Pottnina olafane v gotovim leto LVIII. v Uubliani. v sredo dne 22 januaria 1930 Si 17 1. «zdaia st 2 зш Naročnina Dnevna itoaja Il kralievino Jugoslavijo mesečno £5 Uln poileino 150 Din celoletno ЗОО Din za inozemstvo me-ei no 40 Din nefle iskn '7.t)a|n ce.oie no v Juge Slaviti 120 Din. za Inozemstvo 140 C SCOVENE S tedensko prilogo »Ilustrirali! Slovenec« Cene oglasov i Moip. pelii-vrsla mali oSlov.«) V splošnem je javnost zadovoljna z uspehom, ki ga je dosegla Madjarska v Haagu. Vsekakor pa se smatrajo plačilne obveznosti za izredno visoke. Posebno ostro napada grofa Bethlena socialni demokratski list »Nepsava«, ki je s svojim podpisom sam prišel v nasprotje z lastno izjavo, da je zanj, ki spada sam med razlaščene, moralično nemogoče, prevzeti tako obveznost. List zahteva, da Bethlon odstopi. V časniških izjavah izjavlja zunanji minister Valko, da lahko pobije vse ugovore, ki se pojavljajo proti haaškim dogovorom. Posebno razveseljivo pa je, da je madjarska finančna neodvisnost popolnoma vzpostavljena. Grof Apponyi vidi najdragocenejši uspeh v tem, da so se odnošaji z velesilami zboljšali. Poslanec opozicije Pakocs ugotavlja ugodno vplivanje na razmerje z malo antanto, s katero se je v začetku pričakovalo poostritev spora. »Nemzeti Ujsag« pa naglaša podporo, ki jo je pri tem izkazovala Madjarski Italija. Uspeh za Češkoslovaško zadovotiiv Praiça, 21. jan. (Tel. »Slov.«) Češki listi v splošnem ugotavljajo, da rešitev vzhodnega reparacijskega vprašanja na haaški konferenci sicer ne daje oovoda za vesel'e nad uspehom Češkoslovaške, vendar pa je to, kar se je doseglo, maksimum, kar je bilo spričo težavnega položaja male antante pričakovati. Celotni uspeh je za Češkoslovaško zadovoljiv, če se pomisli, da tudi Madinrska s sve jim prvotnim odklanjanjem nlačil po letu 1943. ni prodrla. Kot posebui aktivum se beleži enotnost pri postonanju držav male antante. Samo >Narodni Politika«, razen listov, ki so v načelni opoziciji proti Betiešu, ozračuie haaš- ' ški rezultat za poraz Češkoslovaške, ki mora kot zmagovita država na leto plačevati ckoli 80 milijonov Kč več, kakor nre'na'rani državi Madiarska in Bolgarija, dečim ima Avstrija plačevati le bre-pnmembne zneske. Uspeli male antante v vprašanju agrarne reforme pred haaškim razsodiščem je važen samo za Jugoslavijo in Romunijo, za Češkoslovaško pa brez pomena. Še hujša pa je za Češkoslovaško izguba prestiža. Kljub naloženim plačilom se niti ni posrečilo, da bi se črtala »osvobodilna taksa«. Romunsko ćasopVe zadovolino Bukarešta, 21. jan. AA. Vse časopisje izraža zadovoljstvo nad doseženim sporpzumom v Haagu in opozarja na uspeh teze Romunije in držav Male antante. S posebnim poudarkom opozarja časopisje na končno rešitev vprašanja o optantih, ki je bilo nenavadno važno. Listi pravijo, da je Romunija pristala na gctovc žrtve, ker je želela, da se omogoči sporazum, sodelovanje in mir v Evropi, ki naj postane trajen. Vsi listi priznavajo, da so velike države s svojim prizadevanjem v Haagu uspele rešiti istočasno vprašanje zapadnih in vprašanje vzhodnih reparacij. S tem jc vzpostavljeno normalno stanje tudi v onem delu Evrope, kjer je mir najbolj potreben. Listi izražajo nado, da se bo odslej razmerje med sosednjimi državami izboljšalo. Grška dosegla vse mednarodna reparacijska plačila sestavljen v nemščini. Ratifikacij ske listine za Youngov načrt bodo deponirane pri francoski vladi. Vlade neevropskih dežel bodo obvestile francosko vlado po svojih diplomatskih zastopnikih v Parizu o izvršeni ratifikaciji. Youngov načrt stopi v veljavo, kakor hitro ugotovita reparacijska komisija in predsednik vojne obveznostne komisije, da je 1. ratifikacijo novega načita Nemčija izvršila in da je Nemčija izvedla reorganizacijo državne železnice in državne banke; 2. da so novi načrt ratificirale druge si-gnalarne sile, med katerimi morajo biti Velika Britanija, Francija, Belgija, Italija in Japonska; 3. da se je ustanovitev banke za mednarodna plačila izvršila in da je banka v soglasju z določbami Youngovega načrta pričela s svojim delovanjem. Ugotovitev reparacijske komisije se mora v smislu določb Versaillske pogodbe izvršiti soglasno, pri čemer ima tudi japonski delegat glasovalno pravico. V berlinskih političnih krogih se trdi, da se je sklenil z Nemčijo iu upniškimi državami poseben dogovor, po katerem se bo izvršila ratifikacija Yungovega načrta v parlamentih že v februarju. V času med 20 in 25. februarjem se ima najkasneje izvršili ratifikacija. Nadalje se je sklenilo, da prične banka za mednarodna plačila poslovati najkasneje koncem marca. Kateri dokumenti so bili podpisani v Haagu? Haaški dogovor, ki je bil podpisan v ponedeljek, obsega te dokumente: 1. štiri strani obsegajoč zaključni pakt konference, ki bo deponiran v arhivu francoske vlade in ki podaja pregled, kako je nastal prvi predlog načrta strokovnjakov, kako se je ta misel nadaljevala in končno obsega seznam vseh na konferenci sklenjenih dogovorov. Ti so: 1. Dogovor z Nemčijo, ki obstoji iz uvoda, 15 členov, zaključnega člena in 12 obsežnih prilog. Ves dogovor tvori celo knjigo. 2. Dogovor z Nemčijo in Avstrijo. 3. Dogovor z Nemčijo in Bolgarsko. 4. Dogovor z Madjarsko. 5. Dogovor s Češkoslovaško. 6. Poseben dogovor s Švico o mednarodni banki za reparacijska plačila. 7. Konvencija, ki je priključena spomenici načrta strokovnjakov. 8. Dogovor med upniškimi državami. 9. Dogovoi o odstopljenih premoženjih. 10. Izmenjava dokumentov o nemško-ameriškem dogovoru. 11. Izmenjava listin o državnih železnicah. Zaključni protokol obsega nadalje pod naslovom »likvidacija preteklosti'.: z Nemčijo sklenjene dogovore, in sicer: a) Dogovor z Belgijo o ureditvi vprašanja papirnatih mark, izdanih od nemških oblasti za časa okupacije v Belgiji. Vrednost tel) mark mora Nemčija Belgiji nadoknaditi; b) dogovor z Veliko Britanijo z dne 8. decembra 1929; c) francosko-nemški sporazum z dne 31. decembra 1929; č) sporazum z Italijo z dne 17. januarja 1930; d) likvidacijski sporazum s Poljsko z dne 31. oktobra 1929; e) sporazum s Kanado z dne 14. januarja 1930; f) sporazum z Avstralijo z dne 17. januarja 1930; g) sporazum z Novo Zelandijo z dne 17. januarja 1930. Države, ki se še niso z Nemčijo dogovorile glede likvidacijskega sporazuma, bodo stremile, kakor se pravi v protokolu za tem, da se urede sporna vprašanja končnoveljavno tekom enega leta, ko se uveljavi Youngov načrt. Olepševalno potvarjanje zgodovine Večkrat ma je že zabolelo, kako pogosto ee pri nas potvarjajo dejstva, da se lahko streže tej ali oui stvari. O priliki nedeljskega jubileja Slovenije : in Jadrana« je dr. Lah napisal sledečo ugotovitev: :... Dočim je na-rodno-radikalna mladina poglobila v svojem življenju in delu narodno vprašanje, je sedaj (po 1. 1012.) vzrastlo spoznanje, da ui delo več dovo'j, — da mora slediti — boj. Tako je iz narodno-radiludne mladine zrastla nova generacija P repo rod s, ki je od 1. 1910. združevala v sebi srednješolsko mladino in jo vzgajala v jugoslovanskem revolucionarnem naci-jonalizmu... L. 1913. je že Slovenija« pre-porodovska iu vsa naša društva. Leta 1914. združi Jugoslavija« vso akademsko mladino v veHko bojno organizacijo z izrazito »srbo-filskim< jugoslovenskim programom ... Sarajevski atentat je pretrgal mučno tišino in planil je kladiva r silni iz nas ... Ti stavki ne odgovarjajo resnici, razvoj slovenskega revolucijonamega pokreta je po-tvorjen. Revolucijonarna skupina »Kladivar-jev« je štela v početku štiri, pozneje pet članov, ki so imeli ožje zaupnike med srednješolsko in akademsko mladino. Le-ti so razbili obstoječo narodno-radikalno organizacijo in ustvarili novo srednješolsko društvo »Preporode, list »Preporod«, akademski Jugoslovanski klub«. Kladivarji in njihovi ožji prijatelji so vodili vso revolucijonarno akcijo med našo mladino v 1. 1912.—1914. Program je bil jasen in kratek: brezpogojna politična svoboda Slovencev, svobodna država Jugoslavija, sredstva morajo biti revolucijonarna. Kladivarji in njihovi prijatelji, člani Preporoda«, so zavedno prevzeli aktivno revolucijonarno delo, dočim se je v društvenih programih to aktivno delo prikrivalo, da se je v resnici tem intenzivnejše lahko vršilo. Med Kladivarji ni bilo nobenega narodnega radikala, dva sta bila sicer nekaj časa včlanjena v »Sloveniji«, pa sta izstopila, ker se nista strinjala s tišinskim delom«, ki je vladalo v -Sloveniji«. Če je pozneje kdo izmed Preporodovcev, in sicer v 1. 1913. do 1914. stopil v »Slovenijo« ali njej sorodno društvo, je to storil le z namenom, da bi se v mirnih vodah zaplodile ščuke. Na Dunaju, kjer je bil center revolucijonamega gibanja, so osnovali Kladivarji Jugoslovanski klub«, ki je imel izrazito političen program. Člani tega kluba so se dobro zavedali, da je njihov program edinole popolna politična svoboda Slovencev, svobodna jugoslovanska država, vse drugo so zavračali kot kompromis. >Slovenija« je klubov program zavrnila. Očito se je to pokazalo na skupnem sestanku 1. 1914., kjer so se Slovenjani sicer končno ogreli za nekako kulturno jugoslovansko zbliževanje, odklonili pa so revolucijonarno taktiko za politično s"0-bodo. Izrečene so bile celo besede, da goji »Jugoslovanski klub« nekakšno »katastrofalno jugoslovanstvo«. Ker je bil klub mnenja, da je to kardinalni razloček med Slovenjani in Pre-porodovci, je prekinil te rahle zveze s . Slovenijo« in poizkušal ustanoviti novo društvo, kar so preprečile aretacije po sarajevskem dogodku. Ožji osebni stiki pa so bili med klubom in Daničarji«, ki so mu bili po revolucijonarni mentaliteti bližji kot drugi. Trditev, da je bila Slovenija« 1. 1913. že preporodovska, da so kladivarji in preporo-dovci izšli iz narodno-radikalnega gibanja, pobijajo neštete takratne polemike v listih in akademskih društvih. Preje tako važno društvo, kot je bila Slovenija« še v 1. 1907.-08. v slovenskem narodnem življenju, je bilo 1913 in 1914 že mrtvo in ni moglo ogrevati mladinskih src. Najbrže je bil dr. Lahov članek povod, da je isto napako v nedeljskem govoru prevzel tudi direktor dr. Kramer. Slično netočnost v zgodovinskih dejstvih je zakrivil dr. Lah v knjigi V boju za Jugoslavijo«. Na strani 36. piše o preporodovskem gibanju: v... strogi nemški sodnisi so sodili 30 preporodovcev...« Saj ni res. Sodili so nas tudi dobri slovenski sodniki, ki so zelo. zelo mižali in milo ravnali. Mi smo se zavedali, da nas Avstrija upravičeno preganja. Delali smo proti državi, zato nismo zahtevali nobene milosti. Bili smo je vendarle deležni, naklonili so nam jo sodniki, kakršen je bil n. pr. dr. Be-žek, ki mi je pri slovesu iz sodišča stisnil roko in pomembno dejal: »Kmalu bo bolje.« Juš Kozak. Prezgodn a vest „Vremena" Zagreb. 21. jan. (Tel. Slov.«) Avaht poroča. du je odbor za poklonitveno deputacijo iz Podravinc dovršil vse priprave. V tej deputaciji so bodo kralju predstavili najodlične jši kmetje in sicer iz krajev od Križcvcev do Vi-roviticc. Z deputadijo liosta prišla dva pevska zl>ora in sicer »Rusanc in ^Grtida« iz Rovišča. Poleg tega sv bo pridružilo deputaciji več gasilskih društev v uniformah. — V zvezi s tem se je zvedelo, da so vesti belgrajskega Vremena« o veliki deputaciji Savske banovine za sedaj še prezgodnje, ker se še ni ustanovil pripravljalni odbor. Zmaga Aljehina nad Vidmarjem San Remoi 21. jan. AA. Partija Aljehin— dr. Vidmar se jo končala z zmugo Aljehina; Dunajska vremenska napoved: Sedanje vreme bo trajalo dalje. Atene, 21. jan AA. Minister zunanjih zadev Mihalakopulos je včeraj prejel od predsednika grške vlade Vcnizela brzojavko iz Haaga, v kateri mu Venizelos poroča, da je rezultat konference v Haagu zadovoljil vse grške zahteve. Med vsemi državami je edino Grčijo dobila absolutno vse, kar je zahtevala, dočim so morale vse ostale države pristati na konccsije. Po tem rezultatu bo Grčija dobila od Nemčije iz naslova reparacij 9 milijonov zlatih frankov, na račun zaostalih obrokov pa ji bo takoj izplačano 19 milijonov frankov. V istem poročilu je Venizelos poudaril, da so vse države šle Grčiji na roko. Dogovor z Nemčijo navaja vso postopanje, ki se inora izvršiti, da stopi Youngov načrt v veljavo. Po tem dogovoru je določeno postopanje takole: Po podpisu zaključnega protokola bo predsednik haaške konference izročil vsakemu glavnemu delegatu signatarnih držav overovljen prepis protokola. Protokol bo spisan v francoskem in angleškem besedilu. Od drugih bo dogovor med državo in banko za Splošen nabor ,, BaMe" Rim, 21. jan. AA. Predsedstvo omladinske organizacije Ballila jc razpravljalo o pripravah za ceremonijelno proslavo fašističnega nabora, ki bo 27. aprila v vsej Italiji. Nacionalisti bojkotirajo inditski panament Pariz, 21. jan. AA. Iz Delhija poročajo: eKr so nacijonalisti proglasili bojkot nad parlamentom, je prisostvovalo včerajšnji seji samo 73 poslancev od 145, kolikor jih šteje parlament. Predsednik parlamenta je prečital pismo vladnega komisarja, ki ugotavlja, da bo vlada storila vse, da omogoči parlamentu življenje. Nato je predsednik odredil tajno sejo in dal izprazniti galerije. V tajni seji je povzel besedo visoki komisar in razvil svoj nadaljni program. Smrtna kazen v Mehiki odpravljena Newyork, 21. jan. (Tel. »Slov.«) Z novim mehiškim kazenskim zakonom se odpravlja smrtna kazen Odpravljena so tudi porotna sodišča ter stopijo na njih mesto tako zvani državni obrambni sveti, obstoječi iz treh juristov, enega sociologa in enega zdravnika. Tatvina se ne kaznuje, če storilec ni bil že prej kaznovan in če je bil v velik sili. Stroge kazni pa določa novi zakon za malomarne avtomobiliste, za katere je določena ječa do šestih let. Nova portugalska vlada Lisabona, 21. jan. A A. Nova portugalska vlada je takole sestavljena: Predsednik ministrskega sveta general Oli-vera, notranje ministrstvo polkovnik Lopes Ma-tius, finance dr. Salazar, justično ministrstvo dr. Fonseca, vojska polkovnik Aguiar, zunanje ministrstvo komandant Branco, trgovina in industrija dr. Guimaraeis, kolonije dr. Salazar, mornariško ministrstvo (intérim) komandant Correia. Vejhajvei poslane svobodno pristanišče * London, 21. jan. (Tel. »Slov.«) »Morning Post« poroča, da je kitajska vlada dovolila Angliji za naslednjih deset let izključno pravico, da sme svoje vojne ladje zasidrati v pristanišču Vejhajvej. To pristanišče pa namerava kitajska vlada napraviti za svobodno pristanišče. Vsfo'a v južni Afriki London, 21. jan. (Tel. »Slov.«) Med južnoafriškim rodom Majuzi je' izbruhnil velik upor. Položaj je zelo resen. Angleška letala nadzorujejo vstaško ozemlje ter so oblasti odredile mobilizacijo vseh policijskih sil. Upor na ladii haznencev Pariz, 21. jan. (Tel. »Slov.«) Na krovu parnika :.La Martin Jeri«, ki je sto francoski!, kaznjencev vozil v kazensko kolonijo Cayenne, je med potjo nastala révolta. Okoli poldneva, ko je bila služba stražnikov omejena, so kaznjenci napadli nekega paznika, mu odvzeli revolver in ga skušali umoriti. Na njegove klice na pomoč je prihitela straža, ki je z brizgalno ukrotila uporne kaznjence. Iz pohlepa po zavarovalnini poslati požigalei Pariz, 21. jan. (»Tel. »Slov.«) Trije bratje v Bordeauxu so podedovali hišo z opravo in jo zavarovali pri dveh zavarovalnicah, pri vsaki za 30.000 frankov. Nato so hišo polili z bencinom ter zaprli vsa okna in vrata, ponoči pa so razbili okna in vrgli v hišo prižgano vžigalico. Nastala je strašna eksplozija, ki je raztrgala streho in porušila zidovje. Najmlajši brat je bil pri tem ubit, druga dva pa sta pobegnila, vendar so ju oblasti takoj prijele. Požar se je silno hitro razširil tudi na sosedne hiše, od katerih so tri zgorele. Razne vesli London, 21. jan. (Tel Slov.«) Angleški parlament se je danes zopet prvič sestal po božičnih počitnicah. Madrid, 21. jan. AA. Vlada je sklenila internirati več bivših artilerijskih častnikov, ki nočejo odnehuti od svoje razkrajalne agitacije med aktivnimi častniki. Varšava, 21. jan. AA. Vlada je sklenila povišati poslaništvo v AVashingtonu v veleposlaništvo. Pariz, 21. jan. AA. 20« kitajskih razbojnikov jc razrušilo progo kitajske železnice in skušalo opleniti popotnike. K.er pa je bilo spremstvo, ki jc varovalo vlak, dovolj močno, je odbilo ruz-bojuikc. En kitajski popotnik jc bil ubit, več pa ranjenih. Kdaj stopi Youngov načrt v veijavo? Božja Previdnost, ki vse zemeljsko in nebeško najmodrejše uravnava, je danes ob 6 zvečer rešila Irpljenja mojo drago sestro F RAN ICO MERHAR in ji dala večnfc življenje. Truplo njeno bo v četrtek ob 9 dopoldne blagoslovljeno Pred Škofijo št. 6 in nato pi epeljano v Dravljc, kjer bo reb s sveto mašo ob 10 dopoldne. Tam, kjer naša dobra mati davno že počivajo, grob je dala poravnati: hči, gredoč za materjo. Naj počiva v miru! V Ljubljani, dne 21. januarja 1930. Aloj/.ij Mcihur, stolni kanonik, brat. Proti pustošenju gozdov Strogi ukrepi bonske uprave Banski upravi dravske banovine prihajajo pritožbe, da se v posameznih krajih dravske bu-novine prekomerno izkoriščajo gozdovi, tako da gre množina posekanega lesa daleč nad vsako letni prirastek normalne zaloge. S tem pa pada osnovna glavnica naših gozdov in ž njo vred tudi njih donosnost. Znižanje gozdne donosnosti pa ne ogroža samo kmetskih in drugih gospodarstev, nego zadeva tudi javile interese (klimatične razmere, odvračanje poškodb po popluvah, usadi, onemogočanje stalnega zaslužka molili posestnikov v gozdu in pri prevažanju lesa na veleposestvih, izigravanje agrarne reforme itd.). Opaža sc, da zadnja letu nakupujejo goz- dove razni špekulanti, ki se hočejo okoristiti s tem, da sc lic ozirajo pri veleposcslvih nu obstoječe gospodarske osnove in na predpisano vztrajno gospodarstvo s takimi gozdovi, v kmetskih pa ne na potrebe malega posestnika in obstanek inulega gozda. Podrejene oblasti so dobile od bonske uprave nalog, naj postopajo zoper vsakega kršitelja zakonitih predpisov o gozdu in da porabijo po potrebi najučinkovitejša sredstva, ki jih nudijo zakoni. Pri kršitvah konkretnih, oblastveno izdanih dovoljenjih sc ne bo štedilo z zapornimi kaznimi, niti ne z zaplembo in prodajo lesa v korist gozdnemu zakladu. iz Rusije se vračajo Po 15 letnem ruskem ujetništvu — spet doma Maribor, 21. januarju. Pri Sv. Petru so doživeli nemalo senzacijo. Franc K a 1 o h , o katerem 111 bilo leta in leta nobene vesti in ki so ga domači in sosedje imeli že davno za mrtvega, se je te dni vrnil iz ruskega ujetništva — po 15 letih. Med Šentpeterčani se je o njegovi vrnitvi takoj ruzvedelo in jc bilo med njimi opaziti nemalo zanimanje za njegove doživljaje v ujetništvu, ki so sila pestri in pretresljivi. Kalohu se je le z velikimi napori in težkim trudom posrečilo, du se je prebil preko meja boljševiške Rusije nazaj v domovino. Iz Belgradu. Ministrstvo zunanjih zadev je prejelo te dui prošnjo jukoba Pezera iz vasi Ružiča v ljubuškem okraju v Bosni, naj mu ministrstvo preskrbi dokumente, da bi se mogel vrniti iz Rusije v domovino. V prošnji je navedeno, da je bil 1. 1914. ujet in je odtednj izgubil vsako zvezo z domovino. Ministrstvo zunanjih del se je obrnilo preko primorske banovine na okrajno glavarstvo v Ljubuškem z zahtevo, naj preskrbi podutke o Pezerovili stariših in pa dokumente, ki so potrebni. Pezerov oče je bil poklican nu okrajno glavarstvo: »Prinesti moraš krstni list svojega sinu. Povej ali boš plačal stroške za njegovo potovanje do doma?« ga je vprašal uradnik na okrajnem glavarstvu. Dedek je začuden pogledal: »Nimam jaz sina, go«|>od. Dva sta mi padla v vojni.« »Imaš, imaš, dedek Glej javil se ti je sin iz Rusije, kjer je bil ujet in sedaj se hoče vrniti v domovino!« Starček je pričel jokati kot otrok in od silnega presenečenja ni mogel izgovoriti niti besede. Uradnik mu je še enkrat pojasnil, kaj mora vse prinesti in starček se je skoraj blazen samega veselja vrnil domov. Takoj drugi dan je prišel starček na okrajno glavarstvo, s tremi že oinoženimi hčerami, z zeti in z vso družino. Ogledovali so si fotografije človeka, o katerem so menili, du je že davno mrtev. Starček je prinesel jxjtreb-ne dokumente ter se je ves zadovoljen iu srečen vrnil s svojci domov, da počaka prihoda pozabljenega sina, zu katerega ni celih petnajst let slišal prav nič. Trsatsha cerkev oskrunjena Slavna romarska božja pot, cerkev Matere božje trsatske je doživela te dni težek udarec. V njenem svetiišču je tekla človeška kri in cerkev je oskrunjena ter je sedaj zaprta, dokler ne bo ponovno posvečena. Trsatska cerkev je ponavadi od poldne do 2 popoldne zaprta. Ko je 20. januarja opoldne zazvonil zvon v stolpu trsatske cerkve in so prosjaki posedli po stopnicah pred svetiščem, je prihitela v cerkev z naglimi koraki mlada ženska. Le slučajno je bila cerkev ta dan malo dalj časa odprta, sicer ne bi ženska mogla v cerkev. Neka starka, ki je molila v kotu cerkve, je videla, tla se je mlada ženska napotila do glavnega oltarju ter se ustavila preti neko sliko velikega brodoloma. Sliko je pred davnimi leti podaril trsutski Gospej neki mornar v zalivalo, tla ga je rešila smrti na morju. Mlada žena je bila zelo razburjena. Nato je hitro odhitela pred oltar sv. Antona.'Tu jc sedla v klop. Čez nekaj minut pa je odjeknil po cerkvi strel Mlada ženska jo nato hitro skočila proti cerkvenim vratom in klicala: »Aiutto, aiutto!« Ko je bila že zunaj cerkve, se { jc zgrudila na tla vsa okrvavljena. Nu pomoč i so ji priskočile nekatere ženske in jo položile na cerkveno ograjo. Ženska se je onesvestila ter so jo nato prepeljali v bolnišnico. Policija je našla pred oltarjem revolver, s katerim se je mlada ženska ustrelila. Samomorilka je žena mornariškega kapitana in ji je iine Zora. Njen mož jc baje že dalj časa brez posla Slučaj pomeni težko skrunitbo svetinje, zu-kaj v svetišču Matere božje trsatske jc tekla kri. Od |Kistanka te stare in slavne božje poti, ki jo čuvajo očetje frančiškani, je šlo skozi to cerkev že več milijonov pobožnih romarjev. Toda cerkev ni bilo nikdar tako groz.no oskrunjena. Očetje frančiškani so zelo pretreseni radi tega žalostnega in strašnega dogodka. Takoj nato je bila cerkev Matere božje zaprta in bo ostala zaprta, dokler ne bo ponovno posvečena. Belokranjski kotiček Dne 16. januarja se je vršila zaključna seja Kmetijskega društva v Metliki. Ugotovilo se je. da društvo ugodno prospeva in sc bolj in bolj dviga iz žalostnega stanja, v katero je v povojnih razmerah zabredlo Sicer še beleži nekaj dolgov, toda vse je dvakrat pokrito z inventarjem enkrat pa s tem, kar ima pri ljudeh »na vero«. Nurod se bolj in bolj zaveda, da je njegova bodočnost v samopomoči. Žal je še vse preveč takih zadrugarjev in socijalnih delavcev, ki so navdušeni le pri kozarcu vina, potem pa, ko je treba postaviti dejanje, odpo-vodo. Če pa se z drugače mislečimi sestanejo, je pa tudi pri kozarcu njihova beseda polna graje in očitanj ria račun zadružnih ustanov. Upajmo, da bo mlajša generacija s takimi go-drnjači pomedla, da se bo utrdila v zaupanju do zadružnih podjetij iri si tako zagotovila boljšo bodočnost. Dne 20. januarja se je vršila zaključna seja za 1. 1929. zu hranilnico in posojilnico v Metliki. Cela gora prošenj priča, dn je ta zavod poznan po vsej Sloveniji. Гако odborniki niso bili v nevarnosti, da nc bo kam s čistim dobičkom. Tudi glede našega kreditnega zadružništva bo treba zadružni smisel poglobiti, zlasti v požrtvovalnosti bo treba priložiti, ker baš to je osnovna Rajfeisenova ideja. Našo hranilnico in posojilnico čaka težavna naloga, da upelje in ukorenini novoustanovljeno »Vinarsko zadrugo«. Uspeh in napredek zadrug jc očividcu. I o uvidimo iz. računskih zaključkov obeli zadrug. Milijonski promet že nekaj pomeni z.a zadrugo bodi to kreditna ali nabavna, ali produktivna. Baš obe zadrugi sta največji v Belokrajini in med največjimi nu Dolenjskem. Hranilnica in Posojilnica ima letos že 7 milijonski promet. Kmetijsko društvo pa tudi že nad dva milijona. Koliko koristi ima kmetsko ljudstvo, ako se a rž! zadrug, ki ne uničujejo in nc škodijo privatnim trgovcem, edino regulirajo primerne cene. Zadružni duh mora med ljudstvo in knietski denar mora bifi med njimi. Samo da bi sc gospodarski narod zovedal svojih dolžnosti in koristi, ki jih ima od zadrug. MANOFIN rabijo vsi kovinarji, šoferii, ličilci, pleskarji, dimnikarji, monterji itd. Prepričajte se. Doza Din 8'— in Din 13"—.— D bavija in prodOh. ne čakajte dedcev zvečer nu ulici! Vas bo policaj vzel!«, jo je posvaril gospod in se odpravil dalje. Baš tedaj je prikorakal po Kolodvorski ulici stražnik, prav tisti, ki je zadnjič z malim Ruditom iz. Črešnjic iskal vevški avtobus. Približal se je tujki in jel poizvedovati: »No, odkod pa vi in kam?« »Čakam .deda*, ki ima moje .jezero' dinarjev?« »Jezero dinarjev? Hm, kakšen ,ded' pa je to?« »Velik in .jaki* ko vi, gospod. Kopo nosi kakor vi, ne .kr.ščak' (klobuk). Dabi sem mu spruviti svoje novce, jezero dinarjev in pet onih po sto.« »Kdaj in kje ste mil jih dali spraviti?« »Dopoldne v vlaku. Vozila sva se sku.iaj. Znate, jaz sem iz Prekmurjo in sem prišla v Ljubljano nekaj nakupit.« »In niste tistega moža še nikoli prej videli?« »še nikoli!« »Ej, poteni težko, da bi dobili svoj denar nazaj. Kako pa to, da ste bili tako zaupljivi?« »Je reka, ka su vu vlaku zmirom tati. Obljubil je, da mi denar prinese v onole krčmo ob tem času. Sva bila že dopoldne tam.« Pokazala je proti »Tišlerju« ia skoro no jok ji jc šlo. »Potem pojdi va tja pogledat. Morda pa le pride.« Vsa ponižna in plulni je sledila uboga Prekmurka stražniku. Jed va sta vstopila, že jima je sledil |>ostuvcii železničar srednjih let, poštenega obličja. »No, ste dolgo čakali?. , je nagovoril žensko iu ji segel v roko. »Pa sem se res balo. du vas ne bo.< se je vsa pomirjena smehljalo. Ali je vam dala shraniti la žeiisku svoj denar?«, je segel v pogovor stražnik. Meni. meni, gospod! Saj sva se zmenila da ga ji prinesem semkaj. Vozila sva se skupaj. pa sem ji svetoval, naj da spravili denar, ker takole nevajeno žensko z. dežele kmalu zavoha kak dolgoprstuež uli pa knvolir«. Kavno prav, da ste zraven, gospod stražnik. |i bom kar vpričo vas naštel denar.< Poštenjak je segel v žep po listnico, kjer je imel v posebnem predelčku lepo zravnane Prekmurkine bankovce. Stražnik pa jc svetoval : »Imeli ste srečo, da ste naleteli na poštenjaka Ne mislite pa. da sinete vsakemu toliko zaupati, ki ga slučajno srečate!« Kočevske novice Koč< \ je. 20. januar ja. Danes je bila slovesna služba božja s celodnevno izpostavitvijo Najsvetejšega v čast farnima putrononiu sv. Bošt janu in Sebastijami. Semenj sv. Boštjana in Sebostijuuo je bil bolj kla-vern. Močneje je pritisnil mruz in odvrnil marsikaterega sejmarja. da lii jo mahnil v mesto. Kramarji in bruiijevke so si liukalc v roke lu nervozno stopicale sem in tja. da si vsaj s U;|n mulo ugrejejo premrle noge. Toplomer je kazni na odprtem šest stopinj pod ničlo. Pretekli četrtek je nastopil, kakor smo že poročali, v dvorani hotelu t rs t dunajski vir-tuoz g. Igo Drucker (violina) ob sodelovanju znanega nam mladega klavirskega umetnika še-stošolcu Mirku T ros tu. Nekuj solospevov je zapel zelo občuteno tenorist g. prof. Arzen Raušel. Mojstrska izvajanju vseh treh so žela veliko odobravanje od strani občinstva. Žal. smo opazili, da bi bila dvorana lahko krepkeje zase-denu. Občinstvo je odhajalo i/ dvorane nadvse zadovoljno radi užitka, ki so jim ga nudili priznani naši glasbeniki. V nedeljo je priredilo slovensko prosvetni, društvo v Stari cerkvi pri Kočevju Sloga« dramatično vprizoritev Krekove igre I ri sestre«. Nu sporedu je bilo tudi nekaj krasnih slovenskih pesmi. Prireditev so obiskali tudi kočevski Slovenci in je z. ozirom na razmere uspehi nad vse zadovoljivo. Ali šola preveč zahteva od otrok ? 8. Gospod uredniki Dopise pod »Ali šola preveč zahteva od otrok?« vse čita in zasleduje z zanimanjem. Zato častitam onemu, ki je prišel na to idejo, do je sprožil tuko aktualno in zanimivo debato, ki je ne zaključite prehitro! Ti časopisni prispevki so dali povod, da se o tem vprašanju še nadulje razpravlja v učiteljskih posvetovalnicah, kavarnah in sploh v lokalih, kjer se shajajo vzgojitelji in zastopniki dturšev. Saj se o tem mnogo piše v vzgojnih knjigah in revijah, uli baš časopis jc najbolj pri rokah širšim plastem, zato nc moreni zadosti prehvaliti tc posrečene misli. Kot srednješolski učitelj hi zaenkrat pripomnil to-le: veliko sc bo navedlo subjektivnega in pa pretirane zahteve nekaterih posameznikov se bodo posplošile. Prepričan sem. da je splošen položaj v tem oziru zadovoljiv. So pa posamezniki, ki pretiravajo. Sliši se n. pr. žensko učiteljišče ima |x> 9 ur šole nekuj dni v tednu. Jasno, da se jk> tem ne sme nalagati preobsežne naloge. Ali: tu ženska meščanska šola pripravlja razstavo ročnih del. mladina, ti pa riši in izdeluj četudi na škodo zdravja; oče in moti pomagajte, ker otrok ne zmore, samo da bo razstava pokazala -uspehe«. To se mi zdi zločin nad učenkami. Moj princip je: uživi se v mladega človeku, spoznaj tudi njegove privatne razmere, proučuj njegovo individualnost, bodi v fumilijar-nih odnošajih z. učenci, po tudi ostani dosleden, če ne lahko postaneš namesto pedagogu demugog. Ne obsojuj samo, ampak bodi človek; komur ni dana ljubezen do mladine, ta nesrečno vozi. Pedagog iz knjig samo eksperimentira. Ne univerza, ne knjige nas niso toliko naučile, kot napake naših srednješolskih profesorjev, ko smo si že takrat rekli, tako ne smemo postopati tudi mi. Unam. da so ti časi minuli, ko je bil tu in Ia profesor strah in trepet učencev. Spoznal sem no sebi, in še danes spoznavam nu absolvirancih: največ napak je pogrešenih v začetku, zakar pa ne nosi toliko krivde posameznik, ampak sistem. Univerza ima predvsem cilj vzgajati znanstvenike, in tako pride mlad fant na srednjo šolo in stresa vso to učenost med ubogo deco, ki je seveda ne inorc prebavljati. Svoječasno je šc bilo poizkusilo leto, kjer te jc vodilu starejša moč. Danes je žul to odpadlo, nu univerzi pa tudi ni bilo praktičnih nastopov. Dalje sem mnenja. : da se moro močno razlikovati v metodi med skrajnima razredoma. V prvih dveh razredih, j ostani ljudskošolski metodik, ne predavaj, ain-! puk uči potom razgovora; v zadnjih dveh razredih dajo učenci čutiti, da se smatrajo /a cand. univ., pusti jim lo. in izrabi to v njihov prid, tla ne bo zanje prevelikega skoku, ko pridejo v svobodo, ki jo jiotem le prepogosto uživajo z veliko žlico in sebi v kvar. Med srednjimi razredi si lahko srednješolski učitelj. Na tem mestu naj poudarim, kako važen je stik med šolo in starši. Naj starši ne mislijo, da nadlegujejo. Pridno naj zahajujo k razrednikom, ker lx) imelo skupno sodelovanje pri vzgoji gotovo uspeh. Dokler ni organizacijo staršev, ki bi premostila vsaka nesporozum-ljcnja in pretiravanju, jc to edini pripomoček, da se vse tc mučne težave ublažijo. Na srednji šoli upam, da je splošno načelo: ne sni i-troj samo svojega predmeta /a najvažnejšega in zato učenco ne preobrcinenjiij. Lepo je omenila v nedeljski številki neka mati: Manj moralnih pridig, vec vzgleda! Hočeš discipliniranosti, bodi sani discipliniran. Najenostavnoi šu pedagogika in nujkr.ijšu je seveda razred- - . . _ . .... , „ L..I .....I П ........ ilica in ..v it i-** "»i ...... godari z mirno vet'jo iu veselim srcem, je pa drugo vprašanje. OD DCZIli. VETRU IN SNEGU IN IVE A-CHENE Veter tn slabo vreme, mrztot« (n vtažnoat odvzemajo Va*i koži triilno /n kož.o f^fnc hranilne sestavino iti pospešuje • tem preruiio nneitlanost obraz« VaSa koža pa polrebu'e nve'etra /.ritka. Tu Vas vnrnie NIVl'A-OKEMF pred neiiKoilniini vremenskimi vplivi. - Samo NIVKA-CKKMK »nebule KUCFKIT, - Ta obvaruje nežno ko^nn etanlêle ostiftenju in вгергеЛ! naeta tanje enb in me. Do»e po »'-. У— IO-— in ■£>•- P. Tohe no 9'— Id 14*- U. NIVEA-ORPMK nrnnlkm- » kn»- Ir ne noinvlja bleska. Razpošiljalnica za Jugoslavijo: Jugoslov. P. Deierdori Л CO. d. г o. z. Moi II:Of - Mfljs ore, du bo to gostovanje največje, kur jih je sploh kdaj slovenska drama priredila. Vodstvo in člunstvu. predvsem pa ugled ljubljanske draine jamčijo zadostno za dosloj-iio višino predstav. •fr Zimski sprehodi čebel. Iz št. Lovrenca ob Tem.. Dol., 20. januarja. V -Slovencu« z duc 17. t. m. št. 1?. ste |K>ročuli v dopisu iz Murske Sobote, da so letale tam 13. iu 14. t. ln. čebele iz panjev. Naj sporočim tu, da so letale pri nas tudi čebele nu tukajšnjem šolskem vrtu iz panjev g. nudučitel ja A. Puglja in sicer 7. jan. I. 1928., ko smo imeli pri nas ta dan krasno solnčno prav toplo vreme, res prav spomladanski dan. •fr Vremensko poročilo iz Petrovuradlnn. Obči pregled vremena 21. januarja. Evropa: Nad Evro[>o šc vedno traja anticiklon ki povzroča zmeren mraz v noči. V Evropi prevladuje megla. V Srednji Evropi je temperatura nekoliko padlu. — Kraljevina Jugoslavija: V severnozu-padnili in vzhodnih krajih jc oblačno, v ostalih krajih vedro. Л vzhodnih in severnozapadnih SOBOTA, 25. JANUARJA TA TJA IV!/V VEČER KONCERT V KAZINI PLES krajih države je temperatura nekoliko padla. V ostalih krajih pu sc jo nekoliko dvignila. Minimum je bil zabeležen v Plevlju z —17, maksimum pa v Koloru s plus 12 stopinjami. -— Pro-gnoza za 22. januar: Za vse pokra jine razen Primorja vedro z jutranjo meglo, ponoči mraz. Na Priinorju vedro z burjo. V Belgradu in Novem Sadu ponoči mraz, zjutraj megla, čez dan pa vedro. Temperatura se bo kretala med —7 in plus 6. Solnco izide ob 7.07 in zaide ob 5.>2. •fr Telefonske številke banskih uradov. Se-kretarijut, I. oddelek in Centralni Presbiro 2133 in 2358; II. oddelek 2221: III. oddelek 3426 in 2047; IV.. VI. in VIII oddelek 2481, 2482, 2483. 2484 in 2485; V. oddelek 2321; VII. oddelek 2128. finančni in občinski oddelek 2121; ravnateljstvo pomožnih uradov in ekonomat 2020. ■fr Mrtev potnik v avtomobilu. V Bakru se je pripetil te dni skrivnosten slučaj, ki bo zahteval šc pojusnitve. šofer Boiictić je pripeljal svoj uvtomobil v Bakli r in je takoj opazil, da je potnik Tomaž štiglic, ko ga je pripeljal i/. Sušaka, mrtev in ima razbito lobanjo. Pri policijskem zasliševanju je izjavil šofer, da je našel Tomo Štiglica v Praputniku, kjer sc je prepirul z nekimi moškimi. Več lantov je napadlo Štiglicu in zato ga je oil vzel 1111 avto ter ga odpeljal. Spotoma pa.se je štiglic najbrže zadel z glavo ob kak zid in se ubil. šofer je bil pridržan v zaporu, dokler policija ne preišče skrivnostnega slučaja. ■fr Norec v avtomobilu. (,rožen dožiivljaj je te dni doživel nek višji uradnik zunanjega ministrstva v Belgradu. Tu se je peljal z nekim advokatom z avtomobilom po Ulici Miloša Velikega. Tam sta ustavila avto in čaknlu svojega tretjega prijatelja. Sedeč v avtu sta so pogovarjala ko nenadoma žalujeta zu seboj tih glas. Ouazila sta. da se je \ avto vtihotapil neznan jima mož. Neznanec je zahteval od advokata z divjimi izrazi, naj požene avto. Oba sta takoj spoznala, da imata opraviti z noicein. S pogledi sta se sporazumeli! in oba hkrati skočila z avtomobila ter pričela klicati na pomoč. Norec je skočil zu njima in ju hotel napasti. Na pomoč sta prihitela dva stražnika in vsem štirim se je komaj posrečilo, obvladati norca ter ga prepeljuti v bolnišnico. Norec je pobegnil prej iz blaznice. kjer se je nahajal, da zdravniki preiščejo njegovo duševno stanje. •fr Dobitek brez lastnik« Pri zadnjem žrebanju razredne loterije v Belgradu je zadela četrtino glavnega dobitka (50.000 Din) srečka, ki jo je kunil neki Sarajevčan ali pu kmet iz sarajevske okoliee. Kakor poročajo sedaj sarajevski listi, se srečni dobitnik' doscdnj šc ni oglasil in gn bo kolektor. ki je srečko prodni, najbrž zaman iskal. Takih dobitnikov je pa nu svetu najbrže malo, da bi se dali iskati od sreče, več jih je namreč takih, ki sumi iščejo srečo, čeprav največkrat zaman. •fr Natečaj za načrte katoliške katedrale v Belgradu ie razpisan. Arhitekti, ki se interesirajo za ta natečaj, dobe pogoje pri Udružen u jugosl. inže-njer.ev in arhitektov v Belgrsdu, Miloša Velikega štev! 9, v Zagrebu v ulici Račkega 2-I1I. ali pa pri ordinarijatu belgrajske nadškolije, Studenička ulica 20. ■fr Slovensko planinsko društvo opozarja ponovno svoje članstvo, glede polovičnih železniških voženj, ostuvil pre-svetemu srcu Jezusovemu po nesrečni \ojski /. Nemci 1870-71. Cerkev sama na sebi je umetnina prve vrste v vsukem oziru. Ze tehnično so težko rešili problem, kajti zemlja je ruŠevina, brez trdnega temelja. Skopati so morali krog 80 38 metrov globokih jam, da so prišli do trdnih temeljev: nato so sezidali na stebrih, ki so jih postavili v te jame, svojo zaobljubijeno cerkev, ki jo poklanja Gallia poenitens ct devotu Srcu Jezusovemu. Mogočno kraljuje ta bela stavba s svojo kupolo nad Parizom. Ko stopaš ob griču od juga navzgor proti vrhu, sc ti zdi. da si kakor svetopisemski prerok, ki je molil v svoji grešnosti: -^Stopil ljom na goro Gospodovo, odkoder mi prihaja rešitev.« Stopaš po stopnjicah navzgor, \ išje vedno višje, — vedno nižje vstaja Pariz s svojimi neštetimi dimniki, s svojim ropotom — kukor da stopaš v čistejše sfere... Na vrhu cerkev: kakor Sijon, kukor tempelj božji v Jeruzalemu. Kaže. kliče, veže ljudi nu nebo, nu Bogu, na duhovnost. Pol stoletja šc ni preteklo, kar kraljuje Kristus tu — večen boj je napovedul temi, strasti ki oklepa kot mračen, nepremagljiv zid solnčni vrh Montmartre — le malokdo vć tam zunaj, da je vrh božja postojank«, trdnjava krščanske vere — a vsakdo zn.i in si sliku v m/košni fuu-tuziji vse sijajne, ra fini rane in nedosežne mikavnosti mesa. ki se kupuje in prodaja ruvno na tem kraju na najbolj nedoumljive načine: Portac inferi krčevito drže vsako svojo lastnino in jo branijo do skrajnosti. Vendar kraljestvo Luči preganja noč: Polagoma gre z vrha svetloba otroštva božjega navzdol v sklep strasti in greha; Luč zmaguje. Čisto |)očasi, skoro nevidno raste njena moč, ki gre preko vseh ovir in zaprek- še. pred kratkim je bil tik pred cerkvijo postavljen spomenik nekemu človeku, ki je postavil za svoje življenjsko vodilo zasramovanje, skru-njenje Cerkve, njenih obredov in služabnikov; kot očitna, izzivajoča porogu je stal kip tam, v ponos vsem nasprotnikom Cerkve. Kar čez noč — brez hrupu in šuma — je kip prod kratkim izginil - Luč prolira v temo... Od hiše do hiše, od človeka do človeka, od srca do srca lije z višav ideja božanstvu, ideja krščanstva in si osvaja ijvet —. Montmartre — danes pomeni ofenzivo katoličanov, nosi visoko idejo zmagoslavnega krščanstva v najtemnejšem najbolj propadlem in Bogu odtujenem delu Parizu, Francije, л ii it Prav v cen t ruui n Pariza jc postavil \ 18. stoletju Ludvik XV. sv. Gcnovefi nu čast sijajno cerkev, ki jo je revolucijoliarni konvent spremenil I. 1792, v tempelj, posvečen manom vseh velikih mož Francije in ga nazval Panthéon (t. j. vsem bogo\oni posvečeni tempelj). Stavba je čudo tehnike, kajti seetavljcna je i/, sumega rezanega kamnu; uporabljenu ni niti trohica malte, čeravno jc kupola naravnost grundioznu in sc dvigu visoko nad vsem mestom — v višino skoro 100 in. Ko vstopiš sko/i veličastno pročelje, se začutiš trenutno silno majhnega spričo ogromnosti stavbe, ki raste, čim bolj jo ogleduješ. In gledaš in zreš: Tam zgoraj v ozadju — kjer jc bil prej prozbilerij — svetopisemska treska. In |kj stenah naokrog — vse življenje sv. Genovefe in druga svetniška dejanja. Ostrmiš: Jeanne d'Arc — njen klic, junaštvo, njena smrt — ona suma \ vitežki opravi — kip iu še nekaj drugih svetniških kipov — to je še vse ostalo in tvori fuktično ozadje vsemu tcinpiju. Vsa ta dela umetnine realistične dobe — umetnine prvo vrste. Čudno dime nato človeka: namesto glavnega oltarju — simboličen kip Francije, ki se ji klanja in prisega zvestobo narodni konvent; mesto stranskih oltarjev — alegorične figure — pisatelji, govorniki, državniki revolucije itd. Pod stavbo je kriptu, kjer počivajo vsi veliki možje Francije od preteklega stoletju dalje: seve samo nekatoličnni. In se popneš mi ktipolo: Zopet je Pariz pod tabo. Zreš naokrog: Na zapadu Hotel des Invalides, Eiffelov stolp, na jugu se morje h,iš stik.i z obzorjem, na zapadu isto, proti severu pa obvisi pogled na cerkvi Notre Dame, nato pa ostrini nad sijajno čistoto cerkve na Mont-martreu, cerkve Sucré Coeur. In nehote potegneš črto: Tnm kraljestvo Luči. tu — kraljestvo Teme. Saj je ravno v teli ulicah krog Pnntheona. ravno v njem osredotočena vsa moč kraljestva Teme, ravno tu, v Pantheonu si je Tema postavila svoj tempelj, svojo trdnjavo, tu v središču Parizu, Francije, sveta. Kakor du kliče nu boj. se dvigu kupola Panthéon« ponosno, izzivajoče iznad mestu, kakor da skuša s čuječiin očesom zaslediti vsak korak, vsak žarek onega belega kraljestva tam onkraj Seine nn severu. Tema se bori proti Luči, sloji tu v stoletni ofenzivi proti njej: pa je znano, du Tema brez Luči sploh ne obstoja, du je le pomanjkanje Luči — tako vidimo to značilnost najbolj mtir-knntno baš v tej simbolični stuvbi Teme utelešeno: zgrajena jo od Luči, ozadje, podlago, vse jc prevzela in še sprejemu od Luči. In vendar se bori proti njej; bori sc proti njej stalno, zvijačno, dosledno; pn saj baš Io je njena edina last: večna negacija. Ideja večne negacije živi, ruši lu. Vf ii it čisto ob vzhodnem robu Parizu je največje pariško pokopališče »Pere Lachaise« (izg. Pôr Luščz). Za nns. ki smo vajeni videli I pokopališč« prostorna, nekako harmonično ce- lotna, vplivajo grobovi, kakor so tu, nekako tesno: Kakor da bi se človek hotel šc po smrt? zavarovali pred občestvom, pred skupnostjo z drugimi: vsak grob je hišica zase, vsaka hišica je drugačna — vse so temne, mračne — nekaj nedopovedljivo ozkega, tesnega oklene človekovo srce med temi grobnicami. Od glavnega vhoda stopaš nekoliko navzgor, do simbola Smrti; spredaj bdi Angclj smrti nad pokojnimi, v zgornjem delu alegorije pa gre celoten tok življenja proli tem mračnim vratom; nekateri željni odrešenja, hrepeneči, drugi s krivdo obloženi, trpeči -— vendar vsi morajo, neizprosno morajo proti temu vhodu, pragu, ki sta ga baš prekoračila — večno pomlajena — mož in žena... Stopaš višje, zopet navkreber: privadiš so temu pokopališču, po knterem se sprehajajo, kakor po promenudi, mladi in stari. Na vse strani križi, napisi: Ici repose, Ici reposent -= tu se odpočiva, odpoCIvaJo; velika vera upanje v onostranstvo; v svidenje nad zvezdami. Sredi pokopališča, na najvišjem delu cerkvica: O, kako blizu je od tu do Boga! In greš daljo: Glej, pot se še dviga. Torej ni cerkvica na najvišji točki! Skozi akacije m \ rbe žulu jke znblesti siavbn z dvema dimnikoma. Kaj jc to? Naš vodnik pove suho: »Kreinatorlj«. Torej zopet in tu še prav posebno — borba dveh svetov, dveh idej: Luč, tem«; prav posebno še lu, ko gre za vso dolgo, dolgo Večnost ... Kreinatorlj je obdan od kvadrataste stavbe, ki itna mnogo predelov. V njej jo shranjen pepel sežganih mrličev — kakor v ogromni omari. V sredi je stavba sumu. Baš stoji zunaj njen glavni delavec. Povabi nas, da vstopimo, Najprej pridemo v kapeli podoben prostor, ki ima v sredi velik lončen sarkofag. Ta Ima spredaj in zadaj vratu — vidna so pa občinstvu le sprednja, vse drugo je zagrnjeno s črniini zavesami. Ob strani jc prižnici jkkIo1)iui vzvl- čega lia Tržaški cesti 97. Stanje obeh ponesrečencev je zelo resno ter se je pri onem ali drugem bati celo katastrofe. Laknerju je stroj levo stopalo dobesedno zmrcvaril, razen tega mu je zdrobilo del lobanje in prizadejalo težke poškodbe na desni roki ter notranje poškodbe. Cestniku je odrezalo desno nogo pod kolenom ter mu prizadejalo tudi več občutnih poškodb na glavi. □ Akademska kongregarija ima drevi ob običujni uri redni sestanek. Za vse sodale je udeležba j>b vezna. □ Mariborski rezervni častniki se zbero k rednemu sestanku dne 24. t, m. >Pri Zainorcuc ob 20. uri. □ Nižji postni in brzojavni uslužbenci priredijo dne ia. aprila dobrodelno tombolo. S tem se spričo te humanitarne prireditve naprošajo druga društva k vpoStevanju pri določevanju morebitnih lastnih prireditev. □ Nekaka revija slovensko pesmi od dr. B. Ipavca naprej bo koncert mariborske Glasbene matice, ki je zamišljen kot proslava dr. B. I pevčeve stoletnice in ki se jo iz tehničnih razlogov moral preložiti na 3. februar. Na sporedu so samo slovenske pesmi naših najboljših skladateljev. □ Za olepšavo niogdalenskegu predmestja Hkrbi mugdalensko Olepševalno društvo. Njega članstvo se vabi, da so drevi ob 20. uri udeleži občnega izbora, ki bo v gostilni Friedau, □ «So k vlomu v llmbuško hranilnico in posojilnico. Smolo so imeli neznanci; ravno v noči od sobote na nedeljo so bili v blagajni bori štirje «totaki — prejšnji dan je namreč posojllnični blagajnik Godec nesel na varnejše mesto šest ju rekov. Vrtuni so bili očividno lajllri in do stotakov sploh niso prišli. Sum se zgoščuje na nekega delavca, k je bil v bližini pri popravilih poslopja zaposlen. □ Na delovnem trgu. Takoj dobe zaposlitev preko tukajšnje Borzo dela: t strojevodja, S hlapcev, 1 ekonom, 2 vzgojiteljici, 7 kuharic, 4 dekle in 1 gospodinja. □ K otvoritvi hangarja v Mariboru so naknadno brzojavno oziroma s posebnimi dopisi čestitali ter želeli nadaljnih uspehov tukajšnjemu Aeroklubu pomožni škof dr. Ivan Tomažič, pomočnik bana Dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer, ravnatelj Sondermajer za osrednjo upravo v Bel-gradu in za društvo za zračni promet ter Aeroklub v Ljubljani. Celle PRVA PALEOLITSKA POSTAJA V SLOVENIJI. Na XI. prosvetnem večeru je predaval profesor g. Srečko brodar. Polna dvorana poslušalcev je živahno pozdravila mladega znanstvenika. Predavatelj je uvodoma podal splošni pregled stanja prazgodovinske vede ter delitev iste v obdobja. Nato pa je prešel na najdbe v Potočki zijal-ki ter nam orisal geografske, geološke in klimatske razmere te važne postojanke, ki po predavateljevem trdnem prepričanju skriva še neprecenljive vire za prazgodovinski študij. Čeprav so dosedanja izkopavanja nudila še le velikansko množino kosti jamskega medveda, je med najdbami že 82 artefaktov, orodja in orožja, ki ga je izdelal iu vporabijal prazgodovinski človek 1er je ta množina artefaktov že sedaj tolikšna, s kakršno se ne more meriti nobeno drugo paleolitsko najdišče. Predavanje so pojasnjevale skioptične slike, ki jih je po lastnih posnetkih izdelal celjski gimnazijski profesor g. Stante. Deloma pa so ponazorjale predavanje tudi izkopanine same, izmed katerih je predavatelj demonstriral poslušalcem krasno ohranjeno lobanjo jamskega medveda, v kateri so ohranjene celo àe nežne nosne kosti, dalje je pokazal več posameznih kosti ter zanimivih šil in šivank. Želeti je, da bi slovenska javnost posvetila najdbam in delu g. prof. Brodarja večjo pozornost. vV & CIani Vincencijeve konference Sv. Danijela v Celju naj pridejo drevi ob navadnem času in tia navadnem prostoru zanesljivo k sestanku, na katerem imamo obravnavati važne stvari. в Radi današnjega pogreba g. dekana Toma-na v Vojniku bo po prihodu jutranjega ljubljanskega vlaka za vsak slučaj poleg že objavljenega ■'pripravljen še eden avtobus celjskega mesta, če bi po-grebci ne mogli dobiti prostora na prvem avtobusu. Pravtako bo popoldne iz Vojnika obratoval še drugi avtobus, ako bo dovolj reflektantov. jsr Avtobus Celje—Podsreda. V naši včerajšnji notici glede te avtobusne proge se je zgodila neljuba pomota. Pravilno se mora glasili, da je pričetek vožnje na tej progi že dne 23. januarja in ne še le dne 25. januarja. šenost, kjer stoji tolužnik ostalim, ki jih skuša z besedami pomiriti. Orgije, ki so istotako za zaveso, zabuče. Med tem vzamejo krsto z mrliečm zadaj iz sarkofaga — česar seve nihče spredaj ne opazi — in jo prenesejo pred ogromno, s koksom in antracitom kurjeno poč. Tu gu polože na voziček in jiotisnejo vse sku-kaj v razžurjeno peč. — Eno uro nato ostane vse v peči — nato potegnejo voziček ven, pokličejo nekaj sorodnikov, da se prepričajo, da se je res vse sežgalo in stresejo pepel in ostanke kosti v lončen predal, ki ga nato vzidajo v prej omenjeni kvadrat v zid. Spredaj vzidajo ploščo z imenom — konec. Vse »sine crux, sine lux...« Delavec odpre nekoliko vrata pečd: Kavno so sežigali dva zaboja mriičev iz bolnišnic. — Koliko cla jih sežgejo tako na leto? — Nasmehne se: »Nad 10.000«. — In koliko se jih da prostovoljno? — »Dnevno 2 do 5. Stane pu ta procedura po razredih od 60 do 400 frankov« (t. j. od ca 140 do 900 Din)... Stopali smo ob grobovih nazuj. Koliko veličin je tu pokopanih ^Molière, La Fontaine itd. Ob poti nas zre prostodušno bronust kip »Loy-son«, (izg. Louson) čita naš prijatelj in spremljevalec, »eden žalostnih zadnjega stoletju ...« Duhovnik se upre v sredi preteklega stoletju papeževi nezmotljivosti, odj>ade, se poroči; piše mnogo knjig, ki jih visoko cenijo. Pravi — tudi na grobu stoje te besede — «In stoji njegov duh tako visoko, du gleda z \i-šin navzdol na vsa verstva in da je obenem lahko i kristjan i žid i moslim i buddhist — ker ve, da je to vse le izraz enega Bogu ... Človek sklone glavo in gre svojo pot... Izpred kupelice — krušen ruzgled' Tam bela, nebeîku stavba — Sucre Coeur; tam nižje uporna, mračna — Panthéon... Dve trdnjavi, dve vojski, v napadu... Kje bo zmaga? Kje krltei'j? Krog nas zavejo večerni veter -- vrbe ža-Injke se rnzgtbljcjo: kakor dri je iz grobov, iz Onostranstva prišel odgovor meni in nam vsem, bratje in sestre... T. K. Spori Razne s porine vesli Grška zveza je javila sicer neoficijelno moštvo, ki bo nastopilo v borbi za balkanski pokal proti naši reprezentanci. Nastopili bodo predvidoma naslednji igralci: Sarantu, Serlenu, (fctnikos—Pirej), Kurantis (Olimpijakos—Pirej), Vikelicles N., Vike-lides K. (Aris—Solun), Lekos (Olimpiakos—Pirej), ( Leonaridis. Angelanis (Aris—Solun), Adrijakopu-los (Olimpiakos—Pirej), Negroleptis (Atina), Mia-kis (Panatinaikos—Atina). Po časopisnih vesteh ie to gotovo trenutno najboljše Krško moštvo. Naša reprezentanca bo imela težak jjoložaj, zato se inora tekma vzeti z najresneje strani in temu primerno zaigrati, kajti drugače ne bomo dobili vodstva na Balkanu. In tudi načrt, da se kot najmočnejša nogometna zveza na Balkanu rehabilitiramo, bo šel po vodi. BSK je tudi drugo tekmo v Ateni proti Pana-tinaikosu odločil s 3 : 2 v svojo korist. Zagrebška Concordia odigra v soboto in nedeljo v Belgradu dve prijateljski ickmi. V sobolo igra s Soko, v nedeljo oa nroli Jufoslaviji. Nj. Vel. kralj, ki jc prevzel pokrovilelistvo nad velikimi mednarodnimi prireditvami na Bledu in Bohinju, ie poklonil krasno zlato uro. To zlato uro bo pre:el v dar najboljši smučar, ki si bo priboril največ zmag. Izbirne skakalne tekme v Kranjski gori. V nec'.eljo 26. t. m. se vrše ob 14. uri bbirne skakalne tekme za Bohinj na skakalnici v Kranjski gori. Interesenti naj se prijavijo istega dne do 12 v hotelu »Slavec« v Kranjski çori. Prijavnine ni. Kombinirana smuška tekma za prvenstvo Dravske banovine, ki je bila določena za nedeljo 26. t. in. v Moistrani, se preloži na poznejši čas. Sinuškemu klubu Povie-Mojstrana se dovoli, da izvede v nedeljo 26. t. m. medklubski smuški tek na 18 km. * Plava'n,^ sekcija SK Ilirije. Seja odbora »la-valne sekcije se vrši danes dne 22. t. m. ob "ol 10 v damskem salonu kavarne F.rrnne. Udeležba je za vse odbornike obvezna. Tajnik I. Nogomet v tu'inî Boj prvakov v Južui Nemčiji postaja vedno bolj zapleten. Pred tednom dni je Eintracht Frank- , furt premagal lanskega nemškega prvaka, sedaj pa je napram F. C. Pirmasens dosegel le neodločen rezultat 1 : 1. Tekmo je gledalo 9000 liudi. Na čelu tabele prvakov stoji še vedno F.intracht s 5 točkami. Lanski prvak Sp. Vgg. Fiirth je z zrnato 3 : 1 nad Wormatia Worms prišel na drugo mesto. Tret'e mesto si je začasno osvojil Mavern Mlin- i chen, ki je premagal Vf. B. Stuttgart s 6 : 3. Gostovanje Ujpesta v Miinchenu. Svojo veliko turnejo je zaključil ogrski zmacrovalec v boju za sredmeevrooski pokal s tekmo v Mfinchenu napram 1860 Miinchenu. Neodločen rezultat 3 : 3 te igre odgovarja le deloma moči obeh moštev. Oi?ri so bili namreč videli utrujeni, dočim ie bilo domače moštvo polno ognja in volje doseči čim lepši izid. i i Skoraj bi tekma končala s' porazom Ujresta, kajti ! do 34 minute drun-e^a oolčasa je še vodil Mtinchen | z 1 : 3. Sele zadnji silni nanor in nanad odrskega moštvo ie izravnal rezultat v 3 : 3. Tekmi jc prisostvovalo 16.000 jfleda'cev. Vienna v Pragi! Praška Snarta je igrala z dunajsko Vienno nrav nesrečno, kaiti Cehi so bili premagani kar s 3 : 01 in lo na lastnem itrrišču. O Vienni je znano, da igra v tuiini lepše kot doma. vendar ie rezultat presenetil, kajti še celo Dun*"'čani sami so pred iero priso'evali zrnato Snarti. 1? 000 gledaWv 'e simpatiziralo z Pu»a<čani. kaiti slaba igra domačega moštva ni mogla nikogar navdušiti. Obrtno pospeševanje Ustanovitev zavoda za pospeševanje obrti Zbornice TOI Radio Prntframi Radio-IJubljana » Sreda, 22. januarja: Ne oddaja. Četrtek, 23. januarja: 12.30 Reproduciraiiu glasba. 13.00 Časovna nupoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 lz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Dr. Bohince: Plantažno gospodarstvo II. (kavčuk, rastlinska olju, bombaž). 19.00 Dr. Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Tedenski pregled — Nove knjige 20.00 Večer hrvatske glasbe: I. Solospevi s klavirjem, U. Klavirske skladbe, III. Solospevi. noje g. Roman Petrovčič, IV. Klavirske skladbe 21.00 Vi-jolinski koncert g. Roberta Dorferja (pri klavirju g. Šivic). 22.00 Časovna napoved in poročila, koncert radio-orkestra. Drugi propram! t Četrtek, 23. januarja: Belgrad: 12.40 Koncert radio-kvarteta. 18.00 Harmonike. 20.00 Pevski koncert. 2100 Čas. nato dnevne vesti. 21.10 Koncert radio-kvarteta. 22.10 Zabavna glasba. — Varšava: 12.40 Mladinski koncert varšavske filharmonije 17.43 Koncert. 19.25 Rep rod ucirana glasba. 20.15 Koncert. 23.00 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Reproducirana glasba. 16.00 Pestra ura. 17.30 Koncert ciganskega orkestra. 19.30 Literarni večer. 21 00 Koncert, 22.00 Koncert ciganskega orkestru — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. 13.30 Zabavni koncert radio-orkestra. 16.30 Mladinska ura. 17.00 Koncert kvinteta iz Torina. 20.30 Literarna ura. nato komedija. 21.15 Veliki koncert. nato zabavna glasba. — Praga: 19.05 Ljudski koncert. 20.00 Drama i/ študiji,. 22 15 Zabavna glasba. — Langeiibcrg: 20.00 Koncert. 20.43 Obisk pri Laudoisu«, slušna igra, nato plesna glasba. 23.00 Jazz na ploščah. — Rim: 17.30 Koncert. 21.02 Prenos ooere »Silvano« nato plesmi glasba. — Berlin: 19.30 Zborno petje. 20 00 Koncert koračnic. 20.30 .-^Manhattan Transfère, sluš-nu igra. — Kafovice: 12.40 Mladinski koncert i r Varšave. 16.50 Reproducirana glasba 17.10 Prenos iz Varšave. 17.45 Koncert. 19.05 Literarna ura. 20.15 Koncert. 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 18.35 Plesna elasba. 19.00 Pesmi. 19.30 Plesna glasba. 20.15 Koncert iz opernih del. 21 Koncert. — Stuttgart: 16.00 Koncert. 19.30 Koncert na nihulu. 20.15 Rešeni A'kibiud«. drama. 22.00 Zabavni koncert. 23.20 Plesna glasba. — M. Ostra va: 12.30 Koncert. 13.00 Um za žene. 16.30 Koncert. 19.00 Ljudski koncert. 20.00 Drama i/, študija. 22.15 Zabavna glasba. Iz društvenega živi! en'a Prosveta Trnovo priredi danes ob 8 zvečer Krekov večer. Suored: I. Deklamaciju, Krek: Naša pesem. 2. Predavanje o Kreku, prof. Do-Icnec. 3. Alegorična sliku, deklamacija, petje dečkov, zborna deklamacija fantov. Francoski institut. V četrtek 24 januarja ob 21 predava v društvenih prostorih Francoskcgu instituta v Narodnem domu g. dr Lrben o treh literarnih liagrudoh. Vabimo vse. prijatelje in znance društvu n« zanimivo predavanje. Zbornica za trgovino, obrl in industrijo v Ljubljani je na svoji plenarni soji sklenila, da osnuje v svojem delokrogu poseben zavod za pospeševanje obrti. Ustanovitev tega zavoda, za kar se je zlasti iniciativno zavzemal zbornični jiod-predsednik in predsednik obrtnega odseka gosji. Ivan Ogrin, je bila zelo potrebna in so imele pri tem zavodu sodelovali tudi bivše oblastne samouprave. Toda po razpravah v Zbornici je Zbornica sama pristopila k izvedbi svojega obrtnega pospeševalnega programa. Stavila jc na raapoiago prav znatne zneske: eamo za 1930 450000 Din, tako da bo zavodu omogočeno prav uspešno m široko-potezno delovanje. Zavod za pospeševanje obrti zbornice za TOI v Ljubljani, kakor se imenuje uradno nova institucija, je že začel poleg prirejanja tečajev izdajali svoje glasilo »Jugoslovanski obrtnike, ki bo izhajal vsakih 14 dni (vsdc dragi četrtek v mesecu). V prvi številki priobčuje g. Ivan Ogrin uvodni članek ->Naš program?, kjer utemeljuje potrebo posebnega zavoda za pospeševanje obrti Nadalje priobčuje list ludi podatke o svrhi in delokrogu zavoda kakor tudi program Zborničnega obilnega pospeševanja za'1930 in zanimiv članek Ogrina o obrtnem inuzoju. Kakor posnemamo iz lista, spada v delokrog tega zavoda zlasti: Skrb za povzdigo splošne in strokovne izobrazbe obrtniškega stanu; prirejanje predavanj iu poučnih tečajev vseh vrst tako strokovnih, kalkulačijekih, knjigovodskih, blagoznansMh ter izdaja potrebnih odhodnih izpričeval o obisku takih tečajev; prirejanje rnzst-v raznih vrst: tako razstav obrinih in rokodelskih izdelkov, strojev in delov- Po'z^ušna zemWsra Poziv k prijavi poizkusnih zemljišč za nasev umetnih menjalnih travnikov. Da se pospeši ludi pri nas umetno IravniStvo, ki pomenja višek umnega pridelovanja krme, namerava Kmetijska jioskusna in kontrolna posta.in v Ljubljani letos na spomlad zasejati veôje število vzornih umetnih menjalnih travnikov v ploskovni meri po 250 do 2500 m-. Kmetovalci, ki imajo voljo in veselje delati za vzgled sebi in svojim sosedom take poizkusile travnike in imajo na razpolago primerno zemljišče, ki jo bilo lansko leto obdelano z okopavino (krompirjem, peso itd) iu leži ob kaki javni poii, naj se prijavijo pismeno ali ustmeno pri Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani Dunajska cesta 88, do srede meseca februarja t. 1 V pismeni prijavi naj prijavnik navede natančni svoj naslov, 1. j. ime ni priimek, kraj in hišno številko bivališča, pošto in železniško poslajo. Nadalje mora v pismeni prijavi prijavni k navesti natančno ploskovno mero njive, za katero želi, da so mu deloma ali v celoti izpremeni v umetni menjalni travnik. Pri ustmeni prijavi se vso to vzame na zapisnik. Travno-deteljno mešanico za n?sev umetnega menjalnega travnika dobi poizkusu i k brezplačno od postaje in mu bo dala postaja od drugega leta naprej tudi jwtrebna umetna gnojila za pognojitev poizkusnega zemljišča, če se bo pismeno zavezal, da se bo pri izvajanju poizkusa držal natančno predpisov in danih navodil. * Sejem za kožuhovino. lz dopošiljatve kožulio-vine na »Divjo kožo- se vidi, kako veliko zanimanje vlada za naš kožubovinnsli sejem, ki sc vrši v ponedeljek 27 januarja t. 1. v prostorih ljubljanskega volesejma. Kakor že skozi vsa prejšnja leta, odkar je začela zbirati in prodajati kožuhovino »Divja koža«, vlada med lovci veliko zanimanje za prodajo. Vsi pravi lovci se zavedajo, da primerno ceno doseže njihovo blago ie, če je prodano po :>Divji koži-, katero edini namen je, dvigniti cene naši kožuhovini, jih obdržati v odgovarjajoči višini iu t::ko pomagati našemu lovstvu. Čc še niste jioslali Vaše kožuhovino, jo pošljite takoj na naslov: «Divja koža,*. Vele.sejem, Ljubljana Kmetijski tečaj v Št. llj« pri Mislinju, ki je bil otvorjen na slovesen način ob prisostvovanju zastopnika glavarstva in župnika Rošlcar.ja, je prav dobro uspel. Udeležilo se ga je 50 poslušalcev, gospodarjev in mladeniče.v ter tudi par za gospodarski napredek vnetih učiteljev in učiteljic. 43 udeležencev se je vpisalo kot stalni obiskovalci tečaja. Višji vladni pristav g. Eiletz je v imenu politične ujirave pozdravil prireditev 1er je prav prepričevalno utemeljil potrebo kmotijskega tečaja. Kme-lijski referent Wernig je začrtal progrrm in obrazložil vrstni red posameznih jircdavanj. Upati je, (h ta kmeitijski lečaj v tem pozabljenem kotu banovine ne bo catal brez uspeha in da bo našemu ljudstvu poleg koristnih gospodarskih naukov dal predvsem pobudo in smernice za gospodarski napredek. Borza DKNAR Dne '21. jan 1980. Devizni promet je bil danes srednji, največ ga je bilo v devizah Praga in Berlin. Tečaji so večinoma ostali na včerajšnji višini, le London, Newyork in Trst so za malenkost popustili. Privatno blago je bilo zaključeno le v devizi Trst, v ostalih zaključenih devizah pa jo intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2279.50 bi., Berlin 1354.25 — 13 57.25 (1355.75), Bruselj 789.59 bi., Budimpešta 991.78 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 796.31 —799.31 (797.81), London 270.07 bi., Newyork 50 61 bi., Pariz 221 83-223.83 (222 85), Proga 1G7.39-168 19 (107.79), Trst 295.75 297.75 (290.75) Zagreb. Amsterdam 2276—2282, Berlin 1854 23 -1357.25, Bruselj 789 59 bi., Budimpešta 09J.78 bi., Curih 1094.40-1097 40, Dunaj 796.31—799 31, London 275.67—270.47, Newyork 56.51-56.71, Pariz 221.83-223.83, Praga 167.39-168.19, Trst 295.86 297.86. Belgrad. Berlin 1354.25 — 1357.25, Bruselj 788.09—79109, Budimpešta 908.28 903.28, Curih 1094—1097.4, Dunaj 706 31-799 31, London 275.67 -276.47, Newyork ček 56.51-50.71, Pariz 221.82-223.82, Praga 167.39-168.19, Milan 295.80-297.80, Varšava 633.84—636.84. Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 208, Atene 6.71, Berlin 123.69, Bruselj 72 05, Budimpešta 90.50, Bukarešt 8.0775, Carigrad 2 435, Dunaj 72.80, London 251025, Madrid 66 50, Newyork 517.75, Pariz 20.3275, Praga 15.81, Sofija 3.735, Trsi 27.09, Varšava 58.025. Kopenhagen 138.15, Stokholm 138 90, (>lo 188 80, HeMngfors 1805. Dinar nolira: na Dunaju (deviza) 12.53625, (valuta) 12.4S. nili pripomočkov, obratnih naprav in uredb, potrebščin in sirovin; prirejanje poučnih potovanj v domovini in tujini, poučnih izletov in ogledov doma in na tujem; nazorno predavanje tehničnih pridobitev in novosti, iznajdb iu modelov, novih delovnih metod in načinov; posvetovanji; interesentov pri nabavi blaga in surovin ter prodaji blaga in izdelkov, posvetovanje in posredovanje pri nakupovanju strojev, instalacij, delovnih pripomočkov, orodja in priprav; posvetovanje interesentov pri urejanju in preurejanju ter opremljevanju obratovalnic in delavnic, posvetovanje interesentov za izboljšanje delovnega načina za izdelovanje kvalitetnih izdelkov, za izdelovanje umetno-obrtnih izdelkov in tujsko-pro-metnega blaga ter pospeševanje obrtniško-trgovske osamosvoje; buditev in gojitev razumevanja za nabavo ïi, prodajo v skupnih napravah za nakup in prodajo; posvetovanje interesentov v kreditnih vprašanjih in prizadevanjih v vprašanjih obrtnega zadružništva, pri dobavah in skupnem prevzemanju dobav zhsti ludi posredovanje pri državnih in javnih dobavah ter licitacijah; skrb in povzdig domače industrije; priprava in prizadevanje za ustanovitev obrtnega muzeia s stalnimi razstavami; posvetovanje interesentov in posredovanje pri izberi poklica, gojitev obrtne, obratne in poklicne statistike, skrb za vzgojo obrtnega naraščaja, za pomočniške in vajeniške dome: zaposlišča, zavetišču, razvedriSčn ; vzdrževanje knjižnice, čitalnice, zbirke strokovnih publikacij, Izdaja strokovnega glasila; posvetovanje obstoječih strokovnih obrtnih zndrug, njih preuredbn in snovanje novih stanovskih organizacij. VRFDNOSTNI PAPIRH Ljubljana. Celjska pos. 170 den., Ljublj.. kred. 125 den., Praštediona 020 den.. Kred. zavod 17< den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den, Sešlr 105 den., Rušo 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 140—441.ti (440-442), kasa 440.5 -441.5, termini: uit. 2. 412 —413 (412.5), ». 416- 417. 7% B. p. 78—79.5, 7% drž. p. 11. B. 77 d, 8% BI. p. 88-90, Sreč. R. kr. 36 d, 7% inv. |>os. 83.5—84.5, agrari 51—52. — Bančni pap.: Union 202—204 (201.5), Poljo 64—67, Hrv. 50 d. Kred. 101—105, Jugo 8fi-885, Lj. Kr. 125, Medjun. 58.5 d, Nar. 8180 d, Prašted. 922.5— 927.5, Srpska 150 d. Zem. 127 d, Kat. 34 d, Etno 164, Obrtna 36 d. Kavna g. 75 d. — Ind. pap.: Guttniann 185-190, Slavonia 200 d, Slaveks 89-805 (89). Danica 110—115 (110), Drava 305 d. Šećerana 390—385, Osj. Ijev. 210, Oceania 180 d. Brod. vag 125—130, Union 140—170. Isis 20 d. Ragusea 430 d, Trbovlje 400 - 500 (400—495), Vevče 125 d, NTar. šum. 45 b. Piv. Sar. 145 d, Jadr. pl. 525 d, Nar. mlin. 20 <1. Belgrad. Narodna banka 8215, 7% inv. pes 84—84.5 (84—83.5), agrari 52—52. vojna škoda prompt 138 5-439 (438 5-439). 2. 415—416. Dunaj. Don. sav. jadr. 02.50, Wiener Bank-verein 21.25, Creditanstalt 51, E=comptges. 171.50. Mundus 177. Alpine 36.20, Trboveljska 61.70, Kranj. ind. 28 50, Uima Murany 105. 2i!o Za pšenico se je položaj precej učvrstil in cene so poskoiile od 205 na 207.50 in 210 za sred-njebačko pšenico, na 212 50 za gornjebačko, a za potisko na 215 in 217.50. Tudi čikažki tečaji za pšenico so poskočili. — Povpraševanje po blagu je precejšnje, ponudb pa zelo malo. — D asi se zr koruzo jioložaj ni bistveno izpremenil, se vondar zahtevajo že višje cene. času primerno suho blago s kvalitetno gamncljo za prompt velja 107.50, v Sremu 110 nakladalna postaja. — Pšenična mokn je še vedno čvrsta in zahtevajo zda.j tudi slabe, mlini 335 do 340 za ničlo, dočim so boljši večinoma razprodani. Promet je na splošno precejšen. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključek jc bil 1 vagon koruze. Tendenca stalna. Novi Sad. Pšenica: bč 77 kg 205—207.50, 78 kg 207.50 -210, gornjo bč 78 kg 207.50—212 50, bail. Tien Slej) 78 kg 210—215, gornjcbaii. 78 kg 202 30 205, 'užnoban. 77 kg 190—192.50. sremsko 70 kg 103—107.50, sremska 77 197—202.50, Ječmen in oves neizpremenjena. Koruza: baška, sremska 102.50—105, bč. srein. garant. 102.50—105, bč. ereni. febr. 107 50-110, marc, Dunav šlep 115— 117 50, posušena 117 50—122.50, april, maj 120— 125, ban. Dunav, Bega šlep, marc 115—117.50. — Moka: bč 0, 00 325—332, 2, 290 - 300. 5. 215—250. 6. 187—190, 7. 145-155, 8. 112.50—115. — Otrobi: neizpremenjoni. Promet: 15 vag. fišenice, 2 vag. ječmena, 2 ovsa, 83 koruzo, 16 moke in 0 vag. otro-bo v, skupaj 127 vag. — Tendenca prijazna. Somlior. Pšenico: bč. 77 kg 202.50 -207.50, bč. 78 kg 205—210, sremska 200-*205, slav. 105— 200, bč. Tisa šlep 207.50—212 50, ban. Bega Dunav šlep 202 50—207.50, ban. Bega kanal 202.50—207.50. — Oves: bč. 140 -145, sr. slav. 142 50—147.30. — Rž: bč. 140—150. — Ječmen: bč. 63-64 kg 120— 130, bč. letni 65-66 kg 135- 140. bar. 66-67 kg 1.30 —160. — Koruza: bč. 102.50—107.30, bč. marc 110 —115. april, mai 115—120, posušena 11"—120. — Fižol: bč. 430-440, bč. bdi Izbrani 460—170, bč. 1 mešani 200—270. — Moka: bč. 00 330-10. O 320 —330, 5 255-205. G 190—200, 7 150 -160. 8 105-115. — Otrobi: pšen. b*. 90—95. — Promet: koruza slabša, ostilo: prllnzno. Promet: 416 vag. Budiinpeš'a. Tendenco: neenotna. Promet srednli. — Pšenica: mire 28.75—28 86, zaklj. 23 78 —23 79. maj 24 «4-24 72. zaklj. 2-1,67—24.68. okt. 23.86 - 2405, z-kli. 28.84—28 85. - Rž: marc: 1410 -14-15, zaklj. 14.13-14.45. maj: 15.25. okt. 16.20 — Koruza: mal 14.50—1470, z-kli. 14.68 -14.70. julii 15.08-1515. zaVII. 1515-15.17, tranzit: mal 14.03-14.10, zaklj. 14.10-11.14, I M Na ljubljanski borzi je tendenca za les mlačno. Zaključkov ni bilo. Poleg drugega se ponuja 5 vag. bukovih drv in 20 vag. hrastovih Misli«. Ljubljansko gledališč« Dramu Začetek ob osmih zvečer Sreda, 22. januarja: Zaprto. Četrtek. 23. januarja: -Krog s kredo«, Retl B. Petek, 24. januarja: C vrček zu pečjo«. Red D. Opera Začetek ob pol osmih zvečer Sreda, 22. januurja: »Ženitev«. Gostovanje Hudožestvenikov. Četrtek, 23. januarju: »Švanda duduk«. Red E. Petek, 24. januarja: »Valkira«. Hod B. Mariborsko gledališče Sreda, 22.januarja: Zaprto. Četrtek, 23. januurja: Ob 20: iZločin in kazen«. Gosto va nje Hudožestvenikov. Petek, 24. januurja: Ob 20: »Cvrček za pečjo«. Gostovanje Hudožestvenikov. Šah Šah. klub Triglav: Preporod 4'/j : ЗИ. V nedeljo dne 19. t. m. so je vršil v prostorih Narodne kavarne v Ljubljani Šahovski match med šah. klubom Triglavom in šali. sekcijo dij. društva Pre-)H)roda, ki so je končal z zmago Triglava v rar-merju 4'/t:3!4. Igralo se je na 8 deskah. Zmagovito moštvo Triglava je nastopilo v sledeči postavi: Zadnek, Erker, Bajcc, Ferflla, Šlrekelj, Jančar, Kitek in Schmaulz. Preporod pa je sestavil svojo vrsto v sledečem redu: Vidmar Milan ml., Gabrovšek, Preinfalk, Lahajner, LokovŠek, Tonin. Frantar, Pogačnik. Zmagali so za Triglav: Erker, Ferfila, Štrekelj in Kitek ter za Preporod: Vidmar, Preinfalk in Pogačnik. Zanimivo tekmo jc ves čas opazovalo nešteto prijateljev kraljevske igre in tihih :-drukerjev*, ki so z nestrpnostjo pričakovali odločitve v tej plemeniti borbi duha ii razuma. Ta tekma je bila deseti javni nastop moštva šah. Iduba Triglava, ki je dosedaj 7 niatche.v dobil, enega odigral neodločeno ter snmo dva izgubi). Želimo mu tudi v nadalje obilo sreče In uspehov. Korcspondcnttiijo samo z dolgoletno prak-o, hrvatski in nemški ezik, po možnosti tudi slovenski, se išče za im us rijsko pod etje v Sloveniji. Ref ek ii a i m® ° S *"!?£ аз >4 B-g O" El to 0- /To je sitna reč. Rdger nikakor ne bo zadovoljen ... če sploh ne pomislimo na to, da teče najemnina za vašo sobo že od včeraj. Ne morem si razlagati, kako je mugnče, da nista našli mojega sina. Res je, kolodvor je velik in velika množica ljudi je tam ter nešteto vrat... K sreči imata ves božji dan na razpolago, da greste po svojo prtljago ter jo prenesete v svojo sobo. Oh, hotel boste prav lahko našli. Ko prideta iz hiše, se obrnita takoj na levo... pojdita čez trg Saint-Pierre, čez ulico Antoinette, des Abbes-ses, potem pa naravnost... Dalje sploh ne moreta, kajti prišli bosta do pokopališča... Teta Cecilija je poslušala nekako sitno razlago gospe Maude, ki je govorila brez prepričanja, nemirno, v togoti, ob pogledu na obe dolgočasni mamek t, dežele, ki ju je njen sin nepremišljeno spravil na pot in sta so lepo vsedli, ko je bilo vse stanovanje še v neredu. Bogve? Morda gojitu nado, da bosta ostali kar tu pri kosilu? — Meni nič tebi nič — in pri hiši vsega trije parklji in nekaj makaronov! in še — kaj bo s sprehodom, ki je bil dogovorjen in določen za popoldne?! Kaj naj počne, za božjo voljo, s tema dvema neznankama, ki sta treščili v njeno stanovanje kakor strela z jasnega?! Samo ena pot je... ena sama možnost, da se jih otreseš: čim prej ju je treba spraviti v hotel. :>Torej.. nadaljnjo mati, ki si je že napravila svoj načrt... moja maia Valentina vaju bo pospre- mila do hotela. Tam si bosta uredili svoje stvari, napravili malo toalete ... tega ste menda že zelo potrebni! Potem gresta po svojo prtljago na kolodvor. In zvečer, ko pride Koger iz službe, vaju pride pozdravit ter se lepo in spodobno opravičit! Teta Cecilija, ki je dosti urna v klepetanju, je bila vsa zmešana vsled naglega govorjenja, ki se jc kar usipalo pred njo. Rolanda je gledala z široko odprtimi očmi, opazovala in nabirala v sebi opazovanja, da se nanjp pozneje povrne. ...Torej ta gospa Maude, ki likvidira na tako lahek način ubogo tetko Cecilijo, — naj bi ji poslala tašča!... ...Ta tolsta Adela, ki se mirne duše pridružuje svoji materi v istem namenu,... in posebno elegantna Valentina — naj bi postali njeni svakinji!... Kakor iz knjige čita z njih obrazov zadrego, ne-voljo. ki jo ie povzročil njun prihod v samoljubju te pariške družine. Začutila je — ženske imajo poseben čut za take stvari — da je postala predmet radovednega in natančnega opazovanja od uboge deželske avbice do svojih rokavic iz sukanca in do svojih šolnov, ki so v primeri z gizdavimi pariškimi pač nekoliko pretežki. Vse je kazalo, da je Robert govoril o njej. Gospa Maude in njeni hčeri si morda nista upali postaviti se odločno proti njemu. Toda všeč jim storija ni: trdno upajo, da Rogerjev namen ni nič drugega, nrgo muha enodnevnica, ki pride in mine... in da bo čar male provincijalke utonil v kričečem okviru Pariza kakor pena mila v solncu. Ubogi ženski! Če bi bile moglo tisti hip citati vse tri v Rolandincm srcu... Kako vzvišen odgovor bi bile zapazile! Obisk je bil končan. Gcspa Maude še vedno ni umila posode in pripravila svinjskih parkljev... njena hči še vedno ni pospravila postelj... Dovolj jima je že trajal obisk ... Njuna potrpežljivost je pri kraju... Ljudje z dežele, ki živo za sto let zadaj in imajo tam doli dovolj in preveč prostega časa, še pojma nimajo o tem, kaj po meni v Parizu čas. — Torej jima je treba lo dopovedati! Valentina, prav, da imaš še klobuk na glavi, pospremila boš dami... saj sta gotovo napol mrtv; od izmučenosti!« S posebnim pogledom je Valentina razodela, da je razumela, česa od nje pričakujejo... In mahoma je postal položaj prav lak, kakor je bil na postaji podzemske železnice: illitimo! Tecimo! Tu je izhod!« :,Ponavljam vam, gospa, da bo moj sin zelo žalosten !... Toda zvečer vaiu bo prav gotovo posotil .. Valentina, ali si pripravljena?« Da, mama!« Gospa Maude je ceremonijozno vstala: Na svidenje torej, draga gospa! In želim vama tla bi se dobro počutila v našem mestu! Koliko kras nih stvari boste tu videli!« Strategična poteza je bila tako izvrstno, tako točno izvedena, da sta bili teta Cecilija in Rolanda ria mah na hodniku, nato na stopnišču in že na ulici, kakor da ju porivajo nevidne, odločne roke! Tri ženske so hodile vštric in bre7 besed po ulici kjer so se trli ljudje, kajti blizu je že bila ura obeda NE BOSTE OZEBLI, ako doma nosite toplo obutev 18 Din lihanie moške ali damske obleke. Vso moško, damsko garderobo na'hitreje zlika, čisti, temeljito popravi, tudi obrne Wallet Ex-press, Ljubljana, Stari trg St. 19. Za koncerte in druge prireditve takoj. Isto za gospode potnike. Sporočite, pošljemo po obleko. Koruzo £0 itrmo iHUlmu nujconoje vciptririivliiii fcltn tn moko л voiH. i tnhiinna Reslieva cesta 24. Vsaka drobna vrat'ca ГЈО Din »Ii vsaka besed« SO par Na|man|5l og nn Si in. Cgtasl nad (levet vrstic sc računajo vli«.. Za odgovrr znam.o: Na vprašanja brez znaml.c ne odQovar|nmol Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva cesta št, 28, tel, interurban 3103, rabi več mlajših natakaric, kuharic, služkinj. Vajenec se spreme za mizarsko obrt. . Druškovič Andrej, Glirce — Vič, Učenka za trgovsko obrt išče mesta. Nastop takoj. -Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 772. Vajenko za modistko sprejmem. - Čevljarskega vajenca najraje z dežele, sprejme Joško Sedlar, Hrvatski trg 4, Ljubliana, Stanovanja Oprem'jena soba Naslov se izve v upravi se odda dvema gospo -Slovenca« pod št. 825. doma_ali zakonskemu pa Krojašk. pomočnika za male kose (konfekc. delo) sprejmem takoj. j Vezenje I nevestinih oprem, zaves pregrinjal najcenejše in naifineiše Matek & Mi-keš, Ljubliana, poleg hotela Štrukeli. Rntlanjc. ažuriranje, predtiskanje takoj. 20 % kronske bon« 1 u p i uprava «MeiUqrV, Liubljana, Večna pot 3, tel. 3052. "8? išče večja pisarna na bivšem Štajerskem. Pravniki z vsaj sodno prakso imajo prednost. Ponudbe na podružnično upravo »Slovenca« v Celju. Hiša Mizarsk. pomočnika delo) sprejmem takoj. — sprejmem na stanovanje t , . (Hrana in stanovanje pri s hrano ali brez. v cen-i sprejme brane Jenko, iz- moistru Iyan MoravS( tru raesta Naslov d delovatel, orgel), Št. Vid G1;nice { g( yid n Lj nad Ljubljano. ru. Florijanska ulica 16. 20% kronske bone j ~ ~ "Z 7.~... kupi uprava »Merkur«, z lepim, velikim vrtom 2 gospoda ач dijaka Ljubljana. Večna pot 5, naprodaj v središču me- tel. 3052. Učenec št. 842. Sprejmem vajenko Lepo opremlj. soba za modistko. Dobi hrano se odda za 250 Din go- Stroppisje z dobro šolsko izobrazbo fa stanovanje, . pismene spodični ali gospej. Na- poučuje drž. konces. se takoj sprejme_ v trgo- j ponudbe na upravo »Slo- slov v upravi pod št. 815. sebno učilišče Gita Petač, ventar, v večjem mestu sta. in dve solnčni parceli. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 680. Restavracija staroznana, prvorazredna, prostora za 400 gostov, poletni vrt, kompleten in- vino Adolf de Costa Brežice. Učenko v trgovino z mešanim blagom z meščanskošol-sko izobrazbo, zdravo in venca« pod »Poštena« štev. 824. Iščemo za čimpreišnji nastop elektromonterja krepko, sprejmem takoj. | s Pr?kso za P°P™vl'o ,,n Rapcli, Sv Križ p. Litiji, vzdrzevanje raznih elek-.• ..... ... tričnih strojev in naprav Trgov, vajenca dobro razvitega, poštenega, z dobrim spričevalom, takoi spreime ! za visoke in nizke napeto sti nadalje strojnika veliko parno loko- Anton Jaklin, trgovina z ; mobilo in Diescljev mo-mešan. blagom in lesom. ! tor, ki je zmožen obenem Vitanje pri Celju. Graščina na Dolenjskem išče za svoj mali umetni mlin Ki razume mletje na valič- vseh tozadevnih popravil ter dva do tri ključavničarje za popravilo raznih strojev. Starostna doba ponudnikov sme biti samo do 40 leta. Ponudbe z ke in kamne Nastopi ta- navedbo plačilnih zaktev hko takoj - Ponudbe z in popisom sedanje pra- navedbo dosedanje služ- kse ie poslati »Ravnatelj- b; na Mbnar« pod št. stvu svir'enega rudnika 756 upravi »Slovenca«. v Mcžici«. Poizvedbe Ljubljana, Valvazor. trg 6. Slovenije, takoj naprodai ' * Dnevni promet okoli 7000 ZO'/e brousse bone kupujemo, in sicer: do 1000 kron 60%, čez 1000 kron 65%. PROMETNA BANČNA DRUŽBA, MARIBOR. Cankarjeva ulica 14, Zatekel se je pes »Stallpintscher« z znam- Din. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vsled bolezni«. Krojači, šivilje, nešiviljel Ako se hočete hitro z malimi stroški priučiti krojenju in izdelovanju garderobe oo ko št. 548, ki sliši na ime najnovejši modi, obiščite »Žaba . - Prosim, da se