Ljubljana, sreda, 15. otriotira 1947
Eefo VIA., štev. 243 — Posamezna številka 2 din
OBHMUfiTVU IA UMiAVAi UOBUilU
KMAFUKVl UUUA IHf S TELEFON	DO U-Z*
ROKOPISI 88 NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN PONEDELJKA
HA7.IW
O
O B
N
N
N
Ni O O DELS I LJUBLJANA
TELEFON SS-32 iS-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 60 «043 C8
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA ,	«S DIN
Ob obisku delegacije madlarste vlade
Beograd, 13. okt Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Josip Broz Tito je priredil enoči v prostorih Belega dvora sprejem na čast predsedniku ministrskega sveta Madžarske Lajošu Dinnyesu in elanom madžarske delegacije.
Pri sprejemu so bili poleg visokih madžarskih gostov navzoči člani predsedstva Prezidija Ljudske skupščine FLRJ na čelu z predsednikom dr. Ivanom Ribarjem, člani zvezne vlade, člani diplomatskega zbora, predstavniki generalitete ter predstavniki javnega in kulturnega življenja.
Madžarski tisk o obisku v Beogradu
Budimpešta, 14. okt. Madžarski tisk pozdravlja obisk vladne delegacije^ v Beogradu. Vsi madžarski listi prinaša jo na vidnem mestu vesti o obisku
madžarske vladne delegacije v Beogradu.
S	tem v zvezi prinaša »Szabad Sag« uvodnik, v katerem poudarja, da je obisk madžarskih državnikov velikega političnega pomena za vse miroljubne narode Evrope, ki se združujejo pred nevarnostjo, ki jo pomenijo imperialistični elementi v svetu. Izmed podonavskih držav je Jugoslavija najbolj zanesljiv branik evropskih narodov, ki se borijo proti imperiali stičnemu navalu. Poleg Sovjetske zveze je tudi Jugoslavija država, ki je dala Madžarski v zunanji politiki dejansko pomoč, madžarski manjšin’ pa omogočila svobodo tei popolno dr žavljansko in politično enakopravnost
Na koncu članka je izražena nada, da bodo pogajanja v Beogradu še bolj poglobila odnose Madžarske z Jugoslavijo.
Uitanavi'tev društva za kulten® s&delovaii]e z Madžarsko
Beograd, 13. okt. V mali dvorani Kolarceve univerze je bila včeraj dopoldne ustanovna skupščina kulturnega društva »Jugoslavija: Madžarska«. Navzoči so bili pravosodni minister FLRJ Frane Frol, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Srbije Aleksander šerič, sekretar Prezidija dr. Milorad Vlajkovič, člani vlade LR Srbije Jovan Veselinov, Lajeo Jaramazovič, dr. Dušan Bra-tič in dr. Uroš Jekič, akademik Veljko Petrovič, zastopniki ESJ in drugih množičnih organizacij.
Madžarsko so zastopali na skupščini pooblaščeni minister Madžarske republike v Beogradu Zoltan Szanto z osebjem poslaništva, člani delegacije madžarskega notranjega ministr stva in državne milice s pomočnikom ministra dr. A. Szebenyjem na čelu in člani madžarske trgovinske delegacije s šefom delegacije dr. Akosem na čelu, ki se že več dni mude v Beogradu.
V imenu iniciativnega odbora za ustanovitev društva je otvoril skupščino Zdenko Has, ravnatelj Jugoslovanske knjige.
Gevor mizarskega poslaniks
Skupščino je nato pozdravil madžarski poslanik v Beogradu Zoltan Szanto, ki je v svojem govoru med drugim rekel:
»Ustanovitev kulturnega društva Jugoslavija-Madžarska je nov, precejšen korali naprej na poti k izgra-
ditvi miru, neskaljenega prijateljstva in sodelovanja med našimi narodi.
Na Madžarskem ni nekaj novega misel, da bi bilo treba v interesu madžarske državne suverenosti in narodne neodvisnosti navezati čvrste stike z drugimi narodi jugovzhodne Evrope. Do tega spoznanja je prišel tudi veliki voditelj madžarskega boja za neodvisnost Lajos Kossuth. Njegove zamisli pa niso mogle biti uresničene v državi, kjer je imel politično oblast v rokah veleposestniški fevdalni razred in v kateri je bilo okrog 40% prebivalstva brez kakršnih koli pravic in do skrajnosti zatirano.
Na Madžarskem smo že pred dvema letoma ustanovili Madžarsko-jugoslovansko društvo In vam lahko z veseljem naznanimo, da je ta organizacija doslej opravila koristno delo. Delo tega društva znatno olajšuje modra demokratična politika vlade FLRJ nasproti narodnim manjšinam, tako da nživa v Jugoslaviji
600.000	članov madžarske narodnostne manjšine popolno svobodo in narodno enakopravnost.
Ustanovitev društva Jugoslavija-Madžarska je nov dokaz za razvoj dobrih odnosov med našima državama. Moje prepričanje, da bo seznanjanje narodov Jugoslavije z našimi napori za izgraditev demokratične Madžarske, s kulturnimi in gospodarskimi uspehi in z našim bojem zoper sovražnike demokracije pripomoglo k utrditvi našega velikega
skupnega cilja jugoslovansko - madžarskega prijateljstva in sodelovanja.«
Govor predsednika načrtne komisije LR Srbije
Nato je spregovoril predsednik načrtne komisije LR Srbije Jovan Veselinov, ki je med drugim rekel:
»Društvo, ki ga ustanavljamo, temelji na prijateljskih odnosih med madžarskim narodom in narodi Jugoslavije in bo samo olajšalo pot naših narodov U medsebojnemu zbli-žanju. ki se vedno bolj bliža. V preteklosti so vladajoče klike ustvarjale spore med našimi narodi in sovražne odnose med njimi.
Velika osvobodilna vojna jo tudi na Madžarskem prinesla velike spremembe. Zmagale so in se vedno boi) krepe demokratične sile. ki so tvorci globokih demokratičnih sprememb v notranjosti dežele in razvijajo in krepe prijateljske stike z vsemi demokratičnimi narodi.
Nova Jugoslavija je bila med prvimi demokratičnimi državami, ki so ori mednarodnih forumih moralno in oolitično podpirale madžarsko demokracijo. novo Madžarsko.
Tudi naši narodi in madžarski narod se bore danes skupaj z drugimi svobodoljubnimi in miroljubnimi narodi za mir. demokracijo in narodno neodvisnost. Mednarodna reakcija z ameriškimi mogotci si prizadeva onemogočiti madžarski demokraciji aktivno udeležbo pri reševanju povojnih evropskih in svetovnih problemov. Ti hujskači na novo vojno se trudijo, da bi oblatili mlado madžarsko demokracijo z različnimi lažmi in obrekovanji, naperjenimi proti madžarskemu narodu, toda kljub temu je Madžarska že postala pomemben činitelj miru v Evropi. Njen notranji razvoj je določil smer tudi njeni zunanji politiki, ki mora biti miroljubna.
Kulturno društvo »Jugoslavija— Madžarska« bo olajšalo zbiižanje med našimi narodi in nam pomagalo, da čim bolj spoznamo sodobno Madžarsko in njene rzmere, da se seznanimo z 'velikimi kulturnimi vrednotami madžarskega naroda. To društvo bo zbralo okrog sebe naše javne delavce, da bodo seznanjali naše narode z madžarskim narodom in bo pripomoglo k utrditvi vseh drugih oblik, vezi in sodelovanja med našima dvema državama.«
Upravni odfeo* novega društva
Ko so bila odobrena društvena pravila. ie kandidacijski odbor predlagal naslednjo sestavo društvene uprave:
predsednik Frane Frol, pravosodni minister FLRJ, podpredsednika Vlada Krivec, pomočnik zunanjega ministra, in Jovan Veselinov, predsednik načrtne komisije LR Srbije, sekretar Nikola Kern, urednik »Politike«, blagajnik Piri šiber. član centralnega odbora ESJ, člani uprave pa Aleksander Še-vič. podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Srbije, Zdenko Has. ravnatelj Jugoslovanske knjige, Jovan Popovič, književnik in Nikola Ka-petanovič, urednik »Borbe«.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni Milenko Jakovljevič, podpredsednik zvezne načrtne komisije, Teodor Balk, filmski režiser in Lazar Plavšič, načelnik zvezne načrtne komisije, za člane častnega razsodišča pa Lajčo Jaramazovič. minister za komunalne zadeve LR Srbije, Mladen Lisavac, književnik in Rezse Hock, sekretar madžarske kulturne zveze v Jugoslaviju
Govor ministra Frana Frola
V	imenu nove uprave se je zahvalil Frane Frol, ki je med drugim dejal:
»Današnja Madžarska ni več sveto-štefanska. ni več Horthijeva, ni več država madžarskih grofov in baronov, današnja Madžarska je dokončno pretrgala vezi s svojo preteklostjo in odločno stopila na novo pot demokratičnega razvoja, po kateri bodo široki sloji madžarskega naroda postajali vedno bolj gospodarji svoje usode in kovači svoje sreče.
Kljub vsem težavam, s katerimi se bori, odstranjuje Madžarska ostanke fašizma z izvajanjem konkretnih demokratičnih reform v vseh smereh političnega in družbenega delovanja.
Narodi nove Jugoslavije spremljajo z velikim zadovoljstvom prizadevanje demokratične Madžarske, da bi si pO' stavila čim bolj trdne temelje za svoj demokratični razvoj in da bi se uvrstila med činitelje miru in prijateljskega sodelovanja v Podonavju, s tem pa tudi na vsem svetu.
Naše društvo bo nov prispevek k nadaljnji okrepitvi odnosov med našimi narodi in madžarskim narodom.
Živelo sodelovanje in prijateljstvo med narodi Jugoslavije in nove Madžarske!«
Z ustanovne skupščine so poslali pozdravne brzojavke predsedniku vlade FLRJ maršalu Jugoslavije Josipu Brozu - Titu, predsedniku Madžarske republike Zoltanu Tildyju in društvu »Madžarska — Jugoslavija« v Budimpešti.
Ob koncu so prebrali pozdravno brzojavko, ki jo je poslalo ustanovni skupščini društvo »Madžarska — Ju goslavija« iz Budimpešte.
Sre m svobode, neodvisnost in suverenost vseh narodov
Sz poročila generalnega sekretarja Gomuike na zasedanju plenuma centralnega komiteja Poljske delavske partije
Varšava, 13. okt. V soboto je bilo
v Varšavi zasedanje razširjenega plenuma centralnega komiteja Poljske delavske partije, na katerem je generalni sekretar Gomulka poročal o političnem položaju in je ob tej priliki naglasil, da je ustanovitev Informacijskega biroja komunističnih partij izzvalo veliko dtnimanje in presenečenje po vsem svetu.
Vsakomur je bilo jasno, — je rekel Gomulka — da se je v evropr skem delavskem gibanju zgodilo nekaj novega in važnega in da so važni vzroki, ki so privedli predstavnike komunističnih partij do tega. da so ustanovili Informacijski biro. Tj razlogi so popolnoma jasno navedeni v deklaraciji sami. Reakcija poizkuša vso zadevo prikazati kot vstajenje Kominterne, kot objavo vojne Združenim državam itd. Ta kampanja reakcije namerava zapeljati široko javno mnenje in opravičiti imperialistične cilje ZDA in drugih podpihovalcev vojne.
Gomulka je nato postavil vprašanje, kakšni so cilji komunističnih partij iD protj komu se bore, ter je poudaril, da gre za preokrenitev evropskega in svetovnega političnega položaja na pot k pravičnemu miru med narodi. »Gre predvsem za to. je dodal Gomulka. da se prekrižajo napadalni načrti nekaterih imperialističnih krogov ZDA, ki hočejo podvreči ves svet. Gre za svobodo, neodvisnost in suverenost vseh narodov. To so cilji, ki so služili kot podlaga prj posvetovanju komunističnih partij.« Gomulka je nato naglasil, da je pred koncem vojne zajela težnja po zgraditvi trajnega miru narode vsega sveta, kar je prišlo to tudi do izraza v ustanovitvi OZN. kakor tudi. da so polagali velike upe v OZN. katere ustanovno listino so podpisali predstavniki raznih narodov, med njimi tudi predstavnik; ZDA. Vel. Britanije, Sovjetske zveze in Poljske.
Ustanovna listina OZN je bila pod-pdsana zato. da bi se uresničilo to. za čemer težijo vse demokratične države.
»Medtem pa so. ie nadaljeval Gomulka. vlade nekaterih držav z letošnjo prakso v OZN pokazale, da sma‘ra;o to ustanovno listino samo kot zaslon, izza katerega izvajajo svojo politik*, ki ie v popolnem nasprotju s prevzetimi obveznostmi in interesi miru. Osnovna naloga, ki jo je bilo treba izvesti, je splošna razorožitev. ta sklep pa je ostal samo na papirju Za vse to so odgovorne Vel.
Britanija in ZDA, ki 8» v komisijah za razorožitev dokazale, da so v resnici proti razorožitvi. Ne more biti dvoma, da tisti, ki se noče razorožiti, misli na pripravljanje vojne. Vprašanje razorožitve je tesno povezano z vprašanjem proizvodnje atomske bombe, ki je napadalno orožje. Vsa prizadevanja, da bi se uvedla kontrola nad atomsko energijo, so ostala brezuspešna, ker predstavniki ZDA sistematično onemogočajo njeno delo in odklanjajo vse predloge, ki hočejo odstraniti Damoklejev meč. ki visi nad človeštvom. Kaj naj pomenijo pri tem vse gromke izjave predstavnikov ZDA o miroljubnosti ameriške politike? Na atomskem orožju se ne more graditi mir na svetu. ZDA nasprotujejo razorožitvi in odpravi atomskega orožja, ker hočejo gospodovati nad vsem svetom. Ameriški monopolistični kapital, ki ima velik vpliv na politiko ZDA. je prišel med zadnjo vojno na tako stopnjo razvoja, da vidi možnost povečanja kapitala in hkrati odpravo gospodarske krize, ki je na vidikn. samo v monopolističnem vladanju nad svetovnimi tržišči in svetovnimi viri surovin. Da bi ZDA mogle ustvariti to gospostvo. bi hotele poteptati suverenost vseh narodov, zasužnjiti vse narode in spremeniti ves svet v svojo kolonijo. Nikdo na svetu pa ne verjame propagandi vojnih podpihovalcev, da se ZDA oborožujejo zaradi obrambe, ker nobena država na sveto ne ograža njene varnosti. Demokratične države s Sovjetsko zvezo na čelu ne morejo ogražati ZDA, ker so največji sovražnik vojne.
Gomulka je nadalje naglasil, da komunistične partije ne nameravajo večati niti zmanjševati nevarnosti, ki grozi miru na svetu zaradi politike ZDA in Vel. Britanije, in je rekel:
Naša naloga je, da pokažemo delavskemu razredu in vsemu narodu na nevarnost.
Trumanova doktrina in Marshallov načrt ne pomenita politike mirnega sodelovanja. Cilj Marshallovega načrta ni pomoč prizadetim narodom, marveč ustvaritev zapadnega bloka In razdelitev sveta v dva sovražna tabora. To je načrt obnove nemškega napada, načrt utrditve kapitalizma in uničenja demokracije v vseh državah, ki so odklonile gospostvo kapitala. JKaj sta v resnici Trumanova doktri-rna in Marshallov načrt, je razvidno Iz grškega primera. Grški narod, če bi imel možnost izrabiti svobodno svojo voljo, — bi si izbral drogo vla-
do, ki bi ustrezala njegovim koristim. Pogoj anglosaške demokracije pa je, da voljo ljudstva priznajo samo v primerih, če ne krni interesov ozkega sloja kapitalistov in če ne škoduje interesom izkoriščevalcev. Znano je, da sta bili komunistični partiji Francije in Italije odstranjeni iz vlade sa mo pod pritiskom ameriške diplomacije.
Praksa je pokazala, da si Trumanova doktrina postavlja kot osnovno nalogo uničenje vseh demokratičnih sil v kapitalističnih državah, v prvi vrsti marksističnih delavskih partij. Zarad) tega bi se morale te države podrediti ZDA in likvidirati svojo suverenost. Ta strategija ameriških imperialistov stremi za tem, da ustvari oporišče za napad na Sovjetsko zvezo In države ljudskih demokracij. Marksistične delavske partije tako v demokratičnih, kakor tndi v kapitalističnih državah, v prvi vrsti tam, kjer je ameriški kapital široko razvil svoje prodiranje, ne morejo pri takih namerah, ki so se že pričele v nekaterih državah realizirati, ostati pasivne. Podcenjevat je napadalnih namenov in vpliva ameriških imperialistov ln mednarodne reakeje, ki jo imajo na ustih, bi bilo dokaz pomanjkanja političnega razuma.«
Gomulka je poudaril, da vojna ni nekaj, kar bi bilo neodvisno od volje ljudstva, in je rekel:
»Napadalne težnje se razvijajo, če se jim ne prekriža pot. če bi bili Hitlerju v Monakovn rekli »ne na-rflestu da«, bi se bilo njegovo prezgodnje navdušenje ohladilo. Je zelo mnogo podobnosti med povojno ekspanzijo ameriškega imperializma in prvimi dejanji Htlerjevega napada. Če se bodo evropski narodi uprli temu napadu, se bodo izognili napaki, ki je bila napravljena pred drugo svetovno vojno, in to bo najlepši prispevek k nadaljnji zgraditvi miru v Evropi in na vsem svetu. Devet komunističnih partij je v imena delavskega razreda, ki ga zastopajo, reklo ameriškemu imperializmu odločno — ne. Smešno bi bilo misliti, da je to nastop proti ameriškemu narodu. Gre samo za razkrivanje ameriških načrtov, ki nameravajo zasužnjiti Evropo, kar bi imelo za logično posledico rušenje miru na svetu. Mir je nedeljiv. Komunistične partije podpirajo vse sile in vse miroljubne elemente v vsaki državi ter jih smatrajo za svoje zaveznike, če bi Mia London ali Washington taka pobornika mira na sveto, baker je Moskva, M poljska
delavska partija in ves poljski narod podpirala zunanjo politiko Moskve, Londona in Washingtons, žai govore dejstva drugače. Zaman dviga svetovna reakcija hrup o nekakšnih »direktivah Moskve«. Ne more se ovreči, da je Moskva najvažnejše središče miru na sveta, ki izraža najgloblje težnje vseh narodov, ko se bori za mir.«
Gomulka je nato poudaril, da je za poljski narod, ki še vedno čuti vse vojne strahote, v čigar državi so še povsod razvaline, ki spominjajo na vojno, ki prenaša težkoče posledic vojne in ki do skrajnosti napenja svoje sile, da bi si ustvaril lepši jutrišnji dan, mir največja dobrota. Polj ski narod pa postavlja iznad mtiu svojo svobodo, neodvisnost in suverenost. Gomulka je nadalje naglasil, da morajo biti Poljaki zaradi stališča ZDA in Anglije do poljskih zapadnih mej oprezni, ker prikrivajo anglosaške države v svoji politiki namero, da bi izkoristile mržnjo Nemcev do Poljske One podpirajo napadalne in revizionistične težnje Nemcev, ki se niso odrekli svoji politiki pritiska na Vzhod. Zato se poljska delavska partija, ki se bori proti načrtom anglosaških imperialistov in ima za cilj zagotovitev miru, z vsem narodom vedno tesneje povezuje s politiko Sovjetske zveze, ker se je odločno uprla vsem anglosaškim poizkusom, da bi spremenili poljske meje, ki so bile določene na potsdamski konferenci.
»Marksistične delavske partije, — je nadaljeval Gomulka, — dobro vedo, da vojna ne prihaja z neba in da se ne more z nobenimi čudežnimi sredstvi zgraditi trajen mir. Delovno ljudstvo vsega sveta, v čigar interesa je ohranitev mira, se mora boriti za mir, pa tudi za uresničenje drugih svojih teženj. Imperialistične vojne budijo in razpihujejo najbolj škodljive družbene sile. S temi škodljivimi družbenimi silami ge mora boriti delovno ljudstvo z delavskim razredom na čelu, da M krenili odnosi med narodi na pot mirnega razvoja. Borba proti silam reakcije in imperializmu v vsaki državi, borba za družbeni napredek, borba za prehod ndustrije v roke ljudstva in borba za udeležbo marksističnih delavskih partij pri upravljanju države, je hkrati borba za trajen mir na sveta.«
Gomulka Je nato navedel, da imperialisti ne morejo odgovoriti na vprašanje, zakaj so zahtevali odstranitev komunistične partije in social-
člani delegacije madžarske vlade z min. predsednikom Lajcšem Dinnyesom na obisku pri maršalu Titu
stov iz uprave države v Italiji in KP v Franciji. Delavske partije pa ne morejo iti preko tega in morajo to pojasniti svetovni javnosti. Francoska in italijanska reakcija sta na zahtevo ameriških imperialistov odstranili komuniste iz vlade, ker niso hoteli pristati na to, da bi svoje države izročili v suženjstvo ameriškega monopolističnega kapitala, ker branijo svobodo svojega naroda in suverenost svoje države, ker so borbena avantgarda vseh demokratičnih sil, ki se bore za napredek, svobodo in mir, in ker ne bi mogli potegniti te države v politično pustolovščino ameriških imperialistov, če bi sodelovali v upravi države komunisti. To je pravi razlog, zakaj so bile komunistične partije odstranjene iz uprave države v Italiji in Franclji, česar ameriška diplomacija in mednarodna reakcija nočeta priznati in kar bi moralo biti pojasnjeno na posvetovanju devetih komunističnih partij.
Odstranitev komunistov iz vlade pomeni ustvaritev pogojev za razvijanje bacilov vojne v Evropi in na svetu. Komunistične partije so pokazale delavskemu razredu način, s katerim se lahko ta bacil napravi neškodljiv in se uniči, ker namerava uničiti ogrožene narode.
0 poizkusili reakcionarne propagande, da bi Informacijski biro komunističnih partij primerjala s Kominterno, ie Gomulka naglasil, da imajo tudi socialistične 6tranke svoj mednarodni biro, v katerem je poleg ostalih članica tudi poljska 'socialistična stranka in da nihče zaradi tega ne misli trditi, da so te stranke ali države, ki jih predstavljajo, izgubile zato nekaj svoje neodvisnosti; kakor hitro pa se nekaj komunističnih partij sestane, glasniki mednarodnega finančnega kapitala takoj zatrobijo, da so te partije baje izgubile značaj nacionalne neodvisnosti.
0 politični smeri Poljske delavske partije je Gomulka poudaril, da jo kakor vedno narekujejo interesi delavskega razreda in obramba -njegovih pravic, interesi delovnega ljudstva, interesi vsega poljskega naroda. »Osnovna politika Poljske delavske partije. — je poudaril Gomulka, — je krepitev demokratičnega bloka. Bratsko in tesno sodelovanje s poljske socialistično stranko v enotni fronti delavskega razreda ho še nadalje glavna politična smer Poljske delavske partije. Poljska
delavska partija se ho še tesneje povezovala in delala z elementi, ki so za enotno fronto. Nadaljevala bo prakso, uvedeno v zadnjih mesecih, da se prirejajo skupni sestanki najnižjih organov poljske delavske partije im poljske socialistične stranke.«
Gomulka je nato naglasil, da se ho-sta Poljska delavska partija in ves demokratični bok borila proti onemu delu Mikolajczykove kmečke stranke, ki se je povezal z mednarodno reakcijo in ki opira svojo politiko na perspektivo nove vojne in zato tudi sodeluje s tujimi vohuni. »Nasprotna, — je naglasil Gomulka, — Poljska delavska partija pozdravlja tiste elane kmečke stranke, ki s« se uprli taki politiki škodljivcev in ki zahtevajo, da se iz stranke odstranijo vsi tuji agenti, ki izvajajo politiko, škodljivo za interese države in ljudstva. Poljska delavska partija teži za čim večjim sodelovanjem demokratičnih sil, ki jfe varščina za obnovo države in nadaljnji razvoj gospodarskih sil. Da Poljska ne bi izgubila svoje suverenosti in ne bi izročila naroda tujim kapitalistom, bo šla po poti obnove države in izgraditve svojega gospodarstva. To je težavna pot, ki zahteva napor vsega ljudstva, narodu pa daje perspektivo, da si ustvari visok življenjski standard in kulturni razvoj, a v državi perspektivo razvoja in moči.« Gomulka |e v zvezi s tem pozdravil tekmovanje, ki se vedno bolj razvija v prvi vrsti med rudarji, nato pa tudi v drugih panogah industrije, im je naglasil, da Poljska ne more dati delavskemu razredu več. kakor pa proizvaja. Samo z lastnim delom, dviganjem proizvodnje se lahko zboljša življenje delovnega ljudstva, pospeši obnova in uresniči triletni gospodarski načrt.
Ob koncu je Gomulka naglasil, da bo Poljska delavska partija sodelovala z vsemi naprednimi elementi v vseh demokratičnih državah. »Zato mora biti Poljska delavska partija, — je dejal, — še nadalje budna nad notranjim sovražnikom. Moč Poljske delavske partije je v pravilnosti njenih ciljev, ki so skupni vsemu delavskemu razredu, vsemu delovnemu ljudstvu in vsemu poljskemu narodu sploh.. Poljska ima'močne zaveznike v vseh demokratičnih državah s Sovjetsko zvezo ■na čelu. Opirajoč se na ie sile. bo poljski narod s svojim delom in bo-bo gradil novo ljudsko demokratično Poljsko.«
a _
t*
češk©$teaškl isiMite za
o potreM §jasne politične mm
«“ii
Praga, 13. okt. V okviru »Tedna socialistične kulture« je imel češkoslovaški minister za informacije Vaclav Kopecky predavanje, v katerem je posvetil posebno pozornost deklaraciji devetih komunističnih partij. Med drugim je izjavil:
Potrebno je pojasniti vprašanje, če pomeni skupna akcija devetih komunističnih parutij, med katerimi je tudi Komunistična partija Češkoslovaške, neko izpremembo v politiki naše Partije ozir. njenega položaja v vladi ali pa spremembo glede skupnega ravnanja z drugimi političnimi strankami ozir. spremembo, ki bi se tikala socialističnega bloka in Narodne fronte. Znano je, da hočejo širiti naši nasprotniki tako mišljenje s svojimi tendenčnimi trditvami. Res je, da sklepi devetih komunističnih partij ne spreminjajo, ampak nasprotno poudarjajo in utrjujejo osnovno smer politike Komunistične partije Češkoslovaške. Naša Partija bo tudi v bodoče sodelovala z drugimi strankami Narodne fronte in si prizadevala, da bo prišlo do ustvaritve socialističnega bloka. Dejstvo, da je poslala Komunistična partija Češkoslovaške svoje predstavnike na konferenco v Poljsko in da bo zastopana v informacijskem biroju devetih komunističnih strank, se ne more razlagati kot ovira in oteževanje za sodelovanje socialističnih strank z drugimi strankami Narodne fronte. Znano je, da vzdržuje češkoslovaška socialno demokratska stranka podobne informacijske zveze tudi s socialističnimi demokratičnimi strankami drugih držav in da imajo tudi socialistične demokratične stranke svoj mednarodni koordinacijski odbor. Mednarodne zveze imajo tudi predstavniki češkoslovaške ljudske stranke (katolikov). Važno je, je poudaril Kopecky, da je bila postavljena v Varšavi podlaga za obrambo demokracije, narodne neodvisnosti, za
boj proti novemu Monakovu, proti imperializmu
V čem je novost, ki jo poudarjajo sklepi varšavske konference in ki se nanaša na sodelovanje s strankami Narodne fronte in na sociali stični blok? Razlagamo jo s tem, da zahtevamo danes od vseh strank Nam :ne fronte jasno stališče v zunanji in notranji politiki nove republike. Želimo, da bi se vse strank® Naredne fronte zavedale, da danes ni mogoče omahovati in voditi dvolično politiko in da se ni mogoče hkrati izdajati za prijatelja Sovjetske zveze, obenem pa simpatizirati z antisnvMski”' --zapadnih imperialistov in jih tajne podpirati. Ni mogoče ge vari d hkrati o rodoljubnosti, obenem pa hiti na strani imperialističnih pomagačev Nemčije, ki pripravljajo novi M očakovo. Ni mogoče zasedati hkrati v društvih za prijateljske odnose s slovanskimi državami, obenem pa v tisku in na zborovanjih podlo klevetati bratske slovanske države. Ni mogoče hkrati delati za vlado in se boriti proti njej, proti ljudskemu demokratičnemu režimu ter proti novemu gospodarstvu, hkrati pa širiti nemir, panika n razdor. Mogoče tudi ni igrati vlogo hranilca narodnih interesov, hkrati pa zagovarjati 35.000 milijonarjev proti temu ljudstvu.
To pomeni, da v bodoče ne bo mogoče voditi dvolične politike, L j. hkrati politiko vlade in opozicije. Zahtevali bomo od vseh strank Narodne fronte jasno stališče. Zahtevamo, da se očistijo vrste Narodne fronte
S tem. da bomo prinašali v Narodno fronto odločnost, svežo kri in novo silo. in s tem, da home zbirati vse pozitivne in konstruktivne demokratične in napredne ljudi v vseh strankah, si bomo z največjo intenzivnostjo prizadevali ustvariti socialistični blok, ki bo imel veliko nalogo, da bo postal trden Ln odločen činitelj Narodna fronte.
Pred voMtvami v Franciji
V	preteklih tednih je delovno ljudstvo Francije s štrajki, demonstracijami in mitingi protestiralo proti Kamadierovi vladi, ki je s svojo proti-demokratsku politiko privedla deželo v težak gospodarski položaj. Demonstracije so dosegle višek v Verdunu, JoinviUeu in še nekaterih drugih krajih, ko je ogorčeno ljudstvo v borbi z oboroženo policijo protestiralo proti odvažanju sladkorja v Nemčijo.
Odkar se je pod vplivom ameriških imperialistov francoskim socialistom z Leonom Blumom na čelu posrečilo, da so iz koalicijske vlade izključili komuniste, je francosko ljudstvo bridko občutilo posledice politike nove vlade.
Da bi čim prej obnovili svojo domovino, so francoski delavci na pobudo generalne konfederacije dela začeli z »bitko za proizvodnjo«. Z velikimi napori in skrajno požrtvovalnostjo — saj so kljub 10, 12, ali celo 14 urnemu delovniku vztrajali pri skrajno nizkih plačah — se jim je posrečilo, da so v industrijski proizvodnji dosegli 90% od predvojne, v železniški, premogovni, električni industriji In proizvodnji plina pa se je proizvodnja celo dvignila za 3i°/t> nad predvojna Francosko delovno ljudstvo je zaman pričakovalo. da bodo njegovi napori pripomogli k izboljšanju življenjskih pogojev vsega francoskega naroda. Plače delavcem so se le neznatno povečale, kar je dale povod, da so se cene življenjskim potrebščinam še bolj dvignile. Pri tem je vlada odbila zahtevo delavskih in nameščenskih sindikatov za revizijo cen. Preskrba prebivalstva je vsak dan slabša, obroki kruha so . e znižali na 290 g dnevno.' dočim ga je na črni borzi v izobilju za desetkrat višjo ceno. Vlada pošil ja ogromne količine sladkorja in dragih živil v Nemčijo. troši velike kredite za osvajalno vojno v Vietnamu, skratka, dopušča, da se vedno bolj znižufe življenjski standard širokih ljudskih množic na račun kapitalistov. Medtem ko z oho-roženo policijo in s solzilnimi -'ini napada delovno ljudstvo, ki se protivi taki nolitiki. se z niti najmanjšimi ukrepi ne obme proti kolaboracionistom, ki se združujejo v vedno moč-neiše organizacije, proti organizator jem »modrega plana«, ki s požiga njem žita in gozdov, z atentati, umori in drugimi zločini skušajo zasejati nered. diskred:tirati demokratične stranke in s tem omogočiti svojo diktatura
Politika Ramadierove vlade odgovarja željam ameriških monopolistov, ki so vključili Francijo v svoj plan »pomoči«, toda Marshallov plan nima niti najmanjšega namena, da bi pomagal deželi v težkem gospodarskem in finančnem položajn. »Pomoč« ie zagotovljena samo pod pogoji, da Francija ustavi vse politične in gespa-fTfc-"'ke nkrepe. ki bi vzpostavili pl ;*' nacionalizacije, da prepreči udeležbo komnnistov v vladi, da odstrani vsako nevarnost za gospodarsko in vojaške mogočno ZDA in da dopušča kontrolo ZDA pri uporabi kreditov. Vlada je pristala, da se v Nemčiii spoji fran coska cona z angloameričko, v čemer je podprla težnjo ameriških imperialistov. ki sknšaio obnoviti industrijski potencial Nemčije — dežele, ki je v žadu ni, 75 lotih trikrat napadla Francijo. Kako daleč so se vladajoči krogi v Franciji podredili ameriškim monopolistom. se kaže zlasti v vprašanja premoga iz Porurja.
Zn dvig svoie proizvodnje potrebuje frnnroska težka industrija surovine 7lr«fi na premog, katerega bi lahko dobivala iz Porurja. Dejansko prihaja premog iz Porurja le v neznatnih količinah. ostalega pa uvažajo iz Amerike. Zaradi tega zaznamuje zunanja trgovina velik deficit, saj je ameriški premog, ki ga Francija plačuje v do'.-röh, dvakrat dražji kakor poru rski.
Ramadierova vlada troši dolarske kredite tudi za žito, ki ga prav tako uvaža iz Amerike. Letošnji pridelek žita ie trikrat manjši od lanskega in štirikrat manjši od predvojnega. To je zopet posledica nepravilne politike Ramadierove vlade, ki je podpirala nizke cene žita. Da bi osigurali svoj obstoj, so kmetje zanemarili žito in zasejali tiste pol jske pridelke, ki so jih lahko prodali po višjih cenah.
Ramadierova vlada išče izhod iz te krize v novih ameriških posojilih in v »štednji*, ki jo je predsednik vlade naznani! pred nekaj dnevi. V znamenje štednje bo vlada ustavila investicije za velika obn vitvena dela, znižala investicije velikim nacionaliziranim podjetjem, povečala davke kmetom, trgovcem in obrtnikom. Nekateri vladni krogi napovedujejo celo revizijo socialnega zavarovanja, kakor tudi nstanovitev posebne komisije za revizijo nacionalizacije podjetij. Ti ukrepi bodo ponovno poslabšali življenje delovnega ljudstva in povečali gospodarsko krizo v državi.
Ramadierova vlada je privedla državo v popolno gospodarsko in politično odvisnost od ameriških monopolistov in s tem izdala francoski narod. To izpričuje tudi francoska zunanja politika pod vodstvom Bidaulta. ki v organizaciji Združenih narodov in na drugih mednarodnih konferencah vestno izpolnjuje voljo svojih ameriških zapovednikov.
V	Francij- bodo v kratkem občinske volitve, na katerih ho francosko ljudstvo obsodilo protiljudsko politiko današnjih vladajočih krogov. Številni štrajki in demonstracije kažejo, da štora francosko ljudstvo v odločno borbo za nacionalni obstoj in neodvisnost države. Delovno ljudstvo je na pobudo Komunistične nartije sprejelo program, ki bi Francijo reši! iz težkega položaja. S tem. da bi bile izpol-njene npravičene zahteve francoskega delovnega ljudstva in ustvarjeni pogoji za udeležbo širokih ljudskih množic v obnovi narodnega gospodarstva, bi Francija očuvala «vofo nacionalno neodvisnost omogočila mimo sodelovanj z vsemi pri ja+pliskimi in zavezniškimi državami tpr preprečila vsako zasnžn jevanje s strani ameriških imperialistov.
SIAU v Trstu zahteva uveljavljenje narodnostnih pravic
slovenskega prebivalstva
Trst, 13. okt. Mestni odbor SIAU za Trst je poslal Zavezniški vojaški upravi pismo, v katerem zahteva, naj se preneha potvarjanje podatkov o slovenski in hrvatski narodnosti v uradih za obnavljanje osebnih izkazn'c. Odbor ugotavlja, da je ZVU pri ustanovitvi teh uradov najela uradništvo. ki ne govori in ne razume slovenskega jezika. Skoraj vsi ti uradniki no prežeti s šovinističnim duhom, izkoriščajo svoj uradni položaj in mešajo pojme o narodnosti in državljanstvu. Poleg tega namenoma prikazujejo številne državljane Svobodnega tržaškega ozemlja kot jugoslovanske državljane, ki pa so le slovenske narod nostj. To delajo z jasnim namenom. c!a bi potvorili številčno razmerje med narodoma, ki živita na tržaškem ozemlje. seveda, v škodo slovenskega živ lja.
Mestni odbor SIAU obsoja ZVU. ker ni v svojih odredbah uveljavila
načela dvojezičnosti, in ker je sedaj, ko je STO formalno priznan, prekršila jasno določbo njegovega statuta, ki proglaša poleg italijanskega tudi slovenski jezik za uradni jezik. Odbor zahteva predvsem, naj ZVU, ki je popolnoma neodvisna v izvrševanju svoje oblasti na svojem področju STO-a. nemudoma poskrbi, da se odpravijo sistemi, s katerimi poskušajo potvarjati narodnost državljanov. Mestni odbor SIAU tudi zahteva, naj ZVU imenuje zadostno število slovenski b nradnikov. jcer bo le tako zajamčila spoštovanje narodnosti državljanov, njihovo svobodo in vse narodnostne pravice, ki so jim zagotovljene po statntu. Končno zahteva, naj ZVU razveljavi odlok italijanskega fašističnega režima o «preminianjn in spremembi slovanskih priimkov v italijansko obliko in prizna vsakemu državljanu pravico do njegovega izvirnega priimka.
Ta festival v Bujah je bila manifestacija kulture vseh treh narodnosti, ki živijo skupno na Svobodnem tržaškem ozemlju in je še trdneje povezala Hrvate, Slovence ln Italijane.
Izpustitev dveh jugoslovanskih državljanov Iz zapora
Trst, 13. okt. Ameriška politična policija je izpustila na svobodo bivšega urednika »Partizanskega dnevnika«, izza narodno osvobodilne borbe in znanega primorskega antifašističnega borca dr. Danila Miliča, ki ga je
3.	julija aretirala v njegovem stanovanju v Trstu. Dr. Danilo Milič je prebil v zaporu okrog 100 dni.
Pred dnevi je ameriška politična policija izpustila na svobodo tudi tov. Lada Poharja, ki ga je aretirala nekaj dni po aretaciji Danila Miliča.
Oba sta jugoslovanska državljana in je zanju jugoslovanska vlada protestirala v Londonu in Washingtons
20.000 ljudi na kulturnem festivalu v Bujah
V nedeljo so v Bujah slovesno zaključili teden hrvatske kulture na STO-ju. Zgodaj zjutraj so pričeli prihajati v Buje ljudje na kamionih, vozovih in se zbirati na Glavnem trgu. Vse vasi Hrvatske Istre na STO-ju so bile zastopane s svojim! pevskimi zbori, dramatskimi skupinami, raznimi grafikoni in napisi, ki so prikazovali uspeh kulturnega dela med hrvatskim narodom Istre.
Ob 10. dopoldne se je pričel sprevod po mestu. Sprevoda se je udeležilo nad 20.000 ljudi, ki so v morju narodnih zastav in napisov dajali du-ška svojemu zadovoljstvu. Vsa ta ogromna množica se je zbrala na trgu pred bivšo železniško postajo.
Zborovanje kulturnega festivala je otvorii tov. Otavij Kozlovič, ki je pozdravil zborovalce v imenu 17 kulturnih krožkov hrvatskega okraja. Za njim so spregovorili nekateri zastopniki kulturnin in političnih ustanov, ki so poudarili velik pomen kulturnega tedna in kulturnega dela med Hrvati v Istri, ki jim je bila v zadnjih 25 letih odvzeta kulturna svoboda.
Kulturnega festivaia se je udeležila mnogoštevilna mladina, ki vidi v kulturi razvoj m napredek svojega naroda. Med neštetimi napisi mladine je bil tudi napis: »Meje ne ločijo narodov, ampak pomanjkanje kulture.«
Po zborovanju v Bujah se je pričelo ljudsko rajanje. Z uspehom so nastopile folklorne skupine.
Nič se niso izpremeniši
Gorica, 13. okt. Italijanski karabinjerji so pričeli v Gorici nastopati proti Slovencem na enak način, kakor v letih po prvi svetovni vojni v Trstu in vsej Julijski krajini. Dne
9.	t. m. je skupina italijanskih karabinjerjev v uniformi in civilu vdrla v dom slovenskega trgovca Brica v Gorici v ulici Croce 4 in temeljito preiskala prostore. Karabinjerji so v njegovem stanovanju iskali »orožje«. Trdili so, da skriva brzostrelko in revolver izza časa, ko je bil v Jugoslovanski armadi. Pri preiskavi niso našli ničesar. Italijanski karabinjerji so se znesli prav nad trgovcem Bricem, ki so mu italijanski fašisti v zadnjem času večkrat razbili trgovino in mu grozili s smrtjo.
Tekmovanje Ljubljane v prostovoljnem delu
Prvi je doslej rajon »Center“ 22.656 prostovoljnimi
delavci in 77.168 prostovoljnimi urami
Ljubljana. 14 oktobra
V	ponedeljek je bilo v dvorani kina Sloge javno zborovanje Mestnega odbora Osvobodilne fronte, na katerem so bile razdeljene zlate, srebrne in bronaste značke, ter proglašeni udarniki, ki so najbolj požrtvovalno sodelovali pri prostovoljnem delu v Ljubljani.
Dvorana kina Sloge je bila napolnjena z najboljšimi člani Fronte iz vseh rajonov in sindikalnih organizacij v Ljubljani. Nekateri izmed prisotnih so nosili že več značk bronastih, srebrnih in zlatih, ki so si jih pridobili z neumornim in požrtvovalnim delom.
»Petletk;? moramo predčasno izpolniti,« je v pogovoru dejal nek tovariš, ki je nosil na prsih dva reda hrabrosti in zlato značko, znak da je kot prej v borbi tudi danes prvi v izgradnji naše domovine.
Preden so bile razdeljene značke in proglašeni udarniki, je sekretar rajon, odbora OF tov. Repinc naglasil pomen prostovoljnega dela kot sredstvo za krepitev gospodarske in politične moči naše države.
V	dosedanjem tekmovanju je bil najboljši rajon Center, ki je i množično udeležbo prebivalstva dosegel največje uspehe. 22.656 ljudi je opravilo 77.168 prostovoljnih delovnih ar. Uspehi ostalih rajonov so naslednji:
V	rajonu Bežigrad-Šiška se je udeležilo prostovoljnega dela 3727 ljudi in opravilo 17.622 prostovoljnih ur.
V	rajonu Moste je 9007 ljudi opravilo 24.246 ur, v Rakovniku --•t> ljudi, ki so opravili 31.179 ur. V Polju jp bilo na prostovoljnem delu 2057 ljudi, ki so opravili 6403 delovne are. V Št. Vidu 415 ljudi, ki so opravili 1519 delovnih ur. V rajonu Ježica pa je 1043 ljudi sodelovalo pri prostovoljnem delu in opravilo skupno 27S8 delovnih ur. Vladne ustanove se sodelovale na prostovoljnih delovnih akcijah s 5S46 ljudi, ki so opravili 23.868 ur, Mestni ljudski odbor pa s 3222 ljudmi, ki so opravili 12.302 uri.
V	teh rezultatih pa ni razvidna jasna slika vseh del. Tako niso tu vštete ure in udeležba pri sečnji drv in drugih delovnih akcijah, ki bi brez dvoma podvojile rezultate.
Pri tem ne smemo pozabiti naših najboljših tovarišev, ki so se pri delu najbolj izkazali. Mnogo je takih, ki so že daleč prekoračili 150 ur. Med prvimi so tov. Sever Jože, strojevodja iz kurilnice, tov. Hočevar Fr., Jaliič Franc. Okretič Jože, Omahen Jože in Klade Andrej iz Polja.
Tov. Golob Franc, kalkulant na postaji Šiška, je 50%> invalid, vendar kljub temu sodeluje pri vsaki akciji. Koman Maks je prav tako invalid, vendar 6e udeležuje vseh delovnih akcij in je vzor vsem s svojo pridnostjo. Največ delovnih ur ima tov. Rojina Mirko, študent medicine, ki je do danes opravil že 502 delovni uri, vendar ni osamljen: elektrotehnik Šuštar Marijan je opravil že 240 delovnih ur, Pretnar Dominik, strojevodja, je kljub naporni službi opravil 205 ur, Ocvirk Tilka, uslužbenka pri Nami, ima tudi 205 ur prostovoljnega dela. delavec Kavšek Pavle pa 230. Delavci iz Litostroja Zidalič Franc, Malajnar Franc in Šenk Jože so vsi opravili že preko 200 ur.
Število najbolj požrtvovalnih prostovoljcev pa iz dneva v dan narašča.
Od udarnih skupin se Je najbolj odlikovala brigada sindikalne podružnice Umobolnice na Studencu, ki ie opravila 64.374 prostovoljnih ur, brigada šteje 170 članov kar je povprečno 372 ur na posameznika. Sindikalna podružnica invalidov trafikantov je zgled vsem prostovoljcem pri delu.
Tudi naši najstarejši tovariši lahko služijo za zgled mnogim mlajšim. Najboljša sta tovariša Klemenc, ki ima že 76 let, in »ata« Šlamberger, ki je star 65 let. Oba vodita skupino
najstarejših mož v Mostah, ki dokazujejo. kako se je treba boriti za izvedbo petletke in kako je treba čuvati spomin na padle sinove in hčere.
Po poročilu tov. Repinca so v razpravi posamezniki stavili predloge, naj se dela še za večjo udeležbo pri prostovoljnih delih, da naj v tekmovanju, ki ge je napovedal rajon Center vsem ostalim rajonom od 24. do 31. oktobra, V6ak udeleženec vzpodbudi za prostovoljno delo tovariše. ki se do sedaj še niso udeležili delovnih akcij.
Nato je bilo proglašenih 116 udarnikov. In sicer:
3.	brigada kurilnice, Ljubljana: Strajber Miroslav, Koprive' Ferdo, Justin Janko, Smerke Stanislav, Kogoj Stane, Žaklje Franc;
rajon Center: Tiringer Marija. Matej Janez. Rodič Jože, Suhar Jože. Trontelj Janez, Koritnik Avgust, Kapelj Jože. Naglost Alojzij. Gabrovšek Jože,	Horvat	Marija. Oblak	Stane.
Pekolj Jože. Tomc Ivo. Tič Mihaela. Malnarič Martin, Erjavec Ferdinand, Škerl	Pepca,	Koleri	Martin.	Kalan
Filip,	Ocvirk	Tilka,	Mekinec	Pavle,
Smrekar Jože, Ceglar Hinko, Alič Anton. Hajnrihar Alojz. Obreza Ant., Mole Martin, Bolka Ernest, dr. Mehle Marijan. Peternel Jože, Majer Janez, Perhavec Anton, Kokalj Janez. Kogej Mirko. Erjavec Leopold, Marolt Franc, Močnik Jože,	Novak	Angela,	Ivačič
Vekoslava. Lebar Ivana. Dejak Jože. Boltar Janka. Kalan Matevž, Belič Viktor. Sajevic Mihael, Janžek Martin, Bratina Vincenc, Sever Danica. Ljubojevič Slavka. Debevc Anton, Henigman Janez, Popovič Teodor, Avšič Ivana. Gamze Ivan;
rajon Moste:	Bergant Roza,
Žmitek Jože. Tiler Pavla. Šudar Jože. Progar Milan, Srimšek Pavle, Lang Janez. Erjavec Ludvik, Fritz Leopold. Crljen Marija, Dolničar Ela, Horvat Franc:
četrt Polje: Urek Jože, Petrič Ivan, Uranjkar Franc, Stanjko Leopold, Kos Mirko, Ostrež Antonija, Pegan Anton, Učakar Marija, Omahen Cecilija;
rajon šiška: Kristan Franc, Svoljšek Pavla, Ižanc Lojze, Zupič Janez, .Punčoh Stane, Bučar Janez, Vrhovec Fr., Žerovnik Pavla. Oster
Beograd, 12. okt. Skupina britanskih laburističnih narodnih poslancev, ki se je te dni mudila v naši državi, ie poslala Ljudski fronti Jugoslavije naslednje pismo:
Dragi tovariši!
Pri odhodn iz Jugoslavije vam želimo izraziti svojo najiskreneišo zahvalo za toplo gostoljubje in zelo veliko ljubeznivost, ki nam je bila izkazana v vsej vaši državi.
V Britanijo se bomo vrnili ojačeni z vednostjo, da gre Jugoslavija odločno po poti socializma in bomo to, kar ste že napravili, sporočili tudi našim rojakom. Prepričani smo. da ni vprašanja, ki bi moglo ločiti naše narode, in menimo, da bi imeli obe naši državi od čim tesnejšega sodelovanja neprecenljive koristi. Upamo, da bo vaši trgovinski delegaciji, ki se sedaj mudi v Londonu, uspelo, da nas čim tesneje gospodarsko približa, in upamo, da se lahko naši dve državi tudi v vsakem drugem pogledu zbližata.
Popolnoma g-e zavedamo ogromnega dolga, ki ga zavezniška stvar dolguje hrabrosti in odločnosti jugoslovanskih partizanov. Njihovo junaštvo in odločnost- bo vedno najsijajnejši zgled odpora vsega ljudstva proti fašizmu in ne verjamemo, da bi naš narod I ’ni koli pozabil plemenit prispevek, ki
man Frane, Hrženjak Ivan, Muršek Anica, Rojina Mirko, Baumen Tomaž, Šuštar Marijan, Sabadin Vilko, Nebec Marija. Potočnik Kristina. Hvala Tatjana, Žitnik Majda, Mlakar Tone, Brumen Ivan, Skupek Miro, Bavcon Maks, Grum Ivan, Zupančič Tone. Klun Ludvik, Gianini Hubert, Golob Franc, Turšič Valentin, Knific Alojz, Vrše« Franc. Mešiček Hugo, Primožič Jože. Forte Albin, Lunaček Adolf, Minodraš Andrej.
Po proglasitvi udarnikov so bile razdeljene zlate značke, ki so jih prejeli naslednji tovariši:
Sindikalna podružnica »Nama«: Kavšek Pavla;
sindikalna podružnica »Kurilnica«; Bukovec Anton;
sindikalna podružnica »Štore«: Kerševan Malči;
rajon Center: Prinčič Edvard, Oblak Stane. Pretnar Dominik, Se-glar Hinko. Kapelj Jože, Trontelj Janez, Suhar Jože, Žnidaršič Stanko, Strgulc Ivan, Strgulc Janez, Knez Franc, Koren Marija, Udovič Just, Uršič Kati. Berdnik Pavla, Grobov-šek Jovo. Živic Milka, Zima Anton, Šinkovec Rudolf, Rozman Pepca. Petrič Jože. Jarem Fani, Schautzer Florijan. Ocvirk Tilka. Kenda Vlada;
rajon Moste: Jamnik Janez, Šmi-fek Jože, Hrženjak Ivan;
glavna direkcija tekstilne industrije LRS: Dvoršak Jože;
KLO P o 1 j e : Okretič Jože, Lapajne Jože. Hočevar Franc;
kurilnica Ljubljana: Smrekar Jože, Tomc Anton, Sever Jože;
rajon II.: Bajc Franc, Burgar1 Jože. Kocmur Marija. Lunaček Adolf, Bračko Ivan. Brnmen Janez, Grum Ivan, Gregorčič Simon, Bačar Štefka, Dražumerič Adolf, Lebar Danilo, Zi-danič Franc, Drašček Ferdo, Malajnar Franc, Čenk Jože;
rajonski delavski štab IV. Rakovnik - Vič: Novak Božo. Rotar Mari, Cvetko Ivica, Bratuša Ivan, Marinček Jože. Ravnikar Franc;
MLO - Ljubljana; Bevčič Fr., Hrovat Vinko. Hočevar Jakob.
Srebrne značke je prejelo 146 tovarišev. bronaste pa 741.
Ob zaključku zborovanja je bila podeljena prehodna zastavica prostovoljnega dela rajonu Center.
ga je Jugoslavija dala naši sknpni stvari v vojni proti bitlerizmu.
Z bratskim pozdravom!
Arthur Allan, Geoffrey Bing, J. Champion, Fred Lie. Ben Parkin. George Thomas, C. Zilliacus.
Zopet beg vojnega zločinca iz avstrijskega taborišča
Dunaj, 13. okt. Kakor se je zvedelo, je avstrijska policija šele sedaj pričela preiskavo zaradi »bega« težko ranjenega zločinca Johanna Schneiderja, ki je 25. julija iz zapora na Dunaju pobegnil z avtomobilom z ameriško značko, ko ie bil »pri delu« izven zapora. Poljska vlada je na zahtevo policije v Krakovu zahtevala od avstrijske vlade izročitev Schneiderja zaradi njegovih hudih zločinov med vojno, mučenja, ovajanja in umorov poljskih ter židovskih delavcev in nezakonite obogatitve. Na Dunaju opozarjajo na dobre odnose, ki jih je imela Schnei-derjeva žena z družino nekega avstrijskega politika na visokem mestu, znanega po svojih zvezah z Američani.
VREMENSKA NAPOVED bä sredo» 15. oktobra
Sprem«näj'ivo. vendor po veÄimi jasno; z.j nfcrag manjka nevarnost
Prepričani sme, da ni vprašanja, M bi
moglo ločiti naše narode
Britanski laburistični poslan ci, ki so bili na obisku v Jugoslaviji, Ljudski fronti
Da bo več reda na našem prostem trgu
V zadnjem času sta se na našem prostem trgu pri odkupu kmečkih pridelkov pojavila precejšen nered in anarhija po krivdi raznih brezvestnih špekulantskin odkupovalcev iz privat, nega sektorja, ki so na debelo pričeli izrabljati možnost nakupov prostih presežkov kmečkih pridelkov. Možnost prostega nakapa je naša ljudska oblast uvedla, da bi olajšala preskrbo naših mest in industrijskih središč. Toda brezvestni špekulanti so v nenasitnem pohlepu po čimvečjih dobičkih nakupovali zlasti klavno živino in krompir v velikih količinah in dostikrat tndi po nemogočih visokih ce-naR kar seveda ni bilo več v korist najširšemu krogu potrošnikov, ki teh visokih cen niso zmogli. Obenem pa je bila njihova lastna iniciativa za preskrbo čim dalje manj uspešna, ker so Pr,deIovalci pričeli zaradi velikega navala špekulantov, ki so blago prepls-čevali, odtegovati svoje pridelke širokemu trgu.
Da se take napake v bodoče odpravijo in da bo prosti trg v bodoče res dosegal _svo> smoter, se pravi, da bo zagotovljena boljša preskrba našega delovnega ljudstva s predmeti dnevne potrošnje po poštenih cenah, ki so zanj zmogljive in sprejemljive tudi z,i pridelovalce, bodo odslej taki privatni posredovalci od nakupa svobodnih presežkov na debelo za preprodajo izključeni in bodo ta odknp vršile okrajne odkupne nprave po svoji mreži nakupovalcev in preko naproz. V ta namen se bodo za nakupovan je prostih presežkov na debelo v bodoče izdajala posebna pooblastila. Pooblastila rdeče barve bodo izdajale okrajne odkupne uprave za nakup na področju okraia. pooblastila modre barve pa bo izdajalo ministrstvo za trgovino in preskrbo za nakup na področju več okrajev. Pooblastila bodo veljala za nakup prostih presežkov mesa. krompirja in vseh vrst žita. V bodoče bodo moiali ta pooblastila imeti vsi nakupovalci državnega in zadružnega sektorja, ki bodo odkupovali za potrebe skupnosti. Na ta način se na terenn ne bodo mogli več pojaviti razni špekulanti. ki bi nakupovali za preprodajo. Naknpovalci. ki prihajajo iz ostalih republik in kupujejo na debelo, bodo lahko nakupovali prav tako le na podlagi teh pooblastil. Pooblastila jim bo izdajalo ministrsH-ov za trgovino in preskrbo, ki jim bo tudi dodeljevalo rajone, v katerih bodo nakupovali. Pooblastila za nakup se lahko izdajajo le za eno sezijo. okraji pa lahko tra janje teh pooblastil v isti seriji regulirajo tudi za daljšo ali krajšo dobo.
Stvar okrajnih odkupnih uprav je. da takoj organizirajo dobro mrežo iniciativnih, poštenih in zavednih nakupovalcev. ki bodo sposobni no nače-lih^kultnrnega trgovanja zajeti čim večje količine prostih presežkov na našem podeželju za oskrbo potrošnih
središč. Odkupne uprave morajo ime. ti točen pregled nad delom svojih odkupovalcev, njihovo delo morajo organizirati tako, da bo potekalo skladno in ua bo načrtno zajet ves teren. Obenem pa jim je treba omogočiti zdravo medsebojno tekmovanje in stimulacijo po uspehih njihovega dela. Zlasti to poslednje je treba še posebej podčrtati, ker 60 se dosedaj marsikje pojavljale težnje posameznih odkupnih ustanov in naproz, da so stimulans odkupovalcem odtegovale v težnji, da bi v čim večji meri povečale lastni dobiček. To pa je seveda povsem napačno. Po naših novih gospodarskih načelih trgovski aparat ne sme delati dobička. Stimulacija pa je tako v proizvodnji. kakor tudi v trgovini .eno važnih sredstev za večji delovni nspeh.
Seveda je tudi v bodoče ▼ največ-jem interesu naše preskrbe, da se potrošniki za kritje svojih lastnih osebnih in družinskih potreb v čim večji meri iniciativno oskrbujejo na prostem trgu po cenah, ki se na tem trgu formirajo. Zato tudi v bodoče za tako oskrbovanje in za naknpe za kritje lastnih družinskih potreb neposredno pri pridelovalcih ne bo potrebno nobeno posebno dovoljenje in bo stvar popolnoma prosta. Seveda pa se morajo nofrošniki omejevati res na tiste količine, ki jih rabijo zase. Poskuse vsake špekulacije bodo naši oblastni organi v kali zatrli. Prav tako je v največjem inferesn naše preskrbe, da pridelovalci sami vozijo svoje pridelke v neomejenih količinah na trg. Tedi tu ne bo nobenih omejitev. Nadalje je v interesu preskrbe, da se razne ustanove, bolnišnice, menze itd. v čim večji meri same oskrbujejo s potrošnimi predmeti s prostega trga in ne čakajo kontingentov iz raznih centralnih fondov, ki jih ustvarja ministrstvo za trgovino in preskrbo z obveznimi odkupi, ker so te količine omejene. Pač pa bodo nstanove za nakup predmetov za kritje svojih potreb dobile, ker gre za večie količine, pooblastila od okrajnih odkupnih uprav oziroma od ministrstva za trgovino in preskrbo.
Nedvomno se bo s temi ukrepi pa našem prostem trgu zopet napravil red. Izognili se bomo tndi raznim nesporazumom, do katerih je doslej dostikrat prišlo, pri neupravičenem omejevanju nakupov na prostem trgu raznim poštenim potrošnikom in ustanovam, ker so jih oblastni organi včasih v svoii preveliki vnemi za preganjanje špekulantov istovetili z njimi. Seveda pa je dolžnost vseh oblastnih organov, zlasti krajevnih ljudskih odborov, krajevnih inšpektoratov za preskrbo, množičnih organizacij in končno discipliniranih potrošnikov, da v polni meri podprejo napore naše oblasti za red in uspešno delo v naši preskrbi.
živahne predvelivne priprave v Srbiji
Beograd, 14. okt. V mnogih okrajih in mestih Srbije so priprave za bližnje volitve v ljudske odbore v polnem teku,
V jadarskem okraju se je volivna kampanja že pričela. V vseh okrajih, kjer bodo volitve 26. t. m., so že do ločeni kandidati, liste pa potrjene. Kandidate so določili na splošnih konferencah, ki so bile množično obiskane. O vsakem predlaganem kandidatu je ljudstvo razpravljalo in na koncu izvolilo najbolj aktivne ljudi, ki so se odlikovali pri obnovi države in vseh delovnih akcijah na vasi.
Mestni odbor Ljudske fronte v Šabcu je prejel od mestnega odbora Ljudske fronte v Novem Sadu poziv za tekmovanje. Pred bližnjimi volitvami sta bili v Šabcu veliko zborovanje in konferenca, katerima je prisostvovalo 3000 prebivalcev.
V vseh vaseh pocerskega okraja so kandidatne liste že potrjene. Pred-volivnih konferenc se ljudstvo množično udeležuje, čeprav so v teku poljska dela. Plenum Ljudske fronte tega okraja je sklenil, da bo napovedal tekmovanje * med posameznimi vasmi, kdo bo dosegel boljši odstotek pri glasovanju za kandidate Ljudske fronte.
Tržaški pevcl-tfelavci v Kranju
Kranj, 13. oktobra.
V nedeljo 12. t. m. je mesto Kranj pozdravilo v svoji sred; tržaške de-iavce-pevce. Moški pevski zbor lent. jakobskega kulturno-prosvetnega društva »Ivan Cankar« iz Trsta je prišel z Jesenic, kjer je tudi imel nas'op. Prebivalstvo Kranja in okolice iih je toplo sprejelo. Po sprejemu so tržaški pevci priredili koncert z bogatim programom. Na sporedu so bile domovinske in vesele fantovske pesmi v kompoziciji priznanih skladateljev: Švare, Adamiča, _ Prelovca, Apiha, Kozine, Aljaža, Vodopivca in drugih. Občinstvo je zlasti navdušila izvedba ruske narodne »Vihar na Volgi«. Po drugem odmoru je član zbora v kratkih jedr-
natih stavkih prikazal življenje delavcev v Trstu in težave, s katerimi se morajo boriti. Onemogočeni so jim sestanki in nastopi in zato onemogočen razmah kulturno - prosvetnega udejstvovanja. Ob koncu uspelega koncerta je podala pevskemu zboru zastopnica AFŽ lep šopek z zagotovilom. da kranjsko prebivalstvo ne bo nikdar pozabilo svojih bratov na STO-u. Te besede je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem, vzklikanjem in ovacijami Trstu in neosvo-bojenim bratom, številen obisk je pokazal veliko ljubezen prebivalstva Kranja do svojih neesvobojenih bra;-tov onstran naših meja.
III. šahovski šampšonaf
Iz 8. kola prekinjene partije so se kole končale: Bidev je hitro nad-adal Kostiča. Tomovič ni maral si-irno igrati na remi in je končno oti Gligoriču prišel v izgubljen po-žaj; v drugem nadaljevanju se ;e oral v 67. potezi vdati. Piekinjena irtija Radoičič-Kostič iz 4 kola se po pričakovanju končala z zmago idoičiča, ki je imel poleg kmeta več di aktivnejšo damo in stolpa. Dr. idmarju ni uspelo dobiti končnice z ruberjem iz 2. kola in je bila par-a remi. Analize še niso pokazale läge. Radoičič je odigral Be p eki-eno partijo s Tomovičem; težavne račnice s stolpom proti stolpu in vcu z neugodnim kraljevim |X>lo-jem ni najbolje branil in ie bil v i. potezi mat. S6 potez je doživela irtija Kostič-Gruber, ko ie Gruber ’eljavil lovski par, osvoji! dva na-tljnja kmeta in damsko končnico figuro in 2 kmetoma sigurno dobil. >t v prekinjeni partiji s Pirce n ni •išel k nadaljevanju in je bil po eteku ene ure v sicer izgubljenem dožaju kontumaciran. Partiia Mar->vič - Pirc iz 8. kola se je končala
Stanje po 8. kolu. vštevši vse dokončane prekinjene partije, je torej očiščeno: dr. Trifunovič 7, Gligorič, Pirc. Puc. Tomovič, dr. Vidmar 5V». BjdSV, Bp^S (j, ing.	»i.
Kapetan Mihajlo Markovič
4.	Markovič, S. Vukovič 314, Gruber 3, Germek, Kulžinski, Milič 2V», Ko-stič. Radoičič 1.
V 9. kolu igrajo danes: Germek-Gligorič, Kulžinski-Trifunovič, Pirc-Milič, Vukovič-Markovič, dr. Vidmar-Puc. Kostič-Tot. Gruber-Bidev. Radoi-čič-Vidmar ml., Tomovič-Božič.
Maršal Tito boter devetemu otroku
Titovo Užlce, 13. okt. Maršal Tito jle botroval po svojem odposlancu ge-■ neralmajoriu Nikoli Ljubičiču 9. otroku kmeta Miliča Brkiča iz vasi Seve-rova v ariljskem okraju. Generalmajor Nikola Ljub'čič je izročil roditer Sem otroka darila maršala Tit», j
Delavci na gradiliščih, zahtevajte norme!
Vprašanje norm je tudi za gradbena dela kljub mnogim pomislekom že dodobra razčiščeno. Ministrstvo za gradnje je izdalo za razne vrste gradbenih del začasne norme, ki bi morale biti zdaj uvedene že na vseh gradiliščih. Toda v praksi gre to vse prepočasi. Mnogo je še stavbišč, kjer ne delajo po normah. Mnogo je še gradbenih delavcev in celo preddelavcev, ki malo vedo o normah ali pa slabo razumejo normni sistem dela. Marsikje se zanj premalo brigajo delovodje. Marsikatero računovodstvo še ne zna pravilno obračunavati zaslužka po normah.
Kontrolna komisija LRS je na raz nih gradiliščih ugotovila vse omenjene ali pa posamezne nepravilnosti. — Predvsem te slabo izpričevalo za vsako uoravo ali za sindikalno podružnico, če delavci še vedno ne razumejo razlike med nekdanjim akordom in današnjim normnim sistemom dela. Delavci ca stavbišču stanovanjskega bloka, ki ga za elektrarno v Rajhen-burgu gradi »Pionir« iz Novega mesta, so n. pr. dejali, da bi radi delali »na akord«. Stavbovodja pa je že preje čisto določno povedal, da se dela po normah in da so norme vsak dan presežene. Šele po podrobnejšem pogovoru je postalo jasno, da so norme v resnici postavljene, da se od vsakogar zahteva izpolnitev dnevne norme, da pa se ne zabeleži in ne nagradi učinek preko norme ter da se za tem učinkom niti ne teži. Sindikat ie baje predlagal, da se višek storitve računa kot »udarniško delo«. Po drugi strani pa so delavci zaradi nekaj odstotkov, ki so jih dosegli preko norme, lahko odhajali pol ure ali pa tričetrt ure prej domov. V pisarni je bilo iz mezdnih list razvidno, da uspeha preko norm sploh niso obračunavali ali pa so ga v redkih primerih obračunavali napačno, v urah namesto v odstotkih. Ves namen dela po normah je bil na ta način zgrešen. Norme niso bile pobuda za večjo požrtvovalnost in iznajdljivost pri delu ter niso koristile ne skupnosti ne delavcem samim. Zato se ni čuditi, da so ti hoteli delati po pavšalnem akordu. Nihče pa jih ni poučil, da ie bila v predvojnih akordnih plačah za vsak meter zidu skrita skrbno preračunana norma, na podlagi katere ie podjetnik toliko zaslužil. da je lahko celo nekaj odstopil preddelavcem, ki so delo vzeli v zakup. In ves dobiček je tedaj ostal v žepih posameznih ljudi, privatnikov, dočim so današnji delovni napori v korist celote.
Delavci se premalo zavedajo, da je današnja norma nujno potrebna kot osnova planskega dela. Kakor imamo petletni plan, moramo imeti tudi letci, mesečni in dnevni plan. V dnevnem planu moramo vedeti, koliko delovne sile potrebujemo za njegovo izvršitev. Iz tega sledi, da je treba vedeti, koliko posamezni kvalificirani ali nekvalificirani delavec lahko naredi v osmih urah. Zato ie nujno, da imamo po normah preračunan učinek dela. To ie potrebno za izvedbo našega plana, na drugi strani pa za pravilno nagrajevanje vsakega posameznika po njegovi zmožnosti in storilnosti. Norine nam tako omogočajo plansko delo. obenem pa po njih plačujemo dejansko izvrženo delo in s tem požrtvovalnost delavcev, dočim lenuhe in delomržneže izločamo. Nepravilno bi bilo. da bi bili delavci plačani enostavno po urah, ker bi bilo krivično za najbolj zavedne in požrtvovalne. Važno je tudi še, da je norma splošna, veljavna na vseh naših stavbišeih. Ker so tudi plače enotne, različne samo glede na kategorijo stavbišča, nagrajevanje delavcev ni odvisno od večjega ali manjšega povpraševanja po delovni sili. niti ne od kakih drugih sprememb. Na ta način se z enakimi delovnimi pogoji v veliki meri zmanjšuje beganje stavbenih delavcev iz podjetja v podjetje, kolikor seveda ne skušajo priti na stavbišče višje kategorije, kar je zelo važno za plansko delo in koristno za same delavce. V nasprotju s to gotovostjo in stalnostjo pa so bili prej delavci prepuščeni volji podjetnika, ki je uravnaval akord po trenutnih prilikah -oh splošnem, brezčutnem izkoriščanju.
Vsega tega delavci na eiavbišču v Rajhenburgu niso vedeli, čeprav imajo od najmlajšega med njimi do vrha podjetja vsi iste interese. Po navedenem razgovoru so zagotavljali, da vedo. da delajo za skupnost in da je prav. če se eimpre.i uvedejo norme. Zahtevali so postavitev normirca. ki bo uvedel normni sistem in pregled dela.
Stavbišče v Rajhenburgu pa niti ni bilo najslabše. Imelo je vendarle dnevne norme, le da ie ostalo na pol poti. Slabše ie bilo na primer na stav-bišču delavske kolonije »Projekta« v Kranju. Tam je kljub dobri volji vodilnega kadra še vedno vladala precejšnja zmeda v pogledu norm. Značilno je bilo posebno, da pri nekoliko bolj kompliciranih delih norm sploh niso postavili, češ, uradno določene so previsoke, novih pa ne upamo postaviti. Prav ta strah pred odgovornostjo za odstonanje od »začasnih norm« je najbolj značilen in kaže napačno razumevanje norm, ki so odvisne od mnogih pogojev. Ce bi odgovorni funkcionarji preštudirali vse predpise o normah. bi vedeli, kakšen je postopek za primer, če se norma ne doseže, bi vedeli, kakšen je postopek za primer, če se norma ne doseže, ali pa znatno orekorači. Znižanje ali zvišanje norm do 15°/o odobri po prijavi republiški minister za gradnje, če ie večje, pa na njegov predlog zvezni minister za gradnje, in to v obeh primerih v soglasju s plansko komisijo.
Bilo bi koristno za celotno gradbeno iejavnost. da bi z gradilišča poročali o svojih izkušnjah upravnemu operativnemu vodstvu. Na ta način lahko norme žive in so najboljša pobuda za povečanje učinka dela in za pravilno nagrajevanje.
Kakor v Rajhenburgu in tudi v Kranju si delavci povsod žele delati po normah, čeprav jih včasih napačno Imenujejo »akord«. Vendar njihove težnje nmogokie ovira samo vodstvo, največkrat zaradi organizacijske nesposobnosti. Izgovarja se na pomanjkanje primernega kadra za določanje in evidenco norm ter na slabe pisarniške moči za obračunavanje. Glede tega je treba poudariti, da je uvedba norm strogo obvezna in da ni nikake-ga zadostnega opravičila za njeno zavlačevanje.
Izredno očiten primer nerazumevanja norm in zvračacija delavskih zah-teh po njih so kontrolni organi zasledili pri gradnji ceste za tovarno papirja Sladki vrh ob Muri. Primer je sicer manjšega obsega, je pa zelo značilen, ker mora biti no manjših gradiliščih še precej takih. Pri gradnji omenjene ceste dela tudi skupina mladink, domačink. Dve izmed njih sta bili na mladinski progi Šamac—Sara-ievo. Po njunem povratku je skupina zahtevala- da se pri izkopu uvedejo norme. Preddelavec, ki je slabo pismen, jim je sicer tudi sam gGvoril, »da je treba delati na norme, da bodo več zaslužile, če bodo več naredile« itd., vendar pa pravzaprav ni vedel, kako je s to stvarjo. Slišal je sicer nekaj o normah, hotel je dobro, toda ni vedel kako. Če pa so hotele mladinke več vedeti, si ni mogel kaj, da jih ne bi zmerjal s »smrkljami«. Tako niso prodrle s predlogom za norme, če prav jih poznajo s proge. Krivda ie seveda boli na vodilnem inženirju, kakor na nepoučenem preddelavcu, ker je uvajanje norm naloga vodstva podjetja.
Izmed pregledanih gradilišč so bile norme najbolje uvedene ca stavbišču
stanovanjske kolonije za delavce Tvornice dušika v Rušah. Na tem etav-bišču delajo skoraj vsa strokovna dela po normah ter tudi pravilno zaračunavajo procente za presežek norm. Dela se po operativnem dnevnem planu. Norme so uvedli že spomladi. Vodstvo mariborskega »Konstruktorja« zbira tudi ugotovitve o pravilnosti norm, ni pa še svojih dragocenih izkušenj prijavilo na merodajno mesto. Delovodja na primer trdi, da je norma za poln zid celo prenizka, da pa ie težko izpolniti normo pri obokih, stebrih in dimnikih ter da je previsoka za omet. Tako opazovanje norm je zelo važno, ker se bodo na podlagi mnogih opažanj lahko popravile. Seveda pa njihovo izpolnjevanje ni odvisno le od materiala in drugih objektivnih vzrokov, ampak tudi od spretnosti in iznajdljivosti delavcev. Ti se lahko prav pri boli kompliciranem delu naibolj izkažejo. Zato pa morajo točno vedeti, pri katerih delih in za koliko stalno presegajo cormo in pri katerih je ne dosegajo. V ta namen so potrebni dnevni pokazatelji. Teh pa na stavbišču delavske kolonije v Rušah ob pregledu še ni60 imeli. Dalje je bila napaka pri njih. da poslovodji nista bila procentualno udeležena pri nagrajevanju preko-normneaa učinka dela svojih skupin, temveč sta imela enostavno dokaj visoke plače.
V zvezi z normami je treba omeniti še novi način zidanja. Uveden ie že na večini gradilišč. Po kratkotrajnem odporu nekaterih starejših zidarjev so kmalu vsi uvideli, da se po covem načinu napravi mnogo več. V Rušah so no njem prekoračili normo za 1.029 °/o, ponekod celo še več. Delovodja na stavbišču v Rajhenburgu je celo mneuia, da bi namesto skupine treh delavcev lahko delala samo dva, in sicer zidar z dobrim učencem, ter da bi napravila vsako uro kubik, tako v stebrih kakor v polnem zidu. Poizkusil pa tega cačina še ni, kar je napačno. Ni dovolj samo misliti in govoriti, ampak vsako zamisel tudi preizkusiti in nato sporočiti na pristojno mesto.
Kljub naštetim pomanjkljivostim je bilo soglasno mnenje članov komisije za pregled gradilišč, da se je letos stanje tako glede norm, kakor v ostalem, zelo izboljšalo. Slabo je tam, kjer se vodstvo ne potrudi dovolj in kjer se ce znajde, ter tam, kjer so slabe sindikalne podružnice. Na nekem gra-dilišču ie na primer šef-inženir menil. da norm nikakor ni mogoče uvesti tako. kakor se zahteva, da s sindikatom sploh ni mogoče delati, in ie končno rešitev videl v tem, da bi delavcem vsak dan dve uri govoril o normah. V resnici pa ne bi bilo treba drugega, kakor praktično, morda najprej pri eni sami skupini, dokazati delavcem, da jim delo po normah omogoča boljši zaslužek. V tem in še v marsikaterem' podobnem primeru pa bi bila pravica in dolžnost delavcev, da sami odločno zahtevajo uvedbo norm, ki bistveno pripomore k pospešitvi dela in k povečanju njihovih prejemkov.
Uspehi gojitve bombaža v črni gori
Fred osvoboditvijo kmečko prebivalstvo Črne gore skoraj ni vedelo, kako se goji bombaž. V manjšem obsegu so ga gojili v barskem okraju in okolici Sksdrskega jezera, vendar večjega pomena ti nasadi niso imeli. Po osvoboditvi pa so začeli gojiti bombaž v črnogorskem Primorju in na Zetsko-bjelopavliški ravnini. Poskusi, ki so jih napravili v letu 1945-46., so dokazali, da bo mogoče uspešno gojiti bombaž na velikih površinah v več okrajih Črne gore. Letos so posejali v čmi gori okoii 500 ha z bombažem. in to v barskem, kotarskem. hercegovskem, titogradskem in dani-logradskem okraju.
Bombaž so sejali v maju in že v začetku avgusta se je začelo trganje prvih kobul, ki so imele zelo lep bombaž. V danilogradskem okraju so bombažne rastline imele pri prvem trganju po 20 kobul, na boljši zemlji pa je bilo ceio po 78 cvetov bombaža na enem steblu. V titogradskem okraju so sejali bombaž v siromašno zemljo, v zelo plitke njive, ki so jih med vojno slabo obdelovali. Že vna^ prej je bilo jasno, da* v taki zemlji bombaž ce bo dal najboljših rezultatov. Prav tako so v barskem okraju seme bombaža med spomladansko setvijo zaorali pregloboko in ga je v tem
okraju skoraj 50°/o propadlo, ker bombaž ni vzklil. Zelo dober uspeh so dosegli na Cemaskem polju v tako imenovani »črni zemlji«.
Letošnje izkušnje dokazujejo, da je mogoče bombaž uspešno vzgajati na še mnogo večjih površinah v črnogorskem Primorju in na Zetsko-bjelopav-iiški ravnini. Treba pa je posvetiti več pažnje, zlasti pripravi zemljišč, setvi, negi rastline in trganju kobul. Po okvirnem setvenem planu C. gore se bodo prihodnje leto površine posejane z bombažem povečale za 100 °/o v primeri z letošnjimi površinami. Tako se bo z gojitvijo te tekstilne rastline iz leta v teto počasi preusmerjala rastlinska proizvodnja Črne gore.
Bombaž se bo gojil namesto koruze. Računajo, da bo mogoče pridelati na enem hektarju povprečno 600 do 800 kilogramov surovih vlaken. Za vsak kilogram surovega bombaža pa je zagotovljena proizvajalcu odkupna cena 23 din poleg drugih ugodnosti, kar pomeni nedvomno lep zaslužek. Zemljo. v katero bodo prihodnje leto posejali bombaž, bodo globoko preorali. Odkupna podjetja so že nakupila potrebne količine umetnih gnojil, kar bo omogočilo boljšo vzgojo te donosne tekstilne rastline.
Pričetek del za gradnjo novega Beograda
Letos 60 6e pričela obsežna priprav. Ijalna dela za gradnjo novega Beograda na levi obali Save, med Zemunom in starim Beogradom. Največji del tega ozemlja je bil doslej izpostavljen vsakoletnim poplavam, tako da je bilo skoraj neizkoriščeno. Na tem obsežnem področju bodo zgradili najmodernejši del mesta, bodoče središče Beograda. Poplavno zemljišče bodo nasuli, odstranili bodo sedanje ceste in zgradili široke bulvare in parse. Že v prvi petletki bodo tu zrasle naj-reprezentativnejše zgradbe za ustanove političnega, gospodarskega in kulturnega življenja glavnega mesta nove Jugoslavije.
V zvezi z gradnjo novega Beograda bo treba na gradiliščih zbrati veliko število delavcev. Že prihodnje ieto bo tu zaposlenih okrog 10.000 delavcev, pozneje pa do 30.000. Vsem tem delavcem je treba omogočiti osnovne pogoje za življenje. Zato so letos pričeli na bivšem velesejmskem prostoru (ob cesti, k: vodi do prejšnjega visečega mostu) graditi veliko delavsko kolonijo v obliki polstalnih zgradb, ki se bodo po končani zgraditvi mesta od stranile in kjer bodo pozneje uredili velik park. Doslej so zgradili že štiri velike zgradbe, do konca leta pa bodo zgradili še 18 takih zgradb. Gradnja te velike delavske kolonije, ki bo imela centralno kuhinjo, kopališče in vse naprave za kulturno življenje, fizkul-turno igrišče in druge objekte za razvedrilo in za dostojno življenje delavcev, se bo nadaljevala še prihodnje leto. Okrog te kolonije bodo nasadili drevje in uredili parke, tako da bo de-
lavcem v tej koloniji omogočeno prijetno življenje po trudapolnem delu.
Gradnja novega Beograda bo zahtevala dovoz ogromnih količin gradbenega materiala. Da se omogoči dovoz tega materiala zlasti po vodni poti, m, ob izlivu Save v Donavo že zgra-Lii rečno pristanišče dolgo 400 m s potrebnimi žerjavi za mehanično prekladanje blaga in skladišča za blago. V kratkem bodo od zemunske postaje do tega novega pristanišča zgradili še železniško progo, tako da ho olajšan tudi prevoz materiala po železnici.
V zvezi z bodočimi velikimi gradbenimi deli so pričeli graditi novo široko
cesto, ki bo dolga 2 in po! km- in bo vodila od bivšega velesejmskega prostora do zem. žel. postaje. Zemeljska dela za gradnjo te ceste bodo izvršile mladinske delovne brigade. Sedaj so zaposlene pri tem delu tri brigade s skupaj 900 mladinci. Pri delu pomagajo mladincem buldožeri, ki rijejo zemljo vzdolž trase. Nasip za to cesto bo obsega! 62.000 m3. Poleg tega so že v teku dela za nasipanje obsežnega poplavnega ozemlja in za gradnjo visokega obrežnega zidu. Material za nasipanje bodo bagri dvigali iz rečne struge in ga bodo po ceveh prenašali do onega mesta, ki ga je treba zasuti. Za nasipanje zemljišča ob železnici ca že dovažajo material v vagonih. Ko bo to ozemlje nasuto, bo ves obsežen prostor zavarovan pred poplavami.
Pričela so se tudi že pripravljalna dela za gradn jo reprezentativne zgradbe presedništva vlade in velikega državnega hotela, prihodnje letp pa bodo pričeli graditi veliko zgradbo za Centralni komite Komunistične partije. Ker se bo novi Beograd gradil na zemlji, ki jo je naplavila Sava. bo treba nove zgradbe postaviti na številne močne betonske piiote. Betonske pilote bodo izdelovali in zabijali v zemljo specialni delavci, ki jih že sedaj usposabljajo v vsakodnevnih tečajih. Tako se bo na ozemlju, ki je bilo doslej neplodno in izpostavljeno vsakoletni povodnji, na ozemlju, polnem mlak in komarjev, pričelo dvigati najmodernejše mesto v naši državi. Gradnja tega novega Beograda predstavlja eno največjih gradbenih Jel naše prve petletke.
Zaključek mednarodne konference strokovnjakov za gojitev koruze
V	nedeljo ee je v Beogradu zaključilo mednarodno posvetovanje strokovnjakov za pospeševanje koruze. Po uvodnih poročilih, o katerih smo že poročali, je govoril o proizvodnji hete-rotičnega (križanega) semena koruze v petletnem planu Franjo Pa vlek, referent zveznega ministrstva za kmetijstvo za heterozo. Med drugim je poudaril, da bomo letos na naših izbranih državnih posestvih pridelali že 835 vagonov heterotičnega semena. S to količino bomo prihodnje leto posejali približno 300.000 ha. S tem semenom se bo povišal donos koruze -za okrog 6000 vagonov. Heterotično seme je letos vzgajalo 45 državnih posestev na površini približno 8000 ha. Vsa dela so opravljali po strokovnih navodilih prof. Tavčarja, sodelovali pa so tudi študenti naših kmetijskih fakultet.
Inž. Bogdan Jugo je poročal o ra-ionizaciji koruze in o^ stanju poedinih sort koruze v naši državi. Vsa zemljišča v Jugoslaviji, na katerih se seje koruza, se lahko razdelijo v štiri rajone: prvi rajon obsega Vojvodino, vzhodno Slavonijo, Mačvo in del Sem-berije. Drugi rajon obsega Slavonijo, dele severne Hrvatske, severne Bosne in severne Srbije, posebno pa Pomo-ravje in Podonavje ter druge rečne doline. Povprečni donos koruze znaša v prvem rajonu 23 stotov, a v drugem 18 do 20 stotov na hektar.
Tretji rajon obsega zemljišča v Hr-vatskem Zagorju, nižje dele Slovenije, Kordun, Bani jo. Krajino, nižje hribovite predele Bosne in Srbije, posebno pa doline manjših rek. V tem rajonu je zemlja slabša in znaša donos koruze 14 do 16 stotov na ha.
V	čettti rajon spadajo planinska zemljišča Slovenije, Gorskega Kotar-
ja. Like, planinski predeli Bosne in Srbije, večji del Makedonije in ves mediteranski rajon z vso Črno goro. Zemlja v tem rajonu je slaba in znaša donos koruze manj ko 10 stotov na hektar. Iz tega izhaja, da je setev koruze v četrtem rajonu docela nerentabilna in da je v tem rajonu treba zamenjati koruzo z drugo donosnejšo kulturo. V planinskih predelih naj se sadi krompir, v Makedoniji in mediteranskem rajonu pa naj gojijo južne rastline, razvijajo naj vinogradništvo, vrtnarstvo in ovčarstvo.
Končno ie o teoretičnih osnovah agrotehnike pri koruzi poročal inž. Stojkovič, o sodobni agrotehniki koruze in njeni uporabi pri nas pa prof. Djordjevič. Zaključni govor je imel prof. dr. Alojz Tavčar, ki ie med drugim naglasil, da je posvetovanje trajalo premalo časa. da bi moglo rešiti vsa vprašanja podrobno. Cilj posvetovanja pa ie bil, da se naše izkušnje prenesejo v inozemstvo in izkušnje iz inozemstva v našo državo, da bi se tako čim bolj povezali naši in tuji strokovnjaki ter laže dosegli boljše uspehe pri pospeševanju koruze.
Delegati Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Albanije so ob zaključku izdelali resolucijo, v kateri naglašajo, da je za dosego postavljenih nalog v zvezi s povečanjem proizvodnje koruze potrebno čim globlje in tesnejše sodelovanje vseh strokovnjakov, znanstvenih ustanov in zastopnikov ljudskih oblasti na posvetovanju zastopanih držav. Resolucija podrobno našteva vse ukrepe, ki jih bomo morali skupno izvesti, da bomo to mednarodno sodelovanje pri gojitvi koruze tudi dosegati.
Kmctovalcsm
Naproze in kmetijski magazini imajo še vedno polne zaloge semenskega žita. Ako so še kmetovalci, ki tega ne vedo, so temu krivi krajevni ljudski odbori. Zato naj krajevni ljudski odbori poskrbe, da bedo vsi kmetovalci izvedeli, kje dobe očiščeno in razkuženo seme. Poskrbe naj, da bodo zvedeli tudi za točne pogoje zamenjave. Kdor nima za zamenjavo dovolj žita, ga lahko zamenja s koruzo, z ajdo, s fižolom. Zemlja zahteva semena, zato naj seme ne leži po nepotrebnem v skladiščih naproz. Pri razdeljevanju semenskega žita so se v zadnjem času prav posebno izkazali okraji Maribor okolica, Mozirje, Murska Sobota, Rakek, Škofja Loka, Kranj.
Otvoritev velesejma v Trstu
Preteklo soboto je bil slovesno odprt tržaški velesejm. Na razstavi imata poleg domačih tvrdk razstavljenih največ proizvodov Jugoslavija in Italija. Jugoslavijo zastopa okrog 200 jugoslovanskih podjetij, predvsem industrijskih, kar kaže veliko zanimanje razvijajoče se jugoslovanske zunanje trgovine za tržaško tržišče. Razstavljeni so predvsem predmeti, ki izpopolnjujejo gospodarstvo Trsta. Jugoslavija razstavlja izdelke domače obrti, izdelke slovenske usnjarske industrije, ki ustrezajo tudi najbolj razvajenemu okusu, veliko pozornost vzbujajo izdelki žirovske čevljarske industrije. Nadalje so razstavljeni vzorci surovih kož, mesnih izdelkov, marmelade, sadnih izdelkov, svežega sadja, hmelja, piva, lanene in konopljene preje itd. Jugoslavija ima na razstavi tudi turistični oddelek. Z zemljevidi, fotografijami in diagrami je prikazan splošni pregled proizvodne zmogljivosti, dvig jugoslovanske-
ga gospodarstva ter razvoj prometnih zvez. Razstavljeni proizvodi so presenetili one italijanske obiskovalce, ki so verjeli klevetam neofašističnega tiska proti Jugoslaviji, šovinistični italijanski elementi pri upravi velesejma so poskušali preprečiti učinek razstave jugoslovanskih proizvodov in so tudi pri pripravah ovirali jugoslovanske razstavljalce. Ob otvoritvi se je pokvaril' električni vod prav v prostorih, kjer je Jugoslavija razstavljala izdelke lesne in usnjarske industrije in je bil ta oddelek eno uro v temi. V zvezi z razstavo ugotavlja »Primorski dnevnik«, da je Jugoslavija s svojo udeležbo na razstavi pokazala, da hoče ostati zvesta obljubi, ki jo je svoječasno dal njen predstavnik dr. Bartoš v mednarodni eko-nomsko-fjnančni komisiji: Ustvariti med Jugoslavijo in svobodnim trža-škm ozemljem najtesnejšo gospodarsko sodelovanje
Boris Kuhar
Q& trgatvi v Halozah
Toliko polovnjakov, kolikor j'e na-mariakov. toiiko štrtiniakov, kolikor ie šijankov, je rekla gospodinja, ko je Prinesla južino, bel kruh in polič vina na mizo, da si berači nekoliko želodce privežejo in namažejo grla za vrisk in petie. Pri obedu pa teče pogovor samo o »novem«. Koliko misli gospodar, da ga bo naprešal? »Deset jih bo že.« ponosno odgovarja Jernej. »Pa še kako dober bo letos.« se oglasi stara Urša.
Po obedu spet urno na delo! Tudi otroci pomagajo in se veselijo svojega najlepšega dne v letu — trgatve. Sedaj se lahko veselijo, včasih pa so bili za otroke dnevi trgatve najgrši dnevi v letu. Niti nagledati se niso smeli sladkega grozdja. Prišel je gospodar in jih pregnal iz vinograda. Tako so lahko'samo od daleč opazovali trgatev. Sedaj ie drugače. Od Šentvida do Podlehnika pa še naprej do Žetal in tja do Boča žubori letos deca po vinogradih. V vinogradniški zadrugi Gorca jih je vse polno, saj Je grozdje letos skupna last njihovih staršev. Zato s; ga smejo privoščiti, nihče jih ne preganja, nihče jih grdo ne gleda, če gre nekaj jagod v želodec mesto v škaf. Tako je tudi na
državnem posestvu v Podlehniku. In isto ie Pri viničarjih v Rodnem vrhu. Letos so sami svoji gospodarji.
Teinškovi so imeli pred desetimi leti malo posestvo, nekaj niiv. kos travnika. Lahko so redili kravo. Vinograd so imeli za domačo pijačo. Toda prišla je slaba letina, malo so pridelali na njivah, že skoraj zrelo grozdje jim je uničila toča. Morali so prodati kravo. Toda to še ni bilo dovolj. Zadolžili so se pri. sosedu, veleposestniku, Nemcu iz mesta. Ta jim je posojal, ko pa se mu je zdelo zadosti, je nenadoma zahteval ves denar nazaj. Niso mu ga mogli vrniti. Tako je prišlo posestvo na dražbo. Kupil ga je za smešno ceno sosed. — Komaj so si toliko izprosili, da so lahko ostali v svoji hiši kot njegovi viničarji. To so bil-; težki dnevi za Tejn.škove. Vsi so se tega zavedali, od štiriletnega Tončka, ki ob trgatvi m smel več v vinograd, pa do obeh starih Tejnškov. Postali so sužnji na svoji lastni zemlji.
Prišla ie vojna. Za Teinškove so
nastopili še težji dnevi. Sedaj se je šele oholo ponašal njihov gospodar. Strašil jih je z internacijo, s taboriščem, z ustrelitvijo, če mu ne bodo
obdelovali vinogradov. Toda tudi te čase so prestali, vedno so govorili: »Tako ne more in tudi ne bo več dolgo ostalo!« Ko so začeli v Halozah hoditi partizani, je izginil njihov gospodar. Kmalu nato je bila osvoboditev, osvobojeni so bili suženjstva tudi Tejnškovi. Začelo se je novo življenje. Dobili so nazaj svoj dom in posestvo ter postali zopet gospo-
darji na svoji zemlji V njihovem hlevu je zopet zamukala krava, svinjak je zopet oživel in kašče ter klet so se napolnile z lastnim pridelkom.
Zato je letos branje pri njih veselo. Na visoki ranti, zakopan globoko v zemljo z močnimi klini počez, kraljuje, se šopiri in gospodari nad Tejn-škovim vinogradom klopotec. Z več metrov dolgimi vetrnicami, s težkimi macliči. s cpjočo bukovo blanjo in z ogromno brezovo metlo se ošabno vrti in obrača po vetru. Tejnškovim otrokom danes niti pasti ni bilo treba. V vinogradih pobirajo in režejo s svojimi pipci' sladko grozdje. Fantje veselo vriskajo, dekleta pa prepevajo:
Kak luštno Je pač na deželi moj hramec na trati stoji.,.
V soncu se svetijo njih pisane »jen-ke« in robci, ko stopajo berači proti vrhu. Tejnšek jim nosi ročko z vinom in se šali z njimi. Pozabi celo na pipo, ko se zagleda v blesteče se grozdje.
Ko pa se spustu mrak na haloške griče in se jagode ne vidijo več dobro med listjem, zapusti vsa vesela druščina trgačev vinograd in se napoti k zidanici. Tamkaj jih pričakujejo prave gibanice in še veliko presenečenje za trgače. Gospodinja jim je pripravila prolenk.
Po večerij postane živo na preši. Trgači tlačijo, ostali pa meljejo, sredi
krnice pripravljajo koš. Največje veselje zavlada med trgači, posebno med otroci, ko priteče prvi mošt. Vsi ga poskušajo. Gospodar ga hvali. »Tako sladak in močan pa že dolgo ni bil!«
Včasih pa je Tejnšek zamišljen hodil po preši, ker ni vedel, če bo vino lahko prodal in kako ga bo prodal. Vinski prekupčevalci so mu ga odkupili po zelo nizkih cenah. Letos mu je že v naprej zagotovljen odkup po najvišiih dnevnih cenah. Zato vesel požvižguie.
Letos se Haložani veselijo svojega pridelka. Prejšnja leta pa so ob trgatvi po cesti in mimo gosposkih goric, vil in zidanic vozili njihov pridelek gospodarji, ki so živeli v izobilju po mestih Avstrije in celo starega Rajha, dočim so ubogi haloški viničarji stradali. V jesenskem času je prihajala ta gospoda po sad viničarskih žuljev. Ta gospoda s kratkimi hlačami je gazila po lepih slovenskih Halozah, si ogledovala njih lepoto in bogastvo. Sedaj pa je to minilo. Letos je haloški viničar po Halozah sam pospravil pridelek, sad svojih žuljev — haloško vino. Ljudska oblast je pokazala vse razumevanje za socialno in gospodarsko raven malega haloškega viničarja. Novi socialni zakoni in agrarna reforma so pripomogli haloškemu viničarju do zasluženih sadov lastnih žuljev. Haloški vili čar ie postal pravi gospodar svojih Haloz.
Gdiok o prost! prodeji okenskega stekla
Na podlagi 40. člena v zvezi z 20. členom zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva FLR Jugoslavije je zvezna vlada na predlog ministra za trgovino ir. preskrbo izdala odlok o prosti prodaji okenskega stekla.
Da bi se omogočila čim popolnejša zadovoljitev potreb okenskega stekla in glede na povečanje proizvodnje bodo prišle v prosto predr lo vse količine okenskega slekla v debelini 2 j in 3 mm, ki bodo razpoložljive po j kritju potreb, predvidenih v razde-I litvenem planu. Zvezni Gospodarski svet bo na podlagi odloka zvezne vlade z dne 5. aprila t. L odredil cene okenskemu steklu, ki se pušča v prosto prodajo. Dobave okenskega stekla po pogodbah in na podlagi razdelitvenega plana se bodo nadalje j obračunale po dosedanjih enotnih ce-I nah. Zvezni minister za trgovino in j preskrbo bo izdal podrobnejše pred-I piše o načinu prodaje okenskega stekla, ki se pušča v p ros'o prodajo.
Prva tovarna računskih strojev v Jugoslaviji
Iz državne delavnice za popravilo pisarniških strojev v Zagrebu je bil ob koncu preteklega leta izločen oddelek za proizvodnjo raznih vrst računskih strojev. Ta oddelek se je že razvil v majhno tovarno računskih strojev, edino te vrste na Balkanu, ki se lepo razvija. Ob početku je imelo podjetje samo dve stari stružnici in nekaj orodja. Pričeli so sami izdelovati potrebno orodje in delovne stroje. Tako so izdelali spec'alni stroj za rezanje majhnih vijakov, tri precizne rezkalne stroje, vrtalni stroj itd. Nedavno je tovarna dobila nekaj novih orodnih strojev. Čeprav je bila tovarna ustanovljena v decembru lanskega leta, je dobila že svojo proizvodno nalogo po planu za letošnje leto. Te dni se je v tovarni pričela proizvodnja. Ravnatelj podjetja Hugo Drobnič je s pomočjo strokovnjaka za fino mehaniko Franja Kuftiča izdelal model računskega stroja, ki se sedaj izdeluje. Ta stroj je sestavljen iz 1200 delov in je za njegovo izdelavo potrebno 6500 delovnih operacij. Stroji bodo v vsakem pogledu solidno izdelani, navzlic temu bo cena mnogo nižja kakor za uv-cžene stroje. V petletnem planu je predvideno, da se bo podjetje zelo razširilo in da bo izdelovalo tudi precizne tehtnice, šivalne stroje in druge precizne stroje. že prihodnje leto bodo v tovarni poleg računskih strojev pričeli izdelovati stroje za seštevanje in električne računske stroje. Ker so sedanji prostori tovarne tesni, jih bodo drugo leto razširili.
7 Bosni so zqradüi tri tovarne za sadne konzerve
Po petletnem planu Bosne in Hercegovce bodo na področju te ljudska republike zgradili sedem tovarn za konzerviranje sadja, ki bodo leta 1951 lahko predelale 1400 vagonov sadja, že letos so zgradili tri tovarne, in sicer v Usori pri Dobaju, v Mostarju in v Bijelim. Vse tri tovarne so pričeli graditi letos v juniju in sedaj že obratujejo.
Delo komitejev Generalne skupščine OZD
Jugoslavija urgira izročitev vojnih zločincev
Govor Jugoslovanskega predstavnika dr. Kosanovlča na plenarni seji komiteja za pravna vprašanja o problemu izročanja in kaznovanja vojnih zločincev
New York, 13. okt. (Tanjug). Na plenarni seji komiteja št. 6 (za pravna vprašanja) Generalne skupščine OZN je imel jugoslovanski predstavnik Sava Kosanovič naslednji govor o problemu izročanja in kaznovanja vojnih zločincev:
Nasilja in podle zločine, ki jih je zagrešil fašistični vojni stro], so jugoslovanski narodi najtežje občutili.
Sistematično izvedeni množični zločini vpijejo po kazni. Znana moskovska deklaracija z dne 1. novembra 1943, ki je svetu objavila, da vojni zločinca ne morejo in ne smejo ostati nekaznovani, je postala eden izmed osnovnih zakonov Združenih narodov. Tako je bila ustanovljena med-zavezniška komisija za vojne zločince s sedežem v Londonu, katere naloga je, da pregleda prijave zavezniških vlad in izvede registracijo vojnih zločincev. Velesile so ustvarile niirnberško mednarodno sodišče, podobno sodišče je bilo ustanovljeno tudi za bojišča Daljnega vzhoda. Že v pogodbo o premirju so bile vnesene odredbe o izročanju in kaznovanju vojnih zločincev, pozneje pa tudi v mirovne pogodbe z Italijo in ostalimi bivšimi nemškimi sateliti. Štiri velesile, ki so odgovorne za okupacijo Nemčije, so izdale zakon z obveznostjo, da bodo izpolnile načela moskovske deklaracije.
Vsi ti ukrepi pa so ostali po večini neizpolnjeni, ker so bile storjene Sterilne napake, večkrat zavestno in sistematično, z očitnim namenom, da
bi se vojni zločinci odtegnili odgovornosti in kazni
Zato jo delegacija Beloruske SSR vso stvar predložila Generalni skupščini. S svojo resolucijo 13. februarja 1946. je Generalna skupščina vzela na znanje moskovsko deklaracijo, kakor tudi ostale dokumente v zvezi s problemom vojnih zločincev, odobrila je vsa besedila in hkrati ugotovila. da se te odredbe ne izpolnjujejo. Zato je Generalna skupščina sprejela in objavila priporočilo, da naj države — članice OZN — takoj ukrenejo vse potrebno, da bodo vojni zločinci aretirani in izročeni državam, kjer go storili svoje zločine. Generalna skupščina je smatrala to stvar za tako važno, da je razen tega priporočila v zgornjem smislu poslala poziv tudi vladam držav, ki niso članice Združenih narodov. Jugoslovanski predstavnik prof. Bartoš je v svojem nedavnem govoru navedel, da je Generalna skupščina na zasedanju v New Yorku decembra 1946 soglasno potrdila načela statuta mednarodnega vojaškega sodišča v NUrnbergu. Ta statut navaja in sprejema moskovsko deklaracijo kot osnovno besedilo. Na ta način so postali pravni predpisi o vojnih zločincih podlaga Združenih narodov za obravnavanje tega problema.
Narodi, ki so bili žrtve vojnih zločinov. so z velikim zaupanjem sprejeli vse te slovesne izjave. V njih so gledali poosebljenje pravice in so nestrpno pričakovali, da bi pravica prišla do svojega stvarnega izraza. Vendar se pričakovanja niso izpolnila.
Zločinci, k! |Ih Anglija, Amerika In Franclja nočejo Izročiti
Ameriška okupacijska oblastva v Nemčiji in Avstriji se v zadnjem času ue smatrajo zavezana, da bi izročila vojne zločince, ki jih je registrirala komisija Združenih narodov. Ameriška oblastva so prenehala izdajati jugoslovanskemu sodišču vojne zločince.
Poglejte n. pr., za kakšne zločince gre:
1.	Nemški major Hans Thurner je
odgovoren za težke zločine na otoku Braču. Med drugim je ukazal, da se 30 jugoslovanskih ujetnikov živih zakoplje. Njegov ukaz je bil tud,i izvršen. Čeprav je jugoslovanska vlada zahtevala njegovo izročitev že 27. julija 1946, ga še niso izročili.
2.	Nemškj policijski komandant v Banatu Georg Spiller je na zaslišanju pred ameriškimi oblastvi priznal, da je dejansko odgovoren za smrt 3000 jugoslovanskih prebivalcev — civilnih žrtev, ki jih ]e ukazal pobiti zaradi zastraševalnih ukrepov. Izročitev Spillerja je bila zahtevana 10. marca 1946. ko pa hi ga morali izročiti. so ugotovili, da ga ni več v zaporu. Spustili so ga kljub lastnemu priznanju, šele na zelo odločen protest so ga znova aretirali, vendar je njegova izročitev še dvomljiva.
3.	Eden izmed najtežjih vojnih zločincev je bil dr. Siegfried Überreifer. Hi'.'erev šef c vilne uprave vzhodne Slovenije v tako imenovani Spodnji Štajerski. Uberreiter je osebno izvajal germanizacijo Savinjske in Savske doline, pri čemer je izdal pismen ukaz, da je treba vse Slovence iz te pokrajine preseliti, čeprav so bili v teh krajih že od sedmega stoletja, kakor tudi. da se po odvzetju vsega premoženja pobijejo vsi oni, katerih preselitev bj se ne mogla izvršiti Njegova akcija je privedla do izselitve okrog 80.000 ljudi in povzročita smrt okrog 20.000 nedolžnih civilnih prebivalcev. Pismeni dokazi so bili takšni, da ameriška oblastva niso nitj poizkušala .izpodbijati upravičenost zahteve glede njegove izročitve. Toda. ko bi ga morala izročiti, so z noto 12. maja 1947 sporočila, da je iz taborišča Dachau pobegnil. Dovolite, da vprašam, kdo je organiziral ta beg in na kakšen način?
Izmed 198 najtežjih vojnih zločincev. katerih izročitev je zahtevala Ju-goslavija v letih 1946 in 1947, je bilo izročenih samo 20 Kar se tiče ostalih, o katerih so prav tako dokazi, da so bili v ameriških zaporih, v večini primerov sploh niso odgovorili.
Tudi britanska oblastva v Nemčiji niso ravnala bolje od ameriških. Naj navedem nedavni primer Giintherja Bergmana, ki je bil med okupacijo Srbije pomočnik generalnega pooblaščenca rajha za gospodarstvo na Balkanu jn je kot tak izvajal sistematično ropanje v Srbiji. To je nesporno dokazano. Zaradi tega so britanska oblastva 19. aprila i947 uradno obvestila jugoslovanska oblastva, da bo Bergman .izročen in da je v zaporu v Monakovu. 3. julija pa so britanska oblastva sporočila, da je komandant britanske cone v Nemčiji znova proučil njegov primer, da je Bergmana osvobodil in da je danes na čelu nekega gospodarskega urada dvoconske uprave v Nemčiji. Toda to ni edin primer. Po uradnih podatkih so britanska oblastva v letu 1947 odkrila okrog 70 nemških vojnih zločincev. registriranih pr.i komisiji Združenih narodov na podlagi jugoslovanskih prijav, do srede maja pa je bilo izročenih samo 18. Po tem datumu pa se je izročanje sploh prenehalo. Uradno je bilo kot razlog navedeno. da izvajajo reorganizacijo taborišč. Jugoslovanska vlada upa, da »reorganiziranje* ne pomeni, da bodo tudj ti zločinci postavljeni na visoke upravne položaje, kot je bil to primer z zločincem Bergmanom.
Posebno pozornost zasluži primer francoskih okupacijskih oblastev v Nemčiji, ki kljub načelni obljubi francoske vlade vojnih zločincev sploh ne izročajo. Francoski general Che-lier je v odgovoru na noto jugoslo-
vanskega predstavnika na Dunaju 28. januarja 1947 jugoslovanski vladi nasvetoval. da naj zahteve za izročanje vojnih zločincev podaja avstrijski vladi po rednem postopku za izročitev, po drugi strani pa avstrijska oblastva sploh ne poznajo pojma vojnega zločinca.
Vrhunec pa predstavlja primer italijanskih vojnih zločincev. Niti en italijanski vojnj zločinec še ni bil izročen Jugoslaviji, čeprav je komisija Združenih narodov za zahtevo Jugoslavije registrirala 759 italijanskih vojnih zločincev. Poglejte rezultat izmed 759 oseb, za katere je med-zavezniški organ ugotovil, da so nesporni vojna zločinci, zavezniška oblastva niso izročila niti enega samega. Toda. dočim so ta oblastva preprečevala izročanje vojnih zločincev, kj so ubijali civilno prebivalstvo, požigali hiše in ropali, mučili vojne ujetnike in izvrševali najstrašnejše zločine, se v istem času prav ta oblastva ne sramujejo, da bi s prav temi vojnimi zločinci sodelovala na najintimnejši način.
Naj navedem samo nekaj vojnih zločincev, ki so jih po premirju obdržali v italijanski vojski, čeprav je bila za to potrebna odobritev zaveznikov. Vsi ti so bili proglašeni za vojne zločince zaradi umorov, inter niranja. mučenja državljanov, ropanja. namernega pustošenja in rušenja premoženja, namernega bombardiranja nezavarovanih naselbin, pobijanja talcev in ujetnikov, posiljevanja. deportacij itd. To so vojni zločinci general Negro Paride, komandant divizije Murggie s sedežem v Moslarju; general Pedrazolli, general Pirzio Birolli, ki je bil komandant armade in guverner Crne gore od julija 1941 do srede leta 1943; general Tadco Orlando, čigar divizija »Granatieri di Sardegna« je popolnoma zažgala Drežnico in vse okoliške vasi; general Marolta Antonio, ki je bil predsednik italijanskega sodišča na Cetinju; armadni general Mario Robotti, ki je med drugimi zločini podpisal tudi proglas o ustrelitvi 1000 talcev ter ukazal požig preko 3000 hiš in okrog 800 vasi. Samo on je odgnal v razna koncentracijska taborišča v Italiji preko 35.000 civilnih oseb. izmed katerih jih je več kot 4500 pomrlo na Rabu. Končno je tu Giunta Francesco, ki je bil med vojno guverner Dalmacije.
Vsi tj italijanski oficirji, ki so na seznamu vojnih zločincev, se svobodno sprehajajo po Italiji, ne da bi jih kdor koli vznemirjal, posamezni med njimi pa opravljajo celo visoke dolžnosti v italijanskem ministrstvu za vojsko in mornarico, potem ko so dobili predpisana dovoljenja pristojnih zavezniških oblastev.__
Po naših informacijah živi komandant druge italijanske armade Mario Roata v bližini Rima na posestvu Manzjni, od koder vzdržuje zvezo s svojimi bivšimi sodelavci, ki_ so po večini prav tako vojni zločinci, in piše — vojne spomine.
Kdo se drzne nasprotovati osnovnim zahtevam jugoslovanskih narodov. da bi se zadostilo pravici? Vlade istih držav — članic OZN, s katerimi smo se skupno borili proti tem zločincem, pozabljajo na svojo dolžnost. pozabljajo na svoj dolg do pravice in si mašijo ušesa pred resolucijo Generalne skupščine.
čudno stališče Švice
Še pred objavo tega poziva je Švicarski zvezni svet izdal uradno poročilo o Stališču Švice do beguncev iz drugih dTŽav, kjer je med drugim rečeno: »Zlasti jasno je, da ni mogoče dovoliti zatočišča onim osebam, katerih stališče do Švice ni bilo prijateljsko, niti osebam, ki so izvršile dejanja proti zakonom o vodstvu vojne. ali katerih preteklost priča o pojmovanjih, ki niso v skladu z osnovnimi tradicijami pravice in človečnosti.« S to izjavo se je Švica obvezala, da ne bo nudila vojnim zločincem pravice azila.
Toda kljub temu je bilo že nekaj
dni po koncu vojne ugotovljeno, da je v Švici Giuseppe Bastianini, bivši fašistični guverner okupirane Dalmacije in eden izmed najtežjih zločincev nasproti Jugoslaviji in njenim narodom. To je oni Bastianini, ki je izdal proglas »o lovu na ljudi«, o možnosti, da se svobodno ubije vsakega civilnega prebivalca Dalmacije. Na podlagi tega proglasa je bilo pobitih več tisoč mož. žena in otrok. Ta primer je tako značilen, da je treba ponoviti poziv državam, ki niso članice OZN.
Dovolite mi, da vam povem, kaj so vojni zločinci nemških in italijanskih okupatorjev pomenili v Jugoslaviji: stotine požganih vas; v Sloveniji. Bosni in Črni gori. pobijanje sto in sto nedolžnih ljudi kot represalija za enega samega Nemca alj Italijana; ljudstvo so pozivali v cerkev, zaklenili vsa vrata in potem zažgali cerkve. polne mož, žena in otrok; mučili so otroke pred očmi mater, si-stenatično so iztrebljali inteligenco: sistematično so uničevali znanstvene ustanove, laboratorije, bolnišnice in knjižnice; izvrševali so zločine zaradi zločinov samih.
Dovolite mi. da vas opozorim še na nekaj, kar se ie pripetilo v Srbiji 18. oktobra 1941 Kragujevac je bil pod nemško okupacijo. Nekega jutra je mesto obkolila veriga nemških vojakov, ki so končno večji del prebi* valstva nagnali pred strojne puške. Šolski otroci s knjigami pod pazduho. skupno z učitelji, so padli po strelih strojnic. 5500 jih je noknpa-nih v enem samem skupnem grobu.
V	Beogradu je bila odprta razstava vojnih zločinov. Zbrali so strašno zbirko slik o zločinih, fotografije, ki so jih posneli sami zločinci. To je dokument o uživanju nad zločini. Tu so slike, ki prikazujejo vojake, kj se smejejo, ko držijo v rokah žensko glavo za lase, to so fotografije ljudi, obešenih po drevesih, z napisom »Žetev v Srbiji 1941«.
Kar se pa tiče vprašanja izdajalcev jn kvizlingov, jugoslovanska delegacija obžaluje, da se Združeni narodi dosedaj niso ravnali po priporočilih Generalne skupščine v resoluciji št. 2 od 12. februarja 1946. Tu je rečeno, da »status beguncev na noben način ni ovira za izročitev in kaznovanje kvizlingov in izdajalcev v skladu z mednarodnimi pogodbami in sporazumi, in to tako sedanjimi kot bodočimi«.
Predlog! Jugoslovanske delegacije
V	imenu jugoslovanske delegacije predlagam, da naj Generalna skupščina OZN sprejme resolucijo, s katero bo:
znova potrdila načela resolucije od
13.	februarja 1946. po kateri je treba vojne zločince aretirati in izročiti državam, kjer so storili svoje zločine, da bi bili postavljeni pred sodišče in kaznovani po zakonih teh držav;
najresneje pozvala članice OZN, kakor tudi države, bi so podale prošnje za sprejem v članstvo OZN. da brez zavlačevanja izdajo potrebne ukrepe za odkritje jn izročitev vojnih zločincev. ki so na njihovih ozemljih;
pozvala vlade, katerih vojaške sile nadzirajo bivša sovražna ozemlja, da izdajo vse ukrepe za aretacijo in izročitev vojnih zločincev na teh ozemljih;
izrazila prepričanje, da je v interesu dobrih odnošajev med narodi ter v interesu mednarodnega sodelovanja. da države, ki iz katerih koli razlogov niso članice Združenih narodov, prav tako izdajo ukrepe v skladu s to resolucijo;
pozvala vse vlade, da brez zavlačevanja uvedejo postopek proti vsakemu vojnemu zločincu, ki bi se zatekel na njihovo ozemlje;
pozvala članice OZN. da sklenejo dvostranske sporazume za izročanje vojnih zločincev in kvizlingv in da se teh sporazumov dosledno držijo:
pozvala generalnega sekretarja OZN. da zbere od vseh članic OZN podatke o izvajanju teh priporočil in da o sprejetih odgovorih poroča na tretjem letnem zasedanju Generalne skupščine OZN.«
Ameriški delenat brani zločinca Fotiča
Po govoru jugoslovanskega delegata se ie prijavil k besedi delegat ZDA dr. Phuhev, ki se je strinjal z izvajanjem jugoslovanskega delegata glede vojnih zločincev, vendar pa je poudaril, da je težko definirati pojem kvizlingov. Kot primer je dr. Phuhey navedel »patriotizem« bivšega jugoslovanskega veleposlanika Fotiča. ki ga je jugoslovanska vlada obsodila kot vojnega zločinca.
Jugoslovanski delegat je takoj odgovoril na te besede dr. Phuheya in izjavil: Kar se tiče Fotiča, ki naj bi po izjavi dr. Phuheya podpiral zavezniške vojne napore, mi dovolite, da povem, kaj mislim. Med vojno 6em bil v ZDA, kjer sem delal za demokratično stvar. V tem času je bil Fotič po mnenju ameriškega ministrstva za zunanje zadeve In ministrstva za pravosodje škodljiv za vojne napore. Almer Davis, šef urada za vojne informacije, je še leta 1943 v odprtem pismu, naslovljenem na časopis »Srbobran« v Pensilvaniji, ki ga je vodil omenjeni Fotič, imenoval to delo — koristno za nacistično propagando. Izenačevati tako delo z naporom jugoslovanskih narodov v borbi za svobodo, je navadna žalitev.
Predstavnike ZDA in Britanije moram opozoriti -ob koncu na svet, ki sta ga njihovi vladi dali italijanski vladi pred umaknitvijo čet iz Italije. Po tem nasvetu naj bi italijanska vlada proučila vsak posamezni
Grški problem pred političnim odborom
Večina je storila Jugoslaviji veliko krivico
Je izjavil jugoslovanski delegat dr. Bebler na seji političnega komiteja OZN, ko je ameriški glasovalni stroj sprejel ameriško resolucijo v celoti
New York, 13. okt. (Tanjug) Na seji političnega komiteja Generalne skupščine OZN 11. oktobra so nadaljevali z razpravo o ameriški resoluciji o tako imenovanem grškem vprašanju. Glasovali so o prvem delu ameriške resolucije, izpolnjene s francoskim amandmajem.
Predstavnik Češkoslovaške Slavik je izjavil o francoskem amandmaju, da dejansko ničesar ne spremeni, ker prav tako obtožuje Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, da podpirajo grško demokratično armado. Pozval je delegate, naj glasujejo proti.
Šef sovjetske delegacije Višinski je navajal nove dokaze o nesramni politični igri, ki jo igrajo ZDA na Generalni skupščini v zvezi z grškim vprašanjem. Izjavil je med drugim; »Ameriški predstavnik Johnson je pred dnevi izjavil, da bodo ZDA pristale na francoski amandma samo s pogojem, če se bodo Jugoslavija, Bolgarija in Albanija vnaprej zavezale, da bodo sprejele priporočila Generalne skupščine o grškem vprašanju. Sedaj pa je Johnson pristal na francoski amandma tudi brez omenjenih pogojev. Razume se, da so ZDA hotele izvajati s postavitvijo teh pogojev pritisk na Jugoslavijo. Bolgarijo in Albanijo. Računale so. da se bodo te države zavezale k sodelovanju s komisijo. v katero polagajo ZDA mnogo nad. Ker pa so Jugoslavija, Bolgarija in Albanija ponovno dokazale, da so obtožbe o dajanju pomoči grškim gverilcem lažne, so ZDA sedaj pripravljene sprejeti francoski amandma tudi brez omenjenih pogojev. Umazani manever. s katerim so hoteli prisiliti vlade Jugoslavije, Bolgarije in Albanije k sodelovanju s to komisijo, obenem pa umakniti svoje obtožbe, je popolnoma propadel.
Francoski delegat Delbos je podpiral ameriško resolucijo in francoski
amandma, pni čemer pa ni navedel nikakih dokazov.
Jugoslovanski delegat dr. BeMer je nato izjavil:
»Vi veste, da se je obrnila jugoslovanska vlada pred skoraj enim letom na svetovno javno mnenje in poslala spomenico vladam Vel. Britanije, ZDA in Sovjetske zveze ter izdala uradno poročilo za tisk. V Washingtonu je imel naš veleposlanik tiskovno konferenco in je povedal, da je pobegnilo na tisoče beguncev iz Grčije v Jugoslavijo, prebivalci celih vasi, ki so bežali z vsem, kar so imeli, s svojimi otroci, starci in bolniki. Kaj želite od nas? Ali želite, da bi postavili vzdolž meje strojnice na vsakih 100 m in da bi streljali na te ljudi? Ali zahtevate, da naj ne opravljamo več človekoljubne dolžnosti, da naj prenehamo dajati zatočišče tem beguncem, da naj postavimo vzdolž meje divizije in divizije, da naj mejo hermetično zapremo, da ne bi mogel nihče preko nje?
Ne, tega ne bomo storili! Tam čuvamo našo mejo tako, kakor čuvamo vse naše meje, posebno pa severno mejo, preko katere prihajajo k nam iz ameriške cone v Avstriji tolpe kvi-zlingovcev in oborožene skupine z namenom, da bj delale zločine.
»Argument« ameriškega delegata Johnsona, da je Grčija mala država in da zato ne more ogrožati Jugoslavije, če tudi bi želela, ne drži, kajti za 6edanjo grško vlado in njenim za mir nevarnim delovanjem se skrivajo tuje čete in podpora nekaterih velikih sil.
Večina delegacij v političnem komiteju je priznala, da grška vlada ni dobra vlada, da notranje stanje v Grčiji ni zdravo itd. Kar se tiče Jugoslavije, ne more odobravati današnjega^ režima v Grčiji, ker je izvedel ta režim pokolje nad nacionalnimi manjšinami, katere je proglasila tudi sama OZN za največje in najtežje.
Današnja grška vlada in njen tisk hujskata na vojno — na atomsko vojno. Razume se, da sama grška vlada ne predstavlja nevarnosti, nevarna pa je zato, ker je sredstvo v rokah imperialistov. Ameriški predstavnik v anketni komisiji Etridge je na poti iz Grčije v New York izjavil: »Ni dvoma, da bi padla Grčija v roke komunistični manjšini, če OZN tega ne bi preprečila.« To je torej še eden, M misli tako, kakor jaz, da bi pomenila obmejna komisija pomoč in podporo vladi, ki je bila ljudstvu vsiljena.
Gospodje, glejte, kaj nameravate storiti, nekaj, kar nočem kvalificirati, ker mnogi od vas niso točno razumeli tega, kar bodo storili.«
V teku vse seje političnega komiteja sta si ameriška in britanska delegacija prizadevali, da bi bila razprava o grškem vprašanju naglo končana in da bi čimprej pričeli glasovati o ameriški resoluciji v celoti. Tako se je danes pričelo glasovanje, čeprav večina sploh ni vedela, o čem glasuje. Francoski amandma k prvemu delu ameriške resolucije je bil sprejet s 23 proti 7 glasovom, medtem ko se je 13 delegacij vzdržalo glasovanja. Ameriška resolucija o grškem vprašanju je bila v celoti sprejeta s 36:6 glasovom, 10 delegacij se je glasovanja vzdržalo, 5 delegacij ni bilo pri glasovanju navzočih, proti resoluciji pa so glasovale Sovjetska zveza. Beloruska SSR, Ukrajinska SSR, Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija. Glasovanja so se vzdržale Danska, Indija, Afganistan. Egipt, Irak, Libanon, Norveška, Saudska Arabija, Švedska in Jemen,
Na koncu seje je jugoslovanski predstavnik dr. Bebler izjavil: »Večina tega komiteja, ki je glasovala za ameriško resolucijo, je storila Jugoslavia veliko krivico in naši narodi si bodo napravili sami sodbo o tem.«
Grlica demokratična armada nadaljuje z ofenzivnimi operacijami
Atene, 12. okt. Radijska postaja demokratične armade Grčije je oddajala včeraj naslednje poročilo vrhovnega komandanta o operacijah demokratične armade:
Enote štaba vzhodne Trakije so 24. septembra nenadoma napadle prirodno utrdbo pri vasi Agionpnevma na področju Seresa, ki je bila utrjena z betonskimi strojniškimi gnezdi in obdana z bodečo žico. Utrdbo so branili oddelki orožništva in 200 pripadnikov monarhofašistične obrambe. Sovražnik je uporabljal tudi topništvo. Po junaških napadih naših borcev je bila vas zavzeta. Sovražnik je imel 35 mrtvih in mnogo ranjenih. Zaplenili smo 2 strojnici, mnogo pušk, ročnih bomb, razstreliva in drugega vojnega materiala, živil in obleke. Imeli smo enega mrtvega in 4 lažje ranjene.
2.	oktobra so enote štaba centralne in zapadne Makedonije nenadno napadle sovražne artilerijske položaje pri vasi Mikrovrisi.
6.	oktobra so napadle enote istega štaba utrjena taborišča pri Vigle v bližini planine Pisoderi. Boj je trajal ves dan. Sovražnik je imel 15 mrtvih in 20 ranjenih. Mi nismo imeli izgub. Istega dne so druge enote istega štaba iznenada napadle sovražne sile pri hribu Tribuna v okolici Florine. Boj je trajal 10 ur. Sovražnik, ki sta ga podpirala topništvo in letalstvo, se je skušal umakniti, kar pa je preprečilo točno streljanje naših enot. Izgube sovražnika znašajo 16 padlih in 20 ranjenih. Mi smo imeli 2 lažje ranje-
na.	Istega dne so napadle druge enote štaba Centralne in zapadne Makedonije sovražno utrdbo pri položaju Luka. V teh bojih je imel sovražnik 17 padlih in 25 ranjenih. Uničenih je bilo 5 mitraljeskih gnezd, razstrelili pa smo eno sovražno skladišče orožja. Imeli smo 4 ranjence. Istega dne so napadle druge enote istega štaba sovražne sile pri položaju Bo-kiviki-Sidorohori, ki je bil utrjen s tremi vrstami bodeče žice. Sovražnik je imel 5 padlih in 7 ranjenih, mi 2 lažje ranjena. Istega dne je razstrelila skupina borcev sovražni vojaški kamion na področju Florine. Pri tej priliki so padli 1 kapetan in dva vojaka, ranjenih pa je bilo 6 vojakov.
V noči med 9. in 10. oktobrom so napadle enote istega štaba sovražnika pri vasi Kipuris na področju Gre-vene. Izgube sovražnika niso znane.
9.	oktobra so napadle naše enote štaba centralne in zapadne Makedonije sovražni vod, ki je krenil iz mesta Nestori v smeri vasj Elia, katero je hotel zažgati. Sovražnik je bil potolčen in ni mogel izvesti svojega namena, pač pa se je rešil z begom nazaj v Nestori. Sovražnik je imel 7 mrtvih in 10 ranjenih. Mi nismo imeli izgub. 7. oktobra so napadle enote istega štaba sovražni bataljon, ki je krenil iz Kožane v Promio. Sovražnik je imel 10 mrtvih in 15 ranjenih. Mi smo imeli enega mrtvega in enega ranjenega.
Odlok generala Markosa o šolstvu na osvobojenem ozemlju
Atene. 13. okt. Radijska postaja demokratične armade Grčije je objavila v današnji oddaji naslednji sklep
primer jugoslovanskih zahtev. To pomeni, da morajo oni. ki dovoljujejo zločincu Roati, da piše spomine, proučiti, ali je bil kak Jugoslovan, ki je sodeloval s fašistično vojsko, izdajalec al; petokolonaš. Ponavljam, da je tudi to delo v škodo italijanskega naroda. Ta narod se mora osvoboditi onih, ki so ga zapeljali v fašistično katastrofo. Jugoslovanom je veliko do tega. da bj čim prej prišlo do demokratičnega preporoda italijanskega naroda.
Vrhovnega štaba- demokratične armade:
Da bi šole čim prej pričele z delom, odloča Vrhovni štab demokratične armade:
Ljudski odbori, kolikor še niso izvoljeni obstoječi občinski odbori, morajo na podlagi zakonodajnega akta št. 5 takoj pričeti popravljati porušene šole. To se bo napravilo s prostovoljnim delom meščanov. Gradbeni material bodo dala na razpolago skladišča trgovcev in veleposestnikov, ki so pobegnili, gradbeni les pa bodo dobili iz občnskih in državnih gozdov.
Pouk v šolah naj se prične z učbeniki, kakor tudi knjigami in časopisi, ki so jih izdale demokratične organizacije mladine in pionirjev.
Ljudski odbori bodo morali s sredstvi, ki jih določa čl. 10 zakonodajnega akta št. 1, in s podporo, ki jo bo po svojih močeh nudila demokratična armada, ustanavljati dečje menze in zagotoviti knjige in material za pisanje.
Za Vrhovni štab demokratične armade: General Markos.
Velike redukcije državnih nameščencev
Atene, 13. okt. (Tass) Iz državnih ustanov v Grčiji so odpustili 5000 nameščencev, pričakujejo pa, da jih bodo odpustili v kratkem ca. 10.000. To zmanjšanje osebja je eden izmed ukrepov, ki jih je predlagala ameriška misija »za pomoč«, da bi se uravnovesil grški proračun in krili vedno večji vojaški izdatki.
Drugi ukrepi predvidevajo med drugim tudi nove davke, ki bodo uve-delni z zakonom, ki se sedaj pripravlja.
Vojaška sodišča tudi v Atenah
Atene, 13. okt. (AFP) Minister za notranje zadeve Rendis je sklenil v zvezi z napadi partizanov 9. oktobra v Filiji na področju Atike, razširiti »zaščitne« ukrepe za prestolnico in ustanoviti vojaška sodišča.
19 nemških ladij izročenih Poljski
Varšava, 13. okt. (PAP) Sovjetska okupacijska oblastva v Nemčiji so izročila Poljski na račun reparacij skup-no 19 nemških ladij, med njimi eno potniško in dve transportni ladji. Poljska je do sedaj dobila iz sovjetske okupacijske cone Nemčije 2500 železniških vagonov, med n jimi 183 vagonov natovorjenih s predmeti, ki so jih nemške tolpe naropale na Poljskem med okupacijo.
Komisija za mirovnu pogodbo z Avstrijo je končala svoje delo
Dunaj, 13. okt. (Tanjug). Komisija za izdelavo načrta mirovne pogodbe z Avstrijo je imela 11. oktobra svoja zadnjo sejo.
Na seji so vsi delegati potrdili :u podpisali poročilo o delu komisije, ki ga bodo poslali Svetu ministrov za zunanje zadeve v Londonu.
Uspeh levice pri občinskih volitvah v Rimu
Rim, 14. okt. (AFP) Pri občinskih volitvah v Rimu je na 1173 voliš.čih dobil narodni blok (levičarske stranke) 197.744, krščansko-demokratska stranka 195.860, neofašistično gibanje »Uomo qualunque« 60.685, republikanska stranka 55.049, monarhistična stranka 31.165, Saragatova disidentska socialistična stranka 23.917, fašistično »italijansko socialno gibanje« 23.643, liberalna stranka 11.252, qualun-quistični disidenti 9877 in ostali 602r glasov.
PoRovno zavlačevanje ameriške »pomoči«
Washington, 13. okt. Kakor poroča Reuter iz verodostojnih ameriških virov, bo ameriška »pomoč« evropskim državam, ki so se udeležile pariške konference, spet odložena. Izjavljajo namreč, da bo vlada ZDA med razgovori s predsednikom pariške konference sirom Oliverom Fransom ter drugimi člani izvršnega komiteja konference zahtevala, da se ponovno skliče pariška konferenca — zaradi »neizogibnih sprememb«, ki jih je treba napraviti v poročilu pariške konference. Sele tako »spremenjeno poročilo« o potrebah evropskih narodov bo mogoče predložiti ameriškemu kongresu.
Reuter pristavlja, da evropski diplomatski krogi v Washingtonu n;so izrazili navdušenja za ta ameriški predlog o ponovnem zavlačevanju ,e »pomoči«.
Kfatke vesti
Sovjetska pomoč Egiptu v borbi proti koleri. V Kairo ie prispelo 10. oktobra sovjetsko letalo, ki je prineslo zdravila proti koleri. To je brezplačna jx>moč sovjetske vlade Egij>tu v borbi protj epidemij.; kolere. Namestnik ministra za zdravstvo Nazir Bej se je sovjetski vladi toplo zahvalil za pomoč.
Vsled inflacije in hitrega porasta
cen so se življenjski stroški v Iraki v zadnjih šestih mesecih povečali za najmanj 76% nad predvojno višino. Predsednik irske vlade De Valera bo predložil parlamentu načrt za pobijanje inflacije. Delavci zahtevajo višje mezde, ker se z dosedanjimi prejemki ne morejo preživljati.
Francoski imperialist! so pričeli obsežne operacije proti Vietnama
Pariz, 13. okt (Tanjug) Po brzojavkah iz Hanoja so francoske čete v Vietnamu pričele proti Vietnamski republiki oborožene operacije širokega obsega. Pri operacijah uporabljajo tudi padalske oddelke, ki jih prevažajo z letali ameriškega in britanskega porekla.
Tu opozarjajo, da je tesna zveza med začetkom operacij in bivanjem Trumanovega posebnega odposlanca Bullita v glavnem stanu komandanta francoskih četvSaigonu generala Va-lyja. Bullit je imel v Saigonu številna »posvetovanja« _ s francoskimi vojaškimi in političnimi funkcionarji. Bombardiranje vietnamskega prebivalstva se je pričelo neposredno pred Bullito-vim odhodom.
Francosko javno mnenje obsoja sklep vlade, da hd vietnamsko vpra-
šanje rešila s silo in da bi vietnamski narod z orožjem prisilila h kapitulaciji. Francosko delovno ljudstvo s Komunistično partijo na čelu obtožuje Ramadierovo vlado, da vodi s to kolonialno vojno državo v katastrofo in zahteva ustavitev sovražnosti^ ter začetek razgovorov z vlado Hoši Mina, da bi se vietnamsko vprašanje uredilo na miren način.
»Franctireur« piše: Približujemo se brezizhodnem položaju in katastrofu Vsak dan je večji prepad med nami in Vietnamci.
»Humanite« poudarja, da je »zločinsko vojno mogoče ustaviti 6amo s odstranitvijo vlade narodnega izdajstva in sestavo demokratične vlade, v kateri bi delavski razred in njena stranka igrala odločilno vlogo.«
Okrafni kuüurni festival v Kraniu
t	Kranj, 13. oktobra
V kranjskem okraju so organizirali okrajni kulturni iestival. ki traja od 5. do 26. oktobra t 1. Festival je praznik delovnega ljudstva kranjskega okraja in manifestacija delovnih uspehov delavcev in kmetov. Priprave za festival so bile ves september in so razgibale sleherno vas in sleherni aktiv v okraju. Delavci posameznih kranjskih tovarn zbirajo po vaseh živila za svoje menje, hkrati pa kmetom brezplačno popravljajo motorje, ooljske stroje, električne motorje, poljske stroje, električno napeljavo, posodo, obieko, čevlje in podobno. Tovarna fine mehanike »Iskra« je doslej kontrahirala v Cerkljah 31.465 kg krompirja, 86 kg žita, 1485 kg pese in repe, 110 kg zelja, 23 kub. m drv in drugo. Prav tako ostale tovarne. Delavci sklepajo odkupne pogodbe in s tem preprečujejo, da bi prišel kmet pod vpliv črnoborzijancev.
Ponekod skušajo reakcionarni elementi še vedno vplivati na kmečko prebivalstvo. V Predosljah so nasprotniki delovnega ljudstva razširili vest, da delavci prisilno jemljejo prdeike. ne da bi jih plačali. V neki vasi je župnik nahujskal kmete, da ie greh delati ob nedeljah.
samo da bi zbudil nezaupanje do delavcev. Spočetka kmetje niso pustili delavcem strojev, da bi jih popravili, toda delavci so zbrane pridelke pošteno plačali. Nato so izvršili popravila brezplačno. Hkrati so kmetom odločno obrazložili, kdo in zakaj jih hujskajo proti delavcem. Starček iz Mavčič je s solznimi očmi opazoval dekleta iz tovarne »Tek-stitodus«, ki so prišle v vas šivat, in pohvali! ljudsko državo, ki vzgaja mladi rod v duhu medsebojne pomoči.
Tudi obrtniki' se vključujejo v delovne ekipe za pomoč kmetom. 19. oktobra bo odšlo v okoliške vasi 20 takih ekip. Sestavljene so iz delavcev vseh strok: mehanikov, električarjev, strojnikov, zidarjev, krojačev, čevljarjev in drugih. Po vaseh sp že uredili vse potrebno, tako da bodo uspešne njihove delovne akcije. Tega dne se bodo kmečke hiše spremenile v delavnice. Ko bo po vaseh delo opravljeno, bodo priredili kulturne predstave, večer pa bodo oosvetili ljudskemu veselju.
Prebivalci šenturške gore nimajo ne delovne moči ne sredstev, da bi popravili svojo popolnoma razorano in razdejano cesto. Zato je mladina kranjskega okraja po vrnitvi z mla
___- .J
Smučarji v sprevodu flzkultumikov v Kranju
dinske proge sestavila brigado 300 mladincev in mladink. Mladinci bodo v okviru festiivalt popravili to cesto. Brigdni štab si ie že ogledal teren in proučil delovne pogoje, 18. in 19. t. m. bodo na cesti zapeli krampi in lopate, kraj pa bo poživila mladinska udarna pesem. Vaščani se vesele napovedane sobote in nedelje, z zadovoljstvom govore o mladinski brigadi in že pripravljajo orodje, hrano in stanovanje za delavce.
Kulturno-prosvetno delo v okraju se bo v dnel festivala razživelo. Po vaseh in tovarnah organizirajo vrsto prireditev in predavanj. Pri teh prireditvah bo 20 strokovnjakov: profesorjev, inženirjev in političnih delavcev govorilo o naqjvažnejših sodobnih vprašanjih, ki jih bodo na poljuden način osvetlili. Delavci tovarne »Iskra« a bodo z dvema kino-aparatoma napravili turnejo po okraju.
Fiizkulturne prireditve so že v teku. Uspele so krožne motorne dirke, pri katerih ie nastopilo 25 motociklistov. SFD je izvedlo lahkoatletske tekme. Nogometna moštva se bore za pokal. Prirejajo se teniške, namiznoteniške tekme in tekme v odbojki. Šah se je v dneh festivala močno razživel, kar dokazujejo uspeli turnirji v Dupljah, Naklem. Preddvoru ta Tržiču. 12. t m. je bil velik fizkul-t^rnj praznik za okraj s parado in nastopom. Istega dne so pričeli gradi» velik okrajni fizkulturni stadion. Id bo imel 30.000 m2 površine.
Festival bo dosegel vrhunec 26. oktobra. Tega dne b ov Kranju parada dela. Prebivalstvo bo pokazalo uspehe. ki jih bo kranjski okraj dosegel «tied festivalom. Hkrati bodo razdeljene nagrade tistim, ki se bodo med festivalom najbolj izkazali.
S festivalom začenja kranjski okraj izvajati sklepe II. kongresa Ljudske fronte. S tem festivalom se je kranjski okraj tudi primerno pripravil. da počasti 30. obletnico velike Oktobrske socialistične revolucije in da poživi delovni polet Za ustvarjanje petletnega plana na poti v socializem.
Strelska tekma Sfsvenija-Hrvatska
Y izvedbi SFD Kladivarja v Celju Je bil v nedeljo prijateljski dvoboj v streljanju med ekipama Hrvatske in Slovenije za darilo FZS. Rezultati so bili naslednji:
Vojaška puška r.a 300 m, precizno streljanje: 1. Slovenija 1822 točk (od 2400 dosegljivih); 2. Hrvatska 1525 točk. Za vsako ekipo je tekmovalo 8 tekmovalcev v vseh treh stavili. Ekipe so bile sestavljene takole: Slovenija: Cestnik. Planinc, Mejavšek. Mihorko. Musič. Galič, Jager in Kveder. Hrvatska: Mašek, Skorič, Vider, Maurer, Praunhardt, Vincelak, Gorup in Lo-vreček.
Vojaška puška, hitro streljanje na 300 m: l. Slovenila 348 točk (60 zadetkov); 2. Hrvatska 194 točk (38 zadetkov). V vsaki ekipi so tekmovali po 4 tekmovalci.
Moški posamezno na 300 m: 1. Cestnik (Slovenija) 250 točk (od 300 mož nih); 2. Planinc (Slovenija) 225 točk:
3	Mejavšek (Slovenija) 223 točk:
4	Mihorko (Slovenija) 221 točk:
5.	Skorič (Hrvatska) 217 točk; 6. Mašek (Hrvatska) 212 točk; 7 Vider (Hrvatska) 203 točke; 8. Vincelak (Hrvatska) 202 točki.
Hitro streljanje na 30!) m: 1. Mihorko (Slovenija) 100 točk (16 zadetkov).
?. Planine (Slovenija) 84 točk (16 zadetkov); 3. Cestnik 87 točk (14 zadetkov); 4. Mejavšek 77 točk (14 zadetkov).
Pištola na 25 m. ekipe; 1. Hrvatska 805 točk (od 800 dosegljivih); 2. Slovenila 572 točk.
Pištola. posamezniki na 25 m
!. Cestnik (Slovenija) 165 točk (od 100 dosegljivih); 2. Praunhardt (Hrvatska) 157 točk; 3. Vider (Hrvatska) 157 točk; 4. Skorič (Hrvatska) 154 točk; 5. Planinc (Slovenija) 140 točk.
Mladinci, malokalibrska puška na
50m: 1. Wagner (Slovenija) 173 točk (od 300 dosegljivih); 2. Mašek (Hrvatska) 170 točk; 3. Kržan (Slovenija) 169 točk; 4. Srtič (Hrvatska) 128 točk
Ženske, malokalibrska puška na 50 m: 1. Gorup Katarina (Hrvatska) 152 točk (od 200 dosegljivih); 2. Ra-'ai Marinka (Slovenija) 123 točk.
Strelsko tekmovanje med Slovenijo n Hrvatsko ie bilo prav dobro orga nizi ra no. kar je zasluga referenta Jagra. Doseženi so bili izvrstni rezultati. Med tekmovalci so se pojavili nekateri novi talenti, med katerimi nai omenimo zlasti Mejavška. Z redno vadbo bodo naši strelci nedvomno dosegli še lepše uspehe.
Hldialiia praga Flanina—Pastojna terja ©i tekmovalcev vse znanje
Za nedeljsko gorsko prvenstvo je prijavljenih že 69 tekmovalcev. Zanimivost prireditve je povzdignil sklep, da se bo izvedel start skupinsko in sicer tako. da startajo vozači ene skupine naenkrat. Dirka te vrste ima to prednost, da je gledalcem možno opazovati medsebojno borbo tekmujočih ter na cilju samem ugotoviti, kdo je bil prvi.
Od 13 kategorij, ki se bodo javile v nedeljo na startu, si hočemo danes ogledati prvi dve. Turni motorji skupine 125 ccm bodo zasedeni večinoma od naših znanih dirkačev, ki jih srečujemo na vseh prireditvah. To je Mrak Peter, Šimenc Hinko, Praprotnik Stane ter Kranjčan Marinšek in Mariborčan Jager. Vsi' z izjemo Praprotnika imajo DKW stroje, ki slove kot najboljši mikromoiorji.
V kategoriji turnih motorjev do 250 ccm bomo zlasti prijetno presenečeni s Trboveljčani, ki jih starta pet.
m sicer Resman na Triumfu 250, Sirk na Triumfu 250, Mikulec, Šetinc in Plevčak na Puehu 250. Njim se bodo pridružili Ljubljančani:	Fantini na
NTSU 200, Gorjup in Hren na Puchu 250. Zelo bomo občutili odsotnost ponesrečenega Puharja, ki je še vedno v bolnici, a ie izrazil željo, da bi šel rad čim prej na start. Iz Kranja pride Resman na Puchu 250, Maribor pa bo zastopal Horvat na enakem stroju. Fa vorit te skupine je znani »internacionale« Valter Sluzzi na Ardie 250 iz Kamnika.
Posetnikom priporočamo, naj pobite s prijavami, ker ie zanimanje ogrom no. Spričo dejstva, da je dovoljena polovična vstopnina v Postojnsko ja mo vsem udeležencem dirke, bo verjetno treba vključiti še en posebni vlak. Da ne bo zadnje dni neprilik. nai se interesenti prijavijo tekom današnjega dne. Vse informacije daje Putnik po svojih podružnicah.
Drobne zanimivosti
Sestanek delegatov glavnih odborov fizkulturnlh zvez ljudskih republik in centralnega odbora Fizkulturne zveze Jugoslavije zaradi izdelave tizkulturne-ga koledarja za leto 194S bo 21. oktobra
Beogradu.
V Beogradu bo od 1. do S. novembra prvo 6inu£arsko posvetovanje, na katerem bodo pretresali vsa vpraSanja zvezi z razširitvijo in splošnim dvigom smučarskega športa. Na dnevnem redu bo vprašanje priprav za zimsko olim-piado leta 1943. v Saint Moritzu, kakor tudi smučarski koledar za leto 1948.
Prvo povojno srečanje med nogometnima reprezentancama Poljske In Jugo, slavlje bo 19 oktobra letos na stadionn CDJA v Beogradu. Po vojni 60 se poljski in jugoslovanski nogometaši sestali samo leta 1946. med gostovanjem moštev CDJA »Partizan« in FD »Hajduk« na Poljskem.
Cegkl nogometai! bodo gostovali i Beogradu. Klub rudarjev in nameščen eev Industrijskega središča Moravske Ostrave na Češkoslovaškem »Moravska Ostrava«, ki ;e sedaj na čelu češkoslo vaške nogometne lige. bo gostoval 2. no vembra v Beogradu, kjer se bo srečal z moštvom CDJA »Partizan«.
Mitič na gostovanju v Vršen. 11. in
12. oktobra je odigral naš državni teniški prvak Mitič štiri izločilne igre Vršcu. Rezultati so tile: Mitič-Vajtner 6:0. 6:1; Mitič-Laslo 6:1, 2:6 8:6; Mitič-Cvejin 6:1. 6:0: Mitič-Laslo 6:1, 6:2.
Zagreb Ima najboljše kegljače v državi. V nedeljo se je končalo tekmovanje za ekipno prvenstvo Jugoslavije kegljanju, ki se Je vršilo 11. in 12. ok tobra v Somborn. Zmagalo je FD »Zagreb«, ki ni izgubilo nobene tekme. Najboljše mesto so zasedle naslednje ekipe: prvo FD »Zagreb«, drugo FD »Dinamo« tretje FD »Proleter« (Zrenjanin). četrto FD »Sarajevo« in peto FD »EDJIG«.
Dinamo (Tbilisi) : CDKA 2:2	(1:1)
Pred dnevi je bila v Tbilisiju nogometna lekma met moštvoma CDKA in Dinama
z Tbilisija za prvenstvo ZSSR.
Festival makedonskih narodnih iger v 8koplJn
PRESKRBA
Razdeljevanje krompirja
FD Enotnost — lahkoatletska sekcija.
Tekmovalci — mladinci, ki potujejo na ekipno lahkoatletno prvenstvo v Maribor, naj bodo v soboto ob 13. na kolodvoru.
FD Enotnost — smučarska sekcija ob
vešča Članstvo, tekmovalce člane, mladince In pionirje, da se je pričela v telovadnici Narodnegra doma redna telovadba, ki je obvezna za vse člane sekcije. Razpored .ie razviden v društveni pisarni Narodnega doma. — Hkrati so vrši v6ako sredo od 20. do 21. v telovadnici Narodnega doma smučarska telovadba za članstvo sekcije, ki pa je obvezna za člane tekmovalce in mladince. Opozarjamo člane društvenega odbora. da se odslej vrše redne odborov© seje vsako sredo ob 19.
Smučarska sekcija FD »Triglava« poziva vae smučarje na se«stanek danes ob 19. v Šercerjevem domu. Na sestanku bomo določili dneve treninga, ki se bo pričel prihodnji teden, in tudi naredili seznam smučarskih potrebščin, ki jih potrebujejo tekmovalci.
V Mariboru
Ker so bili v zadnjem fesu izdani ostrejši ukrepi za nakup krompirja in se je s tem preprečilo prekupčevanje in nezdravo zvišanje cen, je bila zagotovljena preskrba mest in industrij-kih centrov s krompirjem. Nakup krompirja se od sedaj naprej kontrolira in bo dovoz v Maribor v tekočem tednu izveden v taki meri, da 6e bo ahiko delila določena količina, in sicer na živilske nakaznice odrezki TD 120, SD 220, LD 320, Nav. 417, OM 617, Doi 517 po 40 kg na odrezek.
Za izvedbo pravilne in čim boljše razdelitve opozarjamo prebivalstvo mesta Maribora na sledeče: Vsak potrošnik, ki si še ni nabavil krompirja sam ali ga že prejel od naproze ali podjetja »Živila« si bo lahko nabavil določeno količino v prihodnjih dneh v vseh poslovalnicah naproze in mestnega podjetja »Živila«. Pripominjamo, da bo krompir prihajal postopno in s tem je tudi nepotreben vsak naval ali vrste pred omenjenimi prodajalnami. Cena krompirju je določena 4.50 din za kg. Določeni obrok ni dokončen in se bo zviša! po poznejših dobavah.
V	Celju
Opozarjamo celjske potrošnike, da se bo od četrtka dne 16. t. m. dalje delil krompir proti oddaji kontrolnih odrezkov vsem tistim osebam, ki si doslej še niso pripravile zaloge za zimo. Krompir bodo delile vse naproze, industrijski magazini ter mestna trgovina v Zidanškovi ulici, prodajna cena bo 4.50 din za kg. Pripominjamo, da bo krompir prihajal postopno in v zadostnih količinah. — MLO Celje.
V	Ptuju
Prebivalstvo Ptuja obveščamo, da se bo pričela delitev prvega obroka krompirja v četrtek 16. t. m. Krompir ee bo delil od tega dne dalje na vsako krušno karto, iu sicer po 40 kg po 4450 za kg.
Razdeljevanje krompirja bo proti žigosanju krušne karte in vpisu v poseben seznam o Izdaji krompirja, katerega mora voditi določena prodajalna.
Osebe, ki »o se s krompirjem že oskr bele čez zimo, niso upravičene do na kupa krompirja na zgoraj naveden način.
člani »Naproze« prejmejo krompir svoji poslovalnici, vso ostalo prebivalstvo pa v prodajalniel okrajnega rnaga cina v Ptuju.
Pripominjamo, da bo prihajal krompir sukcesivno in da bo sleherni prebivalec (imetnik krušne karto) preskrbljen s krompirjem. Naknadne delitve bomo objavili pravočasno.
Ta način razdeljevanja krompirja velja samo za ožie mesto Ptuj.
Okrajni ljudski odbor Ptuj — Izvršilni odbor — gospodarski odsek.
Na Jesenicah
MLO Jesenice izdaja naslednje ukrepe: Krompir se bo pričel razdeljevati v petek. 17. t. m. osebam, ki si do sedaj niso pripravile nobene zaloge za zimo. Za vsakega družinskega člana bo mogoče nabaviti kot prvi obrok po 50 kg Cena krompirju je 4-50 din za kg.
Naknadne delitve se bodo objavile na isti način ▼ dnevnem časopisju, ker je krompirja dovolj in bo sukcesivno prihaja] na Jesenice.
Krompir bodo d-eJile vse poslovalnice Naproze na Jesenicah za svoje člane, industrijski magacin v svojih posloval nicah za svoje članstvo, za ostale potrošnike v trgovinah Balon in Zupan čič Jesenic« in v obeh poslovalnicah Koloniale.
Delitev bo na podlagi žigosanja živilskih nakaznio od meseca septembra in oktobra, to pa zaradi tega, da bi si nekateri ne nabavljali zalog, ki jih ne potrebujejo.	MLO Jesenice.
DELITEV SVEŽEGA MESA Po naloga oddelka za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obveščamo upravičence bolniških in kulturniških nakaznic za meso, da prejmejo v sredo. 15. t. m. sveže meso od 8.—12.
Meso bodo delile vs«» poslovalnice mestne klavnice na trgu, poslovalnica 7 Tržaška c., poslovalnica 4 Celovška c. poslovalnica 5 Bezenškova ul., poslov 1 Zaloška o. in poslov 8 Bohoričeva ul Mesarija Černivec Stanko in Janež Ivan na trga. — Za kulturnike deli meso mesar Petrič Jakob na trgu. — Meso dvignite 15. t. m. ob 7. zjutraj
DELITEV MOKE
Vise potrošnike, razdeljevale« radomi-ramih živil in peke obveščamo, da se deli za drugo polovico meseca oktobra (n« ostalih 16 odrezkov za kruh) moka vsem potrošnikom na vse vrste živilskih nakaznic v razmerju 70 % enotne moke in .“10 % koruzne moke ali koruznega zdrobi.
Razdeljevalce in peke opozarjamo, da bo na živilskih nakaznicah TD. SD. LD, Nav, Doj, OM odrezki »b«. ki imajo datum od l. do vštevši 15. 10. razveljavljeni. Peki predlože obračun odrezkov žiiv»i!sifcib nakaznic po stanju 15. 10. zvečer. —• Kruh se necp >•	“ ’r1-
enotne krušne moke in SO % koruzne moke. Okrajni ljud*1kd odbori prejmejo še podrobna navodila.
Preskrba udarnikov z industrijskimi proizvodi
relja m žig n* knpoodh AL 34 in 25.
V Ljubljani — mestu se bo žigosanj* nAUo takole: Ulični pooblaščenci za pro. »krbo naj obrazno pobarajo t svojem območju vsa potroAnifte nakaznice in jih •kupaj predložijo v žigosanj« rajonskim in krajevnim ljudskim odborem.
Krajevni ljudbki odbori okraja Ljubljana — okolica bodo obvezno žigosali industrijska kart« zadevnega krajevnega ljudskega odbora vsakemu imetniku, ki se bo janil za žigosanje. Ostala dva kanona pa bodo krajevni ljudski odbori šigoeaii po lastni uvidevnosti »intim, ki so teh točk potrebni.
Krajevn-1 ljudski odbori naj žigosanj» Izvedejo na način, M se jim zdi najbolj primeren in naj ga objavijo na krajevno obdčajni način- Pri teni je upoštevati potroinllke, M eo oddaljen« od nakupovalnih centrov im M dosflei niso mogli izrabita niti rednih točk. ker so zamujali distribucijo artiklov, ki Sp oddajajo na kupon« in točke. Tem potro«-nikom naj e« vsi Štirje kuponi ožigosajo, potpoSniikom ▼ nakupovalnih oemtrdh pa po njih potrebi.
ODDAJA KONFEKCIJE UNBRA-fmega IZVORA
Oddečefc sa fcrgovtmo to preskrbo VLO Uubliana — mesto to gospodarski odsek OLO — okolica, na podlagi pooblastila MTP določata Modo« način oddaja konfekcij« UNBRA-tnegal tovora v svojem območju.
Vrhna konfekcija UNRRA-toeg« Izvora
in sicer:	__ .
zimski piaSč moffni in otroški, zimski jopiči to sufcnišči se oddajajo proti vpisu v industrijsko nakaanico na vsako nakaznico po 1 kos brea oddaja kupona to točk.	. ...
Olajšave prt nabavi raznega teksttl-_.sga blaga in obutve, ki so bile objavljen« 21. avg. 1947. veljajo u«moremen-jeno do nodaljnega. Prt tej priliki «poročamo. da so po teh olajšavah za no-kazila samo še sledeči predmeti:
meteesko blago za moško in Bero*® telesno in posteljno perilo (grudi za 2am-ndre. Inlet, blago za rjuh« in prevleke).
Umetna »vila in svilena podloga — Moški in ženski popolnoma usnjem čevlji.
V	območju LRS se osebe, katerim ja dodeljen naziv udarnika v smislu veljavnih predpisov in jim Je izredna legitimacija ter nakaznica za prednostno preskrbo v smislu navodil o dopolnilnem presffcrhovanju oseb, kd eo razglašene za udarnike (Ur. 1. FLRJ števil ka 266/40-1946.), preskrbujejo % radoui-rlnaroi ind. proizvodi takole:
1.	Vsak udarnik, ki ima veljavno udarniško karto za industrijske proizvode, ima pravico do nabave določenega industrijskega blaga brez kakršnih koli dm. gih formalnosti jz kontleentov široke potrošnje v vseh trgovinah LRS.
2.	Da »e omogoči nčinkovita in prednostna preskrba udarnikov z industrijskimi proizvodi, se morajo ustanoviti trgovinah posebni oddelki za udarnike, bi morajo biti založeni z najboljšim razpoložljivim blagom iz kontingentov, do-1 d jenih za široko potrošnjo. Take od 'Jelke za udarnike so dolžni organizirati
a)	okrajni odnosno mestni 1 j n doki odbori za udarnike svojega območja,
b)	vodstva industrijskih magacinov 'lovnega industrijskega podjetja.
V	teh oddelkih ostali potrošniki morejo nabaviti blaga.
3.	Za preskrbo udarnikov s industrijskimi ter vsemi ostalimi proizvodi je ustanovljeno pri narodnem magacn: Na-Ma v Ljubljani poseben oddelek udarnike, kjer lahko udarniki iz vse LRS kupujejo oziroma naročajo blago, ki ga začasno ne morejo nabaviti v posebnih oddelkih trgovin svojega okraja (točk»2.) odnosno v ostalih trgovinah iz široke potrošnje. Poudarjamo pa, da naj se načeloma in normalno udarniki preskrbujejo Iz trgovin svojega neposrednega okoliša zlasti, ke-r bo pri Na-Ma za ndarnike na razpolago blago isto kakovosti kot
vseh dragih trgovinah.
Vsi ljudski odbori, vodje industrijskih magacinov in direkcija Na-Ma so dolžni, da posvetijo preskrbi udarnikov vso pozornost in skrb ter da izvajajo natančno odredbe točk 1. (do 3.).
Uprave industrijskih podjetij ter upravni odbori sindikalnih organizacij pa morajo pri tem delu nuditi zgoraj navedenim organom svojo pomoč to skrbeti za pravilno izvajanje teh navodil.
Ker se nekateri okrajni ljudski odbori in industrijski magaoini obračajo na nodjetje Na-Ma v Ljubljani, da jim dobavi iz svojega kontingenta blago za ndamnlke. ali pa udarnike usmerjajo k Na-Ma, češ. da njihovi oddelki nimajo ustreznega blaga, pojasnnjemo:
1.	da Na-Ma ni grosistično podjetje ter oddaja blago eamo neposredno potrošnikom to
2.	da moraio tako okrajni! ljudski odbori kot industrijski magaoini Oskrbovati v odgovornem sorazmerju in sorti-ment.n oddelke za udarnike iz rednih kontingentov, dobljenih za Stroko potrošnjo. — (Iz pisarne MTP). •
PODALJŠANJE VELJVNOSTT INDUSTRIJSKIH KART — DODATNE TOČKE
Glede na objavo ministrstva za trgovino in preskrbo LRS v »Slovenskem poročevalcu« z dne 12. okt. 1947 (nedeljska številka), s katero razpisuje' kupona 13 in 14 I-R. I-G. I-D kot 5spremenjene v točke in sicer:
I-R po 10 točk. I-G po 6 točk, I-D po 5 točk. objavljata MLO Ljubljana — me >-to in OLO Ljubljana — okolica, da kupona št. 13 ne moreta izpremeniti v točke, ker je bil ta kupon svoječasno razpisan kot kupon na tena ozemlju.
Zato velja na ozemlju Ljubljana — mesto to okolica namesto tega kupona knpon št. 2». V LinbUami in oikoliel se torej izpreminjajo v točke sledeči kuponi: Na industrijski karti I-R kuponi št. 20. 14. 24 to 25 vsak kupon v 10 (deset) točk.
Na iindustri.MI karti I-G kuponi St. 20, 14. 24, In 25 vsak kupon v 6 (Sest) točk.
Na Industrijski karti I-D kuponi št. 20. 14, 34. in 25 vsak kupon v 5 (pet) točk.
Kupona št. 20 in 14 bs žigosata z Pnim žigom, kupona 24 in 25 posebej z enim žigom. Ker so žigi večji od prostornine dveh kuponov, bodo s tem pokriti tudi sosednji kuponi. Zaradi tega poudarjamo, da prvi žig na št. 20 to 14 izpremi-njaita v točke samo ta dva kupona, isto
DNEVNE VESTI
KOLEDAR Sreda, 15. cfctobra: Terezija, AvreMja-ftetrtek, 16. oktobra: Bedrigo. Gal. Ve-lena.
SPOMINSKI DNEVI
15.	olet. 1844. — Rejen Siano® Gregor&S v Vršnem pod Krnom. (Umiri 24. nov. 1906).	,
15.	okt. 1943. — Pivi sestane* komIMi« aa načrtno gospodarstvo na osvobojenem ozemlju.
16.	okt. 1944. — V Beogradu uldčne borbe.
15.	okt. 1943. — Kcročaziai mirovna kotl-
foronoa v Parizu.
DEŽURNE LEKARNE Contraflna lekarna, Tromostje.
SLOVEN8KO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI opera
Sreda. 15. okt. ob 20: Maseame*: Manon. Red Sreda.
Pri današnji predstavi opere »Manon« nastopi v naslovni vlojrt prvikrat Milica Polajnarjeva. Ostale g-lavne vlogre: J. Li-oušček, F. Lupša, V. Janko. Sodelujejo še: Trost — R p bol jeva,	Zakrajškov a,
Ziherlova. Štrukelj. Smerkolj. Dirigira Rado Simoniti. Režija C. Debevec.
Direkcija Drame sporoča, da bo »ače-fcek oeaone 1947/48 konec meseca oktobra. Sezona se prične z zakasnitvijo zaradi instalacije nove modern« električne aparature.
ri!r*k<dja Drame potrebuje vatnega suflerja aH 6ufleao, ki ima že prakso z ljudskih odrov. Ogrlasl se naj v do-poldamfeikäh urah v tajništvu Dram®,
«
Opozarjamo vse študente, ki so sprejeti v* študentske domove, da se de vključno 20. t. m. v njih javjj-o, ker bodo «icer stanovanja oddana drugim, kd eo že na licu mosta. — Komisij«*? za soc. skrbstvo na univerzi.	2656-n
Komite za kinematografijo vlade LRS je v Ljubljani, Dalmatinova utica 5. pritličje levo — tel. štev. 22-76.	1667-n
V zadnjem mesecu s« bile radi kajenja nočnega miru v središča mesta plavljene, odnosno kaznovane sledečo osebe: Zemljak Pavle, Verovškova 15*. B°rr.jak Rudolf, Jeranova 14; Carmeluti Franc, TyrŠ0fva 15: Lužnik Jožo, Dolenjska 14; Rebel Janez- Rudn.jik 48*. Kolenc »Tože, Cankarjeva 16: Tomažič Anton, Tyrš©va cesta 17; Pirnat Boris. Preradovičeva 14; Medic Franjo. Zrinjskega 5. — Iz pižame oddelka za notranje zadeve glavnega mesta Ljubljane.
Tečaj mednarodnega jezika esperanto otvori Esper&ntako društvo, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7/1 dane«, v sredo ob 19. uri.	2652-n
Vse Interesent« za koncertni abonma opozarjamo in vabimo na podpis abonmaja. Prijavo sprejema PoMovalnSea KoagT©*ni trg 9. Prvi koncert bo prihodnji ponedeljek, zato pohitite s prijavami. Pogoji zelo ugodni.	2655-b
Gospodinjske pomočnice	Beži-
grad! V četrtek 16. t. m. ob 2fl. bo množični sestanek v Medvedovi 2^ — Šiška. Pokažimo s po-noštevilno udeležbo, da s« zavedamo svojih dolžnosti.	2653-n
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA, UNION: francoski film »Potepuha v nebesih«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. MATICA : češki film »čar reke«, tednik. Predstave ob 16 15, 18.15 in 20.15. SLOGA: sovjetski film »Silva, knegi-nja čardaša«, tednik. Predstave ob 16.15. KODELJEVO : francoski fiim »Kavarna v pristanišču«, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR, ESPLANADE: češki film »Čokoladne oči«, tednik. GRAJSKI: sovjetska pravljica »Pepelka«, tednik.
CELJE, METROPOL: francoski film »Bell valček«, tednik. DOM: sovjetski barvni film »Kameniti cvet«, tednik.
PTUJ: francoski film »Njen prvi sestanek«, tednik.
Naloge prosvetnih delavcev »a naši severni meji
Okraji Gornja Radgona, Murska
Sobota in Dolnja Lendava so obmejni kraj: in .majo zaradi tega prav poseben značaj.
Z ozirom na to, da ljudstvo teh kra jev ni bilo tako aktivno pritegnjeno v .Narodno osvobodilni borbi kot ostali kraji Slovenije in so se vsled tega tu v večji meri obdržale kvarne posledice bivših režimov, ki niso nikdar stre meli za tem, da bi širokim ljudskim množicam nudili možnost izobrazbe, ki je bila privilegij »boljših slojev«, je ljudska oblast posvetila tem kra jem, ki danes največ trpijo za posledicam: preteklosti, še prav posebno pozornost. Na tem področju je naj večji procent nepismenih v Sloveniji zato je treba dvigniti kulturnoprosv^t-ni nivo prebivalstva teh krajev. Ker je v Sloveniji veliko pomanjkanje učite! iškega kadra, je ta naloga zelo težka. V večini primerov mora učitelj poučevati do 80 fn več učencev in to tudi po tri ali štiri razrede naenkrat. Na ta način seveda ni mogoče dati učencem tistega znanja ki bi ga v osnovni šoli morali dobiti. V Sloveniji potrebujemo trenutno še najmanj 400 učiteljev. Samo v gornjeradgonskem
okraju primanjkuje 26 učiteljskih moči. Tako je tudi v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Poleg tega primanjkuje tudi šolskih prostorov in učil. V nekaterih šolah nimajo niti dov lj klopi in morajo mnogi učenci med po ukom stati. Poleg teh fežkoč je pere če zlasti vprašanje šolskega obiska ker mnogi starši otrok ne pošiljajo v šolo, temveč jih uporabljajo za poljska dela. Tako je v nekaterih krajih
n.	pr. v Kuzmi (gornjeradgonsk' okraj) v preteklem šolskem letu pade! obisk v šoli celo na 35 odst., s čimei se je poslabšal tudi šolski uspeh. Ljud ska oblast je morala podvzeti celo ka zenske ukrepe proti staršem, ki otrok niso pošiljali v šolo. Vzrok tem napa kam je dvojen. Prvič v nazadnjaškem mišljenju ljudi, da kmetu ni potreb na izobrazi», drugič pa v hujskanju reakcionarnih elementov, češ da v šoli vzgajajo otroke v komunističnem duhu. S takimi, in podobnimi težavami 6e morajo boriti naši prosvetni delavci v Prekmurju in severni Štajerski ob avstrijsko-madžarski meji. V Dolnji Lendavi pa je pereče tudi vprašanje manjšinskih šol, ker pri manjku je učiteljev z znanjem mad žarskega jezika.
V Dolnje-lendavskem okraju je večina učiteljev izpostavljena včasih velikemu pomanjkanju, bodisi zaradi malomarnega poslovanja nabavnih zadrug. bodisi zaradi draginje. Učitelj v Petišovcih plačuje mesečno za hrano 1200 din in mora poleg tega vzdrževati tudi mater, ki je že osem let bolna. Isti nčitelj je tudi preobremenjen z delom v šoli, ker poučuje dve šoli hkrati in to vseh sedem razredov naenkrat. (!)
Učitelju v Gomilicah je okrajni ljudski odbor odtegoval potrošniške karte za otroke, dočina mu v zadrugi ta mesec niti na njegovo karto niso hoteli izdati hrane, češ da še ni določena množina mesečnih obrokov. Enako je v Bistrici, kjer nčitelj več dni ni jedel tople hrane in se je hranil samo s konzervami. Učiteljica v istem krajn pa ni prejela živilskih kart za svojega šest mesecev starega otroka Ko je učiteljica iz Lakoša vprašala okrajni ljudski odbor, kje naj dobi hrano za svoje trj otroke, so ji odgo vorili, da jih naj preskrbi kakor more.
V Bistrici je učiteljica izpostavlje na celo grožnjam. Ko se je obrnila na nekega člana zadružnega odbora za radi preskrbe z živili v zadrugi in mn je pri tem upravičeno zabrusila ' obraz nekai ostrih besedi, ji je ta za grozil, da ji bo vzel iz stanovanja šte
dilnik, katerega si je pri njem izposodila. V tem kraju imajo v enem razredu le 40 klopi, tako da mora petina ot'ok stati. Ista tovarišica je ukrenila vse potrebno, da bi se napravile nove klopi, preskrbela je les,, a žebljev do danes ni mogla še nikjer dobiti.
Kljub težavam, s katerimi se morajo naši prosvetni delavci neprestano boriti, pa se je stanje v Prekmurju in v severnem Štajerskem že v marsičem izboljšalo. Tako se je z neprestano agitacijo dvignil obisk v šoli in s tem tudi učni uspeh. Z dviganjem politične zavesti pa so odpadle tudi marsikatere težkoče, ki so se preje zdele nepremagljive,
V	zveza’ s petletnim planom se po -tavljajo pred prosvetne delavce tudi velike nove naloge. Dvigniti je treba ljudstvo iz zaostalosti s pojačanjem kulturno - prosvetnega kakor tudi oo-litičnega dela, držeč'se načela, da je znanje najmočnejše orožje za dv;g blagostanja. Da bo lahko učiteljstvo uresničilo te velike naloge, pa je seveda potrebno, da se tudi samo čim preje usposobi za to s povečanim individualnim študijem, ideološkim .n strokovnim. Na drugi strani pa je tre ba dvigniti življenjsko raven naših učiteljev.
V	nasprotju z dosedanjo prakso masovnih študijskih sestankov je tr3-
ba pričeti predvsem z individualni n študijem. Sindikalne organizacije morajo kontrolirati, koliko in kako člani študirajo. Zlasti naj dnevno zasledujejo notranje in zunanjepolitične dogodke. Vsak prosvetni delavec mora biti točno poučen o sklepih II. kongresa Ljudske fronte in mora zato natančno preštudirati vse govore s kongresa. Ravno tako naj učitelji preštudirajo smernice z varšavskega posvetovanja Komunističnih partij. Če bo vsak prosvetni delavec dobro poučen o teh stvareh, bo borba z reakcionarnimi elementi na njihovem terenu neprimerno lažja, ker bodo ljudstvu lahko tolmačili zločinske naklepe reakcionarjev in tako pokazali ljudem Dravo pot, kar je vsekakor ena glavnih nalog kulturno-presvetnih delavcev.
Pri izvrševanju nalog petletnega plana je posebno važna strokovna vzgoja učiteljskega kadra. Učiteljskim pripravnikom je treba brezpogojno omogočiti študij, s čimer si bomo na glo usposobili precejšen procent nči-teljskega kadra; Ravno tako je treba omogočiti nčiteljem študij na višji pedagoški šoli, ki se je letos ustanovila v Ljubljani, in s tem zagotoviti za. dostno število moči za noučevanje ,:a sedemletkah in na nižjih srednjih šolah. Stremeti moramo za tem. da bomo vsej mladini nudili najmani štiri-r-azredno ljudskošolsko izobrazbo, 75
procentom mladine pa moramo omogočiti še študij na sedemletkah in na nižjih srednjih šolah. Več pažnje je treba posvetiti vajeniškim šolam iu delavskim gimnazijam. S pravilno porazdelitvijo dela je treba preprečiti preobremenjenost nekaterih naših učiteljev. Nekateri profesorji, ki so poučevali na večernih gimnazijah, so imeli zaradi slabe porazdelitve dela včasih tndi 29 ur preko rednega oo-uka na teden. Poleg tega uporabljajo učitelje tudi za razne administrativne posle, kar je treba čim bolj omejiti.
Da bodo naši prosvetni delavci lahko izvrševali te naloge, um je treba tudi omogočiti boljše življenjske pogoje. Sindikalne organizacije morajo izvajati natančno kontrolo, kako žive člani jjosameznih organizacij na terenu. Ta bontrola je važna zlasti v zvezi s sistemizacijo nlač In nagrajevanja, po načelu: kdor skupnosti daje, mora od nie tndi prejemati, ali z drugimi besedami: za boliše delo mora vsak prejemati tudi boljše plačilo.
Vse naloge prosvetnih delavcev tako na kul+umo-prosvetnem kakor na Dolitičnem poljn ie treba izvršiti čira boli dosledno. Učiteljstvo se mo’-a zavedati odgovornosti pred zgodovino in mora ifrsliti na to. da plan ustrar-iajo živi lind je. to «e pravi, kakor bomo mladino vzgojili, tako bo tndi delala.
Koncerti
Prihodnji simfonični koncert bo y ponedeljek. 20. oktobra v Filharmoniji. Na koncertu sodelujeta dva odlična Bagrreb-
äka umetnika: violinist Ivan P Lukava, dirigent Milan Horvat. Oba umetnika uživata v noži državi velik sloves. — Vstopnice od jutri dalje v knjigarni.
LjuGska prosveta
Litija. V četrtek 16. oktobra bo predaval tov. Venceslav Winkler, načelnik ministrstva za prosveto iz Ljubljane v litijski ljudski univerzi o petletnem planu. Predavanje bo v litijskem kinu,- začetek točno ob Vz 8. uri zvečer. Vabljeni vsi'! — Odbor Ljudske univerze v Litiji.
Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje
Spored za sredo
6.00	Budnica, jutranja telovadba. 6.10 Poroč Ja, objava programa in vremenska napoved. 6-30 Jutranji koncert. 7 00 Radijski. koledar. Iz današnjih časopisov. 7.15 SLovenl-!ke narodne. 7.30 Napoved časa in poročila. 7-45 Lahka solistična glasba. 12.30 Napoved časa in poročila 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.C0 Igra mali ansambel Radia Ljubljana. 13.30 R. Schumann: Koncert za čelo in orkester. 14.00 Ruski tečaj Društva za sodelovanje Slovenije s SZ. 14.10 Sovjetska lahka glasba. 14-30 Napoved časa, poročila, objava večernega sporeda. 14.45 R. Strauss: Vesele potegavščine Til la Eulemspiiegla. 18.00 Južnoameriška zabavna glasba. 18-30 Drago Ulaga: O mejah človeške zmogljivosti. 18.40 P. I. Čajkovski: Labodje jezero — balet. M. Musorgski: Hopak iz opere »Soročinski ’semenj«:. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Umetne partizanske pesmi poje topramishka Majda Lovšetova. pri klavirju spremlja Marjan Lipovšek. 19-30 Napoved ča.sa in poročifla. 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi im objave. 20-00 Mladinska proga. 20-10 Narodne P-^smi slovanskih narodov. 20-30 Ivan Cankar — glasnik naših dni (trije odlomki) 21-00 Kar si kdo žeji. 21-30 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana. 22.00 Prenos vesti zvezne postaje iz Beograda. 22.15 la ded Johanna Straussa.
j McMo^lasC\
Oglasni oddelek telefon Ste», 38-32 »o<lja oddelka tel. Ste». 38-33
SLUŽBO IŠČEJO
ABSOLVENTKA abiturientskega tečaja Išče dopoldansko zaposlitev. Poizvedbe od 9. do 11. ure. Seunlg Fini, Stari trg 4-II.	25.898-1
NATAKARICA, dobra moč, išče primerno službo. Grem tudi za poslo-vodkinjo ali blagajničarko, lahko izven Ljubljane. Milka Kačič, Ljubljana, Mestni trg 3.	26.970-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA, vajena samostojnega gospodinjstva, želi »talne zaposlitve. — Poizve se: Tom&ič. Stari trg št. 28/1. med 9. im 11. tear 3. in 6. uro.	25.959-1
SLUŽBO DOBE
Uradne objave
URADNI LIST LRS
letnik IV. Ima v št. 42. od 11. oktobra
1947. naslednjo vsebino:
238.	Ukaz o spremembi in sestavu rp-rmbliške votivne komisije.
239.	Odločba o določitvi dneva volitev za vse kraj. in njim enake ljudske odbore v okrajih Dol. Lendava, Pamnik, Kočevja. Krško, Murska sobota. Rakek in Trbovlje.
240.	Imenovanje okrajnih votivnih komisij za okraje Gorica. Idrija, Ilirska Bfosfcrica. Postojna, Sežana in Tolmin.
241- Uredba o krimimaiističnn st,roki.
242. Uredba o prejemkih republiških drž. uslužbencev in drž. uslužbencev ljudskih odborov.
M3. Urdčfoa o prejemkih umetniškega osebja v državni službi LRS.
244-	Uredba o plačah novinarjev in publicistov v drž. službi.
245-	Uredba o prepovedi krčenja hmelj-nikov.
246.	Odredba o razvrstitvi poklicev posameznih strok v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih.
247.	Pravilnik o plačah odvetniških pripravnikov.
248.	Odredba o uvedbi novega poklica kmetijskega nadzornika v kmetijski stroki.
249-	Odredba o odpravi in uvedbi novih poklicev v pravni stroki.
250-	Odredba o obnovi uničenih ali izgubljenih matičnih knjig.
251.	Odredba o delovnem področju in krajevni pristojnosti organov za pre-skušamj*» im kontrolo meril.
252.	Dodatna odredba o registraciji večjih poljedelskih strojev.
253- Navodilo za vodstvo razvida državljanov LRS.
NATEČAJ
Dekanat medicinske fakultete v Sarajevu razpisuje natečaj za asistente iz naslednjih predmetov:
1.	kemije,
2.	biologije,
3.	anatomije,
4.	histologije,
5.	fiziologije.
6.	fizike.
7 patologije,
8.	bakteriologije,
9.	farmakologije,
10.	interne medicine,
11.	kirurgije,
12.	rentgenologije,
13 pediatrije,
14.	nevropsihiatrlje,
15.	ftiziologije.
Kandidati naj kolkovanim prijavam za natečaj priložijo diplomo, dokumente o strokovni kvalifikaciji in kratek življenjepis, nato pa pošljejA prijave Dekanatu medicinske fakultete v Sarajevu.
NATEČAJ
DekanaI medicinske fakultete
v Sarajevu razpisuje natečaj za nastavnike (honorarne, docente, redne
in izredne profesorje po kvalifikacijah) iz naslednjih predmetov:
1.	fizike,
2.	fiziologije,
3.	rentgenologije,
4.	ftiziologije.
5.	radijske terapije.
Kandidati naj kolkovanim prijavam za natečaj priložijo diplomo, dokumente o strokovni kvalifikaciji, seznam znanstvenih publikacij in kratek življenjepis. Tako opremljene prijave naj pošljejo Dekanatu medicinske fakultete v Sarajevu.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, najraje starejšo, tudi samo za čez dan ali vsaj nekaj ur na dan, takoj sprejmem. Zglasiti se v trgovini Jax in sin, Tyräeva cesta 36.	25.883-2
GENERALNA DIREKCIJA ZVEZNE INDUSTBIJE CELULOZE, lesovine in papirja, namesti pisarniško moč — -iteuodaktilografinjo. Prijave s podrobnim življenjepisom oddati v personalnem odseku direkcije v Ljubljani, TyrSeva la/n.	25.850-3
DOBRO KUHARICO išče nujno menza Narodne milice, Prešernova ulica št. 9. Nastop takoj.	25.914-2
SLUŽITELJ-KURIR, mlajša moč, dobi službo pri Založbi »Mladinska knjige«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16, I. nadstropje.	25.894-2
DVA NOČNA ČUVAJA ter dva žagarja za motorno žago sprejme takoj v službo Trgovsko podjetje MLO »Kurivo«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15-1. — Prednost Imajo upokojenci.	25.967-2
SAMOSTOJNO GOSPODINJO sprejmemo s 1. novembrom. Pogoj veselja do majhnega otroka. Zglasiti se pri Feg-ic, Beethovnova 14/IV med 14,—15 . 25-879-2 PERFEKTNA NATAKARICA dobi službo v gostimi Cešnovar, Ljubljana, Dolenjska cesta 3.	25.941-2
TVORNICE, RUDNIKI IN OKRAJNI LJUDSKI ODBORI
POZOR!
Razglasne postaje razne jakosti oddajne energije s pripadajočimi zvočniki in drugimi pritiklinami dobavlja
Selektra RADIO Zagreb
PRERADOVIČEVA UL. IS
LUTZOVO PEČ
večje
kupi
podružnica »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« v Mariboru
AKADEMIJA ZA GLASBO
razpisuje
dve mesti honorarnih
korepetitorjev
in sicer službo
korepetitorja za pevski odsek, in korepetitorja za operno šolo
z večjim znanjem operne literature. Prošnje vložiti na rektorat
AKADEMIJE ZA GLASBO
GOSPOSKA 8
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je 13. t. m. nenadoma preminul naš nadvse ljubljeni sin
Tono Burka ml.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, 16. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti Dragomelj št. 15, na pokopališče k Sv. Pavlu.
Dragomelj, 13. okt. 1947.
žalujoči: Anton, oče; Stane
in Ivan, brata., ter ostalo sorodstvo.
Naročnike,
ki prejemajo naš list po pošti in so z naročnino ▼ zaostanku opozarjamo, da jim bomo ukinili pošiljanje lista. Zato naj vsak čimprej poravna vso zaostalo naročnino!
UPRAVA
MLINARJA sprejme valjčni mlin Frano Majdič, Vir. pošta Domžale. 25.410-2
IŠČEM FRIZERKO, po možnosti veščo tudi moške stroke. Nastopi lahko takoj. Franc Debenjak, brivec, Slov. Javornik št. i3.	25.902-2
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA ter prikrojevalca gornjih del, ki razume tudi dela podnarije, takoj sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Jož6 Kre-sar, Kajžerjeva 11, Maribor. 25.919-2 HLAPCA takoj sprejmem. Plača in hrana dobra, živec. Rimska cesta št. 17.	25.977-2
DELAVCE-AKORDANTE za sekanje in pripravljanje drv sprejme tvrdka »Kurivo«, Kranj.	25.928-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO z vsaj osnovnim znanjem kuhanja, takoj sprejme dr. Krevl. Tyrševa cesta 31, II. nadstropje.	25.946-2
PRODAM
ZELEN POVRŠNIK, moški, za večjo postavo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25.890-5
MOŠKO KOLO poceni naprodaj — Pogačnik (pri Rozina), Tyrševa cesta št. 14.	25.887-5
VELIKO ČASOPISNO OMARO s predali prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25.886-5
RABLJENO KUHINJSKO in sobno pohištvo s salonsko garnituro in oljnate slike prodam. Križevniška št. 7,
I. nadstr. od 8. do 18. Detter. 25.885-5 LEP GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK z žimnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25.884-5
PSA ČUVAJA, 1 leto starega volčjaka, prodamo. Tyräeva o. 118. 25.650-5 PESKOLOM KLO. Višaja gora, nudi po zelo ugodnih nizkih cenah prvovrstni granitni posek, sejan na 4 mm. 7 mm in grobega, za vsako najboljšo uporabo.	25.791-5
ŠPORTNI VOZIČEK in košek prodam.
Naslov v ogl. oddelku.	25.895-5
ŽENSKO KOLO znamke »Puch« prodam. Mehanična delavnica, Zaloška cesta 89.	25.896-5
PRODAM nekaj dobro ohranjenega pohištva. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	25.897-5
UMIVALNO ŠKOLJKO za kopalnico in malo električno sušilnico prodam. Cesta v Rožno dolino štev. 24, pritličje.	25.901-5
MOŠKO DVOKOLO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem odaelku SP Maribor.	25.918-5
PAR TEŽKIH KONJ, starih 6 let, z opremo in vozom prodam. Tomaž Or-lač, Brezje 69, Maribor.	25.916-5
VSAKOVRSTNO VOLNO PREDEM. Lovič, Beethovnova ulica 15, IV. nadstropje, desno.	25.869-5
LEPO OTROŠKO KOŠARO na kolesih poceni prodam. Malgajeva ulica št. 6/1, levo.	25.911-5
TRICIKELJ prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25.930-5
OVALNA MIZA naprodaj. Sv. Petra nasip 71, desno, prva vrata. 25.908-5 MOŠKO KOLO prodam Hrenova ulica št. 3.	25.909-5
ŠKORNJE krom št. 42 prodam. Ogled od 10. do 12. Naslov v oglasnem oddelku.	25.904-5
MOTORNO KOLO 98 cm», prodam. — Ljubljanska cesta 6.	25.905-5
CRNO HALJO, bluzo in nekaj štren volne prodam. Naslov: Slava Klop-čar, Poljanski nasip 48, prit. 25.921-5 JEDILNI PRIBOR za 6 oseb, nože, vilice, srebro in nove rjuhe, ISO cm široke prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25.976-5
KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno, prodam po zelo nizki ceni. Kavškova ulica 3, priti. 25.910-5 MOTORNE DELE KDW 98: kompletno napravo za vžig. ročico z batom, kroglične ležaje, 15X35, originalno dušilo in zadnji sedež prodam. Celovška cesta 74.	25.907-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, poceni prodam. Cojzova ulica 1, trgovina.	25.968-5
3 m ČRNEGA BLAGA za krasen ženski zimski plašč prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25.966-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, prodam.
Kersnikova 2, garaža.	25.965-5
ELEKTRIČNO LUC ZA KOLO prodam. Naslov v oglas. odd. 25.964-5 MOŠKO OBLEKO št. 46 prodam. Naslov v ogl. oddelku.	25.961-5
PNEVMATIKO 26X3.50 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 25.962-5 PTIČAR, nemški kratkodlak, rjavo tigrast, starejši letnik, z rodovnikom, za vodni lov odličen, tudi na polju poraben, trdna stoja, dober nos, strasten donašalec, naprodaj za 5000 dinarjev. — Psarna Podgora, Vrhnika.	25.286-5
BLAGO za moško ali žensko zimsko suknjo in blago za moško obleko, čista volna, prodam Naslov v oglasnem oddelku.	25.957-5
RJAVE SEMIŠ ČEVLJE, nove, št. 36/2 prodam. Dolinska steza št. 6. 25.956-5 ŠIVALNE STROJE in kolesa vnovčite pri »Prometu« (nasproti križanske cerkve).	25.953-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, naprodaj. Ogled v sredo od
14.	do 16.: Malgajeva ulica štev. 6,
III.	nadstropje, levo.	25.954-5
OTROŠKI BICIKELJ prodam. Levstikova ulica 2, pritličje.	25.952-5
NOVO LESENO PRALNO BANJO, uporabno tudi za kopanje, prodam. Naslov v ogl. odd.	25.947-5
ZADRUGA GOZAR sporoča, da ima za svoje člane na razpolago korenje in peso.	25.948-5
VOLNEN MOŠKI JUMPER prodam. — Naslov v ogl. oddelku.	25.933-5
JEDILNI IN KAVNI SERVIS, lep. za 6 oseb, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25.882-5
JESENSKA MOŠKA SUKNJA, nova, ugodno naprodaj prd krojaču na Tyr-ševd cesti 35.	25-872-5
USNJEN MOŠKI SUKNJIČ, usnjen ženski plašč, ženski salonarji iz kačje kože. št. 37, vse zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglas «odd. 25.873-5
KNJIŽNE NOVOSTI
Josip Jurčič, DESETI BBAT. Roman. — Krasotna izdaja. Opremil in ilustriral Maksim Gaspari. Str. 372. Cena vezane knjige v dvobarvnem tisku 90 din. — Po opremi doslej najlepša izdaja prvega slovenskega romana, s številnimi ilustracijami na posebnih prilogah, originalnimi inicialkami in vinjetami.
Branislav Nušič, HUMORESKE IN SATIRE. — Prevedel in uvod o avtorju napisal D. Ravljen. Opremil Ivan Romih. Str. 292. Cena broš. 65 din, vez. 80 din. — Izbrana poglavja iz avtobiografije, satirične in šaljive črtice enega najznačilnejših jugoslovanskih humoristov in satirikov. Zanimivo, vedro čtivo.
Ivan Olbracht, PROLETARKA ANA. Roman. — Iz češčine prevedel dr. Fran Bradač. Opremil Elo Justin. Z avtorjevim predgovorom. Str,-nih čeških pisateljev, realistična analiza družbene zapletenosti in 226. Cena broš. 55 din, vez. 70 din. — Delo enega najboljših sodob-revolucionamega gibanja na Češkem po prvi svetovni vojni.
Ivan Cankar, ZA NARODOV BLAGOR. Komedija v štirih dejanjih. — Knjižnica Slovenskega gledališča št. 8. Uvod napisal Boris Ziherl. Str. 144. Cena broš. 32 din, vez. 45 din. — Nova izdaja sloveče Cankarjeve komedije, pomembna še posebej zaradi obsežnega uvoda iz peresa Borisa Ziherla »Ivan Cankar in njegova doba«, v katerem je temeljito razčlenjeno slovensko politično življenje v dobi, ki je dala Cankarju snov za to njegovo komedijo.
Dr. Mirko Černič, SLOVENSKA ZDRAVSTVENA BESEDA. — Zdravstvena knjižnica št. 1. Opremil ing. arch. Dušan Černič. Str. 160. Cena broš. 60 din, vez. 78 din. — Knjiga, ki zajema problematiko našega zdravstvenega besedja in izrazja ter prinaša polno zanimivih in koristnih predlogov in Izpodbud.
N. Vodovozov, V. G. BELINSKI. »Mojstri in vzorniki« št. 6. Iz ruščine prevedla Vera Bmčič. Str. 132. Cena kart. 20 din. — Prikaz življenja, nazorov in delovanja ene najslavnejših osebnosti ruske literature 19. stoletja. Globoka in prodorna študija.
TRIDESETLETNICA VELIKE OKTOBRSKE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE. Gradivo za proslave. — Izdala Ljudska prosveta. Uredil Bogomil Gerlanc. Str. 112. Cena broš. 15 din. — Obsežno gradivo zn proslave, z mnogimi idejnimi članki, odlomki leposlovne proze, pesmimi, notnimi teksti. Hkrati brošura, ki naj jo vsakdo vzame v roke.
KNJIGE SE DOBE V VSEH KNJIGARNAH
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
RAZNI ZDRAVNIŠKI INSTRUMENTARIJI in ginekološko mizo ter garnituro zobozdravniškdh klešč prodam, Lntere-sentvi naj javijo naslov oglas, oddelku pod značko »Instrumentarij v Ljubljani«.	25.881-5
MOTORNO KOLO Indian, Skaut, prodam. Na ogled v mehanični delavnici Fantini. Celovška cesta 42.	25.878-5
LOVSKO AVTOMATSKO PUŠKO. kal. 12. prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	25.877-5
PISALNI STROJ »Remington«, pisarniški, dobro ohhranjen. železno posteljo z žimnico, navadno visoko omaro, razne mize in druge predmete proda ABC, Ljubljana. Puharjeva ulica št, 3,	25.945-5
RADIO «STANDART«. 6oevnd, lepe oblike, čist glas, prodam. Ogled od 12. dalje Naslov v ogl. oddelku. 25.943-5 PRAŠIČA ZA REJO. okoli 60 kg težkega prodam. Obrije št. 18.	25-944-5
KUHINJSKO KREDENCO za 1000 din prodam v Kettejevi ulici 2.	25.942-5
DVA PLAŠČA IN DVE ZRAČNICI za kolo, novi, prodam. — Ponudbe oglas, oddelku pod »Takoj«.	25.940-5
ELEKTRIČNI MLINČEK, enofazen, za kavo ali druge primerne predmete, proda Zore Rudolf. Ljubljana. Gleda-liska 12.	25.935-5
C* 1 REALKO »TURBO«, znamke Andritz, brez motorja, trasmisijsko« za primerno industrijo, proda Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12.	25.936-5
ŠESTILO RICHTER, srednje veliko, kar najbolj ohranjeno, in numerator s tekočimi številkami in datumom, proda Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ulica 12.	25.937-5
PRODAM DVE LEPI ZAVESI (štora), 5 m svilene draperije za tapeciran j e in otroško košaro z žimnico. Ogled med
9.	in 11. dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku.	25.973-5
POZOR! Veliko vetrino; psiho z ogledalom; raztegljivo mizo za 12 oseb, orehovo. rezljano, lepo delo, pripravno za menzo, bife, gostilno ali salon, proda Dolenc Frane, Groharjeva ni. št. 19. Ogled od Vz 2. do 3.	25-874-5
OBODE ZA AVTO 16 prodam. Naslov v oglas, oddelku.	25.963-5
KUPIM
Martin Andersen Nexö:
109
17 božji deželi
R o m a o
»Potem bo gotovo še prišel,« je smeje dejal Niels. »Najbrž namerava kljub temu kandidirati, toda naj se le kar prekljata med seboj. Potem bo izvoljen naš kandidat.«
»Pa ga je vendarle škoda,« je rekla Petra. Niels je zmignil z rameni.
Stari Ebbe ni bil vesel. Vojna tudi njemu ni prizanašala. Novica o smrti Soerena Jepsena ga je hudo prizadela. »Bil je nenavaden človek,« je tiho dejal. »Rad bi ga pospremil na zadnji poti, če hočeš z menoj, Niels. Bova že dobila tukaj kakšno vozilo.« Na Studenec ni hotel iti nihče izmed njiju prosit voza.
»In pastorju Vraaju se obrnilo zdaj na slabše,« Je pripovedoval stari Ebbe. »Videti je, kakor da najboljši ljudje ne morejo več prenašati strašnega položaja, v kakršnega je zašel svet, in se zato rušijo. Zanikrneži pa se počutijo, kakor riba v vodi!«
Vsi so molčali. Nihče ni dvomil, na koga je prav posebno mislil v svoji zagrenjenosti.
Trinajsto poglavje
Že tako in tako ozko in malo izhojeno pot od Studenca do Ebbejeve hiše v vasi je preraščala trava. Niti stari Ebbe niti Niels in njegova žena se niso več prikazali na Studenec; in celo omenjali so ga neradi. Marija pa je tudi redkokdaj obiskala stara dva. Na »Holm« ni šla nikoli, toda če je imela kakšen opravek
GBADL ZA ŽIMNICE, svilo za prešite odeje, kupim. Povšetova 58-11, Kodeljevo.	25.891-6
V EC lUSALNlfl STROJEV in 2 RAČUNSKA STROJA kupimo. Ponudbe na Kmetijski magazin. Ljubljana 25.774-6 OSEBNI AVTO. brezhiben, kupim. Naslov pustiti v oglas, oddelku pod značko »Avto«.	00/6
JEDILNI PRIBOR, rje prost, kupim.
Naslov v ogl. oddelku.	25.906-6
ŽENSKE ČEVLJE, nizke, športne, sive drap ali rjave, semiš ali usnje kupim. Pirc, Bleiweisova cesta 30, II. nadstr. desno. Ljubljana. 25.925-6 KUHINJSKO KREDENCO, železen štedilnik in nakovalo kupim. Alojz Pivec, Vrata 10, Javorje, Šmartno pri Litiji.	25.924-6
KUPIM ZLATE UHANE. Naslov v oglasnem oddelku.	25.986-6
BELO ALI BARVANO BLAGO za pralne bluze, in res lepo belo ali rjavo volno za jopico (me angora) kupim. — Ponudbe oglas, oddelku pod zinačko »Kmalu«.	25-939-6
ZAMENJAM
ZAMENJAM črne lak-salonarje št. 35 za čevlje z nizko peto iste številke. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poroč.«, Hrastnik	25.923-7
NEPREMIČNINE
POSESTVO v izmeri 6000 m2, 20 minut od Radeč, zamenjam za hišico v Trbovljah. Naslov v oglasnem oddelku.	25.876-8
V NAJEM
PROSTORE za mizarsko delavnico iščem. Pogoj: svetlo in eleittrika. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Svetlo-elektrika«.	25.902-9
SOBE - STANOVANJA
MLAD SOLIDEN in miren nekadilec išče sobo. Plača tudi v živilih. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Uslužbenec«.	25.892-10
DVA TEHNIKA iščeta opremljeno sobo, po možnosti na Celovški cesti. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Tehnika«.	25.889-10
ZAMENJAM lepo sobo tn kuhinjo v bližini centra za enako, lahko večje, ali veliko prazno sobo; prednost: Center ali Bežigrad. Ponudbe na ogl. od. pod »Center-Bežigrad«. 25.899-10 DVOSOBNE PISARNIŠKE PROSTORE, manjše, zamenjamo za večje ali večsobne. Ponudbe na DIT, Cigaletova ulica 1.	25.912-10
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami na Reki zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	25.929-10
OPREMLJENO SOBO išče mirna in poštena mlada drž. uradnica. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na ogl. oddelek pod »Zelo nujno«. 25.971.10 PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO išče mirna oseba. Trgovina Strojan-šek, Pred škofijo 21.	25.951-10
NA STANOVANJE sprejmem resnega, čistega akademika z lastnim perilom. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Higiena«.	25.950-10
IŠČEM OPREMLJENO SOBO pri družini, ki te dopoldne vzela v oskrbo 7 mesecev starega otroka. Naslov v ogl-oddelku.	25.932-10
MAJHNO SOBO s posebnim vhodom, v centru, zamenjam za večjo, kjer koli oh cestni železnici. Naklov v oglasnem oddelku.	25.931.10
VELIKO OPREMLJENO SOBO v centru zamenjam za prazno sobo v šiški. — Najraje vzamem dijake. Ponudbe ogl. oddelku pod »Vselitev 1. nov.« 25.880-10 ZA ZDRASTVENI ODDIH iščem za nekaj mesecev sobo z vso oskrbo, v res mirnem kraju, najdalje 40 km od Ljubljana pri kaki starejä tovarišici. Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Gorenjska«.	25-958-10
URADNICA išče nameščeno lepo, sončno in zračno sobo. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Sončna«. 25.903-10 ENEMU ALI DVEMA AKADEMIKOMA oddam lepo opremljeno zračno sobo, brez perila. Ponudbe oglas, oddelku pod »Sredina mesta«.	25-972-10
RAZNO
AMERIKANSKO ZLATO URO z verižico sem izgubil v tramvaju iz Most do Figovca. Ker je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da ml jo vrne proti nagradi. Naslov v ogl. oddelku.	25.88S-14
KOLO znamke »Presto« se je našlo. Lastnik naj se javi: Gajeva 8, pritličje, levo.	25.893-14
IZGUBLJENA JE BILA LISTNICA z vsebino: invalidsko uverenje, invalidska izkaznica za polovično vožnjo, osebna izkaznica, glaseča se na ime: Albin Kramar, Mirna peč, ter ca. 700 din. Pošteni najditelj naj vrne proti nagradi v gostilno »Kramar«, Ljubljana, Krakovski nasip številka 18.	25.900-14
OPOZARJAM STRANKE, da se izdajajo stvari iz čevljarske delavnice A. J. Maribor, Meljska cesta 9, od
15.	do 28. oktobra 1947.	25.917-14
RAZVELJAVLJAM osebno Izkaznico na ime Marjeta Coter, Maribor, Pobrežje.	25.915-14
VOJAK, ki je v nedeljo zvečer pomagal nesti nahrbtnik do Jarš, naj pošlje vsaj nahrbtnik in pulover. Breznik, Pod Ježami 11, Moste. 25-913-14 NA CESTI OD POLJAN do škofje Loke sem izgubila črno torbico z listnico in vsemi dokumenti. Pošten najditelj naj oboje vrne na naslovljenko dokumentov, vrednosti pa v nagrado obdrži.	25.927-14
TOVARIŠICA, ki je pozabila 12. oktobra v opoldanskem vlaku plašč, naj se zglasi pri Mariji Kolman, Zgornje Bitnje 97, Kranj.	25.926-14
OSEBA, ki je v sredo 8. t. m. pobrala majhno pravokotno žensko zapestno urico z rdečim usnjenim trakom, prosim, da mi jo vrne proti nagradi na naslov: Breznik, Celovška cesta številka 126.	25.969-14
NAGRADO DOBI, kdor ml vrne v Podutiku izgubljene dokumente dne 12. oktobra. Franc Oblak. 25.949-14 PREKLICUJEM VSE, kax sem govoičla o tov. M/i/ma Urbajs, za ne/resmično. — Naša Povše.	25.934-14
KDO POSODI proti odškođmind omaro in posteljo. Naslov v ogl. odd. 25-875-14 IZGUBIL SEM industnijahe karte nia ime Ivan Mevželj, Karmela Me/vžeOj, Viljem Bitežnik, in Janez Narobe. — Proglašam jih za nevečjavno. 25.938-14 ŠTUDENT TEHNIKE, Srb, išče dobro opremljeno soho v centru ali v bližini Tehnične fakultete. Plača dobro, po dogovoru. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Slobodan«.	25.974-10
MANJŠA VSOTA DENARJA se je našla. Dobi se piri upravi pomožno šole Ledina.	25.960-14
RADIOAPARATE
vseh vrst. 'BA'; ril	rabljene#
o	rodsjarao
Trgovina radloaparatov »Narodni radio« ZAGREB, Prilaz JogosL Armije 76, bivša Dežellčeva ulica
IŠČEMO ZA TAKOJŠEN NASTOP.
več vzgfcptdfev
in PERFEKTNO
daktflsgr&fitäfa
Plača po zakonu.
Prošnje s kratkim življenjepisom poslati
Železniški industrijski šoli v Mariboru
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mati, hčerka in sestra
Jerica Tratnik
ROJ. RESMAN
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 15. okt. 1947 ob % 15. z žal, kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 16. okt. 1947.
Žalujoči: mož Janez, sinko
Jan čl, oče, mati, bratje,
družina Tratnik ter sorodstvo.
v vasi, je stopila mimogrede še k očetu — iz sramu. In vselej se ji je tako zelo mudilo; sicer je pa tudi ni hotel nihče zadrževati. Videti je bilo, kakor da je čez noč vse pozabila, kar jo je vezalo na sorodnike. V nekem pogledu je bilo pa seveda dobro, da je drvela s svojim možem čez drn in strn.
In v njeno pohvalo je treba reči, da je res drvela čez dm in stm. V Fjordbyju je obiskovala in dovršila šoferski tečaj in je zdaj sama vozila avtomobil; vse ceste so postale zaradi nje nevarne. Največkrat so jo videli skupaj z nemškim, doktorjem, ki je prišel sem zaradi ustanovitve delniške družbe in ki je kazalo, kakor da ne namerava več odpotovati. Za svoj patent je imel dobiti izdatno vsoto denarja, tako da si je moral Jens Vorup pošteno prizadevati, če je hotel ustanoviti delniško družbo. Konjunktura je začela že nekoliko popuščati in moral je večkrat na potovanje, preden je bila zadeva urejena. V oester-vesterski okolici je bilo premalo takih ljudi, ki bi si res upali tvegati. Zanesljiv mož za to bi bil Hans Nielsen, toda ta se je spomladi s svojo tovarno za konzerve preselil v prestolnico. Ko se mu je podjetje razraslo, mu je postalo tukaj pretesno; morda je čutil tudi potrebo, da se umakne svoji preteklosti. V ostalem pa so pripovedovali, da bo zasedel važno mesto v »Centrali za celotni izvoz živil v Nemčijo«, ki jo je vlada nameravala ustanoviti. Saj sposobnosti za to mu ni bilo mogoče odrekati.
Toda nazadnje je Jens Vorup le uspel. Vrnil se je domov s petindvajset tisoč kronami, torej s prvim obrokom ali s četrtino celotne vsote, za katero je delniška družba odkupila patent. Dr. Lange je napisal potrdilo, da je vsoto prejel, in je mogel odpotovati. Bila je prav prijetna zavest, da je izginil. Čeprav
človeka ni mučila ljubosumnost, je bil vendarle svojevrsten občutek, imeti tujega moškega v hiši, ki se s tvojo lastno ženo vozi na sprehode, medtem ko si sam na potovanjih. In dr. Lange je ravnal z ženskami na način, ki je bil Jensu Vorupu zoprn. Mariji je poljubljal roko in ji dejal milostiva gospa; in Marija je bila dovolj neumna, da ji je bilo to všeč. Skoraj najhuje pa je bilo, da ji je trobezljal ljubeznivosti, ki so ji stopale v glavo. Studenec je imenoval graščino in nekega dne je dejal Jensu Vorupu:
»Zakaj nimate jahalnih konj? Vaša gospa bi bila čudovita na konju!« Kaj takega mora ženski že zmešati glavo!
Toda zdaj je odšel in tako je bilo spet vse dobro; iznajdba je ostala in to je bilo glavno. Oester-vesterska banka je ustanovila delniško družbo z Jensom Vorupom na čelu in zvezna banka v prestolnici je prevzela emisijo. Nič več ni bilo tako lahko pridobivati ljudi za to, da bi vpisovali delnice novih podjetij, posebno če je šlo za gotovino. Da bi ustanoviteljem stvar laže uspela, so naredili tako, da so morali delničarji pri vpisu plačati za vsako delnico samo petino njene nominalne vrednosti. Glede ostanka so si pridržali pravico, da ga bodo samo če bo sila izterjali; toda skoraj neverjetno je bilo, da bo to potrebno pri poslu, ki tako dobro kaže. Saj je družba lahko pričakovala, da bo sleherni kmet njen odjemalec. Ubogi vaški kovači! Jensu Vorupu jih je bilo skoraj žal. Toda kaj, ko so bili taki naduteži; kovaču, kakršen je bil na primer Dahi, je človek moral privoščiti, da jih dobi po nosu. Socialist sicer ni bil več, ker mu je šlo predobro, toda rogovilež je bil še vedno. Z Oester-vestersko banko ni hotel imeti nobenega opravka; bila mu je premalo in je vihal nos nad njo!
Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica št- 6/H — Telefon uredništva in oprave št 56-22 do 55-26 tptofo-	»•- »nh'naročnike
■>s
'Davi.
iodic