~-=a—«an>Miu',i mmmmmmmmmmjmmmrn
.
Posamezne Številket N avadne Din —‘75, ob nedeljah Din V—>
»TABOR* izHaja vsak da«, rasvca
nedelje in prašnikov, ob 18, nri s datumom nr.slednjeva dna ter stana mesečno po posti D 10*—, xa ino* lemstvo D 18 -, dostavijo® na dom D 11*—, na iskasaic« D 10*—. inaerati po dofovom.
Naroda se pri opravi »TABORA* MARIBOR« Jgr&MVft uliaa stev.4,
Naslov
Cena danaimse Stev. 75 para.
Posamezne številke« Navadno Din —'75, ob nedeljah Din 1'—
UREDNIŠTVO K nahaja » Mar« boru, Jurčičeva ul. it. < I, nad* stropje- Telefon intorurb- it, 276. UPRAVA «e nahaja v Jurčičevi n lisi it. 4, pritličja desno. TaU* fon at 24- — SHS postnačokovail rsČun Itsv. 11 -787
Na naročila brea daaarja so »a •sira- Rokopisi aa oa vračal*
Tit
Maribor, četrtek 10. septembra 1925.
Leto: VI. — Številka: 204,
frg«nsanB!M
ZAGREB. (Avala.) Pariš 264'80 do] l'80, Švica 1.081'— do 1.086'—, London 27T46 do 273'46, Berlin 1,329'— do 1.339'-, Dunaj 7 8175 do 7'9675, Praga 165 40 do 167'40 Italija 239 54 do 24L94 New-York 55 78 do 66’38.
Prvi sestanek Pasica z Radičem.
Na francoskih tleh sta se prvikrat sestala dva naša politična rivala. — Pašič je todučevai Radiča v zgodovini. — Čuden molk o aktuelnlh vprašanjih. — Pašič se ni hotel fotografirati z Radičem. —
ŽENEVA, 9. septembra. Včeraj ob 3.
W Popoldne se je odpeljal Stjepan Radič ® Ženeve z avtomobilom v Evians les ®alns, 0b 4. uri je dospel s spremstvom *v hotel »RoyaI«, kjer sta ga sprejela tajnik Pačid in polic. šef. Kmalu nato se je Radič sestal v hotelski dvorani s PaŠičem 5] njegovo soprogo. Predstavil je Radiča 'Pašidu dr. Laza Markovič. Radič je ta-*l°fl izrazil Pašiču svoje veselje nad zadovoljivim zdravstvenim stanjem, nato to I« Pozdravil tudi ostale člane Pašiče-Rf«ga spremstva.
Konferenca med PaŠičem in Radičem j« ^rajala 1 % uro. Oba državnika sta dobro razpoložena. Dr. Markovič 5e okušal pri izhodu oba fotografirati, kar to je Pašid odklonil z besedami: »To je reklama!« Predsednik je v odločilnem momentu obrnil fotografu hrbet. Ta Pa-
šičeva gesta je vzbudila'veselost in smeli.
Na vprašanja novinarjev je Pašič odgovoril, da je vse dobro. Proti svoji navadi se je spustil z novinarji v debato in sl jih je dal vse predstaviti.
O poteku konference je dal Radič novinarjem sledečo izjavo: »Pašič mi je obrazložil historijat radikalske stranke v prvih letih njenega razvoja na tak način, da tega še nisem slišal. Predsednik mi je govoril o herojskem zaječarskem uporu, v katerem so bile 104 osebe obsojene na smrt, 800 pa na dosmrtno ječo. Izjavil je, da je sporazum delo Pašičevega državniškega talenta in naporov hrvaške seljačke stranke. Na koncu je Pašič delal: »Avstrija je zasužnjila naše duše, Turčija pa naša telesa«. Ob 19. uri se je Radič vrnil v Ženevo.
Trgovinska pogodba z Avstrijo.
V veljavo bo stopila 16. septembra L 1.
BEOGRAD, 9. septembra. Jugosloven-isko-avstrijska trgovinska pogodba vzbu-v trgovskih in industrijskih krogih' ikedmo več protestov. Pristojne centralne oblasti dobivajo dan za dnem pritožbe. Posebno obsežno spomenico je poslala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V spomenici so natančno navedene škodljive posledice, ki bodo nasto-®Me povodom uveljavljenja nove pogodbe.
_ Včera] je naš delegat Kukič, ki je pod-Wsal omenjeno pogodbo, dolgo časa kon-feriral s pomočnikom zunanjega ministra. Vaš dopisnik je izvedel, da bodo skušali Merodajni krogi težkoče, ki bodo nastale zbog te pogodbe, omiliti z avtonomnimi tarifi.
Kraljeva pot v Južno Srbijo In Črno goro.
Včerajšnje avdljence na dvoru.
„ BEOGRAD, 9. septembra. Kraljeva <h"ojica bo odpotovala v soboto v Južno Srbijo in odtod v črno goro.
Včeraj je kralj sprejel namestnika ml-rhbskega predsednika Marka Gjuričiča, ^ Jui je poročal o političnem položaju.
}e bil sprejet v avdijenco naš buka-reskl Doslamik Čolak-Airtte, ki te na to dpotoval v Ženevo.
Danes' bo kralj sprejel v avdijcnoo ministra za agrarno reformo Pavla Radiča.
Za železnico Krapina—Rogatec
Sestanek interesentov v Humu na Sotli.
Na praznik 8, septembra so se sestali Hrvaški občini Hum na Sotli zastopniki J*eh občin in industrij med Krapino in patino, da se posvetujejo o potrebnih Jorakih za zaslguranje nujne taip©ijave Ofuge zveze z Zagrebom. Razpravo je ^voril podžupan občine Rogaška Slatina *• Vid gaj, predsedoval je poverjenik "umske občine Adalbert Brezinšck. Ob-Nren referat je podal slatinski rojak dr. Albert Ogrizek, docent zagrebške unlver-to. Ravnatelj zdravilišča Rogaška Sla-lna d,r. Ster je poročal o trenutnem sta-lu zadeve. Minister izven službe dr. Kukovec je iz svoje skušnje m železniških
Vaš dopisnik sc je tudi informiral, zakaj se je izvozni kontingent vina omejil, pa je izvedel, da je to pripisati dejstvu, da je Avstrija že preje sklenila, pogodbo z Italijo.
Na dopisnikovo pripombo, da bo trgovinska pogodba z Avstrijo v marsičem škodovala, so na merodajnem mostu odvrnili, da ima pogodba dobre in slabe strani. V pogodbi pa je zadostno zaščiten izvoz naših kmetijskih pridelkov.
. ' •
BEOGRAD, 9. septembra. Trgovinska pogodba z Avstrijo bo stopila dne 16. septembra v veljavo. Od tega dne dalje bodo veljale tudi carinske 'določbe, ki so bile s pogodbo izpremenjene.
vprašanjih dal navodila o nadaljnjem postopanju in pozdravil v toplih besedah složno sodelovanje Slovencev in Hrvatov v tem za naše gospodarstvo važnem vprašanju. Soglasno se je odobrila od vseh navzočih akcija v smislu, kakor je predlagal dr. Kukovec. Sprejeta je bila temeljita rezolucija na ministra železnic g. Radojeviča, da izpolni obljubo takojšnjega zasiguranja denarnih sredstev in začetka gradnje že s prihodnjim letom. G želji navzočih zastopnikov občin in industrij je sklenjeno brzojavno obvestiti ministra železnic. Izvolil se je kooečno akcijski odbor obstoječ iz gospodov: dr. Vekoslava Kukovca, ravnatelja dr. Ste-ra, Adalberta Brezimška, poverjenika občine Hum, Josipa Berlizga, žuipana v Rogatcu, Vililbalda Sluga, župana v Krapini in dr. Alberta Ogrizka.
Dnevna kranika.
— Himen. Dne 6. septembra sta se poročila v Framu g. Josip Hočevar, kapetan I. ki. v pokoju, z gdč, Maro Podgornikovo. Bilo srečno!
— Kralj In kraljica sta v pondeljek zapustila Bled in se vrnila v Beograd. Tu bo ostal kralj samo nekaj dni, nato pa bo odpotoval v Južno Srbijo in odtod v Čr-nogoro. Vračal se bo po morju In obiskal ob tej priliki tudi nekatera dalmatinska mosta.
~ Pozor, g. učitelji! Iz učiteljskih krogov smo bili naprošeni. da objavimo sle-
dečo opozorilo: Presenetila nas je nagla1 volitev zastopnika v ocenjevalno komisijo. Do 10. t. m. naj se izvrši. Nismo pripravljeni in vendar je to tako važna zadeva. G. tovariš Ivan Robnik, bivši šolski upravitelj v Št. Jurju ob Pesnici, je preizkušen strateg v obrambi učiteljstva in šolstva. Hodil je že zato svojo križevo pot. Sedaj je učitelj v Mariboru; pozna okolščine na deželi in v mestu. Volimo ga za levi breg.. Namestnico pa gospo Kramar Alojzijo v Št. Petru pri Mariboru.	—z.
— 25odstotno znižanje voznih cen na vlakih. Minister prometa je že podpisal nairedbo, po kateri se znižajo vozne cene na vseh progah in za vse vlake.
— Zveza slovenskih vojakov v Ljubljani javlja, da je bil na rodnem občnem zboru zveze bivših slovenskih vojakov dne 30. avgusta 1925 izvoljen sledeči odbor za poslovno leto 1925-26: Martin Colarič, predsednik; Jernej Hafner, I. podpredsednik; Nace Mihevc, II. podpredsednik; Franc Bonač, tajnik; Ivo Matičič, namestnik; Rudolf Wagner, blagajnik; Valentin Sterle, namestnik in zastopnik udruž. vojnih invalidov; Franc Pavlin, Rado Sturm, Josip Lončar, odborniki; Anton Krepek, Franc Standeg-ger, odbornika za bivšo Štajersko; Franc Orehek, Alojz Završnik, pregledovalca računov.
— Radi spolne bolezni v smrt. V Goležu pri Novskem se je obesila na orehu tik svoje hiše mlada vdova Radjenovie. ker jo je že delj časa morila nikomur mana sramota, da !p dobila od nekega, ljubimca spolno bolezen. Ker jo je bilo sram, iti v bolnico, mislec, da bi tako tudi drugi ljudje izvedeli za njeno bolezen, jo rajši obupala. Značilno je za kmetsko ljudstvo, da take bolezni prikriva in.da gro mlada življonjažoljna ženska rajši v smrt, kaikor pa v bolnico.
— Spal je nad ženinim grobom. Pred beograjskim sodiščem je bil obsojen na 11 let in nekaj mesecev ječe Radenko Petrovič, ki je umoril svojo ženo in Jo zakopal v tla pod posteljo, na kateri je spal. Bila je to njegova druga žena, s katero se ■je bil poročil na podlagi ponarejenih listin, ker še s prvo ni bil cerkveno ločen.
— Italijanskega prestolonaslednika zopet ženijo. Ženili so ga doslej — vsaj po časopisju — že na raznih dvorih. Sedaj ga ženijo s špansko infantko Beaitrico. hčerko španskega kraljevskega para.
— 251etnico obstoja slavi letos češka agrarna stranka. V soboto je pričel njen letošnji kongres
— Gospodinjo vpoštevnjte! Naše milo znamke »GAZELA« se Izdeluje iz najfinejših snovi, ki perilu ne škodujejo. — Zato peretc z n j i m b rez truda ter dosežete, da je perilo res snežnobelo. 1685
Kongres je obširno razpravlja! o vprašanju farmacevtskega univerzitetnega .študija. Sklenjeno je bilo, da so razširi farmakognostični institut v Zagrebu, Na kongresu je bila takoj zbrana večja svo* ta kot prvi kamen te nabiralne akcije.
Savezu je bila poverjena naloga, da vodi akcijo, da se prizna nastavljencem v velcdrogerijah praksa kot ona petletna doba, ki je potrebna za pridobitev, nove lekarniške koncesije.
Pristop v Savez privatnih namještenl-ka je bil na kongresu odklonjen, dokler se ne združijo vse privatne organizacije v en savez za celokupno državo.
Glede tujih državljanov, ki so nastavljeni v farmacevtski stroki v naši državi, se ima vršiti stroga kontrola. V področju sekcije za Slovenijo ni nastavljen sedaj noben tuji državljan.
Pri volitvah v savezni odbor je bila ponovno izvoljena stara uprava z mag. pliar. Karakaševičem iz Beograda, ker je ostal sedež saveza nadalje v Beogradu. V pondeljek pozno v noč je bil V. farmacevtski kongres zaključen.
Vsi udeleženci kongresa so bili prijetno presenečeni nad gostoljubjem in organizacijo kongresa, v čemur gre velika zasluga agilnemu mag. pharm. g. De-p e d r u iz Maribora, ter nad krasoto našega Maribora. Želimo, da bi odnesli s tega kongresa nebroj utisov, ki ne koristijo samo njim, temveč tudi vsej jugoslovanski farmaciji v njenem napredku in boljšem položaju.	•	KI.
Zaključek farmacevtskega kongresa.
Maribor, 9. septembra. V pondeljek zvečer se je nadaljevalo po povratku z izleta v Ruše in Falo kongresno zborovanje farmacevtov v tnali dvorani restavracije »Union«. Zborovanje je bilo posvečeno važnim socialnim in gmotnim vprašanjem jugoslovanske farmacije.
Avstrijski delegat mag. pliar. Dietrich jo govori! najprej o položaju farmacevtov v Srednji Evropi ter o uvedbi plačilne blagajne, ki bi izplačevala starejšim magistrom večje, mlajšim manjše plače. 10. in 11. oktobra se bo vršil kongres mednarodne Unije kondicijonirajočih lekarnarjev, katerega se bodo udeležili tudi naši delegatie,
Sestavljena je bila kandidatna lista z 12 člani za upravo sekcije B lekarniške zbornice v Beogradu. Rešitev vprašanja »plačevne« blagajne in pokojninskega fonda je bila prepuščena lekarniški zbor-Inicj.
Proti odebelos« £Xi*frSS »Vilfanov žaj“ strokovnjaki.^ —
I ! Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah I I Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, IHca 204. A. 1448
Sokolske svečanosti v Zagrebu.
Jugoslovensko Sokolstvo proslavila M* sočietnico hrvatskega kraljestva. — Seji saveznega odbora in saveznega prosvetnega odbora.
Svečanostno priliko proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva je porabilo Jo-goslovensko Sokolstvo, da je združilo * lepim tudi koristno s tem, da je namreč sklicala JSS župne delegate k zelo važnima sejama. Od Saveza so prihiteli 7. b m. v Zagreb mnogi funkcionarji starešinstva z bratoma starosto E. Ganglotn In načelnikom M. Ambrožičem na čelu. Od vseh strani države pa so prišli številni župni delegatje, med njimi tudi sav. podnaČelnik br. Vojinovič. Savezno starešinstvo je dostojno sprejelo na kolodvoru domače, zagrebško jugoslov. Sokolstvo, na čelu mu savezni podstarosta br. dr. Lazar Car. Ko so se delegatie vložirali, še je pošlo takoj na delo •— k seji saveznega odbora, ki je trajala 6 ur. Ko so bila po stvarnih dehatah sprejeta poročila saveznih funkcijonarjev, je seja prešla na sklepanje predlogov. Bili so storjeni ti-le važnejši zaključki: 1. Jugo-slovensko Sokolstvo se udeleži v čim večjem številu in z najboljšimi močmi Vsesokolskega zleta v Pragi v 1. 1926 in sicer članstvo in naraščaj. Glede slovanskih tekem, ki se bodo vršile tedaj in bodo trajale 10 dni, pade odločitev še pozneje (dosedaj ima slovansko prvenstvo br. St. Vidmar). 2. Na mednarodno tekmo v Lyonu pojde jugoslov. Sokolstvo, če mu bodo v naprej zasiguranl na okroglo 170.000 Din. preračunani stroški. Za kritje je bilo več predlogov,, najumest-nejši ta, da za to tekmo društva do 50 članov ne plačajo nič, društva od 50 do 200 članov plačajo po 500 Dfn., večja pa po 1000 Din. Vsekakor se odločitev prepušča župani. Razen tega se bo skušala
vr A' b d n«.
V Maribor«. tSrie 18. sebMnbra 1925
'doibifti subvencija tud! od vlade, ki je podprla — kakor znano — separatistično brv. nazovi-Sakolstvo s poil milijona dinarji (dookn »naše« vlade za jugostov. SokioJstvo skaro niso dale ne počene pate! Morda bo imela RR-vlada več smisla za pravo sokolsko delo). Ako pa se stroški ne zaslguirajo, se naše Sokolstvo mednarodne tekme ne vdeleži. 3. Prih. savez. sSoupščina vi letu 1926 se vrši v Nišu. Določitev časa se prepušča starešinstvu. % Sanacija saveznih financ: savezni potez mora biti poravnan brezpogojno do 1. novembra, izredni 20-dinarski prispe-osek pa do 1. oktobra t. 1. Žrebanje loterije se preioži na 1. marec 1926.
W. pondeljek zvečer se je vršila v tta-JBto polnem Narodnem gledališču uspela telovadna akademija, na kateri so sode-lovaii poleg domačinov tudi vrsti iz LtjulMjane in Novega mesta, naraščaj iz SnSaka-Rijeke in Slav. Broda ter članice iz Siska in Daravara. Po pozdravnem SSavorn staroste zagrebške župe br. A. Brozoviča je telovadba pokazala mnoge nove srečne zamMeke, kakor »Naša po-tvfiSest« v 6 delih, vežbe z grabljami in snopiči in več podobnega. Vse je 'bilo juestno navežbano in sestavljeno odgo-(rarjajoče tehničnim zahtevam, le v eni točkj je bila mala tehnična hiba. Sveča-mostno razpoloženje je dvignila tudi živa fiBka 925—1925.
(Dam 8. septembra je začel zopet z no-fldm delom in sicer se je vršila pod predsedstvom saivezn. prosvetairja br. Jerasa seja prosvetnega odbora, na kateri je ba sprejet pravfcik in je Mo po sprejemu poročil storjenih več sklepov; med mtHrrri najvažnejši: 1. Ptrvi sok. vzgojitelj Je predujafc; zato naj se posveča vzgoji jparednjakov največja pažnja. 2. Program za sezono 1925-26 se sestavi na prihod, sefi sav. prosv. zbora in bo vseboval predvsem duševno pripravo na vsesok. zllet — spoznavanje češkosdov. naroda in njegove zemlje ter učenje češčine. 3. Sa-fciesana pnosv. šofe se za letos ne bo vtr-gUa, priporočajo pa se take |ofe župam, a za društva so (v skrčenem obsegu) ob-Kesne. 4» Posveča naj se več pažnje iz-Wensok)olskemu novinstvu in sicer vse-tnu, kar je Sokofetvm naklonjeno in na-tsprotaa Vse važnejše se nad fe tega no-*8ns*va izrezuje in shranjuje. 5. Seje sav. prosv. odbora se sklicujejo po potrebi, nedno pa o priliki saveznih skupščin in Saborov,
\ V časa seje se je zbiralo že Sokolstvo 81 telovadnici društva I m Bogovičevi ufici in potem krenilo s saveznim stare-šrnstvom in 25 firaporl na čelu m nekdar njo safoanmco. Incidenta med povorko kakor tudi med povratkom iz satoornjce, Sploh ves čas ni bilo; dozdevno upliva jpoOtifina konstelacija tudi na zadržanje naprram »Jugosokolom«. Točno ob 12. mri je došol vi safoormco burno pozdravljen kot kraljev zastopnik general Uzun-MSrkavIč. Kraljevsko vlado je zastopal Mefliki župan Treščec in tuidi mesto Zagreb je poslalo svojega oficijelnega zastopnika. Očarujoč je bil pogled na pred-sedstveno tribuno: ob steni prapori, na sedežih rdeče srajce. Sploh je bilo razpoloženje nad vse veličastveno. Slavnostno zborovanje je otvoržl br. star. Gongi z artzmešemton govorom in je pozdravil generala Uzum-Miirkoviča kot zastopnika kraljevega, velikega župana kot zastopnika vladinega (naglasil je: »Naša edina sokol, politika je dobrobit naroda in domovine!«) ter zastopnike raznih drugih oblasti, korporacij in novinarstva. Poslal Je v duhu pozdrave Sokolstvu, združenemu v zvezi »Slov. Sokolstvu« iin končno zaklical vsem zborovalcem krepak »Zdravo!« Odgovorila sta mu zastopnik Sraljčvi z navdušenimi in navdušujočimi besedami in zelo korektno tudi vel. župan. Na to je v slavnostnem govoru očrtal univerz, profesor br. dr. Novak dobo, razmere in zasluge kralja Tomislava in z globoko koncepcijo pokazal na pomen (velikega dogodka ustanovitve hrvatsk. Jcraljesfva tudi za našo dobo in za bodočnost. Viharnemu ploskanju, ki je nagradilo njegova izvajanja, je sledilo petje narodnih himn in s tem je bila slavnost zavr-Sena.
Zapustila je globok dooem in ni dvoma, da je rodila prepričanje, da tisočletnica hrv. kraljestva ni slavnostna prilika le za Hrvate, nego za naš celokupni jugoslo-tvenski narod.	JVI. K.
Mariborske vesti.
Maribor. 7. septembra 1955
Razmere na mariborski glavni pošti.
Pomanjkanje osobja in njega posledice.
Izvedeli smo, da se nahaja tukajšnja glavna pošta že delj časa vi težkem položaju. Zbog nezadostnega števila urad ništva so posamezni nameščenci silno obremenjeni z delom, tako da mnogi sploh ne morejo nastopiti rednega dopu sta. Preobloženost z delom je v mnogih slučajih kriva, da nameščenci zbole. Tako je precejšnje število uradnikov in uradnic na bolniškem dopustu.
Razmere so se v zadnjem času tako poslabšale, da se je danes na glavni pošti začasno zaprla lina za oddajanje denarnih nakaznic. Stranke bodo morale oddajati nakaznice na 'kolodvorski pošti, Kako neprijetno in zamudno je to, ni treba povdanjaiti. A tudi na kolodvorski pošti se čuti pomanjkanje osobja.
V posebno težkem položaju so telefonske uradnice, ki jih je tako malo, da morejo le s silnim naporom vršiti svojo itak dovolj težko službo. Občinstvo, ki plačuje telefon, pa občuti te razmere tako, da se mora v časih kar cele četrt ure čakati na zvezo.
Tako ne moremo naprej. Pravi v jesenski sezoni, ko je cirkulacija gospodarskega življenja najživahnejša, hočemo, da nam pošta brezliibmo funkdjonira. Dovolj davkov plačujemo in smemo upravičeno svariti, naj se ne zanemarjajo tako važna narodnogosp odarska 'pomagala kakor sta pošta in telegraf.
Izvemo, da so tukajšnji trgovski krogi že vložili brzojavno pritožbo. Informirali smo se in izvedeli, da je tudi vodstvo tukajšnje pošte storilo iv polni meri svojo dolžnost in natančno poučilo merodajna mesta o razmerah na pošti in o posledicah, ki lahko nastanejo. Sedaj je dolžnost poštne direkcije v Ljubljani in poštnega ministrstva, da nujno odstranita te škodljive motnje v poštnem prometu, ob. •
m. Ka! pa to pomeni? Iz občinstva smo prejeli: Mariborski Nemci so prestolonaslednikovo proslavo v pondeljek zvečer v Gotzovl dvorani zopet bojkotirali. Naše občinstvo je to opazilo in se zaideva še zdaj po Mariboru živahno komentira. Nemci so Izostali solidarno 5u demonstrativno. V dvorano je pokukal preplašeno nemški veleposestnik iz okolice, ki pa jo je hitro popihal, ko je videl, da ni v dvorani nobenega Nemca. Obnašanje naših Nemcev zadnji čas dela vtis, da jim je Doebejov poset na Dunaju zvodeni! možgane, ker bi sicer vi takih in sličnih slučajih varovali vsaj na videz formo. Potrebno bi bilo, na to ponovno opozoriti merodajna mesta, ker so ti gospodje s sklonjenim hrbtiščem polni lojalnosti, kadar se jim stopi na prste. —z.
m. Mestni šolski svet. Uraduje se odslej zopet na mestnem magistratu v sobi št. 2. Tom naj se oddajo tudi vsi spisi, ki so naslovljeni na mestni šolski svet.
m, Higljenski tečaji Ljudske univerze. Kakor že javljeno, bo priredila »Ljudska univerza« skoraj šest tednov trajajoči hi-gijenski tečaj. Prvo predavanje bo v sredo, dne 16. t m. ob pol 20. uri zvečer v kazinski dvorani. Predaval bo predstojnik Higijenskega zavoda v Ljubljani g. dr. Pirc. Opozarjamo ponovno, da bodo redni obiskovalci dobili na koncu tečaja od Higijenskega zavodia podpisano spričevalo, ki bo imelo tudi praktično veljavo. Kdor se hoče tečaja redno udeleževati, se naj nemudoma priglasi g. obl. referentu dr. Jurečku (oblastna palača) pismeno ali ustmeno. Najpoznejši rok za priglasitev je 16. september tik pred začetkom 'prvega predavanja. Obiskovalcem, ki bodo poslušali zgolj posamezna predavanja in ki ne reflektirajo na spričevalo, se ni treba priglasiti. Vstopnina je zelo nizka, redni obiskovalci pa plačajo za ves tečaj malenkosten skupen znesek.	—z.
m. Nalezljive bolezni v Mariboru. Mestni fizikat izkazuje za čas od 1. do 7. t. m. 1 obolenje za legarjem in 1 (novo) obolenje za štorlatinko« m. Pospešitev carinske ekspedicije na tukajšnjem kolodvoru. Glasom najnovejše odredbe finančnega ministra se bodo na vseh obmejnih postajah osnovali po-
sebni izvozni odseki za carinjenje izvoznega blaga. Uvedena bo tudi posebna dnevna služba za carinjenje. Ta uredba se bo izvršila tokom prihodnjih dni tudi pri tukajšnji carinarnici. Ker bode šle iz Maribora čez mejo velike količine sadja in vina, je treba tako pospešitev le pozdraviti.
m. Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Šolsko leto 1925-26 se prione v pondeljek 14. septembra s službo božjo ob 9. uri v frančiškanski cerkvi. Nato se zbero učenci in učenke v svojih razredih, kjer se jim razloži disciplinarni red in naznani urnik. V torek 15. septembra se prične ob 8. uri reden pouk. Prijave za vstop v I. in II. letnik sprejema ravnateljstvo do nedelje 13. septembra.
m. Obrtno-nadaljevalna šola. Pri vpisovanju v obrtno-nadaljcvalno šolo še manjka precejšnje ševilo vajencev in vajenk. Vodstvo zaključi vpisovanje dne 15. t. m. in se zato pozivlje vse mojstre in mojstri/nje, naj še te dni pošljejo svoje vajence in vajenke k vpisovanju, ker bo moralo vostvo pozneje z zaostalimi sitro-jgo postopati in dognati, kdo je kriv, da se vajenec ali .vajenka ni vpisala pravočasno.
m. Kavarna mestni park. Dnevno svira prvovrstni trio Šmid od 21. do pol 2. ure. Kavama je začasno odprta do 1. ure. Predpoldne je med tednom zaprta.
—j
m. Kavarna »Evropa«. Dnevno končen tira kvartet Richter.	1892
m Za nakup šolskih potrebščin priporočamo tvrdko Zlato Brišnik, Slovenska ulica št. 10.	1861
Apolo-klno predvaja še danes im Jutrf krasen amerikanski pnstolovni Slw »Strela« z volčjim psom v glavni vlogi. Zopet krasen film s psom, ki stoji sve* tovinoznanemm Rin-tin-timi ob rami. Bravurozna dejanja, napeti čini čudovitega psa. Dejanje se vrši v Ameriki. Kolo* salen film je dosegel pri snočnji premieri popoten uspeh.
Grajski kino predvaja od petka pa ek vključno nedelje krasno šestdejansko dramo »Alarm« po Claude Farcre. Film* ki ga že težko pričakuje ves svet, je za‘ čel svojo pot v naši kraljevini. »Alarm« je eden največjih francoskih filmov t« dobe prvovrstne kvalitete, napete in raznovrstne vsebine. Vloge so razdeljen® med najboljše francoske kinoigralce, D' ko da bo ta film gotovo dosegel povsod, kjer se bo predvajal, siguren uspeh. izvanredno krasne vsebine, kolosalne r®" ,žijc, sijaj, razkošnost, bogate najnovejso toalete, najmodernejše damske frizure* prekrasni morski naravni posnetki, izvrstna igra in lepi igralci.
/pori.
|. S. S. K. ..Maribor*' — zmaga-lec za pokal L. N. P.
V pondeljek' se je vršila ob slabem vremenu in na razmočenem terenu nova tekma med Hermesom iz Ljubljane in domačim Mariborom za pokal LNP. Po ostrem boju in v stalni premoči je zmagal zasluženo Maribor z 2 : 1 (0 : 1). Gostje so nastopili v nedeljski postavi, Maribor pa z Vogrincem in Žafranom mesto Vagnerja in Simončiča, ki sta se dobro obnesla. Scortala sta za Maribor Vodeb in Hreščak, za Hermeč Klančnik. Vodeb jjc zastreil eno enajstmetrovko.
Sodnik g. Planinšek na mestu. Občinstva .vkljub delavniku precej.	KI.
'm
: Rapid : Merkur 5 t 3 (t : 0). Včeraj se je vršila prijateljska tekma imenovanih klubov V korist olimpijskega fonda. Tekma se je odigrala v ostrem tempu in je bila dokaj napeta. Od igre je imel več Rapid, ki je pokazal boljšo in sistematič-nejšo kombinacijo in homogenost moštva. Merkur je igral zelo raztrgano igro, katero je povečalo zaostajanje krilske vrste. G. Nemec je dobro sodil po novih offside-pravilih. Trije goli so padli iz starih off-side-pozicij.
: Maribor (rez.) : Svoboda 15:1.
I: Maribor (nar.) : Merkur (nar.) 5 : 1-
: Dunaj: Haikoah : Slavia (Praga) 6:5 (1 : 4).
: Tennlsturnir v Mariboru. Na včerajšnji praznik se je vršil na prostorih »Maribora« celodnevni tennisturnir med Ilirijo iz Ljubljane in I. S. S? K. Mariborom, v katerem so zmagali gostje z 8 : 6 točkami. Poraz Maribora je pripisovati razlogu, ba nista nastopila dva turnirska igralca gg. Roglič in Wipplinger. V konkurenci gospodov je bil s strani domačih na mestu le Bergant, čigar zmaga nad Dacarjem, najboljšim igralcem ljubljanskega tearna, je povzročila veliko presenečenje. V damski konkurenci so dominirale domače igralke. V nastopnem podajamo sledeče rezultate (prvi imenovani igralec je zmagal): Gospodje posamič:
Beri.) « (M.)*
Bergant (Maribor) : Dacar (Ilirija), neš (M.) : Florjančič (L), Pretnar Babič (M.), Bezjak (I.) : Graselli Krnet (I.) : Gros (M.). Gospodje v parih: Pretnar, Florjančič (I.) : Gros, Babič (M.), Kmet, Bezjak (I.) : Graselli, Babič (M.), Bleiweis, Dacar : Bergant, Babič. Dame posamič: gdč. Stergarjeva (M.) ‘ gdč. Šepetavčeva (I.), ga. dr. Ravuikova (M.): gdč. Florjančičeva. Dame v parih: dr* Ravnikova, Grasellijeva (M.) : Florjan* čičeva, Šepetavčeva (I.). Mešani parit Florjančičeva, Kmet (I.) : dr. Ravnikova* Gros (M.), Šepetavčeva, Dacar (I.) • Kravosova, Bergant (M.).	Kj*
: Hazena Maribor : Merkur 5:1 (2:0)* Včerajšnja bazenska tekma je prinesi* zasluženo zmago Mariborski družini, id je dominirala na igrišču. Topot sta se ob* nesli tud! krifki in branilka. Merkurju, ld ima dobro le ozadje ,manjka sistematične kombinacije. Sadnik g. Graselli ni zadovoljil.	KI*
: Kolesarske In motociklistične dirke Maribor—Ptuj. V nedeljo sta priredila mariborski »Peron« in ptujski »Zvonček« dobiro uspele kolesarske in motociklistične dirke na progi Maribor—Ptuj. Starta* lo je v skupnem 43 dirkačev, časi so vkljub večjim padcem (Breznik, Skrabar, Nabergoj) in defektom .vsled slabe ceste prav dobri. V nastopnem podajamo sledeče rezultate: Motociklistična dirka: 1. Vesenjak St. (Zvonček) v 21 : 9.1. & Prosnik (Zv.) v 25 : 31.3. 3. Koceli (P£ run) 3-1 : 55.5. Kolesarske dirke (seniori): 1. Ramšak J. (Z.) 43 : 34. 2. Ramšak A-(Z.) 43 : 34.1. 3. Kovočec J. (Z.) 43 : 34.2* Novinci: 1. Jug (Perun) 45 : 1.4. 2. Ma* (Z.) 45 i: 12. 3. Borovič (Per.). Stari nav 35 let: 1. Zivic Iv. (predsednik Perona) v 51 : 43.4. 2. Pahor Iv. (P.) 51 : 43.5. 3‘ Košič Hinko (P.) 55 : 7. Dame: 1. Vrbnjak Marija (P.) 1 : 5.6. 2. Vidic Fil o mena 1: 6.0. 3. Kvas Helena 1 : 18.12. P° končanih dirkah se je formirala krasna povorka kolesarjev in motociklistov, hi je krenila skozi mesto pred magistrat, kjer jih je raz balkona pozdravil predsed. »Zvončka«. Nato se je vršila v Rogoznici krasmo uspela veselica.	KI
Prodam »koraj novo Uhko ko lo „Pnh“. I^ovak, Orotnova 1 1894
šivilje ra ažur in itikarijo ter nčenk« la perilo »prejme atelje Talencienne, Slovenska ul. 9/1 1878
Kupim slive, vsako množino, za kuhanje žganja. Adalbert Gusel, Maribor, Korolka e .18.
1899
Šolske torbice, mape in jermene za knjipe, nahrbtnike, kakor tudi različne kovčeke in torbice za potovanje priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova 13.
Srebrne krone kupim po Itin 4 in Stare goldinarje bo Din 10 vsako množino. Ponudbe je poslati na upravo lista pod „T«kn]“	1906
Opremljena soba, poseb n vhod, elektr. luč, blizu parka, takoj »dda. Naslov pove
uprava .Tabora .
1903
Dve dijakinji se »prejmeta na
hrano, in stanovanje. Vilden-rajnerjeva 17, priti.	jgoo
Proda se lepo posestvo, oddaljeno 1 aro od Maribora 2 km eil okrajne ceste, 10 oralov vsakovrstne zemlje, lepa zidana hiia in klet. Naslov pove upravničtvo lista.	1904
Išče se dobro Idoia gostiln*
v Mariboru ali okolici, ki »?■ pozneje mopoče tudi kup1 Vzame *e tudi na račun. nadbe na upravo .TaborJ pod aifro ,Najem*. 1 #9)
Mesečne »obe, cene hijo, **’
kojknja vselitev, zamenj11*
, stanovanj, nekaj prostih «t*°®‘. vanj pri .Maratamri. Rotovi*' trg.	I00*
Ne pozabi naročnine!
mock&vsče:
kupite po najnižjih cenah pri tvrdki Anica Trasi n, Maribor, Grajski
Lastnik In todajaialj; Jkontorcij «TaJ»or«, Glavni ia	aredalk;	V	ek	osi*	t	Špindler,	—	Tiska	Mariborska	tiskarna	d,	A