Štev. 101
TftST, torek 12. aprila I9IO.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
tudi »b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. PoHsmične Štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstn io okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ftčini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti X kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. ntm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do o vrst 20 K. vaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ■t	Flaf!j%wo In utoiljivo v Tr*tu.	------
Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko.
V edinosti je moil
za eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Iftroinlo* d» nodeljsko Izdanja „EDINOSTI" stane : za oelo lrto Kron 5*aO, za pol lota Kron 2-80.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■	Giorgio Galatti štev. 18. ======
Poštno-hranllnlinl račun št 841652. TELEFON St. 11-57.
BRZOJflUNE UE5TI.
Brata Pribičević izpuščena na svobodo.
ZAGRFB 11. (Ogr. biro). Brata Adam in Valerijan Pribičević sta bila izpuščena na svobodo, potem ko sta položila vsak 600 K kavcije.
Hrvatski sabor.
ZAGREB 11. Sabor je nadaljeval in-demnitetno debato. Posl. Markovič se je izjavil za predlogo. — Posl. Pavelič (čista stranka prava) je odklonil proračun. Trdil je, da so železniško pragmatiko diktirali z Dunaja in da je tudi spor med Ogrsko in Hrvatsko izzvala tuja sila. — Nato je govoril posl. Radić, ki so ga ponovno prekinjali poslanci čiste stranke prava.
Nova hrvatska Škofa za Djakovo in Senj.
ZAGREB 11. (Ogr. biro). Imenovanje generalnega vikarja zagrebške nadškofije dr. Ivan Krapca škofom djakovskim in posvečenega škofa Roka Vučića škofom senjskim utegne biti proglašeno danes ali jutri.
Islamizem v Avstriji.
DUNAJ 11. Posebna komisija gospodske zbornice, ki ima pretresovati zakonski ■ačrt glede zakonitega priznanja v Avstriji pripadnikov islama, je razpravljala načrt v več sejah. — Poročevalcem je bil izvoljen dvorni svetnik Ulbrich. — Načert pride na dnevni red na prihodnji seji gospodske zbornice, ki ga potem predloži poslanski zbornici.
Halleyevo repatico videli z dunajske zvezdarne.
DUNAJ 11. Danes ob 4.30 zjutraj seje videlo iz tukajšne zvezdarne nekaj časa Hal-leyevo repatico. (Vidi naš današnji drugi podlistek. Op. ur.).
Bolgarska in Turčija.
CARIGRAD 11. Porta je ukazala izročiti v Sofiji noto, v kateri se opozarja bolgarsko vlado na zadnje obmejne konflikte ter se zahteva, naj bolgarska vlada kaznuje krivce ter ukrene potrebno, da se ne bodo taki incidenti ponavljati.
Upor v Albaniji.
CARIGRAD 11. Ministerstvo za unanje stvari je prejelo po noči iz Prištine brzojavko, da so se uporniki na prejete nasvete razkropili. Voditelji se danes podvržejo. Iz Carigrada še vedno odhajajo čete v Albanijo.
CARIGRAD 11. Turška eskadra, obstoječa iz treh križarjev in 11 torpedovk je odplula na pomorske vaje, ki se, kakor poročajo listi, raztegnejo do Albanije.
SRBIJA.
BELIGRAD 11. (Iz srbskega uradnega vira). Beligrajsko poročilo inozemskih listov, da je srbska vlada s četami zasedla južno iztočno mejo proti Turčiji, je neresnično. Za tako odredbo ni nikakega povoda.
RUSIJA.
PETROGRAD 11. Dne 28. aprila izžene vlada iz Kieva 651 židovskih rodbin, skupno 2700 oseb. Več Židov se je naučilo rokodelstva da bi dobili pravico bivanja. V to svrho so napravili prošnjo, ki je pa bila od minister-siva za notranje stvari odbita.
Zrakoplovstvo.
PARIZ 11. Iz Mourmelon le Granda poročajo, da je vsled nadzorovalnih odredb,
PODLISTEK.
Jurkica Agićeva.
Povest.
Hrvatski spisal Ks. Šandor-6jal8ki. - Prevel Fr. Orel.
—	Torej, kaj je? — je vprašal mrzli-čavo nestrpnostjo.
—	A — kaj? — Povem že — ali — taje je gospica? — Njej, — njej imam povedati — nekaj.
—	A, — njej, — njej — ? Saj — saj že znam, — zopet zavrnjena prošnja, — službo je dobila ona fina dama — frajla. — Sem mi dajte — prejem potrdim sam — in starček je segnil po svežnjih v rokah sluge. Napele so se žile v obrazu od razočaranja hi jezen v srcu je zamrmral: — Da — •dkod sem jaz, — jaz, pa loterija, ali sem ■espameten, — a slednjič, saj onih številk nisem niti sanjal.
—	Potrpite vendar — gospod stotnik,
ukrenjenih od vojnega ministerstva, znatno ponehala izlasti inozemska aviatika. Tovarnarji aeroplanov seveda niso s takimi odredbami posebno zadovoljni. Eden teh tovar-jev je nasproti nekemu poročevalcu izjavil, da so inozemci naši najbolji odjemalci. Do-čim je n. pr. Romunska sklenila nabaviti 20 letalnih aparatov, dva za vsako divizijo, jih je Francija nakupila za 20 armadnih zborov skupaj le deset.
Carskoje Selo 11. (Petr. brz. ag.). Car in carica sta popoludne vsprejela japonskega princa Fušimi in njegovo soprogo.
New-Jork 11. Pri Novite v Texasu je bilo ubitih 14 delavcev, ker se je pri gradnji železnice prezgodaj sprožila mina.
Nemško deta v Trstu.
Ravno te dni ie znani poslanec Dobernig reklamiral Trst za Nemce kakor „jedino nemško pristanišče" v Avstriji. Ta mož ni s tem na vse zadnje nikogar presenetil, ker povedal je nekaj, s čemer mi že davno računamo kakor notoričnim dejstvom in kar je ostavil že Bismarck Nemcem v svojem političnem testamentu: aspiracije german-stva na Trst kakor steber mostu za nemško invazijo na Vztok.
In Nemci so dosledni, neutrudljivi in zistematični na izvajanju tega nemškega programa. In pa neizmerno — previdni. Tako previdni, da so zaslepljene Italijane popolnoma vjeli v svoje mreže, da sami pomagajo Nemcem žagati vejo, na kateri sede oni sami — Italijani. V smislu te svoje previdnosti so se Nemci v Trstu politično potajevali in potuhnili, da so mogli neovirano od italijanske strani ustvaijati prvo podlago za politično prodiranje, ki je v gospodarskem prisvajanju Trsta! In skrajno lahkomišljeno bi bilo, ako bi si Slovenci in Italijani hoteli zatiskati oči pred dejstvom, da Nemcem krasno vspeva' to delo in da so je po lepem delu tudi že izvršili. Zanesljivo znamenje temu je, da tistega političnega potajevanja ne smatrajo več potrebnim in da ne skrivajo več svoje namere, da naj se nemštvo v Trstu začne uveljavljati tudi kakor faktor na političnem polju! Vidnim znakom o tej narasli samozavesti nemškega življa v Trstu je ustanovitev nemškega političnega društva, ki naj vspo-sobi in organizuje Nemce v Trstu tudi za politično borbo. V ta namen ima služiti redno opetujoče se prihajanje raznih nemških politikov, agitatoijev in vsenemških emisarjev v Trst, da tu s predavanji in govori vnemajo in podžigajo tukajšnjo svojo posadko za velikonemške cilje.
Grešna lahkomišljenost in slepota bi bila, ako bi se mi tolažili in slepili z dejstvom, da so bili vspehi teh nemških poskusov na političnem polju doslej neznatni. Ne smemo namreč pozabiti — to treba ponovno naglasiti — da nevarnost nemštva je v tem, da je na svojih stremljenjih zistematično, proračunjeno do najmanjše podrobnosti in železne vstrajnosti. V svojem živem za-vedauju o končnih velikih ciljih svojega plemena, v svoji neomajni veri, da je nemško pleme že rojeno za svetovno gospodstvo — se Nemec ne straši nikakih nevspehov. V tej živi veri reklamira Nemštvo Trst kakor nemško pristanišče, s čemer tudi izjavlja, da se pripravlja tudi na politično borbo. Kajti to je najjasneja in naj-jednostavneja stvar resnica na svetu, da podlaga za osvojitev take pozicije je pač
— se je izgovarjal sluga — ne gre za prošnjo. Saj sem — čestital. Dobro je!
—	Pa, da bi vendar-le bilo?
—	No — pokličite gospico — imenovanje zanjo imam.
Nekaj časa se je starček obotavljal. Ali ni umel sluginega obvestila? — Je-li ta vest tako neverjetna ? — A kali ? Za hip ga je prešinila misel, da bi ga bolj razveselila vest, da je zadel temo, negoli to imenovanje. A takoj se je rešil dvomov. Dolgo pričakovana, začarana beseda „dekret- se je vendar zaslišala in je učinkovala na starčka, da je kakor mladenič poskočil v skrajno sobico, od kjer je tako rekoč skoro prinesel, ne pa dovel Jurkice.
A na to sta čitala oče in hčerka ob jednem: „Visoka kr. deželna vlada, oddelek za uk in bogočastje, Vas je imenovala začasno učiteljico na dekliški ljudski šoli v Pazarincih z dohodki — itd. itd.
V male, nizke sobice, v ozki mračni hodnik, v temno kuhinjo stotnikovega stanovanja se je razlil, ne žarek, ampak val veselja in radosti za tri dobre duše. Stotni-kovo navdušenje je bilo toliko, da je tekal iz kota v kot kakor razposajen deček, nosil Jurkico na rokah kakor malo dete, a slednja
gospodarska organizacija, ali dovršitev te naloge ni možna tudi brez politične borbe.
Ali Nemci so previdni in izborni taktiki. Zato je v njihovem nastopanju in izbiranju sredstev marsikaj, kar je na videz v protislovju z njihovimi končnimi cilji. To vidimo že iz gori rečenega. Navidezno so dolgo pripoznavali Italijanom izključno pravico do političnega gospodstva. Pokorili so se icmu gospodstvu in so kazali to praktično n*5 — volitvah. Delali so tako, v pravem spoznanju, da njihova doba še ni prišla in da pride šele tedaj, ko izvrše prvi nepolitični del svoje misije, a to da bo tem preje, ako ohranijo Italijane v veri, da Nemštvo ne misli na nikako politično osvajanje in da marveč pripoznava to ozemlje kakor italijansko politično posest. Priznavali so torej italijanstvo, da so mogli neovirani ustvarjati pogoje za politično osvajanje. To bi bil torej tako-le en izgled navideznega protislovja v nemški politiki v naših krajih: s komplimenti pred italijanstvom do nemških ciljev 1 !
In ravnokar moramo zopet zabeležiti takovo navidezno protislovje med sredstvi in cilji na nemškem delu. Nemci zaničujejo naš jezik, proglašajo ga inferijornim, brezpomembnim in nepotrebnim, ali — učiti se ga hočejo vendar!/ Poroča ie nam namreč, da so uveli za svoje rojake, osobito pa uradnike, kurze za italijanski in slovenski jezik. Ti kurzi se bodo obdržavali dvakrat na teden — ob torkih in petkih zvečer v prostorih tuk. c. kr. državne realke. Slovenščino bo poučeval realčni profesor dr. Tertnik, italijanščino pa profesor Chiozzola. Voditeljem tem tečajem je določen profesor Karollus.
Nemci se hočejo torej slovenski učiti. Gotovo pa ne vsled spoznanja, da so krivo sodili o našem jeziku in da je njihovo strupeno sovraštvo do naroda, ki želi kulturno 'napredovati, neredno kulturnega človeka. O ne! Vzrok, da se hočejo učiti našega jezika je isti, radi katerega so se doslej pokorili italijanskemu političnemu gospodstvu: gospodovati hočejo tudi v Trstu. Njihov namen je na dlani: usiljevanje nemš ih uradnikov na vse državne urade naj se s tem še bolj povspeši. Par besed slovenščine in italijanščine, naj dokazuje kvalifikacijo nemških aspirantov tudi v jezikovnem pogledu za službovanje v naših krajih.
Preko slovenskih kurzov hočejo — po slavnih štajerskih izgledih — odtiskati domači živelj, naseljevati naše urade z Nemci in žnjimi nemškega duha, ki bodo seveda potem bolj in bolj krepili nemški živelj v Trstu socijalno in politično.
Opozarjamo na ustanovitev teh kurzov v ponoven dokaz, kako dosledno, proračunjeno in zistematično deluje nemška propaganda v naših krajih.
Nemci in Madjari.
Znani nemški poslanec, slovenski renegat Dobernig objavlja v „Tagesposti" članek, v katerem dokazuje nujno potrebo spora-zumljenja med ogrskimi Nemci in Madjari. Položaj Ogrske in monarhije da zahteva tesno združenje nemštva in madjarstva proti skupnemu sovražniku panslavizmu! Gospod Dobernig obljubuje pri tem, da se združenim Nemcem in Madjarom gotovo posreči, da pohrustajo kar v salati te preklicane panslaviste.
Gotovo so to jako lepe sanje tega slovenskega Nemca, ki je pa menda popolnoma pozabil, da se Madjarom in Nemcem
ni potreba še posebej združevati proti Slovanom, ker so se dosedaj vedno našli v najganljiveji slogi na poti sovraštva proti Slovanom. Leta 1867. so si tako lepo raz-d lili vsaki svoj kos monarhije v nadi, da se jim posreči v par desetletjih na tej strani vse ponemčiti in na oni strani vre poma-djariti. Po štirih desetletjih so se gospodje konečno prepričali, da so z ubijanjem Slovanov na slabšem, nego so bili takrat. Zato so začeli razmišljati o novih potih, ki naj bi jih dovedli do cilja. Njihov trud ostane pač tudi za bodočnost brezvspešen. Gotovo je, da si v najboljem slučaju polomijo svoje kosti.
Kolesa dogodkov se bodo vrtela dalje tudi preko združenih Nemcev in Madjarov.
Dnevne novice.
Profesor Masaryk o novoslavizinu.
Prof. Masaryk, ki se, kakor znano, nahaja sedaj v Rusiji, je imel s zastopnikom poljskega lista „Kuryer Waršavski" interviev o vprašanju novoslovanstva. Masaryk je rekel, da si je novoslavizem postavil sicer velike naloge, a je imel na polju vzajemnih kultur-nih interesov med Slovani zelo malo uspeha. Na praških vseučiliščih ni Še dosedaj nikakega materijala o ruski in poljski zgodovini in književnosti. Slovanska solidarnost temelji za sedaj na medsebojnem nepoznavanju. Zato tudi ne more dosezati posebnih uspehov. Po Masarykovem mnenju bo tudi snujoča se vseslovanska banka jedva mogla pripraviti toliko kapitala, da bo lahko uspešno konkurirala z nemškim in angleškim kapitalom na Balkanu.
Masarykove besede vsebujejo marsikatero resnico, zato je dolžnost vseh onih, ki so navdušeni za praktično slovansko vzajemnost, da se lotijo resnega dela, da bo •temeljila slovanska solidarnost na temelju medsebojnega poznanja in ne nepoznanja kakor pravi Masaryk. Upati je, da najde vseslovanski kongres v Sofiji pravo pot, ki bo vedla k temu cilju.
Brata Pribičeviča, ki sta sedela celih 20 mesecev v zaporu, sta bila v soboto opoludne izpuščena iz zapora. Accurti je izjavil, da odstopa od nadaljnega pregajanja.
Revizija petrograjske vojne inten-dance je spravila na dan naravnost neverjetnih stvari. Mnogo^obdolženih funkcijonarjev je umirovljenih in pridejo pred sodišče. Uradniki intendance v Petrogradu so pošiljali za časa rusko-japonske vojne na bojišče najslabše blago, a potem so trdili, da se je vsled dolge poti pokvarilo. Veliki škandali so se dogajali pri postopanju z železniškimi vagoni, ki so jih ti uzorni uradniki oddajali dobavateljem za najvišje cene.
Luegerjeve sestri dobita penziji. V zaupni seji dunajskega mestnega sveta so sklenili ponuditi vsaki obeh Luegerjevih sester po 2400 K na leto.
Ali je Menelik živ ali je umrl ? Neki rimski listi poročajo, da je abesinska cesarica Taitu zginila. Gotovoga poročila, ali je cesar Menelik še živ, ali pa je že umrl, še sedaj ni možno dobiti. Uradno se potrjuje, da NeguŠ še živi.
Liga za splošno volilno pravico na Ogrskem je poslala grofu Tiszi odprto pismo, podpisano od več tisoč oseb, v katerem ga poživljajo, naj ne dela uresničenju splošne volilne pravice nikakih težkoč. Med podpisanci se nahaja mnogo odličnih oseb, med njimi tudi baron Dezider Banifjr.
Reforme in ljudsko Štetje v Albaniji. Kakor poročajo iz Soluna, je ministerski
■je, vsa iz sebe blaženosti, mahala z dekre-j tom po zraku, poljubljala očetu lici, pa brke, pa roke ter je zvonkim, močnim glasom klicala mater, da jej sporoči veselo 'novico, pri tem pa se zadovoljno zibala na očetovih močnih rokah. A kakor je gospa vstopila, zrušila se je ta na bližnjo v kotu stoječo stolico, privzdignila predpasnik do lic in si brisala blažene, srečne solze, med tem ko sta oče in hčerka dajala izraza svoji radosti naprej in naprej v taki neumni otroški igri. Temu čistemu veselju se je pridružilo celo solnce, ki je skozi špranje šaluzij obsipavalo svojimi žarki sedaj tla sobe, potem steno, pa Jurkičino obleko, pa stotnikove prsi. Se svojimi zlatimi žarki spletalo je venec in veličalo te trenotke radosti in zadovoljnosti. Sijaj te nebeške svetlobe in odsev sreče teh src sta kazala, da prihajajo od istega vira.
Šele, ko so se vmirili in jim je prešla hipna razbuijenost, začeli so vsi trezno razmišljati o bodočnosti. Letnega plačila šeststo goldinarjev, petnajst odstotkov od iste svote za stanarino, to je bilo v njihovih očeh plačilo, da boljega ne. „Nekaj malega še, in tvoja plača bo višja od moje pokojnine, ki sem jo prislužil s tridesetimi leti
službe !M je omenil stotnik nekolikokrat. Takoj na to so pa začeli razmišljati, kje so ti Pazarinci?
. — Pazarinci — Pazarinci — na Granici ne obstojć — na onem ozemlju poznam vsak kraj od Sv. Jurija pri Senju do Stare Pazove. Potrpi — Pazarinci torej — posnemamo iz dekreta — je — je — izdalo ga je Oseško nadzorništvo — torej v Slavoniji, — in starčka je zazeblo v dno duše. Vse svoje življenje je sprovel v imenovani Granici in njegov pojm o Slavoniji je segal v toliko, da je ta dežela strašna, nedogledna ravnina, obilna na močvirjih in blatu iz katerega ne izhlapeva drugo, negoli mrzlica. Tudi stotnica ni bolje sodila o Slavoniji. Predočile so se jej v tem hipu grozne slike, strašni, dva sežnja visoki razbojniki z nedo-gledno dolgimi brkami, oboroženi še daljšimi samokresi, handžari in puškami. Starčkoma so se lica neprijazno nagubila in sta vzdih-nila vsakotoliko: „Samo ne v Slavonijo!44 — A Jurkica je nasprotovala. Vneto je začela braniti svojo novo domovino. Spomnila se je šolske čitanke, v kateri je bil med drugimi tudi sestavek, ki jo opisuje kakor „plemenito deželo- — in pripovedala jima -je opis skoraj dobesedno kakor je bilo v
V Tisto, 12. aprila 1910.
„EDINOST" št. 101.
Stran S
svet odredil, da se v gorenji Albaniji izve- j nas imenuje politične rokovnjače, češ, da dejo v najkrajšem času reforme in ljudsko smo si prihranili svoje „laži"L za zadnji čas, štetje. Voditelji sedanje ustaje pridejo pred vojno sodišče, meri tem ko se hoče ljudstvu prizanašati. Nadalje poročajo, da so *rije albanski poslanci izstopili iz mladotur-ške stranke. Nekateri so se pritoževali radi previsokih občinskih davkov, ki tarejo albansko ljudstvo. Turški vladni krogi so sedaj prepričani, da ustaja nima niti reakcijonar-■ega niti narodnega značaja, temveč da je laperjena proti previsokim občinskim davkom.
Domače vesti.
Pogreb -f» mons. Petra Flega. Včeraj dopoludne se je ob veliki udeležbi vseh slojev vršil pogreb na Dunaju umrlega kanonika Skolastika tržaškega stolnega kapitelja mons. Petra Flega. Ob 11. uri so dvignili krsto v mrtvaški kapeli ter jo prenesli v stolno cerkev sv. Justa. Sprevod je vodil ob obilni asistenci kapitularni vikar in stolni prost mons. dr. Petronio, ki je pel tudi mašo in opravil eksekvije. Navzoč je bil stolni kapitelj tržaški, več kanonikov sostolnega kapitelja koperskega, mestni, predmestni in okoličanski župniki, mnogo duhovnikov z dežele, izlasti iz Istre, potem z Goriškega, kapucini in frančiškani iz Trsta.
Nadalje so bili navzoči brat pokojni >v A. Flego, nečaka : humski župnik Ivan F. ! in računski revident Ant. Flego ter već drugih sorodnikov, potem državni ir deželni poslanci Vekoslav Spinčić, Matko iandič, dr. Otokar Rybar, več hrvatskih it loven-skih deželnih poslancev isterskih, t . ;ških in goriških ter mnogo prijateljev in čestilcev pokojnika toliko iz Trsta, kolikor iz Istre in Goriškega, zatem namestniški podpredsednik dr. Andrej grof Schaffgotsch, ravnatelj računskega oddelka tukajšnjega namestništva Ivan Folie, okrajni glavar ur. Bernard Karminski, c. kr. deželni šolski nadzornik Fran Matejčič ir. mnogo drugih ličnosti.
Prostrana stolna cerkev je bila skoraj napolnjena udeležencev.	, - -
Po maši in dovršenih eksekvijah se jej nafta blati osebno čast in poštenje osebe,
ttrijrjs?r^^!»laSsr*m
tako, da jih baje ni bilo možno pravočasno ovreči.
„Gorica" govori o nesramnih volilnih manevrih! Ona „Gorica", ki že mesece piše proti nam in blati dra. Gregorina na vse možne načine!! V kake namene je to delala „Gorica"?! Mari ne v volilne?! Sicer pa smo navajali le dejstva. Ta naj „Gorica" ovrže z dokazi in ne s psovanjem ! Časa za to ima še vedno dovolj pred volitvami in po volitvah.
Mi čakamo in stojimo na dispozicijo.
„Gorica" meni tudi, da bi bili morali mi — ako bi imeli le količkaj čuta poštenosti in resnice — odgovarjati že pred tedni.
Na to jej odgovarjamo, da je to naša stvar, kdaj in če sploh odgovarjamo, da sploh nismo nameravali spuščati se v neplodne polemike z „Gorico", ter da smo se za to odločili še le, ko je nesramnost „Gorice" presegla vse meje.
Vsakako pa nas mora le veseliti, da se nam je posrečilo z enim samim krepkim mahom porušiti vso zgradbo „Goričinih" večtedenskih besedičenj in farbarij. In tako bomo postopali tudi v bodoče: odgovarjali bomo ie tedaj, ko se nam bo videlo prav in umestno, a vsakokrat — krepko.
Dr. Anton Gregorčič, kakor gospodar „Gorice", se je po svoji stari navadi v svojem odgovoru na odprto pismo g. dr. Gustava Gregorina, objavljeno v našem listu dne 8. t. m., postavil na jako komodno stališče. Na eni strani se kaze ogorčenega v svoji „Gorici", ker se mu „lahkomiselno, neutemeljeno podtika", kar je pisala „Gorica" proti dr Gregorinu ter pravi, da naj sodi občinstvo, ali je tako podtikanje pošteno ali ne, in se mu zdi čudno, da hoče dr. Gregorin tožiti „Gorico" radi tega, ker mu je ta list predbaci val, da se narodni denar steka v njegov žep! Na drugi strani pa se zdi, da mu vendar prihaja prav, da se v njegovem glasilu v volilne svrhe na infamen
proti Gregorinu, ČeS, dasi lasti narodni denar ?!!
Zdi se, da „Gorica" sama nekako občuti, da je to, kar je pisala proti Gregorinu nepošteno, ker trdi, da je jiepošteno ako se to dr. Gregorčiču podtika. Ko bi bilo to, kar je pisala „Gorica" proti dr. Gregorinu, tako nedolžno, potem pač ne bi bilo potrebno, da se „Gorica- za dr. Gregorčiča tako razvnema.
Dr. Gregorčič, ali pa njegova „Gorica" naj nam torej brez ovinkov odgovori: odo-bruje-li on, ali ne odobruje klevete na račun dr. Gregorina?! Potem še-le se bomo dalje razgovarjali.
Prihod nadvojvode Frana Salvatorja in najvojvodinje Marije Valerije Ob 7*56 uri zvečer sta se z vlakom državne železnice pripeljala v Trst nadvojvoda Fran Ferdinand in soproga nadvojvodinja Marija Terezija s spremstvom, da prisostvujeta današnji slav-nosti spuščenja v morje vojne ladije „Zriny." Pričakovali so ju na državnem kolodvoru v Trst došle osebnosti, mornariški poveljnik admiral grof Montecuccoli, minister domobranstva Georgi, honv. min. Hazay, koma poveljnika Potiorek iz Gradca in Gerba iz Zagreba, nadalje namestnik, podžupan dr. Ricchetti, vojaški in civilni dostojanstveniki, prošt Petronio itd. Nadvojvoda in soproga sta se peljala do začetka pomola Sv. Karla in se od tukaj ukrcala na jahto „Mjramar". — Veliko občinstvo je prisostvovalo prihodu.
Letošnja birma. Ker je škofijska stolica izpraznjena, se bo letos ob binkoštnih praznikih delila birma edinole v stolnici Sv. Jušta dne 22. in 29. maja t. L — Ni pa še določeno, katerih primorskih škofov bo birmo val.
Umrl je v nedeljo v Alič, bivši večletni kapelan pri Novem Sv. Antonu. Pokojnik je bil rojen leta 1826 v Idriji je služil kakor duhovnik 7 let v Istri in 42 let v Trstu; zadnjih 10 let je preživel v pokoju v svojem rodnem mestu. N. v. m. p.
Predavanja g. dr. Bogomila Vošnja-
ka o Ustavnem in političnem življenju Slovencev od 1. 1848—1868" so uspela kar najlepše. Na zadnjem predavanju je bila dvorana takorekoč premajhna. Za krasna izvaje-nja žel je g. predavatelj buren aplavz. Pre-
pri sv. Ani, kamor so jo "v kočijah sprem- I	~ ^	in da
.jaH sorodniki in ožji prijatelj, pokojnik | £	3ST,£-S£________ _ „u
Zopet strašijo z nemškim škofom!; mnogoštevilnega konsorcija, kar da bi mo- i davanje' priobčimo v celoti
Več dunajskih listov poroča, da se dvorni | ral dr. Gregorin vedeti.	_______
m vladni krogi zavzemajo za to, da bo za Kolikor besed, toliko hinavščine. Vpra-trzasko-kopersko skoujo, k. je po ogromni j gam0 najprej „Gorico« in nje urednike, bi-li večini slovanska, imenovan za škofa Nemec mogli pod častno besedo potrditi, da dr. m da oo Nemec z največjo verojetnostjo Gregorčič ni v nikaki zvezi z urejevanjem
Gorice" ?! Kolikor mi poznamo
tudi imenovan. Najbolj resna kandidata da sta rektor germanske „Anime" v Rimu dr. Lchninger in avstrijski avditor pri Sv. Roti v Rimu, Tirolec Peraihoner. Ne eden ne firugi ne zna niti besedice slovenski ali hrvatski.
Seveda sc zavzema kar najtopleje za tako imenovanje „prijatelj" Slovencev in Hrvatov dunajski koadjutor dr. Nagi.
„N. Wiener Tagblattu pa javlja, da je tržaškim škofom že imenovan mons. Perat-honer.
Poroka. V nedeljo ob 11 in tričetrt se je poročil v rojanski cekvi g. Oskar Š i l i č, viši revident južne železnice, z gospico IvankoMikotovo iz Ljubljane, ■ckdanjo vrtnarico na Ciril-iVletodovi šoli pri sv. Jakobu. Iskrene čestitke!
(V' Nesramni volilni manevri ? ! — Naš
odgovor „Gorici", priobčeni dne 6. t. m., je zadel ta list v živo. Toliko časa je napadal ■as in dra. Gregorina in se nam celo rogal, da molčimo, dokler se nam ni zdelo tega preveč in smo dali „Gorici" lekcijo, kakoršno je zaslužila.
Na naš omenjeni članek, v katerem smo z nepobitnimi dejstvi dokazali neho-■etnost „Gorice" in nje stranke, ne ve odgovoriti drugače, nego da označa naš članek kakor „nesramen volilni manever*, da piše, da smo v svojih predalih na falotski način ■agromadili toliko laži in obrekovanj na nje račun, da se mora taka pisava gabiti vsake-mi, ki pozna razmere njene stranke. Končno
njega m
razmere pri tem listu, smo prepričani, da se li^t posebno v važnih časih ureja po Gregi jičevih navodilih. Če tudi obstoji kak k >.isorcij. ima gotovo dr. Gregorčič glavno bt *do v njem ter ima gotovo toliko moči, d bi lahko preprečil take faloterije kakor jc zagrešila „Gorica" proti dr. Gregorinu! Ne glede na to pa, kako naj bi moralo biti dr. Gregorinu znano, da so gospodarji „Gorice" členi posebnega mnogoštevilnega konsorcija, ko to v listu ni nikjer označeno, dočim je v našem listu natančno označeno, da je lastnik lista konsorcij in ne dr. Gregorin! In vendar ga je „Gorica" že opetovano proglašala odgovornim za razne sestavke v tem listu 4er mu je še zalučala v obraz infamno obrekovanje, da on spravlja dobičke tega lista v svoj žep!
S takim načinom postopanja postavlja se pač „Gorica" v čudno luč, ne pa dr. Gregorin, kakor mu ista predbaciva ozirom na njegovo odprto pismo.
Zdaj pa še dvoje vprašanj na gosp. dr. Gregorčiča.
„Gorica41 je v zadnjem času opetovano napadala osebno čast dr. Gregorina ter istega zasmehovala na vse možne načine. Izključeno je za vsakogar, da dr. Gregorčič tega ne bi bil čital. Vprašamo ga najprej, je-li kaj storil, da bi se prenehalo s takimi nedostojnimi napadi in obrekovanji ?! A v drugo ga vprašamo: odobruje-li dr. Gregorčič infamno obrekovanje, izrečeno
•iranki. Stotnik se je nekoliko umiril; posebno se je sprijateljil se Slavonijo, ko mu je omenila sočna jabolka, ki tam rasto. Niso pa niti te omehčale gospe stotnikove. A Jurkica jej je dobro pripomnila, „majčica" bi tako in tako imela prigovor tudi za katerikoli drugi kraj. Na to je skočila k njej, jo objela z obema rokama in vskliknila: „Marici je težko, ker se sedaj moramo ločiti!" — A slabo je zadela: čim je to izgovorila, so obedve zalile solze. A tudi šolnini žarki so prenehali za danes se svojo igro po sobi.
(Pride še.>
Zvezda repatica Halley
se približuje naši zemlji.
Zvezda repatica Halley se približuje z veliko brzino naši zemlji. Potem, ko so jo ■aši predniki videli zadnjikrat dne 16. nov. 1835., jo bodemo mi zamogli zopet videti v drugi polovici tega meseca od 4 30 zjutraj do zore in v prvi polovici meseca maja od 2*45 do prvih jutranjih ur. V drugi polovici meseca maja se jo bo videlo v mraku. Nekateri listi so poročali, da se je zvezdo-
repatico Halley že videlo, a te vesti ne odgovarjajo resnici.
Vsekako pa je res, da, četudi se te repatice danes še ne vidi s prostim očesom, jo opazujejo zvezdogledi, že dalj'e časa pomočjo daljnogleda. Na fotografiji kaže rep, ki je dolg po priliki 12 milijonov kilometrov. V zvezdarnah bodo opazovali repatico pomočjo daljnogledov, dočim pripravljajo Amerikanci posebno ekspedicijo, ki pojde iz New-Yorka v Honolulu, od kjer bo mogoče repatico najbolje opazovati.
Nek časnikar je odšel v Marselj, da bi izprašal znanega zvezdogleda Kamilu Flamarionu, kaj misli o stvari. Ta znameniti francozki zvezdogled je izjavil:
Gotovo je, da pojde repatica dne 18. maja t. 1. med zemljo in solncem v daljavi 23 milijonov kilometrov. Repatica pojde skozi periplej dne 19. maja ob 4. uri zjutraj. Ta račun je gotov in ne more motiti. Ta pot bo trajala eno uro. V zapadni Evropi bo Še noč, malo pred zoro, a v Avstraliji, Japonu, na skrajnem vshodu in v Aziji bo dan.
Vendar za nas je glavho vprašanje, če nas bo repatica udušila s svojim strupenim repom. In tu odgovaija že omenjeni zvezdo-
Notranji nastop telo v. dr. „Sokol" na Vrdeli. Mlado društvo je „Sokol" na Vrdeli. V nedeljo 3. t. m. je priredil v „Narod, domu" pri sv. Ivanu javni nastop, da pokaže vspehe svojega notranjega delovanja tekom zime.
Da je ta prireditev izpadla v pohvalo in čast novemu „Sokolu", je bilo označeno že na drugem mestu. Za danes hočem pač le omeniti ta dobro vspeli nastop v tehničnem oziru, da tudi telovadni krogi lahko spoznajo, kaj more storiti v kratkem času društvo, v katerem je delo vstrajno, je veselje do dela. Telovadec, ki gleda javni nastop, vidi takoj vsako vrlino posamičnika kakor tudi cele skupine, zapaža pa tudi nedostatke, in na podlagi teh opazovanj si vstvarja svojo oceno.
Moški naraščaj, 23 po številu, je z lepim in korektnim korakom prikorakal v dvorano ter se po kratkem rajalnem pohodu postavil v vrste za proste vaje s zastavicami. Vspeh je bil povoljen; mučno je bilo leto, da dva dečka nista imela zastavic, in so si morali zastavice med posamičnimi vajami medsebojno izposojevati. Vaditelj bi moral tudi že pri učenju nekoliko bolj paziti na disciplino. Popravljanje obleke in oziranje okolu sebe — in to od več telovadcev — ter nekritje v posamičnih zastopih, kakor tudi nepazljivost nekaterih na proizvajanju vaj, je nedostatek, ki se ga lahko odpravi in s tem uvede disciplina, od katere je odvisen javni nastop.
Po odstopu moškega naraščaja je prikorakal na telovadiŠče ženski oddelek v tristopih in tudi v tristopih izvajal proste vaje. Tem čilim, samozavestnim in izvrstno disciplinarim telovadkinjam gre najlepša po-
hvala. Tako lepega koraka, take pazljivosti v celoti in tako jednakomernega proizvajanja vseh vaj, je pač redko opaziti na jednakih nastopih. Z veseljem lahko konstatiramo, da je njihov nastop v ponos vsega slov. Sokol-stva. Le tako najprej in najlepši vspeh je zagotovljen.
Edino, kar je bilo nepravilnega je to, da vaditelj ni nastopil v telovadni obleki in pustil svoj ženski oddelek nastopiti samega. Pokazal pa je, da je kos svoji nalogi in da zna vzdržavati v svoji vrsti pravo sokolsko disciplino.
Lepo je vspela telovadba na orodju, vrsta moškega naraščaja in dve vrste ženskega oddelka. Lep pristop in odstop od orodja, precizno izvajanje vaj, vse to je želo od strani občinstva pohvalo, znak popolnega priznanja. Za tem je nastopila vrsta članov na drogu pod vodstvom okrajnega podnačelnika. Vse vaje so proizvajali telovadci s preciznostjo in precej elegantno, le da so bile nekatere predolge.
Smelo trdimo, da je vrsta „Sokola" na Vrdelu dobra, ter obeta postati ena najboljših v tržaškem okraju.
Želeti bi bilo le, da si izvežba „Sokol ' na Vrdeli čim več dobrih vaditeljev, ker le tako bodo vspehi vedno boljši.
Le na ta način bo možno z lastnimi močmi delovati društvu in Sokolstvu ▼ čast. Dobro bi bilo, ako bi se tudi nekatere članice ženskega oddelka izvežbale za vadite-ljice. Gospića Ponikvarjeva pa naj tudi v naprej vstraja z učenjem dekliškega naraščaja.
Kmalo bo Vrdelski Sokol imel zopet priliko, da pokaže v*o moč svoje čile armade na zletu tržaškega okraja na Prošeku dne 5. junija t. 1. in uverjen sem, da bo tudi tam žel iste, da, še lepše uspehe, nego Idriji g. Josip minolo nedeljo.
Zato na delo, marljivi in vstrajni Sokol!
Telovadec. „Delavsko konsumno društvo" pri sv. Jakobu v Trstu je imelo v nedeljo, dne 3. t. m., svoj redni letni občni zbor, ki ga je vodil društveni predsednik državni poslanec prof. Mandić, Društvo je zaključilo svoje društveno leto z lepim uspehom. Dohodkov je bilo 33.028*70 K in ravno toliko izdatkov. Med izdatki je 2000 K odplačila na hišo in v blagajni je bilo koncem leta 155431 K. Za vino se je izdalo 20.450 86 K, za pivo 2330.60 K. Čisti dobiček iznaša 3133.90 K. Bilanca izkazuje 68.907 77 K aktiv in ravnotoliko pasiv; med aktivi vrednost društvene hiše 59.684.15 K, na kateri je dolga (med pasivi) 44.700 K.
Poročili tajnika in blagajnika sta bili enoglasno odobreni. Pri točki slučajnosti je odbor predlagal občnemu zboru, da se da iz čistega dobička 100 K v narodne namene, t. j. 50 CMD. na račun kamena k obram-benemu skladu in 50 K podpornemu skladu N. D. O. Rudolf Može je predlagal, da se znesek poviša na 200 K in sicer 50 K N. D. O. 100 K šolski družbi in 50 K za javno knjižnico šentjakobske Čitalnice. Po daljši debati je bil vsprejet sklep odbora. Sklenilo se je, da se razdeli enaka dividenda vse« članom, ki pa se pripiše deležem. V zadevi članov, ki ne obiskujejo društvene gostilne, pač pa druge gostilne, se je sklenilo, da jih sme odbor po svojem preudarku brisati iz društva in jih izplačati. Končno se je tudi poveril odbor, da po mogočnosti zniža najemnino za društvene prostore N. D. O.
Mali korak smo naredili najprej, toda želeti je, da bi nam na tej poti sledila tudi druga društva Trsta in okolice in bi s temi drobtinami beležili letno okolu 3000 K več v vtrditev naše temeljne podlage, to je izobrazbe slovenske mladine in podpore delavcem.
Šentjakobčaa. „Chantecler" v Politeama Rossetti.
Sinoči se je vršila v Politeama Rossetti toli pričakovana živalska dramatična epopeja „Chantecler", ki je vzbudila v Parizu in drugih mestih toliko hrupa. Gledališče je bilo razprodano in polno naj odličnejšega občinstva. Prvi akt je bil vsprejet zel®
gled, da se ni treba čisto nič bati. Sicer pa daljava 23 milijonov kilometrov ni posebno velika stvar za oddaljenost repatice. Repatica, katero smo imeli priliko opazovati nekaj dni v začetku tekočega leta, je imela 100 milijonov kilometrov dolg rep! Seveda je velika razlika med posameznimi repaticami. Halley spada v vrsto bolj malih repatic, kakoršne se je moglo opazovati v letih 1811., 1844., 1858., 1861. in 1882. Halley, katerega se je opazovalo dosedaj 1456., ko je bila naravnost sijajna, leta 1682. je bila tudi zelo lepa, dočim ni bila posebno sijajna v letih 1759. in 1835. Bržkone tudi takrat ne bo imela nič posebnega na sebi.
Oni dan, ko pojde repatica Ha!Iey med našo zemljo in solncem, se bo premikala naša zemlja v svetovnem prostoru s hitrostjo 106.000 kilometrov na uro! Repatica bo hitela naprej s hitrico 170.000 kilometrov na uro! Hitrost obeh teles bo znašala 276.000 kilometrov na uro! Ako repatica ne bo bolj široka, kakor navadno, bo trajal prehod tri ali štiri ure in sicer bo začel okoli polnoči in končal proti štirim zjutraj. V tem času pojde naša zemlja skozi rep repatice. Pri tej naglici bi se moglo bati, da nastane zbog zibanja, ki nastane vsled te ogromne
naglice, taka vročina, ki bi utegnila sežgati vse življenje na zemlji. Ali rep repatice je iz tako tanke tvarine, da ne bo to imelo nikakega upliva na naše ozračje, ker bo — radi že omenjene redkosti repatičiaega repa — gibanje skoro enako ničli.
Brezdvomno se bo videlo oni daa aa nebu tudi neštevilo drugih zvezd-premičnic. Pričakovati je raznih električnih pojavov, kakih novih svetlobnih prikazni itd.
Potom raziskovanj se je dognalo, da se nahaja v repatičnem repu nek strupen plin, ki je sestavljen iz kisika in ogljika. Vendar se ni tudi v tem oziru ničesar bati; vsaj za tokrat ne. Kaj pride pozneje, maj mislijo zanamci.
Ko je leta 1835. šla repatica Halley med solncem in zemljo, je zgubila svoj rep, ki ga je zopet našla še le dva meseca pozneje. Tokrat pride najbližje solncu dne 30. aprila, a med zemljo in solncem pojde dne 18. maja. One dni bomo zamogli lepa videti repatico s prostim očesom, a brez repa, kar je vsekako velika škoda.
Zvezdogled Barnard na amerikaaski opazovalnici v Jeckes-u pravi, da je obseg repatice Ha!ley 300.000 mil. kilometrov. Rep-bo dolg 8 milijonov kilometrov.
V Trstu dne 12. aprila 1910
»EDINOST« št. 101
Stran III
Madno, deloma z sikanjem. Po drugem in tretjem aktu je bilo le malo aplavza, a na k«ncu igre je isti popolnoma izostal... S tem je bila usoda „Chanteclera" v Trstu zapečatena.
Občinstvo, katerega je že mnogo odšlo pred koncem igre, je med najrazličnejšim komentiranjem zapuščalo gledališče — razočarano.
O igri sami lahko rečeno, da je to pravi tipus francoske gostobesednosti in j epih fraz brez posebnega jedra. Edmond Rostand, avtor igre, je že spisal Francozom ?ač kaj boljšega n. pr. Cyrano de Bergerac, V Aiglon, Les Romanesques, La Samari raiae itd.
Njegov Chantecler", o katerem so sodbe zelo različne, je vzbudil splošno zanimanje »•lj radi tega, ker nastopajo v njem živali, v prvi vrsti ptiči, kakor pa radi vsebine.
Mogoče je pripomoglo k neuspehu tudi n?poznanje francoskega jezika ogromne večine gledalcev, a dvomim, da bi igra v nasprotnem slučaju vspela. Dolgočasnost preveva zlasti zadnji dve dejanji, tako da se je jela galerija kratkočasiti z glasnim kikirikanjem in vzbudila po vsem gledališču splošno veselost.
„Chantecler" je poln najkrasnejših poetičnih mest, n. pr. himna solncu v drugem dejanju, katero je lepo deklamiral „Chan-tecler" (petelin) gospod D o r i v a 1. A na odru izgleda stvar drugače in je dejanje dolgočasno. Občinstvo so seveda v prvi vrsti zanimali krasni živalski kostumi dekoracije in scenerije vse natančno reproducirano po onih v gledališču Porte Saint Mar-i v Parizu.	F.
Kolinska cikorija iz kolinske tovarne v Ljubljani je in ostane najboljši kavni pri-dodadek. Zato Kolinsko cikorijo, ki je vrhu tega tudi izdelek domačega podjetja slovenskim gospodinjam toplo priporočamo. Nobene slovenske hiše naj ne bo, da bi rabila kako drugo tujo nemško-židovsko cikorijo, ampak pravo Kolinsko. — Svoji k svojim.	_______
Tržaška mala kronika
Tatvina. Predvčerajšnjem se je nezaposlen krojač Ivan Rubel, star 29 let, iz Češkega, podal v stanovanje financ« «e straže Marina Brodarić, ki mu je bil znan, in je iz odprtega predala škrinje vkradel zlato verižico* v vrednosti 100 K, ki jo je potem za-«wvil. Bil je aretiran.
Goljufija. Fran G., star 29 let, agent pri tvrdki Vianello, in stanujoč v ul. Kandler, je bil v soboto zvečer aretiran, ker je falzi-riciral dokumente omenjene tvrdke za 1300 K.
Dva poskusa samomora mladih ljudi. Včeraj zvečer ob 8. uri se je 18-letni dijak Mbert Spaini, stanujoč v ulici„ G- Vassari 2, ustrelil proti srcu in se težko ranil. Spravili so ga v bolnišnico. Ne ve se za vzrok samomora.
— 14-letni Just Demartini, stanujoč v uKct S. Sebastiano je včeraj izpil precejšnjo dozo karbolne kisline. „Igea" ga je pripeljala v bolnišnico. Vzrok: slaba klasifikacija v šoli.
Brat hotel ubit brata. Sinoči ob 10. jfi je v rodbini Jasbitz, stanujoči v ulici Coacordia št. 13, nastal hud prepir radi rodbinskih razmer. Viktor Jasbitz, 23-leten mornar, je bil z dvakratnim strelom iz revolverja, ranjen od lastnega mlajšega brata iui desnem stegnu in na glavi. Zdi se, da je tega sestra našuntala. V rabuki je celo nati dobila s stolico po glavi in bila ra-■jena. Morala je intervenirati zdravniška postaja, ki je ranjenega brata odvedla v bolnišnico. Ranitelj je takoj po činu zginil; rekel pa je doma, da se izroči sam po-ftcaji.
Koledar in vreme. — Danes: Zenon Siot, muč. — Jutri: Hermenegild muč.
Temperatura včeraj 2. uri popoludne -r 14* Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko : Scmtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Tempe-Mtura malo spremenjena. V začetku še lepo, potem motno. _
Tržaška gledališča.
POL1TEAMA ROSSETTI. V četrtek se prvič vprizori opera „T o s c a".
FENICE. Včeraj se radi obolelosti g-e Mile Theren ni dala noviteta „Grof Luksem-bie-ški, marveč Straussov „Netopir". Noviteta se uprizori še le jutri. Danes „Valčkov (Walzer tram.)
Društvene vesti.
Podružnica „Glasbena Matica" v Trstu. Možki zbor ima danes zvečer »očno ob 8. uri pevsko vajo. Ker je zopetni »o sto p prav blizu, prosim točne in polno-šievilne udeležbe.	Pevovodja.
Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu vabi svoje gg. odbornike na odborovo sejo, ki se bo vršila danes v torek, dne U. aprila.__
DAROVL
—	Gosp. Radovič daruje za moško podružnico CMD. 1 K 30. Denar hrani uprava.
—	Razni rodoljubi v Herpeljah nabrali 7 K za možko podružnico CMD. v protest proti napadom v „Slovencu."
—	V proslavo pedesetletnice dr. Grego-nabrali v osmici pri „Marjani" v Sked-
nju na predlog g. Staniča 16 K 41 stot za tamošnjo podružnico CMD. Darovali so sledeči: gg. Matija Skrbeč 5 K, Ivan Sancin-Drejač 1 K 20 stot., Stanič Franc 1 K, Vinko Flego 1 K, Matija Zobec 1 K, Ana Grk 1 K, Štefan Gerk, Ivan Gerk. Ostalo svoto darovali drugi rodoljubi.
—	Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so dalj« đr~o-vali: 135 K: gg. državni poslanci jugos uv. kluba in sicer po 20 K : dr. Frid. Ploj, Ivan Hribar in Franc Roblek; po 10 K: Franjo Ivanišević, Matko Mandić, dr. Otokar Rybar, Vekoslav Spinčić, Alojzij ^trekelj in Ant. Vuković vitez Vučjidol ; po 5 K: Dušan Baljak, Mije Bjeladinović in dr. Matko Lagi-nja; 100 K: Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet, Ljubljana.
—	Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabral je gosp. Matija Lovrenčič v družbi novoporočenih g. Žilič in Ivanke Mikota Kron 11.10. — Srčna hvala.
Mar. del. organizacija.
Skupina sv. Marka in sv. Andreja.
Podpisani vljudno vabim tem potom še enkrat tovariše delavce in člane podp. društva „Samopomoč" na nocojšnji jako važen sestanek, ki se vrši ob 7. uri zvečer v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu (Campo. S. Giacomo št. 5, I. nad.
Tovariši delavci! Ker je ta sestanek jako važnega pomena za vse delavstvo gori omenjene skupine, pričakujem obilne udeležbe.
Rud. Pregarc, predsednik.
Vesti iz Gonške.
„Stranieri indietro !" (tujci nazaj) —, tako vsklika glasilo Gregorčičevih zaveznikov, govoreč o slovenski „nevarnosti" v gradi-ščanskem okraju.
In čemu ta bojni klic?
To samo radi tega, ker je v Gradiški v tamošnji kaznilnici nastavljenih nekaj slovenskih uradnikov in jetničaijev, ki so tako „drzni", da se poslužujejo svojega materinega jezika. Družina teh vslužbencev — tako tarna Pajerjevo glasilo" se naslanjajo v našem mestu, imajo otroke, ki ko dora-ščajo, zavzemljajo službe v našem mestu, kjer zopet skušajo uveljavljati svojo narodnost.
To je torej nevarnost, ki preti gradi-ščanskemu mestu!
Gregorčičevim zaveznikom bi povedali samo to: če se v kaznilnici nastavljajo uslužbenci slovenske nđrodnosti kaže to le, da so naši ljudje povsod porabljivi in zmožni raznih jezikov, česar pa o Lahih ni možno trditi.
Lahi si navadno izbirajo samo lahke in komodne službe, ogibajo se pa takih, kjer je mnogo dela in mnogo odgovornosti za razmeroma malo plačilo.
To je stara resnica, ki se uveljavlja povsod, v visokih in nizkih službah. V žandarmerijskih, policijskih in železniških službahki so naporne in kjer uslužbenci morajo često tvegati svoje zdravje in življenje za državno in vseobčo korist, tam so Lahi kaj redko posejani!
Raje se oprijemljejo služb agentov, mešetarjev in „fattorinov", kjer je komodno
i
i
PellKl Kfnemitognf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST TRI NOVOSTI! ---Dne 12., 13., in 14. aprila 1910---- TRI NOVOSTI!
1) VENEC, dramatično-sentimentalni prizor. 2) Zmaga ljubezni, drama. Novost. 3) Kretinček in bratje. Ni za smeh. Novost.
~ Bre?p'a^en vstop imaio gamo dojenčki.	—
Io°oo°oOO00o°cI Prvi sedeži 40 st., H 20 stot. Otroci in volani 10 stot I>°c00 °o00 A!
Mnenje gosp dra. 3. Reissmanna, Brno
G. J SBRRAVALLO
Trst.
Poročam Vam, da predpisujem že več let Viriš izdelek ŽELEZ-NATO KINA-VINO SERRAVALLO (Mino di China Ferruginoso Ser-ravallo) proti šibkosti in malokrvnosti. Vspehi so bili eminentni; posebno po obilnem krvnem odtoku in po težkih boleznih (pljučnici) jc nastopilo pomnoženje moči oziroma teža.
BRNO, 16. oktobra 1909.
Dr. R. REISSMANN.
PRODAJAL« ŠVICARSKIH UR
J »SIP OPPENHEIINI
urar In lidelovatslj čaaomerjev |Z
Crst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram)
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih In kovinastih ur.
Stenske ure z modernim zvonilo m.
PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po znernlh oecah.
Popl avljanje se izvrši po m conaii in z garancijo
CARLO ST
Ker občni zbor sklican na io. aprila t. 1.. ni bil sklepčen, vabi ,Tržaška po sojiinica in hranilnica" registre vana zadruga z omejenim poroštvom na
kteri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po § 49. zadr pravil in ki se bo vršil
v nedeljo, dne 24. aprila 1910
ob 1 o. uri dopoludne v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza della Caserma 2)
Dnevni red:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Poročilo o reviziji.
5.	Bazni predlogi *).
6.	Volitev naeelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
TRST, 4m 11. aprila 19IO.
NACELNIŠTVO.
*) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zbora staviti predloge, kateri niso na dnevnem reda.
O teh predi gib pa občni zaor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzame 10 v pretres, ali če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načel -tvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora.
prodajainica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije Iz usnja9 fotne torbs
ovratnice, dsMKi in naliče.
Specijaliteta : Fotrebšdine za hribolazce.

V • •
5 ulica Siosue Carducci 20. Trst
TELEFON 896.
Veika zal >ga steklenih šip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kričali vsake velikosti. Specijaliteta stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja a steklom, verande itd. Telefon 896.
Za»:?ga elj s avb. poSjetninsv ^
m
> ^ >* _ » iilOs «■■
mizar - Trst = u=Sca Leo štev, 2
priporoča slavnemu občinstva I
j i svojo mizarnico. i
jJ Isdelnje vsako vratno, tudi ■ ■ NAJFINEJŠE POHIŠTVO
TRŽAŠKI SLOVAN
in posebno oko'ičani ki prihajajo v mesto po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobrop -znani	=
:: J(avarfti Universo ::
ki se nahaja na trgu prei .Naroda, domom" 51. 1, uprav nasproti res avracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave na razpolage vsakovrstni likerji >n razni slovenski, nemški in laški časniki in vs» boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se pripor 6& FRANJO BOJC.

Ed.Steinerin sinovi |
TRST, ulica Geppa štev. 19 ^
Tvorirško skladišče
vsakovrstnega zrcalnega in pluščnatega stekla
Tovarna zre d in brusilni«
n stekla
kakor tudi izdelovanje
umetniških steklenih prelmetov.
ŠIRITE „EDINOST
Bogomil Tiuo
nrap t Sežani
ima svojo
prodn-
V ur
nouo jDlnlto
v TRSTU, ulici Viscen. Belllnl 13
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Vsakov. verižic po tov cenah.
IpomStvo
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH	j*
TRST - V A MALCANTON - T*ST ^
kinematograf „^fflria"
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
I. del: Brunnetly, po naravi. — II. del: Glavni dedič, veliko dramatično delo. — III. del: Zaljubljena tašča, komično.
VSTOPNINA.: I. mesto 30 fin., otroci ia fojati 20 vin. II mes;o 20 m, otroci n t jui 10 ?.
Tovarna cevi In cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa
fimftfo gualco - Zrst
ulica S&n Servoio itev. 2 Telefon 21-42.
Btran IV.
►EDINOST* St. 101.
V Trstu, dne 12. aprila 1910
delo, obilo pohajkovanja, malo odgovornosti in — nikake nevarnosti za lastno kožo!
Često tudi vidimo močne hruste in zdrave ljudi, ki vam raje prodajajo limonado in petorale, nego da bi se lotili napornega dela na poljih, kjer v potu svojega obraza obrača motiko in pikon naš kmetič - trpin.
V višjih službah so vam Lahi pravi gospodje, ki po uradih posedajo in kadijo cigarete, dočim morajo slovenski uradniki delati za dva in opravljati službo še za laške lenuhe, ker Ie-ti navadno ne poznajo druzega jezika razen blažene italijanščine.
Kdor pa kaj zna in pošteno dela temu ni kratiti zajamčenih pravic posluževati se svojega jezika vedno in povsod.
Stavimo glavo, da ko bi bilo v Gradiški toliko Nemcev, kakor je tam Slovencev, bi ti že zdavnej zahtevali nemško ljudsko šolo in bi jo tudi brez druzega dobili! Da bi bila naša ljuba vlada Slovencem tudi tako naklonjena, o tem še sanjati ni in to naj bo v tolažbo in pomirilo zakletim sovražnikom našim. Slovenci v gradiščanskem okraju pa naj hodijo svojo pot krepko naprej v svesti si, da so na pravi poti in da enkrat pač zatone tudi zvezda Pajerjev in Gregorčičev v naši deželi.
Vesti iz Isto,
Iz poštne službe. Viši poštni upravitelj Ivan Vidmar v Puli je imenovan ravnateljem poštnega| urada istotam.
Iz Ricmanj. Dne 17. t. m., na praznik varstva sv. Jožefa, se bo vršila služba božja kakor v prejšnjih letih. V soboto zvečer bo blagoslov. V nedeljo bo slovesna sv. maša in popoludne sv. blagoslov.
Iz Dekani. Dne 20. p. m. se je vršil v naši v narodnem oziru probujeni vasi občni zbor podružnice dr. sv. Cirila in Metoda. Predsednik g. Josip Valentič, nad-učitelj in deželni poslanec, je otvoril zborovanje s primernim nagovorom, navajaje namen družbe in njeno prekoristno delovanje. Ožigosal je nesramno gonjo proti družbi od strani one stranke, ki ima zapisano na svojem programu „krščanstvo", in je rekel, da list, ki nosi ime „Slovenec", ni vreden tega imena. Spomnil se je v vznešenih besedah največjega dobrotnika družbe, blagopokojnega g. Karola Kotnik, ter pozval navzoče, da zakličejo njegovemu spominu trikratni „Slava"! Navzoči, do duše ganjeni, zaklicali so na to nesmrtnemu dobrotniku trikratni „Slava". Na to je bilo vzeto na znanje poročilo tajnikovega namestnika, ker se je prvi med časom odpovedal tajništvu. Sledilo je poročilo blagajnikovo, iz katerega izhaja, da se je od ustanovitve podružnice, t. j. od meseca avgusta 1. 1. do 31. decembra 1909. nabralo 157 K za podružnico, kateri denar je plodonosno naložen.
Konečno je bil z vsklikom izvoljen sledeči odbor; Josip Valentič, nadučitelj in dež. poslanec predsednikom ; Josip Piciga, nadžupan, blagajnikom; Fran Kosmina, tajnikom. Namestniki pa: g. Anton Košanc, obč. svet., Dekani; g. Mihajl Turko, pos., S. Anton in g, Andrej Gregorčič, pos., Dekani. Gospod predsednik je na to, poživljajoč navzoče, naj vsaki po svoji moči deluje na to, da pridobi več udov, zaključil zborovanje.
Druge slovenske de* ele.
Proč od Gradca! je postalo geslo tudi spodnje-štajerskih Nemcev in posilinemcev. 4. t. m. so se zbrali v Mariboru spodnje-itajerski, posebno mestni in tržki trgovci in obrtniki, ter so ostro nastopali proti gra-škim jesenskim sejmom. Protestirali so proti subvencioniranju teh sejmov iz javnih fondov, ker so itak aktivni, in zahtevali da ne sme iz Spodnjega Štajerja nihče na te sejme. Mnogo gorkih je padlo na račun znanega Einspinnerja, ker protežira graške trgovce, ia sploh graških mogotcev, ki gledajo samo na svoj žep, in se ne ozirajo na nemško predstražo na Spodjem Štajerju.
Gospodarstvo.
Emisija K 112,550.000 — 4 od sto ogrske kronske rente. — Danes 12. aprila se vrši subskripcija navedene emisije 4 od stot. ogrske kronske rente. Subskripčni kurz je določen na K 92*50 za vsakih K 100 — ■om. Subskripčne prijave po originalnih pogojih sprejema „Jadranska banka" v Trstu.
Kaj stanejo socijalno-demokratični štrajki. Socijalno-demokratični list „Holz-arbeiter" piše o zadnjem štrajku dunajskih mizarskih pomočnikov, ki je končal s pora-
š
zom štrajkovcev. Socijalno-demokratični strokovni list dokazuje, da je bilo od januarija do julija 1909 izdanih na podporah 1,017.407 K 80 st. Seveda ni za to ogromno svoto nikakor zadostoval dispozicijski fond zveze mizarskih pomočnikov, marveč je morala priskočiti na pomoč vsa organizacija. In ta je zopet izdala toliko, da bo treba varčevati leta in leta, da zopet popravi „pogreško" „sodrugov" voditeljev. Poročilo govori tudi o nadaljnih žrtvah, le ne o žrtvah, ki so jih morali doprinašati odpuščeni delavci. O tem se niti ne govori, da je moralo mnogo mizarskih pomočnikov radi lakote zastaviti obleko, pohištvo itd. in utegne ta skupna svota, ako bi se jo približno sestavilo, daleč presezati gori navedeno svoto. Govori se o nadaljnih žrtvah, katerih pa niso bili deležni ni voditelji in tudi zveza ne. Suhe številke naznanjajo, da je bilo aretiranih 99 sodru-gov (od teh je bilo oproščenih 38), 29 jih je bilo policijsko kaznovanih na 65 dni, z 39 so se bavila okrajna sodišča, ki so obsodila omenjene na skupno 5 mesecev in 27 dni zapora. Preiskovalni zapor je trajal štiri mesece in 27 dni.
List govori konečno o zmagi, ker niso podjetniki dosegli ničesar. In kaj so dosegli mizarski pomočniki ? Dve stotinki povišanja plače in tri četrt ure skrajšanja dela na teden 1 To so torej „vspehi" za tolike žrtve! Da, da, štrajk je dvorezen nož!
Književnost in umetnost
Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem naslovom je izšla brošurica, v kateri je ponatisnjena razprava, ki jo je objavila „Edinost" pod naslovom: „Škofu Naglu v slovo". — Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinarjev vsem onim,vki se zanimajo za predmetno vprašanje. Čisti dobiček je namenjen zgradbi novega Šolskega poslopja pri sv. Jakobu.
Mala biblioteka. Kakor 15. številka hrvatske „Moderne biblioteke" je izšla zbirka povesti mladega in plodovitega Josipa Bari č e v i č-a pod naslovom: Noveli i portreti. Letna naročnina na „Moderno biblioteko" znaša 12 K. Vsaka posamična knjiga stane s poštnino vred K 120. Naroča se na naslov: „Moderna biblioteka", Samobor. (Hrvatsko). Denar se pošilja naprej.
— Cvetko Golar: Pisano polje. Broširana knjiga stane K 1'80. To zbirko pesni mladega modernega slov. pesnika, ki jo je kritika vsprejela zelo ugodno, se dobiva v Slovanski knjigarni Josipa Gorenjca.
sli v najem hi&ica in dvorec, prazna in meblirana. Peter Ma-
6l>2
Trgrvski sotrudnik ^f^"
Trstu s 1 v ok Izu jen je v špece iji, želtzivni, u-uju ii> ir; nufhkturi Ntatop takoj. Naslov pove Iu-c ddeltk Edinosti.	601
SSsvno cbfrnstvo poznr!
V ' ovootvorjeni trgovini se slanino, pre <aienim in sv* žiro svrn-k-m mesom, na trgu della Barriera vecchta štev. 9, ^e
>vflkimur pobtr* že z izvrstnim prve vr^te
hI?g« m, k^kor : klobasami kranjsk mi in c^u-n?jskimi furlanskimi in odrskimi salami vsakovrstn m s rom in raznu rst d Itkatesami Gene zmerne. - Postrežba toč_ a.
Za obiien onisk se priooroča MARUŠIČ.
U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvckoles ::
in šivalnih strojev rabljenih po zelo
nizki ceni in tudi na obroke. TRSI, Via Scorzeria štev. 12
V. Osv&ldella
Ob nedeljah In praznikih odprto d«» 4 popo'ud.
POSTELJNA MOKROTA
Popolno f zdravljenje zajamčeno. Brezplačna nav< dila. Naznaniti je starost in spol. Mn< go zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško priporočeno
n □
□
H
O □
n
a □
□
G □
INSTITUT „SAHITAS"
-, ■. • ** --, „ ir,	i«*
UMETNI ZOBJE
Plombiranje so bo v
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
Na prodaj
lalan — Opčine.
Pr. ]. Čermak P V. Tuscher
:: zobozdravnik :: |j koncesij, zobni tehnik
• TRST -
ulica della Caserm« Št 13, II, n.
—iinrT
Na obroke! "SR Velika Izbera JB3T Na obroke!
izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga
po jako zitiernih canah
JAKOB DUB1NSKY, Trst, Barriera 34, H. n.
;xxxxxxxxxxxxx^xoxxxxxxxxxxxxxxx>
Ker sem prisiljen v kratkem 1se preseliti
prodajalo ee bo vse blago, kakor batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd.
po čudežno niskih cenah
ulica Nuova šte^. 36 :
Trgovina posameznih partij
Vamos
EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI!
ZADNJI MESEC.
ZADNJI MESEC.
Loterija na korist društva „Varstvo
Žrebanje nepreklicno dne 12. maja 19lO.
Glavni dobitek 60*000 vrednosti
7j73 dobitkov.	SREČKA STANE i KRONO.
Prvi trije glavni dobitki v vrednosti F COOOO, K 50CO. K 2000 se iz laČujejo na zahtevo po od billu d**ka v cecaiju Vsi dmpi d't iti obstoječi iz efcktov ee ne izplačujejo v denar-u Srečke se dobita v tobačnih tn-fikr \, kolekturah za loUnjo, menjalnicah, kakor tudi pri
LOTERIJSKI UPBAT if DUNAJ, JAKOBEBCMSSE štev. 5
DANIELE Pilim
TS S r - vl ;oa A©que&ctto 94
TELEFON 2-4«
tfeSika zslog* gašenega ~ živega apna
Tovarna cementnih plošč ztiopft oglja z» peči
n □
n a
a
□
□
f ovo
b a n P e
hišo na Korzu v Gorici 8 pritličjem in nadstroi jt-m, vsj>ko štiri pobf, pruda I/eter, Snrpften»ka cesta Gorica. (."»TS
ANTON REPEMŠEK
tenjlgovez v Trotu, vta Ceoilia 9
pripor.>ča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejena delavnico,
? kateri se izvršujejo vpj-. v to utroko spadajoča deia tofcno In po zmernih cenah.
- 8VOJT K SVOJIM ! =====
Hočete se prepričati
obiščite vel?ka skladišča
V
Ponto dnlla Fabra 2
, vovu! TojT9ntei
ui Poste fiuo«o
Alla cittž «ii liO'.'!r»
izbor izgotovljeuih .>h!?fc su cao3ke sr dečke -o-ttiKii na otroke Površniki, močca jope, ki-£uri ir c-.:nih paietotov. Obleke ztt doai m delo. Delavske »b-.eke. Tirolski oden. Sopremočijivi pla5č» (pristni 'H) 8peo!Jailtota : blago tu- in inozemskih ovarn Izgotovijajo 89 obleki po mer: po najnovojSi • točno, solidno ir plnurantno pr> ni^^rt^ cenaii
posestml i pisalnih strojev.
Kdor se hoče izogniti nadležnim in dragim poprava«; ter želi ohraniti pihalni str «j v popolnem redu ia brezhibnem stanu naj ne zamndl naročiti aa za mesečno diičenje ln vzd>Zevanje p>salnth •trojev, s čimer 8e zajamči stroj za neomejen čim in irajno dtbvanje. CE.Na K I*— na meseo za stroj-
Alfred M ubiček, Trst
Corso štev. 23, prvo nadstropje.
(Popravijalniea pl»alnih strojev s zalogo pečatov - barv, trakov itd. itd. -
aqppyyyiPMWBPPPPPt
MW tnlzfleloualnlca Slasouirjen
C-Olivo, Trst
ulica Geppa 16., I. nadetr.
Glaso?i ji m Hauiii - Orie^troni zadi jiH mm
Frodaja — Menjava — Po»oJoje.
Utlašama in popravljanja. — Cene zmerne.
SAMO
Je tisti, o katerem pravi znmni in oiiićni kemik milne industrije, g. dr. K. DEITE — Berolin, da ima Telit®
p3° večjo nego milo ali milo in soda.
ne da bi ae lotili perila.
jtfinlos" pralni prašek
Je torej najbolji«, kar se more rabiti t» pmnle parila, varuje perilo kar se najbolj da mitliti, je POCENt
in oaje
biisceco beloto in je popolnoma brez daha
Zavitek ^ kg stane jjtf" samo 30 vla.
Dobiva se t trgovii ah z drogerljami, kolonijalnim bl»-guai ia milom.
Na debelo Xi. Minlos
Dunaj I. Molkerbastei 3.
4 Siinru v TRSTU
Filijalki v Opatiji
sparmio ii 5 (lastno poslopje).
FiHjalka v Opatiji
KUPUJE IN PRODAJA
vrednostne papirje —
(WPtTH. OSUGACIHE. ZASTAV*« PISMA« roi'ORITHTH. ODJUCI. SREĆKE Ltd. i.td.)
-- — vaiiute in devize ~~
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE TM MULGA LEŽETE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
SSKOMFT OMIC IM DHASO. BORZNA lABOOLA oo SAFE — DEPOSITS o®
PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.---
-----ZAVAROVANJE SREČK.
MENJALNICA.
VLOGE NA KNJIŽICE.
— - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN -—v VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SH OD DNE VLOGE DO DNE VZDIOA.
STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI! ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---!
41
Uradnt ur«: O.—12., 2-80—6-30. — Brzojavi: „JAD1AMSKAU — Trst — Telefon: 1463 in 1793
A