tzkljočn« pooblaSrfVnka es ogla«rvan|e Italijanskega In tujeg* | UtudnUtio in oprava Kopitarjeva icer nisem nikdar vozil, pač pa ljudi vseh fcaž, stare, mlade, doktorje, troteljne, trezne, pijane, zaljubljene in zagrenjene, ponoči in podnevi, v soncu in dežju. Dragec moj, to ti je zgodovina! Re6 je, nekaj časa sem bil tudi brezposeln, ko so nam avtomobili delali tako nesramno konkurenco. Zdaj je manj bencina, pa sem spet v poslu. Veš, najbolj smešno se mi zdi, ko pravijo, da je naše mesto bela Ljubljana! Nak — ti 60 pa slepi za barve. Poglej na primer tole brozgo zdaj! Ljudje ne vedo, ali bi se vozili s čolni ali 6anmi. Poleti pa prah, da sem 6i nakopal neozdravljivo naduho. Pa te umazane bajte, te skrivenčene ulice, kakršne vidiš le še v dvomljivi mornarski četrti v Marseju. Najbolj fletno je še pri Cešnovarju na Dolenjski cesti. Tam vsaj diši po deželi, po loj-trskih vozovih in zapravljivčkih, po dobrem vinu in konjskih figah, za katere 6e ravno v zadnjem času tako pulijo naši vrtnarji, ko pa vse dnevno časopisi e 6taIno piše o njih. Zdaj 6e 6taram. Kaj praviš, ali 6e me bo usmilil konjski mesar Marinšek v Prečni ulici? Pravijo, da je vso Ljubljano navdušil s svojimi faširanimi konjskimi zrezki. Večja čast me ne bi mogla doleteti ko ta, da bi še s 6vojo smrtjo mogel služiti sivi in nehvaležni Ljubljani!« Tedaj se je med vrati kolodvorske restavracije prikazal Ferdo in Nande je pohlevno utihnil. Svojevoljno zapiranje trgovin • •i Ugotovilo se je, da so razne trgovine v zadnjih dneh docela zaprle svoje prostore ali pa jih zapirajo pred uro za zapiranje, določeno v uredbi Visokega Komisariata št. 116 z dne 16. oktobra 1941-1_____ Visoki Komisar sporoča, da bo dal takoj preklicati obrtna dovoljenja za vse trgovine ki bi jih našli svojevoljno zaprte pred določeno uro, razen tega pa bodo proti prestopnikom uporabljena še druga kazenska določila iz omenjene uredbe. Iz Države Izpod plazu se je izkopal. Neprijeten doživljaj je imel pod snežnim plazom gorski vodnik Nino Menetti iz okolice Modene. Mož je ponavadi prebival v planinski koči na Monte Ciraone. Pred dnevi pa jo je mislil mahniti proti vasi Sestola navzlic silnemu viharju, ki je divjal s hitrostjo do 170 kilometrov na uro, in kljub mrazu 18 stopinj pod ničlo. Ko je mož korakal po bregu navzdol, se je nenadoma nad njim utrgal plaz, ga podsul ter potegnil s seboj. Mož je ohranil prisebnost in se je znal znajti tudi pod snežno plastjo. Po hudem naporu se mu je posrečilo prevrtati snežno odejo in priti do zraka. Potem se je izkopal in odšel v dolino, kjer je svojim prijateljem pripovedoval o svojem neobičajnem, pa nevarnem doživljaju. Iz Srbije Prva umetniška razslava po vojski. Te dni je bila odprta umetniška razstava v Belgradu. Razstavljajo predvsem člani »Lade« in 6icer: Miodrag Petrovič, Beta Vukanovič, Milica Carevič in Miloš Golubovič. Dalje so še na razstavi: Nikola Grao-vac. Vera Cohadžič, Liza Križanič, Djura Radonjič, Toma Rosandič, Rista Stijovič, Mihajlo Tomič in Marko Brezanin. Tudi pošto prenašajo preko zamrznjene Donave v Pančevo in obratno. Dnevno prenesejo včasih do 50 vreč pošte. Zima je pri kraju, tako upamo in v zoološkem vrtu v Belgradu nas o tem z vso gotovostjo zagotavljajo, ker se je medvedka »Božena« te dni pre-i budila iz zimskega spanja m to je najtrdnejši do-1 kaz, da vsaj mraza ne bo več, čeprav ne bo še I ra ko j prišla prava pomlad. Važnost preureditve slovenskega športa Nedavno objavljena uredba Visokega komisarja o športu v naši pokrajini jasno dokazuje, kakšna bistvena naloga v vodstvu in delovanju na tem polju čaka Slovence. Slovenski šport bodo vodili in urejevali isti slovenski voditelji, ki so to že delali v preteklosti ter dali tako odličen dokaz svoje sposobnosti s tem, da so krajevne organizacije privedli do uspešnih iz znatnih tehničnih rezultatov. CONI se ne vmešava in se noče vmešavati, delovati hoče le kot najvišji organ za tehnično stran. CONI je dal zagotovilo, da bo v sporazumu z Visokim komisarjem priskrbel potrebna sredstva, da bi lahko naprej korakali z istim poletom kakor v preteklosti. Vsi moramo delati za našo mladino, za blagor ljudstva, za napredek te krasne zemlje. Način imenovanja naj nikogar ne preseneča, saj je urejen na način, ki bo dal našim organizacijam kar največje možnosti, da si bodo lahko zgradile notranji ustroj, ki bo dal kar moč dobre uspehe. Kakor CONI, tako moramo tudi mi nuditi športu vso pomoč in ee pokoravati našim voditeljem, kajti v Športu je možno napredovati samo z živahnim udejstvovanjem; v športu je treba napredovati in nikdar nazadovati. Nihče ne zahteva za to delovanje od športnikov naše pokrajine prisege, izjave in besede zvestobe. V Športu se vse urejuje s sončno jasnostjo. Uredba ne prinaša nobene spremembe v šjx>rt-ni aktivnosti naše pokrajine. Dovoljenja za športno udejstvovanje bo izdajal pokrajinski odbor CONI-ja (tako se imenuje po novem Slovenska športna zveza, ki bo ohranila v polnem obsegu svoje dosedanje voditelje). Odsek bo deloval preko svojih zvez in športnih komisarjev, tako da bo organizacija popolna in bo lahko odlično delovala. Ta odlok pomeni veliko usodnost za naše športno življenje, ki mu želimo, da bi bilo prav tako bogato moralnih in športnih uspehov tudi v bodoče kakor je bilo v preteklosti. Športni drobiž Na vzhodnem bojišču ie padel te dni znani nemški boksar, ki ie nastopal tudi v nemški državni reprezentanci Schopp in pa prvak Saške Kolte. Kakor je pričakovati, se bodo hrvaški nogometaši pomerili z bolgarskimi. Tekma je že določena in bo 3. aprila v Sofiji. Razen tekme s Hrvati, bodo Bolgari odigrali še tri medržavne nogometne tekme, in sicer proti Madžarski, Romuniji in Nemčiji. Kakor vse ostale evropske države, tako so se tudi Bolgari pobrigali za bogati nogometni program, kolikor je sploh v vojnem času to mogoče. Za velikonočne praznike bodo imeli Zagrebčani v gosteh najboljše švicarsko nogometno moštvo. Najboljše hrvaško nogometno moštvo Gra-d.janskega bo odšlo na krajše gostovanje v Švico, kjer bo odigralo tekme z »Young Boys«, »F. C. Lugano« in »Grasshoppers« iz Curiha. Na turnejo bo odšel Gradjanski 12. marca, moral pa bi oditi že 4. marca, pa je bilo gostovanje odgodeno za teden dni, ker so igrišča še pokrita s snegom, pa jih bodo do tedaj že očistili. Zadnji četrtek so nastopili v posebni prireditvi hrvaški umetni drsalci. Gledalcev je prišlo 400, ki so menda prišli na svoj račun. Italijansko nogometno moštvo ima letos pred seboj nekaj važnih mednarodnih srečanj. Prav zaradi tega se je odločil zvezni kapetan, da bo pozval v oster trening najboljše italijanske nogometaše, katero je izbral, da bodo zastopali italijanske barve na teh srečanjih. Naslednji igralci so morali priti v Firenze, kjer so pod nadzorstvom: od Bologne Arcari, Biavati, Ferrari, Pie-rino; Fiorentina bo dala tele igralce: Degano, Griffanti; Genova: Marchi; Juventus: Depetrijii, Rava; Lazio: Piola, Raniella; Milano: Rosselini; Roma: Brunelli, Mornese; Triestina: Grezar: Ve-nezia: Fioravanti, Loich, Mazzola, Piazza. Vseh igralcev je 18, od katerih jih bo le 11 izvoljenih. Športni prvaki pred 10 leti na zimskih igrali v Lake Plaeidu: hitrostno drsanje na 500 in 1500 metrov Shea (USA), hitrostno drsanje na 10 km .loffe (USA); umetno drsanje: moški: Karl Schilf-fer (Avstrija), ženske: Sonja Henie (Norveška) v parih: dvojica Brunet (Francija), dvosedežni bob: USA, prav tako v četvero; hokej: Kanada: smučanje na 18 km: UtterstrOm (Švedska), na 50 km Saarinen (Finska), nordijska kombinacija: Grot-tumsbraaten (Norveška); skoki: Birger Ruud (Norveška). S Hrvaškega . Po nekem poročilu hrvaškega prometnega ministrstva je Nezavisna država Hrvatska iz zapuščine bivše Jugoslavije podedovala: 88,5 odstotkov celotnega prejšnjega železniškega omrežja, 44 odstotkov lokomotiv in 37,5 odstotkov železniških vozov. Nova hrvatska država je še raztegnila železniško omrežje po svojem ozemlju in popravila mnogo prog, poškodovanih po vojni. Tako je od ma ja pa do. septembra meseca 1. 1941 potrošila več ko 300,000.000 kun samo za popravila železniških mostov in postaj. Ljnbljana Koledar Danes, petek, 27. februarja: Kv. Gabr Sobota, 28. februarja: Kv. Roman. Obvestila V torek, 24. t. m. sem izgubila na Masarykovl ali Resljevi cesti dežnik. Ker sem revna dijakinja, prosim najditelja, da rai ga vrne na upravi »Slovenskega doma«. Mladinska predstava pravljične igre »Pogumni krojaček« bo v nedeljo, 1. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Vabimo starše, da pripeljejo s seboj svoje otroke. Za igro vlada pri naših najmlajših veliko zanimanje, zato si preskrbite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. Redna letna občna zbora Olasbene Matice ljubljanske in Filharmonične družbe v Ljubljani, ki bi se morala vršiti v ponedeljek, dne 2. marca sta preložena. Koncert čelista Brunellija. ki je bil določen za danes zvečer ob Vil v veliki Filharmonični dvorani je odpovedan. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Ljubljansko gledališče Drama Petek, 27. februarja ob 15: iBoter Andraž«. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 28. februarja ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Izven. Nedelja, 1. marca ob 14: >Princeska in pastirček«, Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Izven. Opera Petek, 27. februarja: Zaprto. Sobota, 28. februarja ob 15: »Sveli Anton, vseh zaljubljenih patron« Izven. Najrazveseljiveos]ena s pisanjem neštetim nečakom in nečakinjam*, ki žive v raznih krajih v Renovi dolini, in s tem, da neprestano 6amo * oi • • v njeni Kuhinji vse či-£to. otari jo je vdinjal eno ieto pred svojo smrtjo in je v 6voji oporoki določil, da lahko ostane pri hiši, dokler želi. To je vse osebje, h kateremu je treba prišteti v poletnem času še vrtnarja, kj pozimi biva v Harlemu.« »In šofer?« »Tega ni pri hiši. Julija je avtomobile sovražila, ile* se jih je bal, Si- Sibihnci soba r Chesl^ova | sola soha cje. C^repnejeve glavne \ dopnjlcp Jiabi no in sobo stare gospe Greenejeve je bilo v kotu majhna shramba, čisto v ozadju pa so bile stopnice za služinčad. Tako nam je na kratko razložil Cliester Greene, preden nas je povedeJ v Julijino sobo. »Ta je menda tista, ki vas najbolj zanima. Vse je v njej ostalo nedotaknjeno. kakor je ukazala policija. Toda ne vem, kakšen pomen naj ima, da moramo .pustiti vse to okrvavljeno pp-rilo na mestu. To je vendar strašen prizor.« (M mw-~ k//// =:/// -=//^ / Andr e jčkov Jože; I Žalost in veselje Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik 433. »... ker o njima ni sledu, se mislijo 7. »Laslavico« vrniti spet v Kalkuto, kamor so namenjeni. Za kapitanom, ki mi je nekoč storil toliko dobrega, mi je bilo zelo žal. Tolažil sem ju, da sta se morda le rešila. Tri dni sta bila pri meni. Posebno mladi mornar Aleš mi je bil zelo všeč. In vi ste njegov oče? To me zelo ' veseli...« < 434. Povedal je še, da sta Aleš in krmar pustila pri njem dva tisoč tolarjev za njiju ter povedala, da bo »Lasta-vica« ostala v Kalkuti vsaj tri mesece. Trgovec jima je denar takoj prinesel in jima dal tudi obleke, da sta se rešila svojih razcefranih cunj. Bila sta vesela, da se je vse tako srečno izteklo. 435. Potem ju je Edmond peljal v drugo sobo, kjer ju je pozdravila mlada, brhka žena z desetletno deklico pri sebi in z majhnim fantičkom v naročju. Bila je Ed-mondova žena. Seznanil jo je z novima gostoma Po vsej hiši je bilo veliko veselje, ko so zvedeli, da je prišel kapitan Viljem, ki je nekoč rešil gospoda in gospo. 75 letnica valčka vseh valčkov »Ob lepi, sinji Donavi« je Straussov plesni napev, ki je zajel ves svet Kdo bi si mislil, du je | ki tekl-o že toliko vode, oilkar jo tu prastari valček zavrtel vso zemeljsko oblo. Melodija je še vedno čista in mlada, čeprav ima za seboj že celili 75 let. Valček je mnogo bolj sinji od Donave same in je ponesel pohvalen glas o Dunaju po vsem širnem svetu lx>lj uspešno ko katera koli propaganda ali tiskanica. Prva prireditev ni dala pravega uspeha Kakor mnogo podobnih valčkov, je bil tudi ta zložen za plesno prireditev »Dunajskega moškega zbora«. Prvič so ga zaigrali v noči od H. do 14. februarja 1. 1867 v dvorani Diana. Valček je bil vsem še dosti všeč, a nihče tedaj ni mogel slutiti, da se bo po svoji »sinji« in čisti pevnosti ter ljubkem valovanju razširi'! vsem svetu. Na Dunaju so imeli v teh časih drugačen glasbeni okus ter so bili mnogo bolj vneti za kako kavalirsko dramo ali za kako Kochovo pclko. Do naš lepi valček ni takoj spočetka prevzel vseh src, se da razlagati po tem, ker ga skladatelj ni zgradil na primerno besedilo. Glasba, pa naj bo še tako lepa, se ne udomači, če je ne spremljajo prav tako iskreno občutene besede. Zato je skladatelj doda'1 še besedilo. To pa ni ugajalo moškemu zboru, ki bi ga moral peti. Zbor je sani zaprosil nekega pesnika, naj bi se za stvar zavzel. Ta pa je napev obdelal kot veselo in šaljivo zadevo ter 'lepi melodiji pri- Cesnil neke vrste dvogovora med tenorji / in asi, v katerem se je dotaknil pravkar minule vojne. Poslušalci so se režali, kar je bilo lepi stvari gotovo v škodo. Po tem neuspehu pa je Straiuss dal valčku naslov po neki ipesmi Karla Becha, nekdo drugi pa je za prve taktnice napravil besedilo, ki je pozneje zaslovelo. Nazadnje pa je Joscf llner spesnil vse kitice, ki so se imenitno prilegale živi in svežii glasbi. Valček v Parizu A vse to ne bi zadstovalo če ne bi Strauss nekaj mesecev nato predstavil svojo ndjinlajišo skladbo na »Vesoljni razstavi« v Parizu. Tu pa je valček nastopil svojo zmagoslavno pot po svetu. Francozi so valčku dali prav mikavno in pesniško občuten nask>v in ga postavili na sipo- red kot glavno točko na razkošnem slavnostnem plesu, ki so ga priredili v prostorih avstrijskega poslaništva v Parizu. Vsa prireditev je dalo 100.000 zlatih frankov. K slavnosti so prišli Na-jioleon 111 in cesarica Evgenija ter pruski princ naslednik, poznejši cesar Frederik. Po tej noči se je ves svet zazibal »na lepi, sinji Donavi«. Valček v Ameriki: pelo ga je 20.000 pevcev pred 100.000 poslušalci Malo nato so hoteli Ameirikanci v Bostonu lepi valček prav po amerikansko počastiti: valček naj bi zapelo 20.000 pevcev pred 100.000 poslušalci. Za prireditev so najeli skladatelja samega. Po glavni skušnji pa je hotel Strauss vso predstavo opustiti, ker se je bal, da navzlic lepemu številu pomožnih dirigentov množice ne bi mogel obvladati. Pregovorila pa sta ga Verdi in Biilow. Tako je prišlo do tega velikega koncerta, o katerem je Strauss sam pisal: »S topom so dali znak za z,ačetek in tedaj je prišlo do peklenske predstave. Vsi so skoraj hkrati začeli in moja edina misel je bila ves čas, da bi tudi vsi hkrati končali, in tudi to se je zgodilo ..* Nešteti dunajski valčki so pozneje preplavili svet, naj so bili Straussovi ali valčki drugih skladateljev, a noben ni dosegel tolikšne slave, kakor ta 75 letnik. Sami Dunajčani so dejali, da najbolje, predstavlja Dunaj in avstrijsko dušo. Veliki skladatelji so se ogrevali zanj, med drugimi celo Richard Wagner Ko je na neki prireditvi Strauss hotel dam.i zapisati prve note na pahljačo za spomin, se je približal Brahms, ki je bili tudi pri slavnosti in rekel: »Škoda, da ni moj valček!« Straussov valček pa je znamenit še v drugem oziru: postal je namreč zgled vsem glasbenikom, kako je treba pisati valčke, pa pri tem paziti na pevnost melodije, na besedilo, na, glasove, na spremljavo godal, skratka na vse, kar glasbeni nauk ne more povsem jasno prikazati, ker je pač vse to stvar resničnega navdiha. Te dni so nn Dunaju obhajali 75-letnioo slaynega valčka in ob tej priliki ga je spet zapel »Dunajski unoški zbor«. Verstvo Indijancev in njih bogočastje 0 enotnem indijanskem verstvu ni mogoče govoriti, pač pa je vsako pleme imelo svojega boga kot »velikega duha« skoraj Kdo bi znal opisati tajnosti indijanske duše? Indijanec ima bujno domišljijo in je zelo pisano izoblikoval izročila, bajke, pripovedke, ki jih je slišal ob večernem ognju. Svojih verskih tajnosti nam ni zapustil v nobenih pismenih spomenikih, zato je vse. kar vemo o indijanskih verstvih, takorekoč le po posebnem naključju, ohranjeno. Belokožci, ki 60 izganjali Indijance iz njihovih prvotnih vigvamov vedno bolj proti zahodu, 60 se malo brigali za miselnost Indjancev. Zaničevali so jih kot divjake, ki ne poznajo nobene kulture. Le nekateri misijonarji in znanstveniki so z ljubeznijo skušali prodreti v globino indijanske duše in z največjo potrpežljivostjo so polagoma razvozlavalj marsikatero versko skrivnost. V kaj veruje Indijanec? Na prvi pogled 6e zdi, da ne moremo govoriti o kakšnem enotnem indijanskem verstvu in da ima skoraj vsako pleme 6vojo posebno vero. Nekateri rodovi 60 častili neko nadzemsko bitje kot »velikega duha« ter mu dajali različna imena kakor Manitu, Orenda itd. Drugi rodovi spet 60 častili sonce kot najvišje bitje ter soncu na čast prirejali slovesne plese in kadili ob slovesnih prilikah iz posebne obredne pipe (kalumet). Pri nekaterih plemenih 60 bile v ospredju predvsem tajne moške zveze, ki so prirejale ples v maskah, imele svoje posebne znake in častile svoje posebne bogove. V teh tajnih zvezah 60 imeli čarovniki važno vlogo, ker sos klicanjem duhov, z bobni, maskami vzbujali pri svojih rojakih vtis, da so v 6tiku z duhovi in da z njihovo jxmiočjo ozdravljajo bolezni, odganjajo duhove, sovražnike, pa tudi lahko jx>vzročajo škodo. V teh tajnih društvih so 6e uprizarjale krute in nemoralne orgije. Čarovniki so trdili, da duhovi zahtevajo za 6voje usluge človeško meso in kri, zato so lovili člani tajnih društev nedolžne žrtve, jih morili in uživali njihovo meso. Z vero v duhove je tudi v zvezi lov na človeške glave. Na vojnih pohodih 60 skušali Indijanci odrezati sovražnikom predvsem glave in jih odnesti v 6Voje vigvame. Ker pa je bilo to preveliko breme, so 6neli sovražnikom 6amo kožo z glave. Skalpirali so jih Skalp, ki je nadomestoval glavo, je predstavljal življenjsko moč in 6ilo nasprotnika in Indijanec je mislil, da 6e z glavo polasti tudi nasprotnikove moči » V6i Indijanci so imeli več ali manj kakšna starodavna ustna izročila, po katerih je neko višje bitje ustvarilo zemljo in ljudi. Toda pri mnogih rodovih 6e je moralo to bitje potopiti na dno pramorja in od tod dobiti košček zemlje, iz katerega je šele ustvarilo ostalo zemljo. Tudi se jx>javlja poleg Najvišjega bitje, ki je ali od njega jDoslano, ali ž njim tekmujp mu nagaja, mu preprečuje njegove načrte. To bitje nosi ime večkrat kojota, prerijskega volka, ali orla, ali velikega zajca, ali vrne itd. Navadno je ta tekmec najvišjega bitja tudi ustanovitell tajnih moških in ženskih zvez in jx>krovitelj čarovništva. Najvišje bitje ima vedno poteze dobrotljivosti in naklonjenosti do človeka, ki hoče narediti človeku življenje prijetno, a mu da tudi nravne zapovedi. Tekmec najvišjega bitja, ki na6topa prvotno ko: megov odposlanec, a pozneje kot njegov 6ovražnik. 6kuš’a spraviti zemljo v nered In je povzročitelj smrti, katere spočetka ljudje niso poznali. Danes je dognano, da so imeli v začetku naj' starejši prebivalci Amerike vero v pravo najvišje bitje, ki ni bilo ne sonce, ne kakšna naravna 6ila, To bilje je bilo brez družine, vsemogočno, vsevedno in je ustvarilo iz last.ie volie zemljo in človeka. Takšna vera je še danes pri nekaterih rodovih ohranjena. Vsemogočno sonce To »vzvišeno« vero so potem pokvarili iz Azije prišli totemi6ti, ki so pcnstavili namesto najvišjega bitja sonce, kateremu so pripisovali vsemogočni pliv ne 6amo za rast zemlje, ampak tudi na potek človeškega življenja, na zdravje itd Predstavljali so si sonce kot moško božanstvo, ki e svojo silo oplaja zemljo. Še bolj 60 prvotno vero ameriških Indijancev zatemnili rodovi, ki so uvedli iz Azije matriarhalno kulturo. Ti rodovi so častili luno, oziroma luninega junaka, ki 60 ga imeli za praočeta človeškega rodu. O luni, ki 6e vedno spreminja, so mislili, da povzroča rast na zemlji, po-sj>ešuje zdravje in bolezni, človeku podaljšuje življenje, skratka da vse zna in vse zmore. Ako naj človek dosega iste učinke, mora preživljati v sebi vedno znova usodo luninega praočeta, razkrajafi’ee mora. izkrvaveti mora in 6e potem znova porajati. Zaradi tega jp razumljivo, da so potem ti rodovi v tajnih moških zvezah prelivali kri in parali pr*” nedo'7nih žrtev, da 60 si s tem pridobili razni*’ zemskih dobrin. Ko bi bil z Boglie, bi prišel, ko bi bil že dan. To bi bilo glede varnosti zelo tvegano. Odločno je podvzel pot čez Casta-gnolo in Gandrio. Nebo je bilo čez in čez pokrito s temnimi oblaki. Ko je šel pod velikimi kostanji, kjer je peljala st za po CJastagnoli, ni videl koraka pred seboj. Toda kako bi bilo šele v velikem gozdu Boglir>, če bi šel po oni poti? Tako je bilo v Castngnoli, še slabše pa v labirintu strzic Gandrie. Ko je Franco blodil pekaj časa sem in tja, in dospel končno do ste žice na meji. Tu se je ustavil, da bi se odpočil. Ob misli, da st izpostavi v tej g«sti temi nevarnostim težavne steze, nrvarnosti, da sreča avstrijske straže, in končno ob oni tesnobni misli, ko bo stopil v hišo, stavil prva vprašanja, slišal prve odgovore, je povzdignil duha k Bogu, zbral vse svoje misli v trden sklep, da bo močan in miren. • Nadaljeval je pot. Zdaj je bilo potrebno, da j.' obrnil vso »vojo pozornost na stezo, da je ni zgreš'i), da ni strmoglavil navzdol. Mala polja Gandrie so se kmalu končala. Potem so sc začele goste žive meje, ki so visele nad jezerom, razdejane, z drevjem pokrite dolinice, ki so padale naravnost navzdol. V teh prehodili je bil Franco prisiljen, da je na slrpo tipal z roko, da je zgrabil vejo, potem drugo, potegnil obraz iz listja, ki je vsaj vonjalo po Valsoldi. Plaziti se je moral od drevesa do drevesa, z nogami otipavati tla v strahu, da ne zdrsne v globočino, in tako iskati sled stez,"'. Njegova culica je bila majhna, a ga je vendar ovirala. Razburjalo gu je šumenje listja, ko je stopul. Zdelo se mu je, da se mora slišati v tej sveti nočni tišini daleč po gorah in po jezeru. Tedaj je obstal in poslušal. Slišalo se j.' samo odduljeno bučanje slapa v Rescii, kako zategnjeno skovikanje sove v gozdih tam onstran jezera, in včasih tam spodaj na vodi suh udarec. Bog znn, odkod. Ni rabil nič manj ko eno uro, da je dospel do meje. Tam, med dolino Mejmo in dolino Malgliera, je bil gozd pred kratkim posekan. Kamnito pobočje je bilo golo, zato tem večja nevarnost, da strmoglavi navzdol, tem večja, nevarnost, da ga bo kdo videl. Tu čez je šel prav počasi, večkrat s-' je ustavil ter se vrgel na vse štiri. Preden je dospel do Orige, je zaslišal tam doli railile udarce z vesli. Vedel je, da pluje včasih ponoči Čoln straže ob obrežju doline Malghera. Gotovo je bila to straža. Po je bila«. Vil je roke in spet stokal: »Bog, Bog, Bog, Bog!« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je 10 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III — Uprava: Kopitarjeva ulica G, Ljubljana — Telefon šlev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo