r
MUZEJSKI RAVNATELJ"
Ljubljana jugoslavi j
Št« 290 Poštnina pora€un]«iui (C. C. con la paste)
V Trsta. * korak, C. dtambn 1937. - Ltto VI.
Morilka h cent.
Letnik Lil
iList izhaja vuki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 me—c L 8.—t |3 mesece L 22.—, pol jž^Sj^—« celo leto L 75-—, v inozemstvo mesečno ?L 6.50 več. —	JL^đftS&iŠiJ str — Oglasataa za 1 mm prostora
v širok ost i 1 kolone (56 i^^^KHgPk* in obrtne oglase L 1.—r za »smrt* niče, zahvale, poslanr^^f	denarnih zavodov L 2.—.
L 2.—
EDINOST
Uredništvo in upravniltvo; Trst (3), ulica S. Francesco d'Assiai 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se poSiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravni§tvu. Rokopisi se ne vračajo. Ne frank i rana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Podttrednišlvo v Gorici: ulica Giosui Carducci št. 7, I. n. — Telef. št. 327 Glavni in odgovorni urednik; prof. Filip Peric.
ieniMi&i v tržailil okolici
Zadnjič sem opisal oklice in balo, ko»l sta bila v navadi pred G0-7O leti, danes pa spregovorimo nekoliko besed o poroki. Na dan poroke je bila nevestina največja skrb, da je zgodaj vstala in pripravila svojo «toileto». Svoj živi dan ni smelo biti nobeno dekle lepše oblečeno kot na dan poroke. Pri oblačenju je nevesti navadno pomagalo več žen. In nikdar se ni priprosta ženska toliko ogledovala v ogledalu kot na dam poroke. Svatje, ki jih je ženin povabil, so se zbirali pred njegovo hišo in potrpežljivo čakali, kdaj se bo kralj dneva oblekel. Da jim ni bilo preveč dolg čas, so srkali dobro, pristno domačo kapljico. Ko s končali oni s pijačo, ženin z o-blačenjem, so fee odpravili na neve. Lin dom. Ob tej priliki so jim pravili ljudje, da gredo po «novico». Na nevestinem domu so jih čakali že od neveste povabljeni svatje in navadno tudi godba. Navada pa je bila taka, da so svatje, ko so se približali nevestini hiši, našli hišna vrata zaprta. Zahtevali so novico, domači pa so trdili skozi zaprta vrata, da novice ne dajo in da njili sploh ne poznajo. Ženin pa je želel po vsej sili novico. Ko so se vrata odprla, so mu domaČi ponudili nevestino sorodnico. ?Te pa ženin ni maral. Pripeljali bo mu nevestino sestro,- tudi te ni maral. Zatrjeval pa je, da po nevesti diši. Končno so mu vendar pripeljali pravo. Nato so od-jprli vrata na stežaj in ženin in nevesta sta stopila na dvorišče. V tistem hipu je tudi godba za-)s vir al a. Svatje pa so dvignili glasne: «Živela nevesta in že-inin!» Nakar so se pozdravili. Ob 'tej priliki pa je pričela mlada Sdeklica — navadno nevestina sestra — deliti med povabljene svate rutice. (Če nevesta ni i-mela sestre, je to opravljala sestrična, če ne pa katerasibodi soseda.) Rutice je nosila deklica v novi, majhni pletenici. V njej je bilo toliko rutic, kolikor je bilo svatov na svatovščino "po vabi j enih. Na vsako rutico pa je bila pripeta suha cvetlica (navadno nagelj). Za vsako rutico, ki jo je deklica j>odarila svatu, ji je ta daroval desetico. Pa tudi več, če je bil l>ogatejši. Suhe cvetlice, ki so bile pripete na ruticah, so si svatje navadno pripenjali k obleki. Pri podeljevanju rutice je deklica govorila: «Hvaljen bodi Jezus Kritsus (ali dober dan), pošteni prijatelj!« itd. Po takih in podobnih ogovorili se je pričel zajutrek. Med zajutrkom je. neprestano svirala godba. Po za j u trku pa so se svatje z nevesto in ženinom odpravili k poroki. Med potjo: godba, ukanje in vzkliki. Ženske so nosile vedno narodno nogo. Takrat (pravi Obalovič) se je človeku kar milo storilo pri srcu. Med potjo so svatje metali radovednim gledalcem slaščice, konfete itd. Včasih pa so se tudi pošalili. Namešali so poredno med konfete pečene koruze in jo metali okrog. Med svati je bil najbolj uvaževaifja vredna oseba ženinov brat, ki so ga ta dan nazivali «uočina» ali «uj-čina». (Ce ženin ni imel brata, je vzel za «ujčina» kakega svo-jjega sorodnika ali prijatelja.) tJvaževanost «ujčine» je poznala tudi nevesta, kajti podelila mu je navadno kak dar: lepo ovratnico, zlato zaponko ali kaj drugega podobnega. Zanimivo ie bilo tudi to, da je nosil «uj-čin» od hiše pa do cerkve v rokah veliko majoliko, ki je bila napolnjena s pristnim domačim vinom. Iz te majolike je dajal piti, komur se mu je zlju-Liio. Majolika, ki je bila navadno opietena s cvetlicami, je morala biti vedno polna; ako je laed iK>ljo zmanjkalo vina iz n je, so jo v bližnji krčmi napolniti. Ko so prišli svatje pred cerkev, jim je godba še enkrat zaigrala, hllIo se je sprevod podal v cerkev k poroki, godba pa v krčmo pit. Nekdaj je bila stara ^navada, da sta se morala ženin 5n nevesta lavno opoldne poročiti. Ko je bila svatba gotova, so te svatje navadno odpravili na ples. Plesa pa se je udeležil la-liko vsakdo drug, le da je moral Iv temu plačati majhno vstopnino 20 do 30 krajcarjev. Za na ples so se svatje in novoporo-' enca bolj priprosto oblekli. Pr-
vi ples so plesali le sv«tje. In prvi je plesal z nevesto «ujčin». Sele potem je smela plesati nevesta s Ženinom. Ples s eje včasih zavlekel pozno v noč. Vendar pa so se navadno pod noč svatje vrnili na ženinov dom, kjer se je začela šele prava večerja. Kot prej na nevestinem domu, tako so tudi tukaj našli svatje zaprta vrata. Domači ljudje so trdili, da novice ne marajo. Šele po ženinovem močnem prigovarjanju, so odprli hišo. Zopet je bil «ujčin», ki je prvi predstavil nevesto ženino-vi materi. Rekel ji je: «Mati, tukaj sem vam pripeljal kravico. Do 12 bokalov mleka bo imela na dan.» In še marsikatera druga podobna šala je priletela na račun neveste in ženina. Pa so se posedli okrog mize. Bogato je bila opremljena. Vsaka mati se je hotela pob&hati s svojo kuhinjo. Zato si je navadno za ta dan najela posebno žensko v vasi, ki ji je pomagala pri kuhi in pri omizju. Z belim čistim predpasnikom se je vrtela kuharica okrog ognjišča. Vsako toliko časa pa je tudi ona cuknila poži-rek iz zanjo nalašč prihranjenega poliča sladke domače pijače. Na mizi so se vrstila jedila, potice, štruklji. Po pojedini pa je prišlo na vrsto vino in na-pitnice ženinu in nevesti. «Kol-kor kaplic — tolko let...» itd. Podobne svatovščine so se vršile v velikem štilu. Včasih je bilo povabljenih 70 do 80 ljudi. Za take svetovščine so si hišni o-četje včasih izposodili do 800 goldinarjev, kar je nekoč pomenilo že ogromno vsoto. Potem ni čuda, da je marsikateremu gospodarju šlo radi podobne potrate vse premoženje po vodi. Nevestino mater so nazivali na dan poroke «veliko mater», o-Četa pa velikega očeta». Izmed vseh so pa na svatovščini najbolj častili novico ali nevesto. Peli so ji:
«Dajte, dajte vbogajme
naši novici, kar ji gre.
Naši novici židan trak,"
stari babi štrik za vrat.»
Zvečer so se navadno svatje ošemili. Predvsem pa se je oše-mila kuharica, ki je zato tudi pobirala prispevke zase. Sploh pa je kuharica na svatovščini dobila veliko napitnine. Ko so pospravili že vse jedi, ki so bile ria programu, je prinesla kuharica na mizo torto, v kateri je bila zabodena majhna zastavica. Za to torto se je nato pričela stava. Dobil jo je tisti, ki je največ dal. Navadno so darovali svatje od 1 do 10 goldinarjev. Sele nazadnje se je zvedelo, kdo je največ dal, in tisti je dobil torto ter si pripel dobljeno zastavico na prsi. Svatje pa so mu napivali. Gostili so se navadno do jutra. Zjutraj so potem po-zajtrkovali in se odpeljali v Trst. Zvečer pa so se zopet celo noč gostili. Tretji dan pa sta se gostila le ženin in nevesta ter njihovi starši. Istotako prvo nedeljo po poroki.
Ob takih ženitovanjskih prilikah je bilo posebno ukoreninjeno takozvano šeškanje. Šeškali so navadno mladeniči. Hodili so okrog svatov in kuharic, ki so jim dajali jesti in piti. Nazadnje so pojedli vse, kar je svatom ostalo.
V tistih časih so okrog Trsta nekateri moški še nosili kite. Taki so bili v vasi najbolj spoštovani.	D. B.
PriMji zasedanje riiisti&ia neb
se bo pričelo 15. decembra
RIM, 5. PriČetek prihodnjega zasedanja ministrskega sveta je določen na dan 15. decembra ob 10. uri. Seje se bodo, kot o-bičajno vršile v palači Vimina-le.
Nov poslanik v Rim«
RIM, 5. Danes zjutraj je izročil novi litovski poslanik pri Kvirinalu Pierre Selya kralju svoja poverilna pisma.
Seja j u geslo venskog a ministrskega sveta
BEOGRAD. 5. Nocoj se je vršila seja ministrskega odbora za izdelavo zakonskega načrta o občinah. Odbor je razpravljal o vseh členih zakonskega predloga. Jutri bo pričel proučevati osnutek zakona o centralni u-pravi.
Gozdni zakon
RIM, 5. Skupina poslancev in strokovnjakov je pričela akcir jo m revizijo gozdnega zakona, v katerega bi naj bile vključene tudi določbe glede gozdne milice. Dotična skupina opira svojo akcijo na sledeče okolnosti:
1. Italija nima do sedaj še nobenega organi čnega in dovršenega gozdnega zakona, sedanji gozdni zakon je namreč zelo pomanjkljiv in ga je treba temeljito predelati in prenoviti. 2. Upravna organizacija, ki ji jc* poverjeno izvajanje zakona, ne odgovarja svoji nalogi. Sedanji gozdni zakon ne predvideva gozdne milice in spričo tega je v tem pogledu več kategorij tehnikov in netehnikov, miličnikov in nemiličnikov, kar povzroča velike zmede. Zato je potrebno uvesti v upravno organizacijo večjo enostavnost J in enotnost. 3- Sedanji gozdni zakon . zasleduje predvsem idro-grafične svrhe in se le malo ozira na vprašanje čuvanja gozdnega bogastva in pogozdovanja.
V tem pogledu je sestavil poslanec on. LuneiHi predlog, ki bo predložen poslanski zbornici. Inž. Bellincioni pe je spisal razpravo, v kateri dokazuje, da je čuvanje gozdov v nasprotju z interesi zasebnikov. Vpričo tega je v svoji razpravi predlagal razlastitev onih gozdov, ki služijo v varstvo pred poplavami, in ki bi bili potrebni zopet-nega pogozdovanja, za razlastitev takih gozdov, bi bilo potrebno 7 milijard lir, njihovo pogozdovanje bi zahtevalo skozi 50 let po 100 milijonov lir. Inž. Bellincioni je dodal k svoji razpravi še finančni načrt, ki ga je izročil predsedniku vlade in po katerem bi se dalo izvesti vse to delo brez najmanjše državne podpore.
Pikb proti kap. finliEltiji -
Zahtevo državnoga pravdntka „
RIM, 5. Danes se je pred rimskim kazenskim sodiščem nadaljevala razprava proti bivšemu poslancu Giuliettiju in tovarišem. Takoj po otvoritvi obravnave je povzel besedo državni pravdni k, ki je v dolgem govoru dokazoval krivdo obtožencev. Ob zaključku svojega govora je predlagal sledeče kazni: Za kapetana Giuliettija 7 let ječe, 7.000 lir globe in 1 leto posebnega nadzorstva. Dodal pa je, naj se vpričo svoječasne amnestije ta kazen zniža za dve leti in za vso denarno globo. Za odvetnika Raimonda je predlagal 6 let ječe, 6.000 lir globe in 1 leto posebnega nadzorstva. Iz istega razloga je predlagal tudi zanj znižanje dveh let in črtanje denarne globe. Obtoženec Pelle-grino naj bi l>il kaznovan na 3 leta ječe, 3000 lir denarne globe s popustom enega leta ječe in denarne globe. Obtoženec Ame-lio bi naj bil kaznovan na 4 leta ječe in 5000 lir globe, toda tudi ta s popustom 2 let in celotne denarne globe. Za obtoženca Raggija je državni pravdnik predlagal, naj se radi pomanjkanja dokazov oprosti.
Po govoru državnega pravdni-ka so se pričeli govori zagovornikov, ki bodo trajali bržkone nekoliko dni.
Nesrečni medeni dnevi Viihel-
BONN, 5. Ko sta se včeraj zvečer princezinja Viktorija Schaumburg-Lippe, sestra nemškega cesarja, in njen mož Aleksander Zubkov vračala iz neke pivnice z motocikl jem, sta se oba prevrnila in precej težko poškodovala. Z avtomobilom sta bila prepeljana v bolnico, kjer se nahajata v precej nevarnem stanju.
RIM, 5. Pred časom smo poročali, da je bil odkrit v grobnici cesarja Avgusta v sedanjem Avgusteju nagrobni spomenik sestre cesarja Avgusta Oktavije in njenega nečaka Marcela. Kakor sporoča rimska mestna u-prava, je bila v poslednjih dneh izkopana tudi žara Oktavije, v kateri je bil shranjen njen pepel. Žara nosi napis:
SORORIS AUGUSTI OSSA OCTAVIAE C. F.
SORORIS IMP. CA ES AR IS AUGUSTI.
SnzadaulBS MMm
m
Jonoln Brati
PARIZ, 5. Posebni poročevalec pariškega «Journala» pošilja svojemu listu iz Bukarešta poročilo o vsebini pisma, ki ga je poslal umrli kralj Ferdinand meseca julija 1927. pokojnemu ministrskemu predsedniku Jo-nelu Bratianu. V omenjenem pismu je med drugim rečeno:
«Čutim, da se moje življenje nagiba h koncu, zato me navdaja skrb za veličino domovine, kateri sem posvetil vse svoje Življenje. V tem trenutku vlada v moji duši velik nemir, ko razmišljam o novi uredbi, s katero je bila odvzeta mojemu sinu Karolu pravica do prestola. Po dolgotrajnem globokem razmišljanju sem prišel do prepričanja, da bo ta uredba prinesla Romuniji le nemir in ustavila njen napredek. Upam, da bo Vaša modrost dvornega svetovalca odredila povratek k prejšnjemu redu, ki more edini zajamčiti državi njen razvoj in napredek. Svojo poslednjo voljo pišem z zaupanjem v Vašo ljubezen do domovine ter prosim, naj bi nebo blagoslovilo moj narod in mojega sina Karola, kateremu želim slavno vladanj e.»
Nov napad bolgarskih komitašev
Atentatorji umorili v Stru mulci žensko z otrokom in težko ranili nekoga poročnika
STRUMNICA, 5. Včeraj zvečer je bil izvršen v Strumnici zopet nov atentat bolgarskih komi tov. V kavarni «Srpski kralj» v Strumnici se ob nedeljah zvečer običajno zbira najuglednejše meščanstvo in oficirski zbor. Tudi sinoči so se zbrali tam skoro vsi oficirji, med njimi tudi komandanta brigade in v Strumnici stacio-niranega polka. Ob 19.30 je pred kavariškim vhodom nenadoma eksplodirala bomba. V kavarni je nastala nepopisna panika. Vse je drvelo pri stranskem izhodu na prosto. Častniki in nekateri meščani so planili na cesto, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo. Komaj pa so se prikazali pred vhodom, so pričeli napadalci s treh strani streljati na občinstvo, ki se je sprehajalo pred kavarno, in nanje, nato pa so-takoj zbežali in izginili v te mi in megli.
Šele ko se je razburjenje nekoliko poleglo, so opazili, da je bil poročnik Mladen Jeftić težko ranjen in da je bila neka ženska z otrokom v naročju u-bita Častniki so takoj stekli v vojašnico in alarmirali posadko. Istočasno je tudi orožnistvo pričelo zasledovati napadalce, ki jih pa doslej ni bilo mogoče iztakniti.
Ogorčenje o Beogradu
Zasledovanje komttov
BEOGRTD, 5. Vest o atentatu bolgarskih komitov se je bliskoma razširila po prestolici in izzvala med prebivalstvom veliko ogorčenje. V političnih krogih naglašajo, da se Bolgari preveč zanašajo na jugosloven-sko potrpežljivost in da bo vlada končno morala ukreniti odločne korake tako v Sofiji kot v Ženevi, da končno napravi konec neprestanim komitskim a-tentatom.
Danes dopoldne je dospel v Strumnico poveljnik celokupnega orožništva general Tomić, ki je osebno prevzel vodstvo zasledovanja atentatorjev, napadalci so se skrivali v okolici Strumnice že nekoliko dni ter so nameravali ubiti generala Miloševima in polkovnika Ra-denkovića. Poročnik Jeftinić je kljub prestani operaciji še vedno izpostavljen neposredni smrtni nevarnosti.
Pogajanja med Vatikanom in ČehoslovaSko
PRAGA, 5. Odpotoval je v Rim polnomočni minister Krof-ta, da kot izredni pooblaščenec nadaljuje pogajanja, ki so v teku med Čehoslovaško in Vatikanom.
Svet Dražbe narodov
na 48. zasedanju v tenovi
ŽENEVE, 5 Davi se je pričelo 48. zasedanje Sveta Družbe narodov. Prva seja, ki sr je pričela ob 11. uri, je bila tajna. Sklenjeno je bilo, da se vprašanje Ogrskih op ta n tov radi odsotnosti romunskega zunanjega ministra Titulesca odgodi. Titule-scu je namreč telegrafično prosil, naj se to vprašanje odgodi do Četrtka, ali do petka radi njegovega nepovol j nega zdravstvenega stanja. Kot že rečeno, je Svet Družbe narodov odgodil
to vprašanje na nedoločen dan.
_ _ »
Sestanek med Bbriandom tu Scialofo
ŽENEVA, 5. Že v soboto so francoski listi med komentarji o Briandovem govoru napovedovali bližnji sestanek med načelnikom vlade on. Mussolini-jem in francoskim zunanjim ministrom. Te vesti je neki ženevski list dementiral, vendar pa se v ženevskih političnih in diplomatičnih krogih še vedno ugiba o možnosti potovanja Brianda v Rim in drugih takih
okolščinah, ki so z eventuelnim sestankom med obema zunanjima ministroma v zvezi.
Bodi že temu kakorkoli, pomembno je, da sta se danes dopoldne v hotelu Bergues v Ženevi sestala italijanski senator in diplomat Scialoja in minister Briand. Ta sestanek je dal povod za nova ugibanja in nove govorice med ženevskimi politiki.
Priče* ek zasedanja 70. kongresa Zdrnženih držav
WASHINGTON, 5. Danes o-poldne se je pričelo prvo zasedanje 70. ameriškega kongresa, ki ga sestavljata senat in poslanska zbornica in ki bo trajal bržkone do meseca junija. V a-meriškem senatu je 48 republikancev, 47 demokratov in eden laburist. V poslanski zbornici ima republikanska stranka. 237 poslancev, demokratska 194, agrarna dva, socialistična pa e-nega.
Clemenceanjev brat umrl
PARIZ, 5. Tukaj je umrl odvetnik Albert Clemenceau, brat bivšega ministrskega predsednika Jurija Clemenceaua.
DNEVNE VESTI
Grob Simona toimtm
Prejeli smo:
Slavno uredništvo!
Prosimo, blagovolite objaviti ta le dopis v Vašem cenjenem listu.
««Novembr. štev. «Našega glasa» prinaša dopis pod naslovom "Zapuščeni grobovi», v katerem omenja podpisani g. Ragol, dopisnik iz Tohnina, da je bil s tovarišem na praznik vseh mrtvih na Gregorčičevem grobu in da so se prepričali, da je grob celo zanemarj-en, da rastejo na njem le podivjane, ako ne celo divje rože, da kraljuje med njimi plevel in da ne sveto nobena.
Ker nas je šlo več Kobaridk dva dni pred praznikom vseh mrtvih, t. j. 30. okt., na grob našega velikega pesnika Simona Gregorčiča, ne moremo iti nemo preko teh o-čitkov, ker so neresnični.
Predvsem smo se prepričale, da je grob zelo dobro držan in da so cvetele krizanteme na njem, čeprav le tukajšnje domače, ki jih ne goji nobeden vrtnar. Plevela sploh ni bilo, ker bi ga sicer same oplele. Da ne rastejo pa plemenitejše cvetke na njem, je le lega groba sama temu kriva, ker kraljuje tam večni vcVr in vsled tega ne morejo obču.\ivejše cvetke uspevati. Me same posečamo često ta grob in smo vsakikrat prijetno iznenađene da ne napravi utiša za-puščenosti, čeprav leži tako oddaljen od bivališč.
Dalje je omenil dopisnik, da ni ležala na dan praznika vseh mrtvih na njem sveža roža. V nedeljo 27. nov. smo zopet posetile grob in se zopet prepričale, da je g. dopisnik marsikaj spregledal, ker še vedno je ležal na grobu naš šopek, čeprav ves ovenel — a na dan vseh mrtvih še svež — poleg njega je ležal drugi zelo velik krasen šopek najlepših gojenih krizantem, a tudi ta že suh. Videle smo tudi venec iz trnjevega robidja.
Nasprotno bi se moralo postaviti Gregorčičev grob za vzor drugim grobom na^ih velikih mož, kateri* so Čeprav v neposredni tbližini bivališč, povsem zapuščeni in pozabljeni .
Res je cerkvica sv. Lovrenca o-pustošena in se poznajo še vedno sledovi vojne, a pomisliti moramo, da je ljudstvo komaj sedaj popravilo — z vsemi težkočami — svoje domove in cerkev v vasi. A upamo, da tudi to cerkvico v kratkem popravijo, ker so v ta namen nanosili že nekoliko potrebnega materijala za popravo.
Da ne ljpzabimo omeniti še ne- j kaj. Gosp. k ura t na Libušnjem ne j opusti nikdar ob priliki pogreba j prilike, da se spomni z molitvijo j Gregorčičevega groba ter da nalog strežniku, da ga osnaži in opleve. Ako bi bil Gregorčičev grob v našem trgu ali v njega bližini, bi bil gotovo držan še v boljšem stanu kot je sedaj, a je žal zelo oddaljen — vendar pa ne more se reči, da je zapuščen in zanemarjen.
Več Kobaridk.»»
RAZPUŠČENO DRUŠTVO
Razpustile so oblasti in pevsko in bralno društvo v Šompasu z motivacijo, da je delovalo proti nacijonalnemu redu v drŽavi.
Natečaj za otvoritev lekarne
«Osservatore Triestino» od 3. t. nt. je objavil razpis natečaja za dosego dovoljenja za otvoritev javne lekarne v št. Petru na Krasu.
Prošnje za pripustitev k natečaju, katere naj bodo pravilno o-uremljene s potrebnimi prilogami,
se morajo vložiti najkasneje do 10. januarja 1928 do poldne. Vlagajo se na prefekturi v pokrajinskem zdravstvenem uradu. Isto-tam se dajejo vsa podrobnejša navodila in se tudi lahko dobijo prepisi razpisa natečaja.
Doklada na zemljiški davek in poslopja.
Država je zmanjšala davek na zemljišča in poslopja (državni davek). Dosledno tenm bi se morale tudi občinske doklade s 1. januarja leta 1928. zmanjšati. Ker se pa nahajajo občine v težkem finančnem stanju, je tozadevno ministrstvo dovolilo, da se v gotovih slučajih v občinah, ki so slabo finan-cijelno situirane, znižanje doklad lahko preloži tlo 1. januarja leta 1929.
Nov konsnl
17. novembra t. 1. je bil podeljen gospod Pedro Luis Bilmonte kr. eksekvatur za izvrševanje poslov konsula republike Kolumbije v Trstu.
Delovanje živilske policije
Občinska živilska policija je v preteklem tednu pregledala 98ii obratov, med katerimi 19(i peka-ren, ter stalno nadzorovala trge in prodajališča izven njih. Odredila ■K 3ti5 zaplemb blaga po trgovinah, ker ni bilo več dopustno za kon-sum, zasegla en vrč mleka, izvršila 320 pokušenj mleka, vzela 75 vzorcev za analizo, napravila 15 ovadb radi prestopkov proti zdravstveni policiji, 11 ovadb na pretu-ro radi kršitve zdravstvenih zakonov in naložila 10 glob.
Nalezljive bolezni v našem mestu.
V tednu od 2*i. 11. do 3. 12. 1927 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davita 7, škrlatica 10, trebušni legar 0.
Iz tržaškega življenja
Hoda nezgoda z nabojem.
7-letni Fran Grgič, bivajoč v Pa-dričah pri Bazovici, je iztaknil nekje neki naboj, ki ga je — radoveden, kot so pač otroci — včeraj popoldne hotel odpreti, da bi videl, kaj je v njem. S tem namenom je začel pred hišo svoje babice tolči po njem s kamrhem. Pa komaj je parkrat udaril, se je naboj zdajci razpočil in drobci so malega neprevidneža hudo poškodovali; odtrgali so mu zadnje člene treh prstov na levi roki ter mu hudo poškodovali obe očesi. Oče je prepeljal nesrečnega fantiča v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj tri tedne, pa •to kljub temu najbrž deloma iz-neprecenljivi tiar vida.
Točk*, ki ni bila na sporedu
V nedeljo popoldne se je dogodila v gledališču «Eden» v uli« > XX. Settembre nenavadna nezgoda. Med predstavo se je i>od ložami odtrgal od stropa kos omcla ter pade! z višine kakih .*> metrov v pritličje gletlali^čne dvorane. —
Neprijetne posledice te..... točke
izven programa, ki je precej vznemirila občinstvo, jc najhuje občutil 17-letni mesarski pomočnik Orest Raimondi, stanujoč pri Sv. Alojziju-Chiadino Št. 831; kos o-meta mu je padel *ia glavo in ga močno udaril. Meneč, da ne bo hudega, se mladeniču ni zdelo vredno, da bi šel k zdravniku. Toda pozneje ga je začela glava hudo boleti in je moral v posteljo. — Ker se njegovo stanje ni zboljšalo.
IL
«EDĐfOM»
V Tisto, dne f. decembra l>Z7a
►o domači včergj popoldne poklicali zdravnika rezilne postaje, ki ge ugotovil, da ima mladenič nevarno pretresene možgane-. Revež ije bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirugični *>ddel«k. Zdravniki so si pridržali v*ako sodbo o njegovem stanju, ki je vsekakor precej resno.
PMladki neprevidnosti
Naglica ni nikoli dobra, pravi <if■ k i pregovor, o katerega resničnosti se fa uverila 70-1 etna Ida Vilot, stanujoča v ulici Industria št. G. V nedeljo popoldne je namreč skočila na trgu Goldom s ■tramvaja, ko je bil še v teku, in je pri tem tako nesrečno padla, da ■si je zlomila desno nogo v stegnu. Zdraviti se bo morala kakih 5 tednov v mestni bolnišnici, kamor so jo prepeljali.
Z zidarskega odra je pedel
Pri delu v novih hišah za drž. uslužbence, ki j i Ji gradijo v Bojanu, se je včeraj popoldne ponesrečil 38-letni težak Andrej Poljšak, bivajoč v Kolonji-Monte fiaseone išt. 128. Ko je vlekel na zidarski odor težek tram, se mu je jopič zapletel v kavelj, ki je štrlel iz trama, radi česar je Poljšak zgubil ravnotežje ter padel z odra. visokega približno dva metra. Padel je tako nesrečno na noge, da .si je zlomil kost v levi in najbrž tudi desni peti. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal na licu mesta zdravnik rešilne postaje, je bil )K>nesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico, k\ey bo moral čuvati posteljo približno i tedne.
Slabo končan izlet s kolesom
24-letni profesor Karel Tucame-le, stanujoč na trgu Venezia št. C>, se je v nedeljo zjutraj odpravil na majhen izlet s kolesom, da bi si nekoliko razgibal ude. Mahnil jo je proti Opčinam, odkoder se je okoli 11. ure spet spustil proti mestu. Ko je vozil po takozvani stari cesti, se je na strmem klancu utrgala sprednja zavora, radi česar je kolo tako močno zdrčalo na blatni cesti, da je mladi profesor priletel v obcestni zid ter se pri tem pobil po glavi in desni nogi. Dobil je prvo pomoč na rešilni postaji, kamor ga je spremil nekdo navzoČnih, nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi.
Porota
Bril! posilila mirno oiMžbs m-stopnlka civilne stranke in drž. pravilnika
Spričevalo psihijatrov.
Še danes pride kočija, ki vozi •liri t ta iz ječe na sodni jo k obravnavi, ponj. Jutri morda ne več. Mnogo ljudi obkroža kočijo in ča~ ka na zaključek vsakega zasedanja. Bril! je. nekoliko bledejši kot navadno, a ni izgubil svoje mirnosti. Morda zaupa popolnoma spričevalu psihijatrov. ki so ga priglasili umobolnim. Spričevalo obsega 50 na stroj pisanih strani. Zdi se pa, da vsebuje mnogo netočnosti, katerih se poslužujejo zastopnik civilne stranke in državni pravd-nik, zahtevajoč težko obsodbo obtoženca. Na spričevalu sta podpi-lana prof. Codelupi, ravnatelj u-mobolnice v Montelupo in prof. Giunio Catola, docent na fakulteti v Firencah.
Poleg netočnosti v spričevalu je državni pravdni k doznat, da je na izid zdravniškega .pregleda kolikor toliko vplivala družina Brilla, ker je med drugim kot informa-torka psihijatrov naznačena Dia-mantina Mor d o, por. Brili, Davidova mati. Zato zahteva državni pravdnik. da se pride v tej zadevi do jasnosti, Čemur se pa seveda upre branitelj, odvetnik Matosel-Loriani, ker bi to pomenilo nevarnost trenutnega razveljavljenja spričevala in bi bilo treba napraviti nov psihijatrični pregled obtoženca. Zahteva, da se tozadevni akti pokažejo porotnikom.
Približno vsebino spričevala smo že objavili. Izvedenci smatrajo Brilla za duševno zdravega, vendar pa ga smatrajo neodgovornim za zločin. Vrhu tega ga smatrajo nenevarnim človeški družbi, izjvzemši slučaj analognega položaja. v katerega bi zamogel priti obtoženec v poznejšem življenju.
Med vprašanji, ki se bodo stavili porot nikom je vprašanje premišljenega umora Ines Boniventove in nedovršenega umora Elvire Boniventove s strani državnega pravdnika in vprašanje popolne duševne omejenosti s strani hrambe.
Odvetnik Turola zahteva obsodbo Brilla.
«Ne bi nas bilo treba na tej obravnavi« začenja odv. Tvirola »toda srce očeta ne more v obnovljenju spomina na strašni dogodek ostati tiho, in tako se je zgodilo, da smo sklenili tudi mi spregovoriti grenko, toda pravično besedo.
«Predstavljajte si strašni večer. Polna veselja dni v gledališču množica proti izhodu, med to množico par s silno vezjo ljubezni vezanih src razposajenih v trenutku po-zabijenja in morda srečnih. Na-krat strel, drugi tretji in četrti, bieda glavica — namah okrvavljena klone na naše rame in par minut pozneje zapre svoje angelske oči za večno....	_
<*Ko bomo padli sedemkrat pod križem bolesti, bomo zamogli pokriti krsto, ki smo jo v duhu gle-
dali v tej obravnavi in šele potem bomo zamogli z mirno vestjo napisati nanjo besedo — edino in sveto — Pravica!
«MIada Žena — Ve ne žena, še deklica, ki je v sanjah stopila v zakonski stan kakor v tempelj ljubezni in »reče, je fce prve dni »poznala, da je padla v roke tiranu.
«Vemo to \7 pričanja — še kot mati ni za*i a vzbuditi v tem človeku spobu .iiiija in usmiljenja. Vi veste, gospodje porotniki, da je naš dom, bogat ali ubožen, lep ali nelep, nag raj in naše kraljestvo
—	tja se je zatekala Ines bedna, nebogljena v svojem trpljenju. Pustimo opisovanje prizorov, ker so to Že storile priče, pustimo opisovanje prizmo v ko je plaha srna
—	izgnanka bežala iz lastnega do* ma, v Furlanijo, da si poiSče miru, miru, miru. Spremljala jo je ljul>e-zen domaČih bolno dete in njih strah in grenkoba. Ako sjedimo trpljenju te ženske, ki je v mladosti, v dobi ko življenje svira vse svoje orkestre, morala zapreti oči našemu solncu, cvetka pod koso, bomo vedeli, kaj je naša naloga.
«Naj mi protigovornik — branitelj dovoli, da tu za trenutek vstopim v tempelj znanosti, v katerem bo on kraljeval potem v svojem govoru.»
Ta govornik začenja kritizirati spričevalo psihijatrov, ki ga smatra kot dogmo.
«To spričevalo vam kriči: «Od-prite kletko temu zločincu in pustite ga v svet!»
Govornik se spusti v razpravljanje o ljubosumju, Brili ne sliči Oteli u, kateremu je J ago dal dokaze o nezvestobi Desdemone — O-tello je napram njemu ravnal ple-menito, kajti Otelio je ljubil svojo ženo. Brili pa ni ljubil svoje žene. Bil je poln poželjenja — njeno telo je bilo njegov mamon in nič drugega. Njemu so dale povod k zločinu izmišljotine.
Človek nima pravice ubijati. Bolna strast zamore pritirati človeka do umora, toda le pod enim pogojeni, po vplivom plemenitega, velikega čustva. «Ko bi Ti. *,avid Humbert Brili prišel pred porotnike in dejal: «Veliko sem trpel, izjokal sem vse svoje solze, odpustite mi!» — le tedaj bi mislil drugače. Tako pa pe, ne!
«Ne kličem ji tu v pomoč zib*. ke Bril lovi h otrok — ne! Pustimo, da ta nedolžna bitja ne izvedo nikdar, kdo je bil njih oče. Pomislite, ko bi nekega dne vprašala ta otroka: «Papa, kaj so storili s teboj porotniki?)) in bi Brili zmagoslavno dejal: «Oprostili so me!» in bi otroka bitji zasumUi o svoji materi in mislila: «Saj je res bila vla-čuga!» — Kje bi bila pravica? Ines Bonivento bi bila umorjena trikraf
—	enkrat v življenju, enkrat v gledališču in enkrat v spominu!
«Moderna psihologija je lepa znanost, toda usmiljena je in predobra in ustvarja nenormalne ljudi po svoji volji. Nekaj psihologa je v vsakem izmed nas. Vemo, da je Brili delal mimo, tiho in premišljeno. Ima možgane v ravnotežju — študiral je filozofijo z u-s pehom.
Sai nismo hoteli od njega na o-bravnavi drugega kakor nekaj solz, vsaj tistih,J^i jih zahteva človeška solidarnost. Nič — ali vam to ne dokazuje, da bi tu zahteval po členu 47. bila ironija, zasmehovanje življenja in onečaščenje smrti?
«Pustimo vse sofizme — Bril! je obtožen premišljenega umora in to po pravici. Ko bi tako ne bilo, bi Brfil bil streljal že v ložo — toda on je čakal cele tri ure. Oddal je prvi strel v obraz, se potem približal in oddal £e tri v prsa, v srce, v pljuča.....
«Uro pozneje je mirno kadil cigarete. Ko bi imela nastopiti duševna kriza, je Brili mimo dajal* pojasnila o svojem dejanju službujočemu komisarju.
«Jaz sem le odvetnik uboge družine, ki je izjokala vse solze, vendar pa si dovoljujem v tem trenutku vzklikniti:
«Zločinec, ako bomo morali danes zapreti dve krsti" ne da bi zadostili pravici, tedaj ti želim, da ti ne postane stra-Šen nemi krik iz že izglodanih čeljusti, ki bi ti ga bila ženska, ki te je ljubila do zadnjega. morala zaklicati že pred leti: «Morilec — ubil si me!»
Državni pravdnik cav. Tasso
Popoldne je govoril državni pravdnik, cav. Tasso. Predolgo bi bilo )tu ponavljati njegove bese-sede. Državni pravdnik je namreč prepustil zastopniku civilne stranke čuvstveni del obtožnice in obdelal snov z znanstvenega stališča, kritikujoč spričevalo izvedencev. in je s citati iz Krait-Ebniga, Madia, Tanzi-Lugara, Carpentie-ra in drutrih skušal pobiti vse, kar so izvedenci zapisali. Obdelal je obravnavo tudi s pravnega stališča in zaključil svoi govor z besedami: «Predgovornik je zahteval, da na &ce. še ne zaprti krsti zapišemo veliko in lepo besedo «Pra-vica»; toda na>a dolžnost je, da napišemo nanjo še mogočnejošo besedo, ki jo obe žrtvi tega maščevalnega zločina zahtevati od nas, oziroma od vas, g g. porotniki, besedo, ki naj zazveni v vseh kotičkih vaših src in vaših duš. besedo: «Mir!»
Danes govori branitelj odvetnik M atosel-Loriani.
naročajte „Edinost"
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Trp st. Andreja
Včeraj se je pričel v Gorici trg sv. Andreja, ki bo trajal še štirinajst dni. Kdor živi v Gorici
in pozna njeno mirno žitje pokrajinskega mesta, si je lahko včeraj vsaj za hip predstavljal, kajkšna bi bila Gorica kot kos velikega tržnega mesta. Vrvenje iia. cesti, vse polno ljudi, ki hodijo, se ustavljajo, gledajo v izložbena okna, zahajajo v trgovine, se ustavljajo pri stojnicah, se zbirajo v gručah okrog šaljivih prodajalcev, katerih grlas se sliši po cel eni trg u. Travnik se je včeraj spremenil v pravcati bazar napol orientalskega mesta. Radovedneži so se zbirali okrog «komedij», kot imenujejo zabavišča na starem izvoznem trgu in na trgu svetega Antona. Cirkus «Zavaiia», «ringel»pili», strelnice, avtomobili na tračnicah, drsališča, vse kar hočeš, najdeš. Nikoli ne pride toliko ljudi z dežele v Gorico kot na ta .tradicionalen goriški — praznik. Jutranji vlaki, ki so privozili v Gorico, so bili nabito polni, istotako korijere. Po cestah, ki vodijo iz Gorice, «si lahko srečava! cele karavane krav, vozov, volov. Bodisi da je treba plačati davek, bodisi da je treba obleči sebe in družino, kmetic pelje svojo kravico na sejem. In marsikdo jo je peljal s sejma nazaj. Napravil je le prazno pot.
Sejem na živinskem trgu je bil včeraj še precej živahen. Tudi dobro obiskan. Kupčija pa ni šla bog ve kako. Mali prašički za pleme, stari približno 8 tednov, so se prodajali po 265 do 300 lir dvojica. Dobili so se sicer tudi ceneje, toda zato pa so bili toliko manjši in toliko slabši. Izpitani prašiči so se prodajali od 5 do 6.50 lir kg. Kupčija z mladimi prašički je šla še precej dobro. Na volov -skem trgu so se prodajali voli žive teže, boljši, po 3 lire kg, slabši po 2.50 kg, tretje vrste pa 2 20 ali celo po 2 liri kg. Krave pa od L 1.80 do 2 kg. Tukaj kupčija ni bila tako živahna. Bilo je veliko živine na prodaj, toda malo kupcev. — Ves Kom in trg Catarina sta bila polna vozov z drvmi. — Menda najbolj si lahko mane j o z zadoščenjem in zadovoljstvom roke goriški birti, ki jim ni ves dan zmanjkalo dela in tudi zaslužka ne. Tu pa tam se je čuli iz kake gostilne harmonika, navadno pa so se zbirali po gostilnah znanci iz raznih krajev, ki so si ob svidenju vedeli marsikaj povedati. Na splošno trg sv. Andreja ima še vedno svoj tradicionalni značaj tudi »etos, vendar pa je nekoliko manj živahen kot druga leta.
Fogitb Josipa Sardoča
Ni foilo lahko življenje Josipa Sardoča. Je bilo pač tako kot skoraj vsakega izmed na?ih revnih Kraševcev. Teklo je mučno, polno trpljenja in skrbi skozi neveselo mladost in odgovornosti polno moško dobo v visoko strast. Svoj mir je zadobilo šele zadnja leta, v vdani skrbi in negi hvaležnih sinov in hčera.	.,
Ko je mirno zatisnil oči so prihiteli od vseh strani nekateri njegovi sivi tovariši ter številni mlajši prjatelji in znanci njegovih o-trok v olajšavo težkih ur poslednjega slovesa njim ter njihovi dobri uialoSčeni materi.
V skromni sv. lvanski cerkvici so žalostno - tolažljive nagrobni-ce iztisnile zadnje, najgrenkob-nejše solze iz zapuščenih src, in pokojni Sardoc je šel počivat svoj zadnji sen v mehki mir vrtojben-skega polja.
Težko si oral, polna naj ti zori nebeška žetev! Goriški knezonadškof obiskal zavetišče predilniftkih delavk
Goriški knezonadškof dr. B. Sedej je obiskal te dni zavetišče predilniških delavk v tovarni Brunner v Podgori. Ogledal si je zavetišče, kjer je sprejetih 160 mladith predic, ki so pod nadzorstvom usmiljenih sester. Škofa je sprejel grof Franc Stras-soldo, ki je vodja ubožnice, ter ing. Hoffmann. Zavetišče je moderno opremljeno, v njemu se nahaja knjižnica in kopalnica.
K« m je vozila pa lit plačala
Svoječasno je neka Marija Strnad, stara '37 let, Iz Idrije najela v Gorici izvoščka, ki jo je vozil po mestu. Ko pa se je na-vozila, je, mesto da bi plačala, rekla izvoščku, da nima denarja, ker da so ji ga ukradli. Ko pa jo je nato izvošček hotel peljati k orofcnikom, je zbežala. V soboto pa jo jp sodnik v Gorici kaznoval z enim mesecem zapora in a 110 lirami kazni.
Na goriški sod ni ji sta se morala v soboto dopoldne zagovarjati Mihael Velušček in Andrej Saksida, ker da sta zarubljene stvari odtegnila. Mihaelu Veluščku so zarubili kolo, ki pa, kot on pravi, ni bilo njegovo, pač pa last njegovega sina. Sodnik je VeluiM5ka obsodil na 1 mesec zapora ter 110 lir globe.
Andreju Saksidi pa so zarubili šivalni stroj ter nekaj drugih stvari. On pravi, da šivalni stroj ni bil njegov, zato ga je njegov lastnik vzel domov. On pa ni bil doma, ne ko so mu ga zarubili in ne ko je lastnik prišel ponj. Eksekuitor pravi, da mu je Saksida povedal, da stroj ni njegov. Sodnik je obsodil Saksido na 1 mesec zapora in na 115 lir kazni.
talil je orožnika
Na goriški sodniji je bil obsojen na 3 mesece in 10 dni zapora ter na kazen 140 lir neki Leopold Pavlin, star 26 let, iz Trnovega pri Gorici, ker je na javnem prostoru žalil orožnike iz svoje vasi.
V bolnici so ga prijali
Ker je svoječasno ukradel svojemu tovarišu/ nekemu Juliju Rossiju v mestu Forli kolo ter bil od tamošnjega sodnika obsojen na 10 mesecev zapora, so sedaj v goriški bolnici Vitt. Eni. lil. policijski agenti prijeli nekega Karla Penso, starega 19 let, ter ga oddali v bolnišnico goriških zaporov. Penso je namreč bolan.
Umor v št. Vidu pri Vipavi
Prihaja novica, da je v št. Vidu pri Vipavi neki Ivan Premrou u-bil s sekiro nekega Ivana Mišičja. Mislej je bil Premuvov varuh O zločinu bomo obširneje poročali v eni izmed prihodnjih številk «Edinosti».
NESREČE IN NEZGODE Norec, ki se hoče ubiti
Neki Anton Cebrou, star 30 let iz ulice Formica št. 15, je bi! že več časa duševno bolan. Bil je tudi že v norišnici. Sedaj pa ga je zopet prijelo. Že tri dni ni hotel ničesar zavžiti. Hotel jo umreti. Iz tega namena se je napoti! v Trnovski gozd, kjer je začel z glavo butati ob ska'o, da se je močno ranil po čelu, nato je začel lolči z nogami ob skalo, da se je potolkel po kolneih in po prstih desne noge. Zeleni križ ga je potem pret-peljal v goriško bolnišnico.
Padal Je
neki Vechiet Jožef, star 40 let 5z Gorice, stanujoč v ulici A.lpe Giu-lie, in si pri e:n zlomil levo ključnico. Zeieni križ ga je prepeljal* ? gorišk obdnišnico.
Padel Je s zvonika Stražnik goriškega Zelenog* križa nam je pripovedoval, da je Zeleni križ moral v soboto prepeljati iz Podgore v mestno bolnico nekega Alojza Terčiča, stanujočega v Podgori št. 18. Prebil si je čelno kost in si vovzročil na ćeiu velike rane, V/ je padel iz zvonika.
Istotako se je radi padca rani* la na čelu neka Silva Cicutta, stara 3 leta>stanujoča v ulici Riva CasteJlo. Prepeljali so jo v mestno bolnico.
Izpred lodlšia
Roparska brata iz ftempaike doline pred sodiščem
Tiha je vasica Cekavec, ki leži v bližini Šempasa. Še tišja kot čez dan je po noči. In še najbolj idilična je v .poletni noči ko slišiš čvrča-nje kobilic na pokošenih travnikih med zelenečimi plantami. CujeŠ vasovalca, in slišiš psa, ki ga moti vsak korak v bližini hiše. Zvest čuvaj je pes. Je ni hiše na samoti ki bi ga* ne imela. Taka je bila noč med 13. in 14. junija tega leta v Čekavcu. Dva posesinika živita med drugimi v Čekavcu. Dva, ki se pišeta oba Smet in sta oba Antona. Njuni hiši stojita v bližini. Bilo je tisti večer že pozno v noč. Pes pred kmetovo hišo se je stegoval na svoji verigi in nenavadno lajal. Že dolgo ne tako. Smet se je zbudil iz sna, stopil k oknu, pa ni videl drugega kot nemirnega psa. Vrnil se je v posteljo, ker je mislil, da se pes vznemirja radi kake malenkosti. Legel j€» zopet. Ko je zjutraj vstal, so bila vsa vrata odprta, iz shrambe pa je izginilo okrog 30 kg. slanine in 20 kg platna v skupni vrednosti 708 lir. Vrata so tatovi odprli s ponarejenim ključem. Pa niso bili samo s tem zadovoljni tatovi. Takoj po prvi tatvini so se še tišto noč prikradli k sosedu Smetu. Priplazlia sta se v hišo — bila sta dva — in s-e potihoma prikralda na «pod», kjer je spal Smet sam. Zbudil ga je že pes, pa ni dal dosti na njegovo lajanje. Nenadoma pa se zasveti na podu luč, šop svetlobe iz e-lektrične nočne svetilke je osveti! sobo. — Bilo je okrog 2. po polnoči — Smet je skočil po koncu, toila že tisti hip mu je nekdo nastavil nasproti staro avstrijsko puško in mu zagrozil, da ga ustreli. Kaj je hotel Smet? Utihnil je. Takoj pa ie zaoazil da sta dva. Eden ie o-
8tal pri njem, drugi pa se je odpravil po prstih v sosedno sobo, kjer je spala Smetova žena in hčerka. Odprl je vrata in z električno svetilko razsvetlil sobo. Žena, ki je radi neprestanega pasjega lajanja bila zbujena, je zkričala. Istočasno pe. se je dvignil v »obi neki Bo-dolič, fant, ki je va#o»val pri Smetovi hčerki in katere mož je danes. Ko je ropar videl moško postavo v sobi, je planil nazaj, boječ se pa, da ga bo Botdolič zasledoval, je nastavil pudko in v največji strah vsem v sobi in kmetu samemu je oddal skozi vrata v sobo dva strela, ki pa sta k sreči Sla v prazno. Nato jo je s svojim tovarišejn vred pobral po stopnicah iz hiše. Smetu sta roparja odnesla nekaj v{na in nekaj jajc ter podocbnega.
Takoj drugo jutro so bili o tem obveMeni orožniki, ki so pričeli iskat%i)očlnce.
Na sumu so imeli takoj dva brata: Leopolda Laznika in Alojzija Lagnika. Lazrwk Leopold je moral namreč prestati že eno leto kazni. In res so kazale sledi za njima. Zasledovauja. se je lotil z orožniki vred tudi občinski čuvaj Anton Remec ki je sledeč bosim stopnjam ki so vodile iz Smetove hiše zasledil Leopolda Laznika skritega na polju v bližini domače hiše. Vprašal ga je, kaj dela. Laznik mu je odgovoril, da gre kosit. Vprašal pa ga je oisorno in hitro nazaj, kaj p«a da on dela. Odvrnil mu je, da išče tatove. Tedaj pa se je Laznik spustil v beg-. Tam v bližini pa je 11 e-mec našel vrč s črnim vinom, ki je bil skrit pod kamenjem. Pozne7 je so Smetovi spoznali vrč in vino za svoje in }e bil tako doprinešen dokaz, da sta rea brata Laznik roparja. Leoop-lda Laznika so potem prijeli in ga zaprli, dočim je Alojz Laznik ušel roki pravice. Videli so ga potem še večkrat v vasi toda niso ga mogli ujeti.
In tako je stal v petek dopoldne Leopold Laznik pred gorišk i ini sodniki, brata njegovega pa so sodili v kontumaciji.
Na vprašanje predsednika sodišča, je od-govarjal, da ni on ropal in da je spal doma na vtali. Za brata pa ne ve, kje je bil.
Izprašana sta. bila Je oba Smeta ter izpovedala kakor soio že zgoraj omenili. Kot oškodovanka je morala pričati tudi Smetova žena Rozalija, ki je povedala, da je radi pasjega lajanja mislila, da kradejo kokoši. (To je žena prvega Smeta). Zato, da je šla na dvorišče, tedaj pa je videla, kako sta iz sosedove hiše pritekla po stopnicah dva moška, ki sta bila bosa. Hčerka drugega Smeta Manja Smet, ki je bila s svojim fantom v sobi, kjer je bila tudi njena mati, je slišala streljati. Izprašani so bili še Terezija Smet, žena drugega Smeta, BodoliČ mož njene hčerke ter Kristijan Bodolič, njihov sosed, ki je videl roparja skozi okno. Zanimivo pa j-e biio pričanje Jožefine Hrova-tin. Ona je namreč govorila z malim bratcem od Leopolda Lastnika. Vprašala ga je zjutraj, zakaj so prišli k njim orožniki. Rekel je, da so prišli iskat njegova brata radi tatvine v Cckavcu. Hkratu pa je omenil, da sta najbrž res kradla njecova brata, ker so ju zjutraj ob štirih videli, kako sta prišla bosa domov. Tudi sledovi bosih nog so vodili do Laznikove hiše.
Po govoru državnega pravnika, ki je dokazoval krivdo bratov, je sodišče obsodilo Leopolda Laznika na 4 leta in tri mesece zapora in 600 lir kazni. Alojzija Laznik pa na 4 leta in 2 meseca zapora. Vrh tega na 2 leti posebnega nadzorstva. Prestati bosta morala eno Šestino svoje kazni v strogem zaporu.
Drensa sta sekala
Pri sodnijski razpravi, ki se je vršila včeraj na goriškem kazenskem. sodišču, sta bila neki Ludvik M»rtinc in Josip Gul-denbrein, ki sta, doma v bližini Trbiža, obsojena na eno leto in 19 dni zapora ter na 369 lir globe. Sodišče jim je odmerilo še, da morata plačati 10.812 lir od-škodine. Obdolžen-a sta bila, da sta posekala v gozdu 55 dreves, izmed teh 14 s ponarejeno markacijo, ostala pa brez markacije. Obtoženca sta trdila, da sta nedolžna. Posekala da sta sarno zaznamovana drevesa in vrh tega delala to le kot delavca. Oba sta že starčka.
KANAL
Iz 2hrijen]a pokojnega Angeli Karla In njegova poslednja pot
Kljub težkočam in skrbem zadnjih dveh let ni zamrla Anpreliju Segava in šaljiva beseda na ustih, prijazno razgovarjanje in nasve-tovanje vsem prebivalcem prelepe Kanalske doline. Zato se je čudno zdelo Kanalceni, da ne koraka več njegova pitava čez trg, se ustavlja pri tem in onem ter izgine nato v hiši ob mostu.
V mokrem, mrzlem popoldnevu je ležala težka žalost v srcu vSf-li onih stotin ljudi, ki so čakali, da spremijo priljubljenega Karluta na njegovi zadnji poti. Konča i jHJpoldanski blagoslov, je \sal pred zemeljsko bivali -Ve pokojnika št poslednjo množico Ijuili. — Tiho so se razvrstili ljudje, prelep «Elagor mui> je vlil tolažbe v žalostna srca še kratek odmor v obnovljeni sosedni cerkvi in pok. Angeli jo romal zadnjo pot skozi tesno vrsto domačih hiš ob modri Soči k žalostni Sv. Ani. Le redko ie videl Kanal toliko mno-
žico ljudi prisostvovati poslednje-; mu slovesu kakega izmed svojOr rojakov.	U
Se poslednja nagrobuica iz grl izvrstnega domadega pev«keg»* zbora, pa kratka, vdana molitevt — zgodi se Tvoja volja..,, in že »op padale prve težke grude zemlje Vi odprto jamo. Zoslednji je pristo^ pil k jami siv kmet, zve«t tovarii in drug pokojnikov: «Zbogou> Kar!ut» je rekel in vngel s solznirr* očesom grudo v zadnji, preža ločini pozdrav.
G. Angeli je bil v življenju trgovec stare, poltene korenine, oni pravi dobrodušni Kanalec iz predvojnih časov. Opravljal je zvesto, skrbno in pridno svoje stanovske dolžnosti, tako da je užival ugled daJeč na okoli in si pridobil spoštovano družabno pozicijo.
Njegova življenska izkušnja jo bogato koristila pred vsem njegovim revnejšim rojakom, posebno kmetom, ko je povojna <k>ba prinesla množico novih odredb in nujno potrebo ravnati se po njih. V raznoličnem vrenju in stremljenju po razjiih načinih upravljanja domače občine ga je splošno, enoglasno zaupanje občanov p»> dvojnem komisarstvu Peternelja ili N um i sa izvolilo za župaua. /a zadnjega župana Kanalske občine. Izkazano zaupanje je pofrdi-lo s svojim nesebičnim upravljanjem. Na 50-letno njegovo nco-madeževano preteklost mu je pretilo v zadnjem odlomku njegovo življenje, da mu usoda pritisne čisto nezasluženo svoj pečat. Podtaknjeno je bilo njegovi čisti misli, njegovi mirni nravi sovražno, temno ozadje. Sodniki so mu pa končno s pravično sodbo prihranili težke ure. Nihče pa mu ni mogel ozdraviti rane. katero mu jo vsekala v IjoItio srce skrb. tako (la je zato prezgodaj prenehalo utripati v korist svojim bližnjim.
Z rajnim Karlutom je izumrl roti Angelijev, ki jejv treh rodovih, presajen iz beneške ravnine, čisto zrasel s Kanalsko zemljo in postal popolnoma njen, njen nai-!>olj?i poganj-ek.
BRJE PRI RIHENRF.RKIT Bolezen — nova cerkev — in vino
V naši vasi že več kot 15 dni ni šole. Zaprli so jo radi n*ike» nalezljive bolezni, ki se je razširila po vasi in radi katere umrlo že več otrok. Kazširiia se je namreč otroška bolezen, ki jo nazivi je jo osepnico. Upati pa je, da se bo bolezen kmalu zatrla. Kot je znano, smo letos z:dal! ikkvo cerkev. Stavba je postavljena, le še zvonik ni popoln in tudi od znotraj ni cerkev še obdelana. Delo so radi zime in radi mraza, ki bo grotovo kmalu pritisnil, ustavili, nadaljevalo pa se bo spomladi in tako bo takrat naša nova. cerkev dozidana; in končana. Vinska letina je bila letos v naši vasi po volja. Kot , *sod po Vipavskem je tudi pri nas vino letos močnejše nego je bilo lani. Zato so pa ljudje tem šibkejši, ki ga pijejo. Kupčije z vinom ni še ravno velike, vendar pa kmetje počasi prodajajo svoj pridelek. Cen* gre od L 2.15 do 2.25 liter. P;* tudi ceneje. Kakoršna so poč vina po kakovosti. Upamo, d* bomo vino letos lahko prodali;
NOTA Tatovi na delu
Pred nedavnim Časom smo i-meli priliko čitati v «Edin:sti»
0	predrzni tatvini v hisi občinskega načelnika g. Ivana IVvanje v Poljah. Sedaj so pa tatova zasledili. Isti zlikovec je nekaj dni pozneje na predrzen način hotel o krasti gostilničar jaj Božiča, na Kneži. Toda sreča ma ni bila mila, ker so ga domači pravočasni odgnali. V naglici, s katero je moral bežati, je pustil svoj nahrbtnik, v katerem je imel prstan gospodične Kmq Prvanja, občinske uradnice, kos raztrganega lista, kamor je bii udarjen občinski pečat županstva v Poljah, in svojo suknjo. Po suknji so ga spoznali. Toda, ko so ga Šli na dom iskat, ga ni bilo več. Zbal se je roke pravice in zbežal.
Podoben slučaj se je zgodil pred nekaj dnevi v Ponikvah. Najprvo so neznani tatovi \lomili v farovž. Toda župnik jihi je srečno zapazil in jih odgnal. Ker jim je tukaj izpodletel načrt, so še tisti večer poskušali srečo v gostilni Kobal. Srečuj jim je bila pri tem mila, pokradli so jim v kuhinji, ne da b" jih bil kdo slišal ali zasledov. !.
Prv sneg: je skopnel. Dobr<| ! sta pritisnila južni veter ii>
1	j p ž Naši ljudje pridno delajo, iz nerodovitnih pašnikov i zde i lujejo zlata vredna rodovitna!
; i>olja.
KOJSKO
Poročali smo zadnjič, kake smo dobili in blagoslovili naše nove orgle. Dopis je bil poman* kljiv in zato. naprošeni, dostav* j ljamo še sledeče: Ob priliki bla> goslovitve orgel j, ki se je izvn šila teden dni prej kot smo zad< njič pisali, sta došla k nam gO(
V Trstu, dne 6. decembra 1927.
iška rojaka gg. Lojze in Pepi Bratuš. I. Lojze je igral na orgle, g. Pepi pa je s svojim lepim glasom zapel več slovenskih in latinskih skladb tako lepo, da n»u je bila vsa vas hvaležna za njegovo sodelovanje. Res, bila je slovesnost svoje vrste, ker takega krasnega petja nismo še čuli v naši cerkvi.
Šele teden dni nato je došel k nam šturijski pevski zbor.
Zdaj se tudi nam obeta nekaj lepšega in popolnejšega z ozi-rom na petje v cerkvi. Naš župnik pripravlja lep zboi\ da bi bila slovesnost v cerkvi ob j>ol-nočnici za Božič popolna. Upamo, da mu bo delo uspelo, čeravno se po stari naši navadi nekateri nekaj kujajo. Toda mi hi jim svetovali, da naj pustijo v korist lepemu petju in slovesnosti v cerkvi vsaj tiste stare navade doma, vsaj do Božiča. Povsod drugod po vaseh tako pazijo na petje v cerkvi in mnogo žrtvujejo zanje in skoro povsod imajo lepe zbore, le mi da hi bili zadnji. Ne, tudi mi dajmo in se naučimo, da bo maša-polivočnica tem lepša.
VOLARJE
Povojna huda kriza, ki še ni seveda popolnoma izginila, j^ kljub temu, da jc n u s emu prebivalstvu dala precej bridkih dni. na drugi strani tudi koliki)!* toliko koristila in to predvsem v iskanju novih gospodarskih smeri. Prva povojna leta se je že prebivalstvo v splošni potrebi rešitve gosi>o-darskega položaja poprijelo gospodarske metode; namreč ideje o snovanju zadrug. Posle •lica tega je naša mlekarska hribovska zadruga. Privoščili pa smo si tudi marsikatero trmoglavo domislico v naših možganih, kot je napr. cepljenje. Mlekarna se je kratkomalo razcepila in imeli smo na lepem kar dve. Znatnih uspehov ni imela sedaj ne ena ne druga. Resnost časa in zrelost potreb sta rastli od dne do dne. Mislilo bi se da bi se moralo vzporedno s tema dvema pogoj, razvijati tudi naše dozorevanje v pravilnem mišljenju in umnem gospodarstvu. Toda prav do poslednjih časov se to žal ni opazilo. Prav zadnje dneve pa so jc opazilo nekaj gibanja tudi v tem. Namreč nekaj gospodarjev, ki so se poprej odcepili od prvotne skupne mlekarne, je zopet pristopilo k tej, namreč v naši vasi. Mi mislimo, da bi se v tenij prepiru lahko popustilo na vsaki strani. Tako na oniy ki se je odcepila, ter} na oni. ki je ostala na prvotnem stališču. Saj nas vendar vse sili k temu: razmere, uvideva-nje, zahteva trga ter splošna korist. Izgovor pa, ki ga stavijo nekateri kot oviro k združenju, namreč da je posnemalnik za obrat večje količine mleka premajhen, tudi ne velja. Posnemalnik se lahko proda tej ali oni vasi na Tolminskem, ki ima manjše količine mleka. Če mi kupimo nekoliko večji, se nam tudi v kratkem izravnajo stroški l uspešnejšim cfclova-njem. Sploh pa sem mnenja, tla podobni izgovori v današnjih gospodarskih razmerah ne veljajo ter so, gledajoč s pravilne ter praktične strani, ničevi ter neutemeljeni. V Švici imajo tri, štiri ali še več vasi, ki se nahajajo ravno tako raztresene V gorah kot naše, eno samo uspešno napredujočo mlekarno. V naših razmeroma majhnih vaseh, morate biti seveda radi tradicijonalne trme in ponosa kar dve, ki delata samo za davke in mlekarjev za si uže k. Splošna naša potreba zahteva velikih popolnih nale-karen in temu načelu moramo mi hreziK>gojno slediti. Razne trmoglave vaške domislice in neutemeljeni predsodki naj izginejo ter na njihovo mesto naj stopi pravo, umno, intenzivno ! gospodarstvo, ki bo ustrezalo tržnim zahtevam in našim gospodarskim potrebam. Med možmi je treba resnosti in odločnosti. ne pa otroško nepremišljenih korakov in mnenj. .Načelo naj bo: možatost, volja* uvidevnost in štedenje. Le na tak način je možno umno gospodarstvo. ki vsestransko obeta uspehe.	—ek
RUTE NAD VOLČAMI
Naša vasica je raztresena po gorah in dolinah nad Volčami* Razteza se od vrha Ježe doPav-linčkovega gradu ter tja do Kombeškega in vasi Srednjega, ki stoji na vrhu grebena kot predstraža predvojne Benečije. Do sedaj «Edinost» še ni poročala o naši vasi kot morda mimogrede. Da bi se pa kdo samo z nami bavil, t. j. 2 našimi raz--
merami v «Edinosti», to se ni še zgodilo. Radi tega naj spregovorim jaz:
Bolj kot po drugih tolminskih vaseh, se je opazile izseljevanje pri nas. Tako se je m. pr. opazilo po statističnih podatkih, da se je iz naše vasi izselilo od 1918. I. pa do danes 18 naših vaščanov; med temi pa ni všteto precejšnje število onih. ki so raztreseni po naši državi. Od teh se nahaja 9 v Jugoslaviji, 2 v Južni, 1 v Severni Ameriki, nadalje v Nemčiji, Franciji, Avstriji ter rasnih drugih krajih. Veliko deklet, in to zlasti v zimskem Času, se izseli v Trst ter razna druga mesta v državi. Velik vzrok temu izseljevanju so razmere naše vasi in to predvsem ekonomske. Na pobočjih naših gričev se še danes pozna precej hudo razdejanje vojske. Zahtevalo je od nas ogromnega truda, da srno po možnosti zopet usposobili naše njive in travnike za kmetijski obrat. Marsikateri in marsikatere so v tem boju omagali ter zapustili strma rozina pobočja in šli iskat drugega zashižka ter sreče. Radovedni pa smo danes, koliko od teh jo je našlo in na kakšen način. Zato nas vsak glas o naših vaščanih v tujini zanima.
Pretekle dni se je veliko govorilo po naših raztresenih domovih o nekem Janezu Jurma-nu, ro-jenemu v hiši št. 26. On se jc namreč izselil že leta 1907. ter ostal v Avstriji do 1926. leta. Tega leta so ga pritirali zopet v našo vas odgonskim potom, radi nekih prestopkov. A 1926. leta se je vtihotapil - zopet v Avstrijo. Te dni so dobili sorodniki obvestilo s strani orožni-ške postaje v Sv. Luciji, da se nahaja neki Janez Ju rman iz Rute zaprt v graških zaporih. Njegovi sovaščani smo radovedni, kakšna dejanja so ga pritirala ponovno v ječo.
Mlekarna v gorenjem koncu vasi precej dobro deluje. Maslo, ki ga prideluje spravlja do železniške postaje v Ročinju ter nato do trgovea odjemalca. Kg masla gre danes pri nas po 15 do 15.5 lire. Drugo mlekarsko poslopje, ki ga zidajo v dolenjem koncu vasi (kjer so z delom pričeli že v začetku pretekle jeseni), dobro napreduje. Upati je, da se bo v prihodnji pomladi obratovalo v novih prostorih.
Vadfcan.
Iz tržaškej>okrajine
NAERE&INA Napeljava vodovoda v naši občini
Med ugodnostmi, ki jih je Na-brežrna dobila po vojni, je brez-dvomno važna napeljava električnega. toka po vasi. S to napeljavo smo vaščani veliko pridobili v ekonomskem in praktičnem oKiru, in to no samo kmetske in delavske družine, ki električno energijo uporabljajo zgolj kot razsvetljavo, temveč tudi industrijska podjetja in sicer ta v veliko večji meri, kajti poleg razsvetljave jo izrabljajo še kot gonilno silo.
Razen te važne in tehtne pridobitve na našem gospodarskem polju smo vedno pogrešali in pogrešamo drugega * gospodarskega Činitelja, to je — dobre pitne vode.
Na trgu stoji že desetletja občinski vodovod, ki dovaja dobro izvirno vodo iz Brojenice; toda tega vodovoda se poslužujejo le bližnji stanovalci; vsi drugi pa, s par izjemami, so navezani na vodo, ki se steka )k> strešnih žlebih v vodnjake.
Sedaj pa se je županstvo potrudilo, da odstrani tudi ta ne-dostatek. Naš g. poteštat je pred mesecem izdal tozadevno okrožnico, ki daje vsa potrebna navodila glede instalacijskih del. Glasom te okrožnice si bo lahko vsak hišni gospodar napravil napeljavo v svojem poslopju; v to svrho mora vsak interesent, ki si namerava napeljati vodo, napraviti prošnjo z navedbo, koliko pip želi. To prošnjo potem predloži občinskemu uradu. Za sedaj je baje v sistemaciji le napeljava po Iverih in po novi in stari vasi; prihodnje leto pa pridejo v po-štev še kraji proti postaji in Sv. Križu.
BORZNO FtllOeiLO
Amsterdam 741-747, Belgija 256-260, Francija 72.35-72.65, London 89.93^-90.03M?, New-York 18.38-18.44 Španija 303-; 09, Švica 354.50-35ti.50 Atene 24.25-24.75, Berlin 437.50-443.50, Bukarešt 11.20-1 UK), Praga 54.45-54.75, Ogrska 320-326, Dunaj 250.75-202.75, Zagreto 32.32*-32.02
Uradna cena zlata (3. 12.) L 355.38, ^jniMMfiV*^"1™^« obveznice 09.52.
Znanost jnjsmetnost
Mihajlo Popiti
Letos smo slavili rasne obletnice velikih fizikov: tako smo se tuđi mi oddolžili spominu Izaka Newtona, Pierre-Simona Lapecea, Aleksandra Volte fn Avguština Fresnela. Več nego umestno je torej, ako se spomnimo na tem mestu tudi slavnega našega rojaka Mihajla Pupina, ki praznuje letos sedemdesetletnico svojega rojstva. Njegovo ime je v znanstvenem svetu ravnotako znano kakor ime diugega našega rojaka, Nikote Tesle. Razun tega pa poteče letos tudi dvajsetpet let, odkar so se prvič praktično uporabile za telefonske napeljave po njeni imenovane Puprnove tuljave.
lil še en vzrok je, ki bi opravičil ta članek. Ravno sedaj se namreč snuje v Italiji obsežno telefonsko omrežje med važnejšimi mesti. Taka zveza pa bi bila brez Pupinovih tuljav silno otežkočena, ako ne sploh nemogoča.
Mihajlo Pupln se je rodil leta 1857. v Idvoru v Banatu. Radi tega ga največkrat nazivljajo Ogra, kar je res sicer bil po državni pripadnosti, ne pa da bi bil radi tega tudi Madžar. Nižjo gimnazijo je pohajal v Pančevu. Toda. že s petnajstim letom je odšel v Ameriko, in sicer v Ne\v-York, kjer si je služil kruh kot tovarniški delavec. Istočasno je obiskoval nekakšno večerno šolo. Tako je lahko prestal gimnazijsko maturo in se vpisal na vseučilišče. Kot slušatelj vseučilišča Columbia se je šel učit fizike v Cambridge in v Berlin.
V	Berlinu je imel med drugimi za učitelja slavnega Hermanna Helmholtza. Tam je tudi leta 1891. položil doktorski izpit, nakar se je povrnit v Ameriko, kjer je postal profesor elektromehanike na vseučilišču Colum-bia v New-Yo.rku.
Veliko je število njegovih znanstvenih publikacij v nemškem in angleškem jeziku o raznih problemih elektrike: o raz-elektrenju, o eTektriških oscilatorjih, o elektriški resonanci, o katodnih in Rontgenovih žarkih in drugem več.
Največjo slavo pa mu je prinesla njegova razprava «Wawe trasrnission over non uniform cables and long distance airli-nes.» (Prenos valov po neenak-šnih kabljih in po dolgih zračnih progah), ki je izšla L 1900.
V	njej je teoretično dokazal in pokazal, kako bi se lahko zmanjšala izguba na jakosti in kako bi se odpravila nekatera motenja pri prenosu telefonskih poročil po daljših podzemeljskih napeljavah. Predlagal je namreč* da bi se v primernih razstojih uklenile v tokovodnik po njem imenovane tuljave z močno samo indukcijo. Njegov izum so začeli istočasno izrabljati Amerikanci in Nemci, a večjim uspehom zadnji, posebno po znanem podjetju Sie-mens-Halske, ki je L 1902. prvič pupinizovalo telefonsko napeljavo.
Že s prvimi tuljavami se je tako raztegnila prenosna možnost podzemeljskih napeljav na 600 kilometrov, ako so uKleuili v tokovodnik po eno Pupinovo tuljavo na vsakih 1500 metrov.
Izborno pa so se obnesle Pu-pinove tuljave tudi za zračne napeljave, tako da se je lahko govorilo na razdaljo 1000 km, ako so bile tuljave na vsakih 10 km. Uporaba Pupinovih tuljav pa je prinesla še velik denarni dobiček, kajti dočim so morali prej uporabljati 4 mm
debele žice, so- se sedaj lahko posluževati] samo 2Vs mm debelih žic. S tem m je redilo tudi drugo vprašanje, namreč vprašanje nosilnosti telefonskih drogov. Važnost in daJekoeežneet Puptnovega izuma nam bo še bolj jasna, ako pomislimOy da je stala samo poprava zračnih napeljav med Berlinom in bližnjimi mesti v zinai 19(19.-10. več milijonov mark.
Od tedaj je preteklo 25 let. O Pupinovih tuljavah imamo danes zelo obsežno literaturo v vseh svetovnih jezikih. Pupin sam je v bistvu dalje izgradil svoj izum, kakor je to prelepo obrazložil v svojem predavanju: »Napredek elektriških komunikacij v zadnjih petdesetih letih«, ki ga je imel v Ameriški družbi za napredek znanosti, ko je letos odložil predsedniško mesto te ustanove. Italijanski prevod tega govora je prinesla 8. številka mesečnika «Tele-grafi - Telefoni - Radiocomunica-zionia, ki izhaja v Rimu in ki ga urejuje Amedeo Giannini.
V tem govoru je Pupin tudi poudarjal, da smatra za svojo največjo zaslugo, da je s svojim izumom postal srečen apostol Maxwellovih naukov o elektriki, ki so danes splošno priznani in na katerih sloni vsa moderna ► radiotehnika.
Poleg po njem imenovanih tuljav pa je Pupin dal patentirati celo vrsto drugih izumov, ki se vsi danes praktično izrabljajo v elektrotehniki.
Pupin je o absolutni vrednosti tehniškega napredka prepričan in je poln vere v še večje uspehe in koristi. To je izrazit tudi na koncu svojega više gori omenjenega govora, ki ga je zaključil 7, besedami:
«Ojačevalo in oscilator sta u-stvarila radiofonijo in radiote-lefonske zveze med Anglijo in Združenimi državami; telefonska ojačevala z brezzračnimi cevkami in kablji z veliko in-duktanco spajajo že telefonsko New-York, Chicago in St. Louis. Ne bo preteklo veliko let, ko bodo vsa večja središča v Združenih državah združena po telefonu. Evropski telefonski tehniki so uporabili ameriški sistem telefonske zveze na velike razdalje, da so zvezali večja evropska središča. Lahko si mislite, da dovaja vse to do mednarodnega sporazuma in do svetovnega miru.
«Kadar govorimo o elektriških komunikacijah, mislimo na izmenjavo poročil med ljudmi. Toda natančnejše proučevanje takozvanega pojava «fa-cling» pri brezžičnih komunikacijah in takozvanih zemeljskih tokov pri kabljih nam bo nedvomno pokazalo, da ne gre pri tem, kakw se splošno misli samo za navadna motenja, ki izvirajo iz primitivnega načina mani pulacije s strani operaterjev in ki ovirajo komunikacije.
«Po vsej verjetnosti so to poročila, ki imajo koezniški izvor in ki so za človeštvo bolj važna kakor poročUa med ljudmi.
«Solnee n. pr. je ogromno svetilo v zvezdnem sestavu. Elektronsko pršenje, kakor ga poznamo pri segretih žicah nadih termoionskih cevkah, nam vsiljuje misel, da izpršuje tudi Solne e ogromno število elektronov. Hale je odkril, da spremlja gibanje solnčnih peg močno magnetno polje, ki ga naravno ustvarjajo močni električni toki. Še drugi pojavi bi se lahko navedli v dokaz, da je Solne e sedež intenzivne elektriške delavnosti. Ne moremo se otresti misli, da je ta delavnost v tesni zvezi s «fadingom» in z zemeljskimi toki pri podmorskih kabljih. Morda so ti stalni viri mo-
tenj pri elektriškem prenosu prikriti prirodni dar. Fading in zemeljski toki so morda pojav zelo dolgih elektriških valov, ki prihajajo skozi planetni sestav do nas in nam prinašajo poročila o počasnih spremembah e-lektriške aktivnosti na Solncu,
«Znanost elektriških komunikacij se nahaja danes v izbor-nem položaju, da se lahko loti tudi takšnih kozmiških pojavov in da nam nudi natančnih pojasnil tudi glede stvari, o katerih imamo danes le domneve in špekulacije. Upam, da bo e-tlen največjih uspehov znanosti v prihodnjih dvajsetpetih letih ta, da bo znala čitati poročila, ki jih nam prinašajo pojav «fa-ding» m zemeljski toki, in tako rešiti te svetovne probleme».
L. 6.
Gospodarstvo Tedenski
gospodarski pregled
Žitni trg ne zaznamuje v pro-šlem tednu pomembnih sprememb, pri skromnih oscilacijah so se držale cene na prejšnji višini in tudi tendenca je povsem brezbarvna. Poizkus žitne irgo-vine v Severni Ameriki započeti višanje cen se ni posrečil radi obilnosti blaga in tudi radi pričakovanja novega argcminskega žita. V Srednji fcvropi so bile cene nekaj bolj čvrste, ker je bil letošnji pridelek v obdo-navskih krajih slab, in izgleda, da so ti kraji v glavnem že razprodali letošnji prebitek. Ameriško blago pa je tam radi višjih prevoznih stroškov vedno nekaj dražje kot obdonavsko. Pri nas se je nadaljevala mirna tendenca prejšnjega tedna. Med zadnjim porastom cen si jc trgovina zopet napolnila zaloge in tudi uvoz iz inozemstva je bil meseca oktobra znaten: 1,626.000 stotov pšenice napram 966.695 stotov meseca septembra. Odločna volja vlade, ki ne dovoli podraženje kruha, mora tudi vplivati na cene žitu v smislu, da se zabrani nesorazmerno višanje cen. Ta politika je hvalevredna tudi s socijalnega. stališča, kajti takoj po žetvi so morali po nizkih cenah raz prodajati svoje pridelke le ubožnejši, gospodarsko šibkejši kmetovalci. Cene so se zadnji čas dvignile, ker je prešlo blago od teh gospodarsko šibkejših posestnikov v posest gospodarsko močnejše trgovine. Socialno pravil-
no je torej, da se sedaj ne dovo-/ li nezmerno višanje cen in » tem lehak zaslužek bogatejših stojef« prebivalstva. Radi tega se opa-< ža. da se j^ Število kupčevi ne žitnem trgu zmanjšalo in da kafeejo cene več tendence nt^ z dol kot navzgor.
Pšenica v Italiji se je trgova-f la po 125-130 lir, koruza činkvnn- ! tin po 75-78 fko postaja produ- j centa brez vreč.	j
Pšenična moka v Trstu 168 do 174 lir cif Trst.
Koruza rumunska po 165^—• sh, argentinska po cif 168/— sh fko Trst ocarinjena 80-82 lir brez vreč.
Oves: rumunski cif 180/— sh, češki 160 Kč tranzito Trst. Očali njen v vrečah 103-105 lir.
Ajda 120-140 lir, ajdova moka 180-200 lir.	t
DAROVI
Gosp. I. B. daruje Lit. 15.— "šolskemu društvu«. Srčna hvala! <
Milci Hribar Anton Peteri i h
poročena Opčine- Trsi - d. dec. 1927 - Ljubljana
MAU OGL&SI
BERLITHCH98L
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio Filii 23. pouk is pre-1542
K II A C Societa Ligure Lumbarda, 11 V M tj Trst, Piazza Scorcola 3. Te lelon 32-37 je najboljši po moči. Irajanfu in izdatnosti. Zastopnik v Cerknem: Maks Štucin.	1641
SLUŽKINJA, 18 letna, zmožna vseh hišnih del, išče lužbe. Sv. Križ pri Trstu srf. 223, Stefančič.	1648
FIAT-Dunaj kamijon, vozi 5 ton, z novimi gumijamt, se proda zai 17.000 tir. izredna prilika. Monfalcone Casella postalfe 13.	_1649
SOBA prazna s kopalno sobico, pripravno za kuhinjo v gospodski hwi, s« oddal zakoncema brez otroit. Navali 8, vrata 25.
1650
&TE&ILNIK se proda za L 180, Via Media t>, kovač.	1590
SV. MIKLAVŽ. Ne pozabite obiskati prodajalno v Trstu, Piazza Oberdan št. 1.
Begata izbera hišnih potrebščin in igrač po najzmernejših cenah.	14?6
ŠIVILJA, izurjena, izdeluje in popravlja po najnižjih cenah. Piazza Focaggi št. vrata 2.__1634
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giul^a 29.
1592
BABICA, diplomirana, spreiema noseče Hladiš, via Madonnina 10, II.	1644
ZAHVALA.
Za vse številne izraze sočustvovanja ob priliki izgube našega nepozabnega očeta in tasta
KARLA ANGELUA
izrekamo ntjloplejšo zahvalo vsem, posebno pa za skrbno dušno oskrbo preč. g. dekann Bele-tu ter za asistenco ostalima prečastitima gg. duhovnoma, dalje z» telesno brigo g. dr. Can-nonieri-ju ter gospej Katarini Kralj, za tolažbo izraženo v toplih nagrobnicah domačim pevcem ter končno za blago misel vsem darovakem vencev in obiskovalcem v zadnjem svitu Življenja in na zadnji zemeljski poti.
KANAL, dne 4. decembra 1927.
Garlattl-Lovlšček.
Predno se odločite za katerikoli nakup obiščite
SKLADIŠČE POHIŠTVA
ALESSANDRO LEVI NINZI
Trst, Uto Rettort 1 (Piazza Rosarlo) in Via Makonton 7-13.
Nase eene ne poznajo konkurence. <ii70)
PODLISTEK
Črni lovec
Zgodovinski roman Iz kanadske proftlosti	(64)
Spisal James Oliver Curvvood Prevel France Magajna.
Skozi eno uro je na d »orni kov čar zopet obvladoval Davida. Niti z eno samo besedico ni mogel obsoditi o prisotnosti njegovega prijateljstva, njegovega togega člo-večanskega sočutja in neolepšane preprostosti. Kazal je veliko zanimanje za vsako podrobnost v prigod b ah tega jutra in tekom svojega, govora se ni mogel nikoli toliko utruditi, da bi ne omenjal Davidove matere in njene fepote ter ljubeznivosti. Izrazil je upanje, da se bo kmalu pridružila Davidu v Que4>ecu.
Preden je bilo konec obeda, je Aničin obraz rdel kot roža. David je opazil, da se niso njene oči niti za trenutek ločile od Bigotovsega obraza dokler je govoril.
Navzlic vznemirjenju, ki ga je od časa do časa obhajalo in na-
vzlic nezaupanju, ki ga je jel čutiti v svoji krvi, ni vendar mogel obsojati Bigota za pozornost, katero mu je Anica posvečala. Crni lovec sam bi se ne mogel bolje izogibati vsega, kar bi lahko vzbujalo sum. V 'njegovi glavi so le zvenele besede, ki mu jih je bil povedal Peter Gagnon: «Ena sovraži Bigota, druga mu zaupa. Ena ga ponižuje pod giiojničm jarek, druga ga poveličuje do nebes.»
Prav ima Peter in orav ima Nancika Lotbiniere. Velika izpre-inemba se je izvršila v Anici. Odkar je zapustila dom ob reki Ri-chelieu, je občevala z Bigotom vse drugače.
Kakor vedno je bila z njim dobra tudi zdaj in vendar je bil vesel, ko je 'bilo obeda konec. Ravno pred zaključkom se je trenutno zopet domislil Črnega lwca. Osupnilo ga je nekako spoznanje, da mu je začel postajati podoben. Stvari je začel presojati hladno. Bigot je to opazil.
Bigot je v svoji izurjenosti presodil položaj in se oprostil ter ju pustil sama, ko ju je spremil v salon.
«Re$iti moram nekaj važjiih stvari, ki me bodo zadržale najmanj eno uro.» je rekel. «Za vaju bo ta ura itak kratka. Potem se vrnem in nato se popeljemo v kočiji malo po mestu.«
Davidu je prijateljski stisnil roko, Aničino je pa za trenutek podržal v svoji na očetovski, pretkano dobrohotni način. Bil je neizmerno odkritosrčen in kazal, da se globoko briga za njuno srečo. Aničine oči so mehko žarele.
Ko je odšel, se je deklica malce obotavljajoče obrnila k Davidu, kakor da nečesa pričakuje. Njene so bi Ve pripravljene. Toda David se ni zganil. Gledal je mračno za Bigotom. BM je videti, da je v teh poslednjih tednih postal večji, bolj samozavesten, starejši. Teh stvari ni opazila ona v razhurje-nju prejšnjega večera. Iz-premenil se je. Vsa vznemirjena se je zganila, kajti zdaj, ko je David mrko upiral oči v vrata, ki so se zaprla za Bigotom. .je šele opazila, da je podoben Črnemu lovcu in to jo je neprijetno dirnilo.
« David!*
! Obrnil se je počasi proti nji.
»David!»
Nasmehnil se je — na isti strašni način kot Q*ni lovec v oni jasni od mesečine razsvetljeni noči na Rdeči gol i ni!
«Odpusti mi, Anica,» je dejal s tako mirnim glasom, da je 7a<"u-tila v srcu nekaj, kar je bilo por-dobno mrazu. «Premišljeval sem-, kako ostuden postaja zamo dotik Bigotove roke!»
Pričakovala je, da jo bo poljubil, a se ni niti zganil.
»Ne razumem...»
«Tudi jaz ne razumem povsem. Sodim pa, da boni kaj kmalu.
«David. pojasni mi! V tvojeui; glasu je- nekaj, kar me plaši. Zakaj stojiš tam in me gledaš tako?-Zakaj me ne poljubiš, ko veš, da čakam na to?»
«Zato. ker sem nepričakovano odkril nekaj čudnega. Potem mislim, da bi ne bilo Častno od mene,; oe bi te poljubil zdaj, ko Čutim, da, me boi morda malo kasneje sovražila.«	*
*Bog nebeški — David — kaj; koM reči s trn?«
IV.
V Trstu« dne I. decembra 1927.
Razne zanimivosti
Če dežujejo tisočaki
V	Fiorenci je stopil v večerji Hi urah eleganten mlad gospod v prometno pisarno Cosu-licli-a, kjer se izdajajo vozni listki. Posrečilo se mu je dospeti neopažen do blagajne, iz katere (je bliskovito pobral šop bankovcev, skupaj 10.000 lir. in jo nagltmia odkuril. Bankovce je vtaknil pod klobuk. V zadnjem trenutku je bila opazila njegovo kretnjo uradnica, ki je zavpila za njim: « Primite roparja!« Tat je bil že na ulici, Mudilo se mu je, ker je vedel-da ga zasledujejo. V tem mu je veter privzdignil klobuk in izpod klobuka so izleteli bankovci. Ljudje so se začeli zanje pretepati. V tem so prijeli tatu. Bil je neki Josip Dorchic iz Zadra. Polagoma, ko se je med ljudstvom zaznalo, za kaj je šlo, so prinašali ljudje najdene bankovce v prometno pisarno. Od vsega ukradenega zneska so končno manjkali le nekateri stota ki.
Velikanska dedščina
Vsi litavski listi poročajo o amerikanski dedščini, ki jo bo moral dobiti litavski državljan. Dedščina obsega milijarde in ima svoj izvor v zgodovinskih dogodkih. V tem slučaju je «a-merikanski stric» slavni poljski nacijonalni junak Tadej Kos-ziusko. Pod \Vashingtonom se je udeležil osvobodilne vojne in si pri tem pridobil obsežna posestva naj zemljišču, kjer se nahaja sedaj svetovno mesto Chi-eago. Po Kosziusko-vi smrti se ni oglasil noben dedič. Premoženje, izvirajoče iz zadnjih desetletij osemnajstega stoletja, je sedaj vredno nič manj ko dve milijardi in pol dolarjev, ker se nahaja zemljišče v mestu Chi-cagu. Neki ameriški odvetnik, ki bi bil rad kaj zaslužil pri tej dedščini, je začel iskati sorodnike Kosziuskega. In res se mu je črez nekaj let posrečilo iz-t°kniti sorodnika v osebi mladega inženirja v Kovnu- glavnem litavskem mestu, z imenom Žiga Senkie\vicz. Senkiewicze-va mati, Marija Korizna, je bila pravnukinja* sestre poljskega junaka. Senkiewicz je izročil ameriškemu odvetniku pooblastilo. naj mu preskrbi dedšči-no. Umevno, da se bavijo s to zadevo vsi litavski listi, saj postane litavski državljan po ureditvi zadeve najbogatejši mož v Evropi, ki bo razpolagal s 45 milijardami lir.
Z možem v smrt
V	Indiji je bil v prejšnji dobi v navadi verski običaj, da je žena sledila možu v smrt in se dala živa zažgati skupno z moževim truplom. Ta običaj so odpravili Angleži prav pred sto leti. t. j. 1. 1828. Neka vdova je te dneve na enak način hotela končati svoje življenje. Barhi je umrl mož, ki ga je zelo ljubila. Napravila mu je v okrožju Patne pri Allahabadu ob bregu svete reke Gangesa grmado in stopila nanjo, oklepajoč se tesno trupla svojega moža. Velika množica je obstopila grmado in branila policiji, da bi prišla v bližino in morebiti preprečila gorenje žive ženske. Ko so vdovo že obli zo val i plameni, je skočila od samih bolečin s truplom po ko j nega moža v reko, iz katere so oba rešili angleški policaji. Žena je ostala tri dni in tri noči ob truplu, ki se je slednjič upepelilo, njej se je pa s silo za-branil dostop do grmade. Ljudstvo je bilo ogorčeno nad početjem policije. Ni mnogo manjkalo, da se ni navalilo nanjo, ker ni dovolila, da bi sledila zvesta in ljubeča žena svojemu možu.
Srd proti zamorcem
Oblasti so zaprle zamorca Leonarda \Vooda, ki je baje u-bil nadzornika delavcev Deatona v premogovniku. Kakor hitro se je raznesla vest o tem u-boju in o aretaciji ubijalca po Whitesburgu, malem kraju države Kentuky v Severni Ameriki, so se napotili vaščani — £50 jih je bilo — oboroženi do vaških zaporov, polastili se zamorca in ga uklenjenega tirali na vrli bližnjega hriba Čumber-landa. Zamorca so postavili v sredo« sami so obstopili v krogu nesrečneža in sklenili, da ustreli \ sak med njimi z eno kroglo a/morca. Nato so zamorca, ki je ii t ^50 krogel v telesu, oblili /. !: ličinom, obesili ga na drevo, zažgali truplo in se odstranili, ko ga je bil zul«?lj že popolnoma uničil. Čeprav je lin-čanje zamorcev v Ameriki na dnevnem redu. vendar se taka
zverinska krutost že dolgo ni zaznamovala.
Podgane na potovanja
Zadnje dneve je grozno deževalo v Londonu. Radi trajnih in obilnih nalivov so tako narastle vode reke Themse, ki teče skozi mesto, da so prestopile bregove, vdrle v ljudski okraj Ed-momton, ki leži na severni strani mesta, in pregnale iz tega o-kraja iz vseh. kleti in stanovanj brezštevilno podgan. Te podgane so se v dolgi vrsti napotile proti bližnjemu gozdiču v Ep-pingu, kamor zahaja v poletnih in jesenskih dneh priprosto ljudstvo se zabavat. Podgan je bilo toliko, da so pokrile vso široko državno cesto. Pred njimi so bežali delavci in kolesarji, ki so se pravkar odpravljali na delo, in niti psi, čeprav so bili naščuvani, se niso upali približati tem množicam. Poročevalec angleškega lista «Evening News-a» zatrjuje, da je vodil vso to nepregledno armado ostudnih glodalcev slep samec.
Diplomat, ki si sam pomaga
K predsedniku francoske republike Doumergue-u je prišel te dneve novi perzijski poslanik Hussein Ala Khan in mu izročil svoje poverilne listine. Po končanem tozadevnem obredu je povabil predsednik poslanika v zasebni salonček, da se razgo-vorita brez prič o tem in onem. Predsednik je ponudil gostu smotko in gorečo vžigalico; pri tem je padla vžigalica gostu na fes, ki ga je bil položil na svoje koleno. Da prepreči večjo škodo, je predsednik takoj odstranil vžigalico, toda to je napravil tako nerodno, da je raztrgal svilen in dragocen našiv na pokrivalu. Pozvoniti je hotel sobarici. naj bi ta kolikor toliko za silo popravila in zašila svilen o-krasek. Toda poslanik je segel mirno v svoj žep po škatlico, vzel iz nje škarje, šivanko, na-prstnik in sukanec in si zakrpal med nadaljnim razgovorom s predsednikom raztrgano svilo. «To je moja strast», je dostavil poslanik čudečemu se predsedniku, «jaz si sam šivam srajce in nobeden drugi kakor jaz ne sme moji ženi in mojim hčeram podpletati nogavic.;;
Največji zrakoplov
Angleški minister za letalstvo si je te dneve ogledai o-gromni zrakoplov, ki se že bliža svoji dograditvi in ki je dvakrat tako velik kakor največji doslej zgrajeni Zeppelin. Zrakoplov ima štiri nadstropja; v spodnjem bodo nastanjeni voditelji in pregledniki, v drugem bodo prostori za moštvo, ki bo štelo petdeset oseb, v tretjem bodo potniki, ki jih bo lahko sto, četrto^ nadstropje je pa namenjeno za kuhinjo, jedilnico za petdeset oseb in za plesišče.
Od vaške deklice do milijonarke
Te dneve je umrla v nekem dunajskem sanatoriju 74-letna Ana Linging, ena izmed najbogatejših žen Avstrije. Njeno življenje se glasi kakor kaka pravljica. odila se jev kot hči revnih staršev v neki vasi pri Brucku ob Litvi. S štirinajstim letom je prišla kot dekla v hišo dunajskega gimnazijskega profesorja. V občevanju z angleško guver-nantko se je naučila angleščine. Neko nedeljo se je v Pratru seznanila z angleškim inženirjem Lingingom, ki je tedaj vodil gradbo dunajske plinarne. Lepo dekle je ugajalo inženirju, dal jo je v dunajski zavod, da se izobrazi, in črez tri leta se je z njo poročil. Pred štirimi leti je umrl inženir in zapustil vdovi premoženje v vrednosti 50 milijonov šilingov (130 milijonov lir). Kakor se govori, je postavila pokojna Linging nekega mladeniča in neko deklino, ki sta jo oba stregla do njene smrti, za glavna dediča in se obenem spomnila s precejšnjo vsoto revežev svojega rojstnega kraja.
Brazpotiaa na nosa
Gospodična Ana H. na Dunaju je bila pri nekem trčenju dveh avtomobilov ranjena na nosu. Ko se je rana izlečila. je ostala gospodični Ani brazgotina na nosu kot edini spomin na prej omenjeno nezgodo. Brazgotina na nosu pa kvari obraz in lastnica takega nosu je šla in tožila oba šoferja na plačilo odškodnine za zmanjšano sposobnost ženitve v znesku 10.000 šilingov in na plačilo 500 šilingov za bolečine in zdravila. Prva stopnja je po daljši razpravi u-godila zahtevam tožiteljice in obsodila oba krmitelja na plačilo v tožbi navedenih zneskov.
ffrmitelja sta se pritožila proti tej «krivi£ni» razsodbi, a tudi druga stopnja, višji sodni dvor na Dunaju, je potrdil prvo razsodbo. Gospodična Ana dobi torej za bolečine, zdravila in za brazgotino 10.500 šilingov (nad 27.000 lir). Upati je, da ti tisočaki tako pokrijejo brazgotino, da bo dobila vendarle svojega moža.
skupaj
V	madridski bolnišnici je u-mrl 19. oktobra 54 letni Pio Bar-ros Pe* ry.. Drugo jutro so dobili ljudje \ • /sii pred bolnišnico o-nemoglo : * ?• -ko in jo spravili v bolnišnico. Bila je to 531etna Mateja Redondo. Kmalu nato je umrla in njeno truplo je prišlo v mrtvašnico, kjer je Že ležalo truplo Pereza. Sodnija se je zanimala za, žensko, o kateri je vedela samo za ime. Poizvedovala je in neki župnik, opozorjen po časnikarskem pozivu na to žensko je takoj sporočil sod-niji, da je Redondo iz njegove župnije, da se je bila kot mladenka poročila, da je pa kmalu po poroki zbežala z drugim v Ameriko. Ob enem je naznanil Župnik tudi podatke njenega zakonskega moža. Bil je to Pio Barros Perez. Po tridesetih letih — čuden, skoraj neverjeten slučaj — sta se torej zakonska zopet srečala in sicer v mrtvašnici.
Deveta olimpijada
Čeprav je še več mesecev časa do olimpijskih iger, ki se bodo vršile drugo leto v Amsterdamu, se vendar to mesto z vso naglico pripravlja nanje. Prostor je že pripravljen. Novi stadion se nahaja na svetu, ki je bil še pred kratkim močvirnat. Sedaj pokriva ta svet droban pesek. Približno en milijon kubičnih metrov peska se je prepeljalo s severne obali po kanalih in se ga nasulo povprečno dva metra na visoko. Skoraj pet tisoč trinajst do sedemnajst metrov dolgih tramov se je zabilo v mehko barje kot podlaga in temelji za stavbe. Tribune so skoraj že dovršene. Na njih bo prostora za 41.000 oseb. 16.000 bo sedežev. Na tem stadionu bo vse, bo dirkališče, razna igrišča prostori za borenje, sabljanje, telovadbo, za tenis in za plavanje. Doslej so bili razni prostori raztreseni po raznih točkah mesta, tako v Parizu pri zadnji o-limpijski prireditvi. Velike skrbi povzroča mestu, kako nuditi vsem obiskovalcem dovolj prenočišč. Posamezne narodne skupine bodo nastanjene v bližnji ali daljnji okolici Amsterdama, kamor se pride s hitrimi avtomobili v najkrajšem času. Tako so že določeni kraji za nemško moštvo v Zandwoortu, za ogrsko v Baarnu, za poljsko in švedsko v Bloemendaalu. Gradbeni stroški za štadion so proračun j eni na dva milijona goldinarjev (ena milijarda in pol lir). Mesto Amsterdam je prispevalo s Četrtino. Poleg tega je odstopilo vsa potrebna zemljišča.
Zakaj se v Pariza sedaj na predajo nobene kokoši?
Iz francoskega fizijologičnega zavoda v Parizu je bilo ukradenih deset mladih kokoši, ki so služile v poskusne namene in so bile vse cepljene z najrazličnejšimi bakterijami. Kokoši radi tega seveda niso bile užitne. Tatovi jih gotovo tudi niso u-kradli, da bi jih sami snedli. marveč zato, da jih prodajo. Ravnatelj prej omenjenega zavoda je sicer dal v liste vest, da uživanje dotičnih ukradenih kokoši sicer ni smrtno, da povzroča le zelo neprijetne občutke, toda kljub temu zatrdilu ne kupuje nobena Parižanka kokoši ne na trgu ne po mesnicah, kajti vsaka se boji, da bo med kupljenimi kokošmi ena izmed cepljenih. V Parizu je popolnoma zastala kupčija s kokošmi. Ta slučaj sliči onemu, ki se je dogodil pred vojno v Parizu. Znana in krasna plesalka Gabrijela je dobivala vsako jutro štirideset steklenic mleka. Ko se je v tem mleku okopala, je vrnila kmetu mleko in kmet je trdil, da uporablja vrnjeno mleko samo kot gnoj. Vkljub temu zatrdilu je minilo tedaj Pariža-nom veselje in tek do mleka, ker nobeden ni bil gotov, če se ni kopala v njegovem mleku plesalka Gabrijela.
Zaklad v žepa utopljenca
V	začetku meseca novembra sta trčila v sidneyski luki (Avstralija) dva parnika. Pri tem se je parnik Grejrcliffe potopil. Potapljači so šli takoj na delo, da rešijo iz parnika na dnu morja, kar se rešiti da. Pred dnevi potegnili iz morja zadnjo žrtev in to je bil neki nem-šKi tigo^ec, Evgen \Volff. Več
potnih listov, ki so se našli v njegovi listnici, so kazali, da se je vračal* z ženo in otroki, v domovino. V dobro zapetem žepu so se našle dragocenosti, po večini diamanti v vrednosti 270 tisoč lir.
Zločini v Z edin j enih državah
Izšla je uradna statistika, iz katere izhaja, da je bilo proti koncu zadnjega leta zaprtih po ječah raznih zveznih držav 18.788 oseb. medtem ko jih je bilo L 1918. le 8927. To pomen j a po višek za 110 odstotkov, dočim se je prebivalstvo pomnožilo v tej dobi le za dvajset odstotkov. Nad 2000 oseb je bilo obsojenih radi prestopka zoper alkoholno prepoved. Naravnost grozna je pa statistika glede umorov. Leta 1900. je bilo 481 slučajev, leta 1917. že 2061, leta 1923. jih je bilo 2435 in leta 1926. pa 3218 umorov. Dobršen del teh umorov se izvrši v glavnih mesfjh, posebno Chicago prednjači v tem oziru.
Tuistovski polet
Z zadnjim dnem meseca januarja prihodnjega leta se bo začela prva zabavna vožnja z luksusnim letalom, na katerem bo prostora za dvanajst potnikov in njihovo prtljago. Letalo, ki bo opremljeno z več motorji, se bo vzdignilo z letališča Croy-dona na Angleškem. Obiskala se bodo sledeča mesta: Pariš, Bordeaux na Francoskem, Bar^ celona in Malaga na Španskem, Fez, Alžir, Tunis na severni strani Afrike, nato Catania, Neapelj, Rim, Benetke, Pisa v Italiji, končno Marseille in Pariz. Letalo se vrne v London. Vsa vožnja bo stala 450 šterli-nov, nekaj nad 40.000 lir.
GOSPOti Vi!]! OfitijBl
Gospod Blaž K e b e r, višji o-ficijal v pokoju, prihaja vsak božji dan v gostilno «K trem kapunom» na predvečerek in četrtinko vina, in malodane razprede vsak dati približno enak razgovor z brhko natakarico Milko:
«Oj, dober večer, gospodična Mila, hehehe, Milica, helie, Mil-či-ca, lepa in zlata! Še enkrat: dober večer vam Bog daj!»
«Pozdravljeni, gospod oficijal! Četrtinko belega vipavčka, kaj ne?»
«Da, zlato moje, četrtinko belega, tisto že; toda ne: gospod oficijal, temveč: gospod višji oficijal. hehehe! Veste, velika razlika je med navadnim in višjim ofici-jalom: prvi je jedva v X., višji pa je v IX. činovnem razredu. Pregovor pravi: Reci Bogu — Bog, bobu pa bob! Heheh-e.»
«Oprostite, gospod višji oficijal, vem, da ste bili po činu: gaut-man erste Klasse, in da je trajala vfcjna vsaj še štiri mesece, bi vas bili povišali v osmi razred ter vam pri šil i zlat ovratnik, kot ga nosi vsak major... Še enkrat: oprostite! Koj prinesem vino.»
Natakarica odhiti, a vendar zmore toliko časa da, se pogleda v velikem zrcalu na steni, da si popravi kodrčke nad ušesi, napne bluzico preko bujnih prs in se pri tem važnem opravilu koketno nasmeji gostu, ki ji s poželjivimi očmi razgali še ono malo, kar pri-j kriva bluzica brez rokavov, glcv>t ko izrezana, in pa krilce do kolen.
Gospod Blaž Keber si pogladi lice in z žalostjo ugotovi, da se baš danes ni obril: «Hudirja vendar, kosmat in nespodoben sem, in to ba- danes, ko sedim sam v posebni sobi. Pogladi 1 bi jo po licu, morda celo poljubil na vrat...»
Mila, Milica, Mil-či-ca prinese četrtinko.
«Kaj pa imate za predvečerek, zlato moje? Takole kaj malega, da si Človek ne pokvari večerjice, veste.»
Natakarica mu našteva razne kuhinjske dobrote, da se gospodu' višjemu kar sline cedijo.
«Hm, draga Milica, pečenko imam drevi za večerjico, klobas ne jem poleti, salama je pusta, v siru se redijo črvički... Kaj pa bi bilo z malo porcijo trip'c? Hehehe?«
«Da, gospod višji, trip-ce s parmezanom so imenitne in priporočljive. Tudi jaz jih bom jedTk za večerjo. Koj prinesem.*
« Prosim. Milica, le hip počakajte! Povejte ttni predvsem, ali j so vampi dobro oprani in ožmika-kani? Veste, neoprana ,trlpe v tej vročini nekam čudno dišijo...«
»Bodite brez skrbi! Gosp; y nja jib ne kuha, ako niso čiste krf> vaša — sracja.»
«Nu, dobro tedaj. Koliko pa računate takole za majhno porcijo trip?»
«To vendar že veste, gospod višji oficijal, ko vsak dan povprašujete po ceni. Eno lirico in 40 cent. boste plačali, pa bo poravnano.«
«Kaj?! Skoroda poldrugo liro naj plačam za žlico trip? Kaj pa mislite? Cena Živine in mesa pada vsak teden, vi pa Še vedno ne znižate cen! Pomisiite vendar, da dobite 1 kg vampov za 3.80 L, iz tega napravite najmanj 20 malih porcij j I po i.40 L, ki vas stanejo le po 19 : j ceni. Računajte za obelo, parme-i zar* in drva 21 cent., pa boste videli, da ima krčmar pri eni sami
porciji eno liro dobička! To je ve-rižništvo!»
«Pritožite se pri gospodarju!«
«Kaj se bom vraga pritoževal, ko vse skupaj ne pomaga! lsda povejte mi še, predno se odločim za jed, kje kupujete tripe in meso?»
«Kar potrebujemo — in tega ni malo — nam prinaša pomočnik iz znane Peteršiljčkove mesnice na Jelačičevem trgu ?t. 1-47A.»
«Kaj, pri Peteršiljčku kupujete?!« se začudi gospod Blaž Keber. Tudi jaz sem hodil tja po^meso. Ali oni dan sem videl prizor, ki ga nikoli ne pozabim: tisti pomočnik, ki vam nosi tripe in meso, je gnal živinče v klavnico. To vam je bila stara mršava, vampasta, klapo-uhasta krava z enim odbitim rogom; krevsala in škatljala je na dolgih parkljih, manjkalo ji je pol repa, gotovo je bila tudi jetična. Mislil sem: zdajzdaj pade na ulici in crkne... In tako meso naj kupujem in jem! — Res jo sicer, da živinozdravnik ni dovolil zaklati one grde krave, ali vendar ne maram trip. ker moram vedno misliti na ono živinče... Veste, Milka, srč-kana, prinesite mi za danes rajši kos rezko pečenega kruha! — — Toda čakajte, sedaj se spominjam, da imam lep kos kruha v žepu.» Med ustnicami — sprednjih zob ni imel — zagodrnja pri sebi: «Vraga in pol bom plačeval 25 cent. za tanek odrezek kruha, ko ga dobim pri peku za 15 cent.!«
Gospod višji oficijal se udobno nasloni, moči trdo skorjo v vinu in glasno cmoka.
«Tako, zdaj sem pojužinal. Vino je dobro, to moram priznati. Toda cena je v resnici pretirana: eno liro in deset stotink stane ta kiselica! Krčmar ga plačuje hI po 150—180 lir na debelo, en liter ga stane tedaj 150—180 stotink, stroškov ima približno pol lire pri litru, pa ima čistega dobička 50—55 stotink pri enem samem kvartinč-ku! To je strašno! Da nisem miroljuben meščan, ki ne dela rad zgage, bi se pritožil; tako pa rajši molčim in potrpim.»
V prednjo sobo je bilo prišlo medtem nekoliko pivcev, pa je Miika odhitela, da jim postreže. Gospod Biaž Keber je ostal sam. Pogleda na uro in ugotovi da je po topu točno 1S.20, njegove družbe pa še ni na ,trešet' in ^bri^kolo'. — «Nobenega ne poznajo ti ljudje!« se jezi in zvije pol cigarete sladkega rezanca (trinciato dolce) «in vendar so bili vsi nekdaj v službi in uradu. Ako ne bodo točni, si poiščein drugo gostilno. Za liter vina igrajo, hm, res da ae ta ali oni spomni in mi natoči pol kozarca; za tisti požirek vina pa štejem, dajem dobre nasvete, včasih tudi kako znamenje.... Ali naj prav zastonj kamarim, vrag jih po-citraj?«
—	«Pozdravljeni, gospod višji o-ficijal!« mu rečem. «Dovolite. da prisedem!« Dogovoril sem se bil z nekim znancem, da se dobiva o tej uri v gostilni <cK trem kapunom«. Z gospodom Kebrom pa stoj iva vsakega .prvega' v vrsti in čakava prva, da odprejo blagajno in izplačajo pokojnino. — «Ali ga bova skupaj pol litrčka?« ga prasain v svoji brezmejni potratnosti in za-pravljivosti. — -cAli, gj -i-, radi mene res ni potrebno! Vidite, da ga imam še solzo v kozarcu«. Vendar naglo pocedi ostanek, ko da se boji, da umaknem svojo ponudbo.
Gospod Keber ima malo nad šestdeset let. Sicer je dobro ohranjen plešast dedec, po navadi skrbno obrit, z dvema muhama pod nosom, ki mu pa gotovo v kratkem od letita pod ostro britvijo. Na sebi ima obrnjeno obleko, skrbno okrtačeno; hlače ylači venomer pod kolena, zvečer pa jih deva, točno po gubah zložene, pod svojo blazino in so tako dobro o-hranjene ko da jih Pahor vsak dan z razbeljenim železom gladi in lika. Pokojnino ima še manjšo nego jaz, toda zna boljše varčevati in gospodariti.---
—	«Bog vas živi, g. -i-! Dobra kapljica, kaj ne?«
—	«V resnici je dobra,« mu potrdim. — Kako pa kaj drugače, gospod višji oficijal?«
—	«Hm, kaj hočete. Ni prav dobro, pa tudi prav slabo ni. Res je, da bi mc<'l še služiti, imel bi večje dohodke, večji ugled bi užival. Pa tudi tako se izhaja, živi se s tem, kar se ima, toda prihranki so pičli...«
—	«Kaj? Vi si morete od j>okoj-nine še kaj prihraniti?« se začudim.
«Hm, g. -i-, jaz sem bil vi£ji računski uradnik in se razumem v številke. Le- poslušajte: zajutrek, to je kava z mlekom in kruhom, me stane eno liro, pol kg mesa zn
ves dan tri lire in pol (v resnici ga kupuje le po 30 dg), sočivje in sadje dve liri, pol zavojčka ^sladkega rezanca' je ena lira, stanovanje — dve sobici s kuhinjo — 3.."t;5 L na dan ali sto lir na mesec, kruli 0.80, postrežba ena lira, perilo 0,:V. dve četrtinki vina 2.20, neprnlvi-devanih stroškov računam o.Sit, pa je 15 lir 20 stotink na dan. Kuham si sam, brijem se tudi .a n Pokojnine pa imam, hvala Bogo, 25.50 dnevno, tako da imam približno 300 lir prebitka na mesec.►
—	«Vi ste umetnik!« mu ves navdušen priznam. «Onili 300 lir nesete vsak mesec na banko, to je letno 3600 lir, v desetih letih pa kar celo premoženje!«
—	«Lahko bi bilo tako, prav lahko, g. -i-! Toda vedite, jaz sem predober človek: podpiram — sorodnike....«
—	«Vi ste plemenit človek, občudujem vas, gospod višji oficijal.«
—	«Kakor veste, sem že več let vdovec. Moja edina hči je dobro omožena, pa ne potrebuje moje pomoči. Toda tu je Še neko mlado, prav fletno dekle; moja pokojna žena je bila druga ali tretja sestri-čina njene matere... in tako podpiram jaz to revico. ko ima kot ši-vil'a le borno plačo, dasi je prava umetnica v svoji stroki...
—	«Pa zakaj jo ne vzamete v zakon? Pri vaši varčnosti...?
—	«Oženiti pa se ne maram več. Kaj mislite? Dekle ima 2t'> let, jaz pa 62!»
—	«številke so iste! Le korajžn<$ zajadrajte v sveti zakon!«
—	«Ne, in trikrat ne! Rajši ji ,tako' dam. Zakon je tičja kletka...«
-i-
LI5TNICA UREDNIŠTVA
G. Ive: Stvar je že zakasnela in zato Vatn žal ne moremo ustreči z objavo.
« Obieke, p^letets* dežni jsla- ™
I Sel« fkSKtoe, perila, pSa.tto, y dežniki, gil t s, volneni pj S- | Icvar, blago veiour i. t. c.
» Znižane cene! Pogoji ugoditi! Via Ro^ia 3, lil. tiadsiropia
AvlomobšEna crta
Trst-Lokev-Divača-Senožeče
PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan Vozni red od 1. oktobri do 31. m.irca. Iz Trsta v Senožeče ob 16 1 j. Iz Bazovice ob 16 45. Iz Lokve ob 17 —. Iz Di-v«i£e ob 1710.
Iz Senožeč v Trst ob 730. Iz Divače ob 7*50. iz Bazovice ob 8-15.
Listki za tja in nazaj: Tist Divača in nazaj L 13"—. Trst-SenožeČe in nazaj L 16*—.
Izšel je roman
Cina L 6-—f po pošti L 7.SO
ZLATARNA Albert Povh
Trst, Vin Mazzinl 4(>
Kupuje zlato, srebro in krene. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne.
ImM posojilnica In hranilnica
registr. zadruga z omej. pcroSivom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n.
Sprejemi navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči ra-"un in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje" na tek. račun
in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menLe, sastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.--
fla razpolago »araoitog tfiits dale)
Uradne ure za stranke o J 8.30 do 13 in od Iti do 18
Ob nedeljah ie urad iaprt
Stcv. telef. 25-67.
Wm sbv. dgnarni zavsd

Tiskar
19
V
5» H
U
•MtM»tm»«Mt*MMUI**t>M<«M.< .....................................****
•	Izvršuje vsa tiskarska dela v nalmod =rnej?m st lj kakor ;
	*----—------— »
; tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z n^imodernejmi s*r>';i, :
j-«—-—. ... -—-1----------------------- •
« črkami. Lynotype, stareotypijO tsr r^Uc'jsk'n otrebm. : ; V sa naročila sa izvršujejo točno in po zmerni) C9naii< ;
lumuttt t ,—""""«♦♦•»»♦"
»••«*•»•,•••»*<«	M >t M.tt« •**•
j Ul. s. Francesco d' Assisi 20 g~j
——^i———»ataKHi —■ BI II II gg