mlinske krožne in druge, smirkovne plošče, pile, dobite najceneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Zahtevajte cenik.
■k »Y« kretalni kondenzator. Pri dosedanjih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na dolnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki sprejemale! niso »selektivni«. Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil »Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM«. S specijalno obliko plošč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so znižane električne izgube na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg. Kontakt z okretal-nim slogom daje napajana spirala tako, da nima nikakih »kontaktnih« motitev. Pri specijalnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikroskalo. Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio-sestav-nimi deli tt. »Tungsram« najboljše rezultate pri sprejemanju.
kr Pri nakupu tesfonin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
•k Ameriške posle, pooblastila in sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hitro in ceno dr. Ivan Cerne, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice.
■k Priporočamo čevlje z znamko »Karo« radi dobre kvalitete. — Maribor, Koroška cesta 19.
^k Oblekee, plašči, bluze ter vse za izdelav istih, najnovejše, kar prinese moda, prvovrstne kvalitete, najmodernejše barve. — P. Magdič — Ljubljana. Najcenejše je dobro blago.
kc Zoper mole — Tarmol. V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Chemotechna Ljubljana, Mestni trg 10.
„PLAm^gCA"-
zdravilni čaj raztopi tuje snovi v človeškem telesu, jih odpravlja iz telesa ter ojača in obnovi ves organizem. — Izdeluje lekarna
rar. Ph. L. Bfihofec, Ljubljena.
Dobi se v vseh lekarnah.
CfuMfana
© Nič ne pomaga. »Jutro« se pere, zvija in zavija, da bi olepšalo krivico, ki so jo njegovi eksponenti napravili mestnim delavcem, ko so jih odpustili iz službe in jih tako hoteli oropati pravice do stalne namestitve. Da je to res, pač dokazujejo že pripravljene nove pogodbe. Najprej so »jutrovci« hoteli zvrniti vso krivdo na sosvet — predvsem na pristaše SLS. Ker so se pa ravno ti tako krepko zavzeli za delavstvo, je »Jutru« za tri dni zapflo sapo. Da bi pa ja bili povzročitelji krivice snežno beli, je »Jutro« privleklo na dan »radikalno« zastavo, ki baje vihra na magistratu. S tem je pa dalo zelo, zelo slabo izpričevalo bivšim trem gerentom, svojim pristašem. Ali je res morala priti »radikalna« zastava na magistrat in to morajo opirati »klerikalci«, da bo red v cestncm nadzorstvu. Slabo so ge-renti regirali, če so jim tako čez glavo zrastli lastni pristaši-uradniki,
0 Javna zahvala. Mestni delavci, ki so bili za tri dni odpuščeni iz mestne službe, da bi na ta način prekinili službeno dobo in izgubili pravico do stalne namestitve, in to ravno pred velikonočnimi prazniki, se tem potom javno kar najtopleje zahvaljujemo magistralnemu sosvetu kakor tudi g. vladnemu
mače ljudstvo najboljše, slovensko katoliško društvo tudi že imajo, in če pride slovenski duhovnik, bi bili pred slabimi vplivi še precej zavarovani. Nekateri se bodo morda celo še poboljšali. V bližini je na samoti velik dom duhovnih vaj, kamor hodijo v duhovne vaje tudi delavci. Ker sem bil s predstojnikom tega doma iz Nemčije znan, sem tam prenočil, drugi dan pa me je v avtomobilu vozil okoli.
—	Vsaj tisti, ki gredo v svet kar z doma, iz domače kmetske hiše, ne da bi se bili že prej po mestih in rudnikih pokvarili, tisti naj bi prišli веш. Tisti pa, ki imajo druge pohujševati, uaj hodijo, kjer hočejo! Skrbeti moramo, da vsaj dobre zavarujemo. To velja tudi za Goričane, katerim sem zadnjič priporočil, naj izseljevanje regulirajo. Danes jim naravnost svetujem, kam naj ga napeljejo. Po večjih mestih — v Ljubljani v »Dobrodelnosti«
—	morajo začeti poslovati izseljeniške pisarne (Rafaelova družba), kamor naj se ljudje obračajo, da bodo vedeli priti na pravo mesto. Tem pisarnam sem pripravljen potrebne informacije dati jaz, oziroma dal jih bo gospod, ki so naseli tam.
Veseli me, da v času, ko o tem pišem, na stolu ministrstva za socialno politiko sedi mož, ki ima toliko umevanja in srca za ta veliki socialen pojav, izseljevanje. Dr. Gosar bo brez dvoma storil vse, kar bo mogel, da se v izseljevanju in naseljevanju naših ljudi napravi nekaj roda, uvede nekaj sistema. Priporočam tukaj še enkrat njemu in njegovim cenjenim tovarišem, gg. ministrom in poslancem, naj
komisarju za pravično popravo krivice. Dejstvo samo, da je krivica, ki se nam je zgodila brez vednosti sosveta in komisarja, že popravljena ravno po zaslugi teh, odločno odbija grdo insimiacijo, da so njeni povzročitelji člani sosveta. Tisti, ki so krivico povzročili, so hoteli iz naših žuljev, iz solza naših otrok in žene kovati politični kapital, hoteli so očrniti in osovražiti druge, grdi in nepriljubljeni pa so ostali sami. Mi si pa bomo zapomnili, kdo nas je hotel uničiti in kdo nas je rešiL — Prizadeti mestni delavci.
0 Blagoslov novega banderca v Trnovem. Danes popoldne ob 3 bo blagoslovil stolni župnik kanonik dr. T. Klinar novo banderce za trnovske kongregacije. Banderce je krasno delo (po načrtih Plečnikove šole) in je brez dvoma velika pridobitev za cerkveno umetnost. K slovesnosti vabimo vse kongregacije in vse, ki bi si radi ogledali to umetniško delo
—	Opozarjamo na opis banderca v današnjem listku.
O Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu ima v torek ob 8 pevsko vajo. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe.
0 Društvo rokodelskih mojstrov. Odbo-rova seja Društva rokodelskih mojstrov bo jutri, v pondeljek ob 8 zvečer v društveni sobi Rokodelskega doma.
O Umrla je po daljši bolezni g. Doroteja Dolinar. Pogreb bo iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu danes poopldne ob 4.
0 Odkritje spomenika padlim Šentpeter-čanom. Dne 12. junija t. L se odkrije ob cerkvi Sv. Petra v Ljubljani sipomenik v svetovni vojni padlim Šentpeterčanom, ki jih je preko 350. Ze danes opozarjamo društva in občinstvo iz te fare, da se ozirajo na to prireditev in se z udeležbo oddolžijo žrtvam iz svetovne vojne. — Za odbor za postavitev spomenika padlim tovarišem v svetovni vojni iz šentpe-terske fare v Ljubljani: Predsednik: Viktor Rohrman. Tajnik: Jože Pire.
0 Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk priredi v pondeljek dne 11. t. m. ob pol 20 v svojih prostorih na Poljanski cesti velezani-mivo skioptično predavanje o pasijonskih igrah v »Oberamergau«. Vabljene članice io prijatelji društva. — Odbor.
© Predavanje o Španiji. Prosvetna zveza je zaključila letošnjo vrsto svojih predavanj v večjem obsegu s potovanjem po Španiji. Dva Slovenca — prof. dr. Knific in katehet Ažman
—	sta namreč v avgustu 1926 potovala po tej deželi, ki je pač tudi sedaj, ko roma ta ali oni v Lympias, ogromni večini Slovencev popolnoma neznana — skoro kakor bi je ne bilo več v Evropi. Morebiti je poleg predavate-ljeve osebnosti privabila baš izrednost in redkost potovanja lepo število poslušalce^ v dvorano, želečih kaj slišati o deželi, ki jim je res »španska vas«. S prof. Knificem je prijetno potovati, pa naj ga bereš ali poslušaš. Občinstvu je kot potopisec dobro znan, kar se je pokazalo že ob sprejemu. Ima dovolj praktičnega smisla, humorja in kritičnosti, tako da varno jadra skozi vse neprijetnosti potovanja po daljnem svetu. Kako kritično je gledal n. pr. dogodke v Lympiasu, kako pravilno je primerjal kapelice v arenah za bikoborce, kjer se pred bojem priporoča torero Bogu s »pobožnostjo«, ki jo baje opravijo banditi v južni Italiji, ko se odpravljajo po svoji nevarni obrti. To pot smo potovali predvsem po severnem in srednjem delu Španije; južni del si je prihranil predavatelj za kako poznejše potovanje. Spoznali smo deželo kot revno, življenje za tujca kot zelo drago, pre-
Naznanilo!
Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
Ivan Martine, Ljubljana, Poljanska c. 20
Cene konkurenCne In solidne.
pri bližnjih trgovskih pogajanjih z Nemčijo ne pozabijo na naše tukajšnje zadeve, ki se lahko ob tej priliki uredijo. Če treba še kakih informacij, sem na razpolago. Glavna stvar je, da bi naši ljudje mogli dobivati svoio pokojnino v domovino; mnogo bi se jih vrnilo. Sploh mora biti tendenca našega izseljeni-škega skrbstva ta, da bi si ljudje v tujini kaj prihranili in se domu vrnili. Je le bridka misel, če se pomisli: toda je za nas vse zgubljeno ...
Nazadnje se pa moram odzvati še na poziv ali vabilo gornještajerskega dopisnika v članku »Tudi pozabljeni«, da naj pridem enkrat tudi tiste kraje pogledat. Velja! Pridem — če ne pride prej že kdo drug. Jaz namreč v kratkem ne morem priti. Ložje in hitreje bi se to napravilo iz Štajerske. Če bi se gospodom Lavantincem preveč ne zameril, bi jim zašepetnil na uho: Prijatelji, to bi bili morali že davno storiti!... Mi boste že oprostili. — Vsekako naj pa dopisnik naznani svoj naslov, da, naj gre »gor na Oberštajersko« že kdorkoli, se ve kam obrniti.
Da mi ne boste rekli, da zdaj ne znam nobene druge pesmi več ko o izseljeništvu, kakor prej o alkoholu, sem hotel še kaj drugega napisati. Pa ker vidim, da bo zaenkrat dosli — pa prihodnjič,	J. K.
l\\m	la. isnenl тгт
najcenejše pri Osrečiti I Clpfearskl zadruul
Ljublinna, Kongresni tr g
bivalstvo pa kljubu znanemu ponosu kot izredno ljubeznivo, srčno dobro in postrežljivo proti tujcu. Skioptičnih slik je bilo kakih 60 j vrstile so se sicer hitro, vendar jih je bilo nekoliko obilo za cn prosvetni večer, ki naj bi bil po želji Prosvetne zveze z glasbenimi točkami vred končan v eni uri.
O Grernij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se vrši pouk na Gremijalni šoli samo v pondeljek, dne 11. t. m., v torek, dne 12. t. m. pa odpade radi čiščenja šolskih prostorov. — Šolski odbor.
O Tombola. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev krajevna skupina v Ljubljani priredi, kakor običajno vsako leto, tudi letos svojo veliko četrto dobrodelno javno tom» bolo in sicer z 10 glavnimi tombolami in z več manjšimi dobitki, v korist onemoglih bolnih članov, vdov in sirot. Tablice bodo prodajali vsi pismonoši in trafike od 15. t. m. dalje. Cena tablici je 2 Din. — Prosimo tudi letos blagohotne naklonjenosti si. občinstva. — Odbor.
O Slika g. Franca Šerka iz Cerknice v izložbi. V trgovini umetnin Babka na Aleksandrovi ccsti je razstavljena slika g. Franca Šerka, veleposestnika v Cerknici pri Rakeku. Poznan kot dober narodnjak in dolgoletni župan si je pridobil mnogo zaslug, G. Šerko je ustanovitelj Ondotne Posojilnice, kateri je na-čeloval polnih 32 let, in je tudi oče dekana tukajšnje medicinske fakultete g. dr. Šerka. Slika je delo znanega našega najboljšega por-tretista, akademičnega slikarja g. Franja A. Sterleta. Ima velike umetniške vrednosti in je izvrstno pogojena,
O Psa ustrelil. Posestnik Alojzij Košc-nina v Kosezah nad Ljubljano je prijavil nekega posetnika iz Zgornje Šiške, ker je v petek zvečer ustrelil s svojega voza njegovega psa čuvaja, vrednega 500 Din.
O V Zeleni jami našli okostje. Delavec Anton Janežič si je pred kratkim kupil ob Tovarniški ulici v Zeleni jami malo parcelo, na kateri si namerava zgraditi hišico. Včeraj je kopal jamo za temelj. V globočini 1 in pol metra pa je odkril dve človeški okostji, še precej dobro ohranjeni. O čudni najdbi je takoj obvestil policijsko stražnico. Baje je bilo na onem mestu nekoč staro pokopališče.
© Tatvine. Iz garderobe kemičnega laboratorija na tehniki jc neznan tat ukradel kemiku Viktorju Ecimoviču iz Tuzle 400 Din vreden površnik, Božidarju Popoviču iz Tuzle pa 700 Din vredno suknjo. — Neka gostil-ničarka je prijavila, da ji je bil ukraden 100 Din vreden manjši sod. — Neka ženska je ovadena radi tavine klobas na Vodnikovem trgu. — Kmet Lojze, blizu Medvod doma, je bil ovaden policiji, ker jc prodajal krog zlatarjev zlat uhan, o katerem trdi, da ga jc našel.
o Velika izbira modernih bluz, nogavic, rokavic ter perila za dame in in gospode se dobi po nizkih cenah v trgovini A. Žibert, Kongresni trg.
© Vrtnice, nizke, visokodebelnate, vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje, divjo trto, lepotično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnice nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
©Solidno in poceni dobe gospodje lepe pomladne obleke, črne suknje in dežne plašče pri tvrdki Fran Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19.
© Najcenejše in najsolidnejše ste postrežem za velikonočne praznike z raznim mauu-fakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom pri tvrdki Franc Pavlin, Ljubljana, Gradišče št. B.
© Rozine, mandeljne, lešnike itd., najfinejšo kvalitete po zelo nizkih cenah dobite za velikonočne praznike pri Francu Pavlinu, Gradišče št. 3.
© Sedaj je čas vrtnic in trajnic — glej male oglase Šimenc, Gradišče.
Velikonočna potovanja
v Francijo, Italijo, Švico itd. Krožna potovanja po Italiji, 50% popusta v Sicilijo. - Sejem v Baselu od 2. do 12. aprila 50% popusta. - Sejem v Milanu od 7. do 27. aprila, polovična vožnja. - Bee-thovenov teden na Dunaju od 9. do 15. junija brez vizuma, 50% popusta. - Potovanje na Spii-berge od 3753—6818 Din. - Seimske legitimacije, tesere, vozne karte in brezplačne informacija (pismenim vprašanjem naj se priloži znamka) sc dobijo v potovalni pisarni JOS. ZIDAR, Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 31.
Maribor
□	Somišljeniki! Jutri, v ponedeljek zvečer ob pol 8 je v sobi Koroška cesta 1 zborovanje SLS, na katerem bo poročal med drugimi tudi poslanec g. Žebot. Udeležite se tega zborovanja zanesljivo vsi zaupniki in odborniki vseh okrajnih mestnih organizacij!
□	Obvestilo. Bivši veliki župan dr. Pirkmajer nas je obvestil, da ne koncentrira naprednih sil. Saj se res ne splača.
□	Ljudska univerza v Mariboru. Ponedeljkovo predavauje dr. Vebra se mora preložili, ker smo morali na ta dan nastaviti predavanje bolgarskega pisatelji in politika dr. Kostova, ki bo govoril o jugoslovansko-bolgarskih odnošajih v preteklosti, sedanjosti — s perspektivo na prihodnost. Kakor znano, je imela ta prireditev v Ljubljani sijajen uspeh in se je razvila v veliko jugoslovansko manifestacijo 1 Vrši se v. veliki dvorani »Na-
rodnega doma« v ponedeljek 11. aprila ob 8 zvečer. Vstopnina je nizka.
□	Seja mariborskega občinskega sveta
se vrši prihodnji torek ob 17 v mestni posvetovalnici.
□	Koncert v parku za postavitev spomenika kralju Petru. Daues bi se moral vršiti v parku koncert v korist fondu za postavitev spomenika kralju Petru I. Ker sodeluje mariborska vojaška godba ta dan pri sinfo-ničnem koncertu v Celju je današnji koncert v parku odpadel, vrši se pa jutri 11. t. m.
□	Jugoslovanski pomorski častnik umrl. V Studencih pri Mariboru je uinrl komaj 43-letni upokojeni pomorski častnik Josip Semu-lič, ki je bil tudi pod Jugoslavijo poveljnik našega torpednega čolna. Prišel je v Maribor iskat zdravja, a mu je upihnila zahrbtna jetika luč življenja. Pogreb se bo vršil danes v nedeljo ob štirih popoldne na Pobrežje.
□	»Žareče oglje«. Mladeniška Marijina družba pouovi danes takoj po blagoslovu to prekrasno igro. Naj ne bo nobenega zavedno katoliškega Mariborčaua, da ue bi videl te predstave. Nastopijo naši mladi Marijini častilci. Zatorej vsi stari in mladi danes ob 4 popoldne v Narodni dom. Cene: 15, ,10, 8, 6, 5 Din, stojišče 3 in 2 Din. Blagajna se odpre ob pol 4. Predprodaja vstopnic pri frančiškanskem vratarju.
□	Velikonočne počitnice se prično na srednjih šolah v torek popoldne.
□	Veliko razburjenje je povzročila po Mariboru vest, da se bo vršila preiskava -'dalmatinskega vina«, ne le med dalmatinskimi gostilničarji, ampak tudi med občinstvom, ki je do zdaj s tako slastjo pilo dalmatinca.
П Izgubljen denar. Krojaški mojster E. P. je v petek izgubil listnico z dokumenti in 1750 Din gotovine. Pošten najditelj naj odda vse na policiji.
□	Preiskava o bombnem atentatu na Pesnici so nadaljuje. Policija je dosedaj aretirala 6 oseb, o katerih sumijo, da so neposredni povzročitelji atentata. Sigurno je, da se bo posrečilo krivce izslediti, za zločine pa morajo biti eksemplarično kaznovani.
□	Popravek. V včerajšnjem poročilu o specialni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru popravi, da je čitati namesto »i grajamo;: že v smislu utemeljeno »izražamo«.
□	Za velikonočne praznik« se priporoča specialna trgovina za živila J a š i L e s j a k , Maribor, X. oktobra ulica 2 in njena podružnica F a 1 a , prej ligo. Prvovrstno blago — solidno ceno — točna postrežba.
I Najnovejša moda	|
Poudre Mon Parfum	bf
Bouriols — Paris g
Celje
& Somišljeniki iz mesta Celja! V ponedeljek 11. aprila ob pol osmih zvečer govorita v vrtni dvorani hotela -Beli vol« narodni poslanec dr. H o d ž a r in oblastni poslanec dr. Ogrizek. Pridite na shod polnoštevilno, da slišite iz ust svojih zastopnikov resnico o zadnjih dogodkih v parlamentu, s katerimi naši nasprotnki tako brezvestno žonglirajo v nadi, da si kujejo s tem politični kapital. Beseda tistih, ki so pri važnih dogodkih v Belgradu in Mariboru sodelovali, ho pokazala, da je vse to onemoglo napadanje le zavist in jeza nad poštenjem ter pravico. Agi-tirajte, da no izostane niti eden naših pristašev!
-0" Današnji Beethovnov koncert obeta bili veličastna manifestacija spoštovanja in ljubezni do nesmrtnega glasbenega genija Beethovna. Vsa dvorana je razprodana. Le za poset-nike iz okolice je rezervirano še omejeno število vstopnic.
Krekovci! Kakor domenjeno, je danes ob 10 dopoldne bralna vaja za naslednjo igro. Tovariši in tovarišice! Točnost je lepa čednost! Cas hiti in do vprizoritve imamo le še malo časa.
0 Obrtno-nadaljevalna šola v Celju ima
velikonočne počitnice od velikega torka po končanem popoldanskem pouku do torka, dne 19. aprila, kar naj blagovolijo vzeti gg. mojstri mi znanje.
SCamnik
Občinska seja se je včeraj v soboto popoldne po dolgem času zopet vršila. Poročali bomo o njej prihodnje dni natančneje. Menda ie gospoda župana zadnja notica v »Slovcncu« le zdramila, da je sklical sejo.
Upokojena sla na lastno prošnjo šef davčnega referata g. nadupravitelj V r a b 1 in šef davčnega urada g. nadupravitelj K r a t n a r.
Cesto skozi mesto so zadnje čase dobro posuli. Bila je že skrajna potreba. Nekateri posestniki so zdaj pred prazniki pričeli hiše zunaj pre-slikavati, pred pošto je dodelan nov cementen pločnik. Gostilničar pri »Petru« pripravlja razširjenje in moderniziranje gostilniških lokalov, lep vrt in prostor za balinanje. Tudi hiša sama, najstarejša v mestu, bo dobila novo zunanje lice.
Na misijonsko prireditev danes, v nedeljo popoldne v »Kamniškem domu« znova opozarjamo in vabimo bližnje in daljne k najobilnejši udeležbi.
fCranf
Odgovor *Julrovu demagogiji. Naši uapred-njakarji« so navadno zelo pohlevne ovčice. Dobro vedo, da je liberalno le mesto. Še bolj pa vedo, da so gospodnrsko odvisni pd milosti okolice, ki jo odločno v našem taboru. In če bi jim odpovedala ta okolica, bi naše liberalno mesto prišlo v popolni polom. Zato bi se v očeh našiti okoličanov radi igrali in zabliščali kot dobri, resnicoljubni
in pobožni ljudje. S svojimi odgovori so pa kranjski jutrovci še bolj kompromitirajo in po pravici osovražijo; obenem pa se bralci »Julra<- smejejo iznajdljivosti dopisnikovi. -Slovenec« je v četrtek po malenkostni pomoti — sobotni to popravlja — poročal, da se naga dramatska predstava na cvetno nedeljo vrši ob 2, torej v času, ko je v župni cerkvi krščanski nauk. Hitro je jutrovski dopisnik pograbil za to pomoto in nas skuša naslikati kot ljudi, ki dajemo pred krščanskim naukom prednost zabavi. A jutrovec se je opekel. Privoščimo mu, da je spoznal kako kratko noge ima laž. Cela dva dni pred beležko v »Jutru« je dopisnik na lepakih videl, kaj je res in kaj ne. In naj vedo naši demokratarji, da jo naš dramatični odsek ravno radi sobotne pridige sa može ob 8 zvečer prestavil običajno sobotno vprizoritev ua nedeljo zvečer. Tako bo pač lahko vsak človek in tudi tisti v velikih hišah ob najbolj prometnih cestah (!) preudaril, koliko nam je mar pridiga in koliko igra.
Ljudski dom. Pri današnji vprizoritvi krasne in zelo ganljive »Ifigenije« ob štirih popoldne in ob^ osmih zvečer nastopijo naši igralci v lepo dovršenih, deloma novih grških oblekah. Vabljoni vsi iz mesta in okolice, bližnje in daljne! — Bog živi!
Škoffa Čoka
Umrl je 7. t. m. mlinar Janez Prevodnik. Pokopali so ga včeraj. N. v m. p.!
»Othello«. Kakor čujemo, se ta pretresljiva drama, ki jo je spisal veliki Schakespeare, uprizori na odru Društvenega doma na velikonočni pondeljek ob 8 zvečer. Opozarjamo na novo sce-nerijo in krasne historične kostume.
Prikrojevalni tečaj. Za krojaški prikrojevalni tečaj, ki ga bo priredila krojaška zadruga v začetku maja v Škofji Loki, vlada veliko zanimanje. Priporočamo vsem, ki se doslej še niso prijavili, da store to čimprej pri načelniku zadruge, g. J. Hafnerju v Škofji Loki. Tečaj nudi vsem ugodno priliko, da izpopolnijo svoje strokovno znanje pod vodstvom spretnega strokovnega učitelja g. Knaf-lja za malenkostni znesek 125 Din, ki ga bo treba vplačati pri zadrugi, za kar dobe vse risalne potrebščine in drugo brezplačno. Natančnejša pojasnila daje zadruga.
Vič
Smrtna kosa. V soboto zjutraj jc zatisnil za vedno oči g. Rajmund Andretto, tovarnar na Viču, v starosti 57 let. Pokojni je bil splošno priljubljen in spoštovan vsled svoje dobrosrčnosti ter jc v sili vsakemu rad pomagal. Marsikateri občan se ga s hvaležnostjo spominja. Rojen je bil na Selu pri Ljubljani ter se je priselil na Vič že leta 1894., kjer je ustanovil tovarno, katero je vodil do smrti. Zadnji čas se je zdravil na Dunaju. V javnem življenju se ni udejstvoval, toliko več pa jc napravil dobrega na tihem. Pogreb pokojnega se vrši v pondeljek, 11. t. m. ob pol 6 popoldne na viško pokopališče. Mir in pokoj njegovi duši, preostalim pa naše najglobokejše sožaljel — Skoraj istočasno je umrl drug splošno spoštovan, naš zvesti somišljenik g. Josip L o j k, oficijal tobačne tovarne v Ljubljani. Pokojni je bil med svojimi tovariši in delavstvom zelo priljubljen. Pogreb sc vrši danes popoldne ob pol 6 iz Tržaške cestc na viško pokopališče. Naj mu da Bog večni mir in pokoj! Vsem ostalim naše iskreno sožaljel
Oljkin dan Rdečega križa. V slučaju lepega vremena, priredi podružnica rdečega križa danes dopoldne med 10. in 12. uro promenadni koncert, pred šolo, kjer sc bodo prodajale oljkine vcjice v korist Rdečega križa.
Prosvetno društvo priredi v pondeljek, 11. 4. in v torek, 12. 4. ob pol 8 zvečer v Društvenem domu filmska predavanja, in sicer v pondeljek Kristusovo življenje in evharistični kongres v Chi-kagu, v torek pa o Pasijonu. C'iaui in prijatelji vabljeni.
Hibnica
Na koncert kamniškega godalnega kvarteta,
ki se bo vršil danes v nedeljo zvečer ob 8 v dvorani pri »Ccnetu«, opozarjamo vnovič in vabimo vse tržane in ludi okoličane, ki jih zanima lepa muzika, da se koncerta udeleže. Med igrajočiini člani kvarteta je ludi ribniški rojak, g. učitelj Rus, kar bo gotovo zanimalo njegove sorojakc in jih privabilo h koncertu. Na programu so skladatelji: Francoz, Italijan in dva Slovenca ter bo na la način muzika različna in bo prišel na svoj račun ! vsak ljubitelj glasbe. Zalo naj izredne prilike, slišati dobro godbo, nc zamudi nikdo.
N01m mesto
Loterija. Na razna vprašanja sporočamo tem potom, da se žrebanje efektne loterije za zgradbo Ljudskega doma v Novem mestu ni vršilo 25. marca ter da je preloženo na poznejši čas.
Prosvetno društvo v Novem mestu je imelo v sredo, dne 30. marca, v dvorani Rokodelskega doma skioptično predavaje Potovanje po Renu od Mainza do Kclna in preteklo sredo, dne 6. aprila, istotako skioptično predavanje o Kristusovem trpljenju po oberammergauskih slikah, katere je razlagal g. p. Ernest Jenko. Pri obeli predavanjih jo bila dvorana polna. Zelinio, da bi nas v kratkem Prosvetno drušlvo zopet razveselilo s skioptičnim predavanjem.
Občinske volitve so končno vendarle razpisane in bodo v Novem mestu dne 19. junija, v nekaterih okoliških občinah pa nekoliko pozneje. Vlaganje kandidatnih list so prične 1. maja za Novo mesto, za druge občine 14 dni pozneje. Povečini bodo vložene kompromisne liste, v Novem mestu pa se bodo volitev udeležile vse stranke.
Metlika
Radio sprejemna in oddajiia postaja. Naša postaja se vedno bolj izboljšava, posebno sedaj, ko je nastopila že lepa pomlad. Krasne vinske gorico od Somiča do Vivodiue, od Gorjancev do Kamanja in še čez so vse oživele in naš radio je seveda toliko občulnejSi, kolikor več ubranega petja se razlega iz vinskih hramov in zidanic. Vendar katastrofalno vpliva nanj kak izreden dogodek. V noči od srede nn četrtek okrog 22. urej ko smo uživali Beelhovenovo »Missa solemnis« h Prage od dunajske filharmonije, se jo naša postaja vznemirila vsled udarca, ki ga je dobil nek Jurajevčič ia» Podzemlja z moliko po glavi. Kljub vsej pažnji ni bilo mogoče odkriti storilca, kajti naša postaja vendar šo ni toliko izpopolnjena. — V petek smo zaznamovali nov izreden dogodek, ki so je inorda po 50 letih zopet obnovil. Tri faro so dobile svoje pravo žegnanje Žal. M. božjo nazaj. Ta dan je bilo veliko spovedovnnje. To je prav in lepo v zadovoljnost vsej fari. Mogoče bodo par let težave. S časom pa bo zopet vse v polnem teku. — Modra galica, muka in strošek naših vinogradnikov. jn ludi tu. — 24. aprila se bo pa vrši! občni zbor Kmetijskega društva v Metliki, h kateremu že sedaj vabimo.
Trbovlje
sQx Nerednosti na ielesniški postaji. Radi nerodnosti na tukajšnji železniški postaji je vložil g. poslanec Zebot na prometno ministrstvo interpelacijo, v kateri navaja, da je bil prejšnji postaje-načelnik prestavljen iz Trbovelj zato, ker se ni udeleževal sestankov sam. demokratske stranke, ampak se brigal lo za svoje poste.
Opozarjamo na današnjo nedeljsko uprizoritev vMale pevkec, ljudske igre s petjem v 5 dejanjih v Društvenem domu ob 4 popoldne Igra je v resnici lepa ter so obisk priporoča.
11 dnevna plača rudarjem. Boj za izplačilo 14 dnevne plačo se vrši že dalje časa med TPD in rudarji. Rudarski zakon izrečno veli, da se morajo rudarjem izplačevali .mezdo vsakih 14 dni, Trboveljska družba je pa pred poldrugim letom samolaslno začela izplačevati plače mesečno 1er s tem zakon prekršila. II. rudarska skupina je pri Rudarskem glavarstvu večkrat posredovala in to oblastvo je tudi Družbi dalo nalog za zakonito izplačilo 14 dnevne mezde ter ji še celo s kaznijo zapretilo. Družba se je proti nalogu Rudarskega glavarstva pritožila na Državni svet v Belgradu. — Tudi krajevna organizacija SLS se jo ves čas zanimala za to, za rudarja važno zadevo, v kateri ne gre v glavnem za denar, ki ga delavec prejme vsakih 14 dni, nego zn akordna dela v rudnikih kopačem, ki se delijo sedaj vsak mesec. Delo v rudniku je pač različno in je gotovo, da si rudar na akordu delo v pol mesecu izboljša ali pa poslabša. Druga akordna plača je delo v vodi ali nn vročem mestu, kakor pa delo na suhem in ne na kamenitem mestu. Močno je torej rudar oškodovan, če se mu delovno mesto večkrat na mesec menja, ker ima obenem tudi razne akordne plače. Tudi sedaj se je naša stranka zavzela zn stvar, ter se obrnila na g. ministra dr. Gosarja, da posreduje, da bi TPD izplačevala rudarjem plačo vsakih 14 dni. Dobili smo na našo vlogo sledeči odgovor: *Na g. ministra za šuma in rudnike je g. minister dr. Gosar naslovil dopis, v katerem prosi za energično odredbo s strani rudniškega glavarstva, da se TPD drži glavarslvene odločitve o načinu izplačevanja mezd, oziroma zakonitega določila o tem, dokler se spor ne reši pred, Državnim svetom. Pritožba na Državni svet nima. odložilne moči.* Mislimo, da pride rudar sedaj do svojih zakonito zajamčenih pravic.
O /pravilniku za braJovsko skladniro smo dobili tolo poročilo: Prizadeto organizacijo morajo na duha iu obliko projektiranega pravilnika za brat. skladnice vplivati na način, da izjavijo svoje izčrpno mišljenje o osnutku. To naj se zgodi pravočasno in čimbolj temeljito.«
Slovenska krajina
Dva požara. V obmejni madžarski vasi Sv. 15. je 23. marca nastal požar pri Matiji Lutar. Pogorelo je gospodarsko poslopje. V nevarnosti je bila tudi sosedova hiša in le požrtvovalnemu delu gasilcev se je zahvaliti, da so je plamen ni prijel. — Islega dne ponoči je gorelo v vasi L. pri Štefanu Fujsu. Žrtev pozor a je postala hiša z gospodarskimi poslopji. Največja nesreča pri stvari je bila, da je izbruhnil požar ponoči in so ga opazili šele takrat, ko je bilo celo poslopje v plamenu. Reševanje ni bilo mogoče in tako je škoda zelo velika. V hlevu so se zadušile štiri krave, v svinjakih vse svinje in zgorele so tudi kure. — Oba jtožara eta nastala iz neznanih vzrokov.
M. Sobota zida. Ne bo do'^o in M. Sobota dobi novo lice. Stavbena vnema, ki se je lansko leto začela, so je to pomlad poveča,a. Na vseh koncili in krajih se zidajo nove hiše. Trgovec Dittrich jo dvignil »vojo trgovino za eno nadstropje, ravno-tako trgovec Berger ob Aleksandrovi cesti. Ob ; novi ulici med Šolsko in Poljsko ulico zidata nove hiše ravnatelj Soukup in mizar Šafran. Na koncu Aleksandrove ceste se bo dvigala enonad-stropna vila notarja Kodra. Ako bo šlo tako naprej, bo Prekmurje v resnici lahko ponosno na svoje kulturno središče.
No zamudite ugodne prilike, ki jo nudi loterija Martinišča. V kratkem se bo izžrebalo 670 dobi i kov. Nekaj srečk je še pri ravnateljstvu Martinišča v M. Soboti.
BopfsJ
Iz Kranjske gore. (Letoviško društvo.) Do-sedaj se v tem lepem gorskem kraju ni dosti slišalo o našem Letoviškem društvu. Kvečjemu se jc slišala zahteva, da naj se agilnejše pokaže v javnosti. Pri zadnjem občnem zboru, kjer je objektivna kritika pokazala, da se naši domačini zavedajo ' važnosti tujskega prometa, se je izvolil nov odbor, ki si je nadel hvaležno nalogo, da bo tako uravnal delovanje našega društva, da bo v korist članom in v prospeh letovišča. Sestava odbora mora vsakemu pokazati, da je članom malo mar za politiko, pač pa za gospodarsko delo in napredek v dobro kraju in splošnosti. Odbor, ki je vseskozi napreden, zato prav hvaležno odklanja neokusno reklamo znanega dopisnika v »Jutru-, ker s svojimi neumestnimi članki o raznih romarjih in natakaricah kraju več škoduje kot pa koristi. Po našem mnenju taki članki sploh ne spadajo v resen gospodarsko-poiitičen list.
Radovljica. »Quo vadiš«, igro iz Neronovih časov, ponovi Ljudski oder v Radovljici samo še na cvetno nedeljo, 10. aprila. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Kmetijske zadruge v Radovljici. Za okoličane je zveza z vlaki najugodnejša, ker se igra začne ob pol 1 popoldne in konča ob pol 7 zvečer.
Ježica. Pevski odsek KPD priredi danes ob pol 8 zvečer v Kat. društvenem domu lepo in priljubljeno igro s petjem >Revček Andrejček«. Opozarjamo na to zlasti one, ki pri zadnji vprizoritvi niso dobili vstopnic, da si pravočasno zagotovijo prostore, ker je povpraševanje po vstopnicah zelo veliko.
Naznanila
Društvo »Prometnikov« sklicuje za dne 13. aprila ob 15. uri svoj letni redni občni zbor v salonu hotela Miklič. — Odbor
II. redni obrni zbor Radiokiuba v Ljubljani. Radioklub ima v torek dno 12. apruila ob pol S zvečer v klubovem lokalu na velesejmu svoj drugi občni zbor. Vabimo članstvo k udeležbi. — Odbor.
Opozarjamo v sa društva, da priredimo dne 3. julija t. 1. veliko javno tombolo in obhajamo tudi 30 letnico prostovoljnega gasilnega drušlva v Mostah pri Ljubljani.
Že zopet glas doni, od mesta do vasi: Da najceneje sc dobi
vse vrsle manufaklurno blago, izgotovljcne obleke, srajce, kravate, rokavice, nogavice, marinarske oblckcc za dečke od 45.— Din naprej edino pri
Ivanka Tomšič - Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 38.
Kulturni pregled
Glasba
KONCERT »DRAVE« V MARIBORU dne 2. aprila se je v vsakem pogledu obnesel prav dobro. Izvajali sta se dve simfonični točki: Ob nevihti« in »Oljki*, oboji zložil P. H. Sattner. Nekaterim se zdi predrzno, da se je Drava lotila daljših simfoničnih skladb. In res je bil sklep junaški, s pevci razmeroma še mladega glasbenega društva izvajati precej težki skladbi. A tukaj se je pokazalo, kaj premore pevska četa, kateri je tu» Čelu mož z gorkim srcem in glasbenim znanjem. G. Viktor Schweiger, profesor glasbe na drž. realki, je pred par leti prevzel pevovodstvo »Drave«; koj prvo leto je nastopil s simfonično kantato »Je-ttejevo prisego«, sedaj pa storil mogočen korak naprej kar z veliko skiadbo »Oljki«. Pevsko osobje »Drave« se rekrutira iz samih železniških krogov, torej iz slojev, ki imajo težko in odgovorno delo. Kako plemenito in kulturno je delo, ki ga vrši pevovodja, ko dviga te ljudi k idealnemu glasbenemu stremljenju, Ja pozabijo vsakdanje gorje in ablažujejo srce s slovensko pesmijo. Maribor pri-poznava to kulturno stremljenje, kajti pri obeh dosedanjih simfoničnih koncertih so bili zastopani vsi krogi od velikega župana, do zadnjega meščana. Čuli so se pač glasovi, da »Drava« še ni dorasla težkim skladbam, toda koncert je dokazal nasprotno: »Drava« je izvršila svojo nalogo na jako časten način.
Zbori so bili temeljito naštudirani in so tekli jako gladko, vstopi nad vse sigurni, dasi t' ïki, soprani so z lahkoto dosegali vsako višino • -cz I kričanja. Solistka gospa Bajukova je pela z gorkim ( čutom, počuti se pa bolje v visoki nego nizki legi. Altistinja gospodična Vedral je presenetila z mehkim, lepo donečim glasom, ki kaže temeljito šolo. G. P. Kamilo Kolb, ljubljenec mariborskega občinstva, zelo napreduje in je tudi topot potegnil za seboj hvaležne poslušalce. Ganljivi so bili !■•>-ralni spevi, ki so se čuli kakor iz bližnje cerkve in so povzeti iz obreda blagoslovljenja oljk na cvetno ali oljčno nedeljo. Te speve so peli deloma gg. bogoslovci, deloma stolne pevke — mehko, lepo vezano, ne štakatirano.
Orkester, dasi sestavljen iz železniških, civilnih in vojaških godbenikov, se je kmalu asimiliral v enoto in lepo sledil dirigentu. Z vsakim koncertom je šlo lepše, najlepše v nedeljo popoldne.
Koncert je imel namen proslaviti 75 letnico skladatelja P. H. Sattnerjo, čigar pevec je bil nekdaj g. Schweiger, in katerega še zdaj globoko spoštuje, njegova dela uvažuje. Venci in lire so prihajale zviška in dale dvorani prazniško razpoloženje.
In kritika? Oglasila se je v Nar. novinah, sicer pa molči. Zdi se skoraj, da »Drava« nima pravice povspeti se do takega koncerta; ali če Drava« ostane pri sedanjem stremljenju, si bo že sama odprla pot med svet. K sreči v Mariboru še niso nasprotja tako poostrena in je bilo jako lepo, da se je ondotna Glasbena matica kolegijalno udeležila koncerta. Ni prav in nikakor ne smemo Dravine koncerte položiti tistega merila, katero se polaga na strokovna društva in zavode. Zatorej še enkrat ponavljamo, da je bil ta koncert z ozirom na vse razmere zelo zadovoljiv. Pozna se pa, da so pevci in pevke še začetniki, toni še niso dosti okrogli in uglajeni, preveč so odprti, in izgovorjava se bo morala ludi še oblažiti. V moškem zboru so drugi tenorji malo detonirali, ker se jim je poznala utrujenost kot posledica dolgotrajnih in mučnih vaj. — Orkester je bil za soliste premočan, premalo je bil diskreten. To so dobrohotni migliaji, katere bodo Dravani radi sprejeli in se po njih ravnali. Sicer pa svetujem njim in g. dirigentu, ne se preveč ozirati na neljube opazke. Kritikastri naj govore in pišejo kar jim drago, mi pa pojemo naprej.	—n—
Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v ponedeljek dne 11 aprila, dirigent Matej Ilubad. Med skladbami, ki se gibljejo v modernejši struji novejše slovenske glasbe spadajo iz sporeda zbo-rovih točk: Adamičeva »Zazibalka«, »Kresovale tri devojke« in »Kdo dobi dekle« ter Mirkova pesem »Rokoko«, izmed čeških mojstrov pa Sukova pesem »Dojčin Petar i kralj Matijaš«, Novakova »Božična uspavanka«: Spi JezušČek ... Skladbi iz prejšnjih dob pa ste dve rukoveti srbskega har-monizatorja narodnih pesmi Mokranjčeve črnogorske in bosanske pesmi, ki so se letos prvič po pevskem zboru Glasbene Matice izvajale, dalje 3 lepe pesmi iz ruske literature Grečaninova pesem »Sever in jug-:, Kjujeva pesem »Dve roži« in Tanjejeva pesem »Solnčni vzhod«. Pri konccrtu se bo izvajala tudi srčno ljubka pesem našega odličnega nestorja P. Hugolina Sattnerja »Ruškine sanje«. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni, na večer koncerta pred koncertno dvorano.
Ga. Zinka Vilfan-Kunc, bo na koncertu pevskega zbora Glasbene Matice v pondeljek dne 11. aprila pela v treh naslopih 3 ruske. 4 hrvaške in 3 slovenske pesmi. Nekatere 90 iz najnovejše sodobne lileralure, nekatere pa sppdajo k najboljšim skladbam prejšnjih desetlelij. Koncertno pevko go. Zinko Vilfan-Kunc spremlja njen brat pianist Božidar Kune. Besedilo zborov in samospevov se dobi 'iskano v predprodaji v Matični knjigarni.
Cerkveni Glasbenik 1927, 3, 4 prinaša sledečo vsebino: Dr. Josip Mantuani: Janez Pierluigi iz Paleetrine; Fran Ferjančič: Anton Foerster kot človek; Pevci in pevke, ki so pod Anionom Fcer-sterjeviin vodstvom peli na ljubljanskem stolnem kom (s slikami); Leopold Govek&r: O umevanju skladb in skladateljev; Ivan Mercina: Nekaj pojasnil k Pritikovavcu ; Organistovske zadeve; Fr. Klančnik: Organi st in pevovodja; Stanko Premrl: Nekoliko statistike o sedanjem stanju organistov v ljubljanski škofiji; St. Premrl: Koncertna poročila; Dopisi Iz Šmartna ob Paki (Fr. Klančnik), iz Gorice (Goričan), iz Novega mesta (Fr. Ferjančič); Poročilo o kolavdaciji novih orgel v župni cerkvi v Dornbergu (Vinko Vodopivec); Glasnik za cerkveno in svetno glasbo: Martin Železnikove postne pesmi (dr. Fran Mlinar-Cigale), Martin Železnikove velikonočne pesmi (St. Premrl), Marko Bajukove slovenske narodne pesnij (St. Premrl), Karel Bervarjeve štiri žalostinke; Naši glasbeni listi; Pesmi v čast sv. Cirilu in Metodu; Razne vesti; To in ono; Darovi za »Cerkveni Glasbenik*; Naše priloge; Listnica uredništva in uprave. — Glasbena priloga prinaša Stanko Premrlov graduai in sekvenco za Veliko noč. Kazen tega je tej številki priloženo Dodatno kazalo prilog »Cerkvenega Glasbenika* od leta 1911,—1926. — .Cerkveni Glaebenik« izhaja leto« 50 .leto. Prihodnja — 5., 6. — številka bo jubilejna. List stane celoletno 35 Din, za dijake in šole 20 I)in. Posamezni izvodi 3., 4. številke priložene glasbene priloge so dobe pri upravi po 3 Din. Uredništvo iu uprava: Ljubljana. Pred škofijo 12, I.
K cerkvenemu koncertu v stolnici. Dr. Stanko Vurnikovo jioročilo o cerkvenem koncertu v aiuLuici v včerajšnjem »Kioveocu« v toliko poprav-
ljamo, da je pevske skladbe s stolnim pevskim zborom naštudiral ravnatelj stolnega kcura Stanko Premrl, ki je Palestrinove skladbe pri koncertu tudi sam vodil; g. Anton Dolinar pa je vodil ostalih šeet pevskih skladb.
Cjublfansko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 10 aprila: LUMPACIJ VAGABUND. —
Na korist bolniškega fonda Združenja gled.
igralcev. Izven. Pondeljek, 11. aprila: Zaprto. Torek, 12. aprila: TI IN JAZ. Red C. Sreda, 13. aprila: LUMPACIJ VAGABUND. E, Četrtek, 14. aprila: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 10. aprila ob 15. uri pop. TAJDA. — Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 11. aprila: Zaprto. Torek, 12. aprila: PRODANA NEVESTA. Gost dirigent Oskar Nedbal.. Izven. Sreda, 13. aprila: MADAME BUTTERFLY. Red B. Četrtek, 14. aprila: Zaprto.
Sattnorjeva opera »Tajda* se poje danes na cvetno nedeljo jropoldne ob 15. uri v ljubljanski operi kot ljudska predstava po znižanih cenah. V operi nastopijo: v naslovni vlogi Tajde ga. Pavla Lovšetova, njeno spremljevalko poje ga. Ribičeva, starega plemiča Visoškega g. Betetto, Erazma Osojskega g. Kovač, njegov spremljevalec. Jurij je g. Zupan. Ostale vloge pojo: ga. Ramšakova, Po-tučkova in Mišičeya ter gg. Mohorič, Jatiko, Šu-belj, Sekula in Perko. Vlogo nemega neznanca igra g. Gregorin. Cene so znižane. Konec pred šesto uro. Opero dirigira ravnatelj g. Mirko Polič, režira pa profesor g. Osip Šesc.
Prva repriza burke »Lumpaeija vagabunda« je danes v nedeljo zvečer ob 20. uri v drami in sicer se vrši predstava na korist bolniškega fonda Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani. Zasedba je ista kakor pri premijeri. Sodeluje baletni zbor in godba dravske divizije pod vodstvom dirigenta g. Svetle. Režija igre je v rokah profesorja g. Šesta.
»Prodana nevesta« z dirigentom g. Oskarjem Nodbalom se poje v ljubljanski operi v torek dne 12. t. m. ob pol 8 zvečer. Ime najboljšega češkega j opernega dirigenta nam brezdvoma jamči, da bo- ' demo imeli tokrat »Prodano nevesto« v tako dovršeni obliki v muzikalnem oziru kakor še nikdar do sedaj, saj jo dirigira slavni Nedbal popolnoma v tradiciji Smetane samega. Cene navadne operne. Vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
ROŽVCKI: EROS IN PSIHA
Lepo, da smo dobili s tem delom še zastopnico poljske moderne na repertoar Lani, če se ne motim, smo čuli tudi že Szygetynskega balet Fav- j novo noče, čuli na par koncertih tudi poljskega prvaka, Szymanovvskega in sedaj Rozycki.
Snov: romantično hrepenenje, stara; libreto i v paralel isti čni kompoziciji zn leto 1917. nobena j novost (še mi nismo prej imeli Cankarja in Nem- ' ci Scknitzlerja), inuzika po Straussu in prav posebno, po Puccinijevi Toski, Butterfly in Deklici z zlatega zapada. . tudi nobena novost... Tako v melodiki kakor motivični zgradbi, dramatskih sredstvih, inštrumentaciji in koloritu je Rozycki « to opero direkten Puccinijev učenec.
Čudil sem se zadnjič, da jo g. —č ob premi-jeni v »Jutru« pisal, da je ljubljanska »publika nad to glasbo zmajevala z glavami«, češ da še ni m<»derno vzgojena, ko je doslej čula le Verdija in jodobno. Tudi jaz sem pri prvi reprizi opazil presenetljivo malo aplavza! Kaj pa je pri tej glasbi treba »razumeti«? Same »barve«: so to, pestre lise za uho, ki »slikajo* delajo muzikalno »občutje« dogajanju na odru, glasba nima širokih melodičnih linij več, primerjaj jo z Jakopičevo pacosto, senzitivno slikarijo. Tipičen, čist primer glasbenega impresionizma. Udaj se taki muziki, pusti si avtorjevo kreacijo glasbenega »strahu«, »prezira-, »sramežljivosti«, upora« itd. v uho in ne misli nič; veseli so pettre harmonike, pikantne instru-mentacije. in ne »razumi« nič, pa bo v redu.
G. Neffat je imel čez glavo umetnostnega dela, če je hotel vsaki frazi v partituri dati pravi obraz — ta muzika zahteva od inlerpreta neverjetne intuitivnosti, možnosti vživetja v smisel mesta. In dirigent je dostojno opravil delo; če bi imel boljšii orkester na razpolago, bi bili čuli filigransko, tančično fino in vmljivo muziko.
Zelo razveseli človeka modernejše delo na našem opernem odru, veseli smo ludi vpoznauja s poljsko moderno. Še najbolj veseli pa naj bomo zato, ker smo v dekoracijah opazili pri tej operi prvič po več površnih letih resen trud, precej okusa in celo smisel: slika grške in rimske antike, stroga, neizprosna srednjevešhr. simetrija, nežne barve rokoko, moderen salon — napredek je! Dekoracije in kostumi ne smejo več Uiti nepotrebno zlo!
Knittlova režija preprosto efektna, dasi nič posebnega, boljša pa vseeno kakor dosedanje Knittlove šablonske režije.
Ga. Čaletova (Psiha) je dala boljše vrste povprečno igralsko kreacijo, v nižiui se pevski ne moro uveljaviti, v višini pa bolj ugaja, ima pa neki smisel za dramalsko interpretacijo in se celo uživl v vlogo. Eros g. Banovca se je glasovno in pevski dosiojno postavil, igralski sc izpopolnjuje pa počasi. Mnogo so storili zn uspeh še ga. Thier-ryjeva (Opatico III. slika). Betetto (II.). pevski precej uspešen je bil g. Kovač; gost g. Bukšeg ima krasen organ, ki ga more razvili v vso dra-matske izrazne možnosti. Omeniti treba šo Zupana, Mohoriča, go. PoMčevo i. dr. Zbori v splošnem dobri, niso pa še brez liodostatkov.
Pozni impresionizem Erosa in Psihe se je preživel. Pa umetnost je bita za svoj čas potreba, danes, ko smo se razvili v drug, bistveno nasproten tabor, se zdi mehkužno dekadentno, notranje prazna, dolgolasata in zunanjeblesteča. Malone banalen je žo ta stil za danes, brez hrbtenice je skladba, brez obrisa in konture lito, kakor neotipljiva megla ali mavrica. Morda nam pokažejo kaj bolj današnjosti primernega Prohofjeva Oranže.
Prav (ta je, da so upoznamo tudi s poljsko moderno. Ruske treba še več!	S. V.
LUMPACIJ VAGABUND čarobna burka s petjem v treh dejanjih (8 slikali).
Spisal Nestroy. Režiser prof. O. Šest.
Menim, da je uprizarjanje takih iger danes pogrešeno, kljub temu, da najdejo še nekaj svojega občinstva in kljub temu, da ima gledališče priložnost, pokazati groteskno primitivno lentraliko, kjer se teater svobodno izzivi in oddahne obenem. In res si igra ni osvojila občinstva; kar je bilo odkritosrčneca priznanja, jo bilo namenjeno ku-pletom. ki so na igro boli orisi oni eni kot z nio
zvezani. Zavedla nas je v to igro brez dvoma nedolžna sentimentalnost po nekdanjih časih, ko ]e »zanikrna trojica« tudi pri nas doživljala svoj zlati vek. Spoznali pa smo takoj, da nismo več tisti in da igra ni za nas, kljub novemu prevodu (Župančičev?) in kljub blesku, ki ga ji naše gledališče prejšnje čase ni moglo dati. Treba je že res historičnega čuta in dunajskega okusa, če hočemo najti pravično razmerje do dela. Primitivni parodističnl humor nas ne ogreje več, tudi pri trojici ne. Obeležje igre nam je malone tuje in lokalizacija dejanja ga napravlja še bolj nepristnega. Fejaško dunajsko ozadje, na katerem zanikrna trojica najde svojo pravo resonanco, bi bilo sicer nekaj, ob čemer bi si obudili sanje o dobrih časih, a dunajski psevdo-mitični, okvir, posnet po Rajmundovi meščansko pravljični alegoriji, nas pusti brez orientacije. — S tem sem podal tudi že glavne značilnosti in hibe uprizoritve. Nesoglasje med lokali-zficijo in dunajsko občuteno miljejnostjo je očitno in je teni večje, čim bolj se je režiser g. Šest potrudil, da bi izčrpal -prvotnost igre. Gostilniške slike so iz dunajskega obmestja in si jih ni mogoče inisliti pri nas. — Dejal bi kdo, da je igra taka, da bodi pri nji otrok in ne misli na nič; je skoraj edina vrednost igre ta, toda potem nas uprizoritev mora vreči tja, kjer res ni ne časa ne prilike misliti, v izključeno teatraliko in fantastiko. Za to pa je marsikako mesto predolgovezno in marsikaj preokornega; potek igre bi tedaj moral biti hitrejši. V celoti je zadovoljevala trojica Cesar, Rogoz, Povhe iu še nekaj epizodnih oseb, marsikaj pa je bilo okornega in neskladnega. Scena je ustrezala s svojo dvodelno prostornino, stalno in spremenljivo in je dajala igri deloma humoristično mikaven, deloma pa tudi nekoliko medel blesk. — Ko že govorimo o Nestroyu pri nas, moramo pripomniti, da imamo letos kar dva, ker ne smemo prezreti burke »Danes bomo tiči«, ki jo je g. Šest
letos scenično spopolnll in nekoliko tudi v dunajskem, skoraj operetnem načinu preuredil. Dejal bi, da to deio vpliva veliko svežeje, čeprav se je igranje že zelo obrabilo.	F. K.
Mariborsko gledišče
Nedelja, 10. aprila ob 15. uri: PASIJON, Nedelja, 10. aprila ob 20. uri: UČITELJICA. Kuponi.
Ponedeljek, 11. aprila ob 20. uri: MLADOST. Torek, 12. aprila ob 20. uri: MADAME BUTTERFLY. Ab. C. Kupom.
Ljudski oder
v Ljubljani
Nedelja, 10. aprila ob 3 popoldne: PASIJON. Torek, 12. aprila ob 8 zvečer: PASIJON.
Knjige in revije
Pesmi Srečka Kosovela. Po Veliki noči izide pesniška zbirka pokojnega kraškega pesnika Srečka Kosovela. Knjiga bo lično opremljena (naslovna stran prof. G. A. Kosa) in bo obsegala na 96 straneh najlepše pesmi iz pokojnikove zapuščine, v redakciji Alfonza Gspana. Broširana knjiga bo stala 20 Din, vezana 27 Din. Naročila sprejema -Odbor za založbo pesmi Srečka Kosovela«, Ljubljana, Križevniška ulica 6-1.
"Poizvedovanja
Potni kovčeg se je našel v Streliški ulici. — Dobi se v Streliški ulici št. 4.
f*o širnem svetu
Društvo narodov.
S parnikom, ki je odšel iz Evrope na Daljni Vzhod, so potovali med drugimi v prvem razredu neki nemški profesor, ki je raziskoval vzroke potresov na Japonskem, netki Anglež, navaden turist, neki jetični Ameri-kanec z mlado, sloko hčerko, ki je rada videla čestilce, ter končno neki Franooz, menda diplomatski uradnik, ki je žrtvoval ves svoj čas poklonom lepi Amerikanki. Ob uri za kosilo so se zbrali vsi potniki v jedilnici. Nenadoma je zaklical mornar na krovu: »Zemlja na vidiku!« Kapitan je moral na krov. Sledili so mu radovedni potniki z daljnogledi in kukali. Zemljo je kmalu lahko videlo tudi neoborože-no oko. Kapitan z zemljevidom v roki je razložil potnikom zanimivost tega otoka. Ni bil na m rej nikjer označen in se je menda pred kratkim dvignil nad vodno gladino pod vplivom neznanih ognjenikov. Nemec-profesor je porabil to priliko, da bi sprožil znanstveno predavanje o gibanju zemeljske skorje, o postanku otoka in delovanju ognjenikov, Ame-rikanec je zelo pazno poslušal predavanje. Vprašal je kapitana, pod kako dolžino in širino leži novi otok, in vse je natančno zabeležil v svojem zapisniku. Vprašal je še Nemca, ali ima ta otok kak trgovski pomen, in je mirno šel, da použije ostalo kosilo. Francoz je izrabil ta čas, da je podtaknil amerikanski nriss pisemce. Ko so ga vprašali glede otoka, je rekel malomarno, da bo že uredilo zadevo v potrebnem času Društvo narodov. Nemec je izrazil dvom o njeni pravičnosti in se je spomnil nemških kolonij. Pričel bi se menda prepir, če ne bi pobegnil Francoz proč za oboževano mies. Medtem je stal Anglež kakor lipov bog, ne da bi se zmenil za sosede. Ladja se je ustavila blizu otoka. Kapitan namreč ima dolžnost natančno zabeležiti vsako novo zemljo, da prepreči poznejše nesreče. V tem trenutku je Anglež nenadoma oživel: sezul je čevlje, slekel je suknjo, skočil je čez krov v vodo, splaval do otoka, zlezel na breg. Dobil je takoj iz žepa veliko angleško zastavo in /.grabil za bližnji bambusov drog. Razvil je Union-Jacka, svečano je zaklical, da pripada otok angleškemu imperiju in je splaval nazaj na ladjo. Tam se je preoblekel in četrt ure po::ne,je je končal kosilo, kakor da se ni nič zgodilo.
Dan pozneje je prišel parnik do Japonske. Amerikanec je pohitel prvi na kopno in nemudoma zbežal na brzojavno postajo. Poročal je ameriškim listom o novem otoku. Pol ure pozneje je zapisal zadovoljen: Izdatki: za brzojav: 40 dolarjev. D o h o d k i : članek v Nevvyork-Heraldu: 150 dolarjev.
Stefo» komunisti.
Mih. Koljoov, podlistkar moskovske »Pravde«, piše o -čudnih dogodkih«, ki vedno bolj vznemirjajo komunistične oblasti. Nekje v a murskem okraju je sklenil boljševiški odbor, da bo izbisal iz, stranke nekega komunista, ki se je strupeno zasmehovalno muzal pri opazovanju cerkvene procesije«! To se je zgodilo ua Daljnem Vzhodu, ob kitajski meji, loda ob Volgi, v Srednji Rusiji, ni nič boljše. V mestu Pokrovsku, samarske gubernije, so pokopali nekega uglednega komunista, voditelja • zadružnega gibanja. Komunist, ki gre k obhajilu, nese otroka k sv. krstu in slično, /leti seveda takoj iz stranke, toda mrtvemu komunistu se nič ne more zgoditi. Radi tega so se osokolili preostali v toliko, da so povabili k pogrebu duhovščino. Rdeči govorniki so poslušali župnikov govor in proletarski orkester je moral molčati, ko so zapeli cerkveni
pevci »Večno pamjatj«. Ta »oerkveno-brez-verski« pogreb je bila redka prikazen — žalostno sklepa Koljoov.
Pnevmatična pošta v Pragi.
Vsled velike razsežnosti je dala praška pošta že pred vojno postaviti cevi za razpošiljanje pisemske pošte. Po teh ceveh se kar najhitreje odpravljajo brzojavi, ekspresna pisma in podobno. Posamezni poštni in brzojavni uradi so z glavno pošto zvezani s cevmi, ki imajo 65 mm premera. Brzojavi, pisma in druge pisemske pošiljke se polože v ko-vinasto škatlico, ki se potisne v cev. Nato se z zračnim pritiskom škatlica potisne do za-željenega poštnega urada. To cevno omrežje je za pospeševanje pisemskega prometa ogromnega pomena. Treba je manj pismonoš, pisma pa prihajajo prej. Ker se je pnevmatična pošta zelo izkazala, nameravajo pnevmatično poštno mrežo razširiti tudi na predmestja in mrežo v mestu povečati. Poleg razširitve bodo vpeljali ludi nov sistem obratovanja pnevmatične pošte, kajti dosedaj je bilo treba za vsak aparat po eno osebo. Odslej pa bo zadostovala za vse aparate, ki se stekajo v eno središče, le ena sama oseba. Dalje bodo preuredili pogon in ga poenostavili in seveda na ta način pocenili obrat.
-j- Strupeni tintni svinčniki. V Fliessu pri Landecku je umrla učenka ljudske šole Neža Sigi vsled zastrupljenja s tintnim svinčnikom, katerega je slinila z ranjenimi ustnicami.
-j- Žrtve prometa v Londonu. Lansko leto je zgubilo na londonskih ulicah 1020 oseb življenje. Lahko, oziroma težko ranjenih je bilo 47.213 oseb. Napram letu 1925 so te številke narastle za 55, oziroma 125 odstotkov.
-f Najmanjša slika. Najmanjša slika na svelu, delo anonimnega francoskega umetnika, je ponos kraljeve galerije v Haagu. Na sliki vidimo mlinarja, ki leze po lestvici v mlin z vrečo žita na plečih. Zraven stoji konj z vozom. Kakih osem kmetov se pogovarja in čaka na nilelev. Vse to jo vpodobljeno na eni slrani pšeničnega zrna. Poslužiti se moramo povečevalnega stekla, če hočemo videti podrobnosti živo in skrbno izdelanih postav na sliki.
-J- Deset let brez spanja. Vse časopisje poroča o ruskem odvetniku Bubinovu, ki je ie dni umrl v Moskvi. On je živel zadnjih deset let brez vsakega spanja. Leta 1917 je bil na fronti ranjen s strelom v glavo. Odslej je trpel na leni, da sploh ni mogel zaspati in sipati. Prvo leto je to še precej dobro prenašal, potem pa se mu je stanje vsako leto slabšalo. Nobeno še tako močno narkotično sredstvo ni učinkovalo. Hiral je vidno in končno le dni vsled splošne telesne oslabelosli umrl.
-j- Dober tek nojev. V londonskem zoolo-gičnem vrtu se je nedavno tega eden izmed nojev na vse načine trudil, da bi pogoltnil pet metrov dolgo debelo vrv. Ko je uslužbenec nojevo namero opazil, je priskočil, da bi žival rešil gotove pogube. Pa jo imel dosti opravka, kajti polovico vrvi je noj žc pogolinil iu ni zlepa puslil čuvaja blizu. Po dolgem naporu se mu je končno posrečilo, da je vrv izvlekel iz nojevega vratu. Noji nikakor niso izbirčni, kaj požro. Pred kratkim je noj vzel nekemu skavtu klobuk ter ga pogolinil, ne da bi čutil kaj posledic. Kakor znano, so skavtsld klobuki precejšnjega obsega-
-j- Teža ladij so spreminja. Morska vozila so mnogo bolj izpostavljena nevarnosti, da jih uiijči rja kot pa razna železja na suhem. Zato je treba ladje pogosto prebarvati. Pri tem se teža ladje spreminja in sicer v prav izdalni meri. Pri ladji, ki obsega 8000 ton, je treba vsako leto približno devel ton barve nadomestiti.
Darujie za Ljudski sklad SLS !
Gospodarstvo
0 težkočah pri izvozu kranjskih čebel
Nekdaj je izvažala Gorenjska vsako leto mnogo tisoč kranjskih panjev po vsem svetu. Amerikanci so že pred desetletji proučevali različne vrste čebel iu so konstatirali, da naše »sivke«, kranjske čebele, nadkriljujejo vse ostale vrste. Izvoz panjev pa je po vojni skoro popolnoma zastal.
Da spoznamo vzroke tega zastoja, iznašamo v naslednjem poročilo o sestanku čebelarjev, ki se je nedavno vršil na Selu na Gorenjskem.
Iz strokovnih referatov čebelarjev se je videlo, s kakšnimi težkočami se morajo boriti naši čebelarji.
Pri sklepanju trgovinskih pogodb se dosedaj interesi slovenskih čebelarjev niso nikjer upoštevali. Zato so posamezne države zaprle svoje meje proti uvozu kranjskih čebel; končno je tudi Nemčija, ki je bila glavni odjemalec kranjskih čebel, zaprla svoje meje. V Švici in Zedinjenih državah našim čebelarjem niti ni mogoče oglaševati v ondotnih čebelarskih strokovnih glasilih. Uvoz je zaenkrat dovoljen le v Avstrijo, Češkoslovaško, Anglijo, Švedsko in baltiške države. V Rusijo bi se dalo prodati veliko panjev, ko bi imeli trgovsko pogodbo z njo.
Zastopniki čebelarjev so se pritoževali nad počasnim ravnanjem pošte iu carinarnic. Pristojbina za čebele v zabojih je tako visoka, da je izvoz v mnogih slučajih nemogoč. Računa se ekspresnina iu pristojbina za ločenko in vendar se pogosto pripeti, da se mreža pri zaboju med ..ansportorn tako zamaže, da se čebele zadušijo. Vrednost enega roja je z zabojem vred Din 120.—, poštne in carinske pristojbine pa znašajo 113 Din. Zato ni čudno, ako ne moremo izvažati, med tem ko v Avstrijski republiki posamezni čebelarji izvažajo po 30t) rojev. Nasprotno pa je pohvaliti naklonjenost železniških uradnikov pri prevozu čebel na pašo.
Velika ovira izvoza je tudi pomanjkanje čebelarskega zakona. Inozemski čebelarji povprašujejo, kaj se pri nas stori glede preizkušnje panjev, čebel, bolezni itd. Oni žole imeti spričevala (certifikate) od kakega uradnega preizkuševališča. Dosedaj je živinozdrav-nik na Jesenicah izstavljal ob zaprtem panju atest o zdravstvenem stanju čebel. Čebelarjem se ne zdi potrebno, da se ustanovi čebelarska šola v Št. Jurju ob j. ž., ker ni potrebe po čebel, mojstrih in ker naši strokovnjaki prirejajo neumorno • tečaje po deželi. I>af pa bi bil potreben znanstven institut za čebelarstvo v Ljubljani, opremljen po vzorcu anietiških, francoskih, italijanskih, nemških in ruskih institutov.
Glede pospeševanja izvoza naših čebel, pa bi bilo potrebno ustanoviti v okviru Osrednjega čebelarskega društva, pododsek za ;z-voz čebel pod vodstvom praktičnega čebelar-ja-izvoznika. S pomočjo tega odseka naj se navežejo stiki z inozemskimi čebelarskimi društvi, naj se vodi propaganda, kakršno delajo Italijani in Korošci, ki nam odvzemajo inozemske trge itd.
Važno je tudi vprašanje razdelitve trošarine prostega sladkorja za pomladansko in jesensko pitanje čebel. Francija in Avstrija razdele več 100.000 kg takega davka prostega sladkorja (Avstrija 300.000 kg po 4 Din)..
Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana. Včeraj ob 3 popoldne se je vršil ob številni udeležbi delničarjev XXVII. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Občni zbor je vodil predsednik banke g. dr. P. Defrancesciii, ki se je spominjal po kratkem pozdravu navzočih v toplih besedah pok. predsednika zavoda g dr. Karola Trillerja in njegovih nevenljivih zaslug zn procvit banke, nadalje pok. soustanovitelja, člana uprave, g. Urban Zupanca in uradnika g. Ivo Sterleta. Nato je očrlal na kratko splošen gospodarski položaj v naši državi in zlasti v Sloveniji, ki pa nudi Se manj ugodno sliko kot oni v predprošlem letu, kljub temu neugodnemu splošnemu gospodarskemu položaju da pa se je poslovanje banke v minulem letu zopet razširilo in znatno povečalo v tekočem letu vsled prevzema Trgovsko banke d. d. v Ljubljani in njenih podružnic. Poudarjal je nevzdržno*; sedanjih davčnih bremen, ki so posebno velika zlasti v Sloveniji, ki težko pričakuje enotno davčno zakonodajo. Končno je zagovarjal potrebo čim večje Stedljivosti, ki mu bo veljala kot predsedniku za glavno načelo. Nato je obširno razpravljal g. generalni ravnatelj Tykač o poslovanju banke v preteklem letu, navedel zaključne številke, iz katerih izhaja, da ee je skupili promet banke povečal v minulem letu na preko 31 milijard dinarjev, da so narasle vloge na preko 227 miliionov dinarjev, kar vse izpričuje neomajno zaupanje v naš najstarejši slovenski bančni zavod. Na predlog nadzorstva so se nato soglasno odobrili računski zaključki. Upravnemu svetu se je podelil absolutorij, upravi, ravnateljstvu in urad-ništvu pa se je izrekla zahvala. Občni zbor je soglasno sklenil sprejeti predlog nadzorstva glede razdelitve čistega dobička po Din 6,282.06-1.60 ter določil poleg statutarnih tantijem Din 8,999.996.— za izplačilo 8% dividende v znesku Din 12.— na delnico, dodelil Din 1,304.288.10 rezervam. Din 300.000 pokojninskemu fondu, Din 180.000,— za remunerncijo uradništvu ter sklenil, da so ostanek po Din 109.032.99 prenese nn novi račun. Na občnem zboru so bili izvoljeni v upravni svet dosedanji člani gg. Mnkso Antič, Fran Bonač, dr. Peter Defrancesciii, Ivan Jelnčin ml., Avgust Jenko, dr. Alojzij Kokalj, Ivan Korenčan, Ladislav Pečnnka in dr. Edo Šlnjmer, na novo pa gg. Josip Javornik, Viktor Meden, dr. Ernst Rekar in Herbert Wosch-nngg. Nn seji upravnega sveta, vršeči se po občnem zboru, je bil poleg predsednika g. dr. De-traucescJiiia in podpredsednika g. Vodnika izvo-
ljen za podpredsednika g. Viktor Meden. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. dr. Ivan Bole, dr. Alojzij Kobal, Bela Milič, Viktor Naglas in Anton škof.
Slovenskim industrijalcem in voletrgovconi.
Konzorcij znanega belgrajskega trgovskega lista »Privredni Pregled« izda za pravoslovuo velikonoč posebno izdajo pod naslovom: >Jugoslov. Privredni Život u reči i slici'. V tej posebni izdaji bodo priobčeni popisi in slike vseli večjih jugoslovanskih industrijskih in trgovskih podjetij in lo s posebnim namenom, da se trgovcem v južnih pokrajinah naSe države pokaže, kaj premore naša industrija in trgovina. S tem se hoče osobito srbskim trgovcem dokazati, da v marsičem ne potrebujemo inozemstva. Ne bomo poudarjali važnosti, ki jo bo ta posebna izdaja »Privrednega Pregleda« imela tudi zn slovensko industrijo iu trgovino. Ker ta momentano žal ne more misliti na zavojevanje trgov v inozemstvu, jc v njenem živijenškem interesu, da pokaže svojo ekspanzivuost v mejah Jugoslavije, osobito na naš ju,?. To pa bo dosegla le s smotreno propagando. Gori omenjena posebna izdaja kelgrajskega »Privrednega Pregleda« je zamišljena tako, da bo kot taka v polni meri služila vpoznavanju naših pridobitnikov. Dolžnost slovenskih industrijalcev in veletrgovcev je. du se za stvar resno zanimajo ter izrabijo ugodno priliko, ki se jim nudi. Velike važnosti bo ta publikacija tudi za naša k' "*a in hotele.
Znak velike rizposelnoeli bančnih uradnikov. Rezultati razpisa za mesto ravnatelja in uradnikov (18 po številu) Obrtne banke kralj. SHS, so najbolj karakteristični znak za veliko brezposelnost, ki vlada danes med bančnimi uradniki. Za mesto ravnatelja se je javilo 25 kandidatov, za 18 uradniških mest pa nič mani kot 700 kandidatov, večina strokovno visoko kvalificiranih. Ta rezultat je vzbudil veliko pozornost tudi v oddelku za kreditne institucije ministrstva za trs. in industrijo, kjer se sedaj resno proučuje vprašRnje, kako najti rešitev brezposelnih bančnih uradnikov. Pri tej priliki se je znova sprožilo vprašanje zaposlitve inozemskih uradnikov pri podjetjih, ki so v rokah i nožem cev.
Bančne bilance. Pri presoji bančnih bilanc za preteklo leto je treba upoštevati dejstvo, da je ugodna konjunktura za bankarstvo z velikimi kulturnimi dobički v spluSnem prenehala, da se je rentabilnost bančnih poslov znatno skrčila in da je pri podelitvi kreditov, kakor tudi pri naložbi razpoložljivih denarnih sredstev potrebna velika oprez.nost in previdnost. V splošnem se opaža, da ie obseg bančnih poslov v naši državi zuativ- nazadoval, kar opažamo v prvi vrsti pri zagrebških velebankah, katerih bilančne v«ote so napram letu 1925. nazadovale
Upoštevajoč gornja dejstva, moremo z; zadoščenjem ugotoviti, da so naši slovenski denarni zavodi prav ugodno zaključili preteklo poslovno leto, kar je dokaz, da poslovanje teh zavodov sloni na strogo solidni bazi. — Te dni je bila objavljena bilanca Zadružue gospodarsko banke, iz katere je razvidno, da je tej banki tudi v kritičnem letu 1926. uspelo utrditi svojo pozicijo. Navzlic gori omenjenim težkočam se je bilančna vsota banke dvignila od 247.3 na 25$.9 milij. Din (1924 194.6), celokupni promet pa od 10.6 ua 11.0 milijard Din. Stanje dolžnikov je z 194.5 milij. Din ostalo skoro netzpremenjeno (1925 196.9). Povečalo pa se je stanje gotovine od 8.7 na 11.9 milij. Din iu stanje menic od 26.5 na 36.5 milij. Din, kar je znak povečane likvidnosti zavoda. Na pasivni strani bilance opažamo zanimivo spremembo glode izvora tujih denarnih sredstev, ki so narasla od 229.8 na 241.4 milij. Din. Vloge na knjižice in tek. račun so se namreč znatno dvignile in sicer od 163.0 na 189.2 milij. Din, medtem ko so ostali upniki nazadovali od G6.2 na 52.2 milij. Din Brullo dobiček banke se jo za malenkost zvišal in sicer od 15.1 fta 15.2 milij. Din, vendar pa je čisti dobiček z ozirom na znižanje debetno obrestne mere, in pomanjkanja možnosti za rentabilno in obenem sigurno naložbo, nazadoval od 1,176.000 Din v I. 1025. na 1,188.000 Din v prêt, letu, vendar pa je višina čistega dobička vseskozi zadovoljiva. Iz. računa izgube in dobička je nadalje razv idno, da se ie vsota sprejetih obresti dvignila od 5.1 na 9.0 milij. I)in: гацио tako se je na drugi strani vsota odštetih obresti dvignila od 4.7 na 5.2 milij. Din. Za prehod v normalno poslovanje banke in njeno naglo prilagoditev danim razmeram pa je dejsivo, da se je razlika med sprejetimi obrestmi in odštetimi obrestmi, ki predstavlja v glavnem dobiček banke, kol posredovalke med kreditorji in debitorji dvignil od 0.45 na 3.78 milij. Din, medtem ko je iznos bančnih poslov nazadoval od 10.1 na 6.3 milij. Din — Znaten napredek izkazuje tudi bilanca Prometne banke v Ljubljani, ki jo lani zvišala delniško glavnico na 5 milij. Din. Bilančna vsota se je dvignila od 15.2 na 25.0 milij. Din, kar je pripisati povečanju glavnice iu povečanju vlog na tekoči račun od 9.6 na 15.5 milij. Din. Paralelno s povečanjem tujih sredstev sc» se dvignili tudi dolžniki od 13.0 na 22.7 milij. Din. Brutto dobiček se je dvignil od 0.6) na 1.17 milij. Din, čisti dobiček pa od 158.000 Din na 866.000 Din. Kakor je iz višine sprejetih provizij (0.94 milij. Din) in višine sprejetih obresti (0.14 milij. Din) razvidno, je obrat tega zavoda koncentriran predvsem v posredovanju denarnih naložb.
Dne 9. aprila 1927.
DENAR.
Zagreb. V današnjem svobodnem prometu so 1>U i zabeleženi sledeči k ura i : 7% invest. posoj. 86.50- 87, agrarno obveznice 57.50 bl., vojna odškodnina 339 den.. Berlin 13.52 (18.5х—13.54), Italija 274.50 (278.35—275.35), London 276.60 den. (276.20—277). Newyork 56.85—56.95 (86,75—56.95) Praga 168.70 (168.80-169.10). Dunaj 8.0175 (8.005 —8.035), Curih 10.955 (10.94-10.97).
Curih. Belgrad fl.13 den. (8.13 den.), Budimpešta 90 75 bl. (90.80 bl.), Berlin 123.24 den. 123.20), Italija 25.10 den. (25.13 den.), London 25.2575 bl. (26.2575 bl.), Newyork 520 bl. (520 d.), Pariz 20.365 bl. (20.365), Praga 15.40 den (16.40 bi.). Dunaj 73.10 (73.15 bl.). Madrid 92.10 deti. (92.15). Bukarešt 3.13 den. (3.18 bl.). Sofija 3.7H den. (3.76 den.), Amsterdam 208.10, Bruselj 72.30 hI. (72.275).
Dunnj. Devize: Belgr.id 12.465, Kodanj 180.45, London 34.47, Milan 34.25, Newyork 709.65, Pariz 27.79, Varšava 79.17. Valute: dolarji 710, dinar 12.485, češkoslovaška krona 20.98.
Praga. Devize: Lira 162.70, Zagreb 54.23, Pariz 132, London 163.45, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 80.60, Alpine 45.90, Kranjska industrijska 50. Trbovlje 54, Hrv. esk. 13.65, Leykam 12.50, Avstrijske tvornice za dušik 87.25. Gutmann ЗбЈЗЦ Slava* là
Cerkveni vestnilk Cerkveni obredi Veliki teden.
Cvetna nedelja: Ob tričetrt na 9 blagoslovljene oljk, ob 9 tiha sv. maša, ob pol 10 se bero trpljenje N. (i. J. K., ob 10 peti pnsijon. — Popoldne ob pol 4 križev pot, ob t poslna pridiga, nato lilanije.
V sredo, četrtek in petek popoldne ob 4 pete jutranjice.
Četrtek: Obhajilo vsake pol ure; sv. maša ob tričetrt na 7 in škofova ob 8, med sv. mašo posvečenje olj in po maši umivanje nog 12 starčkom; od pol 8 do pol 9 zvečer skupna molitvena ura; od 9 dalje molijo le možje in mladeniči.
Petek: Ob četrt na 6 sv. križev pot; ob tričetrt na 6 molitvena urn, ob tričetrt na 9 sveto oprnvilo: molitve in pnsijon, razkrivanje in če-ščenje sv. križu, maša predposvečenega, ob 7 zvečer pridiga in žalostinke.
Veliki sobota: Ob pol 6 blagoslov ognja, ob pol 9 molitve, blagoslov velikonočne sveče in krstne vode. ob pol 10 slovesna sv maša, ob pol 3 popoldne blagoslov jestvin, ob 4 slovesne velikonočne jutranjice, ob četrt na 5 procesija vstajenja po sledečem redu: rdeče bnndero in moški, belo bandero in žensko s prižganimi svečami, vojaška godba, polovico vojakov, akademiki, zastopstva uradov: mestni magistrat, trgovska zbornica, poštni uradniki, gimnazije, sodni uradniki, univerz;!. Duhovščina z Najsvetejšim. Veliki župan, djvizijo-nar, pokrajinska uprava, častniški zbor, polovico vojakov. — Po procesiji zahvalna pesem in blagoslov. — Procesija se vrši le ob lapera vremenu. Stanovalci Pred škofijo in na Mestnem trgu se prosijo, da razsvetle okna.
Vclikanoč: Ob 5 blagoslov jestvin. ob pol 6 pridiga, ob 6 slovesnn sv. niašn, ob pol 10 slavnostna velikonočna pridiga, ob 10 pontifikalna sv. maša, po innSi papežev blagoslov s popolnim odpustkom pod navadnimi pogoji (sv. zakramenti in molitev na papežev nnracni. Ob tričetrt na 3 popoldne ob vsakem vremenu potresna procesija k sv. Jožefu.
Sporif
Vsi gg. dirkači člani koi. in mot. društvn »Sava« v Ljubljani, kateri npmernvajo iiastopili pri kolesarskih dirkah zn Jugoslovensko prvenstvo se poživljajo, da se v najkrajšem času priglnse v društveni pisarni radi izpolnitve veriEikacijskih list Koturaškega saveza v Zagrebu.
III. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA V LJUBLJANI.
Na igrišču SK Ilirije sc abs.olvira danes III. kolo prvenstva ljubljanskih klubov I. razreda. Ob 14.80 nastopita Hermès in Primorje, ob 16. uri Jadraj ia Ilirija. LNP je moral v zadnjem hipu premestili današnji tekmi na prostor SK Ilirijo, ker mu ,ie bilo prvotno določeno igrišče ASK Primerja odpovedano. Iz istega razloga je LNP tudj od-godil prvenstverto tekmo rezervnih moštev Hernies: Primorje.
328 KILOMETROV NA URO.
Major Segrave je vozil na dirkališču Daytona na Floridi, 9 milj ali 14.48 km dolgem, z avtomobilom 1 km prati severu in 1 km proti jugu, dalje 1 miljo, t. j. 1609.38 m, v obeh smereh in tudi 5 km v obeh smereh. Kilometer je vozil tako hitro, da bi dalo to na uro 327.914 km, miljo 327.975 in 5 km 327.654 km. Uspeti na miljo je sedaj oficielni rekord na uro. 5 km je v smeri proti jugu prevozil celo s hitrostjo 333.929 km, torej 334 km. Povprečna hitrost za 1 km je 11.02 sekund; 1 sekunda je pognala avtomobilista 90 m naprej. 820 km ie hotel Segrave doseči, dosegel je več. Kaj je laka hitrost, si težko predstavljamo, oziroma, si ne moremo predstavljati. Pomisli: 10 km 110 sekund, torej do Lukovice pri Logu niti dve minuti; 20 km 220 sekund, do Vrhnike 20 sekund manj kot štiri minute; do Kranja nekaj nad štiri minute, do Tržiča 8 minut! Okoli ekvatorja bi vozil 5 dni 2 uri in nekaj minut. Seveda omogoči tako hitrost le izredno močna pnevmatika; v tem slučaju je bila Dunlopova.
»Pri hitrosti čez 320 km nima avtomobilist skoraj nobene moči več nad svojim avtomobilom. Kolo. s katerim vodimo, zavora, razdelba teže voza, vse bi moralo biti drugače.«
Major Segrave je v Ameriki rojen Anglež, 28 let star. Žena njegova je bila zelo vesela, ko ie slišala o uspehu moža. rekla jo pa: »Upam, da bo sedaj zadovoljen in da ne bo več poskušal. Mislim, da je zolo nevarno. Ni čudno; par dni prej je pri takem poskusu smrtno ponesrečil Thomas Parry. Segraveov avlo je imel 1000 KS, dva motorja pa 500, eden je pred sedežem, eden z.adaj. Stal je avlo 8,560.000 dinarjev.
Ze se oglaša Campbell in pravi, da hoče prekositi Segraveov rekord.
ie&en
Številko 250 bomo še dvakrat zapisali. 250 • športnih in gimnastičnih tečajev bodo prirediti od aprila do septembra na nemški visoki šoli za telesno vaje, v okviru ljudskih visokošolskih tečajev. 250 brezposelnih telovadcev in športnikov so v Frankfurtu ob Mainu nastavili za pred-telovadce v športnih šolah; vsak mlad Človek, ki je brez dela, mora tam obiskovati tečaje in mora dobiti izkaz o rednem obisku, sicer ne dobi broz-poselske podpore
Prvak v h očke y u na ledu v Kanadi jc poslalo moštvo inesla Toronto; ono bo zastopajo Kanado na olimpiadi. — Izobrazba Sonje Henie z.a prvovrstno drsavko je stala njenega očeta 50.000 norveških kron = okoli 750.000 dinarjev.
O nog o me I u glej Slovenca; od 5. aprila. Zapišemo še: Oh navzočnosti 30.000 gladavcev so premagali Belgijci Švede 2:1, ob navzočnosti 100.000 gledavcev pa Angleži Škote 2:1. v škotskem mestu Glasgow. Bilo je to po sedmih letih prvič, da so Angleži Škote premagali, in po 23 letih prvič, da so jih premagali na škotskih tleh; čista vstopnina je dala 7100 funtov ali skoraj dva milijona dinarjev. Na drugi strani so pa morali izpiti Angleži kelih poraza v igri rugby; v stadionu Colombes pri Parizu so jih premagali Francozi 3:0, prvič po letu 1906.; glej >Slovcnca od 8. t m.: Kako z.nnjo ceniti sport.
New Castlc ima sedaj 47 ločk, Huddersfield 46, Junderland 44. — 240 klubov je priglasilo udeležbo z,a tekme za angleški nogometni pokal prihodnjega leta. — Nn olimpiadi se bo nekaj nogometnih tekem vršilo tudi v Haagu in Rotterdamu. — Avstrijci so proti Red Slar Olimpique v Parizu izvojevali zmago 3:0. — 1. F. C. Ntirnberg je sedaj že sedmič prvak Južne Nemčije. — Ogrska ima danes Štiri tekme, tudi 7. Jugoslavijo. — Klub VrSo-
vice iz Prage je odšel na gostovanje v Avstralijo, dunajska Hakoah pa spet v Ameriko. Na Dunaju inm Admira 24 točk, BAC 24, Hakoah 22, Rudolfs-htlgel 4. Ponovimo, da je bil uruguayski klub Pe-narol na Dunaju premagan.
Za poraz proti mlademu Lottu se je Tilde® žo revanširal, 11:9, 0:6, 6:1. V maju bo igrnl TiW den v Evropi; 8. maja v Berlinu, nato v Parizu itd. — Francoza Borotra in Brugnon sta si z zmago nad Wiltiamsom in AlonzoM priborila ameriško lahko prvenstvo parov; tudi v boju posameznikov sta zmagala, Borotra proti Alonzu in Brugnon proti Williamsu. — Za tekme v W i m b 1 ed o n u ,'Vršeče se v juniju, je zanimanje tako veliko, da je vrnil prireditveni odbor 38.000 funtov raznim pošiljateljem vstopnine, ker ni nobenega prostora več. Igralo bodo Godfreejeva, Ryanova in Alvarezova, igrali bodo Putterson, Tilden, Hunier, I^coste, Borotra, Brugnon, Cochet, Nemci itd. Avstralec Patter-son se bo že pojutranjem odpeljal iz Melbourne, dolga je pot v Wimbledon; je prav dober, 1.1919. in 1922. je bil zmagovalec v Wimbledonu. — 120 let sta stara dva igravca tenisa ob rivieri; Mayer jih ima 40, lord Balfour pa čez 80.
Amerikanec Hahn bo na olimpijadi resen tekmec evropskih tekačev, 1 miljo v halli je pretekel v 1:18 1. Wide je pa s 6:37.8 za poldrugo miljo zboljšal Nurmijev rekord iz leta 1925, 6:39.4. Izborili sprinter Murehison v teku na 70 y ni mogel ujeti l^erinansena, ki jih je tekel v 7.2. — »Povprek po deželi« na 1-1.3 km so Francozi boljo leteli kol Angleži. — Šved Helgesen je skočil z mesta 1.60 m visoko in se približuje svetovnemu rekordu, 1.67. — Hoff pride danes nazaj domov v Osio. — Tekač čez lese lord Burgley je dejal, da se ludi največjih naporov no ustraši, če gre za sport; ni čudno: nilad jc, na univer/.i študira, bogat je in čas ima, potem napori potovanja pač ne bodo preveliki.
V	Berlinu bo 12. junija velika ženska 1 a h k o a 11 c t s k a tekma, prišle bodo tja Šve-dinje, Avstrijke, Francozinje, Angležinje in Poljakinje. Kaj pa Slovenke?
V	Parizu bo 30. maja težkoatletska tekma med Nemci in Francozi; Nemci bodo poslali v boj izborile atlete Miihlbergerja, Reinfranka, Zin-nerja, Vogta iu StraObergerja. — Francoz Rolet, 82 kg težek, je v ločenih ročkah sunil kvišku 125.5 kilogramov, francoski rekord. Bolgarski dijak Bože v, kandmat za olimpiado 23 let star, srednja teža, je potegnil obojeroeno 92.5 kg, je tezno dvignil 100 kg in jo sunil 122.5 kg. — Du-najčan IJipflinger je 74.2 kg težek in je 103 kilograme cbojeročno potegnil, avstr. rekord, sunil je pa 135 kg, svetovni rekord. Becker, težka težil, je pa sunil 150 kg, avstr. rekord.
Rokser Brovvn, črnec, je premagal Criquia v desetih rundah po točkah, Paolino Novozelandca Heeneqa prav tako. C a r p e n t i e r u so za boj z Delaneyem ponudili 75.000 dolarjev in je menda sprejel.
Borga so povabili na Japonsko. Na 220 y je pustil Japonec Tak ai S i Avstralca Charllona 8 y za seboj, čas 2:17. — Heilirich je dosegel že 30. nemški rekord. — Amerikanec R. C. Petterson bo ustanovil svetovni pokal z.a plavače, po zgledu Davisovega pokala.
Veslači Cainbridgefi so premagali Oxford z.a tri dolžine čolna, v 20:14.6; 1 milijon gledavcev.
Da je P i n e d u -.gorel aeroplan, je poročal Slovenec^ med tednom.
PROGRAMI:
Zagreb 810, Breslau 322.0. Praga 348.9, Frankfurt «. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 419, Lan-genburg 168.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava 980.
Nedelja. 10. aprila.
Zagreb: 2().t!0 vesela večerna glasba; 21.45 poročila. — Brestu: 20.15 vesel večer; 22.15 do 24 plesna godba. — Praga: 19.30 sinfoničen koncert: 22.15 prenos iz velike dvorane radio-pnlače v Vinohradih. — Frankfurt: 20.30 koncert Maerz-ovega madrigal-kora, nato predavanje R. T.uibeja. Brno: 20 koncert. — Rim: 21 Serata di Opera Italiana. — Lngcnberg: 20.30 .-.Die ziirtlichen Ver-wandten«, veseloigra R. Benedita; 22.40 koncert. — Berlin: 20.15 .Johannes-Passion. Joli. Seb. Bacha, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 20 Gevatter Tod«, inislerij F. L. Goeserja. — Varšava: 19.30 raznovrstna glasba; 22.80 plesna godba.
Pondeljek, lt. aprila.
Zagreb: 20.30 komorna glasba; 21.45 poročila. — Berlin: 20.10 Humor svetovne literature: O jugoslovanskem humorju; 21 komorna glasba na čast Beethovnu. — Praga: 20.08 koncert; 21.30 zabavna glasba; 22.15 plesna godba. — Frankfurt: 20.15 kvarteti za klavir: 21.15 Marijine pesmi. — Brno: 19 vesel večer; 21 plesna godba. — Rim: 20.45 Grande concerto strumentale. — Langenberg: 20.80 koncert jarmu ske pevke Hatsue Yuasa-Tokio in virtuoza ua flavto A. Lichtensteina ; 22.30 koncert. — Berlin: 20.30 koncert; 2!.30 Bruno Schonlank čila iz. lastnih del. — Dunaj: 20.05 dramatična in sinfoaična glasba (orkester Dunajske ljudske opere). — Varšava: 20.80 večerni koncert operna glasba.
Torek. 12 apriln.
Zag-'-b: 20.30 koncertni večer; 21.45 poročila. — Breslau: 20.20 >Die drei Mnriea« pasion-ska bajka s petjem G. Hermanna-Mostar; 21. predavanje prof. F. Gregoria: Goethe: »Faust« II. del. — Proga: 21 In memoriam Fr. Ondričck, 22.15 plesna godba. — Frankfurt: 20 sinfon. koncert: 21.30 Oberraschungskoncerl. — Brno: 20.30 Čajkovski: Sonata, igrana od V. Pistaleka; 21 koncert. — Rini: 20.45 Concerto Vocale e Strumentale. — Langenberg: 20.30 lahka glasba. — Berlin: 21 200 let orkestralne glasbe. — Dunaj: 20.05 koncertna akademija. J. Brahms; 21.05 ho-landske pesmi, poje koncertna pevka Co van Gémis, spremlja prof. E. Meller. — Varšava: 20.80 sinfoničen koncert.
Sreda, 13. apriln.
Zagreb: 20.30 vocela večerna glasba; 21.45 poročila. — Breslau: 20.15 »Das aitdeutsche Ostur-spiol in »Das Trauorgesprach Christi am Kreuze», predelat E. L. Stalil: — Praga: 'J0.08 BeneŠova godba na pihaln; 20.40 K. Reinatein (petje); 21 veseloigra; 21.30 zabavna glnsba. — Frankturt:
20	prenos iz Stutlgarlu: Puccinijeva opera »Dio Schvvalbe.-. — Brno: 20 »Poizkušnjuv, igra A. Ji-rnseka; 21 vojaška godba inf. reg. 13. — Rim:
21	Transmissione dn un Teatro. — Langenberg: 20.80 mlade pesnitve in skladbe; 22.45 koncert. —• Berlin: 20.30 Wllhelm von Scliolz: 21.30 narodne pesmi. — Dunaj: 20.05 koncert dunajskega sin-foničnega orkestra: Stari dunajski mojstri, nato lahka večerna glasba. — Varšava: 20.30 koncert.
potrebščine
v na|več)I izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR. Liublïan^ Cankarjevo nabr. Л Telef. <407
Zanimivosti
Oetroit, avtomobilsko mesto.
Mesto je leta 1701. ustanovil Francoz Cadillac in ima zato tudi francosko ime kar bi se reklo po naše morska ožina. Mala naselbina je prestala marsikako prasko in boje z domačini Indijanci. Vendar pa se je počasi razvila v vas z rodovitnimi polji ob reki. L. 1769 je prišel Détroit pod angleško oblast, a leta 1796. ga je 'amerikanski general Wayne zopet zavzel. Vendar pa je še enkrat prišla pod angleško upravo namreč 1. 1812, a samo za eno leto.
Ko je bila država Michigan leta 1887 sprejeta v ameriško Unijo, je mesto Détroit štelo 5000 prebivalcev. Med meščansko vojno je število naraslo na 46.000, toda leta 1837 pa je znašalo število že čez 100.000. Od tega časa pa je šlo naglo naprej. Leta 1888 je bilo v mestu 200.000 prebivalcev, a leta 1910 pa že 465.000, 1. 1920 994.000, a danes šteje že nad 1,200.000 duš.
Détroit je pravo pravcato mesto društva narodov. Celih 67% prebivalcev je neameri-kancev. Dva velika mestna dela imajo zasedena samo Poljaki, a v sredino mesta so se vsedli Italijani. Na enem koncu mesta so Madžari, poleni Nemci, Rusi, Grki, Ruinuni, Belgijci, Zid je, Armenci, Srbi (tu sem šteje ameriški pisec tega članka gotovo tudi Slovence). Spanci itd. Po zadnji statistiki je v mestu 200.000 Poljakov, 150.000 Nemcev, 80 tisoč Zidov, Д5.000 Italijanov, 58.000 zamorcev itd. Srbov našteva člankar 8000.
Détroit je znan po svoji svetovno znani avtomobilski industriji. Prvj >voz brez konje je po Detroitskih ulicah vozil iznajditelj Charles I<in<* z brzino dvajset milj na uro. To je bilo 1. 189-1. Ob istem času pa je tudi Ford konstruiral voz brez konj in dve leti jvozneje je prišel z njim na dan. To je bil začetek mogočni avtomobilski industriji, ki se je ravno v .Detroitu tako silno razvila. Sedaj se nahaja v mestu iu bližnji okolici 35 tovaren za avtomobile, katere producirajo polovico vseh avtomobilov ua svetu. V teh tovarnah je zaposlenih okoli 240.000 ljudi. Največja je seveda Fordova, katera izdela 8000 a.tomobilov na dan in ima zaposlenih 100.000 ljudi.
Pa ne samo po avtomobilu je Détroit znan po svetu, pač pa tudi po mnogih drugih starih industrijah. Tu se že od davna izdelujejo farmacevtični izdelki, barve in firneži, izgotavljajo se tobačni izdelki, razne peči. Potem je v veliki meri zastopana železna industrija, kjer se izdela silne množine žičnih pletenin. Tu se nahaja tudi največja tovarna na svetu za računske stroje.
Mesto ima 170 javnih šol. Poleg teh pa je "' še kakih 100 raznih drugih učnih zavodov, trgovskih, avtomobilskih šol in pa Detroitska univerza. Samo večerne šole obiskuje okoli 30.(>00 učencev raznih slojev in starosti, med katerimi je zastopanih kakih 40 raznih narodnosti.
Cerkva je skoraj 400, v katerih je 35 raznih verstev. Najstarejša je katoliška cerkev sv. Ane, katero je ustanovitelj mesta Cadillac dva dni po svojem prihodu na oni kraj pričel postavljati. Zelo zanimiv je umetnostni muzej. Izmed vseh ameriških mest ima menda Détroit najboljše ceste, kar je z ozirom na tako ogromno avtomobilsko industrijo tudi razumljivo. Vsaka tovarna ima po več vodnikov, kateri stotisočem vsak mesec razkazujejo zanimivosti tovaren.
Plače ameriških sodnikov.
Pred kratkim sta obe zbornici Združenih držav sprejeli predlog za povišanje plač ameriškim sodnikom. Predsednik Coolidge je za-
Ako imate kakega dečka v družini in premišljate, kakšen poklic bi mu radi dali, vam svetujem, ne dajte ga v učenje za zakonskega moža. Ta poklic je prenasičen, preveč jih je, ki se ga uče. Vedno sem trdil in še danes sem tega mnenja, da so moji stariši napačno storili, ker me niso rajše pustili, da bi se bil izučil za milijonarja. Seveda vsaka ženska ve, da je mož koristen kos pohištva in da spada med tiste ljudi, na katere so naslovljena pisma, ki pričenjajo z: -ako ne plačate do.. .«
Največje zlo pri tem, da si zakonski mož, je to, da moraš imeti ženo. Toda vedite, da se pri tem ne mislim pritoževati nad mojo Mirando, o ne, nikakor ne. Miranda me je vzela bolj iz usmiljenja kot pa iz nevolje. Dejstvo je, da ravna z menoj kakor s kakšnim prijateljem, ne pa kakor z možem. Tu hočem le povedati, naj nobena žena ne hodi na počitnice ter pusti moža samega doma, da se s kuho ukvarja.
Kakor hitro mi je Miranda rekla, da bi rada govorila z menoj, sem takoj uganil, da hoče nekaj, česar še nima. Ko mi je povedala, da ji je teta Pansy pisala, naj jo pride že vendar enkrat obiskat, sem poskočil od — žalosti. Pritrdil sem ji, da ji bo sprememba koristila.
Miranda je bila komaj tri dni od doma,
Ikon podpisal. Ze dolgo let so v sodnijskih krogih tožili, da bi imeli v privatni praksi mnogo večje dohodke nego jih imajo v državni službi, vsled česar mnogo izvrstnih pravnikov daje prednost advokaturi, ker več nese.
Vendar pa so bile — vsaj v našem smislu — plače ameriških sodnikov tudi do sedaj naravnost kraljevske. Toda v Ameriki je vse drugače kot pa pri nas, saj plača tam dohodnino (pri nas na ročno delo) šele tisti, ki zasluži 1500 dolarjev letno t. j. 82.500 Din, in sicer le, če je samec. Oženjeni pa je prost davka do letnega zneska 3500 dolarjev t. j. 192.500 Din, poleg tega pa je še za 400 dolarjev davka prost za vsakega otroka, oziroma od njega odvisno osebo.
Pa si oglejmo plače sodnikov. Navaden zvezni sodnik ima po novem zakonu 10.000 dolarjev lelne plače t. j. 550.000 dinarjev. Pri vrhovnem sodišču pa se je sodnikom plača zvišala od 15.000 na 20.000 dolarjev letno t. j. 1,127.500 dinarjev, ali v mesece preračunano, horendno svoio 93.958 Din, plača kakršne morda pri nas nima niti predsednik stola sed-morice za celo leto, ne pa za eu mesec. A kljub temu še niso zadovoljni in kažejo na Angleže, češ da so tam boljše plačani, namreč po 25.000 dolarjev letno.
Boljši delavec v Jugoslaviji mora torej tri leta delati, da prejme približno toliko plače kot ameriški ali angleški sodnik v eu ein mesecu.
Potovanje meiropolita Dionizija.
Varšavski metropolit Dionizij, vodja pravoslavne cerkve na Poljskem, je odšel po dvomesečnem bivanju v Meranu na Dunaj. Tam se je sestal z delegacijo pravoslavne sinodo na Poljskem, katere člani so grodnenski škof Aleksej, prota Borecki iu sinodalni tajnik Roščirki. V spremstvu pooblaščenca poljskega zunanjega ministrstva Stremboša in zastopnika ministrstva za verstvo Borovskega bo odšla delegacija v Carigrad. Po obisku pri ekumenskem patriarhu se bo podal metropolit Dionizij s svojim spremstvom v Belgrad, Sofijo in Atene, kjer bo obiskal poglavarje pravoslavnih cerkva. Govoril bo o kongresu pravoslavnih avlokefalnili cerkva, ki se bo vršil v Belgradu ali Carigradu spomladi prihodnjega leta.
Mučeniki.
Francoski listi poročajo o m učeni Ski smrti dveh katoliških misijonarjev v Nankingu, kjer sta bila obglavljena sredi trga vpričo velikanske kitajske množice po naročilu kantonskih odposlancev. Telesa mučencev so bila izpostavljena zasmehovanju, onečaščeua in ponesnažena. Šele par dni kasneje so dobili katoliški Kitajci dovoljenje za pogreb. ; Zarjam, ruski list v Šanghaju, piše, da je bil obglavljen v Sondzjaua po Kanloncih obenem s 26 ujetimi ruskimi belimi častniki tudi neki irski misijonar, ki so ga sprejeli ranjenega v svoj oklopni vlak. Pozneje se je moral vlak udati, ker je ostal brez bencina.
Nagla smrt.
Članstvo nacionalistične zveze Osl-mark« je okinčalo popoldne dne 5. t. m. z venci Bismarckov spomenik na Republikanskem trgu v Berlinu. General Wriessberg je imel nagovor, ki ga je poslušalo kakih 60 ljudi. Govornika je prekinil stražnik, in ga opomnil, da so prepovedane vsake javne demonstracije v bližini Reichstaga. General je kljub ternu končal nagovor. Na to ga je pro-
ko sem že stradal. Kuhal sem, toda kako. Tudi mi je bilo žal, da se nisem priučil umetnosti pomivanja, kajti malokdaj se je pripetilo, da sem pri pomivanju treh skledic jih potolkel manj kot pet. Kuhati znam, kakor drugi možje, troje jedi in sicer, jajca z oljem in kisom, kis iu olje z jajci in jajca v olju in kisu. Vsak dau sem jih kuhal in vsak dan nekaj podobnega jedel, saj sem moral, sicer bi bil lahko umrl. Ko je četrti dan šel k svojemu koncu, sem z grozo opazil, da hujšam. Kaj bo. kaj bo to!
Tu pa se je nekaj grozuega pripetilo. Ambrož Smithwhistle je prihajal. Kaj neki hoče, sem sam pri sebi mislil, ko sem mu šel odpirat. Nj mi bilo treba dolgo čakati. -Halo, Brighteyes,« je vpil na vse pretege, sem slišal, da si sam doma, zato prihajam, da te malo potolažim. Kaj pa če bi skupaj kaj jedla?«
»Hm, jedla? Ze dolgo nisem nobene prave jedi videl pred seboj.c
»Ti, jaz pa znam kuhati,« je dejal nato Smithwhistle.
Povedal sem mu, kako slabo se mi godi in da sem vse, kar sem do sedaj skuhal, vrgel psu, pa se še ni dotaknil nobene stvari.
Ambrož me je ogledoval od pete do glave ter rekel, da sem res tako shujšan, da ako bi me od strani pogledal, bi me niti videti ne bi mogel.
»Shujšan,c sem odvrnil, »kaj ne bi, saj že dolgo nisem nič poštenega jedel in vse kosti so mi že odstopile.«
Rekel je, dn bo prinesel velik in lep ve-I nec k mojemu pogrebu in upa, da bo pogreb-
sil stražnik, naj mu sledi na policijo, da se sestavi zapisnik. Jako razburjeni Wriessberg je odšel z njim a po par korakih se je zgrudil ■mrtev na tlak: odpovedalo mu je srce. Nemški nacionalci so nastopili ob tej priliki v Landtagu v ostri obliki proti policiji. Notranji minister Grzezinski je izjavil sožalje a je priznal, da je deloval stražnik popolnoma pravilno, ker ima stroga navodila. Kljub temu seveda zasluži general Wriessberg vsako sočutje. Med vojno je imel jako vplivno službo v glavnem generalnem štabu.
Doktor Vseznal.
V grofiji Kent na Angleškem živi neki Edvard Hunt, ki bi zaslužil ime doklor vseznal. V nekem angleškem listu opisuje poročevalec česa je ta človek vsega zmožen. Mr. Hunt, ki je sedaj 70 let star, zna voziti in popraviti avtomobil vsake znamke, zna montirati električne napeljave, plinske motorje in lifte, zna rezbariti, tapecirati sobe, popravljati vse vrste čevljev. Potem zna zidati in peči postavljali, zna orati, sejati, žeti, kositi in molsti krave. Zna voziti s četverovprego ter podkovati konja. Zna veslati, plavati ш drsati se, servirati iu kletariti. Zna vodili večjo trgovino, izborno vrtnariti ter se razume na gostilniški posel. Jo zvonar in cerkveni ključar. Zna vse, kar je treba pri radionapravah in še pred dvemi leti se je vozil s kolesom. Poleg vsega tega pa zna tudi plesti nogavice in igrati harmoniko.
Boj proti podgani.
Podgana je vrsta miši. Od pravih miši se loči po znatni velikosti, po daljšem repu, ki sestoji iz več kot 200 obročev. Noge ima debelejše in neokretnejše. Siva podgana (mus de-cumauus) je dolga 24 cm. Rep je dolg 18 cm. Barve je sive. Rep je rahlo poraščen. Ta podgana izvira iz Indije ali Perzije. Leta 1727, torej pred dvesto leti, je prišla preko Volge v Evropo. Leta 1732 so jo na ladjah prinesli v London. Naslednja desetletja se je razširila po vseh glavnih evropskih mestih. V Severno Ameriko so jo prinesli okrog 1. 1755. Dandanes je povsod, kjerkoli se trguje.
Siva podgana prebiva povsod, po hišah, hlevih, kleteh, straniščih ter po votlinah ob obrežjih počasi tekočih vod. Zna dobro plezati in plavati. Često se potaplja ter napada mlade račice in gosi. Potegne jih za noge pod vodo ter zvleče v svoje luknje. Loti se tudi mladih zajcev, golobov, celo stare kokoši napade in jih obgrize in zadavi. Debelim svinjam obgrize ušesa, izgrize luknjo v trup. Često napada male otroke. • Da dela veliko škodo na žitu, krompirju, sadju in drugih živilih, ki so v kleteh in shrambah, vedo naši mlinarji in naše gospodinje prav dobro.
Podgana je silno požrešna. Ako jih zapremo v gručah, so med seboj napadajo in diuga drugo obgrizejo in požro. Siva podgana je smrtna sovražnica naše domače črne podgane. Kjerkoli jo zaloti, jo neusmiljeno napade, prepodi in uniči. Podgane rade žive v družbi. Delajo si skupna gnezda. Kadar ka. tera od njih pogine, jo druge takoj požro. Ako uiamemo mlado podgano, postane zelo krotka. Samica skoti letno dvakrat do trikrat 5 do 21 golih mladičev, katere neguje z največjo skrbnostjo.
Črna podgana (mus rattus) je 16 om dolga, rep je dolg 19 cm. Zgoraj je tenmorujavočrna. V Perziji se še sedaj splošno nahaja. Kdaj je prišla v Evropo, se ne da dognati. V prirodoslovni literaturi jo prvič omenja Albertus Magnus. Dandanes je razširjena po vsem svetu, vendar jo najdemo le še tu in tam, ker se umika sivi podgani.
Siva podgana je postala za velika mesta strašna nadloga in šiba božja. Znano je, kakšne armade podgan se nahajajo v pari-
ščma prav lepo potekla, ker ne bo mene poleg. Zelo prija en ta moj prijatelj Ambrož.
Pa je le pričel zopet o jestvinah govoriti in povedati sem mu moral še enkrat, da je v hiši pač zadosti jedil, vendar pa nikogar, ki bi jih znal skuhati.
Ambrož se je ponudil, da- nekaj skuha. Povedal pn sem mu takoj, da nimam nobene kuharske knjige pri rokah. »A, kaj kuharske knjige, jih prav nič ne potrebujem, dragi moj. Jaz ne kuhani po knjigi, ampak na pamet. Torej, kaj imaš doma takega. Kaj pa praviš, ako ti napravim jajca z oljem in kisom?«
Na, tu ga imaš. Stopil sem par korakov nazaj, da bi lažje skočil na Ambroža ter ga pograbil za vrat., ako še enkrat omeni jajca z oljem in kisom. Tudi glavo sem mu hotel razbiti s potico, kakoršno sem sam spekel, pa jo k sreči nisem imel pri roki, ker sem jo nesel v klet, da drobim z njo premog.
Povedal sem Ambrožu, da imamo doma jajca stara in moderna, zlato ribico v akvariju, sosedovo mačko in ostanke prašičje paštete.
»Jo že imam, jo že imam,« je vpil Ambrož, da so je razlegalo po celi hiši. »Omlete naredim, omlete, boš le videl, kakšni bodo ti omleti.«
Prinesel sem mu jajca in Smithwhistle Ambrož je pričel s kuho. Ubil je prvo jajce ter ga takoj vrgel v smeti. Hitro sva morala okna odpreti, da sva dobila svežega zraka. Še nikoli nisem slišal, da bi kako jajce tako pljunkaln kot to. Sklenila sva, da to jajce ne-seva na solnčno stran sosedovega plotu na
ških kanalih. Časopisje je polno poročil o bo. jih, ki jih podvzemajo oblasti proti sivi podgani, ki se čedalje bolj širi. Najbolj se je podgana razširila med svetovno vojsko in po vojski. Skrb za snago je vsled drugih ekrbi padala. Na ta način so se podgane neovirano množile in si osvajale mesta. Lansko leto so Združene države izdale statistiko o silni škodi, ki so jo napravile podgane. V Ameriki znaša škoda toliko, kolikor znaša vrednost dela 200.000 delavcev skozi eno leto. To se pravi, aa dela 200.000 Amerikancev samo za prehrano podgan.
Dunajski občinski svet se je resno lotil boja proti podgani ter je v marcu določil dva dneva za boj proti tej nadlogi. Časopisna po-ročila pravijo, da ni bilo posebnega uspeha. Enako se glasijo poročila tudi od drugod,
Mirno lahko trdimo in nič ne pretiravamo, da dela 3 do 4 milijone ljudi na celem svetu za prehrano podgan.
Pipa iz morske pene.
V Pešti je živel leta 1723 čevljar, po imenu Karel Kowates, ki je znal iz lesa iu drugih tvariu tako izborno rezbariti, da je celo grof Andrassy postal nanj pozoren. Iz Turčijo je Andrassy nekoč prinesel kos bele ilovice, katero je dobil v dar. Ilovica je bila izredno lahka in ker je bila porozna, jo je dal temu čevljarju, ta pa je izrezljal iz ilovice pipo, češ, da bo gotovo dobra, ker bo nikotin vsrkavala. Naredil je dve, eno za grofa in eno zase. Ker pa pri svojem poklicu kot čevljar ni mogel imeti preveč čednih rok, je prišlo tudi precej čevljarske smole na pipo. Toda mesto da bi pipa postala umazana, je pokazala enakomerno rjavkasto barvo in pa lepo svetila se je, medtem ko je bila prej ilovica le motna. Ko jo je prižgal, je barva pipe postajala činidalje lepša in posebno mu je ugajala, ker je bilo kajenje iz te pipe povsem drugač-neje kot pa iz drugih. Ko so drugi airistokrati zvedeli za lastnosti take pipe, jo je vsakdo hotel imeti in čevljar je imel polne roke dela m seveda tudi zaslužka. Ker je v onem času te tvarine primanjkovalo in pa ker je bila carina nanjo zelo visoka, si je mogel tak luk-suz privoščiti le kak plemič in drugi bogataši. Prva pipa iz morske pene, katero je izdelal Karel Kowates, se nahaja v muzeju v Budimpešti.
Najbolje preizkušene recepte pošlje ua željo brezplačno in prosto poštnine Dr. Oetker, d. z o. z. Maribor.
vTtu. Druga jajca so bila nekoliko boljša, a ne dosti, in Ambrož je pričel. Ko se mi je zdelo, da sem že vse potrebno nanosil vkup, sem ostal v kuhinji. :>Kaj pa delaš,« sem ga v strahu vprašal? »Pa ne, da bi res nameraval k mojemu pogrebu? Ali mar inventariš?«
Ambrož me je pogledal, pa kako me je pogledal, tudi večji človek od mene bi tak pogled težko prenesel. Končno je povedal, da je en omlet gotov. Toda po eni strani je to izgledalo kakor rezanca z otrobi, po drugi pa kakor ilovica za model kakega futurista.
Ambrožu sem priznal, da ga občudujem kot kuharja, toda da je vse, kar je on kedaj skuhal, spadalo v orožarno, ne pa v človeški, ali katerikoli želodec.
»Toda, kaj pa hočeva napraviti s to jedjo?^ je vprašal Ambrož, »škoda da ne maraš, kar sem ti napravil.« Trudil se je, da bi iz lega zmrcvaril kaj drugega, ker je vedel, da se nikakor ne dam pregovoriti, da bi jedel njegov čudežni omlet.
Povedal sem mu kar naravnost, da so na svetu drugi načini, da se človek spravi s sveta in da uiti za en slučaj ne vem, da bi samomorilec použil takle omlet. Pa še to sem pristavil, da grem sedaj prav urnih korakov v najbližjo restavracijo, kjer si bom naročil steklenico dobrega, za jesti pa vse, karkoli bo na jedilnem listu. Potem bom pa brzo-javil po mojo ženko, naj nemudoma pride domov, kajti vsega sem že sit, dasiravno sem lačen kot pes.
Ambroževo kuharsko umetnost si boni pa zapomnil 7t\ vedno.
Thomas Jay:
Ambroževa kuharska umetnost.
P9
UMùPBWOôn" pisalni sfroj ima soetonnl sloues, nad 2.oao.ooo siroieo o w^Mhwwvwi/ prometa, ncdosegl|iu o trpeinostl in osled lega па]сепс}11.
LUD. BARAGA, BS'STA»VOS
MALI OGLASI
Vaalca drobna vršilca 1'SO Din a» vaaka beseda 50 f""- NnjTOanf.il oglas 3 ail S Din. Oglasi nad devet vrnite: sc računalo vlit. Za odgovor snamhct Na vprašanja brem znamke ne odgovar|amol
HLAPEC za par konj, oženjen, brez otrok, išče službe. - Franc Vonisch, Sevnica 89.	2672
Poštena mladenka
iz dobre hiše, išče mesta blagajuijarke; govori per-fektno nemško in slovensko. Gre tudi k otrokom, dela lepa ročna dela. — Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 2660.
DEKLICA 14 let z dobr. spričevali išče mesta
učenke
v kaki trgovini. ZOFIJA BAJC, K alta pri Krškem.
Stalno službo išče
pri kakšnem višjem gospodu ali podjetju za hišnega mizarja. - Naslov v upravi lista pod št. 2367.
Čnfpr z izPitom< ki
OUIU lahko vrši še
kak drug posel, išče službe, event. takoj. — Ponudbe na upravo pod: »ŠOFER« 2579._
Prtspodarji, gospodinje!
WU - Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite sc na »Poselsko zvezo« - Ljubljana, Stari trg 2/1. Za odgovor znamko I
Postrežnica
išče delo od 7 do 2 popoldne, pripravna tudi pri kuhi. - Naslov pove uprava lista pod št. 2774.
GOSPODIČNA
s daljšo prakso v lesni itrokl išče mesto manipu-lantiuje;,vvešča strojepisja irl' vee'u pisarniških del. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva močt na Aloma Company, Ljubljana.
ZAČETNICA
s 6 mesečno prakso v pisarni išče mesto blagaj-ničarke, strojepiske ali slično. Ima absolv. meščansko šolo. C. ponudbe pod »Vestna« na Aloma Company, Ljubljana.
Brezposelni nradnik
okrajnega zastopa išče primerne službe, predvsem občinsko tajništvo. Informacije: uprava Maribor._2724
Trgovski pomočnik
pošten in zanesljiv, mešane stroke, išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo pod šifro: »Pošten« štev. 2671.
Za moji dve hčerki
iščem mesta za izobrazbo v trgovini, kjer bi imeli popolno oskrbo Imata 2 razreda meščanske šole v starosti 15 in 16 let ter sta pridni, pošteni in lepega vedenja. Ponudbe pod »Vstop takoj« na Aloma Comp., Ljubljana.
Lesne trgovine!
Strokovnjak, popolnoma zmožen knjigovodstva in korespondence (slovcn., italijanske in nemške), z večlet. prakso na parni žagi, prvovrsten prejema-lec — verziran v vseh vrstah lesa ter uslužben več let tudi v Italiji, želi premeniti službo, ali pristopiti kot kompanjon. — Ponudbe na upravo lista pod: »Stalno mesto« 2673
100 Din nagrade
lahko dobite dnevno. Pišite s prilogo znamke za 2 Din. - J. OTRIN, Rovte — Logatec.	2702
SLUŽKINJO
sprejmem, katera zna kuhati in opravljati . vsa hišna dela; plača po dogovoru, nastop takoj. -Dolli Požun, trgovina — Trbovlje.	2773
BOLJŠE DÉKLE,
ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, se sprejme v gosposko hišo. Oziralo se bo samo na taka dekleta, ki so služila v dobrih hišah. Plača 500 Din, ako odgovarja vsem navedenim pogojem. Ponudbe na naslov: RUMA, Srijcm, poštni predal 36.	2733
Deset spretnih
ZIDARJEV
za večmesečno delo ter podavače in druge delavce sprejme takoj CELJSKA
opekarna, Celje
(Spodnja Hudinja). Pisarna: Razlagova ulica št. 4.
UČENEC
z boljšo šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino v mestu. Ponudbe na upravo pod: Pošten in priden.
Dva vajenca,
krepka, stara 15—17 let, sprejme za mizarsko obrt IVAN SVETE, Tomišelj-lg.	2697
Sedlarski
POMOČNIK in UČENEC se sprejmeta. ANDREJ HRIBERNIK, Prevalje.
Pekov, vajenec
v starosti 14—16 let, se sprejme pri Ivanu Vrtač-niku, Ljubljana, Tržaška cesta št. 19.	2743
šivalka
na stroj »Anita B« se takoj sprejme. - Naslov v upravi lista pod št. 2757.
postranski ZaSlUŽek
na domu, za obojni spol, že od 14 let naprej, brez posebnega znanja; dnevni zaslužek 20 do 25 Din. Kdor se zanima, naj pošlje za pojasnilo za pouk in vzorec dela 10 Din, kateri znesek se pa vrne, ako delo prevzame. Ni-kaka prevara, za mladino je velikega pomena. Ponudbe n.i podružnico »Slovenca« v Mariboru pod šifro: »UGODNO«.
VRTNAR
priden, soliden in zanesljiv, se sprejme. Pismene ponudbe je poslati na »Upravo zdravilišča na Golniku«	2727
DENARNI ZAVOD
sprejme mladega praktlkan-
la (začetnika). Pogoj per-toktno znanje slovonskega in nemškega jozika v govo-rn in pisavi ter ahsolvira-njo najmanj II. rn/.r. Irg. Šote. — Prošnje na upravo lista poil «Prakllkant«.
za potovalno pisarno
se sprejme v službo. — Lastnoročno pisane ponudbe pod »Saturnia« na upravo -.Slovenca«. "7fll
DRUŽABNIKA (-co)
za lesno trgovino in deželnih pridelkov, iščem. Z znanjem nemščine imajo prednost. Kapital ni predpogoj, v poštev pride le poštenje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Družabnik« štev. 2659.
ZASTOPNIKE
in ZASTOPNICE
za prodajo srečk na obroke, išče Bančna posrC' dovalnica BEZJAK — v Mariboru.	2726
Strojnika
ki je bil dalj časa zaposlen pri parni žagi in dobro pozna polnojarme-nik in benecijanko, ter se razume na popravo orodja, išče za takoj Parna pilana. - Ponudbe na P. VUKOTIĆ, Podgo-rica, črna gora, S. H. S.
Inserirajte v „Slovencu "I
ZASTOPNIKA
▼ Mariboru in okolici iiče za dobro idoč špecerijski predmet stara, renomir. tovarna. Ponudbe na upravo pod: Agilen 2618.
Iščemo agilne, zaneslfive
ZASTOPNIKE
predvsem trgov, potnike, ki so dobro vpeljani, v svrho prodaje državnih srečk. - Resne ponudbe pod šifro: »Siguren dohodek« 1402 na upravo.
STANOVANJE
obstoječe iz 1—2 sob in kuhinje, se išče za mirno stranko brez otrok v okolici Ljubljane ali Celja za začetek maja. — Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro »Stanovanje« 2594.
tffl«) moderno zidana, V lld) y najbližji okolici Zagreba, 7 sob z vsemi pritiklinami (veža in podstrešje, kopalnica itd.) 1 oral zemljišča (vinograd, sadni vrt), lastni vodovod, gospodar, poslopje, 25 minut od električne. Cena 400.000 Din. Plačljivo v gotovini. Naslov: J. Wagner, Zagreb, Dica br. 9.	2691
Sostanovalko
sprejmem. - Naslov pove uprava lista pod St. 2760.
Stanovanje
4 sob z vsemi pritiklinami (kopalnico, jedilno shram-bo itd.) - v sredini mesta, se lif« In dobro plafa 7.n mirno stranko (3 osebo) za takoj ali do i. avgusta 1.1. Ponudbo poil »Komforiahlo stanovanje« na upravo lista.
Nagrado dobi,
kdor mt preskrbi majhno statiovnnje sobo in knhinjo, lahko tudi 2 sobi, pa (la se ena preuredi za knhinjo. -Ponudba upravi «Slovenca« pod »Mirna stranka«. 2752
Stanovanje
išče z eno ali dvema sobama in kuhinjo soliden mlajši drž. uradnik brez otrok s 1. ali 15. majem. — Ponudbe upravi lista pod značko »Snažno stanovanje Stev. 2749«.
Dve meblovani sobi
s posebnim vhodom ter elektriko se oddasta gospodom. Florjanska ulica 31/L	2706
Iščete se 1 do 2 lepo
opremljeni sobi
eventualno s kopalno sobo, ne predaleč od sredine mesta. Ponudbe na upravo lista pod št. 2705.
MESEČNA ŠOBA
s posebnim vhodom, se odda takoj samo solidnemu gospodu. Naslov pove uprava lista pod št. 2746.
Lep lokal
za znižano najemnino ob Aleksandrovi cesti takoj odda POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI.
Iščem 2-3 sobe
primerne za pisarniške namene. Bili morajo v središču mesta; prednost ima bližina »Mestnega doma«. Ponudbe z navedbo najemnine sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod šifro »Ugodno« štev. 2222.
Prazna soba
se odda samo za pisarno. Poizve se Pražakova ul. St. 3, pritličje, desno.
Pisarniški lokal
se odda takoj v najem. -Ljubljana - Dalmatinova ulica št. 5, priti,, desno.
I flfrîll v srcdini mesta laU2\dl ali pripraven prostor, odgovarjajoč za specerijo, iščem takoj! — Ponudbe .sprejema oglasni zavod KOPITAR, Ljubljana, Čopova 21. 2717
POZOR!
Gostilna pri »Jelenu« z mesarijo se odda takoj v najem. Naslov: Maribor, Pod mostom št. 8.
Posestva
Kupim HIŠO
v Ijubljan. okolici. Vrta mora biti cirka 1000 ma. Cena do 50.000 Din. — Naslove prodajalcev sprejema uprava »Slovenca« pod: »Kupim hišo 2776«.
Hišo
novo, prodam ob = =	Dunajski cesti -
pri Ljubljani, Stožicc. Kapital 50.000 Din, ostalo po dogovoru pri F. JERKO, Črnuče, p. Jeiica. 2750
VINOGRAD
v najlepši legi, blizu mesta Ptuj, v izmeri 10 oralov, mnogo žlahtnega sadja, dobre vinske vrste, se zelo poceni proda z gosposko hišo vred, kletjo, stiskalnico, viničarijo in gozdom za posekanjo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 2666.
Proda se ne še popolnoma izgotovljeno tovarniško poslopje
s precej obširnim zemljiščem v bližini Ljubljane, pod zelo ugodnimi pogoji. Potrebna elektr. sila na razpolago. Naslov v upra-vi lista pod št. 2696.
Nova vila,
enostanovanjska, z zemljiščem, v bližini Celja naprodaj. — Ponudbe na: ŽITNIK, poStno ležeče v Celju.	2729
HIŠA
z vodovodom in električ. razsvetljavo, z gospodarskim poslopjem, obstoječa iz 2 hlevov, poda, šupe, drvarnice in svinjaka, 2 sadnih vrtov, 2 orala njiv, 2 gozda, 1 oral travnika,
naprodaj !
Cena 125.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 2620.
Prodam z^ft
brega, čistega mošta, hru-škovca po zelo ugodni ceni. A. Prešeren, posest., Gorica 16, p. Radovljica.
JAJCA za vale njo
od štajerskih in sulmdol-skih kokoši ter od velikih gosi, ,rac in puranov vedno pri Greiner, Maribor, Gosposka ul. 2.
Parni kote!
rabl|en - (Gliederkesscl) za central, kurjavo, kupi »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.	2184
DAMSKO KOLO,
i
dobro ohranjeno, kupim. Šoln, Sv. Peter. Sav. dol.
POZOR ! LEPO POSESTVO
z vinogradom v bregu, obstoječe iz treh oralov zemlje, zidana hiša, dve sobi in kuhinja, vse v prav dobrem stanju, nad 125 sadnih dreves, 10 minut od velike ceste, 1 uro od Maribora, se radi drn-žinskih razmer za 23.000 Din naprodaj. Vpraša se: Franc HORVAT, kleoar, Aleksandrova cesta 49 — MARIBOR.	2682
niŠA
z dvema sobama, kuhinjo, kletjo, hlevom in šupo, zelenjad. vrtom ter njivo, vse v dobrem stanju, na lepem prostoru, se proda zn 38000 Din, tudi na obroke. Stanovanje prosto po dogovoru. Frane Ropanšek, Domžale 149.
POZOR!
Posestvo naprodaj : hiša, lesena z veliko sobo, kuhinja, klet, hlev, 3 orale zemlje njive in prve vrsto sadonosnik. Polička vas pri Jarenini v Slov. gor., 10 minut od glavne ccste in 20 od cerkve. — Cena 30.000 Din; takoj je plačati 15.000 Din, ostalo po dogovoru. Vpraša se pri lastniku: Stancer, v Maribora, Koroška c. 58.
»POSEST«
Realitetna pisarna, družba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODA !
VILO, dvonadstropno, Štiri lepil stanovnnja in velik vrl, Pod Rožnikom, Din 2fi0.0(K>.
VILO, enonndstrop., novozidano, G sob, pritiklinc, lep vrt. S minute od poŠte, Din 300.000.
niSO, cnonndstropno, 3 prostorna stanovanja, 1000 m5 vrta, mestni del Rožno doline, 210 000 Din.
IIISO, dvonadstropno, ve6 stanovanj, eno takoj prosto, prostor. dvorišče, no daleč od Šišenskega kolodvora, Din 170.000.
niSO, dvonadstropno, dva lokala, skladišče, 2 veliki stanovanji, center mosta • 250.000 Din.
niSO, cnonndstropno, gostilna, prostorno stanovanje, tik Tabora. 250.000 D.
HISO, novozidano, 5 sob, vso pritiklino, no daleC od tramvaja, Udmat, Din 105.000.
VILO, predvojno, lepa loga, volile vrt, prostorno stanovanje prosto, blizu tramv., Udmat, 175.000 D.
HISO, pritlično, v pritličju 2 veliki sobi, v îuanzardi enako, 7. vsemi pritiklinnmi, Krakovo, 55.000 D.
IIIS0, pritlično, ono-stano vanjsko, gospodarsko poslopje, velik vrt, Krakovo Din 60.000.
VILO, visokpritliCno, novozidano, industrijski trg Gorenjske, lepa lega prt kolodvoru. Din 75.000.
VILO, cnonndstropno, velik vrt, eno- ali dvodruiln-sko, Rožna dolina. Din 165.000.
HISO, visokoprttliêno, industrij. kraj Notranjske, blizu kolodvora, sadni in zelenjadni vrt, 44.000 D.
HISO, visokpritllCuo, ob Urubcrjevem kanalu — 1500 m3 vrla, 75.000 Din.
Proda se več
PANjEV Д.-Ž.
Ivan Furlan, Verd št. 12, Vrhnika.	2653
Par voz stelje
prodam. — Poizve se v Dravljah St. 34. 2680
Dobro ohranj. kovaško
orodje rh, c95ndcm
širok, naprodaj. Ljubljana, Poljanska cesta 59.
300 DELNIC
ZadruZne gospodar, banke prodam skupno ali deloma. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod: »Delnice 2593.«
Pozor !
Radi popolne opustitve žc nad 50 let obstoječe Čevljarske obrti
razprodam več mnogovrstnih - trpežnih moških in ženskih ČEVLJEV
lastnega izdelka, po znatno znižanih cenah.
IVAN VID1C
čevlj. mojster in trgovec, Ljubno, pošla Podnart.
Angora MAČKE
mlade, naprodaj. - Dunajska cesta 71. 2753
Elégant. JEDILNICA
črna, nova, naprodaj v Ljubljani. - Naslov pove uprava lista pod St. 2741. — Istotam sc proda tudi OTROŠKI VOZIČEK.
Zidne opeke
50 do 100.000 kom., naprodaj. - Naslov opekarne v upravi »Slovenca« pod Stev. 2761.
šoferji pozor !
Hladilnik za tovorni avlo Torino-Spa, 35 PS — 62 X 58 do 70 — se ižče. - Ponudbe na Sv. Petra cesta Stev. 68. 2649
HLODE
hrastove in smrekove kupuje parna žaga V.SCAGNETTI, Ljubljana
Vsakovrstno
ïlôf© hupulc
po najvišjih cennh ('erne, luvellr, Ljubljana Wollova ulica štev. i)
Kupim 7 m," suhih
BOROVIH PLOHOV
debel. 50 mm. Les prvovrsten. Ponudbe z navedbo cene poslati na upravo lista pod štev. 2700.
Kupi se
približno 1800 do 2000
ameriških trt
za saditev. — Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« v Mariboru.
PONUDITE brzojavne drogove
smreka, jelka, bor, raznih dimenzij za takojšnjo ali poznejšo dobavo na Ljubljana, poštni predal 85.
Prodam več vagonov
brzo jav. drogov
smrekove in borove. — KAČ, Kresnico. 2762
Ppvfn očiščeno, za ICI JC, postelje, nudim kg 50—55 Din, dokler je kaj zaloge. — A. EKART, Podova - Račje.
KLAVIR,
dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v upravi pod št. 2710.
HRASTOVI KOLI
v vseh dimenzijah ceno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 2732.
Radio-aparat
trocevni, s slušali in akumulator, proda za 1500 D brivnica HeSik, Sp. Šiška.
HI60, visokoprltllčno, tri parket ir. sobe, lop ograjen vrt, Trnovo, liVOOfl D niSO, trlnadstr., štirislano-vonjsko, contor LJubljano, 310.000 Din. VILO, novozidano, dvosta-novnnjsko, prostoren vrt, veЛ stnnovonj, Pod Rožnikom, 110.000 Din. HISO, enonadstrop.. Trnovo, 1400 m- vrta, veù eta-llovan!. 155 000 Din. Poleg tega naprodaj večje število stanovanjskih hiš, vil, trgov., obrtnih objektov, v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, graščino, industrijo, ilavbišce ikl.
PRODA SE PSICA
(izborna čuvajka) ovčje pasme, še mlada. Izve se na nogometnem prostoru »S. K. Ilirija«. 2741
Ve« OKEN in VRAT
prodam. Pogačnik, Bohoričeva 5.	2735
Prodam dobro ohranjeno
moško kolo
za 900 Din. - Volnfakova ulica 18 (vis-a-vis skladišča gor. kolodvora).
Prostovoljna javna dražba
popolnoma novih šimi in drugih damskih, moških in otroških ČEVLJEV se bo vrSila (vzklicna cena izpod 100 Din u par) 14. aprila od 9 zjutraj naprej v pritličju na Starem trtfu it. 26. 2754
Kateri lesni industrijalec bi bil pripravljen prodati
večjo množino mehkega rezanega in te-sanega lesa? Za plačilo treba čakati le kratek rok. — Nudim za kritje bančno garancijo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko: »Deske — trami« 2745.
KADILCI, POZOR!
Najuspešneje sredstvo za popolno odvado kajenja so »Aiuma« pastile. Mala doza 20 Din, velika 30 Din. Preprodajalci popust Vitomir Dolinšck, Celje, predal 4.	1990
KLAVIRJI !
Tovarna In zaloga klavirjev, prvovrstnih Instru uuiulov različnih tvrdk, ka kor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek za popra vila. CglnSevauJe In popra vila za Ulusli. Matico. Koli sorvatorij iu za drugo in stituie so izvršujejo od mojo tvrdke. — ToOna po strežtia, zmerne cene, tudi nn otiroke. — Izdelovalce klavirjev It. WAKH1NEK, LJubljana. Hllšerjeva ul. 5.
Urejevanje GROBOV
Pavel Šimcnc, pokopališki vrtnar, se priporoča za obsajenje in oskrbovanje grobov s cvetlicami, pozneje pa z lepimi tepihi različn. vzorcev, tudi pri-prostih, po nizkih cenah. Vrtnice, nizke in visoke, vrtnice plezalke ter ci-prese itd. CVETLIČARNA na Sv. Petra cesti St. 33 ima vedno sveže in suhe vence, trakove in šopke. Oskrbi cveti, aranžmaje. Vsak dan sveže cvetje I
ЗДјН
TRGOVINA« DEŽNIKOV LJUBlijANA
^ ^ № C^
Pozor !
i
Kupujem stare moške оћм leke, čevlje, perilo, pohl« štvo, odeje, pernice itd. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. - Alojzija DRAME, Ljubljana, Ga-lusovo nabrežje 29. *">7
7a po ml a- cofov la dansko oelev
dobite pri FRAN POGAČNIKU — Ljubljana, Dunajska cesta itev. 36, ČEŠKI SEMENSKI OVES, grahoro, ČRNO DETELJO, francosko lucerno, PESO in različne trave po najniiji dnevni ceni.
Magelne
ameriške - velikocvetne,
sadike za okno in vrt, 10 komadov 20 Din, razpošilja v vsaki množini vrtnarstv IVAN JEMEC — MariLoi.	2036
Priporočam vsakovrstno
usnje
posebno močno za delavne in boljše vrste čevljev ter vse ostale predmete za napravo čevljev ter tudi žc izdelane, posebno močne delavne in boljše vrste
čevlje
Volna - bombaž
ra strojno pletenie in ročna dela, dobite po ЗФ" najnujih cenah prt PRELOGU. LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
V Mariboru
je najugodnejši nakup: galanterije, drobnarije in parfumerije, vrvarskih in pietarskih izdelkov — na
drobno in na deb'elo pri
DRAGO ROSINA
Vetrinjska ulica Stev. 26 Elektrotehnično podjetje
Jože Markež
JESENICE 54,
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
VRTNICE
visoke in nizke, trajnice, lepotično grmovje, gomolje, dalije, kane, gladijole, navadne in dvojnate be-gonije, amarilis, tuberoze, različne rastline in cvetlice za okras vrtnih gredic, balkonov, dvoran itd. priporoča Ivan ŠIMENC, vrtnar, Ljubljana, Gradišče št. 12.	2715
Oglje, premog, drva.
Pogačnik, Bohoričeva 5 (Tabor). Telefon št. 2050.
POZOR, TRGOVCI!
Za bližajočo se spomlad Vam nudim najcenejše moške in ženske športne pasove, jermena in gože, biče (gajžlje). Vsled razprodaje velike zaloge po najnižjih cenah. - Franc PodborSek, Naklo. 2656
Surinltka ulica 3/1«
dobavila dvokolesn, dele za dvukolesa, pneuinati-ko, šivalne stroje, gramofone, granofonske plo šče ter nogometne žoge po najnižji ceni. Mehaniki dobe popust.
Zahtevajte veliki tlustrovani brezplačni katalog
ter pošljite marko za za poštnino.
dom. izdelka. Sprejmem
čevljar, vajenca
ki se je že učil leta in bil oproščen z upravičenim vzrokom.
IVAN JAMAR
BLED I., Martinova ul. 23
KruSno moko In
rženo moko
redno svežo, kupite zelo ugodno prt
A. 10Ш. LJlJnUANA
Hc-IJeva cesta 24.
Sueže ribje olje
najboljše knkovostl so dobi«
ieharni dr.B. Piccoli
Ljubljana, Dunajska cesta 6| Naroàlla so toino tzvršujelo.
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomanc, divanc in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg it. 7 j poleg Mestnega doma).
тжШиГ
IN НЕ1Ш10И1ЈЕ
uglašulem, popravljam strokovno In eenol Tudi potujoml Narocalte po dopisnici za
G. Juriiiok, Ltnbl|ana
VVoKovn n lica 12
Premog, drva, hofcs, oglje
Ilirija, Kralja Petra trg «. Tel. 2820.
Slsek
prlorcci bolita,
pt«mt>uriM, ril tlture, i trum, >01« Is ,i| potrebščini ta m glasbila
Odllkona na parlikl Cen ki Irnnko. rintnl
Poravnajte naročnino I
IDSTJE m STROPE
naročajte le pri: I^C (t Fft Ц 19 LJUBLJANA,
tvornlcl Ivj. K. F&nifU Gratiasha ulica
katera edina izdeluje isto iz najboljšega materijala, močno pleteno s pobakreno žico. — Dobavlja vsako množino najccneje.
Gasilna društva, pozor!
Motorno brtzaalna 60 m*
na uro do 60 m visočine. Motor : 4 cilindre z 22/36 UP. Vse auto-brizgalne 30-40 % ceneje kot konkurenčni izdelki
dobavlja zastopstvo Renault
A.Lampret,Duna;ska c.22
!
etikete'
SITAR
SVETEKi LJubljana
etra
Plillfa I Zdravnik za ■ IJUUd ! pljučne bo-lezni dr. Karol PEČNIK sprejema letične, lažjo tuberkulozo — v svojem zavodu (Anstalt) za pljučne bolezni na gori Janina, občina Sečovo,
fošta Rogaška Slatina, tajersko. Prospekt 3 Din
Dobro nagrado dobi,
kdor more dati kakršnokoli pojasnilo, kje se sedaj nahaja rujava vozna plahta, ki je prešla 1921-22. leta Ivanki Bendetu, p. d. Šurku iz Šmarce pri Kamniku. Spcfročilo pro-aim takoj na upravo lista »Slovenec« pod št. 2751.
Dne se je izgubil, ovč-Г C« je pasme. Sliši na ime »Hajduk«. Proti dobri nagradi naj se odda g. Mišiču, puškarju, Kranj.
TOMBOLA
»Dom ubogih« - Maribor.
Velikonoč. pondeljek popoldne. Dobitki: oprema za spalno sobo, šivalni stroj, moško kolo, 1500 kg premoga, šeženj drv in 500 drugih dobitkov. Srečke po Din 2.50.
P|a+i! jn dobro izvež-I IG llljb bane na vseh strojih, sprejmem s 1. majem proti dobri plači in event. prosto hrano in stanovanjem. — Naslov v upravi lista pod it. 1892.

Izzpred sodišča
Zatajevanje premoienja.. Kočar začno nadlegovati upniki, si skuša pomagati na vse možne načine. Mož, gospodar dobre, na videz imovite hiše nekje v Sloveniji, je zabredel v hude dolgove. Res je, tudi sodniki mu niso odrekali dobre volje, da si je hotel pomagati z delom in kreditom. Mašil je luknje, toda odpiral je druge. Nazadnje pa je prišel iz ravnotežja. In udarila je najtežja upnica za zaostale in tekoče obresti in amortizacijo. Mož si je hotel pomagati zopet z novim dolgom, toda kamor se je obrnil, povsod so ga sladko zavrnili, da nimajo razpoložljivega denarja, ln šla je živina iz hleva, jarem za jarmom, odvažali so stroje in na vsezadnje so posegli in zasegli vse, kar se sme postavnim rubežuim potom vzeti. Priznal je mož ženi, da je prišel v tako zagato, da ne ve kam in nima izhoda. Tožbe so se množile, upniki so trkali na vrata in že se je čut od daleč usodni >boben<. In kaj se je zgodilo? Mož je prodajal vse, kar je kdo kupil in tudi za vsako ceno, žena pa mu je pomagala, iskala kupce in pridno me-šetarila. Nerodno pa je bilo to, da se je oglasil kot kupec pri hiši upnik gospodarja Kupii je, kar so mu ponudili, plačal pa je z delnim izbrisom dolga. Pomagati sta ai hotela na ta način, da sta hitro razprodajala. Zagotavljala sta mož in žena sodnikom, da nista imela namena svojih upnikov ogoljufati, marveč sta se le branila do skrajnosti pred padcem. Pa kljub temu je padec prišel. Mesto da bi jih pustili živeti, služiti in plačevati, so jih pognali iz domačije v svojo lastno škodo. Sodniki so uvideli da tu ni nobenega hudodelstva, in so jih oprostili.
Mlekarico si ogoljufala. Očitala si ji slabo mero, posneto in vodeno mleko in nisi ga plačala. Ta pa je izgubo, ki jo je napravila pri tebi, pokrila seveda pri nas sosedah bodisi tako ali tako. In radi tebe nam nosi sedaj slabo mleko. Tako je nahrulila meščanska gospodinja svojo sostanovalko na desnem hodniku. In k nesreči so čule to tudi sosednje in zgornje in spodnje stranke, ki so te očitke, hočeš nočeš, moraš, pod prisego potrdile. Žena bo plačala za svoj prenagljen jezični izpad 150 Din globe, vse stroške in pa še takso za kazen.
ll<câr&elc kopeli za noge s soljo sv. Roka
Prri dan	četrti dan
Ako raztopimo malo množino soli sv Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in nstavi bolečine, ki so se pojavile veled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj 7astarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daijšem namakanju postanejo kurja očesa in trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko po;jubno hodite in več ur stojile na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev 16'—. Dobiva se v vsaki lekarni. Ako pa je ne dobite, obrnite se takoj na
IMADA DROGERIA
Kaior i GabrlC Subotfca, Strossmayer]eva ul.2.
Izviren samo v zelenem zavoju.
Telefon štev. 25?3
JOVEC"»"- K S OS S
uvbuama^ ** лЕЈтт TRC
K0STHNJEV TflNINSKI LES
rabi za celoletno dobavo
Ernest Marine - Celje
Zrinjskega ulica 4
od 30. aprila do 9 ma.a 1927
ki ga priredi T'govsk* In obrtna zbornici« v BudimpeStl
SO /„ popust pri vožnji v Budimpešto In nataj tako na Jugosl. iakor tudi na inadj parotr In Jeleznilkiii progah. Prestop meje z Ukazom s sejm legltl.n brez vizuma. Msdj. vizum se mo-e dobiti naknadno za polovli. ceno v BudimpeStl. Potreben Jr samo zakoniti potni list SHS, ki
____velja tudi za Madjarsko. Prehod me|e brez vizuma ln 50"/,,
pop. voinje je dovoljen samo lastn. sejm. legitlm. • Cena sejm. legitimacije Din 40'-. - Pojasnila dajajo In izdajajo sejemske legitimacije:
V	Beogradu : Jncnslov. centr. ^listni zastopiik Пг. Gpjza
Szilugy. Madžarski trgoviićki Opiniomo-ćemk v Beogradu, palača Akademije.
V	LJUBUANI: Pisarna „Puinika".
Najpopolnejši STOEWER
šivalni stroji
u živil:«, kro sie in fev-liarie 1er za jsak dom Preden ti nabav, stro , oglede si to izrrdnotf Dri tvrdki
L. BARAGA
i.|ubl,ano
Selenburgova ulica št. 6/1. Brezpiaten pouk 151, lams.
Teloton st«v 0S0
Lesno trpine
■jjqnjq 'Xiredшод euiory en »јозјвх« pod aqpnuoj — 'iABsid ш пјолоЈ л AO}jiz3l }ал snzoiuz os iîj 'auo olnuii jsoupajj -oom ojjjiujesid ojjsuaz 335J 'aomzapî po uijj qj виз(рзрро 'пз?за VN
Hajca m volenje
pristnih, importiranih, velikih, rumenih angleških
J? Orpingthon kokoši
ee dobijo po 10 Din komad pri
F. ADAMIČ, Ljubljana, Poljanska c. 17.
Kokoši so kupljene na razstavi v Londonu ter stane vsaka kokoš 500 Din. — Pošiljajo tudi po poštnem povzetju.
t Potrti javljamo, da je naša ljubljena teta
Doroteja Dolinar
zasebnica
danes, 9. aprila, po dolgotrajni, muke-polni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, preminula. — Pogreb drage rajnke se bo vršil 10. t. m. ob 4 pop. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. Ljubljana, 9. aprila 1927.
Rodbina LOŽARJEVA.
USNJE IN PODPLATE
kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro in po brezkonkurenenih cenah samo pri
Vaclav Vošinek, Maribor, Koroška c. 13
Najboljši Šivalni in pletilni stroj
It edino le 6RITZNIR In MLEfl za dom, obrt lo Industrijo v vseh opremah. Istotam švicarski uletilni stroj DuBILD
Pouk v vezenin brezplačen. Večletna garancij*. Nizke cene tudi na obroke.
Josip Peteline,
LJUBLJANA novega ei»om.
Svilene rute
si najlažje izbereš le v MODNI in MANUFAKTURNI trgovini
I. Preae
v Mariboru na Glavnem trgu,
ker tam )e največja in najnovejša izbira, oziroma zaloga.
Priporoča se MAST
znamke J. P. lastni izdelek tvrdke
Evald Popovlt, Llubllana
Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.
PREKAJËNO MESO
vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni.
Rabimu nujno večje število
OGLARJEV.
za takojšnji ali poznejši sprejem v delo. Plača po dogovoru. — Obrniti se je pismeno ali ustmeno na Gozdni urad Karla Auerspcrga v Kočevju.
Nove svilene klobuke in slamnike po najnižjih cenah in vseh vrst preoblikovanje istih, ženskih in molkih v lastni delavnici priporoča
Mailla JegliC
modistinja Slomškova ulica 27.
A. JaiEeZiC uasl. SuDelf
slamnikarstvo in klobučarstvo Slomškova ulica 27.
Lfubljana
Kuhinlsho opravo
lo le: emalllrono posodo, nom-pleine kuhiniske garniture Iz olumlnlla, vsfhovrsine umi-folne garniture, železne posielfe, jedilno orodje 1er ostale Kuhlnlshe potrebščine dobite v
priznano najboljši kakovosti in po najnižjih cenah pri : tvrdki: :
Schneider d VerovSeh
imovino i »sohovrsino Zeleznlno, orotijl In siroil
ljubljena, Dunalsha cesta st 16
ProUâfâ.
V konkurznem skladu družbe z O. z. ..JADRAN" se vrši v Ljubljani Gosposvetska cesta 6. na dvorišču v poslovnih prostorih od srede 13. aprila 1927 dalje vsaki dan od 8-12 ure in od 2-6. vire prodaja raznega blaga (zlasti špecerijskega) po ugodnih cenah.
Dr. los. C. Oblah
odvefnlH hot upravnih Konh. shlada
ItOTArl Nove 9v'lene hlObUhe in I Slantnlhe po najnižjih cenah in veeh vrst preoblikovanje istih, ženskih in moških v lastni delavnici priporoča
Marija Jeglič	A. Janežič nasl. Šubelj
mouistlnja	slamn'karstvo In ki ibufarstvo
LJUBLJANA, Slomškova tiUcu itev. 27.
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
Skodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti 1/4 KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. M. Д. Štebi, Ljubljana
Selenburgova 7	Telefon 2966
SVETOVNO ZNANO IN PREIZKUŠENO
»STVRIA-KOLO« "samoeneralnem
zastopstvu
Alojz Ussar,
trgovina s šivalnimi stroji in kolesi
MARIBOR Gosposka ul. 20-1
SIGURNA
EKSISTENCA)
Največja tvornica pletilnih strojev išče za SLOVENIJO zastopnika s
komisijskim skladiščem. Ponudbe je poslati upravi tega lista pod šifro: „GROSSER štev. 2549."
^ ^ Znižane cene! ^ ""
Najboljše se kupi brez dvoma
„PRI NIZKI CENI"
IGNAC ŽARGI
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA
nudi cenj. odjemalcem razno damsko, moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilnate Ilor - nogavice za dame, veliko izbiro potrebščin za Sivilie — kakor razne nakite, trese svilo, vezenine, čipke itd., dalje velika izbira potrebščin za krojače.
Poravnajte naročnino!
spodnja mm, rranhopansha ulica štev. 11.
opozarja cenjeno oMinstvo na svoja zafamCeno pristna prvovrstna «lomača štalersha In dolenfsha lina. - Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. - ..Centralna vinarna '
kupuje v Dalmaciji ie arozdfe in preša sama. druga vina pa kupuje ie od vinogradnikov.
Pridite ln pohusitcf Niste oDvczanl da tudi naroflte!

les Tenu teden od U. do 16. aprila m popaca
GRIČAR &. МЕЈЛС
pri moški In damskl kontekcijl.
Poslužujte se ugodne prilike. Oglejte si našo Izbrano zalogo.
Selenburgova vil. 3
Naznanilo.
Javljam ccnjenemu občinstvu,
da sem otvoril vinotoč
dobrega dalmatinskega kastelskega vina in rakijc
po zmernih ccnah. Na željo se vino dostavi na dom na malo in veliko. Dobijo se gorka in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča
gostilna »NOVAK«, Vodnikova 18, Šiška.
M. DRSNIK
Llublfana, Kongresni ira 7
Notvetta zaloga lenshlh ročn'ti del nrl-padaiočtga materijala In drobnarije. Prediisharija. Vezenle na roko ln sirol Pilslranle	Kulrirante
En nanje	AZurlranje
Zunanja narotlls se veitno In točno livrSa.
upyjem i?aïo
in zlatnike, briljante in bisere po najvišjih dnevnih cenah.
R. Aimosleciiner, Celle, Prešernova oU
Frida Novak
modistinja, MARIBOR, Gosposka ulica 28
priporoča bogato zalogo novodoSlih klobukov po konkurenčnih cenah. — Popravila izvrSujc točno, solidno in najceneje.
Domač prolzocd!
Najboljša tiabaocst!
H
Kmetovalci!
Najboljše umetno gnojilo je edinole
snamlte 99\
gar. 16/18% v vodi raztopljiv, — Vsaka originalna vreča ima žig »Danica«.
Haltrfije, franko osaka pas'aša Slooenile, enake cene pr3 aiijsmu ad 50Q0 kg najirej.
Naročila sprejema: „D&NICH" d. d. zastop, ifBbliana, Poljanski nasip 48 t
Trgovske knjige in šolske zvezke!
A. J
anémie
LJubljana, Florjanska ul. 14
Knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig
Prvovrstni izdelki I	Nizke cene!
■g	c
«	£
»o.	(P
q-	C
S	>
<	z
S"	>
ra
сл o
n	C
cr	J
3	w
ra	Ï»
4	s
dp	>
c	л
л	m
5	M
O	H
<	ï»
и«
ra	_»
pr	4»
O
a> r*
РГ 2
m ч <
•d ~ o
a	o -«
3	a
rt	W
ra
o c
"I «
ra	c;
cr	pr
cn<	p
O«	»-t
S'	<"
ra	n
"§. 5' •o
•r ra*
< И
S ^
Q. w **
rt B*
S " S f
S. ra 3
- cr
•O Cu
3 2
и< Г8
a -
o _
o% rt' p
Podpisana tvrdka naznanja cenj. odjemalcem, da je začela z razpečevanjem svojega po monakovskem načinu varjenega
BOCK-PIVA
predvojne kakovosti in najvljudneje vabi na obilna naročila Pivovarna „UNION", Maribor
N
N
Za potovalno sezono
pripnroCa kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh ccnah
IVAN KRAVOS — MARIBOR.
Specialni kovčki in torbice za potnike in vzorce ee izgotove v lastni torbarski dclavnici na Slomškovem trgu Stev. 6.
„Speclrum" d. d.
I; Inž. Kopista, Dubsky in Krstić
tvornica ogledal in brušenega stekla Ljublfana VII
Medvedova ulica 38, telelon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala.
Wa'ly Andretto sporoča v svojem, kakor v imenu svojih otrok Trnute. Пај-munda in Wernerja žalostno vest, da je njen srčno ljubljeni soprog, oz. oče, gospod
Ralmund Andrcifo
tovarnar
v soboto, dne 9. aprila t. 1. ob 5. uri zjutraj po kratkem in mučnem trpljenju mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika so vrši v ponedeljek, dne 11. aprila t. L ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti Vič 91. na farno pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v farui cerkvi na Viču. Vič-Ljubljana, 9. aprila 1927.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
VASA ©MEHA
bodo izgledala zopet kakor nova, ako jo pustite hemUno Čistiti v tovarni
ш. mm
LJUBLJANA
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Selenburgova ul. 3.
PllSlrailte v najmodernejših vzorcih
tekom 24 ur. Darvanje Oblch v različnih barvah.
Cenejše kot prt
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo prt
J. TRPIN. MARIBOR, Glavni trg šleo. П.
ETOILE" GorCfc;a (senQ »alliollSa, dobi se o oseh de'iihatesn?h In saecerli. Sr^ouinah
99

Sven Elvestad:	6
Mož, ki ]e oropal mesto.
Tat je pazil na trenotek, ko bo vsa nasprotna stran za nekaj minut prazna.
Gospa Karstens je planila iz svoje sobe; vanjo je pa stopil tat, pobral dragulje in se pomešal med druge goste.
Žal ini je, da vam moram to povedati, dragi prijatelj, toda uganka se da rešiti na zelo preprost način.«
Helgesen je prikimal. Načelnik se je nasmehnil, veselo iznenaden.
»In vendar je rešitev skrajno šibka,« je rekel Helgesen.
»Prosim?«
Helgesen je pomolil Kragu spisek gostov, ki so bili pri stotniku Korstensenu na večerji.
Začel so je s škofom Moosgardom in nehal z vladnim svetnikom Knoldom. Sama znana, ugledna imena.
»Dokazal sem,« je dejal Helgesen, »da ne more biti tat nobeden izmed poslov. Vsi so dokazali svojo nedolžnost. Priznavam, da se je obnašala hišna Maja res čudno; toda sedaj, ko ste prebrali imena teh uglednih mož in žena, mar si upate zares trditi, da se bo našel tat med njimi?«
Krag ni odgovoril naravnost.
»Ali še pomnile ono staro zgodbo,« je dejal, »o neki tatvini, ki se je dogodila tudi v družbi. Prisotni so bili samo ljudje iz najvišjih slojev. Toda gospodar je bil tujec, in ko je opazil tatvino, ni poznal nobenega ozira in je ukazal preiskati vse svoje goste, naj si so še tako ogorčeno ugovarjali.«
Da, spominjam se. Bil je mož, ki »e je pravkar vrnil iz Amerike. Ti ljudje navadno niso preveč tenkočutni.«
»In ukradeno stvari so se našle pri neki gospe
Iz najbolj odlične družbe. Sramoto so prikrili, toda popolnoma pa le niso mogli spraviti zadeve s sveta. In sedaj v resnici ne vem, pri katerem imenu naj obstanem; toda toliko vam pravim: če bi bil stotnik Karstens onega večera prav tako malo tenkočuten ko oni Amerikanec, bi bil našel denar in dragulje.«
»Izrekli ste strahovito obdolžitev,« je povzel besedo načelnik. »Ali mislite po tej poti iskati tatu?«
»Vsekakor.«
»Potem upam, da boste oprezni do skrajnosti, kajti grozi nam javno zgražanje. Kako sie mislite lotiti te težke zadeve?«
»Očividno ne preostaja ničesar drugega,« je odvrnil Krag, »ko prerešetati goste drugega za drugim. Začel bom s škofom.«
»In potem pride na vrsto general?«
»Tako je. In nato stari profesor, ki uživa svetoven sloves.«
»Zveni ko pravljica,« je pripomnil načelnik.
»Mislim, da je v resnici pravljica,« je odvrnil Krag. »Sedaj grem. Ne začenjajte ničesar pred šesto uro, takrat se vrnem.«
Ob šestih se je Krag v resnici spet prikazal na redarstvu. Bil jo v salonski obleki in samo malce na-ličen, tako lahno, da so ga mogli prijatelji takoj spoznati, njegovi površni znanci so ga pa morali imeti vsekakor za tujca.
»Več ur ste že na delu,« je rekel načelnik. »Morda ste že kaj našli?«
»Zal sem moral prenehati z neko zelo zanimivo preiskavo,« jo odvrnil Krag.
»Zakaj?«
»Ker moram v družbo kakor vidite.«
»Ah, bržkone kakšen družinski sestanek,« je pripomnil načelnik.
»Ne, gre za popolnoma brezpomembno družbo pri konzulu Birgerju.«
»Mislil sem, da se ne menite toliko za družabno življenje, da bi zaraditega prenehavali z zanimivo preiskavo,« je rekel načelnik čmerno.
^Saj se v resnici ne menim,« je odgovoril Krag, »Ako pa kaže, da bom dobil tam moža z Oskarjeve ceste 54 B, se moram potrpežljivo vživeti tudi v tako družbo.«
II.
Asbjorn Krag je prišel h konzulu Birgerju med prvimi gosti. Gospodar ga je seznanil s znanim specialistom za spalno bolezen, višjim zdravnikom Sydo-w'om, in to kot svojega prijatelja, ki se je pred kratkim vrnil iz Konga. Zdravnik je začel takoj govoriti s Kragom in hočeš nočeš je moral detektiv odgovarjati na slepo srečo. Vesel je bil, ko so pomalem začeli prihajati drugi gostje. Bila je moška družba.
Krag je poznal te večere pri konzulu Birgerju. Pričenjali so se z izvrstno večerjo: Birgerjevo kuhinjo so slavili vsi sladkosnedeži v mestu. Vso jo bilo zelo premišljeno. Pri večerji so pili šampanjca, tako da se je kmalu pokazala pri vseh primerna ubranost.
Proti enajstim je se je večerja navadno končala. Pili so kavo in kramljali so malo med seboj do pol-dvanajstih, nato je prišla na mizo žgana pijača.
S tem je bilo dano znamenje, da se pričenja šele sedaj prava zabava.
To so pravi zabava svoje vrste. Gospodjo so se vsedli za mizice in prikazale so se karte. Konzul Bir-ger se je družil samo s spretnimi igralci. Ne da bi bil ravno bogat, je imel vendar tako sijajne dohodke, da se je mogel po mili volji udajati svoji strasti. 13il jo izmed najboljših igralcev v mestu. Pad je imel vso igre, nad vse pa poker. Zanos za to igro je prinesel s seboj iz Amerike, kjer je bil živel nekaj časa, in 'o veselje ga ni več minilo. Morda tudi ni nikoli resno poskušal, da bi se je odvadil. Poker mu je služil za razvedrilo. Po naporni službi ga je igra osveževala.
= 111 = 111
g 2
e- "B
n I O
S > S-
• O <~>	L
< c C	4
« r* 2	O
f „<	o.
» ? §	-
® EL P'	Q
C _	o
r
iS
s o sr o- S-
n
Џ » < O
5 3
■ и
S P
5? P 1
«o.
S 5 £
P g
» < s
a 2. «
ï ni o
< ï 3
n a ZZ
S i" h a — f4" P"? 2
u p J ° 2 n aâo
2Г. m
P ЕГе
.	e
I	rx
•	o o u 3 i
—	B o
' 0 s 0>
i
p .3 -
» s* s?
?0p 3
° S
êrÏT
3
o »
5 » i a
° S-
W 5
u
__I B
p » I iS
o n
s g-
d p
tO _ O
4 4
111 = 111 =
T o"жтт zologa Irwi сстсМа, betonskega železo
MfCŽC za ograje in pesek. Bodeča žica. Vrtno in polj. orodje. Plugi: leseni, železni za okopavanje itd. Plužne ~ glave, lemeži itd. ~
ВгаПС: travniške in poljske. Samoprodaja najmodernejših in najnovejših travniških bran »ARA«.
Kose - srpi - brusni
hamnl - hit pola. škarje za obrezovanie dreves in trt. Jeklene krtače za čiš-~ čenje drevja. ~
Polledelshl Stroji Gonilni jermeni. Posnemalniki za mleko. Kosišča za žito. ~ Gnojne in senene vile. ~
Vodovodne cevi, Črpalke, Sholjke, armature, SVlnCene cevi. Zidarsko
~ in tesarsko orodje. ~
Tehtnice. Žični vložki za
postelje. Železne blagajne. Prodaja razstreljiv. Nakup starega železa in kovin. Postrežba točna. Nizke cene.
i Trgovino z icScznino Ш. SIIIPICA, IfUbijdllO, Gosposvetska c.l

KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih sslda-konti, štrac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t d.
Nikake posredovalne prodate!
Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo
imiftietiiiie moške koiifekcite
kakor tudi oblek za dijake in otroke.
Ne dafemo na obroke!
Pač pa smo posebno ceni in solidni!
Heltanična tovarna oblek d. d.
podružnica Liubliana, Mestni trg sj. 5
5E№J LOŽAH, UDDUANA, Sff»
Priporoča svoj fioo urejeni mOllitl SOlOn za gospode in dečke. Najbolja izdelava oblek v lastni delavnici, fini kroj. - Vedno V 7в1об! angicSKO In tešho Stlhno. - Modema liOnfehCMa raznih velikosti oblek v zalogi, kakor tudi i>eriia, klobukov, ovratnikov, kravat, naramnic. - Najcenejše nepre močljive UClnC iHOSCC vseh velikosti, raglane površnike. Hubertus-plašP.e Konkurenčne cene!	za turiste.	Točna postrežba
Vljudno naznanjam svojim p. n. odjemalcem in cenj. občinstvu, da prodajam razen prvovrstnega prekajenega mesa tudi vsak dan sveže goveje, telečje in prašičevo MESO, dalje prvovrstno hrbtno SLANINO, vsakovrstne rolade, najfinejše KLOBASE, paštete iz gosjih jeter, šunko od lososa ter kiobase za namazanje. Na novo sem vpeljal
šunko же clifeto
vrsta zase, ki je zelo mila, nemastna in pripravljena na poseben način ter po zdravnikih zelo priporočana vsem bolnikom na želodcu in rekonvalescentom. — Vse navedene vrste imam v zalogi razen v moji tovarni v Krčevini tudi v moji trgovini v Gosposki ulici šl. 23 ter v moji iilijaiki v Studencih.
Z odličnim spoštovanjem
RUDOLF WELLE. tovar. klobas in mes. izdelkov
V MARIBORU - KRČEVINA.
Jri vsakem obedu naj bodo na mizi testenine:
Stara tovarna nogavic in pletenin
priporoča svoie prvovrstne izdelke po znatno znižanih cenah.
Sprejema se tudi bombaž in volna v pletenje.
Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni, naj se ga takoj naroči pri tvrdki
Hočete poceni zidati?
Potem si izdelujte opeko sami s strojem »КАРАХ«. Cena Din 6500.—. Stroj neuničljiv, vsaka zemlja porabna. Zidate lahko brez apna in cementa. Prospekt Vam pošlje brezplačno IVAN KIHTER, Ljubljana, Latlermanov drevored, Velesej.
Naročite takoj čevljel Pišite takoj po cenik z več 1000slikami.:: Industrija čevljev in veletrgovina
;.швдсвш
Harot t°zOin 500 poŠt prosto
Kar ne uga)i se zamenja ali vrne
obrezo io glejte nore cene čevljev:
BOKS mosm ашг. otn 159
BUS „potihni.	159
BOKS . nI/Ki .	149
BOKS n'zkl iensM.	Ш
ШОАИ 26—29 .	48
ШВД11 30-35 .	62
ШОЛМ 35—41 .	81
SAkDALl 42—45 .	96
Zganjama ln resšilnsha desUfacila
LluDtfana ?
Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajli-ranje in poniklanje dvokoles. otroških vozičkov šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Onikl franko.
.TRÏBliNA" F. D. 1.. tovarna dvokoles in otroš. vozičkov. Linhtjana, Kartovska 4.
Preminul nam je 9. t. m. ob pol 4 zjutraj po mukapolni bolezni naš preljubi soprog, oče, brat, stric, gospod
Dožef Lofk
oiicial v tobačni tovarni.
Pog'eb nepozabnega bo danes 10 t. m. ob pol 6 zvečer iz hiše žalosti, Tržaška cesta št 15, na tukajšnje pokopališče. V i č — G 1 i n c e , 10. aprila 1924.
FRANČIŠKA, sojftoga. JOŽE, MIMI, LEON, SILVA, VIDA, otroci. LUCIJA, MARIJA, sestri.

Našim domačim odjemalcem v čast izdelali smo 1000 parov visokih čevljev iz dobrega črnega boksa, novega tipa z zaokroženo špico in
močnimi podplati od št. 39 — 46 za cene od Ц||| !®t$*-
v namenu, da razširimo to vrsto čevljev, ki so za vsak sloj, med občinstvom. — Garantiramo, da so čevlji izdelani iz najboljšega usnja, izdelek dobro poznanega, solidnega podjetja. — Ta ugodnost velja
samo «U» Vdihe noči. DETAJLNA PKODÂJÂ
ШТА Ш. 25
онвннимнвм
тшш
Zadružna gospodarska Jhar&fca d. d.
Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Teiefon št.2057,2470 n2979
Račun poštno ček. urada St. 11.945 Podružnice: Celje, D|akovo, Maribor, Novisnd, Sarajevo, Sombor, Split, šibenib. Ekspozitura: Bled Kapttal In rezerve skupno nad Oin 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safcs deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
ШНВВИ
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ce&
Izdajatelj: dr. Fr. Kuloteo,
Uredili kj Mihael Krek.
t