Oar Write U»Today Advertising are REASONABLE.. GLAS NARODA NA DAN DOBIVATE J C "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. ILEPHONE: CHelsea 3—1242 274. — Št ev. 274. ____^ EmUr*4 ma cw Matter September 21rt, IMS ml the lo* Offlw \t N«r lerfc N. ¥„ under Ari «f u,ugr«« •( Murk 3rd. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 27, 1939 - PONEDELJEK, 27. NOVEMBRA 1939 18?t. O Z% O O j P« POŠTI NARAVNOST NA f^^fcr SV(M I,o:vI (uvšenti nedrij lo ii praznikov). i 4 Jf !ZA $6.- NA LETO NAB 300 KDAJ t* t. Volume XLV11. — Letnik XLVIL REZOBZIRNA VODNA NA MORJU 5 ladij potopljenih enem tednu [LONDON, Anglija, 27 nov. — Angleška admi-iliteta je naznanila, da je bil torpediran, ali pa je idel ob mino poljski parnik "Pilsudski", ki je bil grajen v Italiji leta 1935 in ga je Anglija prevzela ikoj ob izbruhu sedenje vojne. Potopljen je bil tuli parnik "Rawalpindi", ki je bil premenjen v kri-arko. S parni kc(m Rawalpindi je utonilo 283 ljudi, s irnikom Pilsudski pa 10, med njimi tudi kapitan lamert Stankiewicz, ki je zcdnji zapustil parnik, |povel jniškega mostu je skočil v mrzlo vodo, toda kmalu potem ko so ga izvlekli iz vode umrl. ENEM DNEVU POTOPLJENIH SEST PARNIKOV Poleg omenjenih dveh parntkov so bili še potopljeni štirje Minjši i »a rni ki. Vožnja p«* morjih okoli Anglijo jo tako i e-J»ma, da j«- l»clgij-ko mornariško ministrstvo začasno \sta-llo plovilo med 0>tcti«lc in Dover jem. IEMSKA PATROLNA LADJA SE JE POTOPILA BKRLIX, .Veiučija, '27. m.-v. Xcmško vrhovno j»ovelj-!vo nazanja, da j«- včeraj v .lanskih vo«lah potopila neuka patrolna ladja Al. ko j«- l»ila na neki tajni misiji. Ž Ijo j" utonilo K> mornarjev. POŽAR V LOS ANGELESU Nevarnost stavke je odvrnjena 35,000 delav c e m v filmski industrij bo povišana p!ača za 10 oc-stotkov. | HOLLYWOOD, < 'ai . 'j — nov. — V zadnjem hipu je bila preprečena stavka d«-; ! !a\ <•<• v v i'ilniski industriji. <'e l»i izbruhnila, hj bila ohromije- • Roosevelt bo zmagal Tega mnenja je večina vodilnih demokratov. -McNutt bi le pod enim pogojem kandidiral. Paul V. M Nut t načelnik Federal Se -urity Administration, j«- i/javil, da bo demokratska narodna kon vein-ija -koro ^«»i;'ia-no iiominirai i p ivd -ed ni k a JToo-i-velta /. a pred-edniškega kandidata, ak<» -i- Ik, odločil vtretje kandid* rati. Ti-L^a mnenja je tudi Moralni poštni mojster Farky. Konservativni demokrat i" -«» r proti pred-eoiiikii, to-a >o I»oo-i*\ elt • namigni;. ,i je pripra\!>n š,. štiri leta -i. žiti aiiH'1 >kenm narodu. ne •'o m: j-li ko:i-'-rv ativ po\ zn •iTi i i - * l:o:i ven«*iji no!ii-neu:» t '-!!!• !-« ^u r;. M. Xed .-davno je izbruhnil v srcdiščn Lo- A• < 'a!., požar v »o-dopju, v katerem je oelnlo 1oO delavcev in delavk, rrije gasilci so bili po-k dovani. Ljudje >o bili rešeni. M ;a n d j * i i r itler prerokuje zmago BERLIN, Nemčija, 27. nov. — Adolf Hitler je »roti svojim prijateljem izrazil prepričanje, da bo lemčija zimegala do aprila. Svoje upanje naslanja »a "nemško premoč na vojaškem, političnem in iplomatskem polju in na večjo nemško podjetnost na vsakem polju." IEMSKI NAROD JE DISCIPLINIRAN Svoje vojaške trditve naslanja na presenetljive uspehe nem Ike armade na Poljskem, na nemške napade na angleške bojte Iu e 1 Seapa Fh*\v in Firth of Forth in na uadaljiie vojft* |k« j r.-en.-tljivosti, katerim s«, bo -vet mno-o bolj eudil, kot »a m.-itretiiieriiin tor|>e moiroee |K>goditi s (Miamlierlaiiio.n 'li - katerokoli dru^o vlado, ki bi bila M-stavljena brez Win-ton.. Cliiirehiila in njihovih prijateljev. Bolgarska za mirno poravnavo Bd°,lga;sk\ r nct mo-e r ^^ odločiti, kateri strani je naklonjena. Ze^.i mirno doseči uravnavo meje. SOFIJA, nov. Ker je'znati, liol-ari so |»o svoji na-Bol-arska -o-podar-ko odvi- ravi demokrati in očitno kazina od Xemi'ije, ki jemlje jo svojo naklonjenost dstotko\ njenih pridelkov iti -h ži v in Fram ozov, ki se \ •>-ker iiua svoje teritorijalne n- za nadela, katera so ve.bio hleve V Dobi udži in severni odobravali. Traeiji, ne more izjaviti, knt.=-l . ri stranki je naklonjena v s.- i >tske države pa tu.', da nji vojni. ' Ml-stevajo velike težave bol- l^arske vlade, \ tem ea-n poka /alo, da imajo podjetniki v-' ■ ! teira povišanja izgubo, se )n» io morali delavci zadovoljiti s -e- ; Ali bi -e zadovoljili daujo |»laeo, v nasprotnem -Iu- podpredsedništ vom - « eaju bo pa določil jio-eben raz vprašali MeYutta. Odvrnil jim sotliščni odbor, kakšne plae. je, da -e bo o tem odločilo i.a naj dobivajo delavci vbodic'-'. kon\ eru-i ji. Prihodnji teden bo pojasnil neuvorški okrajni pravdnik hewev svoje načrte, ki prid«; vpoštev kot predsedniški kandidat na republikanskem tiKe- Mrs. Ruth llaiina Aid or-miek Simmš, ki deluje za I).*-ueva, je izjavilo: — Repubii-kanci bodo zmagali, pa naj de. mokratje nominirajo koirar I »- č, jo. I »o | -: «i •\lltt bi slučaju, če l»| Ri.-i-ev nohenim po^ojem ne ho jet i kandidature. Ko vprašali MeXntta kaj pra\ namerava pre i-, < vrnil : .V a t *» v ;>rašarri vam e<|;no!e on -a'a lahko od ^■i»v ■»n. prav/.: Inik, REGISTRACIJA tujcev v Pennsylvaniji UARIMsm;j{(i, Pa., -4. nov. - I »ne L decembra bo i:-velja\ljena postava, da se mo-rajo registrirati v-i tu jej, torej .nimajo amerišl..*--?a državljanstvo. Izvzeti so ( > »ni, ki so dospeli v deželo pre l letom llHis in pa stariši ameji-ških vojakov, ki so se udeležili svetovne vojne. Pristojbina '.n registracijo je $1. razdelitve POLJSKE Ministrski predsednik liri- Turčija ne priznava ^orij Kjoseivanov uživa zau- 1 fianje eelega naroda. \ svoji izjavi Hi. novembra je reke': ''Bolgarska bo nadaljevala s svojo politiko za ohranitev miru na Balkanu. To da pri izredno draufa. Poleg teii'a » a le maiokateri delavee lunea doma. Običaju«* se mora delavec voziti precej daleč na delo ISTAXIIl L, Turčija, ja«. vembra. — Turška vlada je -vnjeniu bivšemu poslaniku v \'aršavi Kemalu Ilu-nu, ki je Italija protestira RIM. Italija. 27. nov — Italijansko časopisje je ►roti Angliji dvignilo zelo oster protest, ker je Anglija poostrila blokado Nemčije s tem, da bo zaple-ijevala ves nemški izvoz, pa čc ga vozijo tudi nev-:ralne ladje \ nanji minister grof (inleazzo Ciano je v pet«»k |N>vabil k i i*i auirh-skeira jn franniskt^i poslanika ter se jima prito-nl, da v led an^h ike ijlokade trpi tudi italijansko parobrod-tvo; ravno tako jima je pritožil nad |xx"asnini i*re^rle«lo-anj, iu blaga na italijanskih parnikih v Gibraltarju. (SKA SE NE VKLONI RUSKIM ZAHTEVAM IIKLSI.VSKI, F'iiiska, '27. nov. — Sinoči je liilo po rad"> /. Mi(sk\.' naznanjen«*, da je finska artilerija streljala na ru-k<* vojake. Finska vlada streljanje odločno zanikuje ter pra-ri, «U» 1m» odklonila rusko zahtevo, da Finska svoje vojaštvo timkiie 12 do 15 milj oo razdelitvi Poljske odšel na nam j«* vrnjen«* izgubljeno oze- Romunsko, naročila, da premije, toda to hočemo doseči s vzame svoje poslaniške posle -prijateljskimi sporazumi z na - poljsko vlado v Franciji. Tur-šinii so-i-di, ne pa < kakim na- r-ija ni priznala razdelitev Polj biljem. ' ske med Xemčijo in Rusijo. Kateremu narodu pa -o !>•*'- Poljski poslanik-še vedno po. gari naklonjeni, ni težko spo- sinje v Ankari. Povprečen neuvorški delavce potroši do ti več za hran-j kot pa delavec po družili ame-! ri škili mestih, to pa vsle«ltega, ker ne\vyorški delavec običaj in mu ni mogoče no m- iunča doma. domov. Nekateri I rad za «lelav>ko statistiko1 j«* zjutraj lunč -je preiskal razmere v dvain-i št i rii lese t i h ameriških mestih ter dognal, da ncwyorska d«-lavska družina ]»«*troši največ za liram* in s'n-er .'!(1 do $4,."i(Hl letu'h dolu*«ikov. Povprečen dohodek znaša torej $1,710. Poleg brane potrošijo družine največ za stanovanje in sicer 12"» odstotkov. za obleko pa 11 odstotkov. Stanovanja so v New Yorku tako tesna kot nikjer drugje / /Združenih državah Oriici, ki jih je v X«*\v \*i r-ku nad en milijon, potrošijo sorazmerno za stanovanja ve--kot pa za hrano. PREMEMBA ZASTAVE NA AMERIŠKEM PA RNIKU Elliot Roosevelt svari delavce Po njegovem mnenju mora za- ( vladati v delav. gibanju mir. FOHT WORTH, Texas, lio. niti ne sluti. Kar zakonodaja nov. — Pred-ednikov sin |-j'-;da, lahko tudi vzame. Dežeia r-^*t Roosevelt je opoz«*ril amc-i "i* j«' na\ eličala trdovratnega r!ške oruranizirane «lelavce ra stališča, ki ga zavzemata obe strašen poraz, ki jim preti od I veliki delavski organizaciji, prihodnjega kongresa, kateri Javnost je izgubila zaupanje, bo začel meseca januarja zbe-1 organizaciji, ki -ta razcepili rovati. 'delavstvo. — John L. Lewis, ahsolutri vladar CIO, ni mogel doslej doseči nol»enega kompromisa in ni mogel priti do nikakc le-Šitve. S tem je razočaral ameriški narod ter dokazal, da v utegne ameriško delavstvo ne- resnici ni tak kakršen se pred-kaj doživeti, česar zaenkrat seUtavlja. Elliot je govoril po radio in njegov govor je bil broadca-stan po vsej tleželi. — Tekom zasedanja prihodnjega kongresa, — je Tanker Standard Oil družbe je zamenjal ameriško zastavo s panamsko, da bo mogel ne -dede na ameriško nevtralnostim postavo voziti tokom sedanje vojne v Evropi. -8 L X tf ■ n nliT IIBODF1« New Yo*f Mondav, November 27, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "GLAS NARODA 99 rowimnw company ta ................ .... | loose metro m celo leto .. f7.i» .... llJC Zi pot leu ................$3.50 NAMODA" UHAJA T8AKI UAN PRAZNIKOV iztzcuAI nbdilj TK tlf WEST istfc STREET, NEW TOES, N. I. flWHONE: CHrlaea ft—ltd POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. STAVKA PRI CHRYSLERJU Tedenski kotiček Piše L BI*KOVINSKI, 1'iUsburgh, Pa. * GLAS NARODA k; A ^ pošiljamo v starci ck>- ^ Mednarodna umetniška raz-; HriaiKKl.onn za umetnino Stava. — V 11*11» ču^u zapletlja- "Fi«;\vei- »,n r- i «*d t!!-}*!«'". Ta-jev modna rodnega sovraštva.) ko je torej ;> denarriji nabrati - vojne in splošne zmešnjave. e o.-dalo v Ameriki,. 2*sta Š!i v J Ije. to lahko stori. j movirio. Kdor ga ho- | i če naročiti za svoje ^ \ sorodnike aii primate t Peter Zgaga TALENT ZA JEZIKE ~< pos:l. Francijo in ona v Španijo. • # Naročhiha za stari mezn.ki, ki ue tratijo rvoje YtX\ tri pi vo nagrade je bila j i T • . E 7 V/ zmožnosti in svojih talentov za Mo- ixMrn še dosti lobro po f £ ! *' ■ ~ v izpopolnitev liuoiim-ea ore:-: in i«"en<>. *•<;<■ !i .ria .Ii.m;^.'' jr! j ltali|0 lista ne posi- prepiosia in wakdarija: j * Ijsmo (družina), 1 orozpi in strupenih plinov v -vi bo bolj uspi^iurira položenja la-i-nib pobral o v, pač pa v veliko vFSji in plemenitejši nam« n — lepi umetnosti. Da je teiim tako. nam priča * Interna t i ona! Art Exhibition' ki je bila otvorjena pretekli metsoc kot olienjno vkih artistov je zn-topanih na raz- srr; zelo 4 zarnor.-ke osebi K'*tok. ?par 11!Š in temro nebo.I ampak v-e tako živo, naravno mu ko ko-ti, da so mu mogli Slovenci ga imamo, hvala Popolno znanje jezika lii tako Bofu. Yelik talont' j Preprosto kot bi človek doni- Iz našega kraja so hodila de-!neval. Slovenščina ima p ribi*-kleta služit v Trst. l)va mese-|žno petdeset tisoč besed, dru-ca je služila za kršeenico, pa gi jeziki, naprinier jeziki, ka-ji je že tekla tržaška italijan- kor je angleški, nemški ali »čina, da je bilo veselje. j francoski, jih imajo še enkrat Ali pa fant, ki je šel k sedem- več. Slovenci, i-totako kot un,-ii r< -nično. Sb:b oku< m so 'zdravo kpž;» č;z potegniti in lindevetdesetenra v Trst ali k gi narodi svoj jezik, znamo :me i umetniški -odei pri Irn- zašiti. • i sedemnajstemu v Celovec ee-1 slovensko. Taiia le za potrebo t-i in t ret n na-radi. Mi nira * * * j sarju tlako delat. Ko je prišel j V vsakdanji govorici s0 po^lu- m-ra la "Lnv Kimire" , vko Te}ko je težko _ Xu kako o Božiču na dopust, smo kar zi-j žujemo kvečjemu pet tisoč be-gimalhika leze:*e /er ke osebe. ti kaj T()in _ selH a< 'ihio. In ri| ,-Voje-a bivšc^ sodelavca n.i^ovi tu.ji učenosti. Tn lirva- polagajo z nekoliko večjim b> tretja natrr: • la «B, throt, 1»| v 2 v<) }u starejšega Irca, "" ' ......... n nea v z,l0 neokretnem k; selll il?a na preh ho!j slabo. ;ielo pri vas sem izgubil, na WPA isio-tako, kor -om samec, in zdaj životarim na reliefu. — Anjpak meni se mudi — -eni rekel — in v«se najbolje k Zalhalnemu jutri Thanks-i B(>-atl iudsingski trgovec J. | rr rw* _ Tnčnrti _! J-oni»y je zc leto dni žive i z dve oje lz- oro-tota Uran Le Lorraine Albright •4A.n'ong Th o-o Left" $10.000 in Charles Hoebin-on "Mo- balti-ke države. k«>t Švi <1 Xorve-ka in Fin-ka. Istotako«lorifiio:; Sviea. Belgija in Danska pa i stavka pri Chryslerju traja sedaj že osmi teden. Pogajanja le počasi napredujejo. Dnevni stroški stavke znašajo tri milijone dolarjev, Če vpoštevamo, koliko so deiavei prikrajšani pri mezdah, kompanija pri dobičkih in trgovci i.n zaslužku. Navzlic zavlačevanju, so bila vsa na>prolja, uglajen» in se je treba sporazumeti ediuole glede plač. Avtni dela ve; I zahtevajo pet centov več na uro, vsled čsar bi >e stroški kor-poracije povečali za o^emmilijonov dolarjev na leto. Teira pa I baje korj>oraeija ne zmore. V najskrajnejšem slučaju lu ji bi-j lo mogoče dati tri milijone dolarjev. Baž ta čas, ko se bližajo pogajanja zadovoljivi re>it\i,| je pa izbral miehiganski governer Dickinson in nameraval zlomiti štrajk s pomočjo državne policije. Dickinson načelu je agitaciji, ki se vrši pod geslom: — Nazaj na delo! — Slicnega gesla so se posluževale jeklarske družbe leta 1937 v boju proti strajkarjem. Go vomer Dickinson je izjavil: — Mi bomo zaščitili vsa-! n-ridom» ko industrijo, ki hoče obratovati. In vsak delavec, ki lmče de- 1 naj,|emo lati, bo deležen naše zaščite. V le svrl.o se bomo poslužili vse^ole M ri^o vml„ moči in oblasti, s katero razpolaga država i Z \ \ t* .. . • , . , 7. I katoregi /av/e-na-o Governor Dickinson bi lahko to tudi drugače poveih. lego mnoge iz! p„ j, -<:lrt,s nekaj krasnega, rtali.ie. dežele lepe umetnosti, i \'fHjvišiii fr nec-ka jo O. Rou-Tako na primer od umetnice; nalt "Old King" $."».000; nem-\ .linije Cut!.bel t 'Slum tV-a-'skn L. Kreihon "The Log" ran e on Biul.% Hi!!." ^.lini, \u . i ve najdražji italijan- Slovanov je ud. !ežen:h 0 inUki: (Vrlo Cnrro "Kaster Eve" sieer 4 iz lju-ije. 2 iz Pol^kejin Pietro (iaudenzi ^Mv sebool ill eden iz ("ehos'ovakije. Pre I ;.„ \;1]> Vfi-,.ka ?h, 3.000 iir letom ina. «jost, smeha in sal Tista o kr>; nji četrtek? ? ' i Pli hoi čital v časnikih ?!leta 1937 P°rot"^ ^ >vojo dnigo' — Čigava krava je to.' — g i Xu, hicer pa je vseeno za me, žono' ^"Piav jc bil že p<»ročen.! je vprašal Rrbniean. Fant jč puranove ali kokošje ve- I^ai11' j^* w samca in si-izbral v-o svojo učenost ter mu eerie si itak ne morem pri- e,M" A 'Jnigi-m imenom. V-aka j odgovoril: — Tista krava m«- eerie si itak ne morem privoščiti. Kako tudi $4.40 flobi-)e* \\ arojmer 'Spain* ( Vam. od tega plačam $2.30 to Iva tri teki ne je potem pravi l.|burgermajster. — Nekoliko da mora na ^poslovno iK)tovt-j neroden odgovor sicer, toda u tudi I f u > 1 j r i. Poljska in -lova^ka so imele t-Voje odile1 Mol -lik a n tam i ke. volj resničnega umetni-ke-M b«jgastva, ki nmli gh-dMeu ninogo duiševnega užitka, pn j tudi par umetniških ne-tvorov iozvane ultrn-jf,h mnlcljab pa od 2. do f». ure! m.'Mlerni-tično :.li futuri-tiči...........» ,'oea n« -recn ka z lastnin gal.'ene | i več< rane . . R-.iaki. ki v i lahko og!< III net : iške (> ure /iut 1...... i vam. mi lega ipia<*am to- — .......... •............... m iooeii ongo^oi >icei, iona u- /em». i-n-»^avlia-;,lonsktt 7a soiK) in nmrnm biti j <> a Ribničan ga ni hotel O Son-i,O k. -1 pra-;V(wH_ (ja mj ostrn0 /a -knill s ki je trenutno ž njo živel. k| razumeti in mu je odgodel ni-"" l'H| (Im<* t , rloboke, krva- ^ • zanimajo za onudbe. Noče namreč veljati za stavkolom- ( nagrado ( prize) $1(HH» je to pot j odnese! ame išk! umetnik Ab -V tem pogledu naj bi jo posnemal governor Diekinsoi, kinder P.rook s ^liko-Cieorgia či^ir politično življenje je odvisno izključno le od mišljenja J Jungle'. Drugo nagrado *(;<»> V začetku ni poraital do ki ca imajo o njem miehiganski volilci. je dobil za «-liko 44 Lav Figure"' --------: Vasno Kunivo-kl, tudi Ameri- POSNEMANJA VREDNO jkaree. Tretjo nagrado $50«) Nedavno se je vršila v Detroitu skupščina United Auto- JfT ^ ^ ^ . \\r__I,___ Iiu H.............. tliroted tranco-ki -lik; r M. .i" /Albel je Ker sva šla ravno mimo gostilne. >em mu plačal za čašo T»iva in pogledal me je s tako hvaležnostjo, kot da. pciit mu pedaril mošnjo eekinm*. * * m Sveti Miklavž. — Ko >ino sedeli za mizo na cerkveni veselici. ki so je vršila ob veliki udeležbi na predvečer Zahvalnega dneva v prostorih Slov. Doma. je nekdo sprožil pogovor o Sv. Miklavžu. — Oh. govorimo raje o čem Rc i p kova usada.,-- Rojak F»\ .Mrnenče iz Pre lericktown. Pa., se nahaja radi noge že nekaj mesecev v naši Mercy bol-j i zvini! mobile Workers (CIO). Govorniki >o razpravljali o razmerju' ( ■ med Chrysler je vo korporaeijo in njenimi delavci. Pnija ie med \ . . lia llo-a ,|n koleini. vne- drugim zahtevala, naj prizna korporaeija načelo razsodišča. ft^Ti^S^^TT ^ 'I'1 ^^^ Podprcdsoilnik Amalgamate! Clothin- Workers j0 V i ,J ' -1 ^"a tl1:.1! krvi. ga je poslal v naš zavod. javil, da ima njegovo unijah neko čikaško^r^t^^tm- ue i "wli"h'" ^ir« T" "" ^^ ^f" Ilvajset let ,>ogodbo to* da je v pogodbi poudarjen principUvJ ™ « A«- razsedisca. \ vsem tem času ni bilo niti enega štrajka, niti j^ honorable mention -H00 ;e enega izprtja. |bila IK>kl on jena Amerikaneu S tem primerom je delavski voditelj trmoglavim pod- Rapliaelu Soger za delo " Bu jetnikom dokazal, da >e lahko izognejo stavkam, če opuste m kolik* svoje trmoglavosti in zavzamejo bolj demokratično stališče. — kajti tak pogovor mi obuja žalostno spomine. ►— Zaikaj pa,— sem vpraŠail. ti z . tU ter se pndal naslednji' ~~ Ker-mi je sv. Miklavž podan še na delo: ali moral >o je|ko^ne-a moža- vzol: ulurl .1° radi bolečino vrniti domov. svo-' -ocl ~ ta bila |k>-deljena tudi Amerik; el ob nogo. T« koti' par meseeev pa 'koža. n mi jo -k upaj sešili Čez ne zmeni. Well, kar še ni >=e še lahko zgodi. Pozdrav! ZMAGA CIO pri A^moiiru CHICAGO, 24. nov. — Pod pokroviteljstvom Delavskega urada so se vršile volitve, katera organizaeija naj zastoja delavce. Za CIO je bilo oddanih 4006 glasov, za Delavsko >ipet k: kšna dva tri-tedne To! je šlo tako dolgo, dokler se ni so vsi trije srečali v neki družbi in ni mogel drugače, kakor da je drugo žen o. predstavil prvi. Tako «=ta se obe žon>ki .seznanili in sta se celo tako spoprijateljili, tla sta sklenili živeti z istim, možem, ko je moral ta 'končno »priznati, kako stvari stoje. •Pred začudene iporotnike sta potem stopili obe ženi, in sta začeli skupnega moža hvaliti na vise protege. Zagotavljali >ta, de je Lonni izreden mož ° | str a imate. Narečje je v našem človeku vkoreuinjeno. Gorenjec je h ko 30 let med Dolenjci, [»a ga bo govorica takoj izdala, da ni domačin. Sin zelene Štajerske ne more zatajiti svojega narečja in Kraševee ne. So seveda izjeme, pa jih je malo. O neki Dolenjki pripovedujejo, la se je nekoč samo skozi Ljubljano peljala, pa se je ljubljanska "š-pralia prijela". Xa znanje jezikov smo Slovenci zelo ponosni. Posebno, in oče. Wseni letu. kar ^o ži- če zna Slovenec hrvatsko, veli skupaj, niso imeli ma dobili! aim ga zr*lu£ka. nakar se1 .lagoma pričeli huteljevati v ilia IK'Voto in Saavedro, kjer ■i na -todvajset meseno od m"evanje kupili zeiitiji*če, na| tem *o >i pok-tavili za pn-o -krotune hišice ter }K>la£o-a kot ho rwin re dopuščale, /.idovali. Značilnost aloven-1 ili domov je spredaj lep vrt,1 laj za hižo et do ©sem 1 »v dn**vno, bi nikakor ne za-j oščal, če bi ne bilo skrbne go j Hrdinje, ki zna v-ako niaicn ost v «prid obrniti. Tako pa ima jo nu-ši ljudje, če ne pri-i* bol«*xen v hišo ali če mož pride ob delo, prilično pre-ij dobro. Seveda so »hm1 žen-e ob vsakem .slučajn priprav-cne f| »ri jet i za delo, ki ga kot obre kuharice, .sobarice ter za voje domove. Na Dock Sudu oa j«' več -liiolmatskih društev, ki 'bodo sedaj nekateri", gradila **Jugoslovanski dom." proslava dneva ujedi-kenja v new yorku. Na dian 1'jediiienja 1. decem-bra t. 1. vršila -e Ikj stečana lilagodaritev v slovenski cerkvi - v. Cirila, 62 St. Marks PI., Xe\v York, ob 10. uri dopoldne. Blagodaritcv bo odpel g. žum-nik Pij. J. Petne, OFM. (ieneralni konzul g. D. R. Sta noje vič Im> z osebjem generalnega konzulata prisostvoval blagrniaritvi. Radi vojne -ne bo sprejema na kraljevskem gen. konzulatu. Tat pisanic Kralj. Gen konzulata v New Yorku. koliko nemcev bodo preselili. Po uem<šken{ Štetju živi v Ks ton i ji 20,000 Nemcev, v La-toniji (>5,000. in v Litvi 30.000. — skupaj torej 113.000 v baltiških drzflvah. Večina to potomci onih ljudi, ki jih je netilki viteški red na-elil v teh pokrajinah: Pod vlado carske Rusije so postali zelo premožni velepose^tnilci, ki so'bili znani pod imenoiii "baltiški liaro-iii,f ki so služili na ruskem dvoru, v armadi in v državni upravi. Toda ,|m> končani svetovni vojni je tudi v "baltiških drževah agrarna reforma vzela večino njih posestva, tako da so pode j 'živeli v dokaj skromnih razmerah. Ni ipa misliti, da bi vsi hoteli (preseliti se v Nemčijo. Mnogo j Hi bo ostalo in se skušalo prilagoditi novim razmeram. Nemčija namerava baltiške Nemce naseliti po |>olj-skeoi ozemlju. *V sovjetski Rusiji živi Še kakih ?>;>0.000 Nemcev, k temu je treba prišteti -e tudi one Nemec, ki žive v Voliniji in Galiciji. ki je sedaj priipaclla bolj-Š4'vikou*. Verjetno bodo v teku ča-a tnidi ti Nemci izseljeni 11a mati pustila same, nepreskrbljene, v središču viharnega vrtinca? Kaj te je napotilo do tega? Ali niso ljudje v Kanadi ravno tako Slovenci in bratje po krvi, kot pa v Združenih državah Amerike? Ali n? veš, da so mogoče še nekdanji prvi člani, sedaj ostareli, na- stanjeni ravno tu v Kanadi 111 brez pomoči * Se-li nebi daio napraviti, d'i se ustanovi nekako središče na tej strani v enem naših mest in tako plačevalo kot izplači - J valo v kanadskem denarju, ako, je to ta zapreka' Zelo bi mi j dobro došlo pojasnilo o tem, j ker ravno tisti ča- ko se je de-j lovanje ustavilo, sem bil o«'-1 šoten iz te naselbine, če bolj pa, ker sem sam bil ustanovni član | iu tajnik takratnega odseka. ' I Zadnjo nedeljo sem imel pri-! liko prisosvovati k proslavi o letnice odseka iu 4") letnici H. B. Z., v tuk. mestu. Med drugim me je pa najbolj dir-nilo, ko je govornik-delegat o menil šolo, katero vrši H. B. Z. med svojo mladino. Kaj pa mi, ki se štejemo kulturni narod-' 100 odstotno pismen ! Ponosne Jednote, kaj rečete na to.' Kaj niso naši otroci vredni istega imena, iste kulture, kot vaši preko meje? Ali je več vreden denar na kupu, kot pa vršili socialno delo na polju bratstva .' Niso naša srea mrzla, pa čeprav živimo v mrzli Kanadi, kot si mnogi mislijo doli na jugu, niso zaprta Ravno nasprotno, dostopna morebiti bolj kot kje drugje za to vzvišeno stvar. Težko nam je res. ko se moramo sami boriti za obstoj ve-doč, da nas mat; gleda iz za plota, češ, le delajte. In tudi bomo. Ne ustrašimo se dela in borbe, ki nas še čaka, samo da bo naša zastava vihrala visoko ( ob času, ko pride 10 letnica. Takrat, mati, boš videla, da so naša srca čista, ua niso sanu za izrabljivanje ampak tudi /a delo, katero bo zapisano v zgodovini kanadskih Slovencev. Vam pa, dragi rojaki, nekaj imam, kar bi rad vsakemu p_ -ložil na srce. Držimo se skupa j, ker le v slogi je moč. Pristo-| pajte k društvu, ki je popolno-I ma nepristransko, ustanovljeno za medsebojno pomoč, ker i vedite, tla smo navezani le sami na sebe, da delujemo vsi za lenega in eden za \ >e. Rojaki po naselbinah, pišite po navodila, jaz vam bom radevolje u-: -trege! kar bo največ mogoče, l -tanovite odseke, da nas bo za 10-letnico ne 7<>, temveč najmanj 7 1. jan. 15140. Pridite gotovo v-i, ker to je zelo važno, da vsak ve, delova- t ■ n je društva. Pričetek točno ob J uri pop. na običajnem prostoru 4*J Main Street. t ; II koneii še žalostno novieo, da si je naš rojak Frank M ti-Ve iz Otoka pri Cerknici kon-•al na zelo žalosten način svoje mlado življenje. Vzrok je J uepojasiien. Pozdrav vsem bralcem Gh s j Naroda in na svidenje bratje in sestre. Frank Grebene, tajnik za Slovensko-Kannd-sko Podp. Društvo v Kirk-land Lake, Ont. m ZAKADI RAZMER V EVROPI m bde Mk im« a toiini« paiiljaive v JugMUvij« nt*n— preki-nitne. Maj ptt mm Mil mv» ivwt, p« kaleri Je —Uiti Milan nJakM v streti In denar varna pe-ftlliait Vendar Je MU naM pavimana ema, ker m tfratkl sa pdHljenje pa Um ptim wmasa eiije. i mm intaM more raaMer zakannitl. ZA N'L'JNO P06ILJATKV P0UJllWj« "CAW K ORDER-. _ DOHACAH Jft TREBA ZA VSAKO PO6ILJATEV V JUGOSLAVIJO - -' ' * ii ^ * SLOVENfC PUBLISHING CO. :>OTNlgKI ODDELEK : 216 West 18th Street, New York VLOM. V noči se je priplazil neki neznanec k hiši čevljarskega mojstra .Josipa Kosa ob cesti na grad pri "Skalni kleti'*. S ponarejenim ključem je odprl vrata in stiniovanjska vrata in r^e je splavil skozi kuhinjo v spalnico, kjer sta spala Josip Kos in njegova žena. Vlomilec si je. ne da bi ga bil k)do cul, prisvojil več oblA in denarnico z 700 din .gotovine. Zjutraj so nnšli nekaj obleke m prazno denarntcd blrzu hi£e. » _ Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da s4 poslužujejo — united states oziroma canadian postal money order, ako je vam le priročno o vi roman CITATELJICE OPOZARJAMO N A NOVI ROMAN, KI ZAČNE VKRAT-KEM IZHAJATI V LISTU: "Vaški Apostol" Ta roman, ki začne izhajati na zadnji strani našega lista, spada med bisere svetovne književnosti. Roman je eno najboljših del mojsterskega pripovedovalca Ganghhoferja. Vsi, ki so čitali njegovega "Samostanskega lovca" in "Grad Hubert us", naj opozore svoje prijatelje na izreden užitek, ki se jim o-beta to zimo v "Glasu Naroda". Ze prva poglavja te umetnine Vas bodo tako prevzela, da boste nestrpno čakali nadaljevanj. Izročite spodnji kupon Vaši prijateljici, ki ni še naročena na "Glas Naroda". STORITE TO SE I--------------------------[ DANES _ Ne za- 1 UPHAVNIŠTVO "»LASA NARODA" I mudite nobene ste- \ ^ West 18th Street, New York WM [ lir f I vllKe- j Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvainesečno naročnino ua j "Glas Naroda", pri čenši z dnem ko izide nov roman. j I m e.................................... I ir | | j Naslov................................ Ne bo razočarana t ................................ pri tem romanu! |____ . .____________ V ASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRU-U5PEHU- DRUŠTVA POTREBUJEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. »BE za IIEPUP-Kif To* Monday, November 27, 1939 mxjvmcm (YvomuLV) DAILY 11M H: i H j IMI .-^As^.rnnm m t n m n t i m i iin > j nf - {je si bil tako dolgo? Eoman Is življenja — Za "Glas Naroda1* priredil L H. -=78 = Xa to pa >»e raztegne MSica čez njen obraz. Niti Itla, niti teta ne sme vedeti, da je stric vzel potni li**, da bi ga uničil. Sedaj pa mora strica zbuditi Skrbela bo, da bo takoj pri* o I v obethiico. Ttxla jwzneje, to je vedela, ga ne bo nič zadrževalo, da izveče *voj zločinski čin in uniči potni list. Toda k sreči tega ii" bo mogel storiti. Toda kako se naj za drži, ko 1k> opazil, da južnega IMa ni več. Prav gotovo s ne Ik> vzel toliko ča.-a„ da bi Mpal ,ako ga ne bi močno vino, 1 i ga je nrnogo popil, tako zelo utrudilo. Toda nekaj časa bo še imel opravka z vžigalico, ki jo je Rut potisnila v ključ. In do tedaj re bo Ktaus zopet vmil. 'Rut se je bala strica, kot bi imela slabo vert. NEZAPOSLENOST — OSNOVNO VPRAŠANJE TE DEŽELE m i oča>i gre zopet po stopnicah gori in )>otrka na vrata bi e liudovai, ako bi ga obi ]K>nelia njegove ff?alnice, kajti boji >e, da pustila piedo!*go spati. Toda ]M>trkati ii:ora nekateri krat, prodno v * unča nje in za je za čaj. stric Kurt. IProsim,, pridi doli-" Jezno godrnjanj«* se zasiiši, nato pa pravi liripavo: Takoj fi»rMi«Mii!*' > Rut gr<* zojx't doli. Najprej še gre k veznim vratom ter hrepeneče ]iogle*!a proti vraitom pai«ka. Tedaj pa priteče pj stopnicah Jerrv. živahno majajoč »s kratkim reixxm in mimo nje. Pri tem pa jo - j »ovešeno glavo žalostno j>ogleda. Mali pored:ež je dobro vedel, do se mora žalostno zadržati, kajti tedaj ga je Rut vedro ljubeznivo jtobožala in to je imel tako rad. 'I*u li >«daj se Rut skloni, i^a ln»ža in pravi prijazno: **S; j bo kmalu prišel Jerry, gospodar pride kmalu." Jerry lahno zalaja, kot bi vedel, tla se mora mirno zadržati, ker v hiši .»e ni imel domovinske pravice. "Toda joti ne dobiš več. Jerry, kajti opoldne si se dovolj najedel. Drugače I oš predebel. Zvečer boš zopet dobil k sli in ><• kaj dru^'-ga dobrega." Jerry to v rep |»a i ag'o m alia sem ter tja. Ko ga slednjič ltut zap > li. jo tufkoj uboga. Itut gre Ko-jn-t na hodnik in ]»i imel piti ker je imel premočno kri in nmi vino ni nikdar dobro napravilo. Toda ni l>e lUHi ii|»iila «i]M»rekj011111 i I a, da bi nru i toglo vino škodovati. jo je ja^no nalirulil: da naj briga za .-voje stvari in da mu s svojo sitnostjo ni treba ( okvaiiti dobrega okusa vhia. Teta Marija mu je nato rekla, da mu je zdravnik pre|>o-'•la pili m< <" na vi:ra in >c jh,im bno rdeča vina in mu je do-v»lil -»i luo lahkoga mozelca. Jezno -t ozira Kurt \Veyer-l>erg, ir-kaje i>ovod, da bi se 11 loge I preiti rati. "Kje pa »-te teta Marija in Iduna? Saj je že četrt čez JH'1! Nimam ča>a dolgo <"ak;ii. ker moram še delati. Na-toči- Saj je iimimU še gorke v moji sobi!" "I>a, .-trie Kurt, >luga je vedno nalagal. In teta Marija in Ida In^te takoj ;ukaj." "Sttj vendur veš, da je njeno ime lduna. torej ravnaj »■e |k> trtii!" Rut ne odgovori. Molče mu n at oči čaj, kot je imel rad; precejšnjo množino ruma; drugače ga ni pil. K sreči ravno tedaj pridete teta Marija in Ida, obe ža-rečili oči. < >l»e m* oprostite, toda gospodar se jezi, kez ste tatko ve-eli. National Resources Commit' tee je dognal, da bi popolno uporaba narodnih gospodarskih virov končala nezaposlenost. Na -vetu je se višji življenji standard kot sredstvo, da se reši vprašanje nezaposlenosti. (Nezaposlenost v Združenih državah se je znižala za več kot 4 o< 'ctottke v mesecu av.gu-stu 19.19, ali vilic vsemu temu napredku je bilo število brezposelnih v tej zemlji 9.424,000. kakor to cenijo odlični gos|>o-darski strokovnjaki. Postaja čim dalje jasnejše, da ameriški narod vsled tejra ol>sežnega brezdelja, ljudi, strojev, ima o-pravljati z osnovnim in bistveni lit vjprnšanjem narodnega značaja. National Resource« Committee, odbor, ki ga je predhodnik Roosevelt imenova1 za proučevanje gospodarskih virov in sredstev te dežele, dognal je., da skupna gospodarska izsruba v narodnem dohodku Združenih držav od 1. 1930 do vištevši 1937 vsled depresije znaša $200.000,000,000. "(Kaj te številke pomenjajo, je težko pojmi ti," pravi poročilo odbor;\ * * al i more se boljše razumeti, ako se uvažuje, kaj bi 200 bilijonov pomenjalo v konkretnem blagu. Ako bi bili vsi nezaposleni ljudje tekom te dobe zaposleni v gradnji hiš. v<*čji dohodek bi bil zadostoval. dr. t=e zgradi nova hiša za $0000 za vsako družino v celi deželi. Ako pa bi se izgubljeni dohodek l>il vpo rabil za gradnjo železnic, bi se bil obnovil ves železniški sistem in zgradilo .jK'tkrat toliko železnic. Taka je veličina na izgubi dohodkov, ker se niso vpora-bili razpoložljivi viri boirastva. Pomen jalo je to znižan življen-ski standard takorekoč za vsako skupino. Ako 10 milijonov ljudi wore in hoče delati, mora pa ibiti brez dela. ker ga ni. tedaj je družba potrošila visokovmlne vire delavskih -iI, in radi nezaposlenosti so izgubili }>osamezniki svojo izurjenost in moralno silo. Narod je tem revnejši toliko vsled blaga, ki ni bil produciran, kolikor visled /gmotnega in duševnega obuboža,iija posameznika. « Kajti način za učinkovito ra-| bo virov bogastva, ki je na raz-ifHjlago, in obenem ohraniti a;-- Kratka Dnevna Zgodba rvkig^erm li m SENCA PRETEKLOSTI Ko sta prišla na vrh cvetočega hriba, se je Marija vsa srečna privila k svojemu možu. "Se spominjriš, L.uigi," mu je zašepetala v uho sladko nasmejana. "Spominjam se," ji je odgovoril mlad mož zasanjano. Marija je molče obstala in imel -blesteče ainforo, toda ti tega itak ne razumeš." |44Ali, se že ispoiiiinjani," je vzkliknila Marija zmagoslavno. "Najino drevo je stalo tam, kjer dela ta potoček, ovinek." Odhitela sta tja. "Tu je! Takoj sem ga s:|hi-znala," je vzkliknila Marija med gbvnimi vzk iki je olV-u- dovala čarobno dolino, kopaj«)-j vsa srečna in »potegnila T^ui-gija čo se v zlati solirčni ko|>eli in [pod široko krono košatega ko-posuto S pestrimi cvetovi žgo- stanja. Zares v skorjo sta bili \Rav ne tako fafMk ko» bi zadeli pivo srečko. No,.„lcrUSke tradicije svobode in lM»teiu -te tudi pn>l' do jnepričanja. estojo po mizi. 44Kdo pa mu je to dovolil! Predrznost — niti. da bi vprašal, *e je orlpeijal z limuzino. Kaj |ta mkli!" -Mene ,e vprašal, ako more vzeti avtomobil in sem tedajh„Iuotno a>rirodno l>o£rastvo o-riaroeila, .nalo l.n.uzfno, ker -i še -pal m te ni-em hotela buditi.'st.,ja 11(»rabIjeno. Najboli važ- "Mo«rel bi iti kakor je Taki so lačni lju- dje. Ako nm ponudiš mezinec — takoj zagrobi celo roko.** 'Ida neur-trašono )*ogle, kdo ima j^ravico raapolagati z av- t otuobi I i! * * Oče jo j«*zno <|H»glfda. **\'-e babe ste i.outline na lega človeka! Ali bi se še mogoee rada ž njim omožila, kaj?" I>ali<-n nasmeh i e trwe okoli Idi-nih ustnic. "iHrfl skrbi, oče i:i ga mogoče dobiti, kajti njegovo srce oddano." nikdo !te opazi, da je pri teh besedah Rut zelo Bo- 30 ze ' K a reči zardela. "(Sicer bi mu tudi ne svetoval iztegniti roke do tebe. futo dekle, kot ti, mora tudi dobiti bogatega* moža." Ida lie odgovori, toda misli, da ji je oče s takimi besedami zmešal glavo. Vsi iikobče pijejo čaj. N^ito pa oče vstane. "čs.-daj grom v svojo pisarno; rešiti imam nekaj zelo važnih zadev in želim, da me nifkklo ne moti." Pri tem{M»teže po svežnju ključev in odide. Rut gleda za njim in globoko dih ne. Vse tri >e čutijo kot osvobojene in živalmo govore o Plini z roki. Gospa Marija je srečiia, ko svojo hčer zopet vidi ve elo ifa srečno. . Ilut pa ni pri tem |»ogovom s polouo (pazljivostjo in vedno www no f>rislu»kHiji' proti vratom. na t »a je potrata delavskih sil: "sila posameznika, da produci-»a, je vir bogastva, kakor ne-izrrftdjena vodna sila. Odšla •e. ako >e ne vporabi. Ne more biti shranjena." Odbor je ijjmenja. da ob tako čih barv. Slednjič se ji je iz-vil vzdih iz ust. "Pet let," je zašepetala. "Pet let" je }Mjnovil l.uigi. kakor odmev. "Pred )>etjmi leti sva se poročila. "Ž<* pc*t let živiva skupaj." »Poljubi'a sta se in sedla vsa srečna na uHcliko preprogo .-veže trave. . "Dan je bil krasen, kakor dares in vse naokrog je bilo polno teh cvetov. Toliko cvetja! Se spominjaš, kako si mi iz niih splctel venček ? Mari'in o medu. tekočem iz uljev in regrat je zvončikal s steklenimi kroglicami. Marija je naslonila glavo na moževo ramo. "Se vedno si pc>nik. dragee." je dejala sladko in pokr-zala s »prstom proti zelenkasti gošči. "Ali vidiš tam za tem zelennn grmovjem rdečo streho k muc?" JaiLgi je prikimal in se nasmehnil. "Ali se opominjaš njene .sobice! Napolnila sva jo z rožami, tako da je bila podobna stekleni gredici v jutranji zarji velikonočnega neba. — In tisti poljubi!" ., "Božanski čudež, samo da. . . Marija mai je zamašila usta z ročico. . "Molči Luigi," je zašepetala in ga objela. Z besedami se ne da izraziti to. kar valovi v -rou. Kaj, če bi šla pogledat potoček v goadu? Vstala sta in se najx>tila proti bližnjemu gozdu. Večkrat jima je spodrsnilo na kotanja-sti stezici in meti potjo sta se smejala liki dva razposajena otroka. Slednjič sta se ustavila pri žnborečem potočku. Voda je bila kakor češki kristal in mrzla kakor led. "Daj mi čašo, žejna sem," je poprosila Marija. Zajela sta mrzle vode in pila v dokgih (luških. Potem sta se poljubila na mokra usta. Kar je Marija kriknila: "Luigi, najino drevo!" ''Kako ga pa hočeš najti?" Kaj lahko. Saj vendar se vrezani dve imeni in datum: Marija in Francesco 3. julija 19.34. "No, ne, zmotila sem se. To širokem in važnem problem« |apominjaš, fcako si izrezal Z no-111 lahko najt i enostavne resi ) žu-kem najini .. . .. _ ,.........— imeni v kožo tve. Ako naj se najde demo-imladeffa kostanja." kraticna rešitev, bo isto rezul- "vAli, še adaj čutim vonj ti-te skorje, tasko čudno opojen (Ntdaljevtiij* vrihodKjfal tat mnogih umov po dolgi dobi dela. "Trebalo bo večjega razumevanja problema « strani voditelje^'- poslov, delavstva, poljedelstva, političnih voditeljev in drugih voditeljev javnega mnenja." Kar nrfnogi ekonomisti suge-rirajo. je, da ?e dela za stalno rastoči življenski standard v Združenih državnh, tako, da bo vsaka družina v stanu konsu-mirati vsaj za eno tretjino več, kot dandanes. Trdijo, da ako družine v tej deželi, ki imajo niaay ko $1200 na leto, bi imele po $2.00 več na dan za svoje nakupe, bi industrija takoj morala viporabiti približno dva milijona več ljudi. Ako bi vse-l drnžine v tej deželi mogle povišati svoje naikupe za eno t re- in mameč, kakor nx>čno vino, tekoče iz . . ." "Iz so^a. hočoš reči!** ga je prekinila Marija smeje. "O. ti večni pesniik. večni senjač.** Luigi je otožno odkimal z glavo. "Nikakor ne. v mislih sem tjino, bi vprašanje nezaposlenosti postalo brezpomembno. Slika obširno neaaposleno->ti ostaja temna, ali stalno pr-i zadevanje, da ee najde demokratična rešitev problema ne-zaposlenoftii, nosi s s^boj vsaj oMjuibo, da se najde ki ječ. za ta problem, VjREDPBODAJ Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, C L A N-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA; Iz mojega življenja. ni tirto drevo," je dejala Marija naglo, in odhitela iz senčne gostoljubnosti drevesa kakor da ji gore tla pod nogami. "Tisto-le drevo bo. nekam znano ii(i je." Sosednji ko.>tanj, ki je Luigi pokazal nanj, je imel vrezano v skorjo to-le: Luigi — Kosetta. 12. julija 1934. "Ne. ne. tudi to ni pravo." je za jecljal Luigi in zardel do ušes. Drugje bo. . Iskala sta dobro uro. pa nista našla pravega drevesa. Prepozno -ta t=e spomnila ne-doumneža, da mečejo drevesa dvojro senco, eno naravno, to se pravi lastno >enco, dru^o pa umetno, vrezano s človeško roko v njihovo skorjo, ki se imenuje s strokovnim izrazom senca preteklosti. '»iihjiiiiiiiiiiiH.fiifiiiiiii, .....nm,, .nimfi iin*''iiiiiiiiii1 <|ii(iir.iii>n,iiii|,nii•'■liitiiiiu MEHKO VEZANE KNJIGE M\.azproda~ja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to se danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. I|||1II1||||..||||III|||||..|||||||||:|| ,|)||||l|||...|||| .................................................... Andrej Hofer Tirolcev (Junaikl vodja Koledar je bogato illustviran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! Belgrmjski Biser t f Si Burska Vojska Cvetke (H. Majar) Dedek Je pravil (Julij Slai>šuk> Devica Orleanska Dve tJiki I Ksaver Mt-Ako) Duhovni boj (Lovrenc Sku|H>U) Fra Diavolo Fran Baron Trenk (fijuro I'aD Hudo Brezdno ( Fr. Ki ja ve«-) Humoreske, (iroteske in Satire (4zov ln Teffi) Korejska Brata, frtira iz miKijo-nov v Koreji (Josef Si>xlluiun) Mesija Mladim Srcem, c^jladlao ,I»r. Jeglič) povesti Ta (Ksavor MeSko) AKO nameravate Vašemu prijatelju izročiti darilo za Božič, bi bilo primerno mu darovati slovensko knjigo. — Poglejte seznam slovenskih knjig v današnji številki. Maron, nuna krsfantki deček z Lika* Oh 59-Letniei Kreka di. Janeza Ev. i|lllHl|||||.||j||l||f||| ,|||ir<|||||..,||||ll||||| ,||| |niiiiii"',iiiiitiMl,ii|iii;ii' |iiiiiiil','lli ŽEPNA URA. Maloko žopne ure ali zaj>estne ure mala čudesa precizne mehanike. Dobra žepna ura ima 150 . 17. 18. 49. 51. Paniki Zlatar I'atria, 1'ovrsi iz ir-kc junaške dobe «11. Fwl'-rer1 Faherki iz Koža (Ivan Albreht) Popotniki, novele in f rt ire (Milan PurvIJ) Požiealee Pravi j ire <11. M.»J-r> Pravljice in pri|Miv«-illi«* /a ml.* dino (S. KosiitniL) Povesti in Slike (K.-avrr Me^ko) Ptiee Selivke Skozi Sirilo Indijo Spisi Krištofa Smida študent naj In> (S. Finftgart Suneski Invalid (S. KuSutnlk) Sveta Notburgm 53. Tri IndijaiiKke povest (Jost-f Spilluiun) 55. Vrtnar (Tapin-t 56. Volk Spokornik in druee povesti za mladino (fvsn\<-r Meškol 57. Vojnimir ali Poganstvo io krst (Josip Ojjrlni*«' M. Zbrani spisi za mladino (Enjielbert flangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk n mladino (i. 1'lanlnokl) 62. Zgodovinske anekdote (Or. Sara bon > 63. Zlatokopl . (J!iii ........................li^iiiiiiiiiiifiimiuiij