PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /•'i i a i . Abb. postale ! gruppo - LiCIlS 4*> svojega spremstva vrn; Heoand. -Podpredsednik repub ike A Ran-kovič in podpredsednik /.AR Mo-hiedin sta K v končih t,»*#°vorlh izmenjala Informacije o W=‘U in vlogi SZDL..1 in Socialistične arabske unije ZAR. o možnosti In načinu sodelovanja med obema orga- nizacijama. V skupnem sporočilu, se ugotavlja, da sta podpredsednika ugotovila uspešnem razvoj odnosov med Jugoslavijo in ZAR in du so možnosti za nadaljnji napredek sodelovanja na raznih področjih. V razgovorih je prišla do izraza tudi enakost pogledov na osnovna mednarodna vprašanja. O-be strani sodita, da se mednarodni položaj razvija v smeri popuščanja napetosti, čeprav bodo potrebni novi napori za rešitev sporov na raznih področjih sveta. Ob tei priložnosti ata podpredsednika ponovno izrazila trdno prepričanje da v današnji dobi edino politika aktivne miroljubne koeksi- stence lahko zagotovi trajen mir človeštvu. Rankovič je z zadovoljstvom sprejel vabilo podpredsed. nika Mohiedina, da obišče Datum obisku bo določen p ZAR. pozneje. I brovnika prispel danes v Zagreb je s člani je* neposredno po prihodu sprejel il noeol v tnjnik CK Zveze komunistov Hrvaške dr. Vladimir Bakanč. Rombine 1 si je Joxe ogledal zagreb ko univerzo «Moša Fijade», je pil gost na večerji, ki imu na zatem ,-_il gost na večerji, ki jo je njemu na čast priredil član izvršnega èveta Hrvaške Večeslav Ho-ljevac. Z obiskom Zagreba se je končal petdnevni obisk francoske- Johnson začel včeraj razgovore o Cipru s predsednikom turške vlade Inonujem V sredo prispe v Washington predsednik grške vlade Papandreu - Oba se bosta ob povratku ustavila v Londonu - Danska vlada ustanovila korpus, ki bo stalno na razpolago OZN Britanska Gvijana NEW YORK, 22. — Deset afriških in azijskih držav je skupno z Jugoslavijo predložilo odboru OZN za dekolonizacijo resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo, naj v najkrajšem času določi datum za neodvisnost britanske Gvijane, in ki določa ustanovitev pododbora za dobre usluge, ki naj odpotuje v Gvijano. Resolucija poziva vse gvijanske politične voditelje, naj sprejmejo takojšnje ukrepe za vzpostavitev miru in sloge v deželi, ter poziva Anglijo, naj izpusti na svobodo vse politične jetnike. ga državnega ministra Joxa v Ju goslaviji. V Beogradu so se danes pričeli razgovori med jugoslovansko vladno delegacijo in misije dobre volje republike Gornje Volte. Izmenjava misli o mednarodnih vprašanjih in politiki ene in druge države ìe pokazala enakost pogledov obeh vlad na mnoga mednarodna vprašanja, posebno na potrebo nadaljnjih skupnih naporov za utrditev miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Misija dobre volje je obvestila jugoslovansko delegacijo, da se bo republika Gornja Volta udeležila konference nevezanih držav v Kairu. Delegaciji sta izmenjali informacije o gospodarskem razvoju in politiki svojih držav- in ugotovili obojestranske mežnesti in zainteresiranost za raz. voj gospodarskega sodelovanja na raznih področjih, posebno v zvezi z načrti gospodarskega razvoja republike Gornje Volte. V Beogradu so se danes pričeli tudi jugoslovansko-nigerijski razgovori in se tudi končal) s podpisom trgovinskega sporazuma in sporazuma o tehničnem sodelovanju med obema državama, ker so bili zadevni dokumenti paragrafi-rani že lani med bivanjem jugoslovanske delegacije v Nigeriji. Na podlagi doseženega sporazuma med vladama Jugoslavije in Zahodne Nemčije se bodo 26. t. m. nadaljevali v Bonnu razgovori o gospodarskih, finančnih in drugih vDrašanjih, ki so bili prekinjeni julija 1963, v Muenchenu. B. B. vore s predsednikom turške vlade Inonujem o Cipru. Inonu je prispel v Washington sinoči, in danes ga je Johnson sprejel v Beli hiši. V sredo pa bo prišel Washington na razgovore z Johnsonom predsednik grške vlade Papandreu. Odpotoval bo jutri iz Aten z letalom, ki mu ga je poslal ameriški predsednik. Papandreu se bo sestal v New Yorku s tajnikom OZN U Tan-tom, ki je pred dnevi predložil Varnostnemu svetu poročilo o delovanju varnostnih sil na Cipru. Zvedelo se je, da se je general Grivas sestal danes z Makario-som in se z njim razgovarjal dve uri. Zatrjuje se, da sta se sporazumela glede vojaških vprašanj. Ciprsko notranje ministrstvo je javilo, da se bodo morali vsi ciprski Grki, stari 21 let, ki bivajo v okrožjih Nikozije, Famaguste, Pafosa in Kire-nije, javiti 29. junija krajevnim nabornim uradom, da jih vključijo v narodno gardo. S tem bo število rekrutov doseglo 12.000 mož od predvidenih 50.000. Ob prihodu predsednika turške vlade Inonuja je Johnson v svojem pozdravnem govoru izrazil upanje, da bo moč med razgovori najti rešitve «za tista vprašanja, ki nas zaskrbljajo». Johnson je omenil svoj obisk v Turčiji pred dvema letoma in je govoril o «velikem prijateljstvu», ki mu ga je izkazalo tedaj turško ljudstvo. Inònu pa je med drugim izjavil: «Verjamemo v mir, toda vemo, da mir ne more trajati, če ne temelji na pravičnosti.» Prvi razgo. vor med Johnsonom in Inonujem o Cipru je trajal več ko eno uro. Po razgovoru je Inònu izjavil, da (ta si z Johnsonom na kratko iz-menjala poglede. Jutri bosta imela državnika še en razgovor in zatem bodo objavili skupno uradno poročijo. Inònu s* bo jutri razgovarjal tudi z Deanom Ruskom. Predsednik grške vlade Paoan-dreu se bo na povratku iz Washine. tona ustavil v Parizu, kjer se bo razgovarjal z de Gaullom o Cipru. Grška vlada poudarja, da so edino Združeni narodi pristojni za iskanje rešitve spora okoli Cipra. Vloga ZDA bi se morala omejiti samo na dobre usluge, da se ustva. n primerno ozračje za poznejše grško-turške razgovore. Kakor ie znano odklanja Grčija, sleherno posredovanje in tudi posredovaoie atlantskega zavezništva, ker je mnenja, da se spor lahko reši okviru OZN Grška vlada poudarja tudi, da mora turška vlada prenehati vsemi protigrškimi ukrepi, preden se lahko začnejo neposredni stiki med grško in turško vlado V zadnjih treh mesecih so iz Tur čije izgnali 282 Grkov. O Cipru so se začela posvetovanja danes tudi v Londonu. Minister za odnose s Commonwealt-hom Duncan Sandys se je razgo varjal z britanskim visokim Komi sarjem na Cipru, ki je prispel v London. Britansko zunanje ministrstvo javlja, da se bo predsed nik turške vlade Inonu ustavil \ Londonu med svojim povratkom iz Washingtona. V Londonu se bo Inonu razgovarjal s predstavniki angleške vlade. Tudi Papandreu je «načelno» sprejel vabilo britanske vlade, naj pride v London po svojih razgovorih z Johnsonom. Glede morebitne navzočnosti Grivasa na Cipru je predstavnik Foreign Officea izjavil, da nima o tem nobenih podatkov. Dodal je, da bodo med U Tantovim obiskom v Londonu govorili o Cipru in o britanskem prispevku za sile OZN na otoku. Hruščov v Stockholmu STOCHKOLM, 22. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je prispel danes z ladjo «Baškirijo» z obiska na Danskem na uraden cbisk na Švedsko. V pristanišču v Stockholmu se je Hruščov vkrcal na iz-vidniški čoln švedske mornarice, ki se ie nato vsidrhl ob pomolu, kjer je Hruščova sprejel predsednik švedske vlade Erlander. Erlen-der je izrekel Hruščovu prisrčno dobrodošlico in imel kratek govor, v katerem je poudaril, da ostane Švedska zvesta svoji zunanji politiki, ki temelji na načelu miroljubnega sožitja med raznimi državami in narodi, ter svoji nevtralnosti. Hkrati se trudi, da razvija mednarodno sodelovanje v okviru OZN. Izrekel je prepričanje, da bo obisk Hruščova skupno z njegovimi razgovori s švedskimi pred stavniki prispeval k izboljšanju že dobrih odnosov med obema drža- vama. Hruščov je odgovoril, da je njegov obisk na Švedskem «poslanstvo prijateljstva in dobrega sosedstva». Izrekel je prepričanje, da bo njegov obisk na Švedskem uspešen. kar se tiče razvoja odnosov med oblina državama in v korist splošnega miru. Izrekel je priznanje zaradi gospodarskih in industrijskih uspehov Švedske in njene politike nevtralnosti. Ugotovil je, da so pogledi Švedske in Sovjetske zveze na številna vprašanja, ki se tičejo mednarodnega po-mirjenja in obrambe miru, zelo blizu in se včasih tudi skladajo. Ugotovil je dalje, da med Švedsko in Sovjetsko zvezo m nobenega spora. Omenil je tudi svoj obisk na Danskem, o katerem je izjavil, da je popolnoma uspel. Popoldne je Hruščova sprejel kralj Gustav Adolf v kraljevem gradu v Stockholmu, kjer mu je pi iredil kosilo. Sihanuk o Indokini PARIZ, 22. — Kamboški princ Norodom Sihanuk poudarja v intervjuju pariškemu neodvisnemu dnevniku «Combat», da samo konferenca, na kateri bi se sporazumeli o mednarodnem jamstvu in o nevtralnosti' držav bivše Indo- kine, lahko odpravi sedanjo napetost in razširitev vojne. Sdhanuk pravi med drugim: «Nimamo razloga biti optimisti o bodočih perspektivah v jugovzhodni Aziji in mislim, da se položaj nagiba k zaostritvi sporov in napetosti. Ali se bo to poslabšanje1 spremenilo v odprto vojno, ki je ne bo moč več omejiti? To je predvsem odvisno od stopnje blaznosti velikih držav. WashingtonsKa vlada bi morala razumeti, da kamboško, južnoviet-namsko in laoško ljudstvo nikakor ne želi imeti komunističnih režimov, toda želi mir in konec vseh tujih vmešavanj. Sihanuk ’ takole nadaljuje: «Edina rešitev krize v jugovzhodni A-ziji je v nevtralizaciji Kambodže, Laosa in Južnega Vietnama pod mednarodnim jamstvom. Tako rešitev sprejemajo in tudi zahtevajo socialistične države, v prvi vrsti Kitajska in nesmiselno bi bilo zavrniti jo. Izven mednarodne konference, ki jo ZDA in Velika Britanija odklanjajo, ne vidim nobene posrečene rešitve sedanjega razvoja na področju, na katerem živimo. Zdi se mi, da je Francija edina zahodna država, ki lahko postavi most med Azijo in Evropo. Mnenja sem namreč, da predstavlja Francija zadnjo možnost Zahoda, da ne prekine za vedno stikov z Azijo.» Sihanuka bo v sredo sprejel general de Gaulle. NOVI DELHI, 22. — Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je potrdil, da je podpredsednik sovjetske vlade Mikojan med svojim ne- ; davnim obiskom v Novem Delhiju povabil predsednika indijske vlade šastrija, naj obišče Moskvo. Sastri je vabilo sprejel, ni pa bil določen ' datum obiska. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiAiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiitiiMiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif SODNA RAZPRAVA PROTI «ATOMSKEMU DIKTATORJU» Zaslišanje Ippolita zaključeno v izredno razburkanem ozračju Na koncu je Ippolito izjavil, da je dvanajst let delal k za to, da bi se na področju jedrskega raziskovanja tudi Italija dostojno uvrstila med druge narode RIM, 22. — Zadnji dan zaslišanja prof. Ippolita, bivšega glavnega tajnika CNEN je bil zelo viharen, ker so branilci stalno ugovarjali načinu, kako je javni tožilec zastavljal obtožencu vprašanja. Po razmeroma mirnem začetku, ko je javni tožilec hotel vedeti, kako to, da je Ippolito izročil Visentiniju, še isti dan, ko mu je Izročil ustrezno pismo, poldrugi milijon za kritje stroškov zborovanja o demokratičnem načrtovanju, In je Ippolito dejal, da mu je prof. Galloni pojasnil s tem v zvezi, da zborovanju bodo na tem zborovanju raz pravi j ali o vprašanjih, ki so zadevala CNEN; In po vprašanju, na temelju kakšnih kriterjev je v 1962 povečal od štiri na pet milijonov honorar prof. De Capra-riisu za njegovo knjigo «Zgodovina Italije od leta 1946», na katerega je Ippolito dejal, da ga je prof. De Caprariis opozoril na velike stroške za delo v arhivu, ki ga je zaupal raznim asistentom, ki so zahtevali honorar, ker niso mogli čakati na izdajo publikacije, je sledilo vprašanje javnega tožilca, ki je sprožilo vihar. Javni tožilec ]e namreč vprašal, kakšna jedrska vprašanja je obravnavala knjiga ministra Colomba, od katere je Ippolito kupil 1400 izvodov in jih plačal sedem milijonov. Na to vprašanje Ippolito ni hotel odgovoriti, zanj pa je odv. Gatti dejal, da je že odgovoril, da so v ministrovi knjigi govori o nacionalizaciji in o energetskih vprašanjih. Na vprašanje javnega tožilca, kakšno zvezo imajo ta vprašanja z jedrsko energijo, mu je odv. Gatti zabrusil, da po mnenju javnega tožilca ni nobene zveze med energetskimi in jedrskimi vprašanji. S tem se je začel vihar. Obramba je ugovarjala takemu načinu zasliševanja in poudarjala, da je obdolženec že odgovoril na vsa ta vprašanja. Javni tožilec ra se je ponovno vrnil na družbo «Arhi-medes» in pa z njo povezane druge družbe, ki so izvršile razna dela na račun CNEN, Ippolito pa je vztrajal, da je na ta vprašanja že odgovoril, na nekatera vprašanja pa da sploh ne more odgovoriti, ker ne more vedeti, ali je za stvari vedel že prej, ali pa šele takrat, ko jih je v «Regina Coeli» citai v obdolžnici. Večkrat je Ippolito dvignil glas in celo kričal: «Ni res!» Do tega je prišlo zlasti, ko ' je javni tožilec dejal, da iz aktov izhaja, da je obdolženec poveril družbi «Vitro Italiana» in «Arion» izvršitev del za zelo visoke vsote. Ippolito je to zanikal in pripomnil, da je pogodbe, ki so presegale 100 milijonov, podpisal minister. Ko je tudi javni tožilec dvignil glas in zatrdil, da je minister podpisal eno samo od teh naročil in da ga je odobril upravni odbor, je odvetnik Gatti vzkliknil; «Ni res. Ne le eno, ampak dve, tri, mnoge pogodbe je podpisal minister.» Ker javni tožilec ni mogel temu ugovarjati, hkrati pa je odklonil zahtevo odv. Sabatinija, da mora povedati, na katere pogodbe se nanaša, so se vsi branilci dvignili in začeli živahno polemizirati z javnim tožilcem. Ker jih predsednik sodišča ni mogel pomiriti, je končno prekinil razpravo. Po prek’nitvi je Javni tožilec nadaljeval z zasliševanjem obdolženca. Njegova vprašanja so se spet sukala okrog raznih družb in njihovega poslovanja. Tudi pri teh vprašanjih je obramba spet ener-gično ugovarjala in formalno protestirala proti sistemu, ki ga je javni tožilec uporabil pri zasliše-vanju prof. Ippolita. Pri tem je prišel na dan tudi neki telegram ministra Colomba, lei so ga preči-tali na zahtevo obrambe. Za javnim tožilcem je še pravni zastopnik države odv. Bronzini zastavil Ippolitu nekaj vprašanj, ki so bila v glavnem finančnega zna čaja. Iz teh vprašanj smo izvedeli, da je Ippolito dobil pet milijonov nagrade, ko je zapustil svoje službeno mesto na Državnem svetu za jedrsko raziskovanje; da je v svoji davčni prijavi navedel v letu 1961 komaj 35.000 lir dohodka; da je naslednje leto navedel milijon dohodka. Ko je predsednik sodišča izjavil, da je zaključeno zasliševanje obtoženca, je Ippolito pred odhodom izjavil: «Ker me nekaj dni ne bo več sem, ampak bom ostal v zaporu, izjavljam, da sem v dna-najstih letih svoje dejavnosti v ko rist državnega odbora za jedrsko raziskovanje in državnega odbora za jedrsko energijo, gpdno ravnal v okviru zakona, ki sem ga vedno spoštoval; da sem v dvanajstih letih te dejavnosti vedno skušal okrepiti Italijo glede jedrskei raziskovanja in ji dati orodje, bo vredno države, v kateri se rodil Enrico Fermi. Spopasti sem se motal z izredno težavnimi razmerami, da bi država imela Instrument, ki bi ji omogočil de lovanje na jedrskem področju Isti ravni z drugimi evropskimi narodi». Razprava se bo nadaljevala Jutri. DANES Medtem ko je Hruščov po , opravljenem uradnem obisku na Danskem odpotoval na Švedsko in tam začel prve razgovore s predsednikom vlade Erlander- • jem, se je jugoslovanski predsednik Tito sestal pri Temešvaru z romunskim predsednikom Dejom. Zahodni tisk pripisuje prav temu dogodku trenutno posebno važnost ter poudarja že znana sporna vprašanja v mednarodnem delavskem gibanju, čeprav se jim v uradnem sporočilu o sestanku daje ista važnost kot odnosom med Romunijo in Jugoslavijo ter vprašanjem mednarodnega položaja sploh. O ciprskem sporu sta govorila včeraj ameriški predsednik Johnson in turški vladni predsednik Inonu. Toda o rezultatu razgovora se ni moglo izvedeti še ničesar. Fotrjepa je vest, da bo Inònu obiskal London, grški vladni predsednik Papandreu pa bo po razgovorih, ki jih bo Imel z Johnsonom, ko bo inònu odpotoval iz Washingtona, obiskal Pariz. Za trenutni položaj na Cipru je značilno, da je prispel včeraj na otok general Grivas, slavni voditelj gverilje proti Angležem. Izjavil je, da je prišel zato, da bi prispeval k vzpostavitvi miroljubnega sožitja med ciprskimi Grki in Turki. O zapletenih in nevarnih vprašanjih jugovzhodne Azije je govoril včeraj kamboški princ Sihanuk, ki je dejal, da je edina rešitev sedanje krize z nevtralizacijo Kambodže, Laosa in Južnega Vietnama pod mednarodnim jamstvom tudi zato, «ker tako rešitev sprejemajo socialistične države, v prvi vrsti Kitajska.» Sihanuk je poudaril, da sa položaj nagiba k zaostritvi sporov in napetosti, ter zaskrbljena dodaja, da je predvsem «od stopnje blaznosti velikih držav odvisno, ali se bo poslabšanje položaja spremenilo v odprto vojno,» ter pripominja: «Ce bodo ameriški voditelji vztrajali pri svoji zaslepljenosti, da rešujejo krizo s silo, se lahko bojimo strahotnih dni.» — V hudem spopadu med pripadniki osvobodilnega gibanja z južnovietnamski-mi vladnimi vojaki so v petek vladne čete izgubile 47 mož, med katerimi so trije Američani, ki so vladne čete vodili. Včeraj pa je v novem spopadu padlo 20 vladnih vojakov in 54 gverilcev, ranjenih pa je bilo 85 vladnih vojakov, vsaj kot so sporočili ic vladnih virov Včeraj je vlada SZ poslala a-meriški in britanski vladi opozorilo, da bi utegnile nastati «neprijetne posledice» zaradi protizakonitih poletov nad Vzhodno Nemčijo, ki jih je organizirala neka ameriška družba na progi v zahodni Berlin brez dovoljenja vzhodnonemške vlade. slovesna otvoritev Šestnajstega tržaškega mednarodnega velesejma Minister Ferrari Aggradi: Nudite vašo roko Srečanje jugoslovanskih gospodarstvenikov prijateljem in delovnemu ljudstvu sosednih držav Govori predsednika velesejma Suttore, župana dr. Franzila in predsednika deželne skupščine dr. de Rinaldinija - 1057 italijanskih in tujih razstavljavcev - Zastopanih je 33 držav Tržaški mednarodni velesejem je v nedeljo že šestnajstič po vojni odprl svoja vrata in s tem potrdil svojo veljavo in svojo življenjskost na tem važnem križišču mednarodnih gospodarskih poti in interesov. K tej pomembni mednarodni vlogi, ki jo ima tržaški mednarodni velesejem, pa se letos pridružuje tudi njegova vloga kot središče nove dežele Furlanije-Julijske krajine kar mu za bodoče narekuje tudi nove orientacije. Otvoritvena svečanost je bila v nedeljo ob 10.30 v prisotnosti ministra za kmetijstvo Ferrarija-Aggradija kot zastopnika vlade, v prisotnosti številnih najvišjih krajevnih predstavnikov oblasti, številnih zastopnikov sodelujočih držav ter nekaj sto povabljenih gostov. Med zastopniki sodelujočih držav smo med drugim opazili generalnega konzula SFRJ v Trstu Rudija Janhubo, predsednika jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice inž. Filipa Kne-ževiča, podtajnika v ministrstvu za zunanjo trgovino Borisa Snu-derla, predsednika trgovinske zbornice Slovenije Rika Jermana, predsednika gospodarskega odbora Slovenije Rudija Čačinoviča, pred- sednika mestnega sveta Ljubljane inž. Marjana Tepino in druge. Avstrijo so zastopali šef politično-gospodarskega oddelka trgovinske zbornice iz Linza dr. H. Muell-ner, upravnik gospodarskega inštituta z Dunaja inž. Jaeger in drugi. Nemčijo veleposlanik iz Rima Blankenhorn, minister Franke delegat Zahodne Nemčije na velesejmu Regenberg in drugi. Prisotni so bili tudi zastopniki Grčije, Poljske, Madžarske, Češkoslovaške in Kameruna. Svečanost je začel predsednik tržaškega velesejma Giovanni Sut-tora, ki je med drugim podal glavne značilnos i letošnjega velesejma, ki so zajete v naslednjih številkah: 1057 razstavljavcev, od katerih 547 italijanskih, nad 35.000 kv. m razstavnega prostora in 33 sodelujočih držav, med katerimi z uradnim zastopstvom Avstrija, Brazilija, Kamerun, Češkoslovaška, Jugoslavija, Zahodna Nemčija, Grčija, Poljska in Madžarska. Suttora je poudaril, da prav ta številna udeležba tujih držav opravičuje obstoj velesejma in dokazuje njegovo vedno večjo aktualnost. Obenem pa je izrazil željo, da bi ustanovitev dežele Furlanije-Julijske krajine predstavljala pomemben doprinos tudi za velesejem, ki naj bo ne samo vez med produkcijskimi središči dežele temveč tudi sredstvo za uveljavljanje deželne proizvodnje na novih evropskih in izvenevropskih tržiščih. Po krajših govorih župana dr. Franzila. *i je pozdravil vse prisotne v imenu Trsta in ki je pozval ministra Ferrarija-Aggradija naj bo pri svojih kolegih v vladi tolmač želja in potreb Trsta, ter predsednika dežele dr. Dora de Rinaldinija, ki se je še posebej zahvalil vsem, ki so pripomogli k izvedbi letošnjega velesejma, je povzel besedo minister za kmetijstvo Ferrari-Aggradi. V svojem govoru je minister govoril o vlogi Trsta na področju trgovinskih izmenjav, pri čemer je poudàril, da «služi velesejem predvsem za p-cenjevanje produkcije in tržišča» in da je osnovna funkcija tržaškega velesejma v njegovi mednarodni vlogi. Zato morate — je dejal minister — od tukaj, iz Trsta, nuditi svojo roko prijateljem in delovnemu ljudstvu sosednih držav Jugoslavije, Avstrije in Nemčije. Tukaj moramo videti center srečanj, spoznavanj, sodelovanja v interesu vseh in v Minister Ferrari Aggradi na obisku v jugoslovanskem paviljonu takoj po otvoritvi v razgovoru generalnim 'konzulom SFRJ Janhubo in nekaterimi drugimi člani konzulata m............................MtiniiiiiiiiiUiiniiiiiimmiiliMniiiiiiiiiiliitiiiiiiimiiiiiiiiMii.iiimiiiiiimiiiiiiiimirtiiiiiiiiini.nnt.nniMisMiniiiMnuHMiuiiiimniiMiiiiiiiiiiniimiioinmMHiniiMiiimiiiiiHiiiiitiinuoitiiiniiiiMininMimiiniii.1.«muuiiiiiiiiiinliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiui Minister Ferrari Aggradi interesu gospodarskega in socialnega napredka, predvsem pa v interesu miru. Prav na tem področju bo lahko Trst zopet našel svoj nekdanji prestiž in vlogo: postati nosilna struktura gospodarstva n sodelovanja ki naj od Jadrana preko vzhoda in proti severu postane jamstvo miru in sodelovanja med narodi. Minister je govoril tudi o splošnem gospodarskem položaju v državi in na svetu, pri čemer se 'e zadržal tudi pri sedanjih gospodarskih težavah v Italiji kje ;e prišlo do nesorazmerja med proizvodnjo in potrošnjo. S posebnim poudarkom je minister govoril o nujnosti specializacije velesejmu*, za katere je dejal, da jih je v Italiji preveč, da bo treba nekatere ukiniti in da se bodo ohranili 'n uveljavili samo tisti, ki bodo lahko upravičili svoj obstoj, kar pa bo mogoče doseči predvsem s specializacijo. V tej zvezi je minister govoril predvsem o kmetijstvu, ki je danes ne samo v Italiji, tem. več povsod po svetu zašlo v krizo. Se posebej je minister opozoril, da ustanovitev dežele Furlanij.i-Julijska krajina sama po sebi še ne pomeni nekega doprinosa h go-sponarstvu če ne bo ustanovitvi sledilo tudi trdo in konkretno delo vseh gospodarskih področij in dejavnosti v okviru dežele. Po govoru si je minister Ferrari-Aggradi v spremstvu predsednika velesejma Suttore, župana dri' Franzila, predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija, vladnega geneialnega komisarja Jr. Mazze ogledal posamezne paviljone pri čemer se je razgovarjal z uradnimi predstavniki * sodelujočih dežel, ki so ga sprejeli v svojih uradnih paviljonih. S posebnim zanimanjem si je minister ogledal razstavi Jugoslavije in Avstrije, kakor tudi mednarodno razstavo lesa. Po zrključenem ogledu je minister Ferrari-Aggradi izrazil svoje zadovoljstvo tako nad ureditvijo veleséjma kot nad števp lom predvsem inozemskih razstavljavcev. V nedeljo je bil na velesejmu tudi «dan Nemčije». Ob tej priliki je imel zahodnonemški veleposlanik Herbert Blankenhorn, ki se je mudil te dni v Trstu, tiskovno konferenco, na kateri je govoril o odnosih. Veleposlanika je pozdravil predsednik velesejma Suttora, ki je poudaril važnost trgovinskih stikov med obema državama in vlogo Trsta v njihovem pospeševanju. Veleposlanik je nato prebral daljše poročilo, v katerem je med drugim poudaril, da odpade 18 odstotkov italijanske zunanje trgovine na menjave z Nemčijo. Dodal pa je, da so nastale v zadnjem času v menjavi med obema državama nekatere težave, ker se Je nemški izvoz v Italijo občutno povečal, italijanski izvoz v Nemčijo pa nazadoval. Zato se je tudi močno povečal italijanski pri-majkljaj v trgovini med obema državama. Po tiskovni konferenci na kateri je bilo navzočih tudi večie število gospodarstvenikov, je sledilo predvajanje nekaj dokumentarnih filmov. VČERAJ NA VEIESEJMU DAN JUC0SIA VUE s predstavniki iz Trsta, Gorice in Vidma Tiskovna konferenca jugoslov. trgovinskega atašeja v Rimu Karamana in delovni sestanek na trgovinski zbornici - Tradicionalni sprejem na jugoslov. konzulatu S tiskovne konference ob priliki jugoslovanskega dne: od leve proti desni: jugoslovanski konzul v Trstu Oluič, gospodarski ataše veleposlaništva v Rimu Karaman, predsednik velesejma Suttora in ju- goslo vanski generalni konzul v Trstu Janhuba Električni tok ubil otroka PALERMO, 22. — Električni tok je v nedeljo ubil Francesca Di Fnrteja starega 15 mesecev. Nesreča se je pripetila v neki hiši v Ul. S. Polo. Otroka je mati pripeljala k babici in jo zaprosila naj popazi nanj dokler se ne bo vrnila. Mali Francesco je med igranjem pri babici vtaknil prstek v električno stikalo m ostal na mestu mrtev. Včerajšnji dan je bil na tržaškem velesejmu posvečen Jugoslaviji. Ob 10.30 je imel jugoslovanski trgovski ataše v Rimu Sime Karaman v konferenčni dvoran' velesejma tiskovno konferenco. Gosta je pozdravil predsednik velesejma Suttora, za predsedniško mizo pa sta bila še jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba in konzul Aleksander Oluič. Na tiskovni konferenci so bili med drugim prisotni generalni tajnik tržaške Trgovinske zbornice inž. Steinbach, predstavnik občine dr. Venier, načelnik oddelka za zunanjo trgovino trgovinske zbornice dr. Maurel, predsednik italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice in druge osebnosti. Z jugoslovanske strani pa so se tiskovne konference udelezi’i podtajnik zveznega tajništva za zunanjo trgovino Boris Snuderl predsednik gospodarskega odbora izvršnega sveta Slovenije Rudi Čačinovič, predsednik gospodarske zbornice Slovenije Riko Jerman, predsednik italijansko-jugoslovan. ske trgovinske zbornice inž. Filip Kneževič, predsednik gospodarske TERORISTIČNI ATENTAT V SREDISCU MARSEILLA Eksplozija uničila notranjost Nove delavske zbornice Odločen protest vseh sindikalnih organizacij, ki so sinoči priredile protestno zborovanje na kraju atentata MARSEILLE, 22. — V noči med nedeljo in ponedeljkom je nastala močna eksplozija v sindikalnem sedežu Nove delavske zbornice v bližini bulvarja Charles Nedelec. Eksplozija je povzročila v stavbi veliko škodo: en uradnik poštne uprave, ki je delal na poštnem sedežu nasproti sindikalnega sedeža, je bil ranjen z drobcem razbitega stekla. Vest o atentatu na sindikalni sedež je zgodaj zjutraj povzročila v vseh sindikalnih in delavskih krogih v Marseillu veliko ogorčenje. Vse sindikalne organizacije v mestu so priredile ze sinoči protestno zborovanje na kraju atentata proti doslej neznanim atenta- torjem. Policija, ki je takoj po eksploziji prišla na kraj mesta, je ugotovila, da je bilo razstrelivo postavljeno na okno pritličja stavbe, kjer je sindikalni sedež. Močna eksplozija je popolnoma uničila vrata in vse pohištvo dveh sejnih dvoran, okensko železno ograjo pa je vrglo na neki avtomobil, ki je parkiral na cesti. Poleg tega so bila skoraj vsa stekla oken stavbe, kjer je sedež sindikata in stavbe poštne uprave, ki stoji nasproti, razbita. Eksplozija, ki je nastala takoj po polnoči, Je povzročila v vsej okolici velik preplah. Na osnovi prvih ugotovitev policije Se zdi, da je eksplozijo povzročil peklenski stroj iz plastike, in sicer iz razstreliva, ki so ga v preteklih letih uporabljali zloglasni člani OAS. Glede atentata samega pa je vratar poštne palače izjavil, da je okrog 22,45 videl v bližini dva mladeniča, ki sta krožila z avtomobilom in sta mu bila sumljiva, ker sta se nenadoma ustavila, nato pa hitro odšla. V Novi delavski zbornici so združenj levičarski sindikati francoske Splošne konfederacije del». Zato v sindikalnih krogih menijo, da policiji ne bi bilo težko iztakniti atentatorje, čč bi usmerila svojo preiskavo v kroge francoskih desničarskih organizacij v mestu. — RASISTIČNA NESTRPNOST TUDI NA PLAZI TE ; ■.... Tudi po izglasovanju zakona o pravicah črncev v ameriškem senatu. se v nekaterih državah ZDA nadaljuje preganjanje temnopoltega prebivalstva. Gornja slika nam prikazuje nasilje belcev nad nekaterimi zamorci, ki so se «upali» na plažo, kjer se kopajo belci Štirideset krav izbrane pasme poginilo v velikem požaru Ogenj je uničil tudi 1500 stotov sena in veliko število kmetijskih strojev ter povzročil okrog 50 milijonov lir škode PORTOGRUARO, 22. — V Villa di Lugugnana pri Portogruaru je v velikem hlevu nastal požar in uničil poleg poslopja in velike količine sena tudi 40 krav izbrane holandske in sivorjave alpske pasme. Nesreča je prizadela kmeta Marcolina Gasparotta, ki je imel v hlevu okrog 80 krav, zraven pa skladišče sena in kmetijskih strojev. Požar je nastal v nočnih urah, ko ni bilo v hlevu nikogar, in je zato ogenj v najkrajšem času zajel veliki del poslopja. Ko so lastniki in bližnji kmetje pritekli na kraj požara, je ogenj že uničil del hleva. Kmalu nato so prišli tudi gasilci iz Portogruara ,San Donà del Piave in iz Mester, ki so po nekaj urah omejili požar, ki je grozil, č!a bo zajel tudi stanovanjsko poslopje. V hlevu je poginilo 4Q krav, uničenih je bilo 1500 stotov »ena in mnogo kmetijskih strojev. Po prvih cenitvah ■‘Ikoda znaša okrog 50 milijonov lir. Drzna roparja na newyorski razstavi NEW YORK, 22. — Dva roparja sta vdrla v restavracijo prometnega paviljona newyorške razstave in odnesla 10.000 dolarjev (6 milijonov 200.000 lir). Da bi se polastila denarja, sta roparja napadla dve blagajničarki, ju zvezala ter odnesla ves nedeljski inkaso, ki sta ga blagajničarki pripravili, da ga odneseta v banko. Malopridneža sta se po izvršenem dejanju oddaljila in izginila med množico obiskovalcev razstave. Aretacija šestih članov zločinske tolpe PALERMO, 22. — Agenti komisariata javne varnosti iz Corleone so včeraj aretirali šest oseb, ki so obtožene da pripadajo zločinski tolpi. Aretacije so v zvezi s sodno preiskavo glede zločinskih dejanj v okolici Corleona in še posebno v zvezi z dejavnoitjo znamenitega zločinca in člana mafije Luciana Liggia. Na seznamu preiskovalnega sodnika je 42 oseb, od katerih pa je večina izginila. Med šestimi aretiranimi osebami je tudi Angelo Di Cario Vinta-rolo, nečak pok, ravnatelja bolnišnice dr. Michela Navarra, ki so ga svoj čas člani tolpe Luciana Liggia ubili, Vintarolo in dr. Navarra sta pripadala eni največjih tolp mafije na področju Corleone- se, katero je baje vodil dr. Na- lom v mestno bolnišnico. Takoj na-varra. Med njuno tolpo in med to so karabinjerji začeli s preiska-tolpo Liggia je prišlo do hudih sporov, ki so se zaključili z oboroženim spopadom na področju Piano delle Scale, kjer je bil Lig-gio tudi ranjen. Ljubezensko ozadje umora mladeniča? BRINDISI, 22. - Danes zjutraj je umrl v mestni bolnišnici 20-letni mehanik Cosimo Cannone, proti kateremu so v pretekli noči neznanci izstrelili več strelov iz samokresa. Cannone je postal žrtev napada v kraju «Paradiso» v bližini Brindisija. Nekatere osebe, ki so ga našle smrtno ranjenega na tleh, so ga odpeljale z avtomobi- vo in priprli brata Pietra in Co-sima Patronelli. Naknadno so priprli še njuno sestro Carmelo, staro 15 let, ker se zdi, da je imela s Cannonejem ljubezenske odnose. Po prvih, podatkih se zdi, da obstaja resni sum, da sta Cannona ubila dva omenjena brata. Na kraju umora so našli samokres vrste (Berretta.» Naknadno se je zvedelo, da so aretirani Petronelli bratranci umorjenega Cannona in da so bili že dlje časa v resnem sporu, ker je Cannine prelomil zaroko s Carmelo Je-tronelli in se zaročil z neko drugo dekle. Zdi se, da je Cannona ustrelil Pietro Petronelli, ki se je v soboto zvečer sestal s Jannonom ter zahteval od njega, naj «popravi» žalitev, ki jo je storil .>estri Carmeli. UiiiimiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiniiiiiikiiiiiiiiiiiiitiMiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimMiiiiiiuiiiiiiiiiiin V NEDELJO NA ZBOROVANJU V MILANU Lombardski industrijci za revizijo pogodbenih cen MILAN, 22. — V nedeljo je Lombardsko združenje voditeljev industrijskih podjetij priredilo na sedežu trgovinske zbornice v Milanu zborovanje o temi; «Revizija pogodbenih cen». Razni govorniki so razpravljali predvsem o tehničnih, juridičnih in gospodarski plati pogodbenih cen ter 30 vsi prišli do zaključka, da bi bilo treba spremeniti sèdanji postopek, ki ureja to važno vprašanje. Predstavnik družbe Pirelli inž. De Carlo je po-uradil, da je treba pri določevanju pogodbenih cen upoštevati tudi vse tiste možne spremembe, ki lahko nastanejo v proizvodnih 'stroških, kakor tudi vse faktorje, ki sodelujejo pri povišanju cen med «predračunom» in «obračunom», se pravi med dnevom, ko je podpisana pogodba »a dobavo proizvodov, v kateri je določena tudi cena, in dnevom izročitve proizvodov odnoino poravnavi fakrur na osnovi dogovorjenih cen. Inž. De Carlo je še posebno poudaril pomembnost klavzule o reviziji cen zlasti v sedanjem času, ko je tr-žiiče nestalno. Na ta način bi po njegovem mnenju preprečili, da bi proizvajalec, ki mora v določenem roku izročiti naročeno blago, v strahu, da se mu bodo med tem časom zvišali proizvodni stroški, že v naprej višjo ceno, ali pa v skrajnem primeru izročil blago slabše kakovosti, da bi se obvaroval izgube. Kot torej vidimo, se lombardski industrijci odločno potegujejo za revizijo pogodbenih cen, ker jim to lahko omogoči, da bodo za vsako najmanjše povišanje plač ali pa tudi samo draginjske doklade povišali ceno svojih proizvodov z vsemi negativnimi posledicami na notranjem trgu. Italijanska vina na ameriškem trgu NEW YORK, 22. — Newyciriki urad italijanskega zavoda za zunanjo trgovino je priredil v Filadelfiji, v veliki dvorani hotela Sheraton, «Festival italijanskih vin». Ravnatelj omenjenega urada dr. Alessandro Sorrentino je ob otvoritvi imel daljši nagovor, v katerem je obrazložil in prikazal številnim gostom, trgovcem, novinarjem in predstavnikom oblasti iz Filadelfije lastnosti raznih italijanskih vin in kuoit js«e specialitete iz raznih italijanskih dežel. Zensko ose-.je na razstivi je bilo oblečeno v pisane italijanske narodne noše, orkester pa je igral italijanske skladbe. zbornice Ljubljane Peter Dujc, predsednik gospodarske zbornice Koper Jože Lesjak, predsednik gospodarske zbornice Reka, Hosta Iglič, predsednik gospodarske zbornice Pulj Milan Lovrečič in druge osebnosti. Predsednik tržaškega velesejma Suttora je toplo pozdravil jugoslovansko gospodarsko delegacijo iij dejal, da obstajajo med tržaškim velesejmom in bližnjo republiko že tradicionalni tesni stiki. Jugoslovanska udeležba na velesejmu je pomembna, saj razstavljajo jugoslovanska podjetja širok asortman kvalitetnih izvoznih izdelkov in je torej velesejem pomembno središče za okrepitev trgovinske izmenjave med obema področjema. Jugoslovanski gospodarski ataše v Rimu Karaman je nato navedel nekaj zanimivih podatkov o jugo-slovansko-italijanski trgovinski izmenjavi. Dejal je, da je lani jugoslovanski izvoz v Italijo dosegel 101 milijard lir, medtem ko je uvoz iz Italije znašal okoli 70 milijard lir. Prvikrat je torej bila trgovinska bilanca aktivna za Jugoslavijo, kar je med italijanskimi gospodarskimi krogi vzbudilo zaskrbljenost. To pa je bil le izjemen primer in je v desetih letih dosegel italijanski izvoz v Jugoslavijo okoli 500 milijard lir, uvoz iz Jugoslavije pa okoli 430 milijard. Položaj se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta normaliziral in je jugoslovanski uvoz iz Italije dosegel 34 milijard lit (medtem ko je lani znašal 20 milijard lir), jugoslovanski izvoz v Italijo pa .ie znašal 31 milijard lir (lani v istih štirih mesecih milijard lir). Trgovski ataše je nato podčrtal pomen lokalnih sporazumov o tr-govinski izmenjavi saj je v tem okviru lani dosegel lokalni trgovinski promet okoli 10 milijard lir jn 10% celotne trgovinske izmenjave. Gospodarski ataše je dejal, da lahko obseg lokalne trgo-vinske izmenjave narašča samo v skladu s splošnim obsegom izmenjave in da lahko doseže torej letni delež 10—12 odst, celotne izmenjave, ker po njegovem mnenju ne more priti do prehudih disproporcij v odnosih med lokalnimi in drugimi podjetji. Karaman je obširno govoril o tehničnem in industrijskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo ter dejal ,da je to sodelovanje v zadnjih desetih letih dalo zelo dobre rezultate, saj sedaj izkoriščajo jugoslovanska podjetja o-kòli 90 italijanskih licenc. Pfiča-kujejo, da bodo lahko sedaj v ie-želnem okviru razširili izkušnje tehničhe ' kooperacije, za kar^ob- šču. Na vprašanje o kontingentih ta sejem Alpe-Adria je jugoslovanski gospodarski ataše dejal, da prihaja pri sestavi kontingentnih list vedno do težav in da pričakujejo, da bo mogoče v nekaj dneh urediti tudi to vprašanje v zadovoljstvo prizadetih operaterjev. Glede predlogov da Se ... kinejo vizumi, je Karaman dejal, da zastopa jugoslovansko veleposlaništvo v Rimu stališče ukinitve vizumov, gre pa za vprašanje, o katerem se vrše razgovori in glede katerih mu podrobnosti niso znane. Svoja izvajanja je jugoslovanski gospodarski ataše zaključil i ugotovitvijo, da so splošni jugo-slovansko-italijanski odnosi dobri in da obstajajo ugodni pogoji, da se utrdi jugoslovansko italijansko obojestransko koristno sodelovanje. Po tiskovni konferenci so si ju-goslovanski gostje v spremstvu predsednika velesejma Suttore ;n drugih osebnosti ogledali tržaški velesejem m se dalj časa zadržali v kolektivnem jugoslovanskem paviljonu v palači narodov, Jugoslavija sodeluje na velesejmu z lepo kolektivno razstavo, v kateri prikazuje predvsem svoje, izvozne izdelke. Obiskovalci .-o soglasno ugotovili, da razstava dokazuje napredek jugoslovanskega gospodarstva, saj so prikazani eksponati, ki so vsi namenjeni za širši izvoz in ki so zelo kvalitetni .Podobna ugotovitev velja tudi za jugoslovansko kolektivno razstavo, ki je v lesnem paviljonu in kjer pet najpomembnejših lesnih podjetij razstavlja izključno finalne izdelke. V okviru jugoslovanskega dne na tržaškem velesejmu je bil včeraj na pobudo italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice sestanek, na katerem so bili prisotni vidni gospodarski predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine in gospodarski predstavniki republike Slovenije in Hrvaške. Sestanek je bil na sedežu tržaške trgovinske zbornice in sta mu predsedovala dr, Caidassi ter inž. Kne-zevič. Prisotni so med drugimi bili: italijanski konzul v Zagrebu Restivo, jugoslovanski gospodarski ataše v Rimu Karaman, podtajnik za zunanjo trgovino SFRJ Snuderl, predsednik gospodarske zbornice Slovenije Jerman, predsednik gospodarske zbornice Koper Lesjak, predsednik gospodarske zbornice Reke Iglič, predsednik gospodarske zbornice Ljubi o-na Nedog, predsednik gospodarsve zbornice Pulja Lovrečič, generalni tajnik videmske trgovinske zbornice Poterzio. Na razgovoru so razpravljali predvsem o tehnični kooperaciji, ki se lahko občutno razvije v o-kviru regionalnih meja tako na slovenski kot na hrvaški strani, odnosno na področju dežele Furlanije ■ Julijske kraiine. Dogovorili so se o nekaterih konkretnih pobudah, da pride do stikov med raznimi podjetji in se bodo v tej zvezi verjetno ponovno sestali predstavniki reške in puljske gospodarske zbornic** s predstayniki zbornic naše dežele, Nato so tudi razpravljali o možnosti krepitve gospodarskih stikov na obmejnem podroé'u in to teko glede trgovinske izmenjave kot tudi glede drugih oblik. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba je s soprogo sinoči priredil ob priliki Jugoslovanskega dne na tržaškem velesejmu tradicionalni sprejem v prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata. Sprejem je potekal v tradicionalnem prisrčnem vzdušju in so bili na njem pii-sotni najvišji predstavniki oblasti, javnega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja iz celotnega področja dežele Furlanije - Julijske krajine. Na sprejemu so bili prisotni tudi člani jugoslovanske gospodarske delegacije, ki je obiskala velesejem ob priliki Jugoslovanskega dne. Med ogledom velesejma jugoslovanske gospodarske delegacije PRIMORSKI DNEVNIK Vrsta uspelih kulturnih prireditev ob zaključku šolskega leta Kakor smo na kratko že poro-tali, so dijaki znanstvenega «n klasičnega liceja imeli v soboto é zvečer v Avditoriju svojo za‘ ključno šolsko prireditev. Predstavili so se s Cankarjevo dramo v treh dejanjih «Jakob Ruda». Predstavo je pripravil z dijaki prof. Jože Peterlin. Pred predstavo je bilo nagrajevanje najboljših dijakov, še prej pa je bila v prostorih pred avditorijem otvoritev slikarske razstave učencev višjih srednjih šol.' Razstava je bila odprta tudi v nedeljo. Nagrade sb dobili: Marija Terčon (4. razred znanstvenega liceja) za slovenščino, Aleksander Zupančič (1. razred znanstvenega l eeja) za najboljši učni uspeh (s povprečno gc.eno g,5), Andrej Be-, ličič (3. razred klasičnega liceja.) za slovenščino ih Tanja Prinčič (1. razred klasičnega licej a) za najboljši učni uspeh, (s povprečno oceno 8.8). Tanja Pnnaič je tudi nastopala na odru in lepo prikazala Anò, hčerko Jakoba Rude, Naslovno vlogo je n «Našo pesem». V šolskem poslopju v Mačko-lah, kamor hodijo v Šolo otroci iz Mačkol in Prebenega, so imeli v nedeljo popoldne uspelo šolsko prireditev, na kateri pa niso nastopili le domači šolarčki, pač pa tudi otroci iz domačega otroškega vrtca ter otroci iz slovenske osnovne šole v St ramar ju. Vaičanka Brunka Bandi je oblečena v lepi narodni noši sproti, od točke do točke, najavljala program. Začelo se je z najmlajšimi; Nastopih so otroci domačega otroškega vrtca, ki so prav lepo podali prizorček «Za zaspane deklice» in nato vsi skupaj zapeli nekaj otroških pesmi. Sledila je parodija «tunsta», ki so jo izvajali spet domači, torej otroci iz IV. razreda mačkolanske šole. V tretji točki so nastopili otroci iz Skupina dijakov slov. znanstvenega liceja, ki je v soboto nastopila v Avditoriju s Cankarjevo dramo «Jakob Ruda» VICE ADMIRALOV ČLANEK IN NJEGOV ODMEV V ZAHODNI NEMČIJI TRETJINA PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA MODERNO, TODA «STARO» VOJSKO Orožje nadvse sodobno, duh pa star - Socialni demokrati cukajo - «Mislite si, da je tarča Rus, pa jo boste zadeli» - Cernu Bonn pripravlja tolikšno vojsko ? V Zahodni Nemčiji je sprožil nov vihar članek ki ga je pred nedavnim objavil munchenski lisi «Quick» pod naslovom «Bundes-wehr postaja država v državi». Vznemirjenje se je razširilo na vse strani in vse ravni. Nič čudnega. Na dan prihajajo dokaj neprijetne zadevščine, obtožba pa prihaja z dovolj kvalificiranega položaja. Članek je namreč napisal upokojeni viceadmival Hellmuth Heye opolnomočeni predstavnik Bundestega za vojsko in ugledni član vladajoče zahod-nonemške krščansko demokratske unije. V viceaamiralu Heyu, pa čeprav je aot tak upokojen, se je očitno nabralo dovolj grenkobe, ker njegovo lanskoletno poročilo o Bundeswehru ni bilo predloženo Bundestagu, t.j. parlamen. tu. fn Heye, kot izvrsten in nesporno kvalificiran poznavalec razmer v bivšem Wehrmachtu za časa Hitlerja in razmer v medenjem Bundeswehru, ima dokaj konkretnih argumentov, s katerimi podkrepljuje svojo trditev, da se sedanje zahodnonemške c- borožene sile «izgrajujejo v duhu preteklosti, opremljene z orožjem bodočnosti.» Heye smatra, da uradno proglašena teza o «meščanu v uniformi» in o «vojski pravne države» postaja čedalje manj stvarnost, čedalje bolj pa — le želja. Heye-va ofenziva proti parlamentu in vladi izhaja od predpostavke, da živi Zvezna republika v novi dobi in z drugačnimi življenjskimi oblikami kot prej in da je zato treba tudi vojake temu primerno pripraviti in vzgajati. Toda... V Bundeswehr prihajajo mladi ljudje nove dobe. Ti so v vsem bolj budni, bolj elastični, bolj samostojni -n kritični, kot je bila mladina prejšnjih generacij. Kljub temu Bundeswehr uporablja proti njim zastarele metode. Po takšnih splošnih ugotovitvah Heye navaja celo vrsto drastičnih primerov «klasičnega» vojaškega šikaniranja in dokazuje, da prihaja v vojsko veliko nezadostno kvalificiranih kadrov, ki z za starelimi metodami ubijajo moralo mladih vojakov. Heye navaja primer, kako častniki zmerjajo Slika 7. nastopa otrok na šolski prireditvi proseško-kontovelske šole Skupina otrok iz Trebi, ki je razveselila občinstvo Tudi otroci Iz Mačkovelj In Prebenega so se izkazali Sjg ‘•tčiA I • ičt Slika z nastopa otrok štrantarske šole Stramarja z veselo enodejanko «Izgubljena stvar». Nato je Ti-ciana Purger iz Stramarja lepo aeklamirala «Pozdrav mamici». Sledila je igrica v treh slikah «Čarobni klobuk», ki so jo igrali h otroci iz Mačkol in Prebenega. V njej so nastopili Danijel Novak v vlogi župana, Pavel Martini kot Pavliha, Danijela Kos vlogi stare tete, Duilij Tul v vlogi Torkleža in Gabrijel Stefančič kot policaj. Nazadnje so najstopile še domače deklice, ki so v narodnih nošah prav lepo zaplesale nekaj narodnih plesov ter dobro zapele ver lepih slovenskih pesmi. Vsi nastopajoči so se kar dobro odrezali. Številno občinstvo, i:i je napolnilo dvorano, pa ie svoje otroke nagradilo z občutenim odobravali jem. Za zadnje smo pustili poročilo o prireditvi dolinske srednje šole. Razumljivo je, da je ta prireditev bila najboljša in tudi najbolj zahtevna, k aiti opravka i-mamo že z dijaki in ne več z o-snovnošolskimi otroki. Pravzaprav so dijaki dolinske sredn-e šole pripravili dve prireditvi; eno za mladino, ki j® bila popoldne, in eno za starše, ki je bil a zvečer v vaški dvorani. Obe prireditvi sta bili zelo dobro obiskani. Na večerni prireditvi smo med občinstvom videli tudi predstavnike šolskih oblasti. Spored se je začel z nastopom pevskega zbora, ki ga je vodi1 profesor Sancin. Zbor je zapel narodni pesmi «Za našo ras.'.'» in «Tri tičice». Nato je imel rao-natelj šole dr. Stefančič kratek in lep nagovor, v katerem ge med drugim rekel, da «naša šola r.e sme biti zaprta in težko dostopna .ampak mora izkazati življenjsko silo; to je šola naših mladih ljudi, ki jo morda včasih jemljejo površno, a ki jim bo v življenju vedno dobrodošla. To ’e šola, kjer se vzgaja naš mladi rod, ki čeravno se danes tega ne zaveda, je pa le on tisti, ki se pripravlja, da nadaljuje naše delo z našimi navadami, z našimi običaji, z našim jezikom.» Nato se je nadaljeval spored, in sicer recitacija «Pomladanske romance» Murna-Aleksandrova, ki jo je deklamiral Mario Čuk. Sledili so Kosovelovi «Bori», ki jih je podala Marija Strajn. Nato je Silvan Kralj zelo razigrano potegnil na harmoniko in zaigral nekaj Avsenikovih pesmi. Na vrsti je bila nato spet recitacija, tokrat Gradnikova «Mo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim DROBCI ZGODOVINE IZ DAVNE IN BLIŽNJE PRETEKLOSTI . — — ' ■■ — ■ - —■ ... ■ — ■» ■■■ - ■ ' — ■-■■■» ' Kresovanje in semeni nekoč pri Sv. Ivanu Stara cerkvica je bila večkrat obnovlj ena Semenj, na posestvu grofov Bonomo in na Vali - Sv. Ivan Nepomuk in ne Krstnik », ki jo je recitirala Ana lite« Mahnič. Da bi bil nastop čim bolj pester ,je spored dopolnil tudi telovadni nastop dijakov pod vodstvom prof. Zadnika In spet je bila na vrsti zborna recitacija: Tri dekleta so recitirala Pogačnika «Našo zemljo». Tokrat so se izkazale: Silva Slavec, Daria Cesnik in Nadja Kosmač, ki so na-stopile «. narodnih nošah. Sledil je folklorni ples skupine dijakinj in nazadnje je prišla na vrsto Gradnikova poezija «Jesen v Medani», ki jo je recitirala Eleonora Koradin. V drugem delu sporeda so nastopili z veseloigro v dveh dejanjih, in sicer z «Lažnim zdrav-nikom». Tu so nastopili: Oskar Slavec v vlogi zdravnika, Milan Lovriha kot Boštjan, Boris Pangerc v vlogi f.ipeta. Marij Cuk v vlogi Pivka, Ada Strajn v vlogi Rezike, A Ida Zorz ut « vlogi kmetice in Nerino Mohor ter Boris Kocjan kot kmeta in Vladimir Žerjal v vlogi policaja. Za vse prireditve, ki smo jih tu komaj orisali, smemo reči, da so bile zelo dobro pripravljene, za kar gre hvala tako nastopajoči mladini, l;ot tudi učiteljem in pro/esorjejm, k* 10 j'1* 20 to pripravili. M. M. Kaj pravijo zgodovinarji o kresovanju in semnju pri Sv. Ivanu, kar je Marija Mijot tako realistično opisala v svojih pesmih. Točni podatki o sejmu so iz leta 1756. Kresove so pa naši predniki prav gotovo prižigali najmanj celo stoletje prej. Stara svetoivanska cerkvica je sicer iz leta 1338 in stoji poleg izvirov vode, na mestu, kjer domnevajo — in j'e verjetno — da Je stal nekoč poganski tempelj. Prvotno je bila cerkvica posvečena sv. Pelagiju, ki so ga domačim «po svoje prikrojili v S. Polaj (Spolaj). Tudi okraj so tedaj imenovali S. Polaj. Toda leta 1640 je bila posvečena sv. Janezu Krstniku. Od tega leta dalje so prav gotovo na predvečer Janeza Krstnika goreli kresovi. Ker je govora o stari cerkvici, je treba omeniti, da stavba, ki jo vidite danes, ni ona iz leta 1338. Takrat je bila manjša in brez zvonika. Zvonček je i-mela v lini na pročelju. Poleg cerkvice pa je imela baje svoj stan neka bratovščina templar-jev. Okrog cerkvice je bilo pokopališče. Cerkvica je po letu 1338 bila večkrat prezidana in obnovljena, bodisi ker je zaradi naraščajočega prebivalstva postala premajhna, ali pa ker je razpadala. Razpadala pa je tudi pred drugo svetovno vojno in so jo kot zadnji obnovili zavezniki, ko so bili še v Trstu. Zgodovinar, ki si jo je ogledal tam okrog leta 1884 in ki je pričakoval, da jo bo našel v razvalinah, pravi, da je bil prijetno presenečen, ko je zagledal pred ogromno, stoletja staro li-po, ki jo je vso zakrivala, malo lepo držano cerkvico z zvonikom. Napis na vratih mu je pojasnil, da ge ima za doživeto presenečenje zahvaliti Josipu Godini Vr-deiskemu, ki jo je dal popraviti leta 1876. Okrog leta 1338 je bil S. Pola), — sedanji Sv. Ivan — zelo redko naseljen in še ves pokrit z gozdovi. Tudi Ireneo omenja gosto zaraščeno hosto, ki je pokrivala grič levo od stare Ulice S. Calino, ki se je še leta 1444 imenovala z istim imenom. Domačini pa so »edaj to hosto imenovali «Markova globena», ker je v njej baje obstajal še kakšen spomin na tržaške krščanske mučence — med njimi tudi sv. Marko — ki so tam imeli pred usmrtitvijo začasno zatočišče. Tudi še leta 1640 in še pol stoletja pozneje so bili tamošnji prebivalci redko naseljeni, to se lahko sklepa iz tega, da so vpis mrtvih, ki so jih pokopavali pri stari cerkvici, opravljali v cerkvi «Madonna del mare». Tam stoji zapisano, da so 10. 12. 1893 pokopali na tem pokopališču 103 leta staro v mestu umrlo Marino Mulič. Sicer pa je tudi mesto samo imelo med svojim obzidjem istega leta komaj 5700 prebivalcev in približno še enkrat toliko izven obzidja. Ni govora nikjer o kakšnih javnih plesih pri Sv. Ivanu v tistih časih. Okoličani na splošno so omenjeni na plesu v mestu. Na Telovo je bila namreč od nekdaj procesija, popoldne pa je bil na Glavnem trgu ples. Prireditelji in gostitelji so bili mestni očetje. Pod mestno ložo so igrali godci. Na okrašenem trgu pa so plesali okoličani. Kot je znano, se je mesto začelo razvijati leta 1719 s proglasitvijo prostega pristanišča. Razvoj pa se ni ustavil òb mestnem obzidju, ampak je prešel tudi v okolico. Semenj in ples pri Sv. Ivanu sta bila od leta 1756 dalje na posestvu grofov Bonomo. Leta 1852 pa so tedanji lastniki Trani - Bonomo odpovedali obe prireditvi. In tedai — pravi zgodovinar — so semenj prenesli drugam. Domačini pa pravijo, da je bil potem na Vali. Vala se je imenoval prostran travnik blizu farne cerkve, kjer stoji danes tramvajska remiza. Vaio je presekala Nova cesta, sedanji Drevored R. Sanzio. Pri Sv. Ivanu v niši v zidu vojašnice stoji kip sv. Janeza iz belega kamna. Se lani ga je na predvečer sv. Ivana krasila neka gospa — po rodu Čehinja — in pravila prisotnim, da to ni iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l1||||||||l|||||ll«|,umu,nnnil, Elizabeth Taylor slaba recitatorka NEW YORK, 22. - Ameriška Musical and dramatic agency» je hotela priti do denarja. V ta namen je priredila literarni večer, ki je predvideval branje poezije. S tem programom pa bi prav gotovo ne privabila občinstva in bi ne prišla do denarja. Kdo le bi se zapiral v dvorano, da bi poslušal poezije...? Toda organizatorji so se znašli. Povabili so kot recitatorko Elizabeth Taylor. In ljudi s* je kar trlo in mnogi so plačali tudi po 100 dolarjev, ali skoraj 65 tisoč lir za vstopnico. Liz, ki je « filmu kar dobra igralka, pa je bila kot recitatorka vse kaj drugega. Bila je baje zelo nervozna. Pogosto se ji je zataknilo in neredko je kar preskočila nekaj verzov. Enkrat je enostavng rekla: -Oprostite, bom začela kar zno’|a.» Njen najnovejši, konkretno peti mož Richard Burton, ki. je bil med občinstvom v dvorani Lunt-Fontaine Theatra, je spodrsljaje svojg žene komentiral kar na glas: «Začenja postajati še bolj zanimiva kot moj «Hamlet» Ob koncu recitaci j je Burton takole ocenil svojo ženo kot recitatorko: «Nisem vedel, da je tako dobra recitatorka!» Na programu so bili verzi Shakespeara, Elizabeth Berret Browning, Philipa Sydneya, Roberta Forsta in drugih Ni važno, če je bila prireditev na višini ali ne, važno je, da je bilo občinstvo zadovoljno, ker si je napaslo na lepi Liz oči; z druge strani pa je glasbena u- šla, saj je «New York Times» zapisal, da je redkokdaj poezija privabila toliko občinstva. PREJELI SMO GRLICA — Revija za glasbeno vzgojo. Letnik IX, štev 4/5. Poleg knjižnega dela, v katerem najdemo prispevke vrste avtorjev, je še glasbeni del, v katerem so zastopani Karol Pahor, Matija Tomc, Vilko Ukmar, Pavel Slvic, Ubald Vrabec, Jurij Gregor, Peter Lipar, Jakob Jež in Slavko Mihelčič. noben Janez Krstnik, amjiak Janez Nepomučen.. Odkar pomnijo najstarejši ljudje, je bil ta kip v niši pri vhodu na posestvo Bonomo. Vsi smo mislili, da je to lesena soha. Dan pred praznikom sv. Ivana, ali na «viljo», so ga vedno pobarvali z belo in temnosivo barvo, ga okrasili z venci ih tak je ostal do nasled-nje vilje. Čuden se je zdel nam otrokom, ker ni bil odet v ovčjo kožo, kot se Janezu Krstniku spodobi. Posestvo je bilo prodano in kip je za nekaj časa izginil. Ko so dozidali vojašnico, so ga postavili — očiščenega barve in navlake — v tisto nišo, kjer stoji še dandanes. O tem kipu pravi zgodovinar, da je stal leta 1736 na btegu mhjhnega potoka blizu poslopja, imenovanega «Casino di Sanità» v Ulici Sanità. Leta 1760 so ga prenesli pod «Torre del porto» in je tam ostal do leta 1838, ko so ta. stolp podrli. Zatem je bil prenesen v zakristijo cerkve sv. Petra, ki je stala na Glavnem trgu. Ko so to leta 1871 podrli, so kip prenesli v tisto nišo ob vhodu Bonomo-vega posestva. k'er je onkraj ceste tekel odprt*potok. Ta zgodovinski kip predstavlja Janeza Ne,pom učenega, ki je bil v tistih časih češčeii kot zaščitnik voda. po vladarjevem odloku z leta 1729. Njegove kipe so postavljali ob potoku v samem osrčju mesta, okrog Glavnega trga. Povečini so bile to lesene sohe, od katerih ni zna-no, če je katera še ohranjena. Tudi ime Janez Nepomučeni je bilo tedaj zelo v modi in dosti tržaških osebnosti je nosilo to krstno ime. Ta kip iz belega kamna od neznanega umetnika klesarja nima torej nič skupnega z našim Janezom Krstnikom in toliko skupnega z našim okrajem kolikor ima sv. Ivan skupnega z mestom. p. k. vojake. Nekaj primerov, kako častniki in podčastniki nazivajo vojake «asocialno bitje», «stojiš kot indijski hram», «moj sosed ima psa — ti si mu podoben». In podobno. Iz tega viceadmiraj Heye izvaja sledeči zaključek: Bundes- wehr se igra z zaupanjem vojakov. Kakšno vrednost morejo zato imeti moderna orožja, za katera se trošijo milijarde? Dokler bi šlo le za «notranjo disciplino» v vojski, bi mogli reči in se morda tolažiti, da se je pač ohranila stara metoda. Toda nekateri pojavi kažejo, da se je v vojski ohranil tudi stari politični duh, kajti med Vsakdanjimi psovkami in neprimernimi izrazi, s katerimi častniki in podčastniki «vzgajajo» mlade rekrute, je tudi izraz: «Postavil si si kapo na glavo, kot mlad Jud». Ali pa sledeči primer: Neka mlada ženska se je po naključju znašla na strelišču. Eden od prisotnih častnikov ji je takoj dal puško in rekel: «Poskusite ustreliti, vsaj enkrat». Ženska je vzela puško in skušala ciljati, -vendar se je premislila, ker da je tarča premajhna in da bi je zato ne za. dela. In tedaj ji je častnik, da bi jo spodbudil: «Mislite si, da je tarča Rus in tedaj jo boste za gotovo zadeli». Take in podobne obtožbe so vzbudile razburjanje in Članek je komajle prišel pred bralca, ko »e je na Heya že zrušil križni o-genj. Zvezna, vlada je v zadnjem sporočilu v zelo ostrem tonu skušala ovreči trditve viceadmirata. Predsednik Bundestaga Gersten-mayer ter obrambni minister von Hassel sta ga povabila na razgovor, da pojasni svcje stališče. Na. padajo ga tudi funkcionarji krščanske demokratske stranke. Tudi del tiska mu ni ostal dolžan. Edino socialni detnokrati se še niso dokončno «opredelili» in čakajo ha razvoj uogodkov ter menijo, da je treba razvoj vojske temeljito proučiti. Ker gre za «ako delikaten *e-ren, v obeh srtankarskih frakcijah Bundcnstagi. dobro razmišljajo, ali bi in ,kako bi ta izredni povod za medsebojni spopad izso-ristili., ali bi se pridružili napadu pioti Bundeswehru, ali pa Se postavili v njegovo pbrahibo. Vlada pa je bila mnogo bolj nagla,- Takoj po izbruhu «afere Heye» je sklicala posebno sejo, na kateri je razpravljala o državnem proračunu za prihodnje leto. Na videz bi to ne imelo nobene zveze s viceadmiralovimi obtožbami. Toda v poročilih posebne vladne seje je bilo posebej govora o — Bundeswehru. Ves državni proračun — o katerem bo razpravljal še Bundestag — znaša 63,9 milijarde mark, ksr je 3,6 več kot letos. Toda poudarek je dan povečanju proračuna za ostalo, dočim da bo za vojsko danih prav toliko sredstev, kot v letošnjem proračunskem letu. Ministru von Hasselu dajejo 19,2 milijarde nemških mark. To se pravi Jj2 odst. vsega proračuna. To so ogiomne vsote, izredno visok «delež» obrambi, ki je v na. sprotju _ tem, kar je Bonn še pred nekaj let. zatrjeval in obljubljal. S tolikšnimi sredstvi se seveda da marsikaj napraviti. Zato nekaj ‘štev.lk o zahodnonemški vojski: Po uradnih podatkih je konec lanskega leta Bundeswehr štel V1Q4.0CQ vojakov, razvrščenih v pr. vóvrstne «opne divizije, eskadri-le vojaškega letalstva in v vojno mornarico. Izuelovanje tankov, podmornic, vojnih ladij in letal doživlja ponove polet. To pa še ni vse. Ta sredstva omogočajo Nemčiji, da se pripravi «za bodoče potrebe». Tako bo Zahodna Nemčija, po izjavi von Hassela, leta 1970 imela «potencialno» vojsko 2 milijonov mož in sicer pol milijona pripadnikov Bundes-wehra v okviru atlantske zveze, 230 tisoč mož teritorialne vojske in milijon 200 000 novoizvežbanih rezervistov, Nemška vojska, ki je bila pred 20 leti tako rekoč črtana s seznama vojska, je na poti, da zavzame sedaj ano prvih mest na svetu, K temu je treba dodati, v kakšnem auhu se ta vojska vzgaja Z druge strani se postavlja še vprašanje, čemu bo Bonnu tolikšna In tako opremljena voj. ska? OvA vssy/. stanova prišla do denarja, do katerega bi nikakor ne bila pri- .....n mn luminili.........................................mini uniii ..................................m min OVEN (od 21.3 do 20.4.) Skrajna objektivnost v presojanju dejanskega stanja. Opredelite se ali z.a srce ali za razum. BIK (o 21.4. do 20.5.) Razmere HOROSKOP terjajo nagle odločitve. Ne obotavljajte se. Prehodni nesporazum v zakonskem življenju. DVOJČKA (od 21.5. do 22.8.) Pomoč boste dobili prav v zadnjem trenutku. Odlične ideje, ki vum bodo ppmagale prodreti z vašimi načrti. RAK (od 23.7. do 22.8.) Strnite vse sile, kajti sicer bodo vaši načrti ostali na papirju Okoliščin» bodo vam v prid. LEV (od 23.7 do 22.8.) Dinami-zem in podjetnost sta dve osnov- ni zahtevi za vaše trenutne potrebe. Pozor na provokacije. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne izogibajte se ljudem, ki vam hočejo dobro. Preveč sle domišljavi in to vam škoduje. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Spremenite načrte, ker sicer ne boste / njimi prodrli. Ne razlagajte svojih čustvenih težav. ŠKORPIJON (od 2410. do 22. 11.) Razmere so kot nalašč, da opravite težja dela. Razpoloženi boste in s tem vplivali na družbo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Predaleč ste zašli in sedaj bo treba napraviti kak korak nazaj Presenečenja v čustvenih načrtih. KOZOROG (nd 21.12. do 20.1.) Razčistite svoja dokaj neurejena razmerja s poslovnimi tovariši, več pozornosti posvetite svojim najbližnjim. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Z optimizmom glejte v bodočnost Zelo živahna družba vas bo potegnila za seboj. RIBI (od 20.2. do 20.S.) Želite *i sprememb in s tem si kvarite posle. Glede čustvenih zadev se ne boste imeli nad čim pritoževati. Radio Trst A Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. motivi; 11.45 Ital. akvarel; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Duo Russo-Safred; 17,20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščina; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobna ital. glasba; 18.55 Jazz; 19.15 Pisani balončki; nato kitare in ritmi; 20.00 Šport; 20.30 Znani motivi; 21.00 Ital. dramatika; 22.00 Pianist Leon Engelman; 22.25 Ples. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Kot Juke box; 14.20 Vincenzo Tatuili; 14.40 Sa-fred ob marimbi. Koper 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Fantje na vasi; 14.00 Popularne; 14.30 Zabavne popevke; Gojenci glasbenih šol iz koprskega okraja; 16.15 Ruski zbori; 16.45 Popoldanski zmenek : 17.40 Glasbene sanje in želje; 18.00 Prenos RL; 19.00 Piero Focaccia ; 19.30 Prenos RL; 22.40 Webrov koncert za klarinet. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani U albuma; 9.45 Popevke; TOREK, 23. JUNIJA 1964 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.45 Skladba za godala; 1J-55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 nije; 9.00 Počitniško potovanje; 9.15 Plesi raznih narodov; 9.30 Priljubljeni zvoki; 9.45 Pesmi iz Medjimurja; 10.15 Z opernih odrov; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; Komorna glasba; Ì7.25 Simf. kon- 12.15 Dr. Rigler: Pokvarjena žil cert, 18.50 Delo in, počitek; vila; 12.25 Lahka glasba 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 P. Du-movič: Suita za godalni orkester; 14.20 Zvoki iz pampe...; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan. za vas; 17 06 Zabavni or-va; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 kestri; 18 00 Aktualnosti; 18.10 Ritmi; 10.40 Nove ital pesmi; Koncert po željah: 19 05 Glasbe-11.00 Vesela glasba: 12 00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 15.15 Izbrani motivi ; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital, narodne pesmi; 17.00 Fdm- 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 Shakespeare-Lodovici ; «La tempesta». II. program 8.00 Jutranja glasba;. 8.40 Mil- ne pesmi; ske novosti: 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Juke box; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci: 19 50 Tour de France; 20.05 Dribbling; 21.50 Glasba v večeru; ”.15 Jazz. Ili program 18.30 Angleška kultura; 18.45 Casellove skladbe: 19.15 Tuji periodični tisk; 19 30 Koncert; 20.30 Revija revij ; 20 40 Beethovnova sonata št, 1; 21.20 Portret G Petrassija; 22.15 Radijska črtica. Slovenija 715 Lahka koncertna glasba; 8 07 Jug pevci zabavne glasbe; 8.J5 Zbor Slovenske f.lharmo* ne razglednice ; 20.00 Skladatelji ruskega realizma: 2(120 Gogolj: Revizor; 2137 Razoolože-nia in snomini; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Trije slov skladatelji. 1 Ital. televizijo 18 00 Program zn naimlaiše; 19 00 Dnevnik; 19.15 Slikarstvo, kipartstvo in arhitektura; 2"U5 Snort; 20 30 Dnevnik; 21.00 Film «Beli pekel»; 22.35 Kako. kdaj, zakaj? 23 00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik, 21 15 Komunisti med Hruščovom in Maoce-tungom; 22.15 Leoncavallova o-pera «Pagliacci»; 23.30 Športne vesti-. lug. televizija Ni sporeda. k. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,5, najnižja 20,2, ob 19. uri 25 stopinj, zračni tlak 1007,9 stanoviten, vlaga Sl odst., veter zaihodnifc 25 km na uro, nebo 9 desetin po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, T'-'"’'« 23. Junija Kresnica Sonce vzide - n zatone ob 19.59. Dlžlna dieva 15.43. Duna vzide ob 18.42 in zatone ob 3.08. Jutri, SREDA, 24. junija Janez VČERAJ NA SESTANKU V VIDMU Socialisti so sodelovanje v deželnem zavrnili odboru V svoji izjavi so socialisti tudi poudarili, da je besedilo osnutka sporazuma za zaščito jezikovnih manjšin pomanjkljivo Deželni odbor levega centra je splaval po vodi. Včeraj se je v Vidmu sestal deželni odbor Italijanske socialistične stranke, ki je razpravljal o tem, ali naj socialisti sodelujejo v deželnem odboru ali ne, ter končno sklenil, da se udeležbi v odboru odpove. Sestanka se je v imenu osrednjega vodstva udeležil Matteo Matteotti. Prvi je govoril deželni tajnik odv. Castiglione, ki je orisal potek pogajanj z ostalimi strankami; točke glede katerih so se socialisti strinjali in točke glede katerih so se stališča strank razlikovala. Sledila je živahna diskusija. Svoje odklonilno stališče do sodelovanja v deželnem odboru je PSI opredeli v izjavi, ki jo je nato odv. Castiglione prebral zastopnikom Krščanske demokracije in socialdemokratov, ki so se včeraj zbrali v Vidmu v pričakovanju na odločitev PSI. Ce bi se socialisti izrekli za sodelovanje, bi namreč včeraj v Vidmu podpisali sporazum. Poročilo pravi, da je deželni odbor PSI proučil osnutek sporazuma, ki so ga pripravile delegacije PSI, KD, PSDI in PRI za sestavo odbora levega centra. Prav tako pa je proučil tudi pridržke političnih skupin glede nekaterih točk. Odbor je pozitivno ocenil politični pomen izjav PSDI in PRI, da ne bosta sodelovali v večini, v kateri ne bi bilo socialistov. Prav tako ie pozitivno ocenil zanimivo pripravljenost KD za programsko srečanje s PSI, ki bi spremenilo tradicionalno obliko cen-tristične večine v krajevnih upravah v deželi. Kar se tiče programske vsebine osnutka, je odbor u-gotovil, da so nekatere njegove plati pozitivne, vendar pa je menil, da je demokratična in operativna karakterizacija gospodarskega načrtovanja pomanjkljiva, čeprav bi morala predstavljati o-snovno politično obveznost pri u-pravljanju dežele. Deželni odbor je tudi sodil, da je besedilo osnutka sporazuma za zaščito jezikovnih manjšin pomanjkjljivo. Glede ustanove za razvoj kmetijstva je odbor ugotovil, da je sporazum preveč omejen, k čemur pa je treba dodati še pridržke demokristjanov ter njihovo odklanjanje vseh spreminjevalnih predlogov, ki s0 jih dali socialisti. V zvezi s politično usmeritvijo je odbor ugotovil, da ni postavitev meja večine v celoti ustrezala političnim zahtevam PSI, da pa bi lahko služila kot osnova za razpravo, ki bi privedla do sprejemljivega kompromisa. Toda kasneje je delegacija KD zahtevala, da mora biti omejitev večine enaka omejitvi, ki jo vsebuje vsedržavni sporazum o levem centru. S tem pa se je stvar spremenila Ce bi bili to sprejeli, bi prenesli to določbo mehanično na deželo, kjer so objektivne politične raz- mere drugačne. To pa ne bi bilo v nasprotju s programom, ki ga je predložila volivcem v deželi PSI, marveč tudi v nasprotju s sklepi 35. kongresa. V sedanjih političnih pogojih meni deželni odbor PSI, da bi lahko privolil na večino levega centra le na podlagi takšnega programskega sporazuma, ki ne bi dopuščal nobenega dvoma o njegovi napredni vsebini. Zato ne more PSI sodelovati v odboru na podlagi programskih osnov, ki jih je predlagala Krščanska demokracija. Pri tem pa izjavlja, da bo razgovor, ki se je pričel z drugimi strankami, nadaljevala v smislu konstruktivne dialektike, da bi dosegli v deželi bolj napreden političen preokret, ter da bo sproti podpirala posamezne ukrepe, ki so jih že pozitivno ocenili v teku pogajanj. Iz konca izjave se vidi, da ni PSI podrla vseh mostov za seboj v pričakovanju, da dozorijo pogoji za morebitno sodelovanje, to je če pokaže Kd večjo pripravljenost za pravo odprtje na levo. Socialdemokrati so vzeli na znanje to izjavo in izrekli obžalovanje, da ni prišlo do ratifikacije politično - programskih sporazumov med strankami levega centra. Deželni odbor PSDI sporoča, da je predal osrednjemu vodstvu vsak sklep glede stališča socialdemokratov v deželnem merilu. V predhodnih razgovorih so namreč socialdemokrati izjavili, da ne bodo stopili v odbor, če ne bo v njem tudi socialistov. Sinoči se je sestal tudi deželni odbor KD, ki je razpravljal o nastalem položaju. Demokristjani so sklenili, da prevzamejo nase odgovornost za upravljanje dežele ter da pojdejo s tem sklepom na jutrišnjo sejo deželnega sveta. Predsednik uslužbencev Javnih skladišč pri dr. Mazzi Včeraj popoldne je prefekt dr. Mazza sklical sindikalne predstavnike in predstavnike ravnateljstva Javnih skladišč, da bi opozoril sindikalne predstavnike na resni položaj v pristanišču zaradi stavk. Dejal je, da si Javna skladišča ne morejo naložiti novih finančnih bremen zaradi velikega primanjkljaja v bilanci. Nato je predlagal, naj bi spričo bližnje ustanovitve pristaniške ustanove začeli proučevati nov stalež osebja. Ugotovitev tega proučevanja naj bi sporočili kot priporočilo bodoči upravi pristaniške ustanove. Sindikati bodo poročali članom, kaj jim je povedal dr. Mazza. Številne stavke Danes bo 24-urna stavka delavcev gradbene stroke, ki jo je napovedala FILLEA - CGIL. Včeraj so stavkali delavci industrije zdravil. Danes se prav tako prične tridnevna enotna stavka uslužbencev INPS, ki pa se bo omejevala le na jutranje ure. Stavkali bodo tudi uslužbenci INAIL, vendar samo člani avtonomnega sindikata. Vsedržavni sindikat zdravnikov pa je napovedal za 27. junij stavko zdravnikov bolniških blagajn. V NEDELJO DOPOLDNE V ORGANIZACIJI UDI Spominska svečanost v Rižarni ob 20-letnici prvih žrtev Govorili sta Anica Udovič v slovenščini in Pierina Postogna v italijanščini Spominsko svečanost pri spomeniku je priredilo tudi škedenjsko Kulturno društvo iimiiiiiiiiiinniinmiiiiiiiiimiiimimimiiiiifijiimiiiiiimimiiimimiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiutiiinimiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiimimimmiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiMii S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Začetek diskusije o resolucijah proti odloku ministra Pieraccinija Najprej je na vrsti resolucija svetovalca Pincherleja (PSIUP), sledila pa bo resolucija svetovalcev KPI - Mnenje prof. Cumbata - Ostavka svetovalca prof. Dulcija Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je župan dr. Franzil najprej prečital pismo občinskega svetovalca prof. Dulcija, ki sporoča, da podaja ostavko kot občinski svetovalec, ker je bil izvoljen v deželni svet. Nato so sledila vprašanja raznih občinskih svetovalcev. Tako je svetovalec Pincherle vprašal župana, če je točno, da prt Sv. Vitu gradijo stavbe v nasprotju z določbami regulacijskega načrta. Pristojni odbornik bo na to vprašanje odgovoril na prihodnji seji. Svetovalec Ferfoglia se je pritoževal glede higiene v nekaterih lokalih v predmestju in je zahteval večjo nadzorstvo. Svetovalec Cuffaro je opozoril občinski svet na vprašanje gradnje stanovanj blizu Ul. Raffineria, Ul. Gambini in Ul. Manzoni na pobudo Konzoj-cija gradbenih zadrug za 179 naročnikov'. Vrhovni svet za javna dela je izdal negativen sklep, interesenti pa so teto zaskrbljeni, ker čakajo že več let na stanovanja, za katera so izdali precejšnje vsote. 2upan je odgovoril, da se bo zanimal, da bi se razčistila ta zadeva. Svetovalec Marchesich se Je pritožil, ker ob raznih svečanih prilikah ni v mestu izobešen mestni prapor poleg državne zastave; od- Svetovalec Pincherle je obrazložil svojo resolucijo in je opisal vso . imunim....................................................................................urn HUNI mulili im bornik Verza pa je govoril o vprašanju dobave vode v tej sezoni. Nato so sledile izjave in pripombe glede notranjega pravilnika o delovanju občinskega sveta. Pravilnik je občinski svet odobril z večino glasov. Prav tako je občinski svet odobril razne sklepe občinskega odbora. Nato je župan sporočil, da je na dnevnem redu resolucije, ki jo je predložil svetovalec Pincherle glede znanega dekreta ministra Pieraccinija o vključitvi področja pod Rovtami za izgradnjo ljudskih stanovanj. Občinski svetovalec Pincherle v svoji resoluciji predlaga, naj občinski svet pooblasti župana in občinski odbor, da na pristojnem mestu nastopita proti omenjenemu ministrovemu dekretu. Kakor je znano, jo v imenu skupine Komunističnih svetovalcev predložil zadevno resolucijo tudi svetovalec Grbec, toda o tej resoluciji občinski svet na sinočnji seji ni še začel razpravljati. Glede tega perečega vprašanja bo občinski svet razpravljal na svoji seji v petek, ker se je sinočnja seja precej zavlekla zaradi drugih zadev. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Mrtvilo v pristanišču zaradi stavke uslužbencev Javnih skladišč Iz solidarnosti z njimi so stavkali tudi pristaniščniki - Uspela stavka v železarni Italsider zadevo, ki se vleče od lanske pomladi. Dr. Pincherle je med drugim poudaril, da minister Pieraccmi ni upošteval mnenja občinskega sveta. Obenem je izrazil domnevo, da so ministru nekateri krogi poslali tendenciozne informacije, kar je privedlo do omenjenega sklepa. Zaradi tega je med drugim predlagal, naj bi se imenovala posebna komisija, ki naj bi zadevo razčistila. Za besedo je zaprosil odbornik Cumbat, ki je poudaril, da je občinski svet z večino glasov lanskega marca odobril vključitev področja pod Rovtami za gradnpo ljudskih stanovanj. Nato je na svoji seji 15. julija lanskega leta le sprejel ugovore prizadetih lastnikov. Odbornik Cumbat je poudaril, da je po zakonskih predpisih le minister za javna dela pristojen, da odloča v tem primeru. Po njegovem mnenju m po mnenju pristojnih uradov občinsse uprave naj bi se minister ravnal popolnoma zakonito. Zaradi tega je pripomnil, ni nobene podlage za priziv na državni svet. Po njegovem mnenju ostaja le ena možnost, in sicer, da bi našli nar in v okviru posebne komisije za regulacijski načrt, da bi področje pod Rovtami spremenili v kmetijsko področje. Pri tem pa je poudaril, da se bo občinska uprava dosledno borila proti špekulaciji s prodajo zemljišč. Včeraj ob 8. uri se je pričela 24-urna stavka uslužbencev Javnih skladišč, ki pa ne delajo že od sobote od 13. ure, ker ne opravljajo nadurnega dela, kajti ob sobotah se redni delovni umik konča ob tej uri. Udeležba uslužbencev v stavki je skoraj popolna. V znak solidarnosti s temi uslužbenci pa stavkajo tudi pristaniški delavci na vsem področju Javnih skladišč. Zaradi tega je delo na 14 ladjah popolnoma počivalo. Delali so le na eni ladji v lesnem pristanišču in na treh ladjah v industrijskem pristanišču, kjer razkladajo in nakladajo ladje delavci samih podjetij Delali niso niti na ladji, ki je pripeljala surovine za železarno Italsider. in sicer zaradi stavke v tem podjetju. Delo počiva v pristanišču dejansko od sobote ob 13. uri; najprej na račun neopravljenega nadurnega dela, nato pa zaradi prave stavke, ki se Je pričela včeraj zjutraj. Koristniki pristanišča se pritožujejo nad tem stanjem, gospodarski krogi tarnajo zaradi izgub, ki jih je doslej utrpelo pristanišče, a vse kaže, da se nihče ne spomni, da bi bilo treba odstraniti vzroke stavke, to Je svetovati ravnateljstvu Javnih skladišč, naj se prične pogajati s sindikati, ki predstavljajo uslužbence. Včeraj zjutraj se je pričela tudi stavka delavcev in uradnikov v železarni Italsider v Skednja Stavkalo je 100 odstotkov delavcev in določeno število uradnikov. Delavci so stavkali proti ravnanju vodstva Italsider, ki se noče pogajati o proizvodni nagradi na podlagi njihovih zahtev. Stavkovno gibanje je vsedržavno, a v Trstu so sindikati napocedali stavko nekaj dni kasneje, ker je bil pokvarjen na dan vsedržavne stavke plavž in bi stavka ne imela smisla, saj bi bili morali takrat oprostiti stavkanja mnogo delavcev. Danes na velesejmu «dan Avstrije» Današnji dan tržaškega mednarodnega velesejma je posvečen Avstriji. Ob tej priliki bo prispela v Trst avstrijska gospodarska delegacija, ki jo bo vodil generalni tajnik avstrijske gospodarske zbornice dr. Korinek Člani avstrijske delegacije se bodo dopoldne sestali s predsednikom dežele, vladnim komisarjem in tržaškim županom. Ob 1145 bo imel dr. Korinek tiskovno konferenco v prostorih velesejma, nato pa si bodo člani delegacije ogledali velesejem. Sreda Je posvečena CSSR in bo ob tej priložnosti imel tiskovno konferenco gospodarski ataše CSSR v Rimu Jaromir Balcar. Sestanek predsedstva deželnega sveta Včeraj dopoldne se je sestal idstva deželnegi Julijske krajine urad predsedstva deželnega sveta lamie - ‘ J _ predsedstvom predsednika dr. de pod Furlanije edsedst’ Rinaldinija. Prisotna sta bila tudi podpredsednika Devetag in Pellegrini ter tajnika Moro in Pittino Emma. Razpravljali so o vprašanjih proceduralnega in organizacijskega značaja v zvezi s sejo deželnega sveta, ki bo v sredo. Podpis pogodbe za madžarski tranzit Zaključila so se pogajanja med madžarskim državnim izvoznim podjetjem «Masped» in tržaškimi Javnimi skladišči o prometu Madžarske skozi tržaško pristanišče. Pogodba predvideva madžarski tranzit v višini 150.000 ton in torej 60.000 ton več, kot je znašal tranzit v lanskem letu. V letu 1962. je madžarski tranzit skozi Trst znašal okoli 40 tisoč ton. Zaključek konference PSI V nedeljo se Je zaključila organizacijska konferenca PSI v Trstu. Med konferenco so spregovorili številni delegati, ki so se izrekli o predlogu za spremembo statuta ter o načelih notranjega življenja v stranki. Na koncu so določili spremembe, ki naj bi Jih po mnenju tržaške federacije uvedli v statut. Izvolili so tudi delegacijo, ki pojde na vsedržavno konferenco PSI v Rim. Konferenca bo od 27. do 30. Junija Ji________pri Soboti in gasilce. Prihitel je tudi sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je pregledal truplo, potem ko so ga gasilci potegnili iz vodnjaka. Po pregledu je izdal dovoljenje za prevoz v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. V vodnjak se je vrgel Dolgo časa bolehen m moralno razrvan je včeraj popoldne 52-let-ni delavec Vardabasso iz Ul. Val-maura 2, končal svoje bedno življenje s tem, da se je vrgel v vodnjak pred stavbo štev. 2 na Pobočju Sv. Ane in utonil. Njegovo truplo so opazili stanovalci omenjene stavbe-, ko so proti večeru prišli k vodnjaku. Takoj so obva- Koncert Tržaškega tria v devinskem gradu Na dvorišču orada v Devinu je bil sinoči gost princa Torre in Tasso svetovno znani klavirski trio v se stavi Darlo de Rosa {klavir), Renato Zanettovich (violina), Amedeo Baldovino (violončelo). Program je obsegal Brahmsov Trio v C duru op. f/ v stavkih allegro, andante con moto, scherzo (presto), /tnale (allegro giocoso) in Schubertov Trio v B-duru opera S9 v stavkih allegro moderato, andante un poco mosso scherzo (allegro), rondò (allegro). Pred izbranim občinstvom je trio znova potrdil, da gre za fantastično zlito telo, katerega muziciranje dosega skrajno popolnost tako v tehničnem izvajanju kot predvsem v čudoviti interpretaciji, pri čemer je prelivanje melodične tematike iz e-nega na drugi inštrument skoraj neopazno v svoji popolnosti. Vsi trije člani tria so vrhunski mojstri na svojih glasbilih, katerih slava je ie obšla domala ves svet. Pobuda avtonomne turistične ustanove, ki je organizirala ta koncert z vljudno naklonjenostjo devinskega princa, je vredna vse pohvale in izleti bi bilo, da bi ne ostala osamljena, saj smo prepričani, da bi tr-iaško resnično kulturno občinstvo znalo visoko ceniti tudi vse naslednje umetniške prireditve, ki v resnici zaslutijo tudi skrajno pozornost med izvajanjem samim, kar vi semo dolžnost do avtorjev glasbe pač pa tudi do izvajalcev, kakršne te le redko dano poslušati. LINEA, Ulica Carducci, 4 Dragoceno blago! Eskluzivni modeli! Perfektna izdelava: dežni plašči, moške obleke in ženske. Linea, Ulica Carducci, 4 ima elegantno in praktično, mladostno modo. Najboljša oblačila so športna, vedno modema, ki ustvarjajo modo. Linea, klasična oblačila moška, ženska in športna, Ulica Carducci, 4 Trst. Osebje govori slovensko, hrvaško, angleško in nemško. Sestanek komisije za borbo proti komarjem Pod predsedstvom dr. Deliseja se je v preteklih dneh ponovno sestala na pokrajini komisija za proučevanje ukrepov proti vpadom komarjev na obalnem področ Ju med Stivanom in Sesljanom Kot znano so člani komisije poleg pokrajinskih uprav Trsta in Gorice tudi zainteresirane občine, tu ristične ustanove in urada pokrajinskih zdravnikov obeh pokrajin. Po poglobljeni razpravi so poverili prof. Sepulcriju iz protima-laričnega inštituta Treh Beneči, nalogo, da na kraju samem prouč. kateri od predlaganih ukrepov Je najprimernejši za takojšnjo učinkovitost v borbi proti komarjem Vsi člani komisije so pri tem za gotovili svojo tehnično in finančno pomoč za rešitev tega problema. Med nedeljsko spominsko svečanostjo UDI v Rižarni Miramarski trad — Predstavi «Ui- . či in zvoki» ob 21. in ob 22.15. «Maksimilijan in Karlota» v italijanščini. I Avtobusna zveza s Trga Goldoni. • • • Nazionale 15.30 «J giorni del vino e delle rose», Jaok Lemmon, Lee RemkJk. Prepovedano mladini. [ Arcobaleno 16.00 «Cielo giallo», Gregory Peok, Anne Baxter. | Excelsior 16.00 «La vergine di cera». Technicolor, Boris Carloff. Prepovedano mladini. | Fenice 16.C0 «L’ultimo vendicatore». Technicolor. | Grattacielo 16.30 *U cucciolo». Technicolor. Gregory Pecik. Alabarda 16.30 «Adultero lui, adultera lei». Marilù Tolo. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «Sexy proibitissimo*. Technicolor. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «’14-’18, Europa In fiamme». Cristallo. Danes zaorto. Capitoi 16.30 «Buccia di banana». Jeanne Moreau, Jean Paul Beimondo. I Garibaldi 16.00 «Balliamo insieme il twist». Joey Dee. Impero 16.30 «Compagnia di codardi». Moderno 16.30 «Tamburi d'Africa». Technicolor. Zadnji dan. I Astra. Počitek. | Vittorio Veneto 16.30 «La rimpatriata». Walter Chiari. Astoria. Danes počitek. Abbazia 16.00 «Il codardo». Dong Mac dure. | Ideale 16.00 «Liultima cavalcata». Lita Mi lan. | Marconi 17.00 «Karamazov». Technicolor. Yiuil Brynner. KINO NA PROSTEM Zveza italijanskih žena (UDI) je v nedeljo dopoldne priredila v Sižarni spominsko svečanost, ob 20-letnici prvih žrtev krematorijskih peči v tem zloglasnem nacističnem taborišču. Svečanosti so se poleg vodilnih predstavnic organizacije UDI, senatorja Vidali-ja, poslanke Bernetičeve in še nekaterih deželnih, pokrajinskih in občin.'kih svetovalcev, udeležili še predstavniki ANPI in raznih' naprednih političnih strank ir- organizacij ter mnogi svojci žrtev. Svečanost je otvorila v imenu UDI Jole Deferiti, nato pa je ob spomeniku žrtvam spregovorila najprej v slovenščini Anica Udo-vičeva, ki je med drugim dejala: «Morda so prav ob tej ti ri, ko mi tu stojimo, nacistične zven pred 20 leti prvič podnetile ogenj v nekoč tovarniški peči, ki so jo spremenili v krematorij za sežiganje ljudi. V noči med današnjim in jutrišnjim dnem se je namreč zi visokega tovarniškega dimnika, ki ga danes ni več, začel naliti gost dim. Grozotna slutnja, ki se je naslednje dni razširila po okoli-lici, je bila kmalu potrjena. «V Rižarni sežigajo ljudi» — je šlo tedaj od ust do ust. In vest, ki je pretresla vsakogar, je še bolj stisnila srce onim, ki so za temi zidovi imeli svojca ali tovariša. Pozneje se je jzvedelo, da so nacisti in fašisti te prve noči zmetali v krematorijske peči 40 trupel: 20 ženskih in 20 moških, povečini domačinov, Od tega dne dalje se je iz dimnika vil dim po dvakrat na teden in po dvakrat na teden je patrola nacistov nosila ponoči in skrivaj stresat pepel žrtev v morje tu blizu, pri starih solinah. In tako je šlo mesec za mesecem vse tja do srede aprila naslednjega leta tako, da je šlo po približnih računih skozi krematorijsko peč najmanj 2.000 življenj.» In govornica se je nato vprašala: «Ko se po 20 letih klanjamo njihovemu spominu in spominu vseh, ki so kot oni padli za iste ideale po vsem svetu, smo držali obvezo, ki smo jo prevzeli, da bomo do kraja izpeljali in uresničili ideale( za katere smo se skupno z njimi borili? Ce hočemo biti pošteni in iskreni, bomo ugotovili, da je še veliko tega, kar bi morali na praviti, da bi bili veliki in lepi ideali naših pokojnikov že dejstvo.» Govornica je ugotovila, da je demokracija v kateri živimo še zelo pomanjkljiva, če še vedno veljajo nekateri zakoni, ki so hoteli večno občutje bratskih odnosov med ljudmi izbrisati, če sotrpini žrtev, ki se jih danes spominjamo, nimajo na bližnjem pokopališču pravice, da bi na njihovem spomeniku bil napis v njihovi materinščini. Omenila je tudi živahno nacistično dejavnost v Zahodni Nemčiji, kjer kljub nekaterim procesom proti nekaterim bivšim nacističnim zločincem oblasti dopuščajo, da novo nemško vojsko vodijo isti častniki, ki so nekoč vodili Hitlerjevo soldatesko in se ob tem vprašala «če ni morda na I».......................... m.in.ititi mm n m immillili ll n mm illumini m ni iniininin Zasedanje komisije prosvetnih strokovnjakov v Kopru k.i,m v,*,« » stu tudii bivši esesovski častnik brez leve roke, ki je kot komandant Rižarne kriv smrti 2.000 naših ljudi, ki jih je požrla tukajšnja krematorijska peč.» Za Anico Udovičevo je v italijanščini spregovorila še Pierina Postogna. Govornica je govorila v začetku o velikem deležu, ki so ga v narodnoosvobodilni in protifašistični borbi imele žene, ne glede na rasno ali narodno in socialno pripadnost ter politično opredeljenost. Govorila je o njihovih žrtvah na bojnih poljanah in v taboriščih in še posebej o ženah, ki so izginile v krematorijski peči Rižarne. Govornica je omenila, da je po nekaterih računih šlo skozi Rižarno od 17.000 do 21.000 antifašistov, saj je Rižarna bila poleg mučilnice tudi prehodno taborišče za odpremljanje ljudi v druga nacistična taborišča smrti. Pierina Postogna je nato citirala nekaj pisem zaprtih in ubitih v Rižarni, ki izražajo vso grozoto preživelih dni in mesecev v tej mučilnici v stalnem pričakovanju zadnje ure, obenem pa tudi edinstveni primer zavestnega žrtvovanja naših ljudi za velike ideale svobode, bratstva jn demokracije. Govornica je zaključila svoja izvajanja z zagotovilom, da bo «Združenje političnih internirancev v nacističnih taboriščih v Trstu» napravilo vse korake pri pristojnih oblasteh, da se ta kraj muče-ništva in bolečine prizna za narodni spomenik z vsemi učinki, ki so priznani nacističnim uničeval* nim taboriščem. Vsi prisotni so nato z molkom phia Loren, Jean Paul Beimondo. Prepovedano mladim. Razna obvestila predstavniki UDI, ANPI in PSI. Na istem mestu je bila takoj na-l to tudi spominska svečanost, ki I jo je organiziralo Škedenjsko kulturno društvo. Okrog 150 __ ljudi je v dovoljeni povorki prišlo iz I ____ Skednja v Rižarno, kjer je ob OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE spomeniku spregovoril mons. J. I Upravni odbor sklicuje redni Ukmar, društveni zbor je zapel I letni občni zbor Glasbene Matice žalostinko, škedenjski kaplan pa za 2. julij t.l ob 20. uri v društve-je opravil cerkveni obred. Med nih prostorih v Ulici Ruggero prisotnimi so bili tudi predstavni-1 Manna, 29. ki Slovenske skupnosti in deželni svetovalec dr. Jože Škerk. Prisotni predstavniki organizacij so k spomeniku položili vence. Včeraj je položila venec k spo- Pr0?v«‘n° LonJer-Hatinara minski plošči v Rižarni tudi dele- *>u,llla ,1964 enodnevm izlet eaciia Slovenske kulturno - gospo- v Ljubljano, Celje in Velenje. Vpi-darske zveže kuuurn0 gospo sevanje pri Vitkotu Batiču in Maksu Pečarju. Slovensko planinsko drpštvo prire-| di dvodnevni izlet 28. in 29. junija na Pokljuko z vzponom na Tosc. — Vpisovanje v Ulici Geppa v uradnih urah. SOLSKE RAZSTAVE IN PRIREDITVE Osnovna šola v Ul. Donadonl bo imela razstavo v soboto 27. t.m. od 9 do 12. Vljubno vabimo starše in prijatelje mladine! Na slovenskem učiteljišču pri Sv. Ivanu je razstava risb in slik dija- | ^ ^ __ _________ kov. Razstavo sl lahko ogledate vsak I Trstu podijo 12 otrok umrlo pa je 15 dan od 9. do 12. in od 15. do 17. 1 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. in 22. junija 1964 se je V oseb. iiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiu V NEDELJO ZVEČER V AVDITORIJU Spodbuden zaključni nastop gojencev šole Glasbene Matice Nastopili so mladinski pevski zbor, zbor harmonikarjev in orkester GM - Krstna izvedba štirih Otovih mladinskih pesmi UMRLI SO: 55-letni Antonio Alber-Solske razstave na šolah svetolvan- I tj 62-letni Bruno Marassi, 52-letni skega didaktičnega okrožja bodo v Dante Krakinje, 51-detad Ippolito U-■naslednjih dneh: Osnovna šola v mer, 77-letnl Giovanni Rupelli, 26- Rojanu: 27. in 28. junija od 9. do ‘ ure. Osnovna šola na Katinari-28. In 29. junija Od 9. do 12. In od I AVSTRALCI, ITALOAVSTRALCI, A-15 do 18. ure. | meričani, Angleži, Portugalci, Span- ci. Francozi, Švicarji. Nemci, Holandci, Danci, Norvežani, Eskimi, ki prihajajo v Italijo, bi se takoj poročili z Italijankami. Pisati dopisnico I (ali razglednico) na naslov Club «Eureka» casella 5013, Roma. AUSTRALIANI, Italoaustrallani, A- merlcanl, Inglesi, Portoghesi, Spagnoli, Francesi, Svizzeri, Germanici, O-landesi, Danesi, Norvegesi, Esquimesi, venendo In Italia, sposerebbero sollecitamente Italiane. Raccomandasi scrivere su cartolina postale (o Illustrata) al Club «Eureka»: Casella 5013, Roma. Dr. Cerchione priredil sprejem za šolnike pred odhodom v Italijo Ital. gen. konzul v Kopru kot tudi član mešanega odbora Črtomir Kolenc »ta poudarila koristnost takih izmenjav za nadaljnje zbližanje Včeraj so se v Kopru sestali ita-1 tudi seminar za slovenske šolnike s lijanski in jugoslovanski strokovnja- Tržaškega, ki bo predvidoma sep-■ ■ 1 tembra na Bledu, po končanih ma- turi pa bo šolski izlet za slovenske maturante s Tržaškega po Jugoslaviji. Za skupino 25 italijanskih profesorjev in učiteljev s koprskega področja, ki odhajajo v Italijo v četrtek, Jo italijanski generalni konzul v Kopru dr. Amedeo Cerehione priredil sinoči v Kopru sprejem. V pozdravnem govoru je poudaril, da je tudi to potovanje plod uspešnega sodelovanja med jugoslovansko in italijansko vlado in ena izmed pobud programa, ki predvideva izmenjavo na področju šolstva etničnih skupin na obmejnih področjih. Tudi ta dogodek, je poudaril italijanski generalni konzul, bo brez dvoma prispeval k utrditvi odnosov med obema državama. Skupini italijanskih šolnikov je želel uspeha na poučnem potovanju tudi dolgoletni član jugoslovanske delegacije v mešanem odboru Crto- ki mešanega odbora z nalogo, da pripravijo protokol o kulturni izmenjavi, katerega elementi so bili načelno odobreni na zasedanju mešanega odbora v Beogradu. Kakor smo že poročali, gre za izmenjavo dveh pedagoških svetovalcev, ki bosta imela svoj sedež pri šolskih oblasteh v Trstu, oziroma v Kopru. Razen tega gre za poletne seminarje za dijake in profesorje manjšinskih Sol, s tem, da bo Italija organizirala takšen seminar za dijake in profesorje italijanske narodnosti z jugoslovanskega področja. Jugoslavija pa za dijake in Solnike s Tržaškega. Prav tako se bodo izmenjali šolski izleti, in sicer posebej za nižje tn za višje šole. Po tem sporazumu se bo tudi določil način izmenjave šolskih knjig, knjig za knjižnice In raznih učil. Dogovorili se bedo tudi o skupnem pregledu tekstov za pouk zgodovine. Pričakovati je, da se bodo razgovori uspešno zaključili. Del tega dogovora se že praktično Izvaja s tem, da se v prihodnjih dneh priredi v Italiji, in sicer na Gardskem Jezeru, seminar za dijake ln profesorje Italijanskih šol s Koprskega in BuJSčine. Razen tega pa bosta dva dijaška izleta, ln sicer v Rim tar Benetke. Pripravlja »e mir Kolenc. Poudari! Je zadovoljstvo nad uspešnim delom tega odbora. Reke. Je, da so sklepi decembrskega zasedanja Jugoslovansko-ltalijanskega mešanega odbora v Beogradu zelo pomembni tako za odnose med Jugoslavijo ln Italijo, kot še posebej za etnični skupini na obeh straneh. Sola Glasbene Matice v Trstu je priredila v nedeljo zvečer v Avditoriju zaključni nastop gojencev, ki se kot zadnji pridružuje zaključnim nastopom gojencev na vseh njenih podružnicah. Za razliko od zaključnih nastopov v prejšnjih letih, ko so nastopali predvsem solisti, so tokrat nastopili ansambli, in sicer združena mladinska pevska zbora iz Trsta in Nabrežine, ki sta ju pripravila prof. Ema Vrabče va in prof. Er-minij Ambrozet, zbor harmonik, ki ga je uvežbal prof. Svetko Gr gič in orkester šole Glasbene Matice. Zamisel takšne zaključne pro dukcije je vsekakor zelo posrečena, saj nudi priložnost za nastop večjemu Številu gojencev, obenem pa nudi poslušalcem tudi lepo priložnost, da se seznanijo z uspehi, ki jih naša Glasbena Matica dosega razen pri individualnem pouku tudi pri kolektivnem pojenju glasbenih zvrsti kot so to ranno pevski zbori, harmonikarski zbori, in orkestri v različnih sestavah. V prvem delu programa so na- stopili mladi harmonikar ji sami in pa skupno z mladinskim pen sk;im zborom. Harmonikarski zbor je izvajal skladbice: Adamičevo «Nad nami je modro nebo», Gob-čevo «Kakor kitje cuetje», Kuharjevo «Slavnostna koračnica», Rozinovo «Mojčina pesem» in Gre-gorčevo «Zidana marcia». Kot pen ka-solistka je nastopila mala Nadja Srebrnik v «Mojčini pesmi». Mladinski pevski zbor pa je ob spremljavi hamonifc zapel Jerajevo «Kralj Matjaž» in Frankovo «Mornar». Mladi harmonikarji so pokazali kar nenavadno velik pogum pa tudi lepo mero skladnosti in seveda skrbno pripravljenost. Nji h avo izvajanje je bilo tudi n težjih prehodih zanesljivo. Prav tako so se harmonikarji lepo uve Ija rili pri spremljavi pevskega zbora, kar velja seveda tudi za penski zbor sam, ki je obe pesmi zapel glasovno ulito in polno, in pod zanesljivim vodstvom prof. Grgiča tudi v največji skladnosti s spremljevalci. Nastop zbora harmonikarjev je pokazal, da našg Glasbena Matica posveča potrebno pozornost tudi narodnim inštrumentom, ki dajejo možnost najširše uporabe tako v družabnem žiuljenju kot pri raz nih prireditvah prednsem na po-deželju. V drupem delu se je najprej predstavil godalni orkester, ki je pod taktirko prof. Oskarja Kju dra odigral Adamičevo «Večer t stepi». Orkester, katerega knalite- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (22. — 21.) Darovi in prispevki Mali oglasi no obogatil 'repertoar zborovskih pesmi. Dokaj štenilno občinstno je bilo * celotnim nastopom zelo zadovoljno in je tise mlade izvajal-1 ce nagradilo s toplim ploskanjem, ki so ga v resnici tudi zaslužili, saj ie bil to res lep, predvsem na spodbuden glasbeni večer na našo slovensko zamejsko skupnost. j. k. Ljudska prosveta Prosvetno drultvo Barkovlje. Danes ob 21. url odborova seja. Priporoča mo pol nodi e vi Ino udeležbo In točnost TRŽAŠKA KNJIGARNA Trai • 1)1. ar. FriiiičliltM »o ■ rifluii «|.;»2 N O V O t Chinua Achrbe: Okonkvo L 1 000 — te sicer že poznamo, je muziciral I letni Marcello Bacchetti, 83-letna silno občuteno in izvabil iz par- Francesca Llpos por. Ferluga, 60-titure vse tiste zvočne učinke, kt letni Ermenegildo Stella, 72-letni Giu-jih v polni meri nudi. Tudi v na- seppe Stecca, 77-letni Giacomo Hrva-slednji, ritmično in harmonično tin, 48-letni Guglielmo D’Este, 68-zahtevni Skerljevi skladbi «Inven- letna Caterina Dudine, 76-letoa Gio-zioni», je bit precizen tolmač skla- vanna Cok por. Gladi, 67-letni Ma-dateljevih hoten j, medtem ko je r*° Bralnlch, 41-letna Elisa Segre violinist Žarko Hrvatič odi-|t*>r. laccarla. pral svoje vložke dognano in z I že močno utrjenim tehničnim ob-1 vladanjem inštrumenta. Tretjo skladbo, Haydnovo «Otro-. ško simfonijo», je izjaval orkester! Crevato, Ul. Roma 15, INAM Al pod vodstvom mladega gojenca di- Cammello, Drevored XX. septembra ngentskega tečaja prof. Kjudra, 4, Alla Maddalena, Ul. de 11T st r la 43, Janko Ban. Mladi dirigent je o- dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2, pravil svojo nalogo s tolikšno za dr. Gmelner, Ul. Giulia 14. Plzzul-nesljivostjo in s tolikšnim smislom Clgnola, Korzo Italia 14, Prendinl. za prenašanje svojih hotenj na or-|JR- T- Vecchio 24, Serravano, Trg. kestraše, da bi človek kar težko ICavana verjel, da je bil to njegov diri-1 gentski debut. In vendar je bil; J NOČNA SLUŽBA LEKARN zato si je njegov uspeh mogoče I (22. — 21.) razlgati le tako, da tiči v /antu Crevato, Ul. Roma 15, INAM Al izreden glasbeni talent s poudar- Cammello, Drevoreq XX. septembra jenim smislom za dirigiranje. Pre- 4, Alla Maddalena, Ul. dell'Istrla 43, pričani smo lahko, da bo ob res- dr Ondermatz, Ul.'Tor S. Piero 2. nem študiju hitro napredoval in da ni več tako daleč čas, ko ga bomo srečavali za dirigentskimi I pulti. Pod njegovim vodstvom, za sedaj, še razumljivo malce utes- Namesto cvetja na grob In v po-njenim v kretnjah, je orkester iz častltev spomina pok. Marije Sosič vajal «Otroško simfonijo« zelo za- roj Trtnik daruje družina Marije nesljivo v tseh instrumentalnih Kapun 1.000 lir za Dijaško Matico, skupinah. Tudi zvočni učinki ptič- Namesto cvetja na grob pok. Ivana jegu žvrgolenja in ragie so bili Rupla daruje Antonija Starc. Prosek nadvse učinkoviti. 20, 1.000 lir za Dijaško Matico. V po- Za zaključek je nastopil zopet častltev spomina Marije Sosič roj. mladinski pevski zbor, ki je ob Trtnik daruje Iva Golob 1.000 Ur z» spremljavi orkestra pod vodstvom Dijaško Matico, prof. Oskarja Kjudra izvajal v krstni izvirni izvedbi štiri Otove otroške pesmi. Ota je v teh svojih štirih skladbicah segel po preprostih, otrokom dostopnih izraz- PODI In pokrivala Za pod«, prepro-nih sredstvih. Zato učinkujejo pri- ge in sintetične preproge za hodnik» jetno in zadobijo v otroških pia Iz plastike, gume, Moquette ln Me-sovih vso svojo milino, nežnost raklon Beneške zavese po meri. za-in razposajenost. Čeprav so vse stori Cinz lavatrx orevleke Iz ola-štiri lepe in prepričljive, je prav stike. A.R.P. ITALPI AST — Trg gotovo naj bolj užgala «Preštevam I Ospedale št. 6, Tel. M-91*. ko», ki so jo otroci zapeli sprošča- PRODAM AVTOMAT Ull.JAHD — no in ki učinkuje tudi zaradi pici- Kostanjšek Aleks. Trbovlje Trg Fran-kato spremljave orkestra Ota te ca Fakina 33 KT P"rio?kih TAPKhTN,SKA d«*»v»*c. Ufe motke,.. 1 sposobnega tapetniškega deta, čišče- nja in uskiadlščevanja. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnik* v Ul. Sv Frančiška 20. PRIMORSKI DNEVNIK IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Proglasil se je za avtorja tatvine zaradi katere dva že prestajata kazen Toda ni izključeno, da je bolel s lo sntnoo b tožbo reči li prijatelja, s katerima se je spoznal v zaporu - Ni bil kriv karabinjerjeve smrti V začetku preteklega meseca je bila na kazenskem sodišču zanimiva obravnava proti dvema starima znancema sodnijskih dvoran, ki sta bila obtožena, da sta poskušala krasti v Ul. Palestrlna. Bilo ja 25. marca okoli 4. ure zjutraj, ko Je neka ženska, ki stanuje v omenjeni ulici na številki 4. opazila dva moška, ki sta imela o-pravka z nekim avtomobilom, ki je bil parkiran na ulici. Ker se je ženski zdelo početje neznancev sumljivo, Je telefonirala na policijo. Agenti, ki so takoj prišli v Ul. Palestrlno, so aretirali dva moška: 56-letnega Giuseppa Fredduccija iz Ul. d’Azeglio 21 in 36-letnega Andrea Pacifica iz Ul. Matteotti 9. Pri soočenju je ženska spoznala enega izmed moških, kar je bilo dovolj za sodnike, da spoznajo oba za kriva poskusa tatvine v nekem bližnjem lokalu. Čeprav je javni tožilec zahteval razmeroma nizke kazni, so sodniki obsodili Fredduccija na 3 leta in 1 mesec zapora, a Pacifica na 2 leti in 4 mesece. Tega dogodka bi v naši sedanji kroniki sploh ne omenili (saj gre za razsodbo, ki je stara že skoraj 2 meseca), če bi ga prav sedaj ne priklical spet v spomin mlad tatič, ki mu je začelo soditi kazensko sodišče pod predsedstvom dr. Fazia. Na zatožni klopi se je znašel 21-letni Bruno Vincenti z Opčin, ki je obtožen številnih tatvin. Vsega skuoaj gre za 13 tatvin, ki jih je mladenič zagrešil s tem, da je vlamljal v avtomobile, ki so bili parkirani na mestnih ulicah. V večini primerov je odnesel iz ftvtov razne predmete, kot' tran-sistorske! sprejemnike, oblačila in podobno. V dveh primerih pa je celo ukradel avtomobila ter se odpeljal z njima na krajši izlet. Do povezave z dogodkom, ki smo ga opisali zgoraj, je prišlo v resnici že pred obravnavo pred kazenskim sodiščem. Nekega dne je Vincenti poslal državnemu tožilcu qt v, katerem je izjavil, da -je ' S tatvine v Ul. Palestrina zagrešil on sam v ŠružBfl z nekim mladeničem, ki mu je baje ime «Mario». Lahko si mislimo, kako se je državno pravdništvo spočetka začudilo* zaradi te izjave. Dejstvo, da Je'na eni stran! že prišlo do pravomočne razsodbe, ki je spoznala za kriva poskusa tatvine Fredduccija _ìn Pacifica, a na drugi strani do' samoobtožbe s strani Vincentija, je sprožilo ' vprašanje pravne in dejanske veljavnosti prvotne razsodbe. čja -obravnavi je Vincenti, potrdil izjavo, ki jo jé podal' državnemu pravdniku. Zato so sodniki sklenili; da odložijo obravnavo 'za nedoločen, čas ter so ukazali, naj se preiskava nadaljuje- Preiskovalni organi so dolžni zato, da ponovno proučijo, dogodke v Ul. Palestrina tèr zberejo vse podatke, ki ’ bt utegnili inkriminirati tega ali drugega - obtoženca. Poudariti pa je treba, da ni verjetno, da bi Vincentijeva izjava utegnila 'spremeniti prejšnjo razsodbo v zvezi z dogodkom v Ul. Palestrina. Prevladuje namreč mnenje, da je Vincenti obtožij po krivem samega sebe zato, da bi pomagal obsojencema, ki ju je spoznal v zaporu. V nekaterih krogih menijo namreč, da sta prav Fredducci / to’ Pacifico napotila Vincentija, naj obtoži samega sebe poskusa tatvine v Ul. Palestrina, ker bi mu pač morebitna obsodba zvišala kazen le za nekaj mesecev zapora (ne smemo pozabiti, da sta bila Fredducci in Pacifico obsojena na več kot tri, oziroma dve leti zapora). Ali sta Fredducci in ^Pacifico obljubila Vincentiju, da se mu bosta oddolžila za «uslugo» na ta ali na oni način? Glede tega vprašanja ne moremo odgovoriti niti pritrdilno niti negativno. Gotovo pa je, da se je Vincenti znašel zaradi te samoobtož- be v zelo nerodnem položaju. Ce bodo namreč, sodniki smatrali, da ;e popolnoma dokazano, da sta poskus tatvine v Ul. Palestrina zagrešila Fre'dducci in Pacifico; se bo on sam znašel v nevarnosti, da ga obtožijo prekrška samokleveta-nja, kar bi mu seveda zvišalo kazen na katero ga bodo sodniki-obsodili zaradi tatvin, ki jih je v resnici zagrešil. Neodvisno pa od poskusa tatvine v Ul. Palestrina se bo moral Vincenti zagovarjati, kot smo dejali, zaradi 13 tatvin, ki jih je zagrešil v februarju in marcu letos unto.niča ga dolži, da se je polastil številnih oblačil, ženskih torbic, transistorskih sprejemnikov ter raznih drugih aparatov. Med drugim je ukradel tudi dva avta. V enem izmed teh avtov je našel tudi ^ osebno izkaznico lastnika — Mària; Gregorja iz Tržiča — Ulica Verdi 3. Iz izkaznice je iztrgal lastnikovo §jiko ter jo nadomestil s svojo. Zato se bo moral zagovarjati tudi zaradi ponarejanja dokumentov. Preiskovalni organi so ga obtožili tudi, da je upravljal motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja ter da je nosil na jav-nem prostoru nož, katerega rezilo je bile daljše od 10 cm. Vincentija, kot smo svoj čas poročali, so izsledili čisto slučajno. 1 1 ----"* lefos ■*' I,m»,mm...m »»»•■» «•«» VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA K ' Posvetovanje o problemih kmetijstva na Primorskem Primorska bo letos dala okrog 5000 ton tržnih viškov mesa in večje količine poljedelskih pridelkov ■ Praznik švedskih turistov v Seči KOPER, 19. julija. — V Kopru je bilo 19. t. m. važno posvetovanje o problemih kmetijstva na Primorskem. Udeležilo se ga je nad, 70 predstavnikov kmetijskih organizacij koprskega okraja, predstavniki vseh okrajnih političnih forumov in gostje iz Ljubljane, med njimi tudi član Izvršnega sveta Slovenije Rudi Čačinovič. Predsednik okrajnega odbora SZDL Ivan Lapajne (posvetovanje je organizirala SZDL) je v uvodu navedel nekaj zanimivih podatkov o stanju kmetijstva na Primorskem. Vsekakor je razveseljivo, da se ta panoga konsolidira in da bo Primorska dala letos že okrog o tisoč ton tržnih viškov mesa in večje količine poljedelskih pridelkov. Seveda pa bo v tej smeri potrebno še marsikaj napraviti. O-snovna naloga bo ustanavljati in krepiti večje kmetijske organizacije v družbenem sektorju, kajti sodobno mehanizacijo in organizacijo dela je mogoče uspešno u-veljavljati le na večjih kompleksih zemlje. Govora je bilo tudi o zasebnem sektorju, kjer bodo podprli vse pobude glede proizvodnega sodelovanja. Na posvetovanju v Kopru so priporočili industriji, da bo morala proizvajati več kmetijskih strojev in drobne mehanizacije. Pozdravili so tudi prizadevanja zveznih organov, da bj spremenili nekatere inštrumente glede kreditnih in drugih pogojev, ki precei bremenijo kmetijske organizacije. Osnovna smer kmetijstva na Primorskem naj bi bila tudi vnaprej živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. • * • Tudi letos so švedski turisti na koprski obali svečano proslavili svoj praznik kresne noči Mit-sommer. Ta praznik je na dan 21. junija, vendar so letos pomaknili prireditev za tri dni naprej, ker je v četrtek odhajala iz Portoroža večja skupina švedskih turistov, ki b’ hila rada prisotna na tej prireditvi. Praznovanje kresne noči so organizirali na prostranem travniku «Pri ribiču» v Seči. Okrog 200 turistov se je zbralo okrog velikega, zelenega križa, rajalo in prepevalo' priložnostne pesmi. Poseben poudarek »o dale prireditvi belo o-blečene «Lucijei», ki so v sprevodu prišle pred križ in počastile I,ličijo boginjo svetlobe. Švedskim turistom ie naslovil neka] pozdravnih besed tudi predsednik piranske občine inž. Zlatko Pajk. Kakor vsako leto, je tudi letos domača folklorna skupina pripravila kratek program za švedske goste. V nnrodnih nošah so namreč zaplesali nekaj narodnih plesov, in zapeli nekaj pesmi. Vsa zabava se je zaključila s prijetno malico — pečen vol na ražnju in istrsko domače vino. * • • Tudi letos bo prišlo do raznih izmeničnih letovanj med primorsko mladino in mladino iz sosednje Avstrije. Prva skupina otrok iz Kopra, Postojne in Divače bo že jutri odpotovala v Steinberg pri Gradcu. Avstrijski otroci pa bodo prihodnji mesec prišli v Strunjan. Razna izmenična letovanja so predvidena tudi v avgustu. «* * * „ V. Kopru so te dni posvetovanja o izgradnji nòve trinò dvorane. Problem je precejšen, ker primanjkuje finančnih sredstev. Zato vse Kaže, da se bo treba zaenkrat 'odpovedati gradnji večjega kulturnega doma in se orientirati le na gradnjp kapo dvorane. Le-ta bi imela nekaj nad 500 sedežev in majhen oder za priložnostne prireditve. Zgradili bi jo poleg sedanjega letnega kina. Projekt bi bil napravljen tako, da bi bilo možno ob njej graditi iše drugo kulturne Objekte. LJUDSKO PROSVETNI PROGRAM IN ZABAVA V ŠTANDBF.ŽI! Velik uspeh prvega MLADINSKEGA DNE ki ga je pripravila slovenska mladina iz Goriške Pozdravni nagovori predstavnikov Zveze mladine Slovenije, SKGZ in Mladinske iniciative - Pester prosvetni program - Izredna udeležba Mladenič je 1. aprila letos v, popoldanskih urah ukradel nekaj predmetov iz avta, ki je last Antonie Rojac por. Mozan iz Ulice Foscolo 40. Zenska je parkirala vozilo v bližini javno, zastavljalnice na Korzu. Ko je ugotovila tatvino je sklenila, da se takoj pdda v javno zastavljalnico. Sumila je namreč, da bi morebitni kat skušal takoj zastaviti’ ukradeno blago. Njen sum je, bil upravičen, saj je takoj opazila nekega mladeniča, ki je skušal zbežati. Pognala se je za njim ter začela vpiti, naj primejo tatu. Vincenti je sicer zbežal ter se pognal proti Ul. S. Lazzaro. Takoj za petami pa mu je bil neki težak, ki ga je kmalu dohitel in potem izročil agentom letečega oddelka. Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 39-letni Ezio Bot-teri iz Ul. Sanzio 22, ki je bi! obtožen, da je nenamerno ubil nekega karabinjerja. Sodniki pa so ga spoznali za nedolžnega ter ga oprostili vsake krivde, ker dejanje, ki ga je zagrešil ni kaznivo. Do cestne nezgode pri kateri je izgubil življenje 29-letni karabinjerski brigadir Ferdinando Firinu iz postaje v Ul. Cotogna, je prišlo okoli 11. ure 10. junija lani v Ul. Sanzio, kjer je Botteri parkiral svoj avto. V trenutku, ko je obtoženec odprl sprednja vrata svojega vozila, je v tà trčil z vso silo Firinu, ki se je peljal z vespo. Zaradi trčenja je motorist padel na tla ter si prebil lobanjo. Kmalu po prevozu v bolnišnico je izdihnil. Na obravnavi sta Botterijeva zagovornika trdila, da je prišlo do nesreče po Firinujevi krivdi. Po njunem mnenju se je pokojnik peljal preveč blizu vozil, ki so bila parkirana na desni strani vzdolž smeri njegove vožnje (od Sv. Ivana proti središču mesta). Sodniki so upoštevali to mnenje ter so zato oprostili obtoženca. ISiisS&S? Pogled na del občinstva na mladinskem dnevu v Štandrežu Slovenska mladina na Goriškem združba v .Mladinski iniciativi’ slovenske mladine vA Italiji, je priredila^v nedeljo na nogometnem igrišču v Standrežu svoj privi mladinski dan, ki je tako po prógNtmti kakor dudi po udeležbi popolnoma uspel ter zato najbolje do(tazuje-' sposobnosti ‘in zrelost pripadnikov mlade generacije; da se polnopravno udeležujejo našega manjšinskega kakor tudi splošno demokratičnega življenja. Dopoldanske ure so bile posvečene športu, O sami otvoritvi odbojkarskega igrišča kakor tudi -o tekmah za pokale podrobneje poročamo na športni strani. Obsežno nogometno igrišče v Standrežu, na katerem je mladina pripravila svoj praznik, je zaradi toplote zaživelo šele nekaj pred 20. uro, ko so se začeli na njem zbirati slovenski in tudi italijanski mladinci, kakor tudi odras-, le osebe, v večjem številu zlasti Standrežci, da bi prisostvovali ljudsko prosvetnemu kakor tudi zabavnemu programu. Otvoril ga je harmonikar Renato Okretič iz Jamelj, ki ga zaradi njegovih vi šokih igralskih sposobnosti, pozna jo širom po naši pokrajini pa tudi v jugoslovanskem obmejnem pasu. Napovedal ga je prof. Jože Cej, požtrvovalni delavec Mladinske iniciative, ki je občinstvu predstavil ansamble in posamezni ke, ki so se zvrstili v tem veče- OBTOŽENI Z0NN0 JE KRIV ALI NEDOLŽEN? Brat obtoženca je sam iskal dokaze ki bi jih morali poiskati drugi Moralna osebnost ženske, ki je lovila moške za poroko * Karabinjerji naj bi že prej pripravili Venerine odgovore pri soočenju z Zonnom - Danes ob 10. uri se razprava nadaljuje Pri včerajšnji razpravi proti Vit-toriu Zonnu pred porotnim sodiščem v Gorici je odv. Pascoli nadaljeval s Svojim zagovorom, ki ga je začel preteklo soboto. Glede ropa, ki naj bi ga izvedel Zonno na Castaldiju, je poudaril, da so bile dane različne verzije, kakor tudi glede udarca s pestjo na tilnik. Dejstvo pa je, da so Ustnico hašll in tudi o udarcu ni bito sledu na truplu. Poudaril je tudi, da je .bila Cavallarova pocestnica ia je s tpm v zvezi nuvajul razsodbo iz leta 1953, v katero je bila zapletena zaradi spolzkih dejanj na mladoletnici. Tudi je navedel že od takrat primer njenega lažnivega pričevanja v primeru nekega obtoženca. Kaj naj bi Jo napotilo do obtožbe proti Zonnu? Pozitivno je, da Venera Cavallaro najbolje ve resnico o vsej zadevi. V obtožbi naj bi jo vodila proti Zonnu maščevalnost, saj je že pri soočenju nekajkrat ponovila «sovražim te!» Pri tem pa ni bito govora o Castaldia, ampak ker da jo je Zonno nalagal, ko je dejal njenemu očetu, da bo pustil službo pri karabinjerjih, da bi se z njo poročil. O tem so dokaz tudi pisma, s katerimi je vabila Zonna k sebi. Sicer pa Jo Je tudi porotno sodišče obsodilo na leto dni zapora pogojno pTav zaradi očivldnih laži pri pričevanju. Obtožba, ki Je vprašala 24 let za obtoženca, je pozabila navesti enega glavnih elementov? Zakaj naj KINO «IRIS» PUOSRK predvaja dane« 23. t. m. ob 19.30 url Cinemascope barvni avan- turUtlčnt film: L'ISOLA DELLA VIOLENZA (Otok nasilja) Igrajo: JAMES MASON in KATE MANX bi Zonno ubi! Castaldia? Ljubosumnost? S Castaldijem se prej nista nikoli videla, in torej ne gre za nameren umor. Kar se tiče železniškega alibija manjka vozni listek iz Pordenona do Gorice, ki bi lahko povedal kaj pozitivnega o Zonnovem prihodu v Gorico dne 1. novembra 1960. Zeto čudno se sliši, da bi ob tisti uri, na praznik, ne bilo prometa na pevmskem mostu, ki je glavna in skoro edina zveza med Gorico in Brdi. Zato je.zelo verjetno, da sploh ni bito spopada med obema častilcema Venere na mostu, ter je bolj verjetna verzija o smrti pri gostilni «Agli Scogli». V tem oziru je treba vzeti resno v poštev pričevanje gostilni, čarke in njene hčere, ki naj bi po njihovih izjavah slišale klice na pomoč ponoči dne 30. oktobra. S tem Je v neposredni zvezi tudi ura, ki so jo našli pri utopljencu ter je kazala 12.20, kar pomeni tudi ob 0.20 ponoči. Govornik Je zaključil z orisom moralne osebnosti obtoženca, ki še ni bil kuznovan, ki tudi ni ni-kak cinik ko je tako mirno sprejel predlog kazni, ki jo je predložil javni tožilec, ampak je to le zaupanje v porotno sodišče in v pravico, ki Jo ima človek, kateri Je nedolžen in ki je pokazal ganotje ob čttanju materinega pisma. Zato je nujno potrebno dognati resnico v tem procesu, katero bi morali poiskati drugi, ne samo obtoženčev brat. Franko, ki zbira podatke, da bi dokazal njegovo nedolžnost. Nato se je ob 11.40 oglasil k besedi drugi zagovornik, odv. Ma-strandrea iz Taranta, ki je na procesu zastopnik glavnega branilca prof. De Marslca. Ta Je uvodoma poudaril, da Je bila prva preiskava v tem procesu zelo površna in sl je obramba morala pridobiti čas s predlaganjem zdravniškega pregloda obtoženca, da je utegnila zbrati nekaj podatkov za njegiv vo obrambo. Te podatke Je v glavnem preskrbel obtoženčev brat Franco, ki je bil v tej zadevi nekak Nick Karter. Poudaril je nadalje vrednost podrobnosti za ocenitev dejstev ' pri iskanju resnice Pri tem je ožigosal postopek go-rlškjh karabinjerjev, ki so sicer čuvarji reda, pa včasih operirajo z velikimi predsodki. Poudaril je tudi, da je obtoženi Zonno že 24 ur po podpisu priznanja pred preiskovalnim sodnikom ovrgel to priznanje in zakričal svetu svojo nedolžnost. Pri tem je orisal, v kakšnih mučnih okoliščinah je pri-šlo do priznanja ter je fconno mislil, da s priznanjem izbere manjše zlo. Venero Cavallaro je orisal zagovornik kot žrtev strasti že v zgodnji mladosti ter ima za seboj že poboljševalnico in sanatorij. Nič čudnega če se je z zakonom hotela rešiti iz takega ambienta in je skušala omrežiti celo vrsto moških naenkrat, da bi vsaj enega dokončno ujela.' Odv. Mastrandrea Je potem obširno analiziral soočenje pri karabinjerjih in zadevni zapisnik, ter skusal prikazati vse skupaj kot sugestijo na Cavaltorovo, zlasti od strani majorja De Palma in ma-rešala Piacentina. V ta namen Je citiral ln komentiral različne odstavke iz tega soočenja Iz katerih je zaključil, da so se karabinjerji že prej sporazumeli s Cavai-larovo o tem, kaj in kako bo govorila pri soočenju. Pri tem Je tudi pouduril, da niso posneli na trak Zonnove «prostovoljne» izpovedi odnosno njegovega priznanja. Zaključil je, da je bilo soočenje dejansko med maj. De Palmo in Cavallaro ne pa z Zonnom, čeprav v njegovi prisotnosti. Tudi on je zavrnil možnost umora zaradi ljubosumja ter poudaril, da obtožba Zonna nikakor ne bo vrnila življenja Càstaldiju. Predsednik sodišča je prekinil razpravo ob 13.25 ln danes ob 10. uri bo odv. Mastrandrea zaključil svojo obrambo. Sledili bodo posegi obtožbe, nato pa bo treba počakati na govor prof. De Mar-sicu. I I ru na odru. Naslednje minute je pripadal mikrofon zabavnemu orkestru Galeb iz Gorice, ki je v tem večeru zaigral več narodnih in umetnih pesmi ter skupno s pevkama in pevcem doživel lep sprejem pri občinstvu. Program je poživel vložek recitacij in ritmičnih vaj ob spremljavi glasbe; izvedli so ga učenci o-semletke iz Nove Gorice, ki so pokazali, kako je mogoče dopolniti in popestriti program s kratkimi, toda učinkovitimi točkami. Pod vodstvom Franca Lupina je zapel štiri nove pesmi tudi otroški zbor iz Štandreža. Spremljal ga je Danilo Peterin, mladi štan-drežki harmonikar, ki s svojim igranjem močno poživlja nastope teh, sedaj že kar dobro vpetih otrok. Pozdravni nagovori predstavnikov organizapij so zaključili prvi del mladinskega dne. Podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze dr. Peter Sancin, ki je pozdrav'1 udeležence v imenu naše vrhovne manjšinske organizacije, je poudaril poživitev ljudsko prosvetnega življenja po naših vaseh, hkrati pa je nakazal tudi nekatera vprašanja, ki jih še nismo rešili in ki zadevajo naše osnovne narodne pravice. Naglasil je, da se bomo v novi deželni ureditvi trudili za njihovo uresničitev. V imenu slovenske mladine iz matične domovine, ki je bila na manifestaciji prisotna s svojo delegacijo, je prisotne pozdravil Slavko Erzetič, predsednik občinskega komiteta Zveze mladine Slovenije Nova Gorica. Slavko Erzetič je dejal, da se z nami veselijo uspehov, ki jih je dosegla naša mladina, ter «jih obenem tudi globoko cenimo, saj s svojim delom predstavljate resnični most prijateljstva med našo deželo in sosednjo Italijo. Kot doslej bomo tudi vnaprej krepili naše stike, da bi se med mladino ustvarili kar najtesnejši in prijateljski stiki.» Tajnik Mladinske iniciative dr. Karel Primožič je v uvodu pozdravil vse prisotne ter omenil razne dosedanje prireditve mladine v zadnjem času kot so srečanje v Planici in Vipolžah, mladinski dnevi v Tr tu, ki so postali že tradicionalni. Tokrat smo prvič pripravili mladinski dan na Goriškem. Če smo si izbrali Štandrež, to ni slnčnjno. V tej vasi, ki se -spaja z Gorico, je mladma narodno zavedna in jo manifestira ob vsaki priliki. Njej smo zaupali pripravo prvega mladinskega dne na Goriškem. Današnja manifestata j« dokazuje, da ’ je bila Izbira pravilna. Ta mladina pa ni samo pripravila današnjega srefania, ampak je tudi otvorila odbojkarsko igrišče, ki ga je zgradila z lastnim trudom. «Z današnjo manifestacijo je mladina pokazala svojo vitalnost in narodno zavest. Povedala je, da hoče po svojih močeh prispevat; k skupnemu boju vseh naprednih *11, da bi se .odpravile socialne krivice, da bi se v svetu uveljavilo mirno sožitje ter prijateljsko sodelovanje med vsemi narodi. To je tudi osnovna naloga mladine, ki živi v obmejnih krajih.» Potem ko je obsodil manever neke osebe, ki ji očitno ni pri srcu prijateljstvo med mladino, ter je prepričal dve odbojkarski ekipi italijanske mladine, da nista sodelovali na turnirju, ki ie potekal v pravem športnem duhu, je dr. Primožič poudari!, da se bo slovenska mladina skupno s pošteno italijansko mladino borila za gospodarski in družbeni napredek v naši deželi, za pravice delovnih ljudi, predvsem pa za spoštovanje in uveljavljanje pravic, ki jih pripadnikom naše narodne skupnost: jamčita ustava in Po-ebnj statut. Borila se bo za slovenske napise na javnih krajih, za podnure kulturnim organizacijam itd. «Mladinci in mladinke, skupno moramo nadaljevati po poti, ki smo jo izbrali, kajti naša i ut je pravilna in stvar anhodnjosti, naša je pot poštenih in zavednih delovnih ljudi, ki se borijo za svo-je pravice, za napredek in blagostanje vsega delovnega ljudstva » je zaključil svoj govor tajnik Mladinske iniciative. Medtem se je tako na plesišču kakor tudi okoli njega zbralo nad tiso? oseb, ki so se odzvali pov i-bilu ter z vseh krajev prišli na to lepo manifestacijo. Vse, posebno pa mlajše, so že pošteno srbeli podplati, in ko je orkester zaigral prve akorde, se je obsežno plesišče napolnilo s pari, ki so se ob vsemogočih taktih vrteli tja do polnoči. SINDIKALNE VESTI V papirnici v Rupi 48-urna stavka Zborovanja gradbincev v Gorici Delavci karton.izne tovarne v Rupi so danes začeli z 48-urno stavko lz protesta, ker vodstvo tovarne ni Izplačalo zaslužka, ki jim pritiče za obdobje 40 dni, ko je tovarna prekinila redno delo. Obenem sindikati pozivajo vodstvo, naj bi čim prej pristopilo k pogajanjem, da bi dosegli pravično rešitev tega spora. Ob priliki današnje 48-urne stavke gradbenih delavcev, ki jo je po vsej državi proglasila CGIL, bo danes ob 10. uri zborovanje delavcev te kategorije na Trgu Cesare Battisti v Gorici, kjer bodo sindikalni predstavniki govorili o vzrokih, ki so privedli do te stavke. V SAF0G se pri žerjavu je ranil ure Včeraj popoldne okrog 17. so poklicali avto Zelenega križa v tovarno SAFOG, kjer se je pri delu ranil 37-letni Stefan Gril rojen na Vrhu, ki pa stanuje v Fogliami Zdravniki so mu nudili prvo pomoč za manjšo rano na čelu ozdravljivo v treh dneh. Gril je povedal, da je livar v SAFOG ter da se je med delom udaril z glavo ob žerjav in se ranil. Mladinska iniciativa izreka zahvalo vsem, ki so pripomogli k uspehu prvega Mladinskega dne na Goriškem. Posebno priznanje pa izreka po-irtvovalni mladini iz Stan-dreža, ki je na svojih ramenih nosila breme tako obsežne prireditve. Mladinska iniciativa iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V NEDELJO NA TRGOVINSKI ZBORNICI V GORICI Priznanja 28 nagrajencem za njihove delovne uspehe Na svečanosti fa vlado predstavljal podtajnik senator Pelizzo - Federacija mojstrov dela ima svoj prapor Na sedežu trgovinske zbornice v Gorici so v nedeljo dopoldne na prijetni svečanosti podelili diplome' odbornik’Mfolse, kot zastopnik go- to medalje 28 voditeljeju industrij, skih, trgovskih to kmetijskih -posestev, uradnikom, strokovnjakom to operaterjem, skratka ljudem, ki so s svojim delom pripomogli k gospo-karskemu napredku naših krajev. Osmo nagrajevanje je otvoril predsednik trgovinske zbornice inž. Ri-gonat, poleg katerega so za predsedniško mizo sedeli še podtajnik v obrambnem ministrstvu sen. Pelizzo, ki je zastopal vlado, senator Vallaurl, viceprefekt dr. Loricchio, predsednik pokrajine Chientaroli, riškega župana in drugi. Inž. Rigonat je v svojem pozdravnem nagovoru pripomnil, da predstavlja nagrajevanje udeležencev tega natečaja eno izmed najpomembnejših dejanj trgovinske zbornice Ta dogodek Je obenem srečanje posameznih kategorij, ki v svojem vsakodnevnem delu ustvarjajo boljšo bodočnost naši državi. Za pozdravnimi besedami vicepre fekta dr. Loriccnia je sen. Pelizzo NA GLAVNI CESTI V ZAGRAJU Nafta iz prevrnjene cisterne zalila cesto v dolžini 150 m Gorički gasilci so postavili vozilo spet na kolesa Kolesarka je v zadnjem trenutku ušla smrti Včeraj okrog 17.30 so poklicali goriške gasilce v Zagraj, kjer se Je na cesti prevrnila prikolica nekega avstrijskega tovornega transporta. Gasilci so se takoj odpravili na označeno mesto z žerjavom, montiranim na tovorniku. Ko so prišli na Majnico je pred njimi vozil svoj tovornik Renzo Manservlzi lz Gorice Ul. Campa-gniuzza 9. Pri neki stranski poti je šofer nenadoma zavil s svojim vozilom na levo proti Soči in s svojo nenadno kretnjo presenetil gasilskega šofer ta, ki ni mogel preprečiti trčenja. Na srečo ni bito pri trčenju ranjenih to vozili sta utrpeli le manjšo škodo. Gasilci so medtem poslali v Zagraj drug žerjav s sedmimi možmi. Na cesti med mostom pri Za-graju in trgom v tem kraju, kjer je cesta najbolj ozka, so zagledali prevrnjeno prikolico s cisterno polno nafte, ki je puščala ln se Je tekočina razlila po cesti in pločniku v dolžini kakih 150 m. Očividci so povedali, da se je avstrijski šofer, ki je vozil avtocisterno s prikolico od Tržiča proti Zagraju, hotel izogniti nekemu drugemu avtomobilu. Pri tem pa je verjetno preostro zavil to prikolica je ruvala neki cementni steber ob kraju. Ker je cesta ozka je bil za nekaj ur na tem odseku ustavljen ves promet to gasilci so imeli polne rože dela do 21.30, ker so med drugim z motorno brizgalno morali izprali vso cesto in Jo nato posuti še s peskom. Prikolica se j-j pri nezgodi popolnoma prevrnila, da so njena kolesa molela v zrak. V zadnjem trenutku Je izpod nje ušla neka kolesarka, ki pa je morala pustiti koto pred prikolico ter Je utrpelo precejšnjo škodo. Na srečo ni bil pri nezgodi nihče ranjen. zavozila s ceste, potem ko je iz- ŠAHOVSKO SREČANJE V NOVI GORICI Nora Corica - Corica 11,5:6,5 Dobra afirmacija «Bratuševih» igralcev Prijateljsko 3rečanje med šahisti Nove Gorice in Gorice, ki je bilo v nedeljo dopoldne v restavraciji Park Hotela v Novi Gorici, se Je zaključil z rezultatom 11 in pol proti 6 to pol v korist demačinov To -e bila prva tekma med ekipama teh dveh mest, ki se je zaključila s porazom naših šahistov. Za to priliko sta bili obe ekipi precej okrepljeni. Iz Gorice so Odšli najboljši igralci, •d so včlanjeni v Garibaldijev to Bratušev klub. Okrepljeno je bilo tudi zastopstvo Nov? Gorice. Organizacija prireditve jt> bila v glavnem dobra, le začetek, ki Je bil prvotno dotočen za deveto, ter pozneje predložen na 10. uro, je bil šele ob 11. uri, kar je precej nerazpoložljivo vplivalo na igralce iz Gorice, ki so morali tako dolgo čakati na sam začetek. Dokaj dobro so se odrezali igralci kavarne Bratuš, precej slabše pa Igralci kavarne Garibaldi, čeprav so med njimi tudi državni šahovski mojstri. Goriški šahisti so za svoje barve pridobili naslednje točke: Perini pol točke. Siili 0, prof. Bortel li 0, Cocianni 0, Šuligoj 2, Pednarik 1, Danilo Nanut 1, Vilko Nanut pol, Kusterle 1 to pol točke. V ČETRTEK V NOVI GORICI Sestanek kmetijskih strokovnjakov Za četrtek, 25. junija, odpotuje v Novo Gorico delegacija goriških strokovnjakov, ki se bo v Novi Gorici razgovarjala o vprašanju zemlje italijanskih dvolastnikov na področju biljskih gričev, kjer so v' teku obsežna dela za arondacijo zemlje ter izgradnjo plantažnih nasadov. V italijanski delegaciji bodo predsednik neposrednih obdelovalcev Nardini, ravnatelj Balaben ter funkcionar pokrajinskega kmetijskega nadzomištva. Menični protesti Po podackih vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v drugi polovici meseca maja 438 meničnih protestov. Od tega Jih Je bito 220 v Gorici, 92 v Tržiču, 36 v Krminu, 27 v Ronkah, 14 v Gradiški, 12 v Škocjanu, 10 v Gradetto 6 v Fogliami, 4 v Zagraju, 3 v Steverjanu, po 2 v Doberdobu, Dolenjah, Farri, Marianu in So-vodnjah ter po eden v St. Petru ob Soči, Slovrencu, Medeji in Moši. pohvalil vse nagrajence, ki naj bodo v zgled mladini. Prikazal je vladno stališče v sedanjem gospodarskem stanju, da bi se premagale težave, v katerih se je znašla država. Sledila je razdelitev nagrad in diplom nagrajencem posameznih kategorij. Med njimi so tudi štirje Slovenci: todustrijec Ivan Prinčič iz Industrijec Ivan Prinčič iz Krmi-na prejema diplomo za uspehe, ki jih je dosegel s svojim podjetjem za izdelovanje pohištva tako na domačem kakor tudi na mednarodnem tržišču Krmina, ki je močno razvil svoj obrat za izdelovanje serijskega pohištva, ki ga izvaža na domači to mednarodni trg, kmetovalec Izidor Polenčič s Plešivega, ki obdeluje zemljo od 1936. leta dalje, uradnik Ivan Polh, ki je bil od 1921. dalje zaposlen pri podjetju Isal-Alimenta-ri ter industrijec Vouk, ki je iz majhne delavnice napravil obrat, v katerem je sedaj zaposlenih okoli 80 delavcev. Razdelitvi niso prisostvovali samo predstavniki, oblasti to nagrajenci, ampak tudi precej oseb, ki so prejele nagrade prejšnja leta! S seboj so prinesle prapor, ki so ga blagoslovili; betra je bila invalidka Olga Visintin Ob koncu je konzul «Federacije bojstrov dela» naše pokrajine kav Bisiach podelil v Imenu ustanove, ki jo je zastopal, inž. Rigonatu «eliko medaljo, kot priznan |e za socialne zasluge trgovinske zbornice. DE9HHMR9H VERDI. 17.15: «Alessandro il grande», R. Burton m C. Bloom A-meriski film v ktoemaskopu. CORSO. 17.30: «Controspionaggio», C. Gable, L. Turner m V Matu re. Ameriški film cinemascope. VITTORIA. 17.30: «X fratelli senza paura», R. Taylor in S. Granger Ameriški film v barvah. CENTRALE. 16.30. «Winchester 73», J. Stewart in R. Hudson. Ameriški čmobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VCERA.I Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 28,2 stopinje ob 14.30 in najnižjo 18,9 stopinje ob 4.20. Dežja Je padlo ponoči 0,6 mm, povprečna dnevna , 7»va je dosegla 68 odst. Točke Tekme Doma Na tujem Gol I D N Z I D N Z 1 D N Z d a VARESE 51 38 17 17 4 19 13 6 0 19 4 11 4 44 19 CAGLIARI 49 38 iti 17 5 19 10 9 0 19 6 8 5 44 23 FOGGIA 46 38 15 16 7 19 12 (i 1 19 3 10 6 42 27 PADOVA 45 38 16 13 9 19 12 4 3 19 4 9 6 43 27 VERONA 44 38 15 14 9 19 JI 4 4 19 4 10 5 44 31 LECCO 44 38 15 14 9 19 13 5 1 19 2 9 8 36 29 BRESCIA 49 38 18 11 9 19 13 5 1 19 5 6 8 55 2* NAPOLI 39 38 12 15 11 19 10 5 4 19 2 10 7 39 35 POTENZA 38 38 10 18 10 19 7 10 2 19 3 8 8 31 28 TRIESTINA 37 38 11 15 12 19 8 8 3 19 3 7 9 28 33 CATANZARO 37 38 13 11 14 19 12 7 0 19 1 4 14 38 47 PALERMO 35 38 • 17 12 19 5 11 3 19 4 6 » 25 28 PRO PATRIA 33 38 9 15 14 19 6 8 5 19 3 7 9 35 42 VENEZIA 33 38 10 13 15 19 6 9 4 19 4 4 11 32 44 PARMA 32 38 8 16 14 19 7 8 4 19 1 8 10 31 43 S. MONZA 32 38 8 16 14 19 4 7 8 19 4 9 6 32 46 ALESSANDRIA 32 38 9 14 15 19 5 10 4 19 4 4 11 27 48 PRATO 31 38 8 15 15 19 6 9 4 19 2 6 11 31 44 UDINESE 29 38 9 11 18 19 6 8 5 19 3 3 13 28 40 COSENZA 26 38 8 10 20 19 8 5 6 19 0 5 14 23 46 PO ZMAGI Z 2:1 (1:1) NAD SZ Španska reprezentanca osvojila evropski pokal Pereda in Marcelino za domačine, Husajnov za goste strelci golov niiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii VARESE SAMO S TOČKO /Z TRSTA Varese, Foggia, Cagliari novi člani nogometne A lige Prato, Cosenza in Udinese izpadli v C kategorijo STRELCA: v 31’ Frigeri (T) iz enajstmetrovke, v 13’ d.p. Traspedini (V)- TRIESTINA: Miniussi, Frigeri, Ferrara, Pez, Cattonar, Pal-cini, Mantovani, Novelli, Orlando, Rancati, Scala. VARESE: Lonardi, Marcolini, Maroso, Ossola, Beltrami, Soldo, Spelta, Cucchi, Traspedini, Pasquina, Vetrano. Kotov 8:4 (5:3) za Triestino. Gledalcev pribl. 3000. Po 38 kolih je tudi B liga zaključila svojo dolgo pot. V A ligo so se preselile Varese, Foggia in Cagliari, v C ligo pa Prato, Cosenza in Udinese. Po nepričakovanem padcu naših sosedov je Triestina edini predstavnik naše dežele v tej ligi. Moštvo jé zaključilo prvenstvo na častnem 10. mestu in s tem presenetilo tudi najbolj optimistične navijače. Ze dolgo ni Triestina zaigrala take vloge, saj je bila letos stalno v prvi polovici lestvice in so na njenem igrišču vsa najmočnejša moštva zapustila vsaj točko. Poleg tega se je med letom uveljavilo več mladih igralcev, na katere se bo moštvo v bodoče opiralo. Prvič smo videli na igriščih Cattonarja, Gobeta, Scalo, Ispira, Palcinija, uveljavili pa so se tudi že znani a še neizkušeni Miniussi, Varglien, Pez, Ferrara, Novelli, Rancati, idr Ti mladi so mnogo pripomogli k letošnjim uspehom, toda glavno zaslugo imajo vseeno «stari» Frigeri, Dalio, Sadar, Mantovani, Orlando, Porro. Slednji Je bil v prvem delu glavni steber moštva in je osebno odločil vec tekem. Poleg igralcev pa moramo omeniti trenerja Montanarija, ki je znal urediti sicer skromno moštvo, ki je razumel posamezne igralce in dal vsakemu nalogo, ki mu je najbolj prijala. Za vsakega nasprotnika je imel odgovarjajočo taktiko, tako da ni Triestina v celem IZIDI •Cagliari -jPro Patria 3:1 S. Monza . ‘Cosenza 2:0 Venezia - ‘Foggia I. 1:0 •Lecco . - Brescia 1:0 Padova • •Napoli 1:0 •Potenza . Palermo 2:0 •Parma - Alessandria 0:0 •Prato • Catanzaro 2:0 •Triestina „ J Varese ^ •Verona H. * Udinese 1:1 *2 prvenstvu nikoli prejela pekočih porazov. Poleg tega je v pravem času vstavljal v moštvo mlade sile in s tem postavil temelje za bodočo sezono. V pedeljo je prišel v poslovilni tekmi v goste Varese, zmagovalec v letošnjem prvenstvu. Kdor ni prišel na tekmo, misleč, da ta ne bo pokazala nič zanimivega, se je res zmotil. S pomlajeno postavo Je Triestina zaigrala svojo najlepšo tekmo. Nasprotnika je nadkrillla in si s tem zaslužila aplavze občinstva. Rezultat je zato krivičen, saj so gostje dosegli gol le zaradi grobe napake obrambe; • Triestina je takoj prešla v napad. Prvih 10 minut gledalci sploh niso verjeli očem: z nenavadno hitrimi in odločilnimi akcijami so «rdeči» omamili nasprotnike. Scala in Rancati sta že v 1’ za las zgrešila vrata. V 7’ pa je s prostim strelom Frigeri težko zaposlil Lonardija. Varese pa je temu navalu odgovoril s prodorno akcijo, po kateri je Ferrara rešil rezultat ravno na črti. V 13’ je Lonardi prehitel Orlanda, malo zatem pa je odbil v kot silovit Pal-cinijev strel. V 29’ je po lepi akciji Mantovani - Novelli • Rancati slednji streljal tik nad prečko. 2 minuti kasneje je bil tudi Triača-nov poplača»;, Novellijav strel j* Mareolint ptestregel t roko in | STRELCI; v 6’ p. p. Pereda, v 8’ Husajnov, v 39’ d. p. Marcelino. ŠPANIJA; Iribar, Rivilla, Oli velia, Calleja, Zoco, Fuste, Amando, Pereda, Marcelino, Suarez, La Petra. SOVJETSKA ZVEZA: Jašin, Sustilov, Sesternev, Mudrik, Voro-nin, Aničkin, Čislenko, Ivanov, Ponedelnik, Kusejev, Husajnov. MADRID, 22. — Španija si je osvojila evropski pokal narodov. V prvem polčasu je že kazalo, da bo morala kloniti bolj gibčnim in organiziranim nogometašem Sovjetske zveze, toda v nadaljevanju so domačini zaigrali prerojeno in popolnoma zmedli goste. Premoč je bila vidna in gol, ki ga je v 39’ dosegel Marcelino, je pokopal nogometaše Sovjetske zveze. Ogromna množica je do zadnjega kotička napolnila stadion Santiago Bernabeu, kjer je prvič v zgodovini Francove Španije vihrala tudi sovjetska zastava. Domačini so takoj prešli v napad in že po šestih minutah je Suarez, ki je bil nedaleč od Jašina, predložil žogo Peredi, ki jo je poslal neubranljivo v mrežo sovjetskega skrajnega branilca. Komaj je utihnilo ploskanje pa je že prišla hladna prha za domačine. Husajnov je v protinapadu izrabil napako španske obrambe in izenačil. S tem rezultatom se je končal prvi polčas. V drugem so nogometaši v rdečih dresih precej popustili, medtem ko so Spanci vedno bolj gospodovali na igrišču in to premoč potrdili z golom Marcelina, ki je Španiji prinesel nepričakovano to pomembno evropsko lovoriko. sodnik je brez razmišljanja dosodil enajstmetrovko. Streljal jo je Frigeri in Lonardi se je žoge le dotaknil. V 33’ je Mantovani lepo podal Orlandu, a ta je spet zgrešil. Nato je do konca polčasa napadal Varese in Miniussi je moral poseči prej na Traspedinijev strel, nato pa pod nogami Pasquine. V drugem polčasu Je Triestina nadaljevala z napadi. Rancati je izvedel dva lepa strela, a Lonardi je bil vedno na mestu. V 13’ pa so gostje izenačili. Vetrano je s prostim strelom podal žogo nezavarovanemu Traspediniju, ki je brez oklevanja premagal Miniussi-ja. To je Triestino demoraliziralo, zato je igra zamrla. Le v 21’ je imel Rancati sijajno priložnost, saj se Je znašel sam tri metre pred vratarjem, a ta je izrabil nasprotnikovo oklevanje in žogo prestregel. Triestina je še izvedla nekaj lepih poskusov, toda mladi Scala je v naglici zamudil nekaj lepih priložnosti. Rezultat se tako ni spremenil. U. K. Mitropa cup IZIDI N. Gorica • Celje 4:0 (2:0) Delamaris . Aluminij 1:7 (0:5) Ljubljana . Svoboda 1:3 (1:1) Kladivar - Olimp 5:0 (2:0) Triglav - Slovan 2:0 (1:0) Železničar - Olimpija B 2:1 (1:0) * * • V nedeljo so se začele kvalifikacijske tekme za vstop v slovensko nogometno ligo. Medtem ko so Koprčani z odlično igro žabe ležili prvo zmago, je moralo ajdovsko Primorje kloniti na lastnih tleh enajsterici Bratstva iz Hrastnika. IZIDI Koper . Tržič 4:0 (1:0) Primorje . Bratstvo 1:3 1:2) Ilirija - Rudar 2:1 (0:0) V SNL MILAN, 22. — Bologna bo v sredo. sprejela v goste Sparto. To bo polfinalna tekma za Mitropa Cup. Povratna bo 1. Julija. V sredo bo tudi tekma Slovan (Bratislava) -Vasas (Budimpešta). ...............................ninni.........................iiimmiiiimiimi.. Zmaga Nove Gorke poraz Delamarisa Prvi uspeh Kopra v kvalifikacijskem tekmovanju V nedeljskem kolu slovenske nogometne lige je Nova Gorica po razburljivem začetku z lahkoto odpravila goste iz Celja, katerim je v prvem polčasu zadala dva gola, v drugem pa prav tako dva. Delamaris pa je na lastnih tleh doživel pravcato katastrofo. Gostje Aluminija so se tako razigrali, da so izolskim gostiteljem zadali samo v prvem polčasu pet golov, medtem ko so bili v drugem še dvakrat uspešni. VČERAJ ZAČETEK DIRKE PO FRAKCIJI Belgijec E. Sels • • mm Enajsterica Varese, ki je zmagala lini, Cucchi, Vetran Lonardi, Marcolini, Soldo, Maroso __________ ___ lige. Stoje: gquTnàr Traspedini,’ Cucchi, Vetrano, Beltrami. Kleče: Ossi «______IX ___C/.liln Mnnnon prvenstvu Paola, Spelta, prva rumena majica Bik foo tour podil molo prod elRom LISIEUX, 22. — Belgijec Edouard Sels je danes po prvi etapi Tour de France od Rennesa do Lisieuxa (215 km) oblekel prvo rumeno majico. Današnja etapa ni potekala kot v prejšnjih letih s preklensko hitrostjo. Sicer so vsi še kar hitro vozili, vendar do begov ni nikoli prišlo. 3 km pred ciljem pa je prišlo do množičnega padca. Med poškodovanimi je bil tudi Rik Van Looy, ki se je pritoževal nad bolečinami v glavi in trebuhu. Belgijec je ostal nekaj minut na tleh, nato pa se Je pognal v zasledovanje, a tudi z najboljšo voljo ni mogel preprečiti, da ne bi zaostal za cele 4 minute za prvimi. Italijani so ostali nekoliko v senci. Samo Adorni je hotel 25 km pred ciljem zbežati, toda Simpson, Van Looy, Anquetil in .drugi so se mu pridružili in ga niso izpustili izpred oči. NA CILJU PRVE ETAPE 1. SELS (Belg.) 5.14’57” z odbitkom 5.13’57" 2. Wright (VB) 5.14’57” z odbitkom 5.14’27” 3. Beheyt (Belg.) 4. Bocklandt (Belg.) 5. Altig (Nem.), 6. De Roo (Holandska), 7. Janssen (Hol.), 8. Graczyk (Fr.), 9. Melckenbeek (Belg ), 10. Daems (Belg.), 11. Taccone (It.), 12. Desmet Gibert I. (Belg.), 13. Verbeeke (Belg.), 14. Anquetil (Fr.), 15. De Cabooter (Belg.), vsi s časom 5.14’57” itd. PO DVEH DNEH ATLETSKEGA DVOBOJA V SAARBRUCKNU Zmaga Zahodne Nemčije nad Italijo 119:89 20”4: nov evropski rekord Ottoline na 200 m SAARBRUCKEN, 22. — Čeprav so morali Italijani iz Saarbriickna poraženi v atletskem dvoboju z Zahodno Nemčijo 119:89, so pa vendarle zabeležili nekaj rezultatov, ki kažejo, da bodo imeli «plavi» tudi na olimpiadi v Tokiu pravico do kake kolajne. Največji uspeh je zabeležil mladi Ottolina, ki je v teku na 200 m zabeležil s časom 20”4 nov evropski rekord. Tudi v teku na 110 m zapreke zmaga Italijanov in izenačen državni rekord Mazze. V krogli je največje zanimanje vladalo za nastop Meconija. Po dolgem času je Italijan zasedel prvo mesto, medtem ko se je moral nemški prvak Dieter Urbach zadovoljiti z drugim. IZIDI 110 zapreke 1. MAZZA (I) 13”9 (izenačen it. rekord); 2. Cornacchia (I) 14”; 3. John (N) 14”2; 4. Bock (N) 14”6. 800 m 1. MATZEN (N) 1’49”2; 2. Bianchi (I) 1’49”3; 3. Balke (N) 1’49’’7; 4. Carabelli (I) 1’51”3. 200 m 1. OTTOLINA (I) 20”4 (nov evropski rekord); 2. Schumann (N) 21”1; 3. Sardi (I) 21”2; 4. Gamper (N) 21”3. Krogla 1. MECONI (I) 18.43; 2. Urbach (N) 18.25; 3. Gersting (N) 16.72. Troskok 1.-GENTILE (I) 15.65; 2. Muel- ....milim.........................imun............... OB OTVORITVI ODBOJKARSKEGA IGRIŠČA V Mednarodni turnir v Standrezu z zmago odbojkarjev z Jeseni t Drugo mesto za Bor, tretje za Dom - Pokrajinski delegat Coni cav. Lino Bregant uradno otvoril novo igrišče Standrež ima svoje odbojkarsko igrišče, ki bo v veliki meri pripomoglo, da se bo ta športna panoga, že precej udomačena v vasi, še bolj razvila. Igrišče so s prostovoljnim delom zgradili požrtvovalni mladinci iz vasi, ki so bili nedvomno bolj kot vsi ostali veseli velikega števila oseb, ki so se v nedeljo dopoldne odzvale vabilu na uradno otvoritev. Dogodek je dobil še poseben po- ùriarek zaradi prisotnosti pokrajin skega delegata CONI cav. Lina Breganta, ki je osebno prerezal trak ter tako izročil igrišče svojemu namenu. Prisoten je bil tudi predsednik pokrajinskega odbora iz Trsta gospod Torre. Zbranim tekmovalcem kakor tudi občinstvu je najvišji Dredstavnik CONI v Goriški pokrajini cav. Bregant prikazal potrebo po vedno tesnejših stikih med športnimi ekipami dveh sosednjih držav. Gostom z Jesenic, ki so se udeležili turnirja, Je izrazil željo, da bi se dobro počutili v naši sončni in lepi Gorici. Poudaril je nujnost krepitve športnega duha ter želel sodelujočim ekipam, naj zmaga tista, ki je najmočnejša. Govor cav. Breganta so prisotni pozdravili s toplim ploskanjem. Glavni organizator tekmovanja prof. Jože Cej je nato sporočil činstvu prijavljene ekipe, ki so bile tri- Jesenice, Bor in Dom. Najprej sta se srečali ekipi Doma in Bora Dom ni mogel nuditi odpora razigranim borovcem, ki so si prisvojili vetri sete. Domovei so pokazali veliko volje, s katero so skušali nadoknaditi razumljivo tehnično pomanjkljivo znanje v primerjavi z Borom. Tekma se Je zaključila z rezultatom Bor-Dom 3:0 (15:1, 15:4, 15:12). Z istim rezultatom so Dom odpravile tudi Jesenice 3:0 (15:2, 15:6, 15:5). Najbolj zanimiva je bila tekma med Jesenicami in Borom, ki je bila odločilna za prvo mesto. Jesenice so pokazale tehnično premoč ter upravičeno, po razburljivi in napeti igri, zmagale s 3:1 (15:1, 12:15, 15:9, 15:12). Ob koncu so podelili nagrade, ki so jih dale na razpolago organizacije. Pokal Mladinske iniciative za 1. mesto, ki so ga s 4 točkami osvojile Jesenice, je podelil tajnik Mladinske iniciative Darij Cupin iz Trsta, pokal Slovenske kulturno gospodarske zveze za 2. mesto, ki ga je z 2 točkama zasedel Bor iz Trsta, je ekipi podelil podpredsednik SKGZ dr Peter Sancin, pokal prosvetnega drušvta «Oton Zupančič» za tretje mesto, ki ga je zasedel Dom, je podelil predsednik dvuštva Alojz Tabaj. Jesenicam so podelili tudi srebrno medaljo CONI, medtem ko sta ostali ekipi prejeli bronasti medalji vsedržavnega italijanskega olimpijskega odbora. MLADINSKI NOGOMET SZ BOR NAMIZNOTENIŠKI ODSEK sporoča vsem igralcem, da so treningi vsako sredo in petek od 20.30 do 23. ure v prostorih stadiona «Prvi maj». Cagliari . P. Patria (3:1) 1 1. — 1. Simnai 1 Cosenza - S. Monza (0:2) 2 2. Limano 1 Foggia I. - Venezia (0:1) 2 2. — 1. Dauphin 1 Lecco . Brescia (1:0) 1 2. Cariseto 2 Napoli - Padova (0:1) 2 3. — 1. Ravaglina 1 Parma . Alessandria (0:0) X 2. Aiace . Gatta 1 2 Potenza • Palermo (2:0) 1 4. — 1. Aramis 1 Prato • Catanzaro (2:0) 1 2. Luisiana 1 Triestina . Varese (1:1) X 5. — 1. Gualdo 1 Verona H. • Udinese (4:2) 1 2. Trlger 2 Basilea . Genova (2:5) 2 0. — 1. Formentor 1 Servette - Roma (0:1) 2 2. Esculapio 1 Zurigo - Atalanta (2:1) 1 KVOTE KVOTE 12 — 1.122.836 lir 13 — 10.084.900 lir U — 36.328 lir 12 — 168.000 Ur 10 — 3.347 lir GENOVA, 22. — Rezultati nocojšnjih tekem juniorskega turnirja «Aldo Parodi», na katerem nastopa 12 enajsteric iz 5 držav, so naslednji: Atalanta . R. Daring (Belgija 2:0 (1:0) Dukla (Praga) - Fiorentina 2:2 (0:0) Crvena zvezda (Beograd)-Genoa 3:0 (1:0) Ottolina — evropski rekorder ler (N) 15,40; 3. Sauer (N) 15,321 4. Gatti (I) 14,47. Kladivo 1. BEYER (N) 63,22 ; 2. Liewaìd (N) 63,02; 3. Bernardini (I) 53,73; 4. Sterchele (I) 53,48. 300 m steeple 1. LEITZERICH (N) 9’3”8; 2. Rizzo (I) 9’5”2 ; 3. Mueller (N) 9’12”2; 4. Lagana (I) 9’30”2. Višina 1. BOGLIATTO (I) 2,06; 2. Hopf (N) 2,03; 3. Spielvogel (N) 2,03; 4. Zamparelli (I) 1,95. 10.000 m 1. FLOSBACH (N) 29’45”6; 2. Nordhausen (N) 29’45”8; 3. D’Agostino (I) 30’44”; 4. De Palma (I) 32’19”8. Štafeta 4 x 400 m 1. NEMČIJA (Juettner, Thiemann, Ulbricht, Reške) 3’9”. 2. Italija (Trevisan, Bianchi, Giraldo, Bello 3’12”6. TENIS V WIMBLEDONU LONDON, 22. — Danes se je začel wimbledonski turnir. Vsi favoriti so premostili prvo oviro. Od Jugoslovanov je Pilič zmagal, Jovanovič pa je klonil Angležu Wool-dridgeju, od Italijanov je Pietran-geli odpravil svojega nasprotnika, Majoli pa je odpadel. MiiiiiiimiMiiHmiimiiiMiiiMiiimiHimiiiiiiHmniiiiiiiiimiiiimmiimimmiiiiiMiiimiimimiitmiiiiiiiiv MEDNARODNA ODBOJKA IN KOŠARKA Zagrebški MlddOSti pokal padlih gasilcev Kot je bilo predvidevati že po prvih zavrtljajih turnirja v odbojki za pokal padlih gasilcev, si je šestorka zagrebške Mladoti zasluženo osvojila trofejo. Zagrebčani so zaključili turnir, ki se je začel v soboto zvečer in se zaključil po celodnevnem tekmovanju, v nedeljo, brez poraza. Vse tekmece so igralci Mladosti odpravili s 3:0 z edino izjemo ekipe tržaških gasilcev, ki je z vztrajnostjo in borbenostjo odščipnila odličnim Zagrebčanom set. Ta tekma je bila tudi najlepša turnirja. Gasilci, ki so se res potrudili in pokazali izredne tehnične sposobnosti in živahnost, so redkokdaj spravili v zadrego igralce Mladosti, ki so s svoje strani pokazali izreden repertoir tekmovalnih potez od silovitega tolčenja, do izredne gibljivosti v obrambi, kjer so bili v «zidu» skoraj nepremagljivi Izidi nedeljskih tekem: GASILCI (Trst)-OMU (Dunaj) 3:1 (15:9, 2:15, 15:11, 16:14) MLADOST (Zagreb) - 13. MAJ (Zagreb) 3:0 (15:7, 15:8, 16:14) OMVV . 13. MAJ 3:2 (10:15, 15:11, 15:12, 13:15, 15:12) MLADOST - GASILCI 3:1 (15:6, 12:15, 15:8, 15:212) Milanski Stàlldi (po zmagi nad Olimpijo) trofeja Mi var Milanska Standa si Je v nedeljo osvojila trofejo Mivar, ki je bila glavna nagrada ženskega spomladanskega turnirja v košarki. Tekmovanje, ki je bilo v miljski občinski telovadnici, je privabilo ob rob prizorišča precej ljubiteljev tega športa, ki so z vnemo navijali najbolj za simpatična dekleta Mi-varja, ki se ponašajo z naslovom juniorskih prvakinj Italije. 2al dekleta, zaradi mladosti, niso bila na višini Stande in Olimpije in v zadnjem dnevu niti tržaške CMM, ki se je z zmago nepričakovano usidrala na tretje mesto turnirske razpredelnice. V finalnem dvoboju so gledalci prisostvovali tehnično boljši igri, ki je bila v začetnih potezah precej Izenačena. Mllančanke pa so kmalu prevzele vajeti igre v svoje roke in niso nikoli dovolile sicer gibčnim, a manj izkušenim Ljubljančankam, da bi se jim na semaforju preveč nevarno približale. IZIDA Za tretje mesto CMM . MIVAK 40:37 (22:19) Za prvo mesto STANDA (Milan) . OLIMPIJA (Ljubljana) 61:33 ( 28:17) A. R. Venček vedrih «Mi pišemo ham izgovarjamo pa hem.» «Mi pišemo jambon izgovarjamo pa žanhon,» pravi Francoz. «To ni nič!» reče Kraševec omalovažujoče. «Mi pa gnjat pišemo šunka in izgovarjamo pršut.» Ena izmed značilnosti kra-ščine je tudi ta, da ne pozna dvojine. Zato Kraševec reče: «Moj brat in jaz smo bili v Trstu.» če mu kdo poočita to slov-niško nepravilnost, ga zavrne: «V čem ie moja govorica slabša od govorice tistega, ka pravi: Moj brat in jaz smo bila v Trstu?» Kraševci so včasih bili vneti za društveno življenje. Skoraj ni bilo kraške vasi, kjjr ne bi bilo godbenega, dramskega, pevskega ali kakega drugega društva. Nekatera so lepo uspevala, druga pa so le životarila, ker niso imela dovolj pogojev za obstanek, in so bila nazadnje razpuščena. Med slednja so spadala tudi prostovoljna gasilska društva. Ta vrsta društev se na Krasu nikoli ni mogla zadovoljivo razmahniti, in to zato, ker j» na Krasu zelo malo požarov. Tetim pa je predvsem krivo dejstvo, da so kraške bajte zgrajene predvsem iz kamenja, peska, apna in drugega negorljivega gradiva. Podobno smolo sj imeli Kraševci tudi s pogrebnimi društvi, namreč s takimi, ki svojim članom oskrbe pogreb, in če je pokojnik ugledna oseba, tudi primeren nagrobni govor. No, tudi ta vrsta društev ni [imela zaželenega uspeha; to pa zato, ker Kraševci poredkoma umirajo, in še to običajno vsak samo enkrat. Med društva, ki nimajo na Krasu pogojev za obstanek, spadajo tudi ribolovska društva. Kot je znano, na Krasu ni ne rek ne potokov ne jezer, če izvzamemo Doberdobsko, ki pa Je prej podobno žabji mlaki kot jezeru. No, in ker na Krasu ni ne jezer ne potokov ne rek, tudi rib ni. Tu sicer živi več ščuk, toda že po začetni črki njihovega imena se da sklepati, da ta vrata rib ne živi v vodi. Kot rečeno, včasih je bilo kulturno in prosvetno življenje na Krasu zelo razvito. Posebno radi so Kraševci prirejali Javne veselice. Tiste čase so bili fantovski pretepi skoraj obvezen sestavni del takšne kulturne prireditve, če je bil v kaki vasi ples, so fantje iz sosednih vasi prišli na ples oboroženi s pipci, koli in drugim hladnim orožjem. * Na lepakih, ki so vabili oko ličane na kulturno prireditev, je na primer pisalo: «V nedeljo dne tega in tega bo tu in tu kultumo-prosvetna prireditev. Igralska družina iz Kazelj bo uprizorila «Divjega lovca». Sledi prosta zabava. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Fouče, kole, obliže in rezervne zobe prinesite s seboj!» Po končani igri so se domači in nedomači fantje nažehtali kraške črnine in začeli iskati dlako v Jajcu. Ko Je meseboj-no izzivanje doseglo ustrezno napetost, se Je začelo ravsanje in kavsanje. Fantje so potegnili izza pasa skrbno nabruše-ne pipce in krepk* pesti so vi-htele kole po nasprotniku tako, da Je bil vrag vesel. Na koncu take «proste zabave» je po navadi ostal na prizorišču kak zlomljen pipec, prelomljen kol, izruvan čop las, odrezan uhelj, odtrgan rokav ali podobno. Kdaj pa kdaj Je na takem bojišču obležal tudi kak vročekrvnež z napočeno lobanjo, ižbltimi zobmi, poloth-ljenimi rebri ali s kakim drugim spominom na tisto kul- turno - prosvetno prireditev. V nekaterih kraških vaseh še vedno praznujejo vaškega patrona. V Gabrovcu pri Proseku nimajo cerkve, imajo pa svojega patrona, in to je sveti štangulin. štangulin Je železen drog, ki ga pri svojem delu uporabljajo kamnoseki, zlasti pa kamnolome!. In ker je teh bilo včasih v Gabrovcu precej, so vsako ieto prvo nedeljo v maju proslavljali svetega Stangulina z javno veselico. Dandanes Kras ni pokrit z gozdovi kot je baje bil v davnini. Pravijo, da je ves Kras bil poraščen s hrastovimi gozdovi tako, da si lahko s hrasta na hrast prišel od Senožeč do Devina. Iz tistih hrastov, pravijo, so naredili Benečani pilote, na katerih stoie Benetke. Isti ljudje trde, da Je Kras dobil svoje Ime po tem, ker je bil krasen. Ali Je kaj resnice v teh zatrjevanjih, ne vem. Kar zanesljivo vem, Je to, da v naših dneh Kras ni kdove poraščen in ne preveč krasen, vsaj pozimi ne. Najbolj razširjeni drevesi na Krasu sta hrast in bor. Od drugega rastlinja je največ brinja, robide in rešeljike. Iz brinovih zrn kuhajo brinovec, iz ribidnic delajo marmelado, iz rešeljikovih jagod pa so v starih časih delali tinto. Sadja na Krasu ni veliko. Od Južnega sadja uspeva predvsem figa. Dobe pa se tudi pomaranče in banan;, toda samo v kraških štacunah. Najbolj cenjena kraška rastlina je vinska trta. Najboljše kraško vino Je teran, ki o-zdravl vse bolezni razen žeje. Teran prodajajo po vseh balkanskih in srednjeevropskih deželah, čeprav ga Kras pridela le toliko, da bi ga lahko sam popil. Večino terana, ki se popije izven Krasa, je torej kanagalilejski teran. Divjad na Krasu ni kdove kako številna in pestra. Med najbolj razmnoženo divjad sodi zajec. Kakor po vsem kulturnem svetu, tako tudi na Krasu neusmiljeno preganjajo tega nesrečnega glodalca. Kraševci so bili že od pri- hoda na Kras strastni lovci. Spočetka so lovili z zankami in loki, kasneje pa s puškami. Dokler niso poznali zank, so lovili zajce na poseben način. Lovec je položil na kak kamen nekaj bilk detelje, list zelja ali koren. Zajec je nič hudega sluteč pritekel k zapeljivi vabi in jo povohal. Ker pa Je lovec okrog vabe nasul mletega popra, ga je zajec potegnil v nosnice. Tedaj je pričel kihati. Med kihanjem je udarjal z glavo ob kamen tako dolgo, dokler si je ni razbil in obležal mrtev. Včasih so se Kraševci ukvarjali tudi z lovom na urhe. Lovili so jih ponoči s svetilkami, njihove krake pa so potem sami pojedli ali pa jih prodali v Trst. Ta lov so opravljali samo v tistih mesecih, ki nimajo črke «r», ker v ostalih mesecih žabji kraki niso užitni, so zatrjevali kraški Žabarji. Dandanes je urhov in drugih žab na Krasu čedalje manj. Temu pa Je vzrok dejstvo, da kraške mlake vse bolj izginjajo. V starih časih ni bilo va- si, ki ne bi imela vsaj ene mlake. V njih so Kraševci napajali svojo živino, kadar pa je pritisnila huda suša, so iz njih zajemali voao tudi za lastne potrebe Ko Valvazor opisuje Kras, pravi med drugim: «Marsikje primanjkuje prebivalcem vode, da, čisto brez nje so. V raznih krajih imajo mlake ali luže, ki se natečejo ob dežju... Kadar dolgo ni dežja, stoji' vedno kmet Iz vasi, ki JI pripada luža, na straži ter varuje in brani, da ne bi morda prišli iz drugih vasi in vzeli vodo.» Poleti so take mlake bolj ali manj prepredene z vodnimi mahovi in sluzasto mreno. Temnozelena voda včasih tako zaudarja, da je št kraške šeke in cike nerade pijejo. Nekatere teh mlak se ob pasjih dneh izsuše. Tedaj vidiš na njihovem dnu pestro zbirko vsakovrstnih predmetov, od starih piskrov do odsluženih škar-pet, ki so Jih zmetali tja mulci. (Nadaljevanje sledi) URFUNISIVO: TRSI - UL MONTECCH1 6 II TELKFON W-8M In 94-83» - Poštni predal 559 - PODHU2NICA: GORICA: Ulica Silvio Pellloo l II Telefon 33-82 - UPRAVA: TEST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Telefon MAM - NAROČNINA: mesečna 81» Ur - Vnaprej: četrt letna 2 250 lir polletna 4 400 ur, celoletna 7 700 llr-SFRJ » tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. polletno 960 din, četrtletno 480 dl» - PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubltaim Stari tra 3/1 telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Llubliani (*» 14 603 8« - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega «tolpca: trgovski 150, finančno upravni 280. osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 ur oeseaa. - Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine M 8 naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Società Pubblicità Italiana». - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaške «a tiska. Trst_