tzkljočn« pooblaSrfVnka es ogla«rvan|e Italijanskega In tujeg* | UtudnUtio in oprava Kopitarjeva <y Ljubljana | Concessionarla escluslva pet la pabbttcitd dl provenienza itahann Uvora: Limone Pubbhcit* It&li&ne & A. Milana	=	ttedazione Amministrazione Kopitarjeva b. Lnbiana =	ed	estcra	Union«	('ubbliciU	Ualiana	ii	A-	Milana
Prano - Cena Ur 0.40
Štev. 48.
V L/juhljani, v petek, 27. februarja 1942-XX
Leto VII.
Spedtsfone In abbonamentn postal«
Poštnina plačana v gotovini
Vojno poročilo št. 635.
Ogledniško delovanje v Cirenajki
Letalski napadi na sovražnikovo zaledje
Glavni Stan italijanske vojske objavlja:
V Cirenajki ogledniško delovanje naših prednjih oddelkov. Osna letala so med Tobrukom in Sidi Baranijem napadla sovražne ceste in prometna križišča: tri letala »Wellington« so bila sestreljena pri obrambi, Derne, mnoga druga letala pa so bila zadeta na tleh in so zdaj neuporabna, oziroma so bila hudo poškodovana od nemških lovcev.
Nad Malto so v valovih prihajali bcmbniVi, ki so obstreljevali pomorska oporišča v La Valetti ter letališča v Hal Faru in v Luki; v bojih je bil sestreljen en »Hurricane«.
Sovražnik je izvedel nočne polete nad Bcng-hazi in Tripolis: nobene pomembne škode, nobene žrtve. Eno angleško letalo je zadel izstrelek nroti-letalskega topništva v Benghaziju in je padlo v morje.
Zelo težak položaj v Holandski Indiji
Otok Java se pripravlja na japonsko izkrcanje — Poročilo o napadu japonskih letal na oddelek ameriške
vojne mornarice in o potopitvi ameriške letalonosilke
Tokio, 27. febr. s. Japonski imperialni vojni stan javlja, da je japonsko kopensko letalstvo nadaljevalo 6 6vojirm napadi na sovražnikova letalska oporišča na Javi ter je predvčerajšnjim zbilo v spopadih ali pa na tleh 37 nasprotnikovih letal pri nenadnem napadu na letališče Kalidiatik.
Tokio, 27 febr. e. S predvčerajšnjim letalskim napadom na severni del otoka Java, pri katerem je bilo uničenih novih 37 nasprotnikovih letal, so prišle obrambne sile holandske Indije v takšen položaj, da se ne morejo več braniti in da 6i je japonsko letalstvo tudi nad Javo priborite premoč v zraku. Predvčerajšnji napad eo izvršila japonska bombniška in lovska letala, ki so po načrtu obmetavala z bombami letališča na zahodnem delu otoka. Najhujši napad je veljal letališču Kalidiatik. Japonska letala so v nizkem poletu obstreljevala letališče in uničila 24 letal na tleh, potem skladišče streliva in bencina. Istočasno so se japonski lovci spopadli z dvema Hurricanoma in enega
• IVV
Brezuspešni savjefski naisi na vzMnem bojišču
Nemške podmornice potopile 7 ladij z 52.000 tonami na sred. Atlantiku
Hitlerjev glavni stan, 26. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodu so bili odbiti številni sunki slabotnih sovražnih sil. Težko topništvo je uspešno obstreljevalo važne vojne naprave v Petrogradu.
Visoko na	severu so	bojna letala ^podnevi	in
ponoči bombardirala dele	murmanske železnice	in
v	polno zadela	postaje v	Kandalakši in Loulii.
V času od	15. do 24.	februarja je izgubilo so-
vjetsko letalstvo 403 letala; od tega jih je bilo sestreljenih 265 v zračnih bojih. 44 od protiletalskega topništva, ostanek pa na tleh. V istem času je bilo izgubljenih na vzhodnem bojišču 28 lastnih letal.
V Severni Afriki so n eniško-italijanske izvidnice odbile angleške ogledniške oddelke. Sovraž-
nikovo zaledje med Tobrukom in Sidi Baranijem ja bilo bombardirano. V zračnih bojih so nemški lovci sestrelili 3 angleška letala.
Nadaljevali so se letalski napadi na vojaške cilje na otoku Malti.
Kakor je bilo že v posebnem poročilu objavljeno, so nemške podmornice na srednjem Atlantiku v več dni trajajočih hudih bojih 'potopile 7 ladij iz neke dobro zavarovane spremljave, med njimi dve veliki petrolejski ladji, s skupno tonažo 52.000 ton. 6 nadaljnjih velikih ladij, med njimi 1 petrolejska, je bilo tako poškodovanih, da je računati z njihovo izgubo.
Angleški bombniki so zadnjo noS napadli nekatere kraje na obrežju vzhodnega morja, med drugimi tudi mesto Kiel. Žrtve med civilnim prebivalstvom so majhne. Sovražnik je izgubil 5 letal.
Anglija sredi vojnih težav
Vlada ne bo trpela osebnega kupčijstva
zbili. Uro kasneje je isti japonski oddelek ponovil napad in jničil deset hasprotnikovih letal na tleh, medtem pa je prišlo do spopada med lovci in 6 Hurricani. En nasprotni lovec je bil zbit.
Tokio, 27. febr. s. Japonska agencija Domei je 21. t. m. sporočila, da je letalski oddelek japonske mornarice zagledal močan oddelek nasprotnikovega brodovja, obstoječ iz ene letalonosilke in več drugih vojnih enot. kakšnih 6to milj severovzhodno od Nove Gvineje. Po srditem 6popadu so japonska letala zadela letalonosilko, ki bo odslej neporabna, težko pa poškodovala eno drugo vojno enoto. Poročilo pravi, da je treba letalonosilko šteti med izgubljene ladje.
Tokio, 27. febr. s. V pristojnih vojaških krogih mislijo, da je bila ameriška letalonosilka, ki je bila severovzhodno od Nove Gvineje po vsej verjetnosti uničena ladja »Yorktown« (19.000 ton), ki je vozila z brzino 34 vozlov. Ta letalonosilka je bila izdelana leta 1937 in je imela 8 protiletalskih topov 127 mm, 16 težkih strojnic ter 16 lažjih strojnic. Nasila je 80 letal in imela posadko 2000 mož.
Tokio, 27. febr. s Podadmiral Tojoki Banami, ki je znan mornariški strokovnjak, je izjavil v razgovoru z dopisnikom agencije Domei da ni bilo samo severoameriško ljudstvo, temveč tudi japonska javnost presenečena spričo naoada japonske podmornice na kalifornijsko obalo. Podadmiral pa je zraven potrdil, da to dejstvo ne sme nikogar zapeliati v napačna tolmačenja, kajti tudi Ameri-kanci imajo podmornice za dolge vožnje in z njimi
nepričakovano lahko napadejo japonsko obalo. Opozoril je, da so ameriški mornariški krogi veliko govorili o svojih podmornicah, ki so sposobne voziti nepretrgoma po 20.000 milj in da takšne podmornice lahko narede pot od San Francisca do Japonskega morja in nazaj. Zaradi tega naj Japonsko ljudstvo pričakuje, da se tudi v tem pogledu sovražnik lahko pokaže in da napade japonsko obalo.
Bangkok. 27. febr s Iz Batavije poročajo, da je govornik holandskih vojnih sil izjavil, da potrebuje holandska Indija nujno pomoč od zaveznikov, ker je položaj silno težak Poudaril je tudi, da je Java popolnoma obkoljena in da so holandske sile prešibke, da bi mogle odbiti japonski napad.
Tokio, 27, febr. s. Del amerikanskih vojnih ujetnikov iz Guama in Wakeja, ki so bili pripeljani na Japonsko, so bili poslani na delo za kopanje na prostem pri Oasi. Na delo niso bili poslani ameriški častniki, ki so izjavili, da na to delo ne bi radi šli.
Tokio, 27. febr. s. Drugi sestanek bivših japonskih vladnih predsednikov je bil včeraj v palači predsedstva vlade. Predsednik vlade general Tojo je podal označbo tega ponovnega sestanka, ki naj pomaga urediti veliko vzhodno Azijo. Predsednik informacijske službe japonske vlade je objavil sporočilo, da sta na tem sestanku general Okamoto, načelnik drugega oddelka japonskega glavnega stana, in podadmiral Mazda, načelnik tiskovnega oddelka pri mornarici, razložila navzočim vojaški položaj. Sestanek je trajal dve uri,
Han sprejemov pri Duceju
Rim, 27. februarja, s. Po zaključku razgovorov o splošnem položaju v spodnji zbornici ie Stafford Cripps v imenu vlade podal nekaj izjav. Dejal je, da so sedanje okolnosli resnejše ko kdaj koli prei, ter dodal, da je danes v Angliji skupina ljudi, ki menijo, da se njihove osebne koristi ne skladajo s celotnim naporom, ki ga mora narod spričo sedanjega položaja opraviti. Vlada je odločena, je dejal, da ne bo več trpela takega vedenja in bo z njimi ravnala brez usmiljenja. Izdala bo ukrepe, ki se ji bodo zdeli potrebni za preprečevanje vseh zlorab takih sebičnežev, ki kljub sedanjim ležkočam mislijo, da bodo lahko razvijali svoje osebne kupčije po starem načinu in lahko uživali stare ugodnosti. Odpraviti je treba osebne muhavosti in vpreči vse sile. Zato pa bodo odstranjene vse ovire, ki bi kljubovale uspešnosti in hitrosti izdelave orožja. Svoj govor je
Cripps zaključil s pozivom, da bo treba povečati vojne napore ne glede na koristi posameznikov, in sicer brezpogojno in z vsakim sredstvom.
Rim, 27. februarja, s, - Ob zaključku razpravljanja v spodnji hiši o vojnem položaju je govoril tudi Hore Belisha. Naglasil je, da bo morala Anglija ozdraviti svoje slabosti, ker je izgubila že velik del imperija in orožja. Naša kolonialna uprava se ni zmenila za pravo sodelovanje. Ljudstva v Malaji in na Filipinih niso dala pravega odpora. Zato je potrebno paziti, da se to ne bo ponovilo v Indiji. Naša vojska ni imela orožja in potrebnega varstva. Vlada je poslala oskrbo na najrazličnejša bojišča. Vprašanju izdelave orožja bo treba posvetiti »večjo pozornost. Pošiljati ga bo treba le tia, kjer je v resnici najbolj potrebno.
Ladijske izgube zaveznikov mečno naraščajo
Buenos Aires, 27. febr. s. Sleherna unča od 18 milijonov ton trgovskega brodovja, ki ga mislijo Združene države zgraditi letos in prihodnje leto, je krvavo potrebna za pokritje visokih izgub, ki jih orožje Osi povzroča trgovskemu brodovju zaveznikov in nevtralnim državam tako pišejo severnoameriški listi. Skupne zavezniške izgube do konca leta 1941 se cenijo na 8,300.000 ten Todn številka je še višja, če upoštevamo, da se je od 1. januarja letos silno povečala nevarnost za zavezniške ladje in da so se tudi izgube dvignile, da jih je težko sproti nadomeščati. Predsednik vlade Churchill je povedal resnico, ko je rekel v spodnji zbornici, da se je v zadnjih nekaj mesecih močno povečalo število ladijskih izgub. Hude so izgube na glavnih atlantskih cestah. Izgube na Tihem Oceanu in ob ameriških obalah se nanašajo prvenstveno na petrolejske ladje, ki so največja dragocenost vsakega trgovskega brodovja. Stanje trgovskega ladjevja se je zaradi sovražnikovega delovanja, končujejo ameriški Listi, močno po-
slabšalo. Razen tega so se podaljšale tudi poti. Tako morajo ojačenja za Sredozemsko morje delati dolgo pot okrog rtiča Dobre nade, prav tako pa morajo ladje, ki vozijo v Tihem oceanu, ubirati odslej mnogo daljše poti kot poprej.
Rim, 27. febr. s. Puce je včeraj sprejel narodnega svetnika Guida Mancinija, ki mu je poklonil prvih pet zvezkov zbirke italijanskih političnih piscev. Zbirko je urejeval Mancini sam, založila pa jo je knjigarna ZanHchelli Urednik je prikazal načrt ceiolne mlaje, ki bo v 60 zvezkih obdelala celo tisočletje zgodovine našega političnega nauka. Duce je bil z vsem zelo zadovoljen in je tovariša Mancinija pohvalil za njegovo delo Nato je Mancini prikazal načrt o skladnem preučevanju italijanske politične misli. Posebna študijska ustanova bo imela nalogo, da izpriča prvenstvo naših političnih naukov, ki so toliko prispevali k razvoju omike. Slavna imena, kakor sv. Tomaž, Dante, Bartolo Pongoni, Marsilio, Macchiavelli in Guicciardini, ki 60 opravili tako odlično delo za napredek italijanske politične misli, dokazujejo, da je bila ta študijska ustanova potrebna.
Ves razvoj politične misli od starega Rima preko Danteja, Macchiavellija, Campanelle, Botera, Ro-mognosija pa do Mussolinija je čisto italijanski.
Duce je odobril načrt Mancinijev glede ustanovitve posebnega študijskega zavoda italijanske politične preteklosti in dal posebna navodila za delovanje.
Rim, 27. febr. s. Duce je sprejel narodnega svetnika Giulia Gigliolija, ki mu je obširno poročal o vsem opravljenem delu glede preučevanja in širjenja rimske imperialne misli. Ob zaključku veličastne razstave, ki je prikazala vrline rimskih zamisli in naletela pri vseh na tako veliko zanimanje, je Duce namreč odredil, da bi razstava dobila stalen značaj in da bi bila nameščena v novi palači v Rimu. Zdaj so V6e priprave, ki bodo dale novi ustanovi velik polet, dovršene. Duce je narodnemu svetniku izrazil svoje zadovoljstvo za njegovo delo in mu dal nova navodila, ki naj bi znanje imperialnega poslanstva Rima kot vir in osnova moderne omike še bolj razširila in poglobila.
Rim, 27. febr s. Duce je sprejel izvršni odbor fašistične zveze za hranilnice, ki ga je vodil senator De' Capita.ni Darzago, ki mu je poročal o delu italijanskih hranilnic v prvih 20 mesečih vojne.
Neprestani letalski napadi na sovjetske postojanke
na krimskem polotoku
Berlin, 27. febr s. Iz vojaških krogov v Berlinu se je zvedelo, da je nemško letalstvo ponovilo svoje težke napade na polotok Kerč. Proti večeru 25. februarja so nemška bojna letala bombardirala s težkimi bombami mesto in pristanišče Kerča. V tovornem delu pristanišča so bombe povzročile številna razrušenja. Letalski napadi so veljali tudi
Saborske razprave o hrvaškem kmetijstvu, rudarstvu in gozdarstvu
Zagreb, 27. febr. s. Nadaljujejo se poročila hrvaških ministrov v saboru. Minister za gozdove in rudnike inž, Frkovič je poročal o delovanju svojega ministrstva, zlasti pa o povadigu gozdarstva in o urejanju lesnega trga, našteval vsa dela za urejanje hudournikov in kanalizacijo, ki so v teku itd. Poudaril je, da znaša letna vrednost lova okrog 50 milijonov kun, vrednost rudniških pridelkov pa 2 milijardi kun. Omenil je, da je bilo leta 1941 zaposlenih v rudniški industriji 24.303 rudaril" Poma^ železrii rudniki delajo v takšnem obratu, da brez nadaljnega lahko pokrivajo vse domače potrebe.
Govoril je nato minister dr. Dumandžič, ki je razlagal kmetski značaj Hrvaške, ki se danes pre-obrazuje po ustaških načelih, da bo hrvaška zemlja najpomembnejši vir za dobro ljudstva in države.
Vlada skuša pripraviti, da bi vsi državljani čimbolj obdelovali zemljo. Po ustanovitvi neodvisne države, je vlada posvetila največjo skrb razvoju poljedelj-stva, kar dokazuje tudi predhodni začasni proračun za leto 1942, v katerem je za kmečko ministrstvo vstavljena postavka pol milijarde kun, med tem ko je v bivši Jugoslaviji ta postavka nihala tam okrog 200 milijonov din. Kmetijski minister je potem govoril o živinoreji in omenil, da je Hrvaška na tem področju dobro preskrbljena, prav tako je z ribištvom in sadjarstvom, ki je v nekaterih pokrajinah silno razvito. Minister je potem navajal naloge zavodov za kmetijska zavarovanja in za kolonizacijo in je svoje poročilo zaključil rekoč, da sedaj v vladnih krogih razpravljajo o štiriletnem gospodarskem načrtu, ki naj bi mogočno dvignil hrvaško gospodarstvo v vsakem oziru.
pristanišču Novorosijsk na vzhodni obali Črnega morja, kjer so običajno zasidrane sovjetske vojne ladje. Tudi tu so bombe povzročile silovite eksplozije. Skupine bojnih in strmoglavskih letal so v skupini izvedle napade na sovjetsko vojsko na polotoku Kerč. Eden od sovjetskih napadov se je popolnoma izjalovil že v svojem začetku in je imel sovražnik pri tej priliki silno težke izgube na moštvu in na vojnem materialu. Na južnem odseku vzhodnega bojišča je nemško letalstvo izvedlo številne napade na avtomobilske skupine in preskrbovalne zveze v donški kotlini. Več vlakov je bilo poškodovanih. Mnogo avtomobilskih vozil je bilo razbitih, zlasti po napadih strmoglavskih letal,
Helsinki, 27. febr. s. V zadnjih 24 urah se je vse vojno delovanje na odsekih, kjer stoje finske čete, omejevalo zgolj na medsebojno topniško ob-streljanje ter na spopade prednjih pehotnih oddelkov. Pri Sivajerviju so se izjalovili vsi nasprotnikovi poskusi, da bi s pehoto prodrl v naše postojanke. Nasprotnik je imel pri tem občutne izgube. Na južnem odseku vzhodne Karelije so imeli Sovjeti težke človeške izgube, finske čete pa so si izboljšale postojanke Na tem odseku je finsko letalstvo bombardiralo neko naselje kjer so bile zbrane sovjetske čete. Naselje je bilo v celoti porušeno in požgano. Finsko letalstvo je dalje bombardiralo in s strojnicami učinkovito obstreljevalo sovražnikove postojanke, avtomobilske skupine in taborišča sovjetskih čet. Protiletalska obramba je preprečila sovjetski letalski napad na H»lsinki in zbila eno sovjetsko lovsko letalo.
Poudaril je, da so hranilnice veliko žrtvovale za poljedelstvo, za nove potrebe v prehranjevalni avtarkiji, da so tudi znatno pomagale vojnim ranjencem, družinam padlih in vpoklicancem. Nato je še prikazal načrt, ki ga hočejo razviti po vojni, da bi kar moč uspešno sodelovali pri novem socialnem redu, ki si ga je zastavil fašizem. Duce je pohvalil veliko delo, ki so ga opravile hranilnice in članom izvršnega odbora naročil, naj pozdravijo vse tovariše in sodelovalce in naj jih bodrijo, da bodo vztrajali na začrtani poti.
Vesti 27. februarja
Washington, prestolnica Združenih držav, je imela včeraj ob 1.35 ponoči svoj prvi letalski alarm, ki je trajal 13 minut. — Tudi kraj Hampton Roald v Virginiji je imel alarm.
Več mornarjev s potopljenih petrolejskih ladij »La Carriere«, »Talia« in »Brnik« se je rešilo na ameriško obalo. Vse imenovane ladje so potopile nemške podmornice.
Novi čilenski predsednik republiko Juan Antonio Rios bo 23. marca prevzel svoje posle. Za to priliko bo izdal tudi poseben proglas na ljudstvo.
Novo trgovinsko pogodbo sta sklenili Romunija in Švica. Dogovor stopi v veljavo 1. marca.
Večje število Bolgarov, ki so živeli v Iranu, je dala angleška oblast zapreti. Pravijo, da žive ti ljudje v težkih razmerah.
Po tridnevnem bivanju v Sofiji se je vrnil v Budimpešto načelnik madžarskega glavnega stana general Szombathely. Pri slovesu iz Sofije ga je pozdravil načelnik glavnega stana bolgarske vojske v družbi z vojaškimi odposlanci Italije, Nemčije in Japonske.
Vesti
Angleške izgube za Singapur znašajo 25.000 mož,
poroča japonski liet »Niči-Niči«.
Turčija ne bo dopustila nikakega barantanja z Dardanelami, ravno tako pa 60 vsi poskusi, da bi spremenili turško nevtralno6tno politiko, brezuspešne, piše turški list »Tasvari Eikar-i«.
V Rimu je umrl kardinal Tommaso Pio Boggiani, kancler rimske Cerkve in suburbikalni škof v Portu in Santi Ruffini.
Ostre ukrepe proti londonski črni borzi bo izdala 1 angleška vlada, je izjavil včeraj v spodnjem domu minister Stafford Cripps
Švedski poslanik v Londonu je odšel iz Londona v Stockholm Švedski zunanji minister je spričo zelo različnih tolmačenj tega povratka izjavil, da se misli poslanik Ie dalj časa zdraviti in nič drugega.
40 milj od Gibraltarja je neka podmornica Osi potopila 7000 tonsko angleško trgovsko ladjo.
Pomanjkanje bencina in goriva se čuti tudi na Portugalskem. Zaradi tega je vlada omejila avtomobilski promet, obenem pa ukazala najstrožjo štednjo s petrolejem.
Hrastov list k železnemu križu je podelil Hitler letalskemu maršalu Kesselringu Maršal je 78. nemški vojak, ki mu je bilo podeljeno to visoko odlikovanje.
Iz Šanghaja poročajo, da je minister za obrambo v indijski vladi izjavil, da je bilo že vse storjeno za odpoklic vseh indijskih vojakov, ki ,se bore izven svoje domovine.
Japonski cesar je sprejel v posebno avdienco zunanjega ministra Toga, ki mu je poročal o zunanjepolitičnem položaju države.
Posebno turško odposlanstvo bo v kratkem odpotovalo v Nemči jo, da se bo pogajalo o do bavah lokomotiv in vagonov za turške železnice.
Vlada Združenih držav je javila, da je bil blizu Antilov potopljen parnik »Talia« z 8000 tonami, potem pa tudi parnik »Ha Plata« z 5000 tonami.
Seje ministrskega odbora za prehrano in cene
Sprejetih je bilo spet več važnih sklepov za boljšo ureditev prehrane
Rim, 27. febr. s. Pod predsedništvom Ducoja M1 zasedal v Beneški palači dne Ž5- februarja od 17 do 20, ter včeraj, dne 2(5. februarja od 17 do
18.30 ministrski odbor za preskrbo in nadzorstvo nad cenami. Navzoči so bili: tajnik fašistične stranke, ministri za finance, kmetijstvo, promet, korporacije, za izmenjavo in valute, tajnika v notranjem in vojnem ministrstvu, tajnika Pascolato in Amicucci, načelnik nadzorništva za varstvo nad prihranki in izdajanje posojil, predsedniki fafci-stovske zveze delodajalcev in kmetijskih delavcev ter trgovskih uslužbencev, predsednik Zveze industrijskih delavcev, ravnatelj Zveze industrijcev, nadzornik PNF Fabrizi in predsednik Družbe za sodelovanje, tajnik odbora, nar. sv. Augusto Ven-turi.
Minister za kmetijstvo in gozdove je podal izčrpno
poročilo o vprašanju prehrano.
Navajal je nekatere važnejše podatke iz poročila o položaju prehrane na posameznih odsekih ter o tem, koliko raznih živil, ki so temeljne važnosti za ljudsko prehrano v Italiji, je na razpolago. — Odbor je sklenil, da se zaradi tega, da se preprečijo razna izkoriščanja zlasti po večjih mestih, živilske nakaznice, ki so bile odvzete, ne bodo več podeljevale ves čas, dokler veljajo.
Oprostitev taks na meso in druge olajšave.
Odbor je proučil neposredno položaj in je po volji Duceja sklenil, «la se cene ustale oz. znižajo, kjer koli je to le mogoče, ter je v zvezi s tem sprejel dva predloga. Prvega je predložil finančni minister in določa, da sc odpravi za ves čas, dokler bo trajala vojna, splošna taksa na goveje, svinjsko, ovčje in kozje meso. Odbor je dovolil kmetijskemu ministru, da sme določiti na trgu in v nadrobni prodaji nove cene, ki začno veljali 9. marca.
Z nekim drugim odlokom so določene nadaljnje znižane tarife za prevoz po državnih in postranskih železnicah ter tramvajskih vozovih izven Rima, da bi bila živila čim cenejša in da bi bila preskrba z njimi čim bolj zagotovljena. To znižanje tarif, ki je bilo sklenjeno že 31. januarja za 10% za vino in mošt ter za 25% za druga živila, so bila še občutnejša na sedanji seji. Tarife so se znižale za 20 do 25% in bodo začele veljati s 1. marcem 1942. Ukrep se ne nanaša na blago, ki je bilo namenjeno za izvoz in na tisto, ki se prevaža preko Italije drugam.
Dajanje novih hiš v najem
Potem je odbor razpravljal o vprašan ju novih hiš in njihove oddaje v najem. Na predlog ministra za korporacije ie odbor sklenil izdati ukrep, čigar glavne misli so naslednje: Posebne krajevne komisije bodo pregledale vse takšne novozgrajene hiše in ugotovile, če so ludi v zdravstvenem oziru primerne za stanovanja. Določile bodo tudi primerne cene, ki jih bodo plačevali najemniki, toda te cene ne bodo smele biti višje kot so bile tiste, ki so ve-liale za najemnike v začetku leta 1940. Za tiste, ki so bili poklicani pod orožje, pa velja, da jim nihče ne sme odpovedati stanovanja, če so zdaj v vojski, izjemo pa tvorijo le tisti, ki najemnine nočejo plačevati. V primeru, če najemodajalec dokaže, da potrebuje stanovanje za koga od svojih sorodnikov, sme odsloviti dosedanjega najemnika. Ta določba pa se ne sme izvajati nad tistimi, ki so si kupili opravo po 29. marcu 1941.
Ministrski odbor je nato razpravljal o cenah kemičnih izdelkov. Odobril ie za te vrste stvari cenik, ki ga ie predložilo ministrstvo za korporacije. Obenem je bilo določeno tudi vse potrebno, da bi bilo nadzorstvo nad cenami vseh kemičnih izdelkov čim temeljitejše.
Poročali so končno o raznih stvareh tudi tajnik fašistične stranke, ministri Pareschi. Ric-ci. Riccardi, Host Venturi, Di Revol, tajnika Buffarini in Amicucci, nar. sv. Molfini Molfino, Frattari, Paladino in prof. Balella.
Prihodnja seja ministrskega odbora bo v Beneški palači 12. marca.
Olje, sir, zelenjava in krompir se bodo pocenili
Rim, 27. februarja s. V zvezi z ukrepom, s katerim so bile odpravljene takse na nekatera važnejša živila (olivno olje, sir, suha zelenjava in pa krompir), je minister za kmetijstvo dal brzojavna navodila pokrajinskim Prehranjevalnim uradom glede znižanja cen omenjenih živil. Te olajšave začno veljati pri‘izmenjavi med pridelovalci, industrije! in trgovci takoj, dočim bodo nove cene pri prodaji na drobno uveljavljene s 1. marcem 1942.
Ko še nismo poznali krompirja...
Nekaj zlasti za sedanje čase koristnih nasvetov iz naše davne pleteklosti
V treh vrstah...
Pristojne šolske oblasti na Spodnjem Štajerskem so odločile, da bodo sprejemni izpiti na vseh srednjih šolah že ob koncu letošnjega leta, torej pred šolskimi počitnicami. Le v izjemnih primerih bodo dovoljeni izpiti tudi po počitnicah. Učenci, ki ne bodo napravili izpita ob pričetku počitnic, ga tudi ob njih koncu no bodo mogli polagati.
Na celjskih ulicah so se zadnjo nedeljo pokazali brambovci prvič v svojih novih uniformah. Člani so se isto nedeljo v celjskem Nemškem domu spominjali znanega narodnosocialističnega borca IIorst-Wessela. Vodja celjskih Nemcev je imel o Wesselu daljši govor.
V neki trboveljski dvorani je trboveljska policija priredila koncert in zvečer pestro zabavo v proslavo policijskega dne.
Mladinski pevski zbor v Gradcu bo priredil v nedeljo velik pevski koncert v celjskem Nemškem domu. Celjani pripravljajo mladini lep sprejem. Pevski zbor se vrača s poti po Italiji.
Spodnještajerska Domovinska iveza bo prirejala od 2. marca dalje tečaje, v katerih bodo poučevali ljudi v davčni vedi. Tečaji bodo trajali po 20 ur.
V radovljiškem okraju je bilo v zadnjem času prirejenih 21 kratkih kuharskih tečajev, na katere je prišlo skoraj 400 žena in deklet.
V bližini Radovljice so te dni odkrili dva nova močna izvirka dobre zdrave pitne vode. Vodo bodo zajeli in jo bodo priključili na že ostali vodovod, ki oskrbuje Bled in Gorje z dobro pitno vodo.
Slavna Družba za poljedelstvo in koristne umetnije v Ljubljani je po svoji ustanovitvi leta 1767. kmalu začela z živahnim delom za povzdigo našega kmetijstva in obrti. Sklenila je zveze s tujimi družbami ter pridobila domače in tuje strokovnjake za sodelovanje. Najodličnejši strokovnjaki so se udeleževali njenih natečajev, ko ie razpisovala razna vprašanja ter za najboljše odgovore delila tudi po 50 zlatnikov visoke nagrade. 7.c leta 1770. ie taka nagrajena dela o vzgoji murv in sviloprejk, konoplje in lanu objavila v bogato z bakrorezi opremljeni »Prvi zbirki koristnih poukov«, pozneje so pa izšle še tri knjige Zbirke. Najvažnejšo pridobitev za družbo pa pomeni sloviti doktor filozofije in medicine Baltazar Hacqnet, ki je prevzel njeno tajništvo. Tako ie lahko 7. januarja 1775 ta prednica Kmetijske družbe izdala »Wochentliches Kundschaftsblatt*.
»Kundschaftsblatt« ie sicer strokovni časopis, saj se v glavnem peča samo s kmetijstvom, vendar pa objavlja tudi imenike v Ljubljani umrlih in imenike eostov, ki so prihajali tedaj, ko še nismo imeli železnice, prav pogosto v Ljubljano, mod njimi tudi najvišji dostojanstveniki. S temi vestmi in novicami se pa prvi časopis že približuje značilnostim časnika ter se ie res iz njega razvila »Laibacher Zei-tung«, ki ie pri raznih založnikih kot uradni list izhajala do kraia svetovne vojne 1. 1918.
Tedanja Kmetijska družba ie v nemirnih časih hotela predvsem zboljšati naše poljedeb stvo in pomnožiti pridelke, s lem pa zagotoviti prebivalstvu dežele vsai najpotrebnejšo prehrano. Dežela se namreč še ni opomogla po vojnah in še vedno ie občutila posledice sedemletne vojne, ko so se pojavljala že znamenja novih vojnih časov. Sicer so strokovnjaki že začeli priporočati sajenje krompirja za hrano, toda to prevažno živilo je bilo tedaj pri nas še komaj znano. V skrbeh pred lakoto prebivalstva je tedaj objavil upravnik ljubljanske pošte pl. Amigoni kot član Družbe za poljedelstvo in koristne umetnije dne 8. aprila v »Kund-schaflsblattu« članek
»Kako naj pečemo kruh s sladko repo
2e v naslovu pisec pravi, da je napravil ta poskus ter je bil kruli prav okusen.
Poštni upravnik pl. Amigoni piše takole:
»Vzamemo poljubno pšenično, rženo, ajdovo ali proseno moko, ki jo kot navadno pripravimo z drožjem, naslednje jutro zgodaj pa testo po navadi zamesimo. Za to pripravimo sladko repo in jo mehko skuhamo ter jo vzamemo prav toliko kot tehta moka. Repa mora biti prav dobro zmečkana, s testom zmešana
Konjski barantači, tatovi in pravde
Ljubljana, 28. feburarja.
»Pri nobenih kupčijah ni toliko sleparskih trikov kot pri konjskih, a redko pridejo te sleparije v vednost sodišču,« pravi 6tar pregovor med poslovnimi ljudmi in kupovalci z živino. Tudi konjske pravde so zelo redke, kajti za konja osleparjeni kupec noče doživljati že hujše blamaže pred sodiščem. Tega se dobro zavedajo tudi razni konjski barantači, ki znajo s 6vojo ciceronsko zgovornostjo kupcu predstavljati tudi konja z grdimi napakami kot najplemenitejšo žival, kot konja z vsemi dobrimi lastnostmi. Po svetu so bili povsod najbolj bolj razvpiti Judje kot konjski trgovci. Nemec je te sleparje kratko nazival »Pferdejud«. Pred kakimi 60 leti je n. pr. v Nemčiji vzbujala velikansko senzacijo afera Zida Abrahama Mortgensa.
Sv. Matija led razbija
Prebivalstvo ribniške doline se boji povodnji
Dolenja va6, 25. febr.
»Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi!«, ta 6tari izrek naj bi veljal tudi letos, saj ledu in snega je dovolj, da smo se ga ie naveličali. Snega je nametlo kar poldrugi meter, v gori in gozdovih celo več metrov, tako da izvoz lesa 6pleh ni bil mogoč, četudi bi drva tako potrebovali v tem mrazu, ko 6e je sukalo živo srebro v toplomeru vedno okrog —20 stopinj Celzija. Bistrica in Ribnica 6ta zamrznili, prav tako številni vodnjaki, da smo morali prebiti celo do pol m debeli led, če smo hoteli napajati živno. V Ribnici in v okolici 60 počile od slnega mraza cevi in to pot 60 bili tako rekoč tudi Ribničani brez vodovod'	.	.
Ker je na Ma‘ijevo dovoli ledu, 6a) je dez včeraj kar zmrzoval, da je padalo z njim »babje pše-iio«, na6 je stari izrek kar potolažil.
Mlini 60 imeli zadnje dni posebno mnogo dela. Kdo ne bi izrabil ča6a m vode, 6aj so »6vodenice«, k: 60 priletele tam od naše Mure, že napredovale, da bo voda kmalu zalila mlin pod Rakitnico tja do 6V. Jurja...
Ljudje ee letos kar loje soomladanskih povodnji. Že po zimah z nizkim snegom so bile poplave, letos pa se boje najhujših povodnji, saj jc v Ve.tki gi_ii celo <Jo 5 m snega.
Angleška vlada je Je pripravljena na izgubo Rangoona, je dopisniku švedskega lista »Afton Bladet« izjavil nek angleški vojaški strokovnjak. Povsem se je ponesrečil obrambni načrt generala Huttona in zato je obrambo Birme in Indije prevzel sam general Wavell.
Izšla je celo debela knjiga, ki je opisovala vse njegove tajnosti pri kupčijah s konji in vse umetne trike, s katerimi je znal ta Žid konje pomlajevati in popravljati ter odstranjevati njihove najhujše napake. Zanimivo je dalje, da je bila ponekod, tako tudi za cesarja Jožefa II. ciganom trgovina s konji prepovedana. Tudi v naših krajih so bili znani mnogi barantači, ki so si znal s konjskimi kupčijami pridobivati dobre zaslužke, a ki so med njimi nekateri tudi tragično končali, ko so naenkrat izginili in je njih usoda še doslej nepojasnjena.
Med kmeti je najbolj osovražen konjski tat. Ljudje za takim tatem že deleč s prstom kažejo in nima nikjer prave zaslombe in ne najde v družbi zaupanja. V časih hudega tihotapstva s konji pa se navadno pojavljajo tudi pogostejše tatvine konj. Pri obeh okrožnih sodiščih v Ljubljani in Novem mestu so sedaj prav pogoste kazenske razprave proti konjskim tatovom, ki so skušali posebno izrabljati razmere, nastale po velikih dogodkih v lanskem aprilu. Mnogi tatovi so prejeli tudi primerne zaporne kazni, celo do 2 let. Tihotapci so dostikrat konje celo prebarvali, posebno starejše, da so dobili svetlejšo in lepšo barvo, toda po dobrih 6 mesecih je barva izginila in na dan je prišla stara, grša konjeva barva.
Redke so pravde pred sodišči zaradi konjskih napak. Nekoč je bila pravda, ki se je vlekla dobra 3 leta zaradi konja, ki naj bi bil »pravi arafcec«. Pravda je naposled povzročila toliko pravdnih stroškov, da bi naposled tožitelj, ki je pravdo izgubil, lahko kupil res prav plemenitega in najboljšega arabca. V neki pravdi je pa igral važno in odločilno vlogo poper. Konjski barantač je znal kupcu starega, kilavega in klavernega konja predstaviti kot živahnega, skočnega in iskrega konja. Ko ga je kupec ogledoval, mu je namreč barantačev pomagač vrinil »poprovo kremo« v zadnjico. Konjič je poskočil in zarezgetal. Ostal je dalj časa prav živahen. Kupčija je bila sklenjena. Konj kupljen za čedne denarce. Toda pozneje? Kupec je naslednji dan s presenečenjem opazil, da ima v hlevu »krampa«, ne pa iskrega konjiča.
in dobro zgnetena, da napravimo navadne hlebe, ki jih vsadimo v pravilno razbeljeno peč, ko so dosti vzhajali, nato pa hlebe dosti za pečemo in iih o pravem času vzamemo iz peči.
Kakšna je vsa ta priprava
Prepuščamo, da vzamete poljubno no teži moke tudi toliko repe. ali samo polovico ali pa celo samo tretjino. Večkratno mešanje bo vsaki gospodinji dalo več naukov v roko.
Ker, kakor znano, repa niti od daleč ni Inko draga ko žito. lahko to mešanje gospo dinjstvom prav veliko koristi, zlasti ob takih časih, ko zaradi slabih žitnih letin primanjkuje tako potrebne krušne hrane.
Enaki poskus ie napravil nek drug naš član z bučami, ki iih ie nrav tako treba sku bati popolnoma mehko, zmečkati in primeren del zmešati med moko, ki io snet lahko vzamemo poliubno. vendar pa lahko tudi toliko buče ko moke ali mani. nadalinia priprava je pa popolnoma enaka prejšnji z repo in je tudi lak kruh prijetnega okusa.«
Opombe
ki jo ie podpisal sam »izdajatelj« torei v imenu tedanje Kmetijske družbe njen tajnik, se pa glasi:
»Taki poskusi o vsakem času veliko kori-stiio, sai. čeprav niso takoj vpeljani za splošno porabo, dajejo vsaj za morebitno pomanjkanje v roke taka sredstva, ki si je z njimi mogoče pomagati ob pomanjkanju žit. Morda bi raba takega sredstva kmetu prav prišla tudi tedaj, ko bi ne bilo stiske, ker pač vedno ne more toliko pridelati, kolikor zahteva potreba njegove družine, naposled bi pa tudi tedaj, ko bi dosti pridelal, lahko drugih svojih pridelkov več dal naprodaj.
Pri tej priliki pa moramo še posebno priporočati pridelovanje krompirja kot take oko-pavine, ki ni niti od daleč izpostavljena nevarnostim, kakršne večkrat pokončajo druge zemeljske sadeže, pa vendar pri pravilnem pridnem obdelovanju donaša bogat pridelek. Krompir je rastlina, ki v različnih deželah služi ne samo kmetovalcu za kruh, temveč tudi gospo skim mizam za odlične jedi. V Švici prav zelo uporabljajo krompir, razrezanega na kosce in posušenega za daljšo porabo, torej pripravljenega za moko in tako za peko kruha.
Zakaj bi si prav zelo ne želeli splošnega pridelovanja krompirja tudi v naši deželi, po sebno v gorskih krajih, kjer žita zaradi ostrega in mrzlega vremena večkrat niti ne dozore ali jih pa poponoma pobije toča. Majhna njiva, zasejana s temi rastlinami, bi večkrat lahko nadomestila slabo žitno letino. Opuščamo nadaljnja navodila za porabo te korenine, kakor tudi krompirjevega zelišča za krmo živine, kar bi pri poljedelstvu ne bilo brez velike koristi. Toda drugič bomo morda našli priliko za obširnejši razgovor o pridelovanju, vzgoji in porabi krompirja.«
O krompirju pa leta 1775. nikdo ni več pisal in lc
zelo počasi se je udomačil
po več desetletjih najživahnejše propagande, velikih žrtev in težkih naporov, dokler ga šelo sredi prejšnjega stoletja naš kmet ni splošno prideloval. Ker imamo pa sedaj krompir, nam ni treba več mešati repe in buč med moko, zalo nam naj pa nasvet služi samo za dokaz, kako resno se je naša inteligenca že pred poldrugim stoletjem prizndevala, da bi najširše sloje obvarovala pred pomanjkanjem kruha. Poleg tega članka ie namreč »Kundschaftsblatt« dne 16. »jesenskega meseca« ali septembra objavil:
Kako obvarujemo kruh pred plesnobo
Stara tradicija je tako sredstvo zapustila po vaseh Svahske dežele. Vsa skrivnost je ta, da merniku žita primešamo perišče turškega fižola in tako zmešano damo mleti. Fižolova moka ohrani kruh v dobrem in užitnem stanju. Mnogo kmetov napeče ob žetvi zadostne zaloge kruha, ne da bi se jim kdai pokvaril. To zasluži večkratne poskuse, če ie res trajno in v vojnih časih bi lahko za preskrbo postalo prav koristno, saj je treba večkrat v sili jesti plesniv kruh, ne samo v veliko škodo za zdravje, kakor smo že večkrat zvedeli v zadnji pruski vojni (torej v sedemletni vojni).«
Ta stari poskus bi morda spet lahko ponovili, sai moki primešani zmleti fižol gotovo ne bo nikomur škodoval, naposled pa fižol morda res obvaruje kruh dalj časa pred,plesnobo.
Naročajte Slovenski dom!
r Earl Derr Bifiger«
68
&ME1LA
D
»Res, toda s tein ne pridemo niti za milimeter naprej,« je odvrnil šef. »Če je bil njegov lastni brat tisti, ki je bil umorjen, in va« je potem prosil, da bi zločinca prijeli, čim bi Shelah , ki veda la njegovo ime, ali ne bi moral potem iz razumljivih razlogov govoriti o svojem bližnjem sorodstvu z umorjenim, posebno pa po umoru Shelah Fane? Moral bi svoje iziredno zanimanje, kii ga je doslej kfiatl, logično razložiti. Namesto tega pa poskuša, da bi vse to ohranil v tajnosti.« Šef je obmolknil. »Zanimivo,'da nikomur iz llollywooda ni padla v oči podobnost med vedeževalcem in Dennyjem Mayem.«
Chan je skomizgnil z rameni. »To je čisto razumljivo. Oba sta bila v različnem Sasu v mestu in ju &i nihče videl skupaj. k.ukor je mrs. Mac Master sama povedala, bi mnogi ljudje komaj našli podobnost med njima. Tarneverro me je počastil s prepričanjem, da" pred menoj ta podobnost ne bi ostala prikrita. Sploh pa si ni delal nobenih skrbi, kajti podobnost je bila takšna, da ni nikogar zbodla v oči, do M er ni kdo na to opozoril.
I otem takšno reč vsakdo gotovo opazi. To je pač v človeški naravi.«
»Človeška narava mi že začenja iti na živce,« je zabrundal šef. »Kakšno stališče boste torej zavzeli do vedeževalca, če se bo zdaj pojavil tu?«
»Le pomalem se bomo pritipali naprej. O njegovih neštevil-uih naporih, da bi nam nametal zaprek pred noge, rajši ne lximo govorili. Več pa o našem zadnjem odkritju. Kakšne razloge ,:utn lahko navede za svoje molčanje? To utegne biti za nas velikega pomena.*
»No, ne vem, Charlie. Ali ne bi bilo boljše, če bi ga tudi
glede tega pustili v negotovosti?«
»Ne, če se postavimo na stališče, da nimamo proti njemu nobenega suma. Pustite naju, da se bova pokazala kakor bi bila zelo vesela. Midva veva, da ima najresnejše razloge zato, da nam pomaga, zato pa naj pričara nekaj nebeške svetlobe na najini trudni glavi.«
»Torej dobro, storite z njim, kar hočete, Charlie!«
Kmalu potem je stopil z globokim priklonom v sobo Tar-neverro. Izraz njegovega obraza je bil domišljav. Gledal je^ nekoliko zviška, kakor da bi spadal v posebno družbo in bi bil le kot svetovnjak voljan do neke mere prilugoditi se novi družbi.
»Oh, gospod komisar, zelo sem dolgo čakal na vas, toliko, da bi se bil skoraj premislil.«
»Tisočkrat prosim za oproščenje!« je odgovoril Chan, »žal so me važni posli zadržali. Vam smem predstaviti svojega spoštovanega šefa?«
Vedeževalec se je priklonil. »Veseli me!	Kako	gire	kaj, gospod komisar? Zelo sem radoveden, da	bi	slišal	kaj	podrobnejšega.«	t
»Čisto razumljivo. Šele pred nekaj minutami je moja preiskava spravila na dan nekaj, kar nam dovoljuje misel, kako globoko mora biti Yaše zanimanje.«
Tarneverro je živahno pogledal. »Kaj mislite s tem?«
»Odkrili smo, da je bil Denny Mayo vaš brat.«
Tarneverro je stopit nekaj korakov bliže in skrbno položil 6vojo palico na mizo pred seboj. Kretnja,	ki	se ji	je videlo, da
jima namen, pridobiti časa za premislek.
' »To je res, gospod komisar,« je potem pripomnil in odkrito pogledal Cbarlieja v obraz. »Ne vem, kako ste mogli to izvohati.«
Charlie si je dovolil lahen, zadovoljen smehljaj. »Pri temeljiti preiskavi ne more ostati dosti stvari prikritih, pri temeljiti | preiskavi namreč, kakršno 6mo uvedli mi,« je naglo pripomnil.
»Očitno.* Tarneverro je okleval. »Mislim, da se čudite, čemu vam jaz nisem tega sam prej povedal.«
Chan je odločno skomizgnil z rameni. »Brez dvoma imate svoje tehtne razloge.«
»Različni razlogi,« je začel hiteti z zatrjevanjem vedeževalec. »Najprej nisem mislil, da bi vam to moglo kaj koristiti.«
»Čisto razumljiva misel,« je vljudno odgovoril Chan. »Na vsak način moram priznati, da se čutim malce užaljenega. Odkritost med prijatelji je kakor sonce po deževju. Le tako 6e prijateljstvo utrjuje.«
Tarneverro je prikimal in se usedel. »Menim, da pravilno mislite. Res mi je žal, da	sem	doslej molčal	o tem sorodstvu, in
zato vas naknadno prosim	za oproščenje. Če	že ni prepozno,	sem
pripravljen, da vam povem vso zgodbo, gospod komisar.«
»Nikakor ni prepozno,« se	je razveselil	Chan.
»Denny Mayo je bil	moj	brat, gospod	komisar, moj	naj-
mlajši brat. Starostna razlika med nama je bila tako velika, da sva si bila kakor oče in sin. Rad sem ga imel božansko, ga varoval, mu pomagal naprej in sem bil nepopisno ponosen na njegove uspehe. Ko pa je na tako presunljiv način prišel ob življenje, je to pomenilo zame strahovit udarec. Zato boste razumeli, če vam povem,« njegov glas sc je tresel od razburjenja, »da je bila misel, maščevati njegovo smrt, tri leta moj cilj in edini smisel mojega življenja. Če je tisti, ki je umoril Shelah Fane, umoril tudi Dennyja, ne bom mirovul tuko dolgo, dokler ne bo on ali ona po zasluženju kaznovan.«
Vstal je in začel meriti 6obo od enega konca do drugega.
»Ko sem izvedel za umor Dennyja, sem ravno igral v Londonu. Iz daljave nisem mogel ničesar storiti in sem moral čakatf. Toda čim mi je bilo mogoče, som odpotoval v Hol!ywood trdno odločen, da bom razkril skrivnost njegovega umora. Mislil sem si, da bom imel večjo možnost, če v filskem mestu ne bom nastopil kot njegov brat, zato sem se imenoval najprej Henry Smallwood» , kot je bil naslov neke drame, v kateri sem malo prej igral.
Versko življenje - zrcalo vsake fare
V Dolenji vasi bodo imeli marca sv. misijon
Dolenja vas, 25. februarja.
Versko življenje v naši župniji je bilo že od nekdaj ponos vseh Dolenjcev. Poleg lepih cerkva sv‘	3V-	v Rakitnici in sv. Petra v Pri-
gorici in kapele 6V. Marjete na polju, ki 60 zunanja znamenja našega vernega ljudstva, je zablestel v jubilejnem letu, ko 60 zažareli po vseh slovenskih farah evharistični spomeniki, ponosen evharističen križ tudi na hribčku nad zgrnjeno našo vasjo, da so prameni stoterih lučic osvetlili tudi novo kapelico sv. Terezije v njegovi bližini. Sredi va6i pa že dolgo 6toji krasna kapelica sv. Roka, postavljena v spomin na padle žrtve pretekle svetovne vojne. Dogodki preteklega leta so dali pobudo za načrte, postaviti novo kapelico v čast Mariji. To kapelico bomo postavili še letos. Naj nam tudi mogočna kraljica miru pomaga uresničiti ta naš dolgoletni načrt!
Dokaz globokega verskega življenja v naši fari so tudi prvi petki, ki 6mo jih doslej vneto
Ljudje so se teh pobožnosti v velikem številu udeleževali, da so bile pobožnosti prava ljudska manifestacija za ča6t božjo in izraz krščanske zavesti, skupnosti, požrtvovalnosti in ljubezni. Ni jih zadržal strupen mraz, ki je zla6ti v naši dolini zelo prtiskal, vse je hitelo v cerkev — mlado in staro — k za<lo6tilni daritvi, da te tako odzove klicu 6vojega nadpa6tirja. Kakor se je doslej, tako 6e bo tudi v bodoče pred vsakim prvim petkom vršila tridnevnica z nagovorom in litanijami. Tudi v podružnični cerkvi sv. Vida v Rakitnici opravljajo Rakitničani vestno zado6tilno pobožnost pred prvim petkom. Tam je tri dni po vrsti pred prvim petkom govor z litanijami in rožnim vencem.
V letošnjem postnem ča6u bo v naši župniji tudi sv. misijon. Nanj 6e že sedaj z vnemo pripravljamo, da bi z milostjo božjo preobrazili naša srca. To bo nova pobuda za resnično krščansko mišljenje in življenje, ki bi moralo zajeti slednjega našega farana Sv misijon bo trajal od 25. marca do 1. aprila. Rog daj, da nam bi prinesel notranjega in zunanjega miru, ljubezni in pravice'
Drobne slike s ceste .
Pogovor s takim, ki Ljubljano bolje pozna kakor ves občinski svet
Kadar sem sit starih obrazov, jo najrajši mahnem proti kolodvoru našega slavnega mesta.
i. Ni6em moral namreč takoj jasno z besedo na dan, da bi omenil pravo osebno skrivnost, ki me vleče k ljubljanski postaji e tolikšno silo, da b< vsi naši pesniki jecljali in se zadušili, preden bi ji našli primerno izrazno prispodobo.
Skrivnost je tale: pred kolodvorom stoji od vekomaj nerazdružljiva dvojica, ki bi jo, če bi bil župnik, postavil za zgled zvestobe in potrpljenja vsem mladim poročencem. To sta kočijaž Ferdo in njegov konj Nande.
Prvi je možak, nemara starejši od sivouma-zanega kolodvorskega poslopja 6amega, oblečen v tisto častitljivo in blago kočemajko, ki je že 6ama izraz V6e zemeljske motlrosti in dobrote. Na glavi nosi nizek cilinder kakor biedermajerski gledalci na kakem angleškem derbyju, na vrhu pa pero iz repa pristne domače živali. Obraz mu je vijoličast in naguban kakor lice norveškega mornarja.
Nande pa je kljuse, da bi 6e 6am Krpan od veselja potrepljal po bedrih, če bi ga zdajle ugledal. Vsi Aristotelovi komentarji so »Špeh* v primeri z njegovim filozofskim pogledom na svet. Nande je kljuse V6eh kljuset!
Kako 6em bil zadnjič presenečen, ko sem prišel k postaji pa zagledal Nandeta samega, kako je z napol priprtimi očmi pod plašnicami razmišljal o bistvu gibanja, prostora in časa. Kočija je bila prazna, gospodarja Ferda nikjer.
Stopil sem k Nandetu in ga vprašal po gospodarju.
Znižal je nalahno uhlje in se predramil: »Na brinjevček je šel v kolodvorsko restavracijo!« Z levim r' -nm je malo zamežiknil.
T; sem zgrabil za priliko.
»Nande, toliko časa se poznava, pa mi še nisi nič odkril iz svojega dolgega konjskega življenja!«
Dobro se mu je zdelo, razširil je nosnice in malo pohrkal.
_ »No zdaj, ko ni muh in gospodarja, ti že lahko kaj povem; kaj pa bi rad vedel?«
. ;r»Vse!« 6em 6e thu slinil.
»Bom pa začel z začetkom: rodil 6em se v Blatu pri Grosupljem v hlevu, ki bi ga bil še Ludvik XIV. vesel, če bi ga imel za sprejemnico. Pa jasli, jasli, dragi moj, te pa so bile take, da bi še Madame Pompadurca legla vanje in 6i odpočila svoje nečimerne kosti. — Mlada leta kakor vsaka konjska^ mladost: prešerna in objestna. Pozneje sem prišel v 2užemberk, potem pa na Ig pri Ljubljani. Tu 6em bil v službi pri kmetu drvarju, ki mi je dal »venti otto«, dragi moj. Ta ti je delal take kupčije z neumnimi Ljubljančani, da bi se še hudiču uprlo. — No potem pa se me je usmilil Ferdo, potem ko me je otipal do poslednje ščetine in se prepričal, kakšen kavelj sem.
S Ferdom 6va pretolkla V6e vesele in žalostne dmi ljubljanskega kočijaštva.«
Zbal sem 6e, da mi hoče zamolčati kake lepe skrivnosti, pa sem ga precej nabodel:
»Kako 6i se pa v Ljubljani počutil?«
»Da ti povem po pravici: da ni bilo Ferda, bi jo že davno popihnil. On me je gladil in tolažil — še čevlje mi je vsak dan zlikal in mi uzdo pa pasove načičkal z bronastimi ploščami, da 6em bil tak kakor konj, ki vozi ne Ferda, ampak cesarja Ferda. Zdaj je star pa se mu res ne ljubi več. Cesarjev>icer nisem nikdar vozil, pač pa ljudi vseh fcaž, stare, mlade, doktorje, troteljne, trezne, pijane, zaljubljene in zagrenjene, ponoči in podnevi, v soncu in dežju. Dragec moj, to ti je zgodovina! Re6 je, nekaj časa sem bil tudi brezposeln, ko so
nam avtomobili delali tako nesramno konkurenco. Zdaj je manj bencina, pa sem spet v poslu.
Veš, najbolj smešno se mi zdi, ko pravijo, da je naše mesto bela Ljubljana! Nak — ti 60 pa slepi za barve. Poglej na primer tole brozgo zdaj! Ljudje ne vedo, ali bi se vozili s čolni ali 6anmi. Poleti pa prah, da sem 6i nakopal neozdravljivo naduho. Pa te umazane bajte, te skrivenčene ulice, kakršne vidiš le še v dvomljivi mornarski četrti v Marseju. Najbolj fletno je še pri Cešnovarju na Dolenjski cesti. Tam vsaj diši po deželi, po loj-trskih vozovih in zapravljivčkih, po dobrem vinu in konjskih figah, za katere 6e ravno v zadnjem času tako pulijo naši vrtnarji, ko pa vse dnevno časopisi e 6taIno piše o njih.
Zdaj 6e 6taram. Kaj praviš, ali 6e me bo usmilil konjski mesar Marinšek v Prečni ulici? Pravijo, da je vso Ljubljano navdušil s svojimi faširanimi konjskimi zrezki. Večja čast me ne bi mogla doleteti ko ta, da bi še s 6vojo smrtjo mogel služiti sivi in nehvaležni Ljubljani!«
Tedaj se je med vrati kolodvorske restavracije prikazal Ferdo in Nande je pohlevno utihnil.
Svojevoljno zapiranje trgovin
• •i Ugotovilo se je, da so razne trgovine v zadnjih dneh docela zaprle svoje prostore ali pa jih zapirajo pred uro za zapiranje, določeno v uredbi Visokega Komisariata št. 116 z dne
16. oktobra 1941-1_____
Visoki Komisar sporoča, da bo dal takoj preklicati obrtna dovoljenja za vse trgovine ki bi jih našli svojevoljno zaprte pred določeno uro, razen tega pa bodo proti prestopnikom uporabljena še druga kazenska določila iz omenjene uredbe.
Iz Države
Izpod plazu se je izkopal. Neprijeten doživljaj je imel pod snežnim plazom gorski vodnik Nino Menetti iz okolice Modene. Mož je ponavadi prebival v planinski koči na Monte Ciraone. Pred dnevi pa jo je mislil mahniti proti vasi Sestola navzlic silnemu viharju, ki je divjal s hitrostjo do 170 kilometrov na uro, in kljub mrazu 18 stopinj pod ničlo. Ko je mož korakal po bregu navzdol, se je nenadoma nad njim utrgal plaz, ga podsul ter potegnil s seboj. Mož je ohranil prisebnost in se je znal znajti tudi pod snežno plastjo. Po hudem naporu se mu je posrečilo prevrtati snežno odejo in priti do zraka. Potem se je izkopal in odšel v dolino, kjer je svojim prijateljem pripovedoval o svojem neobičajnem, pa nevarnem doživljaju.
Iz Srbije
Prva umetniška razslava po vojski. Te dni je
bila odprta umetniška razstava v Belgradu. Razstavljajo predvsem člani »Lade« in 6icer: Miodrag Petrovič, Beta Vukanovič, Milica Carevič in Miloš Golubovič. Dalje so še na razstavi: Nikola Grao-vac. Vera Cohadžič, Liza Križanič, Djura Radonjič, Toma Rosandič, Rista Stijovič, Mihajlo Tomič in Marko Brezanin.
Tudi pošto prenašajo preko zamrznjene Donave v Pančevo in obratno. Dnevno prenesejo včasih do 50 vreč pošte.
Zima je pri kraju, tako upamo in v zoološkem vrtu v Belgradu nas o tem z vso gotovostjo zagotavljajo, ker se je medvedka »Božena« te dni pre-i budila iz zimskega spanja m to je najtrdnejši do-1 kaz, da vsaj mraza ne bo več, čeprav ne bo še I ra ko j prišla prava pomlad.
Važnost preureditve slovenskega športa
Nedavno objavljena uredba Visokega komisarja o športu v naši pokrajini jasno dokazuje, kakšna bistvena naloga v vodstvu in delovanju na tem polju čaka Slovence. Slovenski šport bodo vodili in urejevali isti slovenski voditelji, ki so to že delali v preteklosti ter dali tako odličen dokaz svoje sposobnosti s tem, da so krajevne organizacije privedli do uspešnih iz znatnih tehničnih rezultatov.
CONI se ne vmešava in se noče vmešavati, delovati hoče le kot najvišji organ za tehnično stran. CONI je dal zagotovilo, da bo v sporazumu z Visokim komisarjem priskrbel potrebna sredstva, da bi lahko naprej korakali z istim poletom kakor v preteklosti.
Vsi moramo delati za našo mladino, za blagor ljudstva, za napredek te krasne zemlje.
Način imenovanja naj nikogar ne preseneča, saj je urejen na način, ki bo dal našim organizacijam kar največje možnosti, da si bodo lahko zgradile notranji ustroj, ki bo dal kar moč dobre uspehe. Kakor CONI, tako moramo tudi mi nuditi športu vso pomoč in ee pokoravati našim voditeljem, kajti v Športu je možno napredovati samo z živahnim udejstvovanjem; v športu je treba napredovati in nikdar nazadovati. Nihče ne zahteva za to delovanje od športnikov naše pokrajine prisege, izjave in besede zvestobe. V Športu se vse urejuje s sončno jasnostjo.
Uredba ne prinaša nobene spremembe v šjx>rt-ni aktivnosti naše pokrajine. Dovoljenja za športno udejstvovanje bo izdajal pokrajinski odbor CONI-ja (tako se imenuje po novem Slovenska športna zveza, ki bo ohranila v polnem obsegu svoje dosedanje voditelje). Odsek bo deloval preko svojih zvez in športnih komisarjev, tako da bo organizacija popolna in bo lahko odlično delovala. Ta odlok pomeni veliko usodnost za naše športno življenje, ki mu želimo, da bi bilo prav tako bogato moralnih in športnih uspehov tudi v bodoče kakor je bilo v preteklosti.
Športni drobiž
Na vzhodnem bojišču ie padel te dni znani nemški boksar, ki ie nastopal tudi v nemški državni reprezentanci Schopp in pa prvak Saške Kolte.
Kakor je pričakovati, se bodo hrvaški nogometaši pomerili z bolgarskimi. Tekma je že določena in bo 3. aprila v Sofiji. Razen tekme s Hrvati, bodo Bolgari odigrali še tri medržavne nogometne tekme, in sicer proti Madžarski, Romuniji in Nemčiji. Kakor vse ostale evropske države, tako so se tudi Bolgari pobrigali za bogati nogometni program, kolikor je sploh v vojnem času to mogoče.
Za velikonočne praznike bodo imeli Zagrebčani v gosteh najboljše švicarsko nogometno moštvo. Najboljše hrvaško nogometno moštvo Gra-d.janskega bo odšlo na krajše gostovanje v Švico, kjer bo odigralo tekme z »Young Boys«, »F. C. Lugano« in »Grasshoppers« iz Curiha. Na turnejo bo odšel Gradjanski 12. marca, moral pa bi oditi že 4. marca, pa je bilo gostovanje odgodeno za teden dni, ker so igrišča še pokrita s snegom, pa jih bodo do tedaj že očistili.
Zadnji četrtek so nastopili v posebni prireditvi hrvaški umetni drsalci. Gledalcev je prišlo 400, ki so menda prišli na svoj račun.
Italijansko nogometno moštvo ima letos pred seboj nekaj važnih mednarodnih srečanj. Prav zaradi tega se je odločil zvezni kapetan, da bo pozval v oster trening najboljše italijanske nogometaše, katero je izbral, da bodo zastopali italijanske barve na teh srečanjih. Naslednji igralci so morali priti v Firenze, kjer so pod nadzorstvom: od Bologne Arcari, Biavati, Ferrari, Pie-rino; Fiorentina bo dala tele igralce: Degano, Griffanti; Genova: Marchi; Juventus: Depetrijii, Rava; Lazio: Piola, Raniella; Milano: Rosselini; Roma: Brunelli, Mornese; Triestina: Grezar: Ve-nezia: Fioravanti, Loich, Mazzola, Piazza. Vseh igralcev je 18, od katerih jih bo le 11 izvoljenih.
Športni prvaki pred 10 leti na zimskih igrali v Lake Plaeidu: hitrostno drsanje na 500 in 1500 metrov Shea (USA), hitrostno drsanje na 10 km .loffe (USA); umetno drsanje: moški: Karl Schilf-fer (Avstrija), ženske: Sonja Henie (Norveška) v parih: dvojica Brunet (Francija), dvosedežni bob: USA, prav tako v četvero; hokej: Kanada: smučanje na 18 km: UtterstrOm (Švedska), na 50 km Saarinen (Finska), nordijska kombinacija: Grot-tumsbraaten (Norveška); skoki: Birger Ruud (Norveška).
S Hrvaškega
. Po nekem poročilu hrvaškega prometnega ministrstva je Nezavisna država Hrvatska iz zapuščine bivše Jugoslavije podedovala: 88,5 odstotkov celotnega prejšnjega železniškega omrežja, 44 odstotkov lokomotiv in 37,5 odstotkov železniških vozov. Nova hrvatska država je še raztegnila železniško omrežje po svojem ozemlju in popravila mnogo prog, poškodovanih po vojni. Tako je od ma ja pa do. septembra meseca 1. 1941 potrošila več ko 300,000.000 kun samo za popravila železniških mostov in postaj.
Ljnbljana
Koledar
Danes, petek, 27. februarja: Kv. Gabr
Sobota, 28. februarja: Kv. Roman.
Obvestila
V torek, 24. t. m. sem izgubila na Masarykovl ali Resljevi cesti dežnik. Ker sem revna dijakinja, prosim najditelja, da rai ga vrne na upravi »Slovenskega doma«.
Mladinska predstava pravljične igre »Pogumni krojaček« bo v nedeljo, 1. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Vabimo starše, da pripeljejo s seboj svoje otroke. Za igro vlada pri naših najmlajših veliko zanimanje, zato si preskrbite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1.
Redna letna občna zbora Olasbene Matice ljubljanske in Filharmonične družbe v Ljubljani, ki bi se morala vršiti v ponedeljek, dne 2. marca sta preložena.
Koncert čelista Brunellija. ki je bil določen za danes zvečer ob Vil v veliki Filharmonični dvorani je odpovedan.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Ljubljansko gledališče
Drama
Petek, 27. februarja ob 15: iBoter Andraž«. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Sobota, 28. februarja ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Izven.
Nedelja, 1. marca ob 14: >Princeska in pastirček«, Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Izven.
Opera
Petek, 27. februarja: Zaprto.
Sobota, 28. februarja ob 15: »Sveli Anton, vseh zaljubljenih patron« Izven.
Najrazveseljive<il obisk vVaSi družini
vsak mesec bo gotovo „OBISK“, naš prelepi bogato ilustrirani mesečnik. Izhaja 15. v mesecu. Naročnina letno le 40 lir. Naroča se , pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva
Danes ob 15 bodo igrali Držičevo komedijo »Boter Andraž«, izven abonmaja. Igro je predelal in lokaliziral prof. Rupel. Pisana je v novem prevodu v starinski slovenščini baročnega pisatelja Janeza Svetokriškega. Dejanje se godi v 17. stoletju v Rimu ter pokaže očeta, ki išče izgubljenega sina. Njegove dogodivščine ter zvijače sluge Medeža tvorijo dejanje. Situacijska komika, zabavni dialogi in humor odlikujejo delo.
vse šolske potrebam«
zvezke, mane, peresa, navadna in nalivna svinčnike i. t. ti ima stalno v zalogi
PAPIRNICA LJUDSKE KNJIGARNE
Pred Škofijo 5 » L.ubljana - Miklošičeva c. 5
Opozarjamo na sobotno popoldansko predstavo Bencsevc operete »Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron«, ki bo ob 15 izven abonmaja.
Novice iz Ribnice
Sv. Matija na6 je pozdravil z novim snegom, ki je padal vso noč, da ga je nametlo spet lepo naklado. Sneg je mehak in južen, padel pa je, skoraj lahko rečemo, na sneženo poledico, ki je pre-grnila z več centimetrov debelimi ledenimi kristali debelo ©nežno plast, da bo manj odporna odjugi.
T,^r?z. ie popustil, saj je kazal davi toplomer v Ribnici le —7 stopinj Celzija. Tako nam je sveti Matija porok, da bo letošnje hude zime kmalu konec
Dnevna femperafura se je v sredo močno dvig-'■'[ i? in nastopilo je južno vreme. Danes je začelo deževati in potoki so zaradi močne odjuge začeli naraščati. Prebivalstvo se boji povodnji, ki so že ob 6|5omladanskem dežju strah dolini: sedaj ee tale ogromne naklade do 2 m visokega snega in voda se že zbira v kotanjah in dolinah.
S. S. van Dlns
■ M H ■ H m h m m m m mm m m mm trn um i
kriminalni roman
»Predvsem bi rad najprej dobil nekaj jx)datkov o služinčadi. Povejte mi
vse, kar veste.
»Služabnike imam štiri, saj jc hiša velika. Julija je vodila domače gospodinjstvo. Ada pa je pomagala rwši materi. Naj začnem pri majordomu Sprootu. On služi pri nas že trideset let ter jc zelo poljožen in vdan človek, pošten, uživa ugled, a je tudi,« naj vam še to zaupam, »velik sitnež. Potem sta dvo sobarici. Prva i»sp-ravlja spalnice, druga pa opravlja splošna dela. Starejša, Hemming, je pri nas deset let. Mislim, da pripada sokti kr-ščencev, je prava 6vetohlinka in je ni mogoče o ničemer prepričati. Druga, Barton, je mlajša in razsodna žonska. Je uboglj iva, o prav po francosko ogla-jena ter živi vodno v pričakovanju, da jo bo kak hišni lastnik objel v temi za kakšnimi vrati. Je velika spogledljivka. Vzela jo je Šibila in je biia vprav zanjo primerna. Kar se tiče kuharice, moram reči, da je prava Nemka, ki je neprenehoma za|>os]ena s pisanjem neštetim nečakom in nečakinjam*, ki žive v raznih krajih v Renovi dolini, in s tem, da neprestano 6amo * oi • • v njeni Kuhinji vse či-£to. otari jo je vdinjal eno ieto pred
svojo smrtjo in je v 6voji oporoki določil, da lahko ostane pri hiši, dokler želi. To je vse osebje, h kateremu je treba prišteti v poletnem času še vrtnarja, kj pozimi biva v Harlemu.«
»In šofer?«
»Tega ni pri hiši. Julija je avtomobile sovražila, ile* se jih je bal, Si-
Sibihnci
soba
r Chesl^ova | sola
soha cje.
C^repnejeve
glavne \ dopnjlcp
Jiabi n<A
ddinCL
soba
¥ 1
hodnik
Greenejev dom
I bila. Ada in jaz pa znamo voziti avtomobile sami.«
Markhara je vzel cigaro iz ust in nadaljevali g s,vojimi pripombami:
»Če vam ni neljubo, bi si želel nekoliko ogledati prostore.«
Greene je vstal pretirano naglo in je šel pred nami v veliko predsobo. Bila je to zello velika soba, prevlečena s hrastovino. krasili pa sta jo dve veliki, sijajno se bleščeči mizi. Tla ie prekrivala široka preproga s prav takšnimi vzorci, kot so biti na zavesah.
»Če pridemo iz salona,« je začel razlagati Greene, »imamo pod seboj knjižnico mojega očeta, v Katero že dvanajst let ni stopila živa duša. Ko je moj oče umrl, je mati knjižnico dala zapreti in nikomur več ni dala ključa od nje. Tudi to jc nek način žalovanja. Večkrat sem nagovarjal, du bi tja postavili biljard. Toda z materjo se je nemogoče pogovoriti. To je,« je nadaljeval razlago ter odgrnil težko zaveso, »siprejemnica. ki je nikdar ne uporabljamo. Peč strašno kadi in upro-pašča stenske obloge,« pri tem je pokazal z malomarno kretnjo dva krasna gobelina. »Tu zadaj je jedilnica, še naprej pa shramba in kuhinja. Si hočete ogledati prostore za služinčad?«
»Ne, hvala. Smerno iti v drugo nadstropje?«
Odšli smo po stopnicah, ki so se ovijale okrog marmornatega kipa ter prišli na širok hodnik ▼ gornjem nadstropju. Okna na ijem so gledala na golo drevje na vrtu Oprema je bila preprosta in čisto v skladu s slogom niše same. Z osrednjega hodnika so
se odpirala vrata šestih spalnic, treh na levi in treh na desni strani. Prva nu ievi na pročelni strani hiše je bila spalnica !\exa Grrcnoja, mlajšega Chestrovegn brata. Poleg nje je bila Adina spalnica in na koncu spalnica stare gospe Greenejeve. Med zadnjima dvema sobama je bil skupni kabinet.
Soba gospe Greenejeve je bila na-tančuo v zahodnem krilu poslopja. Iz enega njenih kotov so vodila vrata na may1 tn, zidfln balkon s stopnicami, ki so dr/ale naravnost na vrt. Dvoje steklenih vrat se je odpiralo na balkon: ena iz Adine sobe, druga iz sobe stare gospe Greenejeve. f|[a desni strani stopnic so.bile potem Julijina, Che-strova in Sibilinu soba. in nicer JulI— jina na pročelni strani, Chestrova na sredi, Sibilina pa je imela okna na vrt. Med posameznimi sobami ui bilo nobenega prehoda.
Chestrova in Adina soba sta imeli vrata tik ob vrhu stopnic. Med Adino so!>o in sobo stare gospe Greenejeve je bilo v kotu majhna shramba, čisto v ozadju pa so bile stopnice za služinčad.
Tako nam je na kratko razložil Cliester Greene, preden nas je povedeJ v Julijino sobo.
»Ta je menda tista, ki vas najbolj zanima. Vse je v njej ostalo nedotaknjeno. kakor je ukazala policija. Toda ne vem, kakšen pomen naj ima, da moramo .pustiti vse to okrvavljeno pp-rilo na mestu. To je vendar strašen prizor.«
(M mw-~
k//// =:/// -=//^ /
Andr e jčkov Jože;
I
Žalost in veselje
Risal Jože Beranek	Besedilo	priredil	Mirko	Javornik
433.
»... ker o njima ni sledu, se mislijo 7. »Laslavico« vrniti spet v Kalkuto, kamor so namenjeni. Za kapitanom, ki mi je nekoč storil toliko dobrega, mi je bilo zelo žal. Tolažil sem ju, da sta se morda le rešila. Tri dni sta bila pri meni. Posebno mladi mornar Aleš mi je bil zelo všeč. In vi ste njegov oče? To me zelo ' veseli...«
<	434.
Povedal je še, da sta Aleš in krmar pustila pri njem dva tisoč tolarjev za njiju ter povedala, da bo »Lasta-vica« ostala v Kalkuti vsaj tri mesece. Trgovec jima je denar takoj prinesel in jima dal tudi obleke, da sta se rešila svojih razcefranih cunj. Bila sta vesela, da se je vse tako srečno izteklo.
435.
Potem ju je Edmond peljal v drugo sobo, kjer ju je pozdravila mlada, brhka žena z desetletno deklico pri sebi in z majhnim fantičkom v naročju. Bila je Ed-mondova žena. Seznanil jo je z novima gostoma Po vsej hiši je bilo veliko veselje, ko so zvedeli, da je prišel kapitan Viljem, ki je nekoč rešil gospoda in gospo.
75 letnica valčka vseh valčkov
»Ob lepi, sinji Donavi« je Straussov plesni napev,
ki je zajel ves svet
Kdo bi si mislil, du je | ki tekl-o že toliko vode, oilkar jo tu prastari valček zavrtel vso zemeljsko oblo. Melodija je še vedno čista in mlada, čeprav ima za seboj že celili 75 let. Valček je mnogo bolj sinji od Donave same in je ponesel pohvalen glas o Dunaju po vsem širnem svetu lx>lj uspešno ko katera koli propaganda ali tiskanica.
Prva prireditev ni dala pravega uspeha
Kakor mnogo podobnih valčkov, je bil tudi ta zložen za plesno prireditev »Dunajskega moškega zbora«. Prvič so ga zaigrali v noči od H. do 14. februarja 1. 1867 v dvorani Diana. Valček je bil vsem še dosti všeč, a nihče tedaj ni mogel slutiti, da se bo po svoji »sinji« in čisti pevnosti ter ljubkem valovanju razširi'!
vsem svetu. Na Dunaju so imeli v teh časih drugačen glasbeni okus ter so bili mnogo bolj vneti za kako kavalirsko dramo ali za kako Kochovo pclko. Do naš lepi valček ni takoj spočetka prevzel vseh src, se da razlagati po tem, ker ga skladatelj ni zgradil na primerno besedilo. Glasba, pa naj bo še tako lepa, se ne udomači, če je ne spremljajo prav tako iskreno občutene besede.
Zato je skladatelj doda'1 še besedilo. To pa ni ugajalo moškemu zboru, ki bi ga moral peti. Zbor je sani zaprosil nekega pesnika, naj bi se za stvar zavzel. Ta pa je napev obdelal kot veselo in šaljivo zadevo ter 'lepi melodiji pri-
Cesnil neke vrste dvogovora med tenorji / in asi, v katerem se je dotaknil pravkar minule vojne. Poslušalci so se režali, kar je bilo lepi stvari gotovo v škodo.
Po tem neuspehu pa je Straiuss dal valčku naslov po neki ipesmi Karla Becha, nekdo drugi pa je za prve taktnice napravil besedilo, ki je pozneje zaslovelo. Nazadnje pa je Joscf llner spesnil vse kitice, ki so se imenitno prilegale živi in svežii glasbi.
Valček v Parizu
A vse to ne bi zadstovalo če ne bi Strauss nekaj mesecev nato predstavil svojo ndjinlajišo skladbo na »Vesoljni razstavi« v Parizu. Tu pa je valček nastopil svojo zmagoslavno pot po svetu. Francozi so valčku dali prav mikavno in pesniško občuten nask>v in ga postavili na sipo-
red kot glavno točko na razkošnem slavnostnem plesu, ki so ga priredili v prostorih avstrijskega poslaništva v Parizu. Vsa prireditev je dalo 100.000 zlatih frankov. K slavnosti so prišli Na-jioleon 111 in cesarica Evgenija ter pruski princ naslednik, poznejši cesar Frederik. Po tej noči se je ves svet zazibal »na lepi, sinji Donavi«.
Valček v Ameriki: pelo ga je 20.000 pevcev pred 100.000 poslušalci
Malo nato so hoteli Ameirikanci v Bostonu lepi valček prav po amerikansko počastiti: valček naj bi zapelo 20.000 pevcev pred 100.000 poslušalci. Za prireditev so najeli skladatelja samega. Po glavni skušnji pa je hotel Strauss vso predstavo opustiti, ker se je bal, da navzlic lepemu številu pomožnih dirigentov množice ne bi mogel obvladati. Pregovorila pa sta ga
Verdi in Biilow. Tako je prišlo do tega velikega koncerta, o katerem je Strauss sam pisal: »S topom so dali znak za z,ačetek in tedaj je prišlo do peklenske predstave. Vsi so skoraj hkrati začeli in moja edina misel je bila ves čas, da bi tudi vsi hkrati končali, in tudi to se je zgodilo ..*
Nešteti dunajski valčki so pozneje preplavili svet, naj so bili Straussovi ali valčki drugih skladateljev, a noben ni dosegel tolikšne slave, kakor ta 75 letnik. Sami Dunajčani so dejali, da najbolje, predstavlja Dunaj in avstrijsko dušo. Veliki skladatelji so se ogrevali zanj, med drugimi celo Richard Wagner Ko je na neki prireditvi Strauss hotel dam.i zapisati prve note na pahljačo za spomin, se je približal Brahms, ki je bili tudi pri slavnosti in rekel: »Škoda, da ni moj valček!«
Straussov valček pa je znamenit še v drugem oziru: postal je namreč zgled vsem glasbenikom, kako je treba pisati valčke, pa pri tem paziti na pevnost melodije, na besedilo, na, glasove, na spremljavo godal, skratka na vse, kar glasbeni nauk ne more povsem jasno prikazati, ker je pač vse to stvar resničnega navdiha.
Te dni so nn Dunaju obhajali 75-letnioo slaynega valčka in ob tej priliki ga je spet zapel »Dunajski unoški zbor«.
Verstvo Indijancev in njih bogočastje
0 enotnem indijanskem verstvu ni mogoče govoriti, pač pa je vsako pleme imelo svojega boga kot »velikega duha«
skoraj
Kdo bi znal opisati tajnosti indijanske duše? Indijanec ima bujno domišljijo in je zelo pisano izoblikoval izročila, bajke, pripovedke, ki jih je slišal ob večernem ognju. Svojih verskih tajnosti nam ni zapustil v nobenih pismenih spomenikih, zato je vse. kar vemo o indijanskih verstvih, takorekoč le po posebnem naključju, ohranjeno. Belokožci, ki 60 izganjali Indijance iz njihovih prvotnih vigvamov vedno bolj proti zahodu, 60 se malo brigali za miselnost Indjancev. Zaničevali so jih kot divjake, ki ne poznajo nobene kulture. Le nekateri misijonarji in znanstveniki so z ljubeznijo skušali prodreti v globino indijanske duše in z največjo potrpežljivostjo so polagoma razvozlavalj marsikatero versko skrivnost.
V kaj veruje Indijanec?
Na prvi pogled 6e zdi, da ne moremo govoriti o kakšnem enotnem indijanskem verstvu in da ima skoraj vsako pleme 6vojo posebno vero. Nekateri rodovi 60 častili neko nadzemsko bitje kot »velikega duha« ter mu dajali različna imena kakor Manitu, Orenda itd. Drugi rodovi spet 60 častili
sonce kot najvišje bitje ter soncu na čast prirejali slovesne plese in kadili ob slovesnih prilikah iz posebne obredne pipe (kalumet).
Pri nekaterih plemenih 60 bile v ospredju predvsem tajne moške zveze, ki so prirejale ples v maskah, imele svoje posebne znake in častile svoje posebne bogove. V teh tajnih zvezah 60 imeli
čarovniki važno vlogo,
ker sos klicanjem duhov, z bobni, maskami vzbujali pri svojih rojakih vtis, da so v 6tiku z duhovi in da z njihovo jxmiočjo ozdravljajo bolezni, odganjajo duhove, sovražnike, pa tudi lahko jx>vzročajo škodo.
V teh tajnih društvih so 6e uprizarjale krute in nemoralne orgije. Čarovniki so trdili, da duhovi zahtevajo za 6voje usluge človeško meso in kri, zato so lovili člani tajnih društev nedolžne žrtve, jih morili in uživali njihovo meso.
Z vero v duhove je tudi v zvezi
lov na človeške glave.
Na vojnih pohodih 60 skušali Indijanci odrezati
sovražnikom predvsem glave in jih odnesti v 6Voje vigvame. Ker pa je bilo to preveliko breme, so 6neli sovražnikom 6amo kožo z glave. Skalpirali so jih Skalp, ki je nadomestoval glavo, je predstavljal življenjsko moč in 6ilo nasprotnika in Indijanec je mislil, da 6e z glavo polasti tudi nasprotnikove moči	»
V6i Indijanci so imeli več ali manj kakšna
starodavna ustna izročila,
po katerih je neko višje bitje ustvarilo zemljo in ljudi. Toda pri mnogih rodovih 6e je moralo to bitje potopiti na dno pramorja in od tod dobiti košček zemlje, iz katerega je šele ustvarilo ostalo zemljo. Tudi se jx>javlja poleg Najvišjega bitje, ki je ali od njega jDoslano, ali ž njim tekmujp mu nagaja, mu preprečuje njegove načrte. To bitje nosi ime večkrat kojota, prerijskega volka, ali orla, ali velikega zajca, ali vrne itd. Navadno je ta tekmec najvišjega bitja tudi ustanovitell tajnih moških in ženskih zvez in jx>krovitelj čarovništva. Najvišje bitje ima vedno poteze dobrotljivosti in naklonjenosti do človeka, ki hoče narediti človeku življenje prijetno, a mu da tudi nravne zapovedi. Tekmec najvišjega bitja, ki na6topa prvotno ko: megov odposlanec, a pozneje kot njegov 6ovražnik. 6kuš’a spraviti zemljo v nered In je povzročitelj smrti, katere spočetka ljudje niso poznali.
Danes je dognano, da so imeli v začetku naj' starejši prebivalci Amerike vero v pravo najvišje bitje, ki ni bilo ne sonce, ne kakšna naravna 6ila, To bilje je bilo brez družine, vsemogočno, vsevedno in je ustvarilo iz last.ie volie zemljo in človeka. Takšna vera je še danes pri nekaterih rodovih ohranjena.
Vsemogočno sonce
To »vzvišeno« vero so potem pokvarili iz Azije prišli totemi6ti, ki so pcnstavili namesto najvišjega bitja sonce, kateremu so pripisovali vsemogočni pliv ne 6amo za rast zemlje, ampak tudi na potek človeškega življenja, na zdravje itd Predstavljali so si sonce kot moško božanstvo, ki e svojo silo oplaja zemljo. Še bolj 60 prvotno vero ameriških Indijancev zatemnili rodovi, ki so uvedli iz Azije matriarhalno kulturo. Ti rodovi so častili luno, oziroma luninega junaka, ki 60 ga imeli za praočeta človeškega rodu. O luni, ki 6e vedno spreminja, so mislili, da povzroča rast na zemlji, po-sj>ešuje zdravje in bolezni, človeku podaljšuje življenje, skratka da vse zna in vse zmore. Ako naj človek dosega iste učinke, mora preživljati v sebi vedno znova usodo luninega praočeta, razkrajafi’ee mora. izkrvaveti mora in 6e potem znova porajati. Zaradi tega jp razumljivo, da so potem ti rodovi v tajnih moških zvezah prelivali kri in parali pr*” nedo'7nih žrtev, da 60 si s tem pridobili razni*’ zemskih dobrin.
Ko bi bil z Boglie, bi prišel, ko bi bil že dan. To bi bilo glede varnosti zelo tvegano. Odločno je podvzel pot čez Casta-gnolo in Gandrio. Nebo je bilo čez in čez pokrito s temnimi oblaki. Ko je šel pod velikimi kostanji, kjer je peljala st za po CJastagnoli, ni videl koraka pred seboj. Toda kako bi bilo šele v velikem gozdu Boglir>, če bi šel po oni poti? Tako je bilo v Castngnoli, še slabše pa v labirintu strzic Gandrie. Ko je Franco blodil pekaj časa sem in tja, in dospel končno do ste žice na meji. Tu se je ustavil, da bi se odpočil. Ob misli, da st izpostavi v tej g«sti temi nevarnostim težavne steze, nrvarnosti, da sreča avstrijske straže, in končno ob oni tesnobni misli, ko bo stopil v hišo, stavil prva vprašanja, slišal prve odgovore, je povzdignil duha k Bogu, zbral vse svoje misli v trden sklep, da bo močan in miren.
•
Nadaljeval je pot. Zdaj je bilo potrebno, da j.' obrnil vso »vojo pozornost na stezo, da je ni zgreš'i), da ni strmoglavil navzdol. Mala polja Gandrie so se kmalu končala. Potem so sc začele goste žive meje, ki so visele nad jezerom, razdejane, z drevjem pokrite dolinice, ki so padale naravnost navzdol. V teh prehodili je bil Franco prisiljen, da je na slrpo tipal z roko, da je zgrabil vejo, potem drugo, potegnil obraz iz listja, ki je vsaj vonjalo po Valsoldi. Plaziti se je moral od drevesa do drevesa, z nogami otipavati tla v strahu, da ne zdrsne v globočino, in tako iskati sled stez,"'. Njegova culica je bila majhna, a ga je vendar ovirala. Razburjalo gu je šumenje listja, ko je stopul. Zdelo se mu je, da se mora slišati v tej sveti nočni tišini daleč
po gorah in po jezeru. Tedaj je obstal in poslušal. Slišalo se j.' samo odduljeno bučanje slapa v Rescii, kako zategnjeno skovikanje sove v gozdih tam onstran jezera, in včasih tam spodaj na vodi suh udarec. Bog znn, odkod. Ni rabil nič manj ko eno uro, da je dospel do meje. Tam, med dolino Mejmo in dolino Malgliera, je bil gozd pred kratkim posekan. Kamnito pobočje je bilo golo, zato tem večja nevarnost, da strmoglavi navzdol, tem večja, nevarnost, da ga bo kdo videl. Tu čez je šel prav počasi, večkrat s-' je ustavil ter se vrgel na vse štiri.
Preden je dospel do Orige, je zaslišal tam doli railile udarce z vesli. Vedel je, da pluje včasih ponoči Čoln straže ob obrežju doline Malghera. Gotovo je bila to straža. Po<l kostanji Orig"' se jo oddahnil. Tu je bil krit i<n je stopal brez -šuma po travi, šel je navzdol po zapadneni pobočju doline Malghera in dospel nu drugi strani brez zaprek navzgor. Ko se je približal Roochu, mu je srce silno bilo. Rooch j-"' nekaka predstraža Orie. Tu se začne mala pot, po kateri sta šla tolikokrat z Luizo ob toplih zimskih popoldnevih, trgala vijolice in lavorjeve liste ter se razgovarjala o prihodnjosti. Spomnil se je, da sta imela zadnji . pot majhen prepirček zaradi tega, kakšnega moža bi si želela j za Marijo, kakšne vrline naj bi imel. Franco je dal prednost poljedelcu, Luiza pa kakemu strojnemu inženirju. .
| Rooch je planinska koča, ki je postavljena tik poleg majhnega polja, ki s" razprostira po hribu navzgor ter tvori svetlo majhno točko med temnimi gozdovi. Zgoraj je soba, spodaj hlev, majhen hodnik spredaj, pred njim kapnica, in drugega ni nič. Hodnik je obrnjen proti kamniti poti, ki pelje dva ali tri metre bolj doli. Od vrba prepada doline Malghera do Rooclia je nekaj korakov. Ko j-' Franco dospel na vrh, je čul v koči pritajeno govorjenje.
, Ustavil se je, umaknil v stran, sc vlegel na trebuh od steze v stran, ob kostanjevem grmičju. Ni več slišal govorjenja, začul je pa nagel moški korak. Neprrmično je ležal in zadrževal sapo.
Mož se je ustavil skoraj tik njega, trenutek počakal, potem se je počasi vrnil in glasno rekel s tujim naglasom: »Nič ni. Kaka lisica je bila.«
Stražniki. Sledil je dolg molk. Franco se ni upal premakniti. Stražniki so se zač Ti spet razgovarjath Franco je sklenil, da se bo brez šuma umaknil nazaj ter se spet skril v dolini Malgheri ter šel potem za kočo navzgor. Prav počasi si je sezul čevlje. Ravno se je hotel premakniti, ko je slišal, da so prišli trije ali štirje stražniki iz koče. Razgovarjnli so se in šli proti njemu. Nekdo je rekel: »Ali ne bo ostal nihče tu?« in drugi je odgovoril: »Saj ni potrebno.«
Štirje stražniki so šli mimo njega, drug za drugim, ne da bi ga kdo videl. Nič niso sumili, zakaj pogovarjali so se o brezbrižnih stvareh. Nekdo j-- rekel, da je lahko kdo deset minut pod vodo, ne du bi utonil, drugi je trdil, da čez pet minut nastopi smrt. četrti je šel molče; toda ko je bil mimo n j'ga, se je ustavil. Franca je obšla groza, ko je slišal, da je podrgnil vžigalico. Prižgal si je pipo, trikrat ali štirikrat pot- gnil dim ter vprašal potem tovariše precej glasno, ker so se že oddaljil ter stopali navzdol po pobočju doline Malghere:
»Koliko je bila stara?«
Nekdo izmed njih je tudi glasno odgovoril:
»Tri leta in en mesrc.«
Četrti stražnik je še dvakrat potegnil dim ter šel potem n prej. Franco, ki je še ležal na tleh, se je dvignil z rokami ii krčevito zgrabil za travo, ko je slišal »tri leta in "'n mesec«. Marijino starost. Koraki so se počasi izgubili doli v dolini Mal-ghere. »Bog, Bog, Bog, Bog!« je kriknil. Dvignil se je na kolena ter počasi ponovil sam pri sebi. kakor blazen, grozni besedi > je bila«. Vil je roke in spet stokal: »Bog, Bog, Bog, Bog!«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je 10 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III — Uprava: Kopitarjeva ulica G, Ljubljana — Telefon šlev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo