PRIMORSKI DNEVNIK Attuila oiacana v gotovim „ np i« ostale I gruppo “ l^eilži O») UT Leto XVIII. - Šl. 281 (5365) POSLANCI ODOBRIU ZAKON 0 FURLANIJI-JULIJSKI KRAM Z včerajšnjim dnem stopil v veljavo zakon o nacionalizaciji električne industrije Vlada bo jutri sprejela ukrep o amnestiji in pomilostitvi - Pieraccini o stališču PSI glede deželne ureditve - Razgovor Saragat-Nenni 12. — Poslanska zbornica je danes odobrila s tajnim psovanjem in z več kot dvetretjinsko večino zakon o avto-“°ttini deželi Furlaniji-Julijski krajini. 449 poslancev je glaso-J~° za zakon, 64 pa proti odobritvi. Sedaj mora zakon še v ®bat, kjer ga morajo odobriti v drugem čitanju, kakor ga je Poslanska zbornica odobrila danes. Poslanci so hkrati odobrili s ! kfii» skora-i enako večino tudi r^on, s katerim se ustanavlja Preiskovalna parlamentarna ko-5'si j a glede pojava mafije na Siciliji. so določili dnevni red za ju-JvSnje zasedanje poslanske zbomi-3 Je komunistični poslanec Togno-J1 Ponovno predložil, da se vpise 'toevni red, in sicer na prvo meti?’ razprava o zakonu za izvoli-u, deželnih svetov, ki ga je pred 11 Predložil tajnik PRI Reale. Po Kakor poročamo na tržaški •Irani, je bila razglašena vsedržavna stavka novinarjev, ka-.d se iz solidarnosti pridru-*uJejo tudi novinarji Primor-dnevnika. Zaradi tega primorski dnevnik ne bo izšel Jutri, v soboto in v nedeljo; Prihodnji teden pa ne bo izšel * sredo, četrtek, petek, soboto *u nedeljo, razen če ne pride Prej do sporazuma glede za-"lev za izboljšanje delovnih P°Sojev in plač. |»gl diskusiji so predlog zavrnili, i kat1 a isti so se glasovanja vzdržali, .Sor so se bili vzdržali že pri ^J-njem glasovanju o tem pred- la8u. 0Y senatu so nadaljevali razpravo .zagonskem osnutku, ki predvideli Povišanje pokojnin neposrednih C n valcev in spolovinarjev, hkra-h*,a so odobrili zakonski osnutek, (Spreminja ustavo kar zadeva jjpanovitev ločene dežele Molise, ki čSedaj združena z Abruzzi, tuj a svoji petkovi seji bo ministr-jjr svet odobril ukrep o amnistiji ij l’hrnilostitvi, ki bo precej obse-j "j zajel bo verjetno kazniva de-(SJa. ki jih predvideva zakon o Sr*' ta za katera J«, predvidena togn do 6 let; kazniva dejanja, za S.:ra je predvidena kazen do treh p.; kazniva dejanja lažjih osebnih gsttodb, za katera je predvidena tim n do 5 let. Domnevajo, da bo | Sirija zajela tudi dogodke iz j hJi'sanske vojne, ki so še sedaj , Porotnimi sodišči ; izključene £ "odo kazni zaradi potvarjanja | razpečevanja potvorjenih živil, s Vadni list objavlja danes zakon, l"tbi rim se ustanavlja državna (ffiJva za električno energijo ). z današnjim dnem stopa fcjfj, v veljavo zakon o nacionalista električne industrije. ^ sveži z nesoglasjem med KD ki.*!5! glede deželne ureditve je Itont Saragat imel danes na fjjj tacitoriu razgovor z voditeljem Ka' Nennijem. Na vprašanje novi-ki so hoteli vedeti, kakšen flebo J® irnel razgovor “--------* otek otanzivnih izstrelkov na je predsednik izjavil, da S' Čl • vuocuhir Jtjavu, un Iobi an* državnega sveta za var- a «ato je Kennedy izjavil, aa Javil1 ac*a v prihodnjih tedbih obli».,® nove ukrepe glede redne fl* Vlne s Kubo. Pripomnil je, Illj-J* treba razlikovati med po-^Ub -m “ofenzivnega orožja na in drugim blagom», bolj, ,e raketnega izstrelka «Sky-io \Je predsednik izjavil, da bole^ aPk°nčen sklep sprejeli, po-t w *o bosta o tem diskutirala tfjti ? Millanom ob prihodnjem ie l«nku na Bermudih. Pripomnil Dt’j "a je vloga Velike Britanije Dojjj ^"dsebojni atomski obrambi t*. e""bna, toda vprašanje rake-bfo A^aybolt» je treba skrbneje tlosjj *•’ zlasti kar se tiče umest-» lt-1, n?vih izdatkov za izstrelek, Vjpjferim je spodletelo do sedaj jj'.Pet poizkusov, kij *pr je znano, se je o izstrel-fl(w, Wbolt» razgovarjal v Lon-ho ameriški minister za obram-Vjj McNamara. Angleška vlada Uoj.jiJa. da bi morali nadaljevati bi ‘kuse s tem izstrelkom, ali pa flf(ta°rale ZDA dobaviti Angliji 'šilsL ena'co vreden izstrelek. Bri-tij*"0 ministrstvo za obrambo je V»M ®P°roéil°. da se bodo razgo-* n tem nadaljevali. Ameriški državni tajnik Dean Rusk pa je imel danes v Parizu daljši razgovor z de Gaullom, s Pompidoujem in s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom v zvezi z zasedanjem sveta NA TO, ki se bo začelo jutri. Zvečer se je Rusk sestal z italijanskim zunanjim ministrom Pi?cionijem. Zvečer je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva sporočil, da so se nocoj sestali tudi štirje zahodni zunanji ministri (Rusk, lord Home, de Murville in Schroe-der) na «delovni večerji». Govorili so o Berlinu in o jutrišnji seji NATO. Boji v Bruneiu še trajajo BRUNEI, 12. — Vrhovni poveljnik britanskih čet na Daljnem vzhodu general Poett je izjavil, da je upor, ki se je začel v soboto na tem ozemlju, sedaj «pod popolnim nadzorstvom». Izjavil je, da so angleške čete zavzele mesta Kuala Belait, Limpang, Lutong, Seria in občinski zapor v mestu Brunei, ki je oddaljen nekaj kilometrov od prestolnice. Angleške čete so zavzele tudi policijsko postajo v mestu Seria. General je dodal, da imajo uporniki sedaj v rokah samo še nekatere manj važne kraje. Med temi sta kraja fci-buti in Niah, kamor so poslali sedaj britanske čete. General je dalje izjavil, da je med upornik: približno 2000 oboroženih mož. De’ai je H» • ppf;oli»j-ske naprave družbe SHELL niso bile poškodovane. Voditelj stranke Rakyat v Bruneiu Azhari je v Manili izjavil, da je sultan iz Bruneia še vedno v rokah upornikov. Filipinski predsednik Macapagal pa je izjavil, da bo Azhari lahko ostal v Manili, dokler ne bodo storjeni uradni koraki za njegov izgon iz dežele. Britanske oblasti so Azha-riju odtegnile potni list. Macapagal je dodal, da filipinska vlada sledi razvoju dogodkov in si še pridržuje dokončno stališče do upora na severnem Boi^ neu. Zanikal pa je trditve, da filipinska vlada podpira upornike. Sultan za ozemlje Brune!, kjer Je te dni izbruhnil upor Berlinu zastavo NATO. Ponovil je, da bo Sovjetska zveza podpisala ločeno mirovno pogodbo i Vbodno -Nemčijo, .če bodo zahodne države odklonile podpis skupne pogodbe. Zatem je Hruščov izjavil, da so napadalni imperialistični krogi krivi za krize, ki so od časa do časa nastale, in je dodal, da iščejo izhod s pospeševanjem oboroževalne tekme in s pripravljanjem vojne proti Sovjetski zvezi in mladim državam. Nato je Hruščov izjavil, da so vsi napori sovjetske zunanje politike usmerjeni k preprečitvi svetovne vojne in k mirnemu reševanju vseh nerešenih vprašanj. Hruščov je v nadaljevanju svojega govora izjavil, da so imperialistični krogi skušali najti izhod iz svojih težav s povečanjem oborožitve, z zatiranjem narodnoosvobodilnih sil v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Najhujša kriza, ki jo je povzročila taka politika, je bila okrog. Kube, ko jé bil svet na robu jedrske vojn». «Oborožene sne SZ, je nadaljeval govornik, so bile mnogo tisoč kilometrov daleč, ko je bila izvršena kubanska revolucija, čeprav sovražniki Sovjetske zveze mislijo na Rusijo kot na deželp, ki izvaža revolucije. Niamo se mogli odreči, da ne bi pomagali prijateljski Kubi, ko so bili sprejeti proti njej gospodarski ukrepi. Toda ta pomoč je vzbudila izbruh jeze v ameriških krogih. Sovjetsko ljudstvo je trdo delalo, da pripravi najsodobnejša in najmočnejša obrambna sredstva: atomske in vodikove bombe ter raketno orožje, vštevši medcelinske balistične in globalne rakete. Pripravili smg ta sredstva, ki so najboljša na svetu,, in imamo jih dovolj, da odgovorimo na udarec naših sovražnikov z naglim in uničevalnim udarcem, ki bi upepelil tako oporišča, ki so naperjena proti nam, kakor tudi industrijo, ki izdeluje orožje za oborožene sile napadalcem.» Ko je omenil ameriške vojaške načrte proti Kubi, je Hruščov dodal, da se je v jeseni položaj močno poslabšal, in Kuba je bila prisiljena okrepiti svojo obrambo. Sovjetska zveza je pomagala Kubi, da okrepi svojo vojsko, in skle. njen je bil sporazum za namestitev sovjetskih balističnih raket na otoku pod nadzorstvom sovjetskih častnikov. Te rakete so bile namenjene samo obrambi. ZDA so grozile s sankcijami in so skušale izvesti blokado nad plovbo okoli Kube, zatem so »> lastile funkcije žandarja in pravico do izvažanja kontrarevolucije. ZDA so skušale upravičiti svoja dejanja trdeč, da je krivda na Kubi in SZ. Toda pravi vzrok pošiljanja sovjetskega orožja na Kubo je bila želja, pomagati Kubi in zaustaviti napad. Saj je prišlo do bombardiranja in piratskih napadov ter infiltracije padalcev na ta otok. Omejeno število sovjetskih raket, ki so bile poslane na Kubo v času, ko so ZDA pripravljale napad na otok, je imelo edini namen, prispevati k obrambi Kube, da bi ZDA lahko ugotovile dejansko nevarnost jedrske vojne. Prepričani smo bili, da bo ta ukrep spametoval Američane in jih pripravil do tega, da menjajo svoje načrte. Tedaj ne bi bilo več potrebe, da rakete še ostanejo na Kubi. Hruščov je tudi izjavil, da je bil zelo presenečen, ker je tako majhno število raket povzročilo tako ostro reakcijo ZDA. Ko je izbruhnila kubanska kriza, so SZ in države varšavskega pa&ta odredila (tanje pripravlje- nosti za svoje oborožene sile. V Sovjetski zvezi so bile s tem v zvezi vse raketne sile v vojni pripravljenosti. Nato je Hruščov izjavil, dg so nekateri zahodni krogi izvlekli iz kubanske krize prepričanje, da se je treba s Sovjetsko zvezo pogajati,, uporabljajoč grožnjo z vojno. Med temi so «kancler hjadne vojne» Adenauer in drugi politiki Zahodne Nemčije. Adenauer je bil med najbolj vnetimi zagovorniki «močne roke» glede Kube in ni nikoli prenehal sanjati o revanšu. Hruščov je dejal, da lahko zagotovi Adenauerju, dà ko je sovjetska viada poslala majhno število raket na Kubo, je obdržala na svojem ozemlju vse tako orožje, ki je bilo namenjeno Nemčiji. Sedaj pa so se rakete, ki so jih zopet pripeljali s Kube, dodale tistim, ki so določene za obrambo pred Adenauerjevo Nemčijo. Zatem je Hruščov dejal, da vsi tisti, ki so mislili, da je SZ poslala na Kubo rakete, zato da bi napadla ZDA, «niso pri zdravi pameti». Konec koncev ima Sovjetska zveza svoje medcelinske ra- kete, ki lahko zadenejo cilje s sovjetskega ozemlja. Razen tega ni imela Kuba nobene strateške važnosti za Sovjetsko zvezo. Majhen obseg otoka in njegova majhna razdalja od ZDA kažeta, da bi bilo neumno s strateškega stališča namestiti na tem otoku rakete v napadalne namene. «Ce ne bi bili sprejeti ukrepi za zmanjšanje napetosti, bi prišlo do eksplozijèj. ki. bi imela nepopravljive' pdsledirč Obe strani sta dali koncesije, obe strani sta dosegli zadovoljive uspehe. Mi smo zadovoljni naa takim zaključkom dogodkov. Sovjetska zveza je izvr. šila svoj del kompromisa, in sedaj je čas, da se spravijo na papir sporazumi, ki so bili doseženi med izmenjavo pisem s predsednikom Kennedyjem.» Nato je Hruščov izjavil, da Sovjetska zveza v celoti podpira pet točk Fidela Castra kot pogoj za rešitev celotnega vprašanja na ka.-ribskem področju. Nato je dejal, da je Adenauer dobil učenca v angleškem zunanjem ministru, ki je nedavno iz- iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTTsiii Konec upora v Argentini Demonstracije v Buenos Airesu BUENOS AIRES, 12. — Argentinska vlada je danes uradno javila, da se je letalska posadka v Cordobi skupno z generalom Al-sino nocoj brezpogojno predala. Zvedelo se je, da so kadeti in podčastniki v letalski šoli v Cordobi, ki so jih uporniki pridržali kot talce, aktivno sodelovali za neuspeh upora. General Alsina in drugi častniki, ki so sodelovali pri uporu, so odpotovali nocoj z letalom v Buenos Aires, da se «javijo kot ujetniki». Sporočili so tudi, da so aretirali 28 častnikov, ki so se kompromitirali z generalom Alsino v zvezi z uporom, ki je imel izbruhniti prejšnji teden. Baje je med kompromitiranimi tudi tajnik za letalstvo Juan Carlos Pereira, ki je baje prvotno spodbujal Alsino na upor, a ga je nato zapustil. Pereira je nocoj ponudil ostavko, k: pa jo je predsednik Guido odklonil. V Buenos Airesu je prišlo nocoj do spopadov med stavkajočimi delavci in policijo. Delavci so demonstrirali pred ministrstvom za delo z zahtevo, naj minister za delo Puente odstopi. Osebna izkaznica veljavna pet let RIM, 12. — Komisija poslanske zbornice za notranje zadeve je odobrila v zakonodajni stopnji zakonski osnutek ministra Tavianija, ki uvaja novo osebno izkaznico s petletno veljavnostjo. Z vizumom pokrajinskih organov javne varnosti pa bo zadosten dokument za potovanje v dežele evropske skupnosti. javil, da bi morala Sovjetska zveza potegniti nauk iz kubanske krize in revidirati vso svojo politiko. Govornik je dejal, da lahko zagotovi angleškemu ministru, da je sovjetska vlada vedno potegnila nauke iz vsega, kar se je zgodilo, in je dodal, da bi se morebitna novo podobna kriza lahko končala z uničenjem Velike Britanije in njenih zaveznikov. Ce bi se prekršile obveznosti, ki so jih prevzele ZDA glede Kube, bi to pripeljalo do uničenja zaupanja, ki ga Sovjetska zveza ima v besedo ZDA. (Nadaljevanje na 2. strani) G. Bandaranajke bo posredovala med Indijo in Kitajsko COLOMBO, 12. — Na konferem d šestih izvenblokovskih držav so danes sklenili, da bo predsednica cejlonske vlade gospa Bandarara jke odšla v Novi Delhi in Peking in začela posredovati, da prepriča vladi obeh eržav, da bi za čeli pogajanja za ureditev mejnega spora. Uradno sporočilo pravi, da so se na konferenci sporazumeli o sredstvih, ki bi jih predlagali obema vladama za mirno rešitev spora. Za sedaj ne bodo objavili vsebine sporazuma. Sporočilo priporoča vse napore, da bi pripravili Kitajsko in Indijo na začetek poga jan j. V indijskem parlamentu je Nehru sporočil danes, da je na se-vernovzhodni meji prišlo do delnega umika kitajskih čet. Obseg tega umika pa ni še znan, zlasti kar se tiče čet v prednjih linijah. Glede zatišja na fronti je Nehru izjavil, da Indija ni začela nobene akcije, ki bi ovirala nadaljevanje tega zatišja, toda prav tako ni dala nobenega zagotovila glede prihodnosti. V zvezi s konferenco v Colom-bu je Nehru izrazil upanje, da bodo države na tej konferenci upoštevale, da ni mogoč noben kompromis z napadalcem. da je ta organizacija nujno potrebna. Ce sindikat ne bi storil nič drugega kakor to, da je pospešil odobritev zakona za slovensko šolstvo, bi že samo s tem dokazal, da je potreben in koristen in da je prav, da zajame v svoje vrste še tiste, ki brez opravičljivega razloga stojijo ob strani. Sindikat pa je storil še več. U-spel je ob podpori Odbora za slovensko šolo, da so v letošnjem šolskem letu odprli nove razrede v Mavhinjah, Devinu in na Kati-nan, da se je vsem supientom, ki so bili nameščeni v šolskem letu 1961-62, po 1. oktobru za celo leto priznala kontinuiteta v službi, posredoval je pri ravnateljstvu za javno šolstvo v Trstu še pred potekom roka za začetek izvajanja zakona za slovensko šolst /o glede uzakonitve posameznih šol, glede predmetnika in orgamka teh šol in usposobljenostnih izpitov. Fri isti oblasti je posredoval g !eJe rešitve zavarovanja priN INFS za leta 1945-1960, glede izpopolnjevalnih tečajev in izobraževalnih seminarjev za učitelje in profesorje, glede razpisa novih učnih knjig, ustanovitve nadštevilčnega stalnega staleža za učitelje, zi ločitev razredov na Pesku, v Treoiah. Na. brežini in pri Domju, gleda krivičnega položaja suplentov na srednjih šolah, glede raznovrstn h zaostalih izplačil itd. Pri vsaki intervenciji je izrazil željo, raj se upošteva mnenje sindikata pri u-veljavljanju zakona in naj se predhodno zaslišijo zastopniki te sindikalne organizacije, preden bi se prešlo k dokončnim sklepom glede predmetnika, organika in učnega načrta. Ce je vse to ostalo bolj pri obljubah ali zanimanju samo za posamezne naštete probleme in če ni velikih uspehov, je poudaril prof. Umek, prihajamo, žal, do iste ugotovitve, kot na vseh prejšnjih občnih zborih, da mlini oblasti počasi meljejo in da dostikrat malo ali nič ne zmeljejo. (Nadaljevanje na 4. strani) Mortai Tito in Rankovič v Kremlju «kupno ■ Hraščo vam in ■ Mikojanom Včeraj Je l objavo v Uradnem listu zakona o nacionalizaciji e« lektrične energije ta zakon stopil dokončno tudi v veljavo. Gre brez dvoma za prvi večji otipljivi uspeh vlade levega centra. Drugi njen uspeh pa je včerajšnje drugo izglasovanje ustavnega zakona o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine v poslanski zbornici. Ta zakon čaka sedaj samo še na drugo glasovanje v senatu, da bi bil dokončno odobren — tako kot določa ustava — v obeh domovih parlamenta. Zal pa vse kaže, da ne bo šlo tako gladko tudi z zakoni, s katerimi naj bi se izvedla ustanovitev še ostalih dežel « normalnim statutom. Trenutno sta se včeraj o tem razgovariala predvsem Nenni in Saragat, ki je v ponedeljek predložil svoj kompromisni predlog z izgovorom, da v sedanji zakonodajni dobi parlamenta «ne bo dovolj časa» za sprejem vseh zakonskih predlogov o deželah, ki so ustavni zakoni in morajo parlamentarci o njih glasovati dvakrat. Napovedujejo, da bo vlada jutri sprejela ukrepe o precej obširni amnestiji in pomilostitvi. Na severnem Borneu se v malem sultanatu Brunei še vedno vodijo borbe med močno okrepljenimi četami in narodnoosvobodilno vojsko, ki pa izgublja svoje položaje in drži v svojih rokah samo še nekatere manj važne kraje. Voditelj upora Azhari je v Manili izjavil, da je sultan še vedno v rokah upornikov. Tudi argentinski uporniški general Alsina, ki se je utrdil v prostorih letalske šole v Cordobi, se je sinoči vdal in s tem se je upor končal. V Colombu pa je šest izvenblokovskih predstavnikov na konferenci sklenilo, da bo predsednica cejlonske vlade Bandaranajke odšla v Novi Delhi in Peking, kjer bo posredovala za rešitev indij-sko-kitajskega spora. Na konferenci so se sporazumeli tudi o sredstvih, ki bi jih predlagali obema vladama v ta namen. Hruščov, ki je podal včeraj vrhovnemu sovjetu obširno poročilo o mednarodnem položaju, je med drugim precej odkrito zagovarjal kitajske predloge glede tega spora in v tem smislu verjetno napisal tudi osebno pismo Nehruju. Sicer pa je prepričljivo odgovoril kitajskim voditeljem na očitke o kompromisu glede Kube. Dejal je tudi; «Svet živi ta-korekoč nad miniranim podzemljem, ki je polno jedrskih naprav. Edina rešitev je v miroljubnem sožitju in v splošni razorožitvi. SZ želi mirno rešitev nemškega in zahodnoberlinskega vprašanja.» In še tole je poudaril: «Albanski voditelji in tisti, ki so za njimi, so očitno zavzeli trockistično stališče, ker želijo svetovni spopad kot sredstvo za zmago komunizma na svetu.» Za odnose z Jugoslavijo je dejal, da so se zboljšali in da «obstaja sicer določeno število nesoglasij ideološke narave; sicer pa v odnosih med raznimi komunističnimi strankami ne bi mogel obstajati skupen vzorec, kateremu bi se morala vsaka stranka prilagoditi. Tudi če obstajajo važna ideološka nesoglasja, ne bi smela preprečiti Sovjetski zvezi, da ima tesnejše gospodarske in politične odnose z Jugoslavijo». Posebej je še poudaril, da je Jugoslavija socialistična držav«. Sklepi lanske konference ki se niso dovolj upoštevali Zadnje, novembrsko plenarno zasedanje GATT, se razlikuje od dosedanjih zasedanj. Ne sicer po sprejetih sklepih, kajti glede tega je bilo pomembnejše predhodno, XIX. zasedanje, temveč po tem, ker je potekalo ob posebnih pogojih, lahko bi rekli v posebni atmosferi. To atmosfero je povzročilo več momentov. Tako je omenjeno zasedanje GATT sledilo kairski konferenci nean-gažiranih držav in držav v razvoju. Omenjena konferenca ni obravnavala samo problema nerazvitosti, ampak je obenem poudarila tudi pomen GAT in opozorila na sodelovanje z njim. S tem je dobil GATT, čeprav to morda ni izrečno poudarjeno, v sklepih kairske konference določeno vlogo v neposredni bodočnosti. Med samim zasedanjem je nadalje ameriški Kongres izglasoval novi zakon o zunanji trgovini, ki daje predsedniku obsežna pooblastila v novi, zelo široki akciji za znižanje carin, poleg tega je v času zasedanja Ekonomski komite OZN sprejel resolucijo v zvezi s sklicanjem svetovne ekonomske konference, ki naj proučila vprašanje razvoja in trgovine nasploh, posebej pa držav v razvoju. To bi bili lahko zunanji znaki, od katerih je prišel vsak do izraza na samem zasedanju GATT in pri tem vplival na potek zasedanja. Poleg tega so vplivali na samo zasedanje tudi problemi, nastali v okviru samega GATT. Gre predvsem za sklepe lanske konference ministrov, ki se niso dovolj izvajali. Pri oceni o tem, kateri so danes temeljni problemi razvoja svetovnega gospodarstva nasploh, posebej pa nadaljnje ekspanzije mednarodne trgovine, nam dovolj jasno kažejo dejstva, da so tako zunanji kot tudi notranji elementi, ki so vplivali na XX. zasedanje GATT, bolj ali manj povezani z ekonomskim razvojem in trgovino manj razvitih držav. Svetovno gospodarstvo in svetovna trgovina sta prišla na stopnjo, na kateri vsako normalno in nemoteno gibanje zahteva predhodno rešitev problemov držav v razvoju in njihovo ustreznejšo vključitev v mednarodno delitev dela. V zadnjih letih je namreč opaziti med gibanjem svetovne trgovine in potreb razvaja določena razhajanja. Potrebbe razvoja manj razvitih držav zahtevajo povečanje njihovih izvoznih dohodkov in večje sodelovanje v svetovni trgovinski izmenjavi. Opažamo pa prav nasprotno. V vrednosti svetovne trgovine pada delež manj razvitih držav, raste pa delež industrijskih držav. Med 1. 1953 in 1961 je delež manj razvitih držav padel od 31,5 na 24,3 odst., delež industrijskih držav pa se je povečal od 58,3 na na 63,8 odst. (v tem času se je delež Vzhodne Evrope v svetovni trgovini zvišal od 10,2 na 11,9 odst.). To je samo ena stran problema. Delež manj razvitih držav pada v vrednosti svetovne trgovine. Sicer ne padajo količine izvoženih izdelkov ali vsaj ne padajo v istem sorazmerju. Zaradi vse bolj ostrih Škarij cen, izvažajo države v razvoju količinsko več, uvažajo pa količinsko manj. Cene njihovih izvoznih izdelkov padajo, medtem ko cene tistih izdelkov, ki jih uvažajo (le ti so temelj industrializacije in gospodarskega razvoja teh držav) rastejo. Tako opažamo popolnoma nasprotno gibanje cen bazičnih in gotovih izdelkov. Da pa bi manj razvite države v 1. 1961 uvozile enako količino gotovih izdelkov kot v 1. 1953, je bilo potrebno, da so skoraj za eno petino povečale količino svojega izvoza. Lanska konferenca ministrov zunanje trgovine je sprejela tudi resolucijo o trgovini manj lazvi-tih držav in o ovirah, na katere le-te zadevajo. Čeprav .ie pomenila omenjena resolucija navodilo in okvire za nadaljnjo neposredno aktivnost GATT, je v glavnem ostala «mrtva črka na papirju». Lani se njena priporočila niso izvajala Se naprej so proučevali probleme, čeprav so jih že prej proučili in sprejeli konkretne načine za njihovo rešitev. Zato je bilo na zadnjem zasedanju GATT opaziti določeno razočaranje, v nekem smislu pa tudi izgubljanje zaupanja manj razvitih držav v učinkovitost GATT glede reševanja njihovih problemov. Stvari pa niso ostale povsem take. Pozitivna akcija skupine držav v razvoju, začeta na lanski konferenci ministrov, je prišla tudi tukaj do izraza. Devetnajst držav je predlagalo konkreten program za izvajanje resolucije ministrske konference. V tem programu so predvideni tudi roki, v katerih naj bi bile omiljene ali ukinjene posamezne ovire, na katere zadeva izvoz manj razvitih držav v industrijske države. Plenarno zasedanje sicer ni moglo sprejeti konkretnega sklepa v zvezi z omenjenim predlogom, vendar je predlog naletel na podporo večjega števila držav. Predlog je priključen poročilu III. komiteja in je tako postal uradni dokument plenarnega zasedanja s priporočilom, naj bi bil na dnevnem re- du naslednje konference ministrov zunanje trgovine. Ta akcija držav v razvoju je brezdvomno pozitiven prispevek h krepitvi GATT kot enotnega in danes vseobsežnega organa, ki proučuje in rešuje probleme mednarodne trgovine. S to svojo akcijo usmerjajo države v razvoju aktivnost GATT v zvezi z reševanjem važnih problemov, pozitivne rešitve teh problemov pa pravzaprav pomenijo afirmacijo GATT nasploh, posebej pa med manj razvitimi državami. Konference ministrov zunanje trgovine držav članic GATT so običajno vsako drugo leto. To pot je to razdobje precej krajše. Za to so objektivni vzroki. Nedavno sprejeti ameriški zakon in pooblastila, dana predsedniku, povzročajo namreč določeno živahnejšo aktivnost', ki naj bi se predvsem razvijala v okviru GATT. Gre predvsem za pripravo carinskih razgovorov. To pomeni, da je treba v okviru GATT organizirati novo carinsko konferenco, ki paj bi po osvojeni obsegu in pričakovanih rezultatih presegla vse dosedanje konference. Kot je znano, je predsednik ZDA pooblaščen, da teži za znižanjem do 50 odst., pri določenih izdelkih pa za popolno ukinitvijo carin. Glavni partnerji v razgovorih naj bi bili poleg ZDA Evropski skupni trg in Velika Britanija, poleg nekaterih držav članic EFTA, kolikor medtem ne bi prišlo do razširitve Skupnega trga, tako da bi bili' v glavnem razgovori med dvema partnerjema — med ZDA in med razširjenim Skupnim trgom. Predvidevajo, da bi pričela carinska konferenca z delom v prvi polovici 1. 1964. Ministri, naj bi dosegli soglasje glede same konference, njenih temeljnih. halog, načinov, kako 'bo vodena, in naj bi s tem v zvezi dali potrebna navodila, tako sekretariatu kbt ) pogodbenim strankam. Predlog za skličanje konference mini- . strov, ki sta ga sprožili ZDA in Kanada, torej ni nepričakovan. Seveda pa se konferenca ministrov ne bi mogla omejiti samo' na sprejemanje sklepov v zvezi z bodočo carinsko konferenco'. Tako prilikp bi bilo treba izkoristiti na obravnavanje največjih problemov r.eje v začetku marca) težišče razprave predvsem na nuJ-m .n oblikah, manj pa na vsebini. Lahko bi se zahtevali določeni kompromisi v zvezi s postavljenimi roki in velikostjo (v zvezi s tem ali onim odstotkom znižanja), vendar pa kompromisi glede vsebine niso potrebni; ti so bili doseženi že v novembru 1961. V tej ali oni obliki je integracija na dnevnem redu vsakega zasedanja GATT. To pot so bile države, članice spoznane z besedilom pogodbe o Afriškem skupnem trgu, o njegovih ciljih in načinu, kako si predstavljajo njegovo realizacijo. Proučili so nadalje pogodbo med Evropskim skupnim trgom in Grčijo; predložena st bila poročila o napredku pri uresničevanju Skupnega trga in Združenju proste trgovine (EFTA). Na vsak način pa je najboij pomembno poročilo II. komiteja o posvetovanjih z Evropskim skupnim trgom v zvezi z enotno kmetijsko politiko. Pred plenarnim zasedanjem je pričela posebna delovna skupina v okviru GATT, v kateri so bili predstavniki 18 držav, proučevati in analizirati razvoj kmetijske politike Skupnega trga in poskušala oceniti posledice te politike na trgovino tretjih držav. Čeprav v svojem poročilu ugotavlja, d& je čas precej kratek, da bi se mogle izraziti negativne posledice materialno (delno izvajanje skupne kmetijske politike se je pričelo šele s 1. julijem letos), so mno-g' člani te delovne skupine mnenja, da bi mogel obstoj nekega zaprtega trga, ki ga označujejo visoke cene, privesti do povečanja proizvodnje, s tem v zvezi pa do zmanjšanja uvoza kmetijskih izdelkov. To pa ni vse. Države izvoznice kmetijskih izdelkov, bodo naletele, kot navaja poročilo, na trge tretjih, na kmetijske presežke tako zaprtega trga, na izvozne •presežke zaradi povečanih izvoznih premij in subvencioniranja kmetijstva nasploh. Skratka, :z vsega tega izhaja,, da bi zadrli kmetijski trg Evropske gospodarske skupnosti neugodno vplival na svetovno trgovino s kmetijskimi pridelki. To pa tem bolj, čim bolj se bo skupnost razširjala a sprejemanjem novih- članic. Predstavniki EGS so izjavili, da se zavedajo odgovornost), ki jo p»., f$ase& ’,£8Bry*t! so ti nujni. do pri opredelitvi svoje kmetijske ravno v času, ko se kaže najbolj resna potreba po dajanju Vzgo-nov za izvajanje sklepov pretekle ’ ministrske konference. Pred ministre se sedaj v zvezi s trgovino manj razvitih držav ne postavlja naloga, da odločajo o tem, kaj naj se dela in kakšne ukrepe je treba izvajati. To je bilo storjeno pred 'etom dni. Ministri morajo odločiti, kdaj naj se ustvari to, o čemer so že dosegli soglasje. Pri tem pa jim bo vsekakor koristno pomagal konkreten predlog programa akcij 19 držav v razvoju, predlog, ki pravzaprav tudi temelji na že obstoječih ministrskih sklepih. To pomeni, da bi moralo biti (datum ministrske konference še ni določen, določen bo naknadno, vendar predvidevajo, da bi bil najverjet- jve+jt+ke »pošteva 1 i posamezne pripombe. Čeprav ni pričakovati, da bi proučevanje kmetijske politike v GATT EGS privedlo do bistvenih sprememb njenih temeljnih postavk, je vendar to proučevanje koristno in ima lahko pozitivne posledice. Ta ugotovitev naj bi veljala tudi v prihodnje, poročilo II. komiteja pa bo dostavljeno ministrom ne bo to vprašanje vsekakor odigralo določeno vlogo na njihovi naslednji konferenci. Na XX. zasedanju so obravnavali tudi vrsto drugih konkretnih vprašanj s področja trgovinskih odnosov med državami članicami, vendar so ta vprašanja ostala v senci novih nalog; krepitev aktivnosti glede preprečevanja ovir, na katere zadeva trgovina manj razvitih držav in nova faza v do sedaj najširšem znižanju carin med industrijskimi državami. «Relay» bo danes izstreljen Pri založbi Edizioni Alfa v Bologni je izšel učbenik ruskega jezika Elementi di russo moderno (Corso informativo), ki ga je napisal Luciano Dalsecco. Učbenik se predstavlja v zelo simpatični obliki, v lepi opremi, na dobrem papirju in v prijetni grafični ureditvi, ki skuša biti kolikor mogoče neutrudljiva. Avtor (ki je pri omenjeni založbi za njeno zbirko tujih jezikov m literatur (Collana di lingue o lettere straniere) pripravil že tudi knjigo Elementi di cinese moderno) hoče zbuditi tudi med Italijani večje zanimanje za ruski jezik. Sam poudarja, da je danes ruščina postala prav tako važna kot angleščina. Vedno bolj se na vseh področjih znanosti občuti potreba znanja ruščine. Dalseccova knjiga je razdeljena na 14 lekcij, ...................................................................................................................................................■■numi ISSill NEW YORK, 12. — Jutri zvečer bodo iz Cape Canaverala izstrelili satelit «Relay». Ponoči bo letel nad Evropo. «Relay», ki bo nadomestil «Telstar», se bo od tega le precej razlikoval: orbita višja, za prenos med Ameriko in Evropo več časa, možnost za telefonski stik z Južno Ameriko, v Italiji direkten sprejem s pomočjo postaje Fucino. Med prvimi orbitami bodo a-meriške in evropske postaje izvedle prve «poluradne» poskuse. Po nekaj dneh — ali pa še bolj verjetno za božič — bodo družbe pripravile programe, ki jih bodo prenašali v obe smeri, podobno kot je bilo s «Telstarom» 24. julija. «Relay» bodo videli z ameriških in evropskih postaj 45 minut (pri «Telstaru» samo 30). «Relay» tehta 85 kg, torej nekaj kilogramov več kot «Telstar». Ker bo letel zelo visoko, bo dlje časa služil za prenose. Z «Relayem» se bo mogoče povezovati tudi pioti jugu, toda samo za fonijo zaradi omejene moči zemeljskih anten. (Na sliki: satelit «Relay» dvigajo in ga bodo namestili na vrh rakete Thor-Delta.) Itnjuje vv giedalibce glnhba ^ Lep učbenik ruskega jezika PO SMRTI MOMCILA POPOVIČA Zahodnonemška vlada mora prepovedati delovanje vseh emigrantskih organizacij Posmrtne ostanke Popoviča bodo danes s posebnim letalom prepeljali, v Beograd, kjer bo pogreb na državne stroške BEOGRAD, 12. —• Sinoči je po trinajstdnevni dramatični borbi s smrtjo v univerzitetni kirurški kliniki v Bonnu preminil vratar jugoslovanskega zastopstva v Bad-Godesbergu Momčilo Popovič. Momčilo Popovič, bivši partizanski borec im žrtev zločinskega u-staškega napada, ki so ga zrešeta-streli ustaških zločincev, katerim je skušal preprečiti vdor v prostore zastopstva. Momčilo Popovič je bil za hrabrost v narodnoosvobodilni vojni, v kateri je bil štirikrat ranjen, odlikovan z redom za hrabrost, z redom Bratstva in enotnosti II. stopnje in z redom Zasluge za narod III. stopnje. Popovič je prav tako nOsitelj partizanske spomenice 1941. Vest o smrti Popoviča je ne samo globoko pretresla jugoslovansko javnost, temveč izzvala val ogorčenja, ki je prišlo do izraza v številnih protestnih mitingih de. lovnih kolektivov širom po državi. Državnemu tajništvu za zunanje zadeve so bile poslane brzojavke z zahtevo za energične ko-rake pri zahodnonemški vladi, da se preprečijo napadi in kaznujejo krivci. O zločinskem napadu naj državno tajništvo za zunanje zadeve uradno obvesti OZN z zahtevo za najstrožje ukrepe proti terorističnim napadom mednarodne, ga fašizma. Ob smrti Momčila Popoviča je bila danes v državnem tajništvu za zunanje zadeve komemorativ-na seja, katere so se udeležili »ko-ro vsi člani kolektiva skupno z državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem. Na seji so obudili spomin na življenje in de-lo Popoviča, tovariša, ki se je do kraja svojega življenje boril proti zločinski tolpi in padel, braneč svoje tovariše in čast Jugoslavije v inozemstvu. Na seji je bila poudarjena potreba, da se od zahod-nonemške vlade ponovno zahteva prepoved delovanja vseh emigrantskih organizacij in da se krivci strogo kaznujejo. Ob vesti o smrti Popoviča je predsednik republike maršal Tito iz Moskve poslal sožalno brzojavko soprogi umrlega. «Zverski faši-stično-ustaški zločin, v katerem je hrabro braneč nedotakljivost jugoslovanskega zastopstva V Bonnu izgubil življenje vaš soprog tovariš Momčilq Popovič, poudai- ja Tito v brzojavki, je globoko pretresel vso jugoslovansko javnost, ki zahteva, da se zločinci najstrožje kaznujejo». V sožalni brzojavki soprogi u-mrlega ugotavlja državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič; «Ubili so ga, ko je bil neoborožen, tisti krvniki in sluge okupacije, ki jih ni doletela zaslužena ljudska kazen. Tovariš Popovič je padel braneč tiste ideale, za katere je že prej dal svojo kri in za katero sò položili svoje življenje med osvobodilno vojno mnogi najboljši sinovi našega naroda». Izvršni odbor mestnega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva Beograda je poslal nocoj vladi zvezne republike Nemčije v HUDA NESREČA V JUŽNI AFRIKI V rudniku zlata več desetin mrtvih Nesrečniki so padli v 30 m globoko kotanjo, ki se je napolnila z vodo JOHANNESBURG, 12. — Pet mrtvih. 20 ranjenih in 29 pogrešanih — to je prva ugotovljena bilanca nesreče v zlatem rudniku v West Driefonteinu, enem izmed iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiir Poročilo Hruščova o zunanji politiki (Nadaljevanje s 1. strani) ki je prihajal iz Goe. Ce se Kitajska ni hotela iznebiti koloniali. stov v Macau in Hongkongu, je ni moč obsoditi, ker je dala koncesije imperialistom in kolonialistom. Vsekakor bo prišel čas, ko bodo Kitajci rekli kolonialistom: Pojdite. Sovjetska zveza ni rekla Kitajski, kaj mora storiti in kdaj mora to storiti. SZ zaupa v dejstvo, da Kitajci temeljito poznajo svoje probleme. Ultrarevolucionar-ji, ki skušajo pahniti SZ v jedrsko vojno proti ZDA, bi morali razmisliti nad tem. SZ bi zmagala v taki vojni, toda na stotine milijonov ljudi bi izgubilo življenje. Albanski voditelji in tisti, ki so za njimi, so očitno zavzeli trockistično stališče, ki je v tem, da želijo svetovni spopad kot sredstvo za zagotovitev zmage komunizma na svetu. Toda tako politiko bi lahko uvedle samo osebe, ki so zgubile zaupanje v dejstvo, da se komunizem lahko uresniči z miroljubnimi sredstvi.» «Nekateri imperialisti so rekli: ,Ce moramo umreti, umrimo ob sviranju glasbe, tudi če obstaja ta glasba v eksplozijah atomskih bomb’. Toda tisti, ki gradijo komunizem, ne delajo nobenih načrtov, da bi umrli z glasbo ali pa brez nje.» Dejal je dalje, da tisti, za katere je imperializem «papirnat tiger», bi morali pomisliti, «da ima papirnati tiger a-tomske zobe». Ta tiger lahko vedno služi imperialistom, in zato ga ne smemo vzeti na lahko. Zato je v odnosih z imperialističnimi državami mogoče doseči kompromise. Kar se tiče indijsko-kitajskega spora, je govornik izjavil, da SZ zaupa v sporazum, ki bo temeljil na zdravi pameti, ter obžaluje, ker je bila prelita kri. Vsi obmejni spori se lahko rešijo s pogajanji. To je prvi spopad med socialistično državo in državo, ki si je priborila svojo neodvisnost. U-tegnil bi se spremeniti v splošno vojno, in imperialisti čakajo samo to. Zato je SZ ugodno sprejela kitajske predloge za ustavitev soškega kolonializma, kakor na pri- 1 vrsžn-sti. Morda so nekateri, ki mer Mecao in Hongkong, ter I sn krit"»:—ali o, ker je u- smrad, ki prihaja s teh področij, mami la svoje čete, kakor da bi ni nič bolj prijeten, kakor smrad, šlo za znake šibkosti. Toda SZ «Sovjetska zveza, je nadaljeval govornik, ne bo nikoli pustila Kube v težavah. SZ ima zadostno število medcelinskih raket za močno represalijo proti morebitnemu na-napalcu. Ti napadalci, ki se bahajo s podmornicami, opremljenimi z raketami, in z drugimi presenečenji, bi morali vedeti, da hrani tudi Sovjetska zveza presenečenja.» Nadaljeval je: «Ali je mogoča nova invazija Kube? Seveda je mogoča. Toda, če bi se to zgodilo, bodo napadalci imeli opravka z enako usodo, kakršno je doletela Hitlerja in druge barbare. Ustvar. jeni so bili ugodni pogoji za odpravo nevarnega položaja na karibskem področju. Človeštvo današnje dobe ima eno samo izbiro: miroljubno sožitje ali pa uničeval, no vojno.» V svojem govoru je Hruščov ostro obsodil stališče, ki so ga albanski voditelji zavzeli v zvezi s kubansko krizo. Dejal je, da «kričijo žalitve, ki jim jih je nekdo prišepetal». Pripomnil je, da tisti, ki so obrekovali Sovjetsko zvezo v zvezi s Kubo, «so se omejili na žalitve, medtem ko je SZ s svoje strani poslala orožje Kubi, da ji pomaga pri njeni obrambi v primeru napada na njeno ozemlje». Izjavil je dalje, da je bil namen obtožb «tako imenovanih marksi-stov-leninistov» v zvezi s Kubo, povzročiti neposredni spopad med ZDA in Sovjetsko zvezo in s tem izbruh svetovne vojne. «Trdilo se je, da ni mogoče imeti zaupanja v Ameriko. Toda če izhajamo iz te predpostavke, nimajo narodi druge perspektive nego medseboj no uničenje» «Albanci so obtožili SZ, da je izdala stvar narodov, ki se borijo proti imperializmu. Toda Sovjetska zveza je podpirala osvobodilno akcijo Indije v zvezi z Goo in akcijo Indonezije glede Zahodne Nove Gvineje. Na drugi strani so na Kitajskem še preostanki evrop- e b n rt o le-/v 1 r» V» i «J 1 i "7 VY1 ■ ■ Ir o ir r, r n rt vi upa, da se kitajski in indijski voditelji ne bodo dali omamiti po teh izzivanjih in bodo pametno ravnali, da uredijo svoj spor. Toda Indija bi s sprejemanjem zahodnega orožja in z vojnimi dejanji konec koncev vtaknila svojo glavo v zanko imperialistov in bi zgubila svojo svobodo. Kitajski tovariši so to upoštevali, ko so postavili svoje predloge za ustavitev sovražnosti.» Glede sovjetsko - jugoslovanskih odnosov je Hruščov izjavil, da so se ti poslabšali takoj po vojni, predvsem po krivdi Stalina. «Toda mi bi bili manj iskreni, če ne bi priznali, da so tudi jugoslovanski tovariši imeli neko odgovornost za to poslabšanje. Sedaj so se ti odnosi izboljšali in razgovori s predsednikom Titom so pokazali, da imata obe državi' skupne poglede na številna mednarodna vprašanja. Obstaja sicer neko število nesoglasij ideološke narave. Sicer pa v odnosih med raznimi komunističnimi strankami ne bi mogel vedno biti popoln sporazum o načinu, kako bi bilo treba stvari urejati, t.j. ne bi mogel obstajati skupen vzorec, kateremu bi se morala vsaka stranka prilagoditi. Sovjetski komunisti morajo upoštevati vzroke, ki so povzročili različne poti, po katerih gredo komunisti v drugih državah. Ti komunisti ne smejo veljati za odpadnike. Toda prav to bi albanski komunisti želeli, da bi storili sovjetski komunisti proti jugoslovanskim komunistom in proti jugoslo. vanskemu ljudstvu.» «Komunisti, ki gredo po zgrešeni poti, ne smejo veljati kot za-vrženci, temveč jim je treba pomagati, da najdejo pravo pot. Nedavni govori predsednika Tita in podpredsednika Rankoviča so dokazali, da so se ti približali sovjetskemu stališču. Tudi če še obstajajo važna ideološka nesoglasja, ne bi smela ta preprečiti Sovjetski zvezi, da ima tesnejše gospodarske in politične odnose z Jugoslavijo.» «Albanci znova skušajo ustvariti kult osebnosti v mednarodnem komunističnem gibanju in nočejo priznati Stalinovih napak. Sedaj albanski voditelji hvalijo prav vse tisto, kar je bila najslabša stran Stalinovega režima: policijsko zatiranje in brutalnost. Albanci, ki so posnemali vse, kar je storil Stalin, so podobni žabi, kj se je napihnila in je hotela biti podobna volu. Kaj se je zgodilo žabi? Počila je in vse, kar je ostalo od nje, je bilo nekaj vlažnega blata. Albanski sektaši in dogmatiki so skušali poslabšati sovjetsko-jugo-slovanske odnose, posebno, sed-ii, ko je predsednik Tito na obisku v SZ. Toda Jugoslavija je sedaj socialistična država.» Hruščov je tudi izrazil, da so bile v socialističnem taboru osebe, ki so trdile, da predstavljajo «jugoslovanski revizionisti» najhujšo nevarnost za komunizem. Toda kubanska kriza je pokazala, da je Jugoslavija sledila korektno linijo, medtem ko so albanski dogmatiki šli po trockistični poti. «Tisti, ki so kritizirali sovjetsko politiko, nimgjo nobenega interesa za okrepitev vrst komunističnega gibanja.» Hruščov je dodal, da je levi oportunizem sedaj mnogo bolj nevaren, kakor desničarski revizionizem. Sovjetski komunisti bodo osredotočili svoje napore na borbo proti tej glavni nevarnosti, ki je poosebljena v albanskih voditeljih. Sovjetska zveza bo začela odločno bitko proti desnemu in levemu oportunizmu, ker razume važnost enotnosti vrst komunističnega gibanja. Načelo, ki vodi Sovjetsko zvezo, je miroljubno sožitje. Dokler se nadaljuje oboroževalna tekma, in Zahod odklanja pogodbo o razorožitvi, je Sovjetska zveza prisiljena imeti «svoj smodnik »uh». Kljub temu želi Sovjetska zveza vedno razgovore o svetovnih vprašanjih in ne preizkušanja sile. Se voju prej je Hruščov govoril v Sovjétski zvezi in o raz-naštel glede tega nekaj statističnih podatkov. Pred njegovim govorom ja vrhovni sovjet soglasno odobril proračun za prihodnje leto. Odobren je bil tudi načrt o gospodarskem razvoju za prihodnje leto Naslednja seja vrhovnega sovjeta bo jutri zjutraj. najbolj pomembnih na svetu, nekaj desetin kilometrov od Johannesburga. Do nesreč^ je prišlo na separaciji zlatonosne rude. Struktura, kjer so bili delavci, se je zrušila v neko 45 m široko in 30 m globoko kotanjo, ki se je napolnila z vodo, ker je počila neka cev. Ponesrečenci so Afričani. Mnogo ranjencev so prepeljali v bolnišnico. Trčili sta vojaški letali , BAGNOLS SUR CEZE, 12. Dve vojaški reaktivni letali s trčili drugo v drugo v polnem poletu nad Saint Michel d’Euzct (Gard). Obe letali sta treščili na tla in eksplodirali. Dve osebi s prvega letala, ki so ga reševalne skupine našle, sta bili mrtvi. Letali sta bili z letalske baze v O-rangeu. Promet v Parizu «blazen» v Rimu pa še hujši NEW YORK, 12. — Avtomobilski promet v Parizu je «blazen», vendar se ne more niti primerjati s prometom v Rimu, ki je še bolj težak. To izjavo je dal včeraj ravnatelj prometne službe v New Yorku Henry Barnes, ko se je vrnil s svojega kratkega potovanja v Pariz. Povabil ga je neki pariški popoldanski list, da bi povedal svoje mnenje o težavah pariškega prometa. imenu meščanov Beograda protestno ■ brzojavko, v kateri se med drugim ugotavlja, da temelji zločinski napad, ki predstavlja vrhunec protijugoslovanskega delovanja v Zahodni Nemčiji, na revan-šističnih in profašističnih motivh Brzojavka zahteva od zahodno-nemške vlade odločne ukrepe, da se onemogoči vsako delovanje ljudem, katerih zločine za časa druge svetovne vojne obsoja vsa napredna svetovna javnost. Podobne ugotovitve .n zahteve postavlja nocoj tudi ves jugoslovanski tisk v svojih komentarjih. Medtem ko so na stavbi jugoslovanskega zpstppstva , v ■ Bonnu in na konzulatih v Muenchenu in Hamburgu izobešene jugoslovanske zastave na ppl droga, je bil v Beogradu formiran poseben pogrebni odbor, v katerem so visoki zastopniki državnega tajništva za zunanje zadeve, Zveze borcev Jugoslavije, Zveze borcev Srbije, Hrvaške in Beograda, poveljnik Sumadinske brigade, v kateri se je pokojni Popovič med vojno boril, in predsednik okraja Karlo-vac. Posmrtni ostanki Popov ča ki bodo jutri s posebnim letal in, pripeljani v Beograd, bodo posj-pani na državne stroške. Ugledni jugoslovanski strokovnjak za mednarodno pravo m predsednik jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo akademik dr. Milan Bartoš ugotavlja v odgovoru na vprašanja Tanjuga v zvezi z ustaškim napadom na prostore jugoslovanskega zas‘opst-va v Bonnu, da Zahodna Nemčija po mednarodnem pravu im ukov-ska deklaracija treh velesil o vojnih zločinih in obsodba nuerenber-škega sodišča) ne bi smela na svi jem ozemlju trpeti vojnih zločincev, prav tako Zahodna Nemčija, ki je ratificirala ženevsko konvencijo o statusu beguncev, ne bi smela priznati statusa begunca o-sebam, ki so vojni zločinci, ki odgovarjajo za dejanja proti človeštvu in za ravnanja, ki so v nasprotju s cilji OZN. Zahodna Nemčija ne bi smela dopustiti, da na njenem ozemlju delujejo ustaši in druge zločinske organizacije, aer je dokazano, da imajo te ' organizacije teroristične smotre. Po besedah dr. Bartoša mora Zahodna Nemčija po mednarodnem pravu ne samo povrniti prizadeto škodo temveč je tudi odgovorna, ker m pravočasno nudila zaščite, po oklevanjem intervenirali in tako omogočili zločincem izvršitev «veje namere. Na trditev nekaterih fašističnih krogov v Zahodni Nemčiji, da stavba jugoslovanskega ».< stopstva v Bonnu in osebje urada nimajo pravice na diplomatsko zaščito, ker Jugoslavija nima diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo, je dr. Bartoš ugotovil, da je pod členom 45 dunajske konvencije vsaka država, tudi po prekinitvi diplomatskih odnosov in celo v primeru vojnega oboroženega spopada, dolžna ščititi prostore in osebje diplomatske misije. iiiitiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiHf,,limili, Železnica na dražbi Z železniške proge Celje-Mari-bor se v Poljčanah odcepi ozkotirna železnica, ki pelje v Konjice. Ta konjički «brzec» Je bil zelo popularen in bilo je polno dovtipov na njegov račun. Tako so na primer pravili, da je prijazen vlakovodja rad ustavil vlak, ki je vozil po progi ob cest), da je šolarje, ki so šli peš v šolo, povabil na vlak. Nekega dne pa so mu šolarji na njegovo prijazno vabilo odgovorili: «Danes pa res ne moremo z vlakom, ker je že pozno. Moramo peš, da ne zamudimo » Sedaj pa bo v nekaj dneh ta vlak za vedno zaključil svojo kariero. Deloma že tako ni vozil več, ker ro uvedli avtobi)se. Sklenili so, da bodo 20. decembra v Poljčanah na dražbi prodali železnico in progo. Za dražbo je že veli-ko zanimanja. V«e mine na tem svetu. potem je dodan slovar najbo 1 potrebnih razgovorov, turistovi potrebnih izrazov in končno še kratek rusko-italijanski slovar. Kdor bo predelal to, dobrih 25 strani obsegajočo knjigo, si ° že pridobil dobro podlago za poglobljeno spoznavanje ruskega jezika. V transkribciji se J knjigi uporabljajo č, ž, š, in •*• Čeprav je knjiga italijanska, 1° bo lahko s pridom uporablja vsak Slovenec, ki zna italijansk ■ Glasbenik Heribert Svetel se je za vedno poslovil V Mariboru je umrl glasb*" n i k Heribert Svetel. Bil )* sicer diplom'™" pravnik, a 1e vse svoje življenje posveti glasbi. Do ko ca zadnje vojne je deloval v Ljubija?'' kmalu po °svn' bodi tvi Pa ' prišel v Maribor, kjer je kot ®“ perni dirigent naštudiral ve-del. Še pred dvema mesecema je ob letošnji mariborski kultur-ni reviji prejel nagrado. Me njegova najbolj uspela dela sodi kantata za solo, zbor m of" kester «Samo milijon nas je• Pn Kajuhovem besedilu. Na mariborskem odru pa so uprizori1 tudi njegovo opero «Višnjam Še ena slovenska knjig* za popularizacijo matematike Na tem mestu smo ie °P°*° rili na razne knjige s podro 1 matematike, ki jih v svoji kn)' niči Sigma (in izven nje) ‘z“^£ založba Mladinska knjiga ter ko popularizira tudi materna ko. V knjižnici Sigma so >zs^_ nekatera dela, ki so hotela P spevati k popularizaciji mate”i tike tako, da so podajala ne tera laže dostopna vprašan) ' Nekatera dela pa so tudi ta > da v vsakem trenutku zahtevaj določeno podlago, že kar na o' stopnji. Med taka dela **"--■štejemo tudi Normalno metrijo, ki jo je napisal ° Sajovic. Avtor sam pvof'i.i.jj začetniku v opisni geometr^ Jcnjižica na splošno ne more ti namenjena, pač pa vsem, žele bodisi iz potrebe oli Pa zanimanja spoznati osnove malnoaksonometričnega način*. predočanja. Menimo, da je ' pri nas kdo, ki se lahko za ko knjigo — pač prvo te v slovenščini — zanimaP' vsem mislimo na profesorje m tematike, inženirje in študen tehnike. Bivši boksar Tripodi sedaj nagrajeni kipar VENTIMIGLIA, 12. — BiVJl italijanski boksarski prvak j1" nje kategorije Bruno TriP0“'^( prejel «nagrado mesta Mona za kip Madonne iz lesa Bivši italijanski boksar se J tem delom udeležil mednaro ^ razstave, ki je bila prirejen preteklih dneh v Mantecarla- ^ slavnost i so bili predstavniki misije UNESCO, konzulom v zbora ter drugih oblasti. Tudi igralci obtoženi zaradi Lunarijeve komedij* NEAPELJ, 12. — Po *krePkr k\ je prekinil predvajanje lt medije «Tarantela nu eni n 6. decembra v neapeljskem if dališču «Mercadante» •” razlogov javnega reda. e.iralo občinstvo v dvorani protes ^ ^ zaradi «nemóralnosti» rieia policija poslala sodnim ' po-že drugo poročilo. S PTV,"aVtnr ročilom je bil prijavljen ^ Gigi Lunari iz Milana, i" zaradi spolzkosti in sram0 državnih inštitucij. V drut)e’ ročilu pa je policija nave ^ sebne podatke za 31 ti- so pri Lunanjevi komed'l^^^g delovali; med temi sn gn-Croccolo, Dolores Falum gnd-Zo Tmco 'n Elena Sedla' ^črna oblast bo odločila, če girala tudi teh 31 igralcev varjati za prekrške kater obtožen Lunari. < , Umrl je filmski produce" Emile Natan PARIZ, 12 — Sele ria"** 'pt'’” razvedelo za smrt )il»‘s e K, ,0 ducenla Emila Nutujm, umrl že v nedeljo. Em“e aV,a-je bil za volanom svoje V napaj. mobila, ko je dobil ST Jas Njegov rojstni krij Je 'f'1 n Romuniji. Ko je '1"e p) J> se je Natan I. 1321 "nS\aVoe°° strinja fihna sta bila Mikne pot). (1956) in •P‘>vra,e curdo t» la Sirogova» (I960) s ± Jurgensom v naslovni C Četrtkova črtica RAČUN Dvoje stvari je povzročilo tra-Oedijo Johna Vickmana. Bil je knjigovodja. In imel je ženo. Toda John Wickmann ni bil knjigovodja samo po poklicu, temveč je tako tudi Uvel, mislil 'n čutil. Bil je knjigovodja do zadnjega atoma. Drugi razlog pa ie bil ta, da je bila njegova žena Pravi zmaj, neznosna ženska. Pričelo se je nekega večera tik Pred novim letom. John je sedel mizo in sestavljal svojo davčno prijavo. Po mizi so ležali roču ni, potrdila in bančni izvlečki. Vzdignil je in pričel pisati. — Neobdavčen znesek zame. Šeststo dolarjev. Enako za Floro. Se enkrat šeststo... **• John, •— se je oglasila Flora, — nobene čokolade nimam več! Suj veš, kako rada pri televiziji Prizem čokolado. — Pozneje, Flora, pozneje, — Je dejal John in se obvladal, če-Prav mu je šel njen nosljajoči Blas strašno na živce. — Zdaj Juoram sestaviti davčno prijavo. Omisli, koliko Čokolade ti bom ?ahko od prihranjenega denarja kupil/ — Dobro, John — je odgovorila Flora užaljeno, — je že prav/ John se je zavedal, kaj besede že prav!» pomenijo. Te besede pomenijo: nobenih svežih *rajc peč, nobene1 pospravljene *6be, prenapolnjen pepelnik in tako dalje. John. je td poznal iz dolgoletnih izkušenj. S stavkom Ve že prav!» se je vedno pričela ♦lavka. Zatorej se je John dvignil in vzdihnil: Prinesel ti bom bonbone. V kavarni je kupil največjo bonboniero s čokoladnimi bonbo-n>, kar so jih imeli: tehtala je di>a kilograma. Na poti domov Se mu pričele vrteti po glavi Itevi Ike. Dva kilograma bonbo-n°v. Sto kilogramov žene... De ne bi imel na vratu Flore, mu ne bi bilo treba plačevati dajemnine za drago stanovanje, itot samec bi lahko najel manj-ie stanovanje, ki bi stalo meseč-n° šestdeset dolarjev. Samo pri Pujemnini bi si lahko letno prihranil 480 dolarjev — če bi ne °i!o Flore. Koliko so znašali stroški za Pieno prehrano? Računal je in Pačunal in slednjič izračunal, da Poje mesečno najmanj za šestde-,e* dolarjev, kar znaša letno 720 dolarjev. Prišteti je treba še tisoč drugih *tviri: obleke, lepotila, račun za Električni tok, ker presedi Flo-fa vse večere ob televizorju, Cigarete, modne revije... Koje P*e seštel, je prišel do strahot-, Pfffa Šteuila 3.000 dolarjev letno. 'Tri tisoč dolarjev iz leta V te-‘ £?', ne da bi videl tem izdatkom konec! V desetih letih bi to zne-*1° 30.000 dolarjev, v dvajsetih *p.OOo dolarjev, v tridesetih 90 UsoČ dolarjev... , Devetdeset tisoč dolarjev! In *Pkaj? za dneve in noči v Flo-r‘Pi trebušasti družbi! Se preden je prišel John do-*ov in izročil s prijaznim smeh. •lajem svoji ženi ogromno bonboniero, je sklenil: Flora mora Umreti. •Čohn je seveda hotel s Floro °Praviti sam. Ce bi za ta posel P°iel gangsterja, bi mu moral Odšteti najmanj pet tisoč dolar-Jev/ To bi pomenilo, da bi izgu-b'l ves denar, ki bi mu ga prihranila Florina odsotnost v na-*lednjih dveh letih. Torej si je moral John sam za-Pihati rokave. Na srečo ni Flora Ptela nobenih sorodnikov več — Tazen nekega starega brata, s ka-terim se je že davno sprla. In *°sedje? To je bil že težji pro-. em. Kaj bi ti pričeli šušljati, Ce bi Johnova žena nenadoma izumila? T udi za to je našel John ime-P’ino rešitev: sklenil je, da se bo KTatko malo preselil. Kot zako-nec s» bo izselil iz starega stanovanja, kot samec pa se bo P’elit v svoj novi — seveda manj-*' in cenejši •— dom. Sklenil je, da bo Floro ubil ob oncu mestca. Potem mu ne bo r<1ba plačevati dvojne najemni-e■ Odločil se je, da bo to storil p soboto. p Približal se je konec meseca. DSel je četrtek, petek, prišla )« °bota. in z njo Fioriti konec, ..Nikoli si John ni mislil, da bo J0, vse tako gladko. Brez pištole, aili pištole so predrage. Brez _°ča, ker kemično čiščenje okrivljenih oblek tudi ni poceni. Poje delo je opravil s tanko vr-PlCo. ki jo je nenadoma od zadaj r0el svoji ženi okoli vratu. . Zdaj je ležala pred njim mrzla P bleda in preko sto kilogra-°v težka. Toda John je vse Predvideval. Strpal je Floro v pp*aro, jo odvlel Poklical hišnika. . ~~ No, mislil sem, da se boste zseim šele pojutrišnjem. Prvi 3.e čele v ponedeljek, — je dejal •žnik in zlil po grlu čašo žga-la. ki mu ga je John veltkodui-P° ponudil. Res je, — je pritrdil John. 7~ Ta omara pa ne pride v novo ‘«novanje, ampak v pisarno. V leJ so spisi in knjige. Veste, det p°iega dela *i jemljem vedno “otnov. . Nišnik je dvignil omaro na nem koncu. ^ "J" G romska strela, ta je pa tež- , Z združenimi močmi sta zavle-‘a omaro po stopnicah in jo na-. la na potovalni avto. Nihče ni slutil, da je John ■ 'ckmann odpeljal svoj avto v Po*d, kjer je Floro skupno z op>aro pokopal za nekim grmov-'frn. Skupno z omaro, ki je bila "'-d brati vredna 35 dolarjev. Minilo je leto. Minilo je leto in pol. John je živel mirno življenje samca. Vsak mesec si je prihranil svojih dvesto štirideset dolarjev. Nato pa so ga nenadoma poklicali na davkarijo. John je zbral vse svoje račune in dokazila, še enkrat vse preračunal in ugotovil, da ni napravil nobene napake. Nato je odšel mirno na davkarijo. Davčni uradnik je bil zadovo-nje z natančno izpolnjenimi rubrikami. Nenadoma pa je pokazal na neko rubriko na drugi strani. — Tule vidim, — je dejal prijazno, — da ste leta 1960 vnesli svojo ženo, leta 1961 pa nič. To je čudno. — Kaj je čudno? — Domnevam, da ste se ločili. — Nisem se ločil. *— Ah, seveda, potem pa je vsa zadeva drugačna, — se je nasmehnil uradnik in drsel še nadalje s prstom po davčni prijavi. Cez nekaj minut pa je ponovno dejal: — Čudno! — Kaj je čudno? — Domnevam, da je vaša žena umrla, mister Wickmann. — Da. — Leta I960? — Da, leta 1960. — Zakaj pa niste stroškov pogreba vnesli v prijavo? Davčna osnova bi se znižala! — Ker dobro poznam paragrafe. Pogrebnih stroškov davkarija ne priznava. Člen petintrideseti. — Tako je, mnogi pa vendarle poskušajo... Zakaj pa niste navedli stroškov zdravljenja? — Kakšnega zdravljenja? — Za bolezen vaše umrle žene. — Saj ni bila bolna, — te besede so Johnu ušle, še preden se je zavedel. — Hotel sem reči, da je umrla nenadoma. Stroški zdravljenja so bili malenkostni. — Ali ste račun shranili? — Ne, nisem ga shranil. . — Saj ste vendar vse druge račune tako skrbno shranili. John Wickmann je vzrojil. — Nobenega računa za zdravljenje nimam več. Saj sem vam ie rekel ,da moja žena ni bila bolna — Sploh ni bila? ■— Saj sem rekel. — Za čim pa je umrla? •— Kaj vam to mar! Brigajte se za svojo kramo! John Wickmann je skočil s stola. Kri mu je zalila obličje. Davčni uradnik je odgovoril prijazno : - Meni to res ni'nič mar. Ampak v sosednji sobi sedi uradnik s kriminalne policije. Tega bo pa to vprašanje žeto žanirhttlo. Bodite, prosim tako prijazni in potrudite se v sosednjo sobo, mister Wiskmann! Koliko denarja si je John Wickmann odtlej lahko prihranil! Pol leta je imel brezplačno hrano in stanovanje — najprej v preiskovalnem zaporu, nato v celici smrti. In niti za tok za usmrtitev na električnem stolu mu ni bilo treba nič plačati... C. B. GILFORD r=%*\ — Ljub ti moj Mihec, kej se ne bojo ledje še zmisenli! — E ja, ni moč reč, de ledje nimajo fantazije jen pr nas je znano, da smo forte teligentni. Jen taku tašnih štorij ne zmanka nikoli jen ana je lepša ku druga. Ma premisli! Ma če švindlajo pr olji, pr putri, pr mesi, pr mleki, pr kruhi, pr medicinah, pr politiki, pr filmi, pr letališčah jen vse sorte — nej bo. Vsaj je nekej videt. Ni glih olje, ni glih pu-ter, ma nekej je. Ma zdej te znajo švindlat prfina pr ani robi, ke je nanka ni. Tu je pej res braura! — A ti misleš tisto od medicin! Ke so nardili tašne medicine, ke ni bla nikoli narjena, nanka zdej (sej tu je težko prfina zattopet) jen pole ta medicina, ke je nikjer ni, je dobila kemično analizo jen marko jen pole je dobila rakoman-dacjone od dohtarjev (ke so), de je taka medicina forte nucna, zatu ke so jo provirali na ne znam kolkih bounikih (ke spet m blo neč res) jen vse lepu podpisano, timbrirano jen vse na uradneh dokumentah. Jen vse tu so najdli ven ani žornalisti z Milana. Jen zdej je ratau velek hudič. Zdej je posegla vmes oblast jen začela raziskavat, kaku je s to stvarjo. — Ja, jen na prej so tistem žornalistam sekvc-štrirali vse dokumente, ke se tega tičejo. — Ma so nardili tudi ku an perkuižicjon pr nekšnemi svetovauci za fabrikacijo medicin, so mi pregledali ceu kvartir jen so šekveštrirali timbre, karte od ministrstva za zdravje, dva aparata za fotografirat dokumente jen vse sorte. Ma tistega svetovauca ni blo doma, zatu so mu pestili reč, nej pride kej pogledat na tribunal. —• Ma znaš, narlepša je pej la, de so prašali dva dohtarja, ke sta bla podpisana na tisteh rgkomandacjoneh, de so tiste medicine forte nucne, zatu ke sta j eh uana pro-virala na bounikeh, de sta uana dva rekla, de ne vesta, če sta nodpisala al ne jen de moresta prej videt tiste podpise za vedet, če sta od njeh al ne. Ma vara ti! Ja, narmejn, kar se lahko reče, je, de ne znasta kej podpišesta. Jen za taku važno reč, ku je medicina. Madona, jest pej taku gledam jen ahtam prej ku kej podpišem! Jen zmiri dobro zr.am, če sm ki kej podpisau al ne. Uani pej za an rakomandacjon za medicino niso gvišni al sta al nista podpisala. Ma ki smo? — E, dragi moj, t le je videt, de bojo vmes spet kašne velike glave jen bo treba tudi ile aplicirat tisto od usmiljenja do domovine, koker srna govorila uni bot. Jen de bo treba spet vse pomečkat. Jest rečem, de je prfina bulše, če ne govorimo naprej, zatu ke nikoli se ne zna... — Co, Jakec, kej te je kej prnesu Maklavž? — Ma neč posebnega. Me je prnesu an man-dolàto, ke sm si na njem zlomu an zob jen zdej se bojim prfina se smejat, zatu ke se vide škrba. Videi, nanka na Maklavža »e ne moreš več zanest. “Ja, ma vreme jemamo pej lepo. Morbet bo taku deralo do praznikov. Jest, de ti po pravici povem, ne Verjem več nanka u vreme (buhzna kašen truko je zdolej) jen tudi nè u praznike, zatu ke je malo dnarja. — Eh, kej se če! Mnenje francoskega biologa Jeana Rostanda Celice - hebridi v procesu kancerizacije? Objavljamo v nekoliko skrajšani in predelani obliki naslednji zanimiv članek slavnega francoskega biologa Jeana Rostanda. Biologija je do pred kratkim poznala samo en način spajanja celic, in sicer oni, do katerega prihaja, ko se reproduktivne celice — moške in ženske — v trenutku oploditev spoje, da bi u-stvarile prvo celico novega bitja. Vsaka reproduktivna celica vse. buje v svojem jedru določeno popolno število hromozomov, a jajčece vsebuje dvojno število teh mikroskopskih delcev, ki zagotavljajo prenos dednostnih lastnosti iz generacije v generacijo. Celo v primeru, ko oba roditelja pripadata isti vrsti, se njuna hromozomska deleža dokaj razlikujeta drug od drugega; jajčece je potemtakem mešana celica, vnaprej določena, da ustvari nov organizem, kjer bo prišla do izraza dvojna naslednost in kjer se bodo, v skladu z zakoni genetike, prepletle lastnosti očeta in matere. Ko gre za roditelje različnih ras ali različnih vrst, je razlika med njihovimi hromozomskimi deleži še bolj izrazita. Ze deIj časa si biologi postavljajo vprašanje, ali bi poleg orne. njenega reproduktivnega spajanja celic, ki je osnova spolnega razmnoževanja, moglo obstajati spajanje celic tudi v telesnem, ali somatskem tkivu. Na takšen pojav so nakazovali primeri določenih hibridov, umetno ustvarjenih s pomočjo cepljenja, pri katerih je moč najti tkiva različnih vrst. Ko se določena rastlina cepi na neko drugo, ki ne pripada isti vrsti, se dejansko dogaja, da se prav na mestu cepljenja pojavi mladika — hibrid — ki kaže lastnosti tako ene kot druge rastline. Razlaga tega čudnega pojava je, glede na stališča, ki so jih zagovarjali eni in drugi, vnesla med znanstvenike razdor, ki se še danes ni pomiril. Med cepljenimi hibridi sodi k najbolj poznanim rastlina Cyti-sus adami. Ena njena veja z rdečimi cveti je bila cepljena na rastlino Cytisus laburnuma z rumenimi cveti, nakar se je v neposredni bližini mesta cepljenja pojavila mladika, ki je kazala značilnosti obeh vrst tako glede oblike in obsega listov, kot tudi barve cvetov. ZANIMIVA ZGODBA IZ ŽIVALSKEGA SVETA V INDIJI Tragičen konec hudobnega črnega slona v zavratnem močvirju Srečanje Andersona in njegovega ameriškega prijatelja s črnim slonom - Kako sta se pred njim rešila - Ponovno srečanje: zasledovanje krvoločne živali in njen konec O kraljestvu živali v Indiji je moč čuti najrazličnejše zgodbe. V pričujočem članku objavljamo doživljaj K. M. Andersona, ki ga Angleži smatrajo za enega najboljših poznavalcev indijskega življenja, pa ne samo človeškega, temveč tudi živalskega. V tem primeru gre za zgodbo o črnem slonu, zakletem sovražniku človeka, s katerim se je spopadel, a je pri tem našel svojo smrt. Prepustimo besedo Andersonu : ,-■■■■ Neki ameriški turist, ki je obiskal Bangalor, me je zaprosil, da ga popeljem na mesto, kjer bi lahko fotografiral bizone. Podala sva se na pot v spremstvu še dveh domačinov. Zabredli smo globoko v džunglo, iznenada pa je eden spremljevalcev šepnil, da se nam približuje slon. Prestrašen sem se obrnil in res opazil slona, ki se je skozi' redko drevje pomikal proti nam. Bil je oddaljen od nas ko- maj dve sto metrov. Brž ko sem ga zagledal, sem vedel, da gre za strašnega črnega slona, ki je zadnji čas v tem okolišu povzročil že mnogo zla. Enkrat prej je bil v oblasti Talamalaj ranjen, nakar je od tu izginil. Ljudje so že mislili, da je poginil, naenkrat pa se je spet pojavil in ubil pastirja, ki je mirno pasel svojo čredo. Nekaj časa zatem je v gozdu pri Koan-batorju napadel voz, ki je šel iz Dimbuna v Talamalaj. Oba voznika sta se samo zahvaljujoč stečpemu naključj.p. rešila. Zatem je pobesnela zverina voz dobesedno zmlgla, vpreženega vola s svojimi okli prebodla in mu z udarcem rilca zlomila hrbtenico. Takoj mi' je bilo, potemtakem, docela jasno, da bo napadel tudi nas. Okoliščine pa so bile takšne, da se nismo imeli kam umakniti. Drevje je bilo prešibko, da bi. splezali nanj, samo v razdalji kakih dve sto metrov | Kako biti elegantne tudi brez velikih sredstev Osnova vsemu sta dober okus in dobra volja Casi, ko so bile ženske prepričane, da so lahko elegantne le tiste, ki imajo dovolj denarnih sredstev in ki razpolagajo z bogato garderobo, so že davno za nami. Danes prav vsaka dobro ve, da je lahko oblečena okusno in po modi že z majhnimi stroški ter da je tukaj potreben le dober okus, Poglejte si na primer naša dekleta. Z razmeroma majhno garderobo znajo mnoge med njimi biti vedno elegantne, ne da bi pri tem preveč obremenile starše ter jim delale prehude pregla-ce s svojimi zahtevami o novih nakupih. Bi želele nekaj nasvetov za takšno oblačenje, ki zahteva le skromnejša denarna sredstva, malo več dobre volje in še več okusa? Evo vam: Vzemimo, da si morate kupiti novo krilo. Bodisi, da se odločite za krilo iz tvjeeda, ali škotske-pa karirastega blaga, vedno si boste lahko napravile poleg krita ie telovnik iz istega blaga. Ra-zen krila in telovnika, ki ga poljubno lahko okrasite samo z gumbi, ali še z dvema žepoma, ti napravite še pas Krilo je lahko gladko, z zadaj zlikano gubo, ali pa je lahko rahlo zvončasto, kot je sedaj v modi. Krilo, telovnik in pas predstavljajo torej osnovo tafcine ekonomične, a vendar efektne garderobe. Sedaj pa nekaj glede variacij in kombinacij. Vsaka razpolaga prav gotovo z nekaj bluzami, med katerimi bo vsaj ena enobarvna iz popelina, ali batista, mogoče tudi iz svile, druga bo volnena, tretja pa na primer iz črtastega, ali karirastega volnenega blaga. Čt je vreme dokaj toplo in lepo, potem naj velja prva kombinacija tuieedastega ali karirastega krila s takšno enobarvno bluzo, ki jo izpopolnite še s pasom. Ce hočete spremeniti bluzo, potem ji dodajte ob strani majhno b rožo (za bolj sve- čane priložnosti) ali žametno pentljo (če greste v šolo, alt » službo). Druga kombinacija bo zopet isto krilo in ista bluza, nad katero oblečete še telovnik (če niste ljubiteljice tesnih telovnikov, si lahko napravite tudi ravno krojen telovnik). Nastopilo je bolj hladno vreme in v takem se odločite za volneno bluzo, ali pulover. Vseeno vas pa mika, da bi bile tudi sedaj elegantne. Lepa verižica, z velikim obeskom bo pulover poživila in ga napravila bolj elegantnega. Razpolagate še z bluzo iz športnega enobarvnega ali karirastega blaga? Bluza je krojena ravno, kot moška srajca. Poskusite jo nositi preko krila in če stè vitke, se prepasajte še s pasom. Čaka vas na primer večer v kinu, ali v prijetni družbi. Spomnite se na vašo enobarvno bluzo iz popelina. Oblecite si krilo in telovnik in pod tega oblecite enobarvno bluzo. Tako oblečene boste vedno na mestu in dovolj elegantne. Naštele smo le komaj nekaj možnosti in kombinacij. Toda prav gotovo bo marsikatere izmed vas vedela še za druge kom- Gornja obleka za svečanosti ni preprosta, zato pa je iz preprostega blaga — navadne bombaievine od nas je bila nekakšna skala, na pol skrivajoča se v zelenju. Slon je bil od nas oddaljen samo še dobrih sto metrov. Skala je bila dokaj nizka in nekoliko nagnjena, Malone brez sape od napornega teka, smo se naglo povzpeli nanjo in na njej zavzeli mesto, kjer je bila najvišja. Ko smo se ozrli v smer, od koder je slon prihajal, smo videli, da je napredoval naravnost naproti nam. Skali se je približal z dvignjenim rilcem, a pri tem je spuščal divje krike. Pihal je skozi rilec in nas skušal z njim doseči. Mi smo se umikali z enega konca skale na drugi in razmišljali, kakšno srečo imamo, da slonu ni prišlo na pamet, da bi nas skušal doseči z njene nižje strani. Po desetih minutah brezuspešnih poizkusov, pa se je slon zares odpravil k nižji strani skale, poizkušal, če trdno stoji, zatem se s prednjima nogama povzpel nanjo. Eden od domačinov je kriknil: «Skočimo na zemljo. Slon ne bo mogel za nami, ker je pre-težak. Bal se bo, da si zlomi nogo.» Obenem je že skočil, za njim pa še mi. Moj ameriški prijatelj je hotel, da bi zbežali. Zadržal sem ga, češ. da bi slon V tem primeru nekako že zlezel na zemljo in nas na odprtem terenu z lahkoto dohitel. V tem nas je žival skušala doseči s svojim rilcem, pri čemer je venomer spuščala srdite krike. Mi smo se stisnili k steni, da nas ni mogel doseči. Potem se je premislil, odšel na nižji del skale, nekaj časa okleval, zatem pa se spustil z nje. Isti hip smo se vsi štirje oprijeli roba skale in se znova potegnili nanjo, Še preden je slon pridirjal do nas. Ta igra se je ponovila dvakrat. Končno se je •ion utrudil ter se napotil do najbližje sence. Iznenada živali, ki se je dotlej hladila V senci, nismo več videli, Morda je odšel, smo pomislili. Oprezno Smo se spustili s skale in se od nje oddaljili kakih petdeset metrov. Pojavil se je spet, in sicer s strani, od koder ga nikakor nismo pričakovali. Drvel je proti nam s takšno naglico, da smo se komaj ponovno rešili na skalo. Cez čas pa ga je vročina vendarle prisilila, da je zares odšel. Eden domačinov se je spustil s skale, se povzpel na bližnje drevo in ga videl, kako se je izgubil v daljavi. Zatem smo se tudi mi v teku vrnili v vas. Cez dva dni smo ga znova srečali, in to v neki dolini. Bilo nas je več in začeli smo ga goniti. Slon se nam je skušal umakniti. Tla pa so bila peščena in se je zaradi tega le s težavo pomikal naprej. Na vlaž- Znani biolog Jean Rostand igra partijo žaba z mladim, toda nadarjenim iahistom binacije. lliiMiiiiliminiiiimiitniiiiiliiililiiHiiiiniiHiiitiiiiHiiiimminMiMiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiimiiiiiiiiiiMimmiiiiiimiiiniiiinimihiiiiiiinmiiiiiiiimiiliiiH» OVEN (od 21.3. do 20.4.) Poenosta- vite svoje delo. V čustvenem pogledu bodo vse okoliščine V vaš prid. Zdravje zelo dobro. BIK (od 21.4. do 20.3.) Deležni boste vsega zaupanja od strani predstojnikov. Uresničili boste svoje čustvene načrte. Zdravje zadovoljivo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ponujena vam bo trdna pomoč od stra ni vplivnih oseb. VskladiU boste svoja stališča z onimi IJublJène osebe. Zdravje prav dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Uresničili boste svojo željo po spremembi. Pretiran ponos vam utegne povzročiti revšecnost. Zdravje izvrstno. LEV (od 23.7 do 22.8.) Povečal se vam bo ugled prt vseh. ki z vami sodelujejo. Za ohranitev zanimivega odnosa je potrebna večja diploma-tlčnost. Zdravje nespremenjeno. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ogibajte se obljub, ki Jih ne morete izpolniti. Verjeten uspeh za one, ki se zanimajo za umetnost. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne bodite površni, ker bi vam to znalo povzročiti nepopravljivo škodo. Posvetit« večer družini. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Priporočljiva Je največja previdnost, posebno na finančnem področju. Po- vsem neznaten dogodek, bi vam mogel spremeniti vse načrte. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) U-speh vašega kolega bo obenem tudi vaš uspeh. Poverjena vam bo naloga razsodnika v družinskem sporu. Zdravje Izboljšano. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Posvetite se ves svojemu najljubšemu delu. Vaše zanimanj za neko osebo bo čedalje močnejše. Zdravje dobro, VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nastopil Je trenutek, da posvetite nekaj več pozornosti organizaciji svojega poslovanja. Otresite sc pesimizma. Nervoznost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaši finančni načrti so še prezgodnji. Posebno srečno razpoloženje v družini, Zdravje zelo dobro. nem pesku smo razločno videli njegove sledove. Opazili smo, da je naenkrat menjal smer in se napotil po ozki dolinici, ki je gotovo vodila do potoka, ki smo ga bili že dopoldne raziskali. Morali smo pohiteti, ker smo vedeli, da bo potok, éè enkrat pride do njega, prebredel in se rešil na drugo stran v gozd. Na mestu, kjer dolinica napravi ovinek, nam je slon izginil izpred oči. Takoj za ovinkom pa smo zagledali potok in slona, ki se je z vsemi močmi trudil, da bi ga dosegel. Navzlic silnim naporom, ki so bili tudi od daleč vidni, pa se ni mogel premakniti z mesta. Zelo smo se čudili, nismo razumeli, kaj se dogaja. Oprezno smo se približali ter ugotovili, da je zabredel v nekašno močvirje, ki se iz njega ni mogel več rešiti. Kot da bi slutil, da je prišel konec, je srdito rjovel in divje vrtel krvoločni očesci. Počasi, centimeter za centimetrom se je pogrezal v blato in čedalje bolj rjovel od strahu. Zatem je njegovo rjovenje začelo prehajati v cviljenje. Grozila mu je smrt od zadušitve. Toda ona, ki bi ga čakala, ko bi, postavimo, slučajno začutil pod nogami trdna tla, bi bila še strašnejša. Dneve in dneve bi počasi poginjal od lakote. Vedel sem, da je za ušesom njegovo najbolj ranljivo mesto. Pomeril sem s puško tja in sprožil. Žival se je stresla. Pomeril sem še enkrat: Žival je to pot poginila. Nedolgo zatem je Izginila v živem pesku. Kako je brez spolne združitve moglo priti do takšne dednostne spojitve? Prvo pojasnilo oziroma razla-go, zelo sprejemljivo in racionalno, je leta 1850 dal botaniki Alexis Braun. Po njem je ta vrsta hibridov rezultat spajanja dveh vegetativnih celic na mestu brazgotine cepljenja. Ta predpostavka «somatske oploditve» je naletela na precej pristašev. Strassburger, ki je to idejo razvil, je menil, da se dve celici, ki težita k združitvi, «odpirata druga v drugi z vsrkavanjem membran», oziroma celo, da rana, povzročena s cepljenjem, o-mogoča mešanje celičnih prasnovi (protoplazem). Toda, nadaljnja raziskovanja, ki sta jih opravila Winkler in Ba. der, so izpodbila zamisel somatskega oplojevanja, in sicer tako, da so dokazala, da tako imenovani «hibridi cepljenja» dejansko predstavljajo mozaike (ali himere) in da so sestavljeni od mešanice tkiva, v katerem pazljiv histološki pregled lahko po kaže dve vrsti celic v «čistem stanju», ki sta ju doprinesli obe rastlini. Celo pri že zgoraj omenjenih rastlinah predstavlja hibridizacija samo privid. Pomeni, da kot edina možnost združitve dveh genolipskih individualnosti ostane samo spolna reprodukcija. Toda, v zadnjem času je veliko vprašanje somatskega oplojevanja znova na dnevnem redu, in to kot posledica izredno važnih odkritij Georga Barskega in njegovih sodelavcev. Njim je v kulturi uspelo spojiti tkiva dveh potomstev celic določenih mišjih tumorjev. Ti dve potomstvi sta se drugo od drugega razlikovali po številu hromozomov, videzu, zadržanju v kulturi ter evolucijskem videzu tumorjev, ki jih lahko povzroče. Po nekaj mesecih je bila ugotovljena neka nova vrsta celic, ki so v svojih hro-mozoms kih sestavah vsebovale hromozome obeh vrst celic in celo določene biološke značilnosti enih in drugih. Vse se je zgodilo( kot da so se, po določeni celični spojitvi, ustvarile mešane celice, t. j. celice — hibridi. Pred spojitvijo so te celice imele določene skupne poteze, pa bi se zaradi tega moglo postaviti vprašanje, ali ni ta genetska podobnost v določeni meri olajšala spojitev celic. Toda pred nedavnim sta dva znanstvenika ta poizkus ponovila s celicami, ki si med seboj niso bile podobne. In ko sta na osnovi teh poizkusov prišla do rezultatov, podobnih onim, ki so bili prikazani, se nista pomišljala potrditi, da obstaja možnost «ustvaritve hibridov med ce. licami živali z zelo oddaljenimi genotipskimi lastnostmi». Naposled je potrebno omeniti, da je Roger Klein, potem, ko je posnel neko kulturo človeškega tkiva, trdil, da je opazil prehodno spajanje somatskih celic, povezanih z nekakšnim mostom protoplasma. Kakšen je pomen vsega tega? Prav gotovo zelo velik. Odprta je možnost vrste raziskovanj na področju genetike, embriologiie in patologije. Ali se pojav, ki je eksperimentalno dokazan, dogaja tudi v živem organizmu? Ali se morda v primeru cepljenja pri človeku ustvarjajo celice — hibridi, kot so to predpostavljali starejši znanstveniki? Morda se v pogledu tistega značilnega cepljenja, ki ga pri sesalcih pred. stavlja združitev zarodka z materjo, v notranjosti placente < posteljice) porajajo mešane celice. Morda ima spajanje celic neko vlogo tudi glede pojavljanja raka in njegovega Sirjenja. To so samo nekatera vprašanja, ki človeku prihajajo na um. In kako bi se pri tem ne spomnili tudi na to, da je konec preteklega stoletja neki znani zdravnik, skušal pojasniti proces kancerizo-cije s somatskim spajanjem celic. mr///* ČETRTEK, 13. DECEMBRA 1962 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Ivan Pregelj: «Tolminci»; 12.45: Za vsakogar nekaj; 13.30: Harmonija instrumentov in glasov; 17.00: Orkester Armando Scia-scia; 17.20: Glasbene variacije; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, slovstvo in prireditve; 18.30: Tržaški trio; 19.00: Umetnost pisanja; 20.00: Sport; 20.30: Simfonični koncert; 21.35: Knjižhe novosti; 22.30: Večerna glasba; 23.00: Orkestri Dixieland. Trst 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran: 13.15: Pet malih ansamblov; 13.45: Zgodbe in legende o trgih in ulicah; 13.55: Simfonični koncert; 14.40: Paberki iz domače zgodovine. la; 12.00: Srečanje med pesmimi: 13.30: Operno gledališče; 14,55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Glasbena beležnica; 15.45: Program za najmlajše ; 16.30: V diskoteki; 17.25: Nabožna glasba; 18.00: Dogodki doma in po svetu; 18.10: Simfonični koncert; 20.25: Parada orkestrov; 21.00: «Konec Bismarcka» — radijska priredba; 22.10: Plesna glasba. //. program Xop»r 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Tri rapsodije; 12,00; Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50 Nadaljevaufe glasbe po željah; 13.40: KUeneekeJeva plesna suita; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Melodije za prijetno popoldne: 15.30: Slovenske narndne pesmi; 16.00: Izbrane melodije; lo 3C G.asbcnl mozaik; 17.00: Solisti in zbori; 17.40: Orrfi-ier zagrebške RTV; 18.00 urenOj RL; 19.00: Počasni ritmi; 19 30: Prenos RL; 22.15: Orkester Woody Herman; 22.40: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL, Nacionalni program 8.00: Jutranja glasba: 8.35: Poje Rino Salviati ; 9.35: New York- Rim-New York; 10.35; Pesmi; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 14.05: Nastopajo pevci; 15.45: Nove plošče; 15.00: Album pesmi; 15.15: Kolesa ln motorji; 15.35: Pisan popoldanski program; 16.30: Ital. pesmi; 17,00: Glasba z onstran oceana; 17.35: Mala enciklopedija; 18,35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 19.50: Operetni svet; 20.35: Znanstvena oddaja; 21.00: De Falla; 21.35: Operna glasba. ///. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Jedrska energija v mirnodobski uporabi; 19.00: Szalonekove skladbe; 19.15: Sodobna zgodovina; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Mario Zafred: Koncert za dva klavirja in orkester: 21.20: Glasbeni festivali; 22.05: Človek ln stroj; 22.45: Bon-tempelll: «Floretsano e le chiavi». Slovenija 5.00: Dobro jutro!; 8,05: Novi posnetki; 8.20: Pet popevk; 8.35: Lipovšek igra svoje klavirske skladbe; 8.55: Radijska šola; 9.25: Iz domače operne ustvarjalnosti; ( 10.15: Zabavna medigra: 10,20: No-6.30: Vreme na ital. morjih; Va skladbica; 10.40: Tečaj ruskega 8.20: Omnibus; 10.30: Radijska šo- jezika; 10.55: Vsak dan nova po- pevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Radijska univerza; 12,05: Zenski vokalni kvartet: 12.30: Nekaj ritmov; 13.15: Obvestila; 13.30: Mediteranski intermezzo; 14.05: Od kontinenta do kontinenta; 14.35: Naši pqslušalcl čestitajo; 15.15: Zabavni Intermezzo; 15.30: Turistična oddaja; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Glasba iz Talijinega hrama; 18.00: Aktual nosti; 18.10: Naš plesni karnet; 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Domače pesmi; 20.45: Zabavna glasba; 21.00: Literarni večer; 21.40: Petrič: Concerto grosso; 2215: Po svetu jazza; 22.45: Zabavni orkester; 23,05: Opretni napevi; 23.20: Skupni program JRT. Ital. televizija 8.30, 8.55, 12,25 In 15.00: Sola: 16.15: Tvoja prihodnost: 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: Simfonični koncert; 19.15: Kmetijska oddaja; 20.20: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: «Canzontssi-ma»; 22.05: Kino danes; 22,50! Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Film «Rušilci jezov» 22.40: Dnevnik; 23.05: Športni četrtek. Jug. televizija RTV Zagreb 10.00: TV v šoli: Človek v likovni umetnosti; Po dolini Nila; 18.00: Mendov spored; 19.00: Zagrebški tednik; RTV Ljubljana 19,30: TV obzornik; 19.45: TV pošta; RTV Beograd 19.30:E kspe-dicija; JTV 20.00: TV dnevnik; RTV Ljubljana 20,30; Sapa s Pohorja; RTV Beograd 20.30: TV tribuna; RTV Zagreb 20.55: Kratki propagandni film; ITALIJA 21.05: Canzonissima; RTV Beograd 22.20: Poezija ln proza. Vreme včeraj: najvišja temperatura #.4, najnižja 4.5, ob 19. uri 8; zrač. ni tlak 1000.5 pada/ veter 6 km ju-govzhodnik, vlage 87 odst., padavin 2.4 mm. nebo poobiačeno, morje mirno, temperatura morja 9.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, CETHTEK, 13. decembra Lucija Sonce vzide ob 7.37 ln zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 18.38 in ?atone ob 9.21 Jutri, PETEK, 14. decembra Vojmir ___ MOČNO RAZGIBANA SINDIKALNA BORBA Stavka profesorjev in učiteljev Popoln uspeh stavke kovinarjev Stavki šolnikov, ki bo trajala dva dni, se je pridružil tudi Sindikat slovenske šole, tako da danes in jutri ne bo pouka V tovarni papirja v Štivanu je stavkalo 90 odstotkov delavcev Po vsej državi in pri nas je v teku močno sindikalno gibanje. Včeraj se je pričela 48-urna splošna stavka kovinarjev zasebnih podjetij, danes pa se prične 48-urna stavka vseh učiteljev in profesorjev osnovnih in srednjih šol, ki so jo enotno napovedali vsi sindikati. Po sklepu občnega zbora Sindikata slovenske šole se splošni stavki pridružujejo tudi učitelji in profesorji slovenski šol, tako da danes in jutri ne bo na njih pouka. Po vsej državi so stavkali tudi delavci tovarn papirja, ki nadaljujejo stavko do jutri ob 6. zjutraj. Solniki stavkajo, ker jim nočejo v celoti plačati doklade, ki jo htevajo od 1. januarja 1963 dalje, in sicer po 70 lir na vsako točko koeficienta službenega položaja. To doklado že dobivajo vsi ostali državni uradniki. Včeraj je minister Medici sprejel predstavnike vseh sindikatov šolnikov, ki jim je v imenu vlade sporočil, da je za izplačilo doklad na razpolago samo 11 milijard, to je 7 milijard manj, kot so prej uradno sporočili vsem sindikatom, ter da bodo začeli izplačevati doklado šele s prvim mgjem 1963. Sindikati pravijo v svojem sporočilu, da so vzeli z grenkobo na znanje sklep vlade, saj ne pomeni le korak nazaj za šolo sploh, marveč preti vodstvenemu in učečemu osebju, da pa potisne na dno plačilne lestvice javnih uslužbencev. Zato protestirajo sindikati proti ravnanju pristojnih organov, ki so ves čas zavlačevali pogajanja za ureditev vprašanja doklad ter proglašajo za danes in jutri stavko vseh šolnikov. Sindikati so tudi izjavili, da si pridržujejo popolno svobodo v sindikalnih akcijah in v zvezi s prihodnjimi pogajanji z vlado. Končno so sklenili, da se prihodnji teden sestanejo, proučijo položaj in sprejmejo sklepe glede bodoče akcije. Stavka zasebnih kovinarjev je po vsej državi zelo dobro uspela. Udeležila se je je velika večina delavcev in mnogo uradnikov. Tudi včeraj so številna kovinarska podjetja podpisala sporazume o predujmu na bodočo pogodbo ter s tem dokazala, da se ne strinjajo z nepopustljivostjo Confindustrie. V vseh podjetjih, ki so podpisala takšne sporazume, so kovinarji delali. Delavci tudi ne opravljajo nadur, in sicer že od sobote dalje. Pojutrišnjem se bodo sindikati kovinarjev sestali v Milanu in sklepali o nadaljnjih stavkah. Tudi pri nas je stavka kovinarjev dobro uspela. Stavkalo je nad 90 odst. delavcev. Zjutraj so se zbrali na enotni skupščini, kjer sta jim poročala tajnika kovinarske stroke Burlo in dr. Fabricci. Po razpravi so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da so vzeli na znanje ponudbe Confindustrie, ki ne dosežejo niti polovice tega, kar je priznala delavcem Intersind. Confindustria hoče priznati poviške, ki gredo samo od 5 do 7 odstotkov, noče izboljšati dopustov, nriznati periodičnih doklad, izboljšati odpravnine in bolniških podpor, ter hoče priznati manjše skrčenje delovnega urnika kot Intersind. V resoluciji poudarjajo, da je skupščina soglasno zavrnila poskus delodajalcev in Združenja industrijcev, da bi ločili delavce od sindikalnih organizacij s širjenjem lažnih vesti o vzroku razbitja pogajanj. Skupščina je vzela na znanje sporazume, ki so jih sindikati že sklenili z raznimi podjetji, v čemer vidi možnost za vsa podjetja, da sklenejo takšne sporazume ter da se v vsedržavnem merilu sklene delovna pogodba, u-poštevajoč zahteve delavcev. Skupščina je obsodila ravnanje nekaterih industrijcev, ki pritiskajo na S skupščine kovinarjev na sedežu Delavske zbornice uiiiiliiiiiiMiiiiiiiiMiiimmiiiiiHiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiKiiinnumiiiiimiiiiiiuiniiiiilliimiimiliiiiiiiiiuiiii Redni občni zbor Sindikata slovenske šole (Nadaljevanje s 1. strani) Prof. Umek je izrekel posebno pohvalo prof. Stanislavu Sobanu, prof. Egidiju Košuti, učiteljici Justi Bizjak in učitelju Evgenu Dobrih, ki so aktivno sodelovali in pomagali pri delu glavnega odbora. V zaključku svojega poročila je želel novemu odboru več uspehov ter večje sodelovanje članstva ter izrazil željo, da bi bil sedež sindikata zbirališče vsega članstva. Próf. Egidij Košuta je nato ,po. dal kratko poročilo pedagoškega odseka, ki ima nalogo, da prispeva k strokovnemu izpopolnjevanju svojih članov. Delovanje tega odseka ni bilo v preteklem poslovnem letu zadovoljivo. Imeli so sicer nekaj zanimivih predavanj, toda premalo. Prof. Košuta je pripomnil, da bi morali imeti vsaj eno strokovno predavanje na mesec. Na vprašanje, zakaj ni peda-gošfki odsek razvil večjega delovanja, je prof. Košuta odgovoril, da zaradi tega, ker je organizacija predavanj nujno povezana z izdatki in zaradi tega, ker je sindikat zahteval, da šolska oblast sama poskrbi za primerna predavanja in izpopolnjevalne seminarje. Pri tem je dejal; «V številnih intervencijah so nam obljubili, da bodo to organizirali, in so celo prosili odbor, naj sporoči svoj predlog o predmetu predavanj ter naj pove, kdaj naj bi' bil .primeren čas za take seminarje; v zadnjih mesecih pa kaže, da je stvar nekako zaspala. Ml se zavedamo, da imamo pravico do vsega tega, in zato moramo vztrajati pri svojih zahtevah, kajti pod italijansko upravo še nismo imeli nobenega izpopolnjevalnega tečaja za slovenske šole » Učitelj Bruno Kralj je poročal o osnovnih šolah ter navedel statistične podatke o številu učencev v raznih razredih. Pri tem je pripomnil, da se je letos število vpisanih otrok nekoliko povečalo, kljub temu pa je letos nastavljena ena učna moč manj kot lani. Pri tem je ponovno poudaril potrebo razdelitve razredov na osnovnih šolah v Nabrežini, Domju, Trebčah in na Pesku in obžaloval, da je po številnih intervencijah pri oblasteh ostalo še vse pri obljubah in proučevanju. , Po poročilu blagajničarke se je »zvila diskusija. Prof. Rebula je I dejal, da ne glede na vse delo, ki ga je opravil do sedaj Sindikat slovenske šple, bi bila ta organizacija nujno potrebna tudi če bi bila samo na papirju in bi se njeni člani sestali samo enkrat na leto. Prof. Sah je poudaril, da bi bilo potrebno, da ima odbor Sindikata slovenske šole stike s sorodnimi italijanskimi organizacijami. Omenil je vprašanje šolskih knjig ter izdajanje biltena in nujnost, da se sindikat zanima tudi za probleme slovenskih otroških vrtnaric. Učitelj Dobrila je opozoril na resen položaj v slovenskih otroških vrtcih ter na pereče vprašanje nadaljnjega izdajanja učbeni. kov za slovenske šole. Prof. Košuta je opozoril na vprašanje profesorjev suplentov, ki so imenovani za celo leto, a nimajo priznane te kvalifikacije ter ne smejo biti odsotni več kot pet dni. Prof. Soban je v imenu nadzornega odbora pohvalil delovanje glavnega odbora ter predlagal raz-rešnico, nato pa so bile volitve glavnega odbora, nadzornega odbora in razsodišča. Za glavnega tajnika Sindikata slovenske šole je bil izvoljen prof, Egidij Košuta, za člane glavnega odbora pa Justa Bizjak, Evgen Dobrila, Stan. ka Hrovatin, Duša Kosmina, Bruno Kralj, Maks Sah, Boris Tomažič in Jože Umek. V nadzorni odbor :o bili izvoljeni Stanislav Soban, Julij Pavletič in Janko Jež. V razsodišče pa so bili izvoljeni Mitja Bitežnik, Marcel Petkovšek in Ivan Lasič. Novi oddajnik IV na Nanosu Na Nanosu že nekaj dni preizkušajo novi televizijski oddajnik, ki je dosti močnejši od prejšnjega. Zvedeli smo, da bo uradna o-tvoritev novega oddajnika — če bodo poskusi povsem uspeli — prihodnjo soboto. Prosimo vse gledalce televizije, ki sledijo jugoslovanskim programom, da nam bodisi pismeno bodisi telefonsko sporočijo, kakšen je sprejem na njihovih televizorjih, ker smo slišali v tej zvezi že doslej nekaj zelo zanimivih vesti. Kaže namreč, da segajo televizijski valovi v samo središče mesta, kar je zelo čudno, saj leži Trst v tako imenovanem «mrtvem • kotu» in tudi oddajnik sam ni usmerjen proti Trstu. svoje kolege, naj ne podpišejo sporazumov. Nadalje je poudarila voljo, da se dosežejo vsaj takšne u-godnosti, kot jih je priznal s svojo pogodbo Intersind. Končno je skupščina pooblastila sindikate, naj vodijo borbo tako, da se v najkrajšem času doseže čimboljši rezultat ter poudarila, naj se delavci vzdržijo nadurnega dela, tudi takrat, ko se bodo pričela pogajanja vse dotlej, dokler ne bo sklenjena nova pogodba. Včeraj je sklenilo s sindikati sporazum podjetje Strukel in neko drugo malo podjetje. V tovarni papirja v Stivanu je včeraj stavkalo nad 90 odst. delavcev. Stavka se nadaljuje do jutri ob 6. uri zjutraj. Sindikati pa so preklicali stavko delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki so zaposleni v Tržiču in katerim noče ravnateljstvo plačevati dnevnic. Osrednje vodstvo Intersind je namreč pristalo na pogajanja o tem sporu, ki se pričnejo v ponedeljek. Stavka novinarjev Vsedržavno združenje italijanskega tiska sporoča, da je proglasilo osem dni stavke novinarjev časopisov in tiskovnih agencij. Najprej bodo novinarji dnevnikov stavkali tri dni, to je od 6. ure danes zjutraj do 12. ure v nedeljo. Zatem bo druga stavka, ki bo trajala pet dni, in sicer od 6. ure 18. decembra do 12. ure 23. decembra. Novinarji tednikov in drugih periodičnih publikacij pa bodo stavkali nepretrgoma od 15. decembra do 23. decembra, tako da ne izide po ena številka tednikov. Novinarji RAI-TV bodo stavkali od 5.30 ure 14. decembra do 5.30 ure 17. decembra in od 5.30 ure 18. decembra do 5.30 ure 23. decembra. V tem času bodo dopuščena le bistvena poročila, ki jih bodo kontrolirali uredniški odbori RAI-TV in za katere bo skrbela ena tretjina uredniškega osebja. Zaradi stavke ne bodo izšli dnevniki jutri, v soboto in nedeljo ter od srede 19. decembra do vključno nedelje 23. decembra. Stavki se pridružujejo iz solidarnosti tudi novinarji našega lista. Izvršni odbor združenja italijanskih novinarjev radia in televizije sporoča, da je proučil predlog In-tersinda za ločena pogajanja za u-reditev pogodbenega odnosa z novinarji te stroke. Odbor vidi v tem predlogu nekaj možnosti za ugodno rešitev spora z založniki in je zato povabil Vsedržavno združenje italijanskega tiska, naj bi skupno z njim proučilo predloge Intersin-da, tako da bi do danes ob 18. uri predhodno pojasnili konkretne pogoje za začetek ločenih pogajanj. Danes skupščina trgovinskih uslužbencev Tajništvo sindikata trgovinskih uslužbencev CGlL vabi uslužbence vseh trgovskih podjetij na skupščino, ki bo danes ob 20. uri na sedežu v Ul. Pondares št. 8. Na skupščini bodo sprejeli važne sklepe v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe in z zahtevo trgovcev, da se podaljša urnik trgovin v tednu pred božičem. Rekorden promet s ČSSR V zadnjih dneh so prispele v Trst obsežne pošiljke agrumov iz Izraela in s Cipra za potrebe CSSR, saj trenutno odpravljajo pristaniške in ostale manipulacije za okoli 70 tisoč ton blaga za CSSR. Z ladij namreč tudi razkladajo rude iz Indije in silikate. Naglo naraščanje tranzitnega prometa s CSSR v zadnjih mesecih bo privedlo do prekoračitve predvidenega prometa, ki je bil s pogodbo med tržaškimi Javnimi skladišči in češkoslovaškim izvoznim podjetjem Cehofraht določen na najmanj 350 tisoč ton na leto. Trčenje avtomobilov Sinoči ob 20.45 je prišlo na o-balni cesti, in sicer v bližini pokopališča pri Devinu, do precej hude prometne nesreče zaradi trčenja med dvema motornima voziloma. Ob tisti uri se je v smeri od Tržiča vozil proti Trstu z avtom «Fiat 600» 34-letni Alfredo Nardon iz Fiumicella. Ko je zavijal po ovinku, mu je nenadoma prišel naproti avto znamke «Fiat giardinetta 500», ki je zdrsnil na cestišču ter se je obrnil okoli sebe. Vsled tega je zadnji del «giardinette» trčil ob sprednji del fiata 600, ki je pri nezgodi utrpel večjo škodo. Avto Fiat giardinetta je upravljala 28-letna Carlotta Pacor por. Paulin iz Tržiča, Ul. 9. junija št. 67, Skupaj z njo so se peljale tudi njena teta Maria Apostoli por. Paulin, stara 67 let iz Tržiča, nje-na tašča Emma Apostoli por. Paulin stara 58 let, tudi doma iz Tržiča, in 22-letna Franca »»incen-zoli iz Tržiča. Pri nesreči sta se naihuje poškodovali Maria Apostoli por. Paulin, ki si je zlomila levo roko, in Emma Apostoli, ki se ie pobila po glavi. Skupni krajevni odbor bivših političnih preganjancev in antifašistov ter bivših partizanov priredi v nedeljo, 16. t. m. popoldne ob 16. uri na STREUSCU NA OPČINAH Ulili J * N * .? > Konec decembra poteče deset mesecev, odkar velja za zavarovance INAM prosta izbira zdravnika. Na splošno so zavarovanci in njihovi svojci zadovoljni z novim sistemom, ker se je s tem zdravstvena oskrba izboljšala, da pa ni zadovoljno vodstvo INAM, ker so se izdatki zvišali, kar je seveda bilo pričakovati. Prej je namreč imel INAM v službi 82 zdravnikov, ki jim je plačeval po približno 90.000 lir na mesec, sedaj pa jih je okrog 140 in je izdatek zato nujno večji. Vodstvo INAM bi sedaj rado spremenilo sistem plačevanja zdravnikov. Seveda bi še vedno ostala prosta izbira, toda vsak zdravnik bi dobil določeno vsoto, to je okrog 2.400 lir na leto za vsakega zavarovanca, ki ga izbere, pri čemer ne bi bilo prav nič važno ali gre zavarovanec enkrat, desetkrat ali pa nikoli k njemu na pregled. Medtem pa dobi sedaj zdravnik določeno vsoto od vsakega pregleda. Ker je vodstvo INAM uvidelo, da iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZNIŽANJE PROMETA V OKVIRU AVTONOMNEGA RAČUNA Odstraniti zapreke za razvoj obmejne trgovinske izmenjave Lani je promet dosegel okoli 7 milijard lir v obeh smereh, letos pa bo komaj presegel 5 milijard lir SPOMINSKO SVEČANOST OB 21. OBLETNICI SMRTI PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV Po položitvi vencev bosta spomin padlih žrtev počastila Lucijan Padovan in Eugenio Laurenti, predsedoval pa bo domačin Danilo Štubelj. NEUPRAVIČENI NAMENI VODSTVA INAM Zdravnikom nameravajo plačevati letno vsoto za vsakega zavarovanca Če bi sedanji način plačevanja od vsakega pregleda spremenili, bi se zdravstvena oskrba poslabšala Praznik vina Prijavljen sodišču Predvčerajšnjim so policijski a-genti osrednjega komisariata prijavili sodnim oblastem Maria Bralca iz Ul. Udine 19, katerega so obtožili, da je 28. novembra letos ukradel motor znamke «Guzzi Lodola» nekemu Corradu Anici iz Ul. sv. Katarine 9. Se prej pa Je Braico ukradel evidenčno tablico z vespe nekega Maria Rolicha z Lonjerske ceste 47 To tablico je potem pritrdil na motor, katerega je ukradel > Aniciju. i Iz neuradnih virov se je zvedelo, da so bili odgovorni predstavniki ravnateljstva za zunanjo trgovino pri vladnem generalnem komisariatu te dni v Rimu, sedaj pa da so v Ljubljani in da je za danes predviden povratek v Trst. Ti razgovori so nedvomno v zvezi z izvajanjem tržaškega in goričkega sporazuma o lokalni trgovinski izmenjavi, kot tudi z ureditvijo nekaterih še neurejenih vprašanj v zvezi z realizacijo kupčij sklenjenih na ljubljanskem sejmu Alpe-Adria. Pred časom smo že navedli podrobne podatke o trgovinski izmenjavi v okviru tržaškega obmejnega sporazuma v prvih -, desetih mesecih. Nadaljnji razvoj obmejne trgovinske izmenjave ni pripeljal do novih bistvenih izprememb, tako da lahko računamo, da bo letošnja izmenjava nižja, kot je bila lani. Po neuradnih podatkih so r,a tržaško področje izvozili Jugoshi-vgnj v prvih enajstih mesecih za 2 milijardi 550 milijonov lir blago, uvozili pa so za 2 piilijardi 327 milijonov lir,"taVfo'tfa ^naSa' prebitek okoli 200 milijonov lir. Na osnovi teh podatkov lahko predvidevamo, da bo promet v letošnjem letu nekoliko presegel pet milijard lir, nikakor pa se ne bo približal skoro sedmim milijardam, ki jih je dosegel lani V obeh smereh. Razlogi za tako stanje so številni, vendar pa odražajo nedyomno predvsem splošni položaj Celotne itali.iansko-jugoslovanske izmenjave. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je namreč znašal deficit celotne italijansko-jugoslovan-ske trgovinske izmenjave 12 milijonov dolarjev, medtem ko je znašal v istem razdobju lanskega leta 43 milijonov dolarjev. Prav zaradi tako občutnega deficita je Jugoslavija uvedla določene restrikcije uvoza in istočasno napela vse sile, za povečanje izvoza. Rezultat je občuten in ga seveda odraža bistveno znižanje deficita trgovinske bilance med obema državama. To je bil nedvomno nujen korak, da se plačilno stanje uravnovesi in zato tudi korak, da se v prihodnost: zunanje-trgovinska izmenjava ra realnih osnovah okrepi. Omejitve pa so imele v okvifu lokalne trgovinske izmenjave v celoti negativne posledice, saj je uvoz v okviru avtonomnega računa tesno povezan z izvozom in če pride po eni plati do omejitev, se to nujno odrazi tudi na drugo. Pri tem je treba tudi računati na negativne posledice omejitve uvoza živine v začetku letošnjega leta in nekatere druge vzroke. Sporazumi o obmejni trgovinski izmenjavi zapadejo 16. januarja, vendar jih običajno avtomatično podaljšajo, tako da izdajajo za prvo tromesečje uvozna dovoljenja na osnovi starih kontingentnih list, ki jih obnove običajno marca, v okviru pogajanj za obnovitev splošne italijansko-jugoslovan-ske trgovinske pogodbe. Obmejna sporazuma obstajata že vrsto let in sta pomenila znatno gospodarsko olajšanje za obmejna področja, ki na obeh straneh meje ne spadata med izredno cvetoče pokrajine. Poleg tega so ti sporazumi pomenili tudi dejanski prispevek k utrditvi splošne izmenjave in s tem prispevek k krepitvi splošnih italijansko-jugo-slovanskih gospodarskih odnosov. Zato je treba čim prej ustrezno urediti kontiijgentne liste in odstraniti ostale ovire, da se bo trgovinska izmenjava tudi v okviru obeh obmejnih trgovinskih sporazumov okrepila in povečala. Odplačevanje hiš IACP Na osnovi zakona št. 231 od a-prila letošnjega leta in nato izdane ministrske okrožnice so spremenili način odplačevanja stanovanjskih hiš, ki jih je zgradila IAOP. Sedaj bodo lahko stanovalci odplačali stanovanje v kateremkoli trenutku in jim ni treba več čakati vnaprej določenih rokov. Poleg tega lahko odkupijo tudi neko drugo stanovanje, ki je v isti stanovanjski zgradbi, kjer prebivajo. Najpomembnejše pa je zadnje določilo, ki predvideva, da se zniža obrestna mera od 5.8 na 5 odst. in da traja odplačilo 25 let. Onim stanovalcem IACP, ki so že prej plačali del vsote za odplačilo stanovanja, bodo sedaj vrnili razliko, ki je nastala v zvezi z znižano obrestno mero. Ustanova IACP je dala na raz- [ preiskava zaključena danes ali naj-polago za odplačilo 8 tisoč stano- pozneje jutri. vanj, ki jih je zgradila v Trstu. 1 ---------- Omenjena okrožnica tudi dolo- ča, da se državna stanovanja odplačujejo prav tako 25 let, vendar na osnovi polovične gradbene vrednosti stanovanja in brez vsakih obresti. Danes pogreb žrtev nesreče v Dolini Danes popoldne bodo v Dolini pokopali Miroslava Slavca in Silvana Locatellija, ki sta predvčerajšnjim tragično izgubila življenje v dolinskem kamnolomu pod Daglo. Točno ob 14,30 bodo prepeljali truplo pok. Locatellija z njegovega doma v- dolinsko cerkev, a četrt ure pozneje bo žalni sprevod krenil z doma pok. Slavca. Iz cerkve bodo nato odnesli pok. Slavca in Locatellija v skupnem sprevodu na domače pokopališče. Medtem policijske oblasti, a predvsem člani sodnijskega oddelka karabinjerjev, ki mu poveljuje kap. Pazzaglia, nadaljujejo preiskavo o vzrokih nesreče. V glavnem drži, da je treba nezgodo pripisati tragičnemu naključju. Kljub temu pa preiskave še niso zaključili, ker niso pojasnili nekaterih okoliščin posebno v zvezi z zakonskimi predpisi, ki zadevajo zaščito delavcev na delovnih mestih. Predvidevajo, da bo V nedeljo proslava ustanovitve PSI V okviru praznovanja 70. obletnice ustanovitve Italijanske socialistične stranke bo v nedeljo, 16. decembra, v dvorani kina «Grattacielo» v Trstu velika slovesnost pokrajinskega značaja. O 70-letnici u-stanovitve PSI bo govoril poslanec Sandro Pertini, ki je tudi podpredsednik socialistične poslanske skupine in je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju. O tradicijah in o razvoju socializma v Trstu pa bo govoril prof. Elio Apih, član pokrajinskega vodstva. V slovenščini bo na slovesnosti pozdravila prisotne Nadja Pahor, predstavnik mladinske federacije PSI pa bo prinesel pozdrave socialistične mladine. Pomen slovesnosti in prisotnost tako junaškega predstavnika socializma in italijanskega odporniškega gibanja, dajeta v sedanjem vsedržavnem in krajevnem političnem trenutku temu dogodku zelo veliko važnost. Zato tržaška federacija PSI poziva delavce in prebivalstvo, naj se udeležijo te velike manifestacije. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I ima na ta način več stroškov, je izrazilo namen, da se okoristi z nekim členom sporazuma, sklenjenega z zdravniki 17. novembra lani, ki pravi, da lahko menja način plačevanja z 31. decembrom letos, če ugotovi prevelik porast izdatkov. Zdravniki so tokrat res pristali na ta člen, toda v prepričanju, da ga ne bodo nikoli izvajali. Takrat namreč niso hoteli postavljati ovir novemu sistemu, ki je boljši zanje in za zavarovance. Vsakomur je jasno, da je ta sistem plačevanja boljši tudi za zavarovance. Teh je pri nas skupno s svojci okrog 175.000 in potrebujejo zdravniško pomoč še bolj v zimskih mesecih, ko je doba gripe, prehladov in revmatičnih obolenj, če bi vodstvo INAM uvedlo sedaj nov način plačevanja, bi zdravniška pomoč vsekakor izgubila na učinkovitosti, saj bi zdravnikov ne spodbujala več možnost povečanja zaslužka, kar je pač nujno važno gibalo, pa naj so zdravniki še tako vestni in požrtvovalni. Če bo zdravnik vedel, da dobi enako plačo, če pregleda na primer enega ali 10 bolnikov na dan, bodo njegovi pregledi tudi zaradi preobilice dela bolj povšni. Razen tega pa je tak način plačevanja tudi poniževalen zanje. Vodstvo INAM se pritožuje, da so zavarovanci tudi preveč izkoristili novi sistem, zlasti kar se tiče hranarin (bolniških podpor), ki jih mora zavod plačevati obolelim. V začetku se je ves postopek nekoliko zataknil, ker je moralo miniti nekaj mesecev, preden je vsa stvar dobro stekla, toda kasneje se je položaj tudi na tem področju normaliziral. Zdravniki pravijo, da je vsega tega predvsem kriv tudi INAM sam. Ko so v začetku poslali kakega obolelega delavca ali uradnika na pregled z žarki ali pa poslali analizirat kri in seč, so morali čakati tudi po dva tedna ali več na odgovor ter so morali pač v tem času dati delavcem in uradnikom bolniški dopust. Kar se tiče večjih izdatkov, je treba poudariti, da je bil samo INAM v Trstu pred uvedbo proste izbire zdravnika aktiven, medtem ko je bil v vseh drugih pokrajinah pasiven, kakor je še sedaj, čemu bi morali utrpeti sedaj ravno v Trstu zdravniki in zavarovanci škodo, ko pa so bili toliko let na slabšem v primeri z drugimi mesti. Res je, da so imeli tržaški zavarovanci nekatere druge ugodnosti, ki jih niso imeli drugi, toda te so si pridobili že mnogo prej in ni prav, da bi zaradi njih morali sedaj uživati slabšo zdravniško oskrbo. Namen proste izbire , zdravnika je .bti, d»“ se oskrba izboljša, ne pa da se se-' daj zaradi poslabšanja sistema plačevanja zdravnikov poslabša. Medtem pa je prišla iz Rima vest, da je upravni svet INAM odredil, da bodo imeli odslej odpuščeni delavci in uradniki pravico do zdravstvene in farmacevtske oskrbe šest mesecev po odpustu in ne več samo dva meseca kot doslej. Ta novica je vsekakor pozitivna, saj so bili zavarovanci brez zdravstvene pomoči ravno takrat, ko so bili v najslabšem gmotnem stanju. Vendar pa ne sme biti ta pozitivni ukrep nekaka protiutež za uvedbo novega sistema plačevanja zdravnikov. v Camporah iiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu IZ SODNIH DVORAN Dve leti zapora šoferju taksija soudeležencu pretepa pa 4 mesece Ozka cesta in osorna beseda sta povzročili prepir, potem pa ie pretep Epilog nesreče, v katero je bil zapleten šofer brez šoferske knjižice Pred sodnikom Brencljem (toži-1 pred civilnim sodiščem. V tej zve-lec Filograna, obramba PP Poil- zi pa bo moral odgovarjati samo lucci, zastopnik zasebne stranke | Furlan, ki bo moral plačati za- Morgera) sta se morala zagovarjati včeraj 25-letm Roberto Furlan iz Milana ter 33-letni Guido Grego iz Vidma. Dogodek, ki je pripeljal oba pred sodnika, se je odigral 28. novembra i960 zvečer, in sicer na vogalu Ulic Carpison in sv. Frančiška. Bilo je okoli 22. ure ter je precej močno deževalo. V tistem trenutku se je Furlan peljal z avtom Fiat 600 multipla po Ul. sv. Frančiška. Na vogalu z Ul. Carpison je nenadoma trčil v motor, katerega je vozil 25-letni Gaetano Franzelli iz Ul. Aquileia, ki je prihajal z desne strani. S Franzellijem se je peljala na drugem sedežu tudi 27-letna Giuliana Tessera iz Ul, Fabio Severo štev. 59. Trčenje je bilo zelo hudo. Najteže se je pobil Franzelli, ki se je moral potem zdraviti v bolnišnici 5 mesecev. Zlomil si je nam, reč levo stegnenico, si izbil več zob ter utrpel hudo travmo na lobanji. Dekle, ki je bila z njim, je utrpela lažje poškodbe. Policijski organi, ki so prišli na kraj nesreče, so ugotovili, da pristojne oblasti sploh niso izdale Furlanu vozniškega dovoljenja. Na podlagi teh okoliščin so policijske oblasti prijavile Furlana sodišču za vrsto prekrškov: 1. da je povzročil težje poškodbe Fran-zelliju in lažje telesne poškodbe Giuliani Tessera; 2. da je upravljal motorno vozilo brez vozni- škega dovoljenja; 3. da v bližini križišča ni zmanjšal hitrosti svojega vozila ter 4. da ni dal prednosti vozilu, ki je prihajalo z desne strani. Kar pa se tiče Grega, je obtožnica trdila, da je izročil svoje vozijo osebi, ki ni imela šofer- skega dovoljenja. Sodnik je spoznal Furlana za krivega prve, druge in četrte obtožbe. Tretje obtožbe, se pravi zmanjšanja hitrosti vozila v bližini križišča, pa ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Zato ga je obsodil na 1 mesec zapora, 4 mesece pripora, 10.000 lir globe ter 30.000 lir denarne kazni. Lastnika avtomobila pa je obsodil na 1 mesec pripora. P odškodnini bodo razpravljali stopniku zasebne stranke 35.000 lir. Kazen, ki jo je izrekel sodnik, bo pogojna le v primeru, če bo v treh mesecih plačal en milijon lir predujma. Zastopnik zasebne stranke je zahteval 3 milijone lir odškodnine. Pred kazenskim sediščem (predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Rachelli, obramba U-glessich in Padovani, ki sta istočasno nastopala kot zastopnika) sta se zagovarjala včeraj 58-letni Teodoro Zito iz Drevoreda Elizejskih poljan 18 ter 49-letni Milan Sila iz Ul. Monte S. Gabriele 25. Dogodek, ki je pripeljal oba pred sodnike, se je odigral 30 marca lani, in sicer ob 7.15, v Ul Sergio Laghi. Po cesti se je peljal z avtom Fiat 600 Milan Sila, ki je bil namenjen na delo v ladjedelnice, Pot mu je nenadoma zaprl Zitov taksi. Slednji je namreč nalagal na svoje vozilo kovčke dveh žensk, ki sta morali odpotovati še istega jutra z vlakom. Ker jo na mestu, kjer je prišlo do kasnejšega prepira, cesta zelo ozka, Sila ni mogel nadaljevati svoje poti. Ustavil je avto ter prosil Žita naj se malo umakne, ker se mu zelo mudi. Zito pa je baje zelo osorno odgovoril: «Kaj me briga, če se ti mudi». Ta odgovor je sprožil najprej prepir in nato pretep. Sila je trdil, da ga je Zito skušal udariti s pestjo. Za las se je izognil silovitemu udarcu s tem, da se je sklonil. Napadalec pa je izkoristil njegov neroden položaj ter ga zgrabil za ovratnik in ga vrgel na pločnik. Pri padcu je Sila utrpel hude telesne poškodbe, in sicer med drugim zlom leve ključnice ter razne poškodbe na lobanji. V bolnišnici se je moral potem zdraviti 60 dni. Dejstvo pa je, da tudi Zito ni odnesel iz prepira prav zdrave kože. Obtožnica je trdila, da mu je Sila prizadejal nekaj podplutb na kolenih, na desnem sencu ter na levi strani prsi. Te poškodbe pa niso bile hude, saj je ozdravel v enem tednu. Zito je seveda izpodbijal Silove izpovedi ter je trdil, da ga je prav slednji napadel. Zgrabila sta se ter se ruvala. Padla sta potem na tla pri čemer je Sila utrpel omenjene poškodbe. Kazenski sodniki pa niso dali prav niti Žitu in niti Sili. Spoznali so oba za kriva, toda najtežjo kazen so odmerili Žitu, katerega so obsodili na 2 leti zapora ter na 50.000 lir globe. Šilu pa so prisodili, pogojno in brez vpisa v kazenski list, 4 mesece zapora. Mali oglasi PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgo. vino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi, n (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic In perila za ženske, moške in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. PRI MAGAZZINU FELICE — Trst, Ulica Carducci 41. DOBITE; ženske, moške In otroške dežne plašče, bunde, blače. Jopiče In srajce najboljših vrst in znamk po najnižjib cenab. BRUSIN1 CARLO, Trst, Ul. Battisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog In kerosene ter na plin ln elektriko in televizorje. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 21-041. DVA VAJENCA od 15 do 17 tet sta. ra z znanjem slovenščine in Italijanščine išče mehanična delavnica RIA, Ulica Ugo Foscolo 32. IZLET SPDT NA THSTELJ V nedeljo 16. t.m. priredi SPDT izlet na TrstelJ. Odhod z jutranjim avtobusom z glavne postaje v Komen. V nedeljo 16. t.m. popoldne bo v Camporah tradicionalni Pr??hL vina, na katerem bodo štev:®*" vinogradnikom izročili »»P*?/; Organizatorji praznika vabijo D * bitelje vinske kapljice v Čampom, kjer jim bodo nagrajeno vino n dili zastonj v pokušnjo. Na P1" niku bo sodelovala tudi domač godba. Gledališča GLEDALIŠČE VEHDI V petek ob 20.30 tretja predstava Mozartove opere «Figarova svatba za red C v parterju in raa balko1!"1 ter za red B na 'galerijah in stojišč». Dirigent Francesco Moltnari Pradei-H. ■ Za soboto je najavljena prva Postava Illersbergove opere «Triptffl». Dirigirali bo Tristano Illersberg, * glavnih vlogah pj- bodo nastopi*1-Luise Maregliano, Gloria Panile-’*' Doro Arvtomòllì, Glanicu Scarlini. Uh no Mantovani In Silvio MaionJoa. Scene so -bile izdelam« po osnučjj1" slikarja Carla Sbisà. Zborovodji Giorgio Kirschner. Režija Fulvio T°-lusso. . . . .- . ••• Pei .gledališki blagajni se nadaiJV-je prodaja vstopnic za obe predstavi- AVDITORIJ Nocoj ob 21. uri «Jezusov Proc®? Diega Fabbrijia v režiji F. Tolussa-Prodaja vstopnic v Galeriji Protb. Nazionale 16.00 «Le sette folgori <** Assur». Technicolor. Howard Jackie Lane, Arnoldo Foa. . Arcobaleno 16.00 «Marcia o crepa»-Stewart Granger, Dorian Gray. Fenice 16.00 «Il rateo traditore» Ham Holden, Litll Palmer. Excelsior 16.00 «Due. contro tu« »• Walter Chiari, Raimondo Viénen , Aroldo Tieri. . Grattacielo 16.00 «Il promontorio della paura». Gregory Peck, f*olje Mitchum. Prepovedano mladini-Supercinema 16.00 «Cteo dalle 5 »Ue 7». Alabarda 16:00 «Notti calde d'Otlen- te». Eastmamcolor. t prepovedano mladini. Filodrammatico 16.0«- «-L’enigma dell’orchidea rossa». Christopher L**>, Marisa Meli. Prepovedano mladtnj Aurora 15.30 «Operazione terrore» " Prepovedano mladini. ' Cristallo 16.30 «Ij ledne». TedhnWfji iddi1.*'William Hoilden. i • <£' Garibaldi 16.30 «Casablanca-». phrey Bogart, Ingrid Bergmam r-, Capimi-45.30 «Gli-amanti devono «Jl parare;). ,Troy. Donatine, Aogte ckinson, ' . -, i , Impero 16.30 «Mondo oaido di notte»-Prepovedano mladini. Massimo 16.00 , «Zorro alla corte <»■ Spagna», Technicolor. . , Moderino 16.30 «Geronimo». Teem"-color. Cbuk Connors. Ramata P~“ vi. V torek 18. in v sredo 19- t;w' Nemo Carré in Renato D’Albert! reviji «Capricci pèr signora». Astoria 16.30 «Apaohes in aggua*° Technicolor. Astra 16.00 «L’erede di Al CaP°ne>' Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 15.45 «Il commi»»-rio». Alberto Sordi. Abbazia 16.00 «Operazione Z». » bert Mitchum, Ann Blyth. Marconi 16.00 «Maciste contro 1 ' stri». Technicolor, Reg Lewis, Ma ’ garet Lee. Ideale 16.00 «Eri tu l'amore». PreP1^ vedano mladini. ... Skedenj 16.00. «Il primo uomo ne;._ spazio», Marshall Tompson, Landi. Razna obvestila PLANINSKO PREDAVANJE SP0* v petek 14. t. m. bo predvaja* Gregorčičevi dvorani ob 20.30 A1J° , Žerjal svoje filme «S poti p« ®oS Hercegovini in Dalmaciji. , ..ln Po projekciji, razdelitev k0„L. zmagovalcem pomladanskega P* nmskega -pohoda od spomenika^, zoviškim junakom do PD v Pa ko vi j ah; , Planinsko silvestrovanje na SPD v Trstu priredi letos silv«» y vanje, posebno mladih planim**. Vojkovi koči na Nanosu. Pojasnil» ., javljanje v Ul. Ceppa 9-II. do v«Ju no torka 14. t.m. » « • Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROS® Dne 12. decembra 1962 se Je y ^*3 stu rodilo 16 otrok, umrlo Pa Je oseb. Y UMRLI SO: 73-!etna Zora Ke‘!?fna' ner vd. Ticlna. 88-letna Clemenl7J_ Barni, 63-letni! Giuliano G0000’,iota, letna Maria Golcich vd. Evang® 82-letna Gisella Traven P°r’, ..tn» 86-letnl Antonio Negrisin, ^o-let-Floriana, Giurman yd. Le ban, 'e. ni Bruno Barbieri, 72-letni / j",pesco Detela, 76-letna Maria Mar‘ R0-tleh por. Rubini, 67-letnl C3T'° ca,f. se, 60Jetn! Luigi Fantuz, 82-1 etn i l-lo C atta ruzzi. NOČNA SLUŽBA LEKARN &t All’Alabarda, Istrska ulica • Leitenburg, Trg S. Giovanni „rg Due Mori, Trg Unità 4; prenditi1-Tiziano Vecelllo 24. Darovi in prispevki V počastitev spomina P0**■ ® 50O ne Škabar daruje Franc Skaba ^ lir za Dijaško Matico. Sporočamo naša draga žalostno vest, da Je včeraj preminil» FRANČIŠKA NIKOLAVČIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo Jutri ob 16. url iz i1**® žalosti v Barkovljah, Salita Contovello 45. Žalujoča hči ln sin z družinam» ter ostalo sorodstvo Barkovlje, 13.XII.1962. decembra 1962 v PROSTORIH DIJAŠKEGA DOMA V GORICI Drugi seminar tabornikov članov rodu «Modrega vala» V treh letih so v taborniških vrstah odrasli novi mladinci, ki so sposojmi prevzeti vodilne funkcije BURNA SEJA NA ŽUPANSTVU . V petek, 7. t.m. zvečer se je za-v goriškem Dijaškem domu seminar naših tabornikov. , v> tak seminar so imeli tržaški ‘•"Orniki pred tremi leti, in sicer Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1963 sedaj in ne čakajte novega leta. Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega še lepo slovensko knjigo. Telefonirajte na št. 37-338 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20 v septembru v planinski koči na Slavniku. Drugega seminarja se je udeležilo 23 tržaških in 6 go-riških tabornikov. V treh letih so v taborniških vrstah odrasli novi mladinci, ki so že sposobni, da prevzamejo nekatere vodilne funkcije. Zato je bil potreben poglobljen' študij in obravnava tako načelnih, kakor tudi organizacijskih vprašanj. Resnost mladih udeležencev seminarja izpričuje vztrajnost, s katero so sledili razpravam in razgovorom, ki so trajali v petek zvečer dve uri, v soboto pa preko devet ur. V tako obširni razpravi je bilo mogoče obdelati ves začrtan program seminarja. V prvem delu je bil obrazložen vzgojni značaj taborniške organizacije, obveze članstva, vzgojni cilji in moralne vrednote ter metode taborniške vzgoje. Povsem jasno so bili začrtani in osvetljeni tudi odnosi taborniške organizacije do vseh pojavov v javnem življenju naše manjšine. V organizacijskem delu seminarja je bilo govora o pridobivanju in poglabljanju teoretičnega in praktičnega znanja za konkretno delo v družinah. Tako so bili zapovrstjo obravnavani taborniški sestanki, izleti, ekskurzije, taborjenja, taborniška tekmovanja in pri. iinmiiiiiimiiiifMtiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitHniiiiiiimiiiiiitiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiii S SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Sprejeta pravila in tarife za cestne licence in koncesije Soglasno sprejet sklep o poučevanju slepcev na domu j Na torkovi seji tržaškega pokra-;‘"skega sveta so poleg drugih uepov, o katerih smo že obširno .. nv* » V itatuim sinu ™ali, sprejeli tudi sklep o kon-enciji med tržaško pokrajino, Fe. .eracijo zavodov slepcev in trža-zavodom slepcev Rittmeyer škim , J- *•« VUUUUl Bicpv-cv “e<11 TUDI V KOŠARKARSKI B LICI OSTRE BORBE Z večjo ali manjšo srečo nastopi tržaških petork Ser volana v slabih vodah dna lestvice Tudi košarkarji imajo svoje proste dni. Zadnjo nedeljo so pa čivale I. moška in vse A lige, nespremenjen pa je ostal koledar ostalih nižjih tekmovanj. Zato se danes lahko nekoliko pomudimo pri prvenstvu B lige, v kateri sodeluje številna skupina tržaških petork. Po štirih kolih je lestvica B lige precej različna od tiste, ki jo je poznavalec tukajšnjih košarkarskih razmer pričakoval. Hausbrandt, lanskoletni zmaga --------------- valeč v tej skupini, ima danes za seboj že dva poraza, dočim tržaški CRDA, edini enakovreden tek- mec v zadnji sezoni, je letos utrpel že tri poraze in vse kaže, da je njegova zvezda za vselej ugasnila. Tako zdaj sameva na vrhu ekipa novopečenega kluba Casa della Lampada. To moštvo, v katerega na svojega najboljšega strelca Oi Jorija, nabrali do zaključka tekme kar 13 točk naskoka. Tržaški CRDA je torej po tem srečanju še zašel v še bolj nevarno krizo. Iz nje pa so se, vsaj sodeč po zadnjem nastopu, rešili igralci Hausbrandta. V nedeljskem kolu so imel’ pred seboj zelo nevarnega nasprotnika, na ka- ♦ r. .. . . , i « Ir . M • l. ; I n 7. n _ —4 — 1 — vrste so vstopili nekateri že zna terega vizitki ni bilo še znaka ni igralci (bivši člani Ginnasti- ......... ' ce), se do sedaj izredno dobro drži. Y vseh dosedanjih nastopih je pokazalo nepričakovano homogenost. Zasluženo si je priborilo štiri zaporedne zmage: najvažnejšo so dosegli prejšnjo nedeljo, ko je premagalo ekipo tržaškega CRDA. MORALE: med najboljšimi na svetu poraza. V miljski telovadnici pa so se gostje morali odpovedati svoji nepremagljivosti in so se morali predati Frizzattijevim i-gralcem, ki so končno le zaigrali po nekdaniem naé’nu, brez vsakršnih spodrsljajev, harmonično in složno, ter, kar je najvažnejše. z veliko mero samozavesti. Bianco in Stigli sta kakor nekdaj vdirala v nasprotnikovo cono ne, da bi jima bila tuja obramba napoti. D segla sta obilno žetev in, posebno prvi, sta se izkazala neizj-prosna strelca prostih metòv. Proti njim gostie, v začetnih minutah niso zmogli zadovoljive popustili. Igralci Case so to iz-| obrambe, ko pa so začeli vračati koristili ter so si, naslanjajoč se I milo za drago, je bilo že pre- ki si je izbrala prav to tekmo za odskočno desko do lanskoletnih u-spehov. CRDA je zmogel prepričljive igre le v prvih dvajsetih minutah, ko je res zaigral kakor v pretekli sezoni. Ko pa so njegovi člani uvideli, da se kljub trudu ne morejo odlepiti od nevarnih nasprotnikov, so znatno pozno, ker je Tržačanom le lo obdržati tiste točke Pr?*,(,in sti, ki so jih nabrali v uvod« delu , dvoboja. 1etos Videmski Virtus se tudi 1 ... drži na isti višini kakor v P* njih sezonah. Njegov zadnji P je ej bila miljska Libertas, mu je morala vdati s dvajse točkami zaostanka. V nevarnih vodah plujeta jn škedenjska ekipa «Servolana» moštvo visokošolcev. Skedenj se je le enkrat posmehnila sr j, ko so si privoščili CRDO. gt Cus je le enkrat zmagal in ? n, v zadnjem kolu nad Servol To je bilo srečanje dveh Pep f0 prvenstva. Proti pričakovanju . študentje le nadvladali nasP 5j nike na njihovem igrišču tako prvič priborili obe točki. Propad Servolane nas še sebno zaboli, v kolikor su ^ ka’Snji atleti v prejšnjih vedno nudili svojih navija ^ precpj zadoščenja. Njihovi uspehi pa kažejo po globoki _lni svojih 'Tiihovi ;Iob°kl ntčni in zakaj ne, tudi mo se krizi, iz katere iim želimo. U ^ čimnrei izmotajo. Potrebu'ejo a_ brega trenerja, ki bi znal v diti različne stilne in taktične. 0 jmbnogTi pm?meznih iKr.l’,c<:yn,ili obenem vzbuditi v atletih s s dovoli zamozavesti. ki j° °A. stoodstotno pogrešajo. *•»♦♦♦♦♦♦♦♦ 9' GAGARIN 2S. N-N « D CESTA V VESOLJE Zapiski letalra-kozmonavta ZSSR Kmalu je direktor načrta «iMercury» sporočil: izmed sedmih ameriških astronavtov so izbrali tri — Johna Herchela Glenna, 39 let, podpolkovnika pomorske pehote, doma iz mesta New Concord v državi Ohio; Virgila Ivena Grissoma, 34 let, kapetana vojaških letalskih sil, ki se je rodil v mestu Mi-tchell v državi Indiana, in Allana Bartleta Sheparda, 37, letal-ca-kapetana tretje stopnje, doma iz mesta East Derry v državi New Hampshire. Vsi trije so bili, kot je poročala agencija UPI, izbrani na podlagi «številnih medicinskih in tehničnih ugotovitev». Ti kandidati za polet so bili poklicni vojaki, ki so delali v letalstvu na področju znanstvenih raziskovanj. Posebno urjenje so opravljali že dvaindvajset mesecev. Glenn in Grissom sta služila v letalstvu med drugo svetovno vojno, potem pa sta se borila na Koreji; Shepard je opravljal službo na eskadmi torpedovki v Tihem oceanu. Arna riški tisk je objavil njihove portrete in življenjepise ter poročal, da preživlja Glenn najraje svoj prosti čas na vožnji s čolnom, Grissom se navdušuje nad ribištvom, Shepard pa ima rad drsanje na ledu in vodno smučanje. Poleta po balistični trajektoriji z raketo, kot so ga planirali v ZDA, v bistvu ne moremo šteti za vesoljski polet. Sovjetski znanstveniki in konstruktorji so že pri začetku del, kjer je zdaj aktivno sodelovala tudi naša skupina kandidatov za kozmonavte, usmerili vse svoje napore po drugi poti, ustvarili so težke umetne sputnike Zemlje in velike vesoljske ladje. V tem pa je tudi načelna linija razvoja vesoljskih poletov v ZSSR. Glavni konstruktor nam je govoril, da lahko samo po takšni poti rešimo nalogo človekovega poleta v vesoljsko prostranstvo. Nas so seveda zelo zanimali pogumni ameriški fantje, ki so se pripravljali na polet z raketo «Redstone». Prepričani smo bili, da se bo slej ko prej komu izmed nas posrečilo srečati se s kom izmed njih in se pogovoriti z njim o vsem, kar smo videli in preživeli. Vedeli smo, da vesoljski polet lahko zbliza naši deželi in končno smo bili prepričani, da bo prvi poletel v vesolje sovjetski človek. Zato smo imeli tudi vse pogoje. «Vzhod je bliže soncu kot zahod,» so se šalili moji tovariši, ko so gledali kopice ameriških listov in revij. V tistem času mi je prišla v roke knjiga ameriškega letalca Franka Everesta pod naslovom «Človek, ki je letel hitreje od vseh». Avtorjevo ime je bilo znano in z zanimanjem sem prebral, kar je napisal ta energični človek, ki se je za ceno neverjetnih naporov dokopal do tistega, kar je hotel. Vse je šlo dobro do trinajstega poglavja pod naslovom «Osvojitev vesolja». Komaj sem prebral to poglavje, me je prevzelo mešano občutje sovraštva in studa. Everest je pisal: «Trdno sem prepričan, da bo tisti, ki si bo prvi osvojil vesolje, gospodaril nad zemljo. Ni nujno, da usoda človeštva rešuje mogočna in velika dežela. Celo majhna in razmeroma slabotna dežela lahko s pomočjo vesoljske ladje, oborožene z dirigiranimi granatami z atomskim polnjenjem, doseže gospostvo nad svetom. Ta dežela, ki bi imela v svojih rokah vesoljsko ladjo in jedrsko orožje, lahko izvede napad na sovražnika iz vesolja in se s tem sama istočasno ne podredi povračilnemu napadu. Zmaga ji bo zagotavljena.» Katero majhno deželo pa je imel v mislih Everest, morda Adenauerjevo Nemčijo? v vsakem primeru je iz te kolobocije na sto kilometrov daleč smrdelo po prikritem, pravem fašizmu. Ne, sovjetski ljudje ne stremijo v vesolje zato, da bi za-sužnjili druge dežele in ljudstva. Sovjetska osvojitev vesolja Je zvezana z burnim napredkom domovinske znanosti in tehnike. Razmišljal sem o tem, da bodo poleti z vesoljskimi ladjami pomagali znanosti odgovoriti na številna vprašanja o nastanku zvezd in planetov in njihovemu mestu v vesolju. Drugi, nič manjši problem, ki ga bo pomagal rešiti človekov prodor v vesolje kot tudi poleti na bližnje planete, pa je vprašanje izvora življenja. Po verjetnostni teoriji obstajajo milijoni planetov, ki so podobni naši Zemlji in kjer je biološko življenje, še Giordano Bruno, veliki mislec preteklosti, je izrazil misel o množičnosti svetov, naseljenih z živimi bitji. To pogumno idejo je razvijal in propagiral veliki ruski učenjak Mihael Lomonosov. Na številnih planetih imajo verjetno misleča bitja zdaleč bolj dolgo zgodovino kot ljudje in so morda na mnogo višji ravni razvoja. V zraku je bilo čutiti ‘dih pomladi. Tudi v naši družini je v'adalo spomladansko razpoloženje, rodila se nam je druga hčerka in dali smo ji pomladno ime Galočka. Jaz pa sem hodil po sobi, jo nosil na rokah in pel: Galja, Galinka prelepa podobica... Toda punčke nisem mogel zibati, moral sem odpotovati na kozmodrom. Tam so pripravljali zadnjo kontrolno izstrelitev naše vesoljske ladje s poskusnimi živimi bitji in lutko v pilotskem naslonjaču. Kozmodrom, to je obsežno mesto, ki leži daleč stran od živahnih cest. Vzdržuje pa ga kvalificirano osebje inženirjev in tehnikov. Tukaj montirajo in pripravljajo za izstrelitev mogočne rakete z vesoljskimi ladjami. Odtod se tudi dvigajo v nebo. Pokazali so nam psičko, svetlordeče barve s temnimi pegami. Vzel sem jo v naročje. Težka je bila več kot šest kilogramov. Pogladil sem jo. Pes mi je zaupljivo obliznil roko. Zelo je bila podobna našemu domačemu psičku v rodni vasi, s katerim sem se pogosto igral kot otrok. «Kako pa ji je ime?» Izkazalo se je, da sploh še nima niti imena, do 8®die so jo vodili pod bogve kakšno preizkusno številko. KaK09 mogoče poslati v vesolje potnika brez imena brez lista. Našteli smo dobro desetino popularnih pasjih .“gu-Toda nobeno izmed njih se nikakor ni prilegalo tej # dovito ljubeznivi rdečkasti psički. Potem pa so poki’ mene. jaz pa sem jo spustit na tla in rekel : «No, srečno pot. Zvezdočka.» In vsi prisotni so se strinjali, da naj bo Zvezdoc* Tako so potem o psički napisali tudi v časnikih. )e, S kakšnim mešanim čustvom užitka in ponosa sem dal na g'gantsko stvaritev, ki je bila podobna stolpu je dvigala nad kozmodromom. Okoli njega so ropotali 11 12 13 9-je, ki so bili videti čisto majhni. Z zanimanjem sem zoval poslednje prinrave na nosilni raketi in vesoljski 18 tik pred vzletom. Z dvigalom so ponehali Zvezdočko 10 fn'0. ne sopotnike ter jih namestili v hermetično zaprto ka° sj. Preverjanje, preverjanje in še enkrat preverjanje vsenkaz stemov. Napočil je določeni čas. Zdaj, zdaj bo prišel u* za izstrelitev, V teh minutah sem si nehote predstavljal, da niso oPr^ mili Zvezdočke za polet, temveč mene, in, da sem že taITy8i kabini proti nebu vzpodbodene vesoljske ladje. Domne sem, da bodo morda prav mene izbrali in bom poletel PrV1’ Izstrelitev! Kot strel kratko povelje. Med plameni, ^ ‘g. buhnili iz šob in med čedalje mogočnejšim in silnejšim ». t0. njem bobnečih motorjev se je visoko in težko telo v<£,n0 penjske rakete dvignilo, kot bi nehote obstalo nad vz “»le-ploščadjo. Raketa je kot živo, razumno bitje nekam ,iti vaje, komaj drhte, za sekundo ali dve odvisna od nenadoma neulovljivo, pusteč za seboj hrumečo vihro og> J izginila izpred oči in kot s potezo peresa puščala na n svojo ognjeno sled. Vse se je zgodilo tako kot sem si P stavljal. kli bomo tudi tebe pospremili, Juriji»; so,01* J (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-838 - Poštni preda) 559 - FODHU/NICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-814 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: <*'r letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trat 11-5374 — Za FLR.I- AIMT DZS, LJdblj*DJ Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 800-14/5-375 — OGLASI: Cene ol'aauv: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravnl 180, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi še naročalo Pri uPr*yl* Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat