H. številka.
S Ljubljani, i sredo, Z6. februarja 1913.
XLVI. lete.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta 9 12'—
* etrt leta ••••«•» 6 — na mesec   • „  2—
v upravništvu prejeman:
celo leto .   ...... K 22 —
pol leta ....... » 11*—
četrt leta. 550
na mesec   •••••« . 1*90
Dopisi naj se franktrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova ulica št 5 (v pritličju levo,) telsSsn st 34.
Iihaja vsak dar zvečer liviemšl nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahv?ia vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseraU i. t. d., to je administrativne stvari
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
.Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25 —
pol leta ....... „ 13 —
četrt leta   ...... , 650
na mesec   ...... . 2*30
velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto ... .  .  K 30 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica št 5, telefon št 85.
Iz parlamenta.
Šampanjski davek. — Davek na dobičke pri totaiizaterju. — Gosposka zbornica.
Finančni odsek državnega zbora Je pričel danes razpravljati o dveh novih davčnih predlogah, ki dopol-nujeta takozvani mali finančni načrt. Najtežje delo je že opravljeno, reforma davka na žganje in preureditev ter dopolnitev osebnega davka je v odseku končana, preostaja le se silno komplicirano vprašanje preodka-zov posamezmm deželam, katero si je odsek prihranil za nazadnje — ker so tozadevna kompromisna pogajanja med strankami do sedaj se vedno brez uspeha.
Odsek pa se je zato poprijel predloge o uvedbi šampanjskega davka in davka na dobičke pri tota lizaterju. Obe predlogi imata malo ah pa nič nasprotnikov; prva je izrecni luksuzni davek, druga dopolnuje dajatve, ki jih terja država od dobičkov pri igri.
kampanjski davek se bo pobiral kot konsumni davek na šumeče vino v širšem pomenu te besede, torej ne le od pravega šampanjca, temveč tudi od drugih šampanjcu podobnih icčih napojev, ki vsebujejo vsaj 1 volumski procent alkohola rer sume pri odpiranju posode vsled v njih se nahajajoče ogljikove kisline. Po predlogu referenta naj znaša davek ra navadilo (celo) steklenico vinskega šampanjca 60 vin., sadnega šampanjca (a s i i spumante) in šampanjcu podobnih napojev po 20 vin. Davek se bo pobiral potom posebnih cet, katere bodo nalepljene na steklenice.
Davek od dobičkov pri totalizć -ter in naj dopolnjuje sedanjo 5fc pristoji ino od stav pri totaiizaterju tako, da sc bo poleg te pristojbine plani v bodoče tudi davek od vseh onih dobičkov, ki presegajo trikratno vsoto stavljenega zneska. Davek bo progresiven ter se bo ravnal po razmerju med stavljenim zalogom in kvoto dobička, maksimalno pristoj-1 11 o bo plačati od 25kratne kvote. Pri tri do štirikratni kvoti bo plačati 10 vin. od stavljene krone, pri hkratni kvoti 2 K 40 vin. od stavljene krone. Pristojbine od igre in dobička pri totaiizaterju se bodo pobirale primerno tudi od igre in do-
bička pri takozvanih buchmacher-jih. Podrobnejša izvajanja pač lahko opustimo, ker nima ta davek za nas skoraj nikakega pomena, saj ne poznamo niti velikih dirkališč, uiti igralne strasti, katera žene v velikih mestih tisoče k raznim dirkam in dobičkom, ki jih obljubljajo šanse tega ali onega konjskega favorita.
Vlada računa, da bo novi davek prinesel prilično 1 milijon kron državnim blagajnam.
Gosposka zbornica je imela popoldne plenarno sejo ter je odkazala v zbornici poslancev odobreni novi društveni zakon na 15 članov pomnoženi politični komisiji, predlogo o davkoprostem zasilnem klanju /ivine in pa zakon o reformi kontrole državnega dolga pa finančni komisiji.
Nato so avstrijski »lordi opravili z velikanskim navdušenjem svoje rabelisko delo nad predlogo o pisarniških oficijantih, katero je bila svoj čas zbornica poslancev v smislu upravičenih želj te kategorije državnih nastavljencev soglasno sprejela. Specijalna komisija gosposke zbornice pa je v svoji zadnji seji sklenila, predlagati plenumu prehod preko te predloge na dnevni red, češ, zahteve ofieijantov so neutemeljene in država ne more vsakega svojega uslužbenca uvrstiti v v-rste svojih definitivnih uradnikov. Zaman ie proti temu sklepu protestiral odsek poslanske zbornice za državne na.ctavijence ter zahteval, da se gosposka zbornica s predlogo meritorno peča. ne pa da omalovažuje sklepe poslanske zbornice ter si usurpira nekake nadzorovalne pravice, ki ji nikakor ne pristojajo. Navzlic temu protestu so -gospodje.: odobrili danes predlog svoje komisije, vrgli predlogo o pisarniških oficijantih v — koš, ne da bi smatrali za potrebno, si jo ogle- j dati. Zato pa so milostno akcertirali zakon o državnih slugah, katerega j je zbornica poslancev svoj čas v srni- j slu zahtev »gosposke hiše« preure- I dila.
Dežeinozborsko
iti i EI %&
Iz Kamnika, 2:. febr.
Deželnozborske volitve so pred durmi in klerikalna stranka nam ponuja dr. Grcgoriča iz   Ljubljane za
kandidata z oklicem, v katerem pravi, da bo častni mandat lepili gorenjskih mest v njegovih rokah najboljše spravljen, ker je njegovo ime znano širom slovenske domovine in ker je že neštetokrat pokazal globoko razumevanje mestnih razmer in interesov. Ta oklic vzbuja povsod dosti dovtipov, ker je ravno zelo hinavski.
Da je dr. Gregorič znana oseba, o tem nikdo ne dvomi, vsaj je že bil v zadnjih desetletjih povsod kandidat, kjer se je kak mandat ponujal in klerikalci bi naj raje v oklicu poudarjali to njegovo vstrajnost, ki postaja že naravnost ginljiva. Volilci »lepih gorenjskih mest« pa opravičeno pravijo, da ne zadostuje, da je dr. Gregorič znana oseba, ampak zahtevajo, ua bi morala biti dr. Gregoriču ta mesta znana. »Širom slovenske domovine.: pa je znano, da pozna dr. Gregorič naša gorenjska mesta samo iz kakega nedeljskega izleta in da ne ve o njih razmerah in interesih čisto nič. Kje in kako pa je pokazal neštetokrat globoko razumevanje za naše razmere in interese, ki mu sploh znane niso, to je uganka, katere niti sam dr. Gregorič ne more razrešiti. Nočemo trditi, da dr. Gregorič ne bi poznal ljubljanskih razmer in intere-sov.Pa tudi pri vrlih Ljubljančanih ni našlo njegovo globoko razumevanje mestnih razmer nikoli prave vere, akoravno v zadnjih letih niso nobene ljubljanske volitve potekle brez njegove kandidature, in mu je vsled vednih neuspehov ljudski do v tip nadel ime dr. Pogoreto.
Klerikalna stranka je hotela s spremenjenim volilnim redom vsa kranjska mesta oropati njih postavnega zastopstva v deželnem zboru in jih podjarmiti s pomočjo okoličanov. Ker so meščani po veliki večini napredni, naj ne odločujejo sami o svojih razmerah, naj si ne zbirajo sami svojega občinskega in deželnega zastopstva, ampak o tem naj odločujejo okoličani, ki so kot slepi klerikalci z veseljem pripravljeni voliti vsakega kandidata, ki jim ga fajmo-šter priporoči, vsaj jim je mala briga, ali zastopa mesto Peter ali Pavel, ker posledice tega v svojih žepih ne občutijo. In taka stranka ima drznost govoriti o razumevanju mestnih razmer in interesov in nam vsiljevati kandidata pod hinavskim hvalisanjem, kak globok prijatelj in zaščit-
LISTEK.
G verstvu in veri.
(Dalje.)
I
\\ndar pa velja na Kitajskem kot   oficijelna   vera izobraženstva
r a H ć c ii u a u k Konfucija} (551 do 479 pr. Kr.), ki je učil, da se mora dobro de'ati radi tega, ker je to v interesu privatnega in državljan-' ga življenja. Navadno ljudstvo pa Irži budizma ali t a o i z m a, ki je •   mešanica Budovega in Kou-f::cijcvega verstva. Še bolj zamotana je stvar na Japonskem, kjer so napram   verstvu   precej enakodušni, vendar je kot državno verstvo od ; i naprej pripoznan š i n t o -
: - c m, mešanica Budovih, Konfucije-vih in taoističnih nravnih naukov. — Vsa vzhodno-azijska verstva šte-430 do 440 milijonov pripadnikov.
3J Z a r a t u s t r o v a vera, ki se je razvila najbrže v 7. stoletju pr. Kristusom iz pri rodnega verstva starih Irancev, je imela tudi velik vpliv na inonot istična verstva. To verstvo temelji v nasprotju med doli r i m in slabim p r i n c i p o ni. Prvega zastopa O r m u z d, stvarnik svetlobe, dneva in življenja, drugega ; A r i m a n. povzročitelj teme, noči in »
smrti. Prvi napeljuje človeka k nrav-nemu. krepostnemu življenju, drugi ga skuša zapeljati k slabemu. Toda koncem vseh dni zmaga dober princip in potem nastopi stanje večne sreče. To verstvo se je ohranilo v svojem naziranju o poslednji sodbi v krščanstvu ter vplivalo na vero v hudobnega duha vseh treh enobožnih verstev. V 7. stoletju p. Kr. pa se je moralo umakniti mo-hamedanizmu ter ima danes samo še kakih 100.000 pripadnikov, takozvane Parze v Perziji in severozapadui prednji Indiji, zlasti v mestu Bom-bay.
4.) Židovstvo. Cisti mono-teizem se je najprvo razvil pri židovskem narodu. Njihov nacijonalni bog J e h o v a ima prvotno še človeške slabosti, polagoma pa, posebno v časih babilonske sužnosti, postane sveto in nravno popolno bitje. Preroki Mesije in duhovniki Jehove so popolnoma uničiii stari noliteizem ter obljubljali težko skušanemu svojemu uarodu,da jim bo Jehova po Mesiji iz Davidovega rodu zopet uredil samostalno državo, ki bo obsegala ves svet. Poleg tega pa se je pod vplivom grške filozofije razvila pri naprednejših krogih — zlasti pri sektah Terapevtov in E s e n o v — ideja o ničemernosti tukajšnjega življenja. Človeško bitje obstoji iz duha in telesa, prvi ga dviga k Bogu, drugi ga ponižuje   k   svetu.   Človek potrebuje
n ravnega preporoda, odrešenja, da se lahko iz te nizkotnosti povzdigne k poslednjemu cilju vsega etičnega stremljenja, k podobnosti in spojitvi z 13 o g o m. To odrešenje so pričakovali od Mesije.
Tako se je v židovskem narodnem verstvu pripravljala pot novemu svetovnemu verstvu, ki se je pojavilo v krščanstvu. Ustanovitelj Kristus sam je izšel iz teh krogov židovskega naroda.
Židi so kot narod prenehali z razdejanjem Jeruzalema, ohranjeni so pa raztreseni po celem svetu kot verska enota, ki šteje kakih devet milijonov pripradnikov, 0*6% človeštva.
5.) M o h a m e d a n i z e m je sicer najmlajše enobožno verstvo, toda ker napram krščanstvu ne znači napredka, ga hočemo omeniti pred njim. Ustanovitelj Mohamed (570 do 632) je prinesel iz svojih trgovskih potovanj domov nekaj židovskih in krščanskih idej, katerim je dajal prednost pred mnogobožtvom Arabcev. Smatral se je za od Judov pričakovanega Mesija in nastopil s svojim naukom, da ni boga razen Alaha, on pa je uje&ov prerok. Njegov verski in nraven nauk je izšel po njegovi smrti v Koranu, sv. pismo mohamedancev. Temljni nauk je nespremenljiva božja volja (f a t a 1 i -z e m) in razširjenje njegovega na-! uka z vsemi sredstvi (fanati-i zem), kajti oni, ki padejo v boju za
nik, da je mestnih zahtev. Kaj lahko naša mesta pričakujejo od kandidata take stranke je jasno. Zares, v rokah takega poslanca, ki ne pozna razmer in gospodarskih zahtev naših gorenjskih mest in ki jih tudi ne bi smel zastopati z vso resnostjo kot pristaš klerikalne stranke, bi bil mandat istinito »lepo spravljen-, kakur pravi oklic.
Mnenja smo pa tudi. da bi kandidat, kateremu ni samo za »častni« ampak tudi za »delavni« mandat, in ki ima tudi nekaj politične poštenosti v sebi, ne sprejemal mandata, ravno radi svojega globokega razumevanja meščanskih interesov, iz rok okoličanov, to je kmečkih volilcev. Gospod doktor uprite se najprej nasilnemu in nepoštenemu nastopanju klerikalcev proti meščanskim interesom in potem šele se pridite ponujat. Sicer pa bodo volilci »lepih gorenjskih mest« dokazali dr. Gregoriču, da tudi oni ne marajo za takega poslanca, ki se zmiraj vsiljuje, kakor »devetkrat pogreta rihta^.
DpkQ.
Ministri so zopet začeli potovati iz Budimpešte na Dunaj. Dejstvo, da je naučni minister grof Zichy predložil svojo demisijo, je učinkovalo, kakor bomba v narodni delavni stranki, ki je bila naravnost konsternira-na. Danes bo cesar sprejel ogrskega ministrskega predsednika pl. Lu-kaesa. In če je cesar objektivno poučen o razmerah na Ogrskem in Hrvaškem, tedaj se prav lahko zgodi, da se bo pl. Lukacs precej nevoljen vračal v Budimpešto. Vsaj pa je tudi dejstvo, da ogrsko - hrvaška vladna politika še nikdar ni bila tako zavožena, tako korumpirana, kakor ravno pod režimom Lukacs - Cuva-jevem. Le čuditi se moramo, da so razmere tako mirne in da ne pride do resnih konfliktov. Proti Lukacsu je nastopilo skoro vse plemenitaštvo. ki ima na dunajskem dvoru, pa tudi na Ogrskem takorekoč odločilno besedo. Tudi inteligenca na Ogrskem je že zdavnaj opozicionelna in komaj čaka poštene, demokratične vlade. Delavski sloji bodo pa prihodnji teden pokazali svoje mnenje o Lukacs-Tiszovi vladi.
O demisiji naučnega ministra poročajo še sledeča dejstva. Dr. pl.
Lukacs se je še včeraj izjavil napram uredniku lista »Esti Ujsag«, da mu grof Zichy še ni podal demisije. Dejstvo pa je, da se je čutil grof Zichv zelo ženiranega vsled napadov, katerim je bila vlada v zadnjem času izpostavljena. Včeraj opoldne je izjavil grof Zichv zastopnikom časopisja, da njega ne pripravijo k nika-koršnemu političnemu ali parlamen-taričnemu delovanju, dokler ne bodo dementirane pri popolni svobodi dokazov in protidokazov težke obdol-žitve, ki so jih opozicionelni voditelji dvignili pri min. predsedniku in ki tangirajo vso vlado.
O predzgodovini demisije naučnega ministra grofa Zichvja pripovedujejo v opozicionelnih krogih, da se je grof Zichv pred tremi dnevi sestal z dr. pl. Lukacsem ter ga prosil, naj vzame njegovo demisijo na znanje ter jo predloži kralju. Dr. pl. Lukacs je bil zelo iznenađen. Grof Zichv pa je popolnoma določno izjavil, da je njegova namera popolnoma neizpre-menljiva. »In ravno zdaj storiš to?« je rekel dr. pl. Lukacs, »ko so namerili proti meni, proti nam vsem naši sovražniki koncentriran napad. Ti vendar s tem direktno dovajaš vodo na mline opozicije in socialnih demokratov.« Grof Zichy: »Ne morem drugače. Ti zelo dobro poznaš moje naziranje o odiozni zadevi strankine blagajne. Začetkoma nisem hotel verjeti Desvju. Sele ko ti nisi dopustil dokaza resnice pred sodiščem in nisi hotel tožiti Andrassvja, Appo-nvija. Zichvja in Karolvija, sem začel dvomiti. Ne morem dvomiti o besedah teh mož.« Dr. Lukacs je nato prosil grofa Zichvja, naj vsaj formel-no prošnjo za demisijo osebno predloži kralju.
V opozicionalnih krogih tudi govore, da je tudi finančni minister pl. Teleszkv jako nezadovoljen z razmerami in da bo eventuelno podal svojo demisijo še pred zasedanjem delegacij. Govori se tudi, da bo morda dr. pl. Lukacs danes podal cesarju demisijo celega kabineta za slučaj, da smatra vladar stališče grofa Zichvja za opravičeno. Vladni krogi sicer to dementirajo. V včerajšnji seji magnatske zbornice je interpeliral grof Avrelij Dese\vffy min. predsednika v zadevi obdolžitev od strani Desyja ter je izjavil, da so obdolžit-ve prišle pred sodišče, sodišče pa ni hotelo odrediti dokazilnega postopa-
sveto stvar, bodo uživali v paradižu posebno veselje. Obdržal je staro navado božjih potov v Meko, obrezovanje novorojencev, zapovedal večkratno umivanje, molitev, post, miloščino, prepovedal uživanje vina in svinjskega mesa ter omejil mnogo-ženstvo na štiri prave žene. Več njegovih uredb temelji torej na zdravstvenih ozirih. To verstvo se je razširilo v prednji Aziji, sev.Afriki in deloma na Balkanu,kjer mu pa v najnovejšem času grozi propast. Do danes pa je mohamedanizem poleg krščanstva edino verstvo, ki napreduje po svojem številu, zlasti med zamorci, katerim bolj prija, kakor krščanstvo. Razpada v več sekt (Suniti, S i i t i, V a h a b i t i, S e n u s i), tvori pa vkljub temu bolj enotno verstvo, kakor krščanstvo. Število mohamedancev znaša 24a milijonov, 15l/2% vseh ljudi.
6.) K r š č a n s t v o. Kristus se je v zunanjem naslanjal na staro vero v Jehovo, ni mu pa zadostovala zunanja pobožnost farizejev (izpolnjevanje obrednih in očitnih dejanj), temveč je zahteval popolen notranji, nraven preporod človeka v duhu in v resnici, da se pripravi za pravo, posmrtno domovino v nebesih. Zato odklanja tukajšnji svet z vsem njegovim bogastvom in častihlepjem, odklanja tudi dejansko udeležbo pri vseh državnih in drugih javnih zadevah ter prinaša na svet božje kra-
ljestvo. Na mesto svetnega življenja priporoča ubožnoins a m -s k o puščavniško živi j e -nje, potrpežljivo in ponižno prenašanje vseh bolesti in t u g. Poleg tega uči ljubezen do Boga in do bližnjega, vdanost v božjo voljo, brat-s t v o v s e h 1 j u d i.
Kakor budizem, je tudi krščanstvo verstvo ubogih in trpečih, zato se je širilo z nepričakovano naglico. Prvotni kristjani so tudi res živeli asketično, odmrli so svetu, da se prerodi jo za nebo; toda to se je dalo obdržati le dotlej, dokler je bilo krščanstvo verstvo malega števila ljudi. Kakor hitro pa je novi nauk hotel postati verstvo tedanje človeške družbe, se je moral prilagoditi tedanjemu kulturnemu razvoju; v službo vere je stopil pozemski imetek, pa tudi nasilje in prelivanje krvi. Čim več sveta si je krščanstvo pridobilo, temveč je izgubilo odsamegasebe, na mesto evan-geljskega krščanstva je stopilo svetovno verstvo, ki sklepa kompromise z vsakdanjim življenjem. Duhovni-štvo se je zato obdalo z bogastvom iu bleskom ter se v svoji nestrpnosti naslanjalo na posvetno moč, duševno pa si je osvojilo svet z dogmatičnimi sponami, katerih kršitev ima za po-; sledico izobčenje iz cerkve, sežig na grmadi in večno pogubbenje.
(Konec prihodnjič.)
Stran 3.
SLOVENSKI NAROD.
47 štev.
nja, vsled Česar |e v interesu vlade, da se ta nejasnost razprši. Ker so v magnatski zbornici posamezni gospodje, ki bi.v tej zadevi lahko povedali resnico, jih je govornik pozval, naj celo zadevo pojasnijo v magnatski zbornici pred javnostjo. Grof Emerik Karolvi, član ravnateljstva ogrske bančne in trgovinsko akcijske družbe, je izjavil, da smatra za svojo dolžnost, v tej zadevi izpovedati kot priča resnico, naj si bo to pred sodiščem ali pred parlamenta-rično preiskovalno komisijo.
Justhova in Kossuthova stranka hočeti generalno stavko z vsemi silami podpirati. Opozicija hoče tistega dne, ko bo izbruhnila stavka, pol-noŠtevilno priti v parlament ter s tem pokazati svojo solidarnost s stavkajočimi. _
Vojno na Balkanu.
Znamenja izboljšanja položaja.
Kakor poroča »Journal« iz Pe-trograda, je nemški veleposlanik Pourtales pri svojem obisku pri Sa-zonovu decidirano naglašal miroljubnost Nemčije. Tudi sta se razgo-varjala oba državnika o možnosti, najti pot. ki bi odgovarjala tako avstro - ogrskim, kakor ruskim interesom. Grot Pourtales je podal formalno izjavo, da vidi Nemčija svojo nalogo v tem. da najde možnost za sporazum med Avstro - Ogrsko in Rusijo. Nemška vlada bo zastavila svoj vpliv na Dunaju tako. da bo svetovala avstro - ogrski vladi popustljivost.
Vesti, kakor da bi imeli koraki grofa Pourtalčsa namen, izpolniti misijo princa Hohenloheja, se oficijal-no dementirajo, češ, da izpolnitve teh korakov ni treba, ker so imeli koraki princa Hohenloheja popolen uspeh.
Včeraj dopoldne se je vršila tudi na Dunaju konferenca, katere so se udeležili ministrski predsednik grot Stiirgkh, finančni minister Zaleski. trgovinski minister Schustcr m minister za javna dela Trnka ter poslanci: Hartl, dr. Jerzabek. dr. Lan-genhan, dr. Ladgman, Pacher in dr. Rollcr. Poslanci in zastopniki industrije so opozarjali na neugodni vpliv negotovosti zunanjepolitičnega položaja na Češko industrijo, zlasti pa na tekstilno industrijo.
Grof Sturgkh ie nato izjavil: Upati je z vso gotovostjo, da se bo v najkrajšem času položaj znatno izboljšal.
Ta Izjava ministrskega predsednika je napravila na poslance in zastopnike industrije kar najboljši vtisk. Tudi člani gosposke zbornice so se živahno bavili s to izjavo ter naglašali njeno važnost tem bolj. ker se ic med tem izvedelo, da je podal ministrski predsednik to izjavo dogovorno z zunanjim ministrom gro-\ >m Berchtoldom.
Vojna odškodnina in turški državni dolg.
Tudi srbska vladu zastopa v vprašanju turške vojne odškodnine stališče, da mora plačati Turčija Balkanski zvezi vse stroške, ki so v zvezi narasli vsled vojne. Zato bodo zavezniki vztrajali brezpogojno na vojni odškodnini, pač pa bodo balkanske države prevzele del turškega državnega dolga, da na ta način ob-arujejo tuje skupine upnikov pred občutnimi izgubami.
Kakor poročajo iz Carigrada, je i v zadnji seji upravnega sveta »Dette j ;mblique predsednik de la Bouli-nier nadrobno poročal o rešitvi visečih ekonomičnih vprašanj na Balkanu po končani vojni in zlasti glede orevzetja turškega državnega dolga od strani Balkanske zveze. Predsednik le izjavil, da je dobil informacije, glasom katere nameravajo velesile predložiti vsa ta vprašanja posebni konferenci veleposlanikov. Konferenca se bo najbrže sestala v Pariza.
m
Avstrijsko - ruski sporazum.
Na merodajnih mestih v Belgra-c!u se govori, da je avstrijsko - ruski sporazum mogoč samo, če Avstro-Ogrska popusti. Vsekakor pričakujejo v belgradskih političnih krogih, da popusti Avstro - Ogrska že do četrtka, ko se zopet sestane konferenca veleposlanikov. Ce Avstro-Ogrska do tedaj ne popusti, se bodo pogajanja zavlekla tako dolgo, da bo padel Skader.
Bolgarsko * romunski spor.
Kakor poročajo z Dunaja, je baje Romunska zahtevala, da se bolgarsko - romunska sporna vprašanja nc rešijo na konferenci veleposlanikov v Lonaonu, marveč v Pe-trogradu. Vzroki za to zahtevo so sledeči:
I, se nahajajo vsi akti glede Do-brudže v Petrograda,
2. da izkažejo carju posebno čast, ker je on dal povod za sklicanje haaške mirovne konference, in
3. da si pridobi Romunska, ki že uživa simpatije trozveze, tudi simpatije Rusije.
* *
*
Turčija in Grk).
Tekom obiska turškega justič-nega ministra pri ekumenskem patriarhu, je govoril minister tudi o političnih dnevnih vprašanjih. Izjavil je med drugim svoje mnenje, da Balkanska zveza za Grško ni priporočljiva. Zveza bo usodepolna za hele-nizem. Isti val, ki ogroža že sedal muzlimane In Grke, bo preplavil vse prebivalstvo zavzetih pokrajin. Glejmo, da živimo vsaj v prihodnjosti v miru. Preteklost pa nam bodi poduk za prihodnjost. — Iz te izjave turškega justičnega ministra je jasno razvidno, da se skuša Turčija že sedaj približati Grški in da jo hoče odtrgati Balkanski zvezi, da jo pozneje lahko uporabi v svoje namene.
Štajersko.
Smrtna kosa. iz  P o d s r e d e.
Dne 22. februarja je umrl gostilničar in posestnik Jože Presker star. Pokojnik je bil vrl naprednjak; pod njim kot načelnikom krajnega šolskega sveta se je zidala nova šola. Naj v minu počiva! — Iz Št. Pavla pri Preboldu. V nedeljo zvečer ie umrl nadučitelj Josip Fi-s c h e r. Pokojnik je bil gornjegraj-ski rojak. Kruta smrt ga je vzela v najlepši moški dobi; bil je šele 47 let star. Čislalo ga je vse kot izvrstnega učitelja in vzornega rodbinskega očeta. Lahk;» mu zemljica! — Iz Št. J u r j a ob J u ž. železnici nam pišejo: Dovolite, gosp. urednik, da v slovenskem Narodu^ zapišem nekaj vrstic v spomin našemu umrlemu mlademu somišljeniku, članu vseh naprednih društev v Št. Jiirju, Antonu Samcu. Bolehal je na jetiki tri leta in položili so ga v rani grob poleg brata, ki je umrl na isti bolezni pred dvema mesecema. Strankarska zvestoba in vnetost pokojnikova lahko služi mnogim v svete! vzgled; pri društvih tudi ni bil samo mrtev plačujoči član, temveč živ sotrudnik in delavec. Slovo od njega nam je bilo orav hudo.
Iz Slovenjgradca. Pri nas smo imeli dva dni trajajoč bojkot piva. Nemški gostilničarji so namreč stopili skupaj in sklenili, da bodo podražili in zvišali ceno za vrček od 20 na 22 in za čašo od 14 na 16 vinarjev. Na to njihovi nemški someščani odgovorili z bojkotom piva in kupovali istega v Narodnem domu«:, kjer ie ostal gostilničar pri stari ceni. Po dveh dnevih so se pa nemški gostilničarji udali in nastavili stare oe?!c za pivo.
Iz Slovenigradca. a naslov deželnega šolskega sveta.) V slovenski šoli imamo 301 otroka in vendar noče deželni šolski svet na noben način dovoliti ustanovitve de-finitivnega četrtega razreda. V mestni nemški šoli je 215 otrok, a vendar ima štiri definitivne razrede; itan-ska nemška šola ima dva definitivna razreda, dasi jo obiskuje kom'!i 42 otrok! To je že več ko mačehovsko postopanje napram slovenskemu Šolstvu. Opozarjamo na to dejstvo našega dež. nos-nnca dr. Verstov-š k a. Saj se pride po istih stopnjicah do gospode v deželnem šolskem svetu, če se gre denuncirat kakega narodnega nadučitelia ali če se gre opozarjat in zahtevat kake opravičene stvari v pričo slovenskemu šolstvu v volilnem okraju.
Iz Št. Jurja ob južni železnici. Dne 17. t. m. je po dolgi in mučni bolezni umri g. Anton Samec, star šele 25 let. Pokojnik je bil kremenit značaj, vedno navdušen naprednjak in član »Sokola<t.
Iz Šmarja pri Jelšah. V nedeljo, dne 23. t. m. se je vršil po rani maši v prostorih g. Habjana gospodarski shod, na katerem je govoril vičanski Š k e r 1 e c o različnih kmetijskih zadevah, pred vsem o travništvu. Po tem za šmarske razmere dobro obiskanem shodu pa se je vršil občni zbor naprednega političnega in gospodarskega društva za šmarski, rogaški in kozjanski okraj. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal urednik V. S p i n d i e r iz Celja, posnemamo, da je društvo v minulem društvenem letu napeljalo ustanovitev dveh ljudskih knjižnic in sicer v Rogatcu in Št. Petru na Medvedjem selu; knjižnica pri Sv. Štefanu se je osamosvojila in jo je prevzelo novo ustanovljeno napredno izobraževalno društvo. Upati je, da se bodo sčasoma razvila okrog knjižnic enaka društva v Rogatcu in Št. Petru na M. s. Ustanavljanju dobrih ljudskih knjižnic bo napredno politično drištvo za šmar-sko - rogaško - kozjanski volilni okraj v bodoče posvečalo še več pozornosti. Letos se je pričela tozadevno večja akcija in se dela za ustano-
vitev ljiidskih knjižnic v Podčetrtku,
Št Petru pod Sv. gor., Sedlarjevem, Rogaški Slatini in v Št. Vidu pri Gro-belnem. V minulem društvenem letu je bilo 12 javnih društvenih shodov in 4 veselice s predavanji; posebno lepo je uspela v gmotnem in moralnem oziru Aškerčeva slavnost v Šmarju pri Jelšah. Društvo se je tudi brigalo za različne občinske volitve in sploh skušalo ustvariti in vzdrževati trdne zveze med naprednjaki v šmarsko - rogaško - kozjanskem volilnem okraju. So to prvi začetki narodno - napredne politične organizacije v tem okolišu: upajmo in delajmo, da se bodo razvili v politično moč v blagor narodov! Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor; načelnik društva ostane Jakob G o 1 e ž , kmet v Št. Vidu pri Grobelnem,
Iz Šmarja pri Jelšah. Napredno politično društvo za šmarsko - rogaško - kozjanski volilni okraj je priredilo v nedeljo, dne 23. februarja popoldne gospodarski shod pri Smehu v Mestiniah. Govoril je na njem o raznih kmetijskih zadevah vičanski Š k e r b e c. Udeležba je bila bolj slaba, ker se je vršilo istočasno zborovanje šentpetersko - mestinjske podružnice c. kr. Štaj. kmetijske družbe na Sladki gori.
Iz Leskovca pod Ptujem poročajo, da je politična oblast zavrnila ugovor, ki so ga vložili narodno čuteči Slovenci proti zadnjim občinskim volitvam. V Leskovcu bodo torej sedaj gospodarili v občinskem odboru štajercijanci. Novi župnik Ognjeslav Š k a m 1 e c , ki je včasi toliko rogo-vilil po Ljutomeru, ima v Leskovcu malo uspehov proti Štajercijancem; ali pa mu je priporočil škof dr. Na-potnik, ki je iskreno prijatelj ptujskega Orniga, modro zmernost?
Zopet nova klerikalna žrtev uči-teljstva. V Gaberniku pri Kostrivniei na Štajerskem se je ustrelil dne 20. t. m., kakor smo že poročali učitelj v Žetalah Flor. Trafenik. Siromak je bil globoko v dolgeh in ga ie baje zadnje dni posebno še »Ljudska posojilnica« v Ljubljani hudo stiskala. Bil je še 19. v Ljubljani, kjer je prenočil v »Unionu«. Varani up, da bode z regulirano plačo uredil svoje razmere in se ubranil vsaj najhujšemu stradanju, gnal ga^ je v obup! Klerikalni poslanci na Štajerskem! Njegova kri vpije v nebo po maščevanju! Vi imate na vesti njegovo mlado življenje! V afero je nekoliko zapletena tudi poznata gospodična pri klerikalni   Ljudski posojilnici^ v Ljubljani.
Radinci. Za tukajšnjo občino je bil dne 23. februarja izvoljen občinskim predstojnikom znan in delaven rodoiinh g. Jak. Žemljic. Kaplan Štu-hec se ie sicer mnogo trudil preprečiti to izvolitev, a nič ni dosegel. Zakaj? Tega menda sam ne ve. Da, da gospod kaplan ljudski glas, božji glas.
Št. Pavel pri Preboldu. 24. februarja 1913. Včeraj zvečer je ob 7. uri umrl tukajšnji nadučitelj Jožef Fischer po kratki mučni bolezni. Bojeval se je s prirojeno jetiko. h koji je pritisnil tako imenovani »šen v glavo, ki ga je v dobrem tednu spravil iz tega sveta! — Fischer je bil jako mirnega značaja, dober mož. skrbni oče in vestni učitelj. Z vsakim je bii prijazen in postrežljiv, — ter vsestransko priljubljen. — A ni se veliko omešaval v posvetne naprave, vendar je v Št. Pavlu ustanovil hranilnico in posojilnico, katero je enkrat vpeljano pustil drugemu nasledniku. Kjer se je le mogel, se je odtegnil javnemu delovanju in je živel s svojo rodbino na tihem in v lepem miru. Svojo hčerko Milico je izšolal za učiteljico, ki je do sedaj služila v Št. Pavlu pod njegovim vodstvom. Sinko Joško obiskuje slovensko gimnazijo v Celju in Brankec najmlajši sinček je star okoli 3 leta. Proti piscu teli vrst je prav mnogokrat izrekel svoje iskrene želje, da bi mu Bog dal tako dolgo živeti, da bi spravil svoje otroke, katere je tolikanj ljubil, do poštenega kruha: toda želja njegova se mu ni do cela izpolnila. — Samo Milica je pri svojem kruhu, a Joško in Brankec sta ostala sedaj brez skrbnega očeta v oskrbi gospe matere. Vso rodbino je zadela s smrtjo gospoda Fišerja velika nesreča. Hud udarec jih je zadel. Toda tolažilno za njo je, da dobi gospa po ranjem gospodu polovico njegove plače kot letno penzijo, manjša dva otroka pa postavno izgojevalno podporo. In gospa si bode vedela in znala še kaj posebej prislužiti za glaso-virne ure kot učiteljica glasovirja in ročnih del. — Nadučitelj Fischer je bil Oornjegraški rojak, v Ljubljani je skončal učiteljišče in bil nastavljen za učitelja v Št. Petru pod svetimi gorami, pri sv. Frančišku v Zgornji Savinski dolini, v Ljubnjem pri Gornjem gradu, v Mozirji na Vranskem od koder je prišel v jeseni leta 1902 v Št. Pavel za nadučitelja, potem je tukaj zidal novo 6razrednico in je isto vodil z moško roko do svoje smrti. — Blag mu spomin!
Iz Gradca. Zabavni večer, ki sta ga priredili ženska in akademična podružnica Ciril - Metoda v Gradcu, dne 23. februarja 1913, je prav dobro uspel. Program, ki se je odlikoval po svoji pestri raznolikosti, je privabil precejšnje število tukaj živečih rojakov, tako da je bila dvorana skoro premajhna. Vzlic temu smo pogrešali še marsikoga; nočemo imenovati imen, a zdi se nam, da se gotova gospoda direktno ogiblje vsega, kar je slovensko. — Za uspelo prireditev gre pred vsem hvala g. tehniku Legatu, ki je bil duša celega večera. Nastopil je kot deklamator Zupančičeve pesmi - Grobovi tulijo«, ki jo je predaval naravnost mojstrsko. Imenovani gospod se je odlikoval iudi kot »Hitri risan ; narisal nam je s svojo veščo roko v par minutah več lepih študij, n. pr. Prešerna v eni potezi. — Zelo je ugajal kvartet, ki je, čeravno šele v zadnjem trenotku sestavljen, zapel par krasnih pesmi. Kuplet »Na planine!« je bil ponesrečen, ker ni bi! zadostno naštudiran. Klavirski part je izvedla spretno dična predsednica ženske podružnice, ga. prof. Murko-va. Tembolj originalna je bila parodija na Prešernove poezije Življenjepis vagabunda, ki jo je duhovito sestavil neki tukajšnji medicinec. Za sklep so nam improvizirah grotesko v enem dejanju »2iv ali mrtev?«, v kateri je izzval prestavljalec moške vloge salve smehu. — V gmotnem oziru Te večer še precei dobro uspel.
G. G.
Drobne novice. Z Brega pri Celi u. Umrla je po daljšem boleha-nju lastnica znane vinske gostilne, gospa Jera P 1 o j e v a. Pokojnica je bila zavedna Slovenka in pri okoličanih kakor pri meščanih zaradi svoje postrežljivosti zelo priljubljena. N. v m. p.! — Od Sv. Ane na Krembergu poročajo, da je umrla poštariea in posestnica gospa Fil. S e y f r i e d v starosti 50 let. — Iz Celja. Na petrazredni deški ljudski šoli v mestu. 1. plačilni razred, je razpisano mesto prov. učitelja. — I z Rogatca poročajo, da so vlomih tatovi pri posestniku H e r č k u v Topolah in odnesli denarja in blaga v skupni vrednosti do 500 K. — Iz G or n j e g a g r a d a. V Nazarjih sc je ponesrečil pri streljanju z možnar-ji kmečki fant Ivan T o m i n š e k. Vsled neprevidnosti enega izmed tovarišev mu je zletel celi naboj v obraz in ga težko poškodoval. — I z Gradca. Po poročilih tukajšnjih listov so zaprli bankirja J u n g 1 a. solastnika bančnega podjetja »Alpen-landische Lskomptegeselischaft ,To-masehek & Jungl, ki je prišla vsled prezadolženja v znesku 300.000 K v konkurz. Jungla so zaprli, ker ga dol/e raznih goljufij z menicami in ker je oškodoval graškega trgovca F. R.. ki je špekuliral z delnicami al-pinsko - montanske družbe, Škodove tovarne in s priioritetami Južne železnice, za 110.000 K. — Iz Slovenske Bistrice poročajo, da je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Karla Turina v Cigonjcih. Skoda znaša več ko 3000 K. — Iz Celja. V Meži ob Dravi so zaprli dva poljska Žida, ki sta lazila pod napačnimi imeni Auer in Maier po Spodnjem Štajerskem in nabirala pri ljudeh naročila za emajlne fotografije, ki bi jih naj izdelala tvrdka Liebermann na Dunaju. Ta tvrdka pa sploh ne eksistira. Zida sta dobila od naročnikov takoj denar, ki sta ga seveda pridržala zase. Ker se zadnje čase pojavlja več takih sleparjev, ki hočejo na stroške nepoučenih ljudi dobro živeti, bi eksemplarična kazen nič ne škodovala.
in ga težko ranili na glavi. Z veliko težavo je rešil stražnik narednika in ga odpeljal v vojašnico. Vojakov, ki sta pobegnila, še niso izsledili.
Rorošlto.
Na železniškem prelazu pri Vko-vah je padel vol, ki je peljal voz kamenja, malo pred vlakom na progo. Hlapcu se je posrečilo, da je vola pravočasno izpregel, toda vlaka ni mogel več ustaviti. Stroj je trčil v voz in ga razbil.
Ponesrečen železničar. Na be-ljaškem kolodvoru je povozila lokomotiva brzovlaka št. 901 snažilca menjal tira bivšega čuvaja Petra Braksa. Ponesrečenca so prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico, kjer je že bržkone umrl. Braks je bil oženjen in zapušča vdovo in 5 nepreskrbljenih otrok.
Velik požar v Beljaku. Včeraj ob 5. popoldne je izbruhnil požar v tovarni za sodove, preje tvrdka Karel Pascher, sedaj zadruga z omejeno zavezo. Ogenj se je tako hitro širil, da je pogorelo celo skladišče in del tovarne. Skoda znaša 80.000 do 100.000 K.
Poboj med vojaki. Pred gostilno Alm v Celovcu sta se sprla dva vojaka t7. pešpolka in se začela tepsti. Potegnila sta ravno bajonete, ko Je prišel neki narednik od godbe. Vojaka sta ga napadla in mu zlomila sabljo. Nato je prišel stražnik, vojaka sta pobegnila, gosti pa, ki so prišli iz gostilne, so napadli narednika
Umrl je v Prvačini nosestnik in gostilničar na kolodvoru Anton V o-d o p i v e C. Mož, ki je bil Sloneč in vrl naprednjak, je bil znan tudi kot bivši gostilničar pri Petelinčku v ulici Onega v Trstu.
Velik požar. Iz Vile Vicentine poročajo, da je izbruhnil tam včeraj velik požar, ki je uničil več hlevov. Poginili so trije dragoceni plemenski biki, več drobnice. Pogorelo ic več orodja in krme. Škoda znaša čez 35 tisoč kron. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
Stavka v tržaški biaznici še vedno vztraja. Včeraj so se zbrali stav-kujoči v prostorih > Camera del la-voro«, ki vodi tudi celo stavko. Zborovanje, katerega sta se udeležila tudi dva laška občinska svetovalca, je trajalo 7 ur. Kljub vsemu pirzade-vanju previdnejših elementov se stavkujočim ni dalo dopovedati, da se v takem institutu vsled discipliniranja enega uslužbenca ne more izpostavljati v nevarnost cel zavod s številnimi bolniki in reveži. Tako početje *je proti vsaki humaniteti in tako početje je mogoče edinole pri laški Cameri del lavoro in pod sedanjim laškim mestnim gospodarstvom. Po sedemurnem zborovanju so dosegli toliko, da si izbero stav-kujoči stavkarski odsek 7 mož. ki se bodo danes pogajali z županom. O uspehih pogajanja bomo svoječasuo poročali.
Stroj raztrgal strojnika. V tovarni za brikete Faber v Trstu se je približal parnemu stroju strojnik Franc Koman. Jermen gonilnega kolesa ga je potegnil med kolo, ki ga je vrglo med kolesje. Delavci so slišali nekak krik, videli truplo ponesrečenca v zraku in v tem trenotku je obstal stroj. Ko so pristopih bližje, so našli Koinanovo truplo popolnoma raztrgano.
Nesreča v tržaškem pristanišču.
Na Jožefovem pomolu je zašel ladjin natakar. 161etni Vincenc Strikar, med dva železniška tovorna voza. Odbijači so ga pritisnili skupaj in v zadnjem trenotku so ga rešili železničarji. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico. Odbijača sta mu strla prsno ogrodje in zlomila več reber. Kljub takojšnji operaciji bo težko okreval.
Polet s hidroplanom nad Porto-rose. Aviiatik Herman Hold je napravil pri Portorose prvi poskus z domačim hidroplanom. Vozil se je nekoliko časa po morju, nato pa se je dvignil in dosegel v krakem višino 1500 m. kjer je izvršil več evolucij in se spustil nato zopet srečno na morje.
Stavka gimnazijcev   v Pazinu.
V Pazinu so pričeli stavkati učenci VIII. razreda tamošnje gimnazije in ne obiskujejo pouka v zgodovini, kateri predmet poučuje prof. Luka Brolih. Pravijo, da je stavko zakrivil ravnatelj Kos.
Postajenačeluik — agent provo-kater. Postajenalčenik v Cerovljah, gosp. \Vedra. opravlja poleg svojih službenih poslov še kaj čudne, s Častjo postajcnačelnika težko združljive posle. »Edinost« poroča, da je prišel ta mož pred nekaj časom v tamoš-njo gostilno Opaščevo. kjer je bilo zbranih več Slovencev in nekaj Hrvatov, uradnikov in meščanov. Mož je oblastno zaklical: Prinesite mi pol litra vina. pa ne onega srbskega. (Govoril je seveda nemški.) Nato je začel udrihati po Jugoslovanih z najrazličnejšimi psovkami, kakor: »Ko-nigsmorder,« »Vatermorder,« »Va-terlandsinordeiv »Hochverrater.« >Lausbanda, < »serbisehe Sclrweine« itd. Ker so bili navzoči gosti pametni, so molčali. To pa je moža tako vje-zilo, da se je končno izdal in zaklical: »Naj le kdo odpre usta, pa mu takoj preskrbim 6 mesecev ječe!« Toda tudi na to Slovenci in Hrvati niso reagirali. Konec pa je bil žalosten in nedostojen za postajenačelnika. Začel je namreč na vse zadnje napadati gostilničarja in goste osebno, tako. da so bili končno primorani, da so ga na čeden način postavili iz gostilne. — Če se bo vršila tozadevno kaka preiskava, naj tozadevna oblast vpraša kot priče o dogodku v prvi vrsti navzoče, ki bodo verodostojno izpovedali o dogodku, ki nam jasno priča, kako mora biti človek previden in kako se mora paziti pred takimi provokatoni.
Dnevne vesti.
+ Volilni shod se vrši danes zvečer ob & uri v Tržiču. Volilceir se predstavi kandidat narodno - napredne stranke g. notar Matija Ma-rinček. Shoda se udeleži kot odpo-slanec izvrševalnega   odbora pod-
47. štev
SLOVENSKI NAROD.
Stran S.
predsednik stranke državni poslanec
dr. Vladimir R a v n i h a r.
+ Kako se pri nas volitve fabriciralo! »Slovenec« je, kakor znano najspodobnejši list na Slovenskem in njegov stalni sotrudnik Boltatu Pepe predeluje, kar izvemo iz zanesljivega vira, znano Kniggejevo knjigo. Kar pa stori narodna - napredna stranka, to je vselej nespodobno, po mnenju »Slovenca« namreč! Ekse-kutivni odbor naše stranke je zapisal v svojem oklicu, da se bo izvršila volitev v Gorenjskih mestih na podlagi očitnega zakonolomstva, katero so zakrivila dotična klerikalna županstva in ž njimi naša deželna vlada. Zakonolomstvo! Kako nespodobno, zdihuje Slovenec. Nespodobno gori, nespodobno doli! Resnično je pa vendar. Naš deželni volilni zakon je oprt na gotove temel-ne principe, ki se drugače nego z vi-visoko, kvalificirano večino odpraviti ne dajo. Med te principe spada tudi census, in sicer v tem smislu, da v mestni skupini ne more nikdo voliti za deželni zbor, če ne plača vsaj 8 kron davka. Ta census se iz deželnozborskega volilnega reda ni nikdar odstranil, je torej za poštenega človeka še danes veljaven. Tudi je jasno, da se v tem pogledu s priprostim občinskim zakonom ni mo-gcl derogirati deželnozborski volilni red. Klerikalcem se pa sedaj gre /a tiste kmete, ki se slepo pokore svojemu župniku, in ki imajo v ti ali oni mestni občini kako neznatno zaplato sveta, za katere plačujejo par vinar-iev zemljiškega davka. Te vinarske volilce so klerikalci postavili v volilni imenik za bodočo volitev v go-renjskih mestih. In sicer samo zategadelj, da so si prisleparili okrog 100 nevolilcev, s katerimi si hočejo pri-v:oljiifati gorenjski mestni mandat! \ tudi tukaj se prav nič ne čudimo, da je deželna vlada zavrnila dotične od naših pristašev vložene reklamacije, kar je žalostno, a zopet resnično, da mora baron Schwarz plesati, kakor mu gode glavar Šusteršič! čudimo se le, da dvojčka Sch\varz->usteršič ob roki sedanjega občinskega reda za skupino gorenjskih mest nista vpeljala splošne in enake volilne pravice. Z ravno tisto logiko, s katero sta odstranila census, bi lahko vpeljala splošno in enako volilno pravico. Pa naj si bode že kakor hoče, teh političnih sleparij smo do grla siti. Namen sedanje volitve je v prvi vrsti ta, da se omogoči, zateči se pred državno sodišče, ki naj razsodi, velja H pri naših deželnozbor-skih volitvah še osemkronski cenzus, ali ne? Potem morda vendar pridemo do časov, ko bo deželni predsednik kranjski živel v zavesti, da je njegova prokleta dolžnost, respektirati sodbe državnega sodišč?
- Dr. Šusteršič se boji za svoj državnozborski mandat.  Zadnje dr-avnozborske volitve   so pokazale, da državnozborski mandat   dr. Šusteršiča v ljubljanski okolici ni več popolnoma varen.   Klerikalci so od •stega časa sami začeli čutiti, da so te volitve najbrže zadnje, pri ka-erih je zmagal klerikalni kandidat. Predvsem je klerikalcem v želodcu Spodnja Šiška, ki je v pretežni večini napredna. In da se teh naprednih volilcev klerikalna stranka iznebi, je najela v Spodnji Šiški par štreber-. da so vložili prošnjo za inkorpo-jo Spodnje Šiške Ljubljani. Deželni odbor je z odprtimi rokami zagrabil za to prošnjo 'eh par za Spod-jio Šiško popolnoma nemerodajnih oseb ter z največjo   naglico izdelal nredlog   za   inkorporacijo Spodnje >;ške. In da   ima ta   predlog predem politično ozadje,   to dokazuje 'udi današnja ^Tagespost«, ki pravi, da ima   ta   inkorporacija politično '/adie, ker zasleduje edinole to svr-ho, da zmanjša število liberalnih vo-lilcev v volilnem okraju dež. glavarja dr. Šusteršiča. Proti tej inkorpora--iji sta se izjavili ljubljanska in spod-nicšišenska občina — toda nc iz političnih, temveč iz strogo komunalno-.nspodarskih   ozirov, ker je današnji gospodarski položaj pač tak, da e tega načrta ne more izvršiti, ne ia bi se obema  občmama oziroma občinarjem mnogo škodovalo. Ker pa vemo, da se pri nas gode čudeži, tudi ne bomo čudili, čc bo vlada ta prisiljeni zakon med Ljubljano in Spodnjo Šiško blagoslovila  ter ga predložila v sankcijo. Da sc državnozborski mandat dr. Šusteršiča v ljub-ianski okolici maje, je najboljši do-az tudi stavka v Vevčah. Klerikalna m ranka se je začela bati   za svoje ubogljive volilce v Vevčah ter pro-ocirala stavko, ker je bila prepriča-i. da   vsled  pričakovanih izpre-iiiemb na gospodarskem polju dose-a jo delavci znatne uspehe, s kateri-tnj hi se seveda potem klerikalci po-tsali. Gospodarske razmere pa so se proti računu klerikalcev poslanic, in vevško delavstvo je moralo •   petmesečni,   popolnoma brez-•»spesni stavki iti zopet na delo. In v c bodo delavci v Vevčah začeli prav
vpoštevati te »zasluge« klerikalnih matadorjev, tedaj se bo morda v kratkem zgodilo, da bodo tudi Vevče Ljubljani — inkorporirane. $ato pride na vrsto Jezica, če se bivši župan Vilfan ne bo vstrašil visokih gospodov, ki se vozijo k njemu v avtomobilih.
+   Odklonjena  podpora. Sam
vrag vedi, s čim se je »Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi« zamerilo klerikalnemu dež. odboru, da mu je ta odrekel vsako podporo. To društvo je podpiralo slovenske akademike ne glede na njih mišljenje; podpiralo je tudi klerikalne dijake v znatni meri, dasi klerikalci niso za društvo ničesar žrtvovali in dasi klerikalni dijaki vendar podpor ne potrebujejo, saj imajo dovolj denarja od svojih pristašev. Će postane slovenski dijak klerikalec, se to vendar zgodi le zaradi d -iarja, le da ga klerikalna stranka podpira. Klerikalnega dijaka še nihče ni videl stradati in ga še dolgo ne bo. Podpiranje klerikalnih dijakov je torej res nepotrebno in če prosi klerikalni dijak za podporo, ne stori tega iz potrebe, marveč da ima še čez potrebo sredstev. A vzlic temu podpirajo podporna društva tudi take dijake in splošen vtisk je. da se ta družba že nobenemu klerikalcu ne upa podpore odreči, boječ se zamere pri klerikalnem deželnem odboru. A vendar je dež. odbor sedaj odrekel praškemu podpornemu društvu vsako podporo. Vzroki niso znani, a naj bodo vzroki taki ali taki — sklep deželnega odbora je vendar kričeča krivica in bi bil kričeča krivica tudi če bi Podporno društvo v Pragi podpiralo samo napredne dijake. Če ima dežela pravico podpirati slov. visokošolce, potem ima dolžnost podpirati vse, ki redno študirajo, naj so kateregakoli mišljenja, samo da so podpore potrebni. Deželni denar ni klerikalni denar. Toda kdo bo od klerikalcev zahteval le senco pravičnosti. Klerikalci smatrajo deželno blagajno za svojo strankarsko blagajno in se po tem ravnajo.
— Jeglič in Mahnič, dva vredna bratca! Pri nas na Kranjskem že desetletja vodi Anton Bonaventura boj proti naprednemu, svobodomiselnemu časopisju. Napisal je nebroj pastirskih pisem,   izdajal   je ukaze v
škofijskem Listuda se > Slovenski Narod in drugi taki nevarni listi ne smejo čitati, na prižnici je javno prokiel te liste, zagrozil s pekiom in hudičem vsem, ki bi čitali te časopise, v spovednieah so od škofa do zadnjega kaplana vsi, prav vsi ščuvali proti naprednemu časopisju, toda vse to je bilo brezuspešno, svobodomiselni listi so se krepili in napredoval: in zlasti Slovenski Narod proti kateremu so bile v prvi vrsti naperjene vse klerikalne pusice, sc je tako mogočno razvil, da ga ni moči več uničiti, samo zategadelj, ker mu je delal škof Jeglič tako veliko, četudi neprostovoljno reklan.o. Lovorike, ki si jih je v tem oziru pridobil Anton Bonaventura, ne dado sedaj spati krškemu škofu Antonu Mahniču. Tudi ta je izdal dne 14. t. m. iz svoje rezidencije na Krkit tale ferman: »Riečki Novi List vernikom svoje škofije prepovedujem, obenem pa častiti duhovščini zauka-zujem, da pri spovedi to našo prepo-ved vestno uvažuje. Kdor sc prvič obtoži, da je na ta list naročen ali ga čita, mora brezpogojno obljubiti, da ga bo opustil in da ga v bodoče ne bo več čital. Kdor pa. enkrat opominjan, nc uvažuje spovednikovega opomina, temu se naj odveza odtegne, dokler se nc pokori.« — In zakaj je izdana ta prepoved proti »Novemu Listu«? Zato, ker so reški kapucini jeli izdajati svoj list — Ricčke Novine-. V tem grmu torej tiči zajec. Prav umestno pripominja »Novi List- k Mahničeveinu fermanu to-le:
Mi se teh Mahničevih strel toliko bojimo, da evo tudi mi javno pozivamo vse one, ki v Mahničevo naredbo verujejo in se po nji ravnajo, naj ga poslušajo, naj se ne naročajo, naj ne kupujejo in ne čitajo našega ista, ker za nas ni posebno častno, da bi med svojimi čitatelji imeli eventualno takšne mračnjake in zarukance. Zato tudi mi prosimo vse one, ki čutijo potrebo, da hodijo k popom in fratrom k spovedi, ker so naročenima naš list in ga čitajo, naj list takoj opuste! Mi namreč želimo delati in imeti posla z zavednimi osebami zdravega razuma in svobodne misli in volje, a ne z anah^onisti sedanjega veka.<- — To je moška beseda na svojem mestu. • Gospodje škofje naj ne mislijo, da bodo v 20. stoletju s svojim prokletstvom spravili javno mnenje pod svoj podplat in terorizirali neodvisno časopisje. Ne živimo več v srednjem veku!
+ Mestni užitninski pazniki zatekli so se k »Slovencu«, ter se naj-preje zahvaljujejo največjemu dobrotniku — dr. Zajcu. Na to pa se pritožujejo, da dobivajo premalo premoga in da prezebajo.  Končno pa
vtaknejo volilni listek za klobuk — češ, pri voiitvi se hočemo spominjati dobrot dr. Zajca, katerih imamo preveč, in pa premoga, katerega imamo premalo. Dobro! Pameten človek bi menil, da se bodo užitninski pazniki, ako imajo opravičeno pritožbo, oglasili pri svojem predstojniku, in če bi tam nič ne opravili, pri županu, ki bi jim orez dvojbe pomagal, če se jim resnično godi krivica. Mi pa dobro vemo, da je med mestnim užitnin-skim osobjem nekaj klerikalnih huj-skačev, ki bi radi zgago delali in katere mi prav dobro poznamo. Tem ljudem bomo na prste gledali, ter jih prav vljudno opozarjamo že danes, da naj ne pozabijo, kako je referent deželnega odbora svoj čas »očistila pazniško osobje pri deželni prisilni delavnici. Torej pozor, klerikalni užitninski pazniki, da ne postanete deležni ne samo dobrot dr. Zajca, nego tudi »dobrot- dr. Pegana!
-r Zoper kanadske špekulante. Sekcijski šef v trgovinskem ministrstvu in njegovi sokrivci pri podelitvi izseljeniške koncesije kanadski družbi Canadian Pacific Railway« se menda že hudo kesajo svojega neču-venega postopanja, zakaj nevolja proti njim rase in se širi. V včerajš-ni številki klerikalne ^Reichspost« se je oglasil prvi tajnik avstrijskega pomorskega društva Emil Muller s člankom, v katerem pobija podelitev omenjene koncesije. Tudi ta mož navaja tiste argumente, s katerimi je že davno prej nastopil naš list in priznava, kako škodo bo ta koncesija provzročiia državi in njenim narodom. Tudi ta članek je dokaz, kako brezvestno je -ljudski« poslanec dr. Krek izdal narodne in ljudske interese, ko se je predrznil z zvijačami in lažmi javno braniti kanadskim špekulantom podeljeno koncesijo.
+ Iz politične službe. Za vladnega kancelista je imenovan c. kr. tit. stražmojster Kari F e r j a n pri dež. orož. poveljstvu št. 12 v Ljubljani.
- - Iz veterinarske službe. Okrajni višji živinozdravnik Josip S a d -nikar v Kamniku je pomaknjen v VIII. čin. razr. državnih uradnikov.
+ Iz poštne službe. Za pošta-riei sta imenovani poštna ekspedito-riua Fel. V i ž i n t i n in poštna ofici-jantinja Antonija Medic (Belapeč); za poštnega oficijanta ekspedijent M. Č e r n i g o j za Lovrano; za poštne oficijantinje aspirantinje L. P o d r -žaj za Ilirsko Bistrico, Olga H o 1 d za Jesenice-Fužine in Ana Hodnik za Postojno. Za poštno ekspeditori-co v Zagradcu-Fužinah je imenovana oficijantinja Ter. V r a n č i č. Prestavljene so poštne oficijantinje Marija D i m i c iz Postojne v Kranj, Štef. Š i b o v e c iz Ljubljane 4 Ljubljana 1, Ant. Tome iz Sp. Šiške v Ljubljano 4, Marija Cvar iz Radovljice v Spod. Šiško in Marija S m e r-d u iz Ilirske Bistrice v Radovljico. Iz poštne službe so izstopili poštna oficijantinja O. T u 11 i in K. Marti n c i č in aspirant Franc O g r i n c; v stalni pokoj sta vstopili poštarica Ter. V c s t e r in ekspedijentinja Jo-sipina L a s i č, v začasni pokoj pa postrvi adjunkt Milan Č e n č i č.
Iz ljudskošolske službe. Za
suplentinjo na ljudski šoli na Drenovem griču je imenovana na mesto obolcic učiteljice Julije K o b a 1 o v e absolvirana učiteljska kandidatinja Mariia Kaligarjeva.
— Prah in blato sta najnovejši agitacijski sredstvi najbolj otročjega klerikalnega politika, g. Ivana Šteteta. Mož, ki je v mestnem svetu s hladnim čelom glasoval proti najmanjši deželni podpori za mestne kanale in za obrtno šolo. se radi prahu kar pomiriti ne more. Povsod po svetu zdihujejo radi prahu. V teh časih je prah za London, Pariz, Dunaj — čitaj tudi krvava poročila graških listov! — ravno taka kalami-teta. kakor za Ljubljano. Ker je Bog proti volji g. Štefeta svet tako ustvaril, kakor jeT se ta kalamiteta prej kot ne. do sodnega dne ne bo dala odpraviti. Pa to gosp. Štefetu nič ne de. On hoče imeti Ljubljano brez prahu. Pa je basta. Ako se pa gre za kako deželno podporo, do katere ima Ljubljana popolno pravico, ali pa za nove vire mestnih dohodkov, tedaj se pa skrije Štefe kot mokra kokoš pod klop, ter glasuje proti vsemu. Zupana bi pa najraje obsodil, da naj sam požre ves prah, kar gaje v Ljubljani! Končno pa ima g. Štete vendar še nekak pripomoček in sicer v osebi deželnega referenta dr. Pegana. ki poroča deželnemu odboru o občinskih zadevah. Dr. Krek sicer pravi,da staPegan in Zajec dve ... vi v deželnem odboru, vzlic temu pa je upati, da bodeta Štefetu pomagala. Vloži naj p r i t o ž b o na deželni odbor, kjer so Štefetove pritožbe itak vselej uspešne. Kakor poznamo deželni odbor, bo tudi pritožba zmago-nosna, ktkor vselej, in župan bo dobil Pegan-Zajčev dekret, da se ima tekom 8 dni v Ljubljani vsak prašek odstraniti, če ne, ga pusti deželni od-
bor ua mestne stroške odstraniti. Če se posreči deželnemu odboru prah definitivno z Ljubljane odpraviti, bo mesto z veseljem plačalo dotične stroške. Na dan torej s pritožbo, gospod Štefe!
— Pavšalno sumničenje. »Slovenec« se je spravil nad »liberalne izseljeniške agente«. Pa to Je postranska stvar, če so ti agentje liberalci ali klerikalci, in glavno je samo, če postopajo pravilno in postavno ali ne. »Slovenec« jih kar pavšalno dolži, da postopajo nepravilno. rl o je nepošteno. Če so »Slovencu« znane nepravilnosti, naj jih naznani pristojni oblasti in ta oblast naj stori svojo dolžnost, naj bo agent takega ali takega mišljenja. In če hoče »Slovenec« o takih slučajih razpravljati, naj stori to z imeni in konkretnimi podatki, da se bodo znali dotični braniti, če se jim je zgodila krivica. Nepošteno pa je, kar pavšalno izrekati sumničenja v taki obliki, da ni mogoče nikogar prijeti, kakor je to storil ^Slovenec«. Klerikalci znajo vendar celo nedolžne ljudi denuncirati, zakaj potem ne naznanijo tistih »liberalnih agentov«, ki store kaj nepostavne-ga? Dokler tega ne store, so in ostanejo obrekovalci!
— Službena pragmatika magi-stratnih in hranilničnih uradnikov pride na dnevni red občinske seje, ki bo v torek dne 4. marca. Tudi službena pragmatika za sluge, je že sestavljena in pride takoj v prihodnji seji v razpravo. Kakor za uradnike, tako bo tudi za sluge pragmatika veljavna že z letošnjim novim letom.
— Križem Makedonije, Stare Srbije in Trakije. Predavanje pod tem naslovom, ki bi se imelo vršiti v Mestnem domu v petek, dne 28. t. m., se je moralo radi nastalih ovir preložiti na sredo, dne 5. marca.
— IV. muzejsko predavanje se vrši v soboto, to je 1. marca t. 1. ob 6. zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod z Bleivveisove este). Predaval bode gosp. prof. Fran Dolžan iz Kranja »O nekaterih strupenih živalih in njih strupih.« Svoje razpravljanje bode pojasnjeval z barvanimi skioptič-nimi slikami. Vabimo vse, ki se zanimajo za navedeni tema, k obilni udeležbi. Predavanje je vstopnine prosto.
— Odborova seja »Matice Slovenske« bo v petek, dne 28. februarja t L ob 6. uri zvečer v društveni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Priprave za glavno skupščino. 4. Poročilo odseka za izpremembo pravil. 5. Poročilo iz knjižnega odseka. 6. Slučajnosti.
— Na grobu svojega moža se onesvestila. Včeraj popoldne so našli na pokopališču pri Sv. Križu 68-letno Amalijo Hoffmannovo. vdovo računskega svetnika, stanujočo na Rimski cesti št. 24. onesveščeno ležati na grobu njenega moža. Poklicali so rešilni voz, s katerim so jo odpeljali v deželno bolnico, kjer se še do danes ni zavedla.
— Parnik »Vaderland« z zakonsko dvojico Ivanom in Jožefo Po-lajnko na krovu je dospel včeraj, odnosno dospe danes v Novi Jork ter se vsidral pri otoku EUis Island, kjer se bode začelo z njima deportacijsko postopanje.
Novomeška gimnazija. V soboto smo zabeležili po Novem mestu razširjeno govorico o postopanju ravnatelja Breznika glede zopetnega sprejema nekega izključenega dijaka. Od merodajne strani se nam zatrjuje, da ta govorica ni osnovana.
Na novomeški obrtnonadaljeval-ni šoli so klerikalci izsilili, da se namesto kakega koristnega predmeta uče vajenci tistega nauka, ki ga je Kristus razglasil, klerikalci pa ga zaničujejo. Za učitelja veronauka je nastavljen neki pater Hubert, ki je menda mnenja, da je klofutanje in pretepanje glavno sredstvo novodobne pedagogike. Naj gre ta pater Hubert raje k kravam in k volom za misijonarja, kajti za šolo ni sposoben.
Zopet ponesrečen voznik. Iz Novega mesta: Nesreč z vozniki kar ni konca. Te dni je ponesrečil posestnik in občinski odbornik Osolnik iz Mu-hoberja, občina Prečina. Nesreča se je zgodila pri prevozu listja iz gozda. Med vožnjo je Osolnik prišel z nogama tako nesrečno pod voz, da so mu kolesa obe nogi pretrla. Ponesrečenega so morali prepeljati v bolnišnico.
Vlomilci. V nedeljo ponoči sta se hlapca gostilničarja Košaka v Novem mestu brezskrbno zabava, med tem mestu brezskrbno zabavala, med tem odnesli 30 K denarja in nekaj obleke.
Tujski promet v Bohinju je sicer še v povojih, vendar se kaže že sedaj, da se bodo tujci kmalu naveličali hoditi v to dolino. Ni čuda! Zadnjo nedeljo je bila v Boh. Bistrici športna tekma. Mnogo tujcev je prišlo že v soboto v Bohinj. A kako razočaranje so doživeli. Večer je bil dolg in dolgočasen. Človek vendar ne gre v Bohinj, da bi od dolgočasja zmrznil.
To so uvideli nekateri pametni ljudje in so naročili godbo, da bi bilo vsaj nekaj zabave, da bi večer malo pri-jetneje minil. Pa — kaj se je zgodilo? Zupan v Boh. Bistrici je — najbrž po kaplanovem naročilu — godbo prepovedal, češ, v postnem času ne sme v Bohinju godba igrati. Ti klerikalci bi pač radi tujce drli — to že znajo, drugače pa 6 tujskem prometu nimajo nobenega pojma — a za zabavo tujcev nečejo ničesar storiti. Proti županovi prepovedi je bila sicer vložena takoj pritožba, in okrajno glavarstvo ji je tudi ugodilo, a odgovor je dospel prekasno. Tako so ostali tujci brez godbe in umirali od dolgočasja in se rotili, da jih ne bo nikoli več v Bohinj. Človek vendar ne bo nosil svojega denarja v kraj, kjer je izpostavljen nadležnosti in nestrpnosti zabitega klerikalizma. Pri ti priliki bodi tudi omenjeno, da so se Tržačani in Goričani prav nepovoljno izražali tudi o tekmi. V Trstu in v Gorici ne vidijo nikoli snega in naravno je, da nimajo prilike, se vežbati v zimskih športih tako, kakor domačini. 2e letos se je tekme udeležilo le malo Tržačanov, pravili pa so, da jih sploh ne bo več, ker je izključeno, da bi mogli tekmovati z domačini, štafaže pa da jim nečejo delati. To je pač naravno in zato ni ugovarjati želji, da se stvar uredi tako, kakor je urejena povsod, koder goje zimske športe, da se namreč prirejajo tekme posebe za domačine in posebc za tujce. Seveda, če pa misli kak omejen župan v zvezi s kakim omejenim kaplanom, da se tujski promet povzdigne in pospešuje zimski šport s prepovedovanjem tako nedolžne zabave, kakor je godba, potem je najbolje, da se športne priredbe sploh opuste.
Kinematograf »Ideal«. »Hčerka komanderja« velezanimiva drama, je pri včerajšnjih predstavah kar najbolje ugajala gledalcem in so se jako pohvalno izrekla o čistosti slik in dovršeni igri. — Jako zanimiv je »Pa-the ŽurnalObilo smeha pa so vzbujale komične slike, posebno »Luka na potovanju«. — V petek -Specialni večer« z dramo »Ljubavna bol«.
V mestni klavnici v Ljubljani so zaklali od 9. februarja do 16. februarja 54 volov, 6 bikov, 13 krav, 186 prašičev, 114 telet, 9 koštrunov in 32 kozličev. Vpeljali so 262 kg mesa in 6 zaklanih prašičev, 36 letet in 5 kozličev.
Zasačen ponarejalec poštno-hranilničnih knjižic. Včeraj dopoldne je policija aretirala 171etnega bivšega trgovskega vajenca Ivana Loze-ja, roj. v Ljubljani ter semkaj pristojnega, ker je ponaredil 4 poštnohra-nilnične knjižice in na raznih poštnih uradih, kakor se je dosedaj dognalo, dvignil 120 K. Premetenec je začel s svojo »akcijo« tako-le: Dne 19. t. m. popoldne je prišel na poštni urad v Mostah pri Ljubljani ter tam vložil na poštnohranilnično knjižico štev. 28.564, glasečo se na ime Karel Schvveiger, dijak iz Zaloga, stanujoč v Vodmatu, 5 K. Drugi dan ob 3. popoldne pa je prišel v poštni urad št. 5 na Zaloški cesti k poštarici s poŠtno-hranilnično knjižico z vlogo 85 K ter dvignil 40 K. Dne 21. t. m. popoldne je Lozej prišel v isti urad, kjer pa je imela službo druga uradnica in hotel dvigniti z isto knjižico 40 K. Ker se je ti uradnici zadeva zdela sumljiva in domnevala, da nekaj ni v redu, ker je fant tam že prejšni dan dvignil 40 K, mu ni hotela izplačati, ter mu svetovala na ono pošto, kjer je denar vložil. Nato se je Lozej obrnil in brez ugovora odšel. Le-ta je dne 30. januarja vložil pri poštnem uradu št. 4 na Cesarja Jožefa trgu na poštnohranilnično knjižico št. 26.514 pod imenom Fran Sirk, dijak, stanujoč Pred škofijo št. 20 tudi 4 K. Takoj drugi dan je prišel na poštno filijalko št. 6 ter tam s to knjižico, na kateri je bila vsota 54 K, dvignil 40 K. Pri poštnem uradu št. 2 na južnem kolodvoru je Lozej dne 7. t. m. vložil na poštnohranilnično knjižico št. 27.667 pod imenom Anton Zorman, dijak rojen 1395 v Zireh, stanujoč na Starem trgu 4. zopet 5 K ter s to knjižico dne 8. t. m. ki je imela pa že napisano vloge 85 K, pri poštni podružnici na Starem trgu zopet dvignil 40 K. Dognalo se je, da je premetenec pred vsake številko, ki je označala taktično vlogo pripisal Še eno, tako, da je na podlagi tega lahko vse trikrat dvig* nil in poštni erar ogoljufal po 40 K t j. 120 K. Po ovadbi je policija Lozeja izsledila in aretirala, ki je pa goljufi-' jd~še-le priznal, ko je bil kofrontiran Na njegovem stanovanju se je našle še 40 K prigoljufanega denarja. Navihanega mladeniča so po izvršen' predpreiskavi izročili deželnemu sodišču.
Žrtev navihane goljuiice. Še meseca decembra lanskega leta je prišla k neki vdovljeni posestnici v šentviški okolici neka majhna, mestno oblečena ženska, katera je začela posest-: niči pripovedovati, kako sreča jo je
Stran 4.
SLOVENSKI ftAROa.
4/ stev,
zadela, Natvezila Ji je, da je zadela
srečko z 90.000 K. od katere svote ji je bilo kot pristojbina za kolke od-tegnjeno 30.000 kron, drugi denar dobi pa t Dunaja v šestih tednih. Dobila bi ga še sedaj, je rekla, a ga nima ondotno ravnateljstvo še dovolj. Da pa dobi denar sigurno, je Šla k škofu, kateri ji je dejal, da mora položiti v tabemakelj 1000 kron, ki pa morajo biti izposojene. Lahkomiselno kmečko ženšče je goljufici verjelo tei odštelo tisoč kron, katere pa ni dala v tabemakelj, marveč jih porabila za svoj želodec. Ker srečne dobaviteljice le ni bilo v napovedanem roku s posojenimi 1000 kronami nazaj, je ta zadevo ovadila in je policija navi-hanko predvčerajšnjem izsledila v osebi že predkaznovane dninarice Terezije Martinčičeve, roj. 1869 v št. Lovrenciju pri Krškem, ter jo izročila deželnemu sodišču.
Mlada tatica. V neki hiši na Tržaški cesti je služila neka 131etna deklica. Ko ji je nekega dne gospodinja pregledala kovčeg, je našla v njem deset njenih žepnih robcev, eno krilo, predpasnik in več perila, nakar jo je pa takoj odslovila. Šele čez nekaj časa pa je gospodinja zapazila, da ji manjka par zlatih gumbov, vrednih 300 kron. Policija jc tatico izsledila, ko je ravno nameravala nastopiti službo v Šiški. V njenem kovčegu se je našlo več sumljivih reči. Mlado tatico so izročili sodišču.
Konj splašil se je včeraj popoldne ob pol I. v Hilšerjevi ulici hlapcu Ivanu Žolharju ter dirjal po Vegovi ulici na \ alvazorjev trg od tam pa zopet nazaj v hlev. Občinstva, posebno delavstva tobačne tovarne, je bilo takrat po tamošnjih cestah največ, a se k srcei ni nikomur pripetilo nobene nezgode.
Ukraden mlekarski voziček. Od dne 14. do 17. t. m. je bil posestnicl iz Rudnika št. 26 Ivani Štrukljevi ukraden 20 K vreden dvokolesni sa-motež-voziček. Oškodovanka je včeraj dopoldne našla voziček pri po-sestnici Tereziji Erženovi na Karolinški zemlji št. 28, katerega pravi, da ga ji je prodala neka ženska iz Gline za 4 krone.
Polainko v Ameriki. Parobrod Vaderland«,   s katerim sta se Po-lajnko   in   njegova   žena peljala v Ameriko,   je prispel včeraj, v torek 25. t. m. v Nevv York.
De!av>ko gibanje. Včeraj se je 2 iužnega kolodvora odpeljalo v Amerika 73 Slovencev, IS Hrvatov, 4 Bošnjaki in 12 Macedoncev, nazaj je nrišlo pa 20 Hrvatov. 24 laških ogljarjev se je odpeljalo na Dolenjsko.
Izgubila je učenka Valburga Lev-čeva pleteno ročno torbico z ročnim delom in robcem s črkama V. V.
Opuščeno naznanita.
Žensko telovadno društvo. Žensko telovadno društvo je imelo dne 21. t. m. popoldne v licejski telovadnici svoj 12. občni zbor pod vodstvom starostke ge. županje Franje dr. Tavčarjeve, ki je prisrčno pozdravljajoč v obilnem številu došle članice, omenila da društvo letos nima obžalovati smrti nobene članice. Bodreč k vstrajnemu in neumornemu delovanju omenja zlasti neumorno in požrtvovalno delovanje ;{e. Dinice Tavčarje v e in ge. Pavle dr. Kersnikove, ki sta s svojo marljivostjo društvu pripomogle, da se nahaja sedaj v brezskrbnem gmotnem stanju. Z željo, da se društvo še nadalje tako čvrsto razvij.:, konča starostka ga. županja dr. Tavčarjeva ter podeli besedo tajnici ge. Minki Krof to vi. Društvo
iteio v preteklem letu 4 ustanov-nice, 27 podpornih in J 2 izvršujocih članic ter 64 gojenk. Število izvršujocih članic je padlo, Število gojenk naraslo, tako da ima društvo v primeri k letu 1911 enako število članic, i društvenih sej je bilo 6. V počitni-mesecih je društvo prekinilo telovadbo ter nadaljevalo telovadski E ;>dt:k s pričetkom šolskega leta. Iz
Dčila blagajničarke ge. Minke i e 1 a č i n o v e posnamemo, da je imelo društvo 1037 K 64 v dohodkov in 901 K 17 v izdatkov. Sokolu se je izplačal dolg na najemščini v znesku i in K, vsled česar ostane prebitek 26 K 47 v. Dolg na članarini za leto 1912 znaša okroglo 40 K, za leto 1911 pa 30 K.  V primeri k letu 1911
tedaj društvo napredovalo za nkroglo 300 K in si je pomagalo društvo zlasti s preureditvijo najemninskega razmerja iz svojih dosedanjih t,/koč. Iz j)oročila načelnice gdč. Tilke Debevčeve posnamemo, da je bila udeležba v 94 telovadnih urah povprečno 10 članic na uro. Največja udeležba je bila 36. Udeležba kaže tedaj zelo lep napredek, skoraj 40%. Na predlog pregledovalk računov ge. Ane Hudovernikove in ge. Dinice Tavčarjeve je izreke občni zbor odboru absoiurorij. pr nato sledečih volitvah so bile izve ljene za starostko ga. županja dr.
Tavčarjeva, za podstarostko ga. Marija dr. K o k a 1 j e v a , za tajnico ga. Minka K r o f t o v a, za blagajni-Čarko ga. Minka JelaČinova, za načelnice gdč. Tilka Debevče-v a, za odbornice pa ge. Josipina Č u d n o v a , Pavla dr. Kersnikova, Ida Škofova, Amalija V i d r o v a in Ana Župnekova. Za pregledovalki računov sta bili izvoljeni ge. Ana Hudoverniko-v a in Dinica Tavčarjeva.
Občni zbor »Akademije« je danes v sredo zvečer v Prešernovi sobi pri »Novem svetu«. Vabimo člane, naj se občnega zbora zanesljivo vdeleže.
Društvo zdravnikov na Kranjskem opozarja svoje člane na izvanredni občni zbor, ki se vrši v petek 28. februarja ob pol 8. zvečer v hotelu »Union«.
Društveni pesni venček, katerega prirede slov. trg. sotrudniki, obeta biti zopet eden onih prijetnih plesov, kakor vsako leto. V veliki in prijetni dvorani parkhotela »Tivoli« spremljal bode plesne točke salonski orkester Sokola L, kar bo dalo gotovo največji vžitek. Začetek ob 9. zvečer. Vabimo vse prijatelje in znance na udeležbo tega venčka.
Sokol na Viču je imel dne 23. t. m. svoj 4. redni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni sledeči funkei-jonarji: Starosta: Jos. Tribuč, pod-starosta Ivan Gašperin, načelnik Avg. Praprotnik; odborniki: Fr. Boltežar, Tone Vrtačnik, Ante Pin-tar, Fran Korinšek, Fr. Lukman, Iv. Bekš; namestnika: D. Pekle in Uran Fr.; preglednika računov: Knez Andrej in Fr. Klemenčič.
Idrijska podružnica »Slovenskega planinskega društva priredi v soboto, dne 1. marca ob 8. zvečer v reaični telovadnici skioptičen večer, j
kjer razkažeta znana slovenska tu- ! rista brata Josip in Pavel Kunavei partije s Kamniških planin, Karavank in Julijskih alp. Vstopnina za osebo 30 vin.; dijaki so prosti vstopnine.
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaj'u. V soboto, 1. marca ob 8. zvečer predava vdruštvenih prostorih g. dr. Ivan Prijatelj. Tema: Po-četki realizma pri Slovencih v kulturi in politiki. Slovanski gostje dobrodošli!
Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. III. redni občni zbor se vrši dne 1. sušca t. 1. ob 8. zvečer v prejšni restavraciji »Str-nek , IV., Hileifmiihlgasse 6. Gostje dobrodošli!
Prosueta.
Iz gledališke   pisarne.   Nocoj v sredo se izven vsakršnega abonnc-menta   kot kronska predstava zadnjič v sezoni vprizori Oifenbachova velezabavna   opereta   »Orpheus v podzemlju     Začetek ob pol S. zvečer. — Jutri v četrtek (par) se tretjič i v sezoni poje kratkočasna Leharje- j va opereta »Grof Luksemburški«   z j gospodom Lj. II i č i ć e m   iz Trsta kot gostom v naslovni vlogi. Prijave kažejo, da bo predstava razprodana.
Slovensko gledališče. Greh iz mladosti. Igrokaz C. M. Jacobvja. Vladislav Monlis, veleposestnik (Ve-rovšek) ima ženo Zofijo (Danilova), ki se je udala še v penzijonatu (greh iz mladosti) Aleksandru vanjskemu
j (Skrbinšek).   Aleks. Kanjski poroči
i njeno sestro Sabino, pa jo zanemari.
j Zofijo sili pod pretnio, da izda možu njen greh iz mladosti k intimnemu razmerju. Zofija se mu vdaja iz ljubezni do moža itd. Na koncu si prereže vrat, Sabininega moža zadavi njen mož, drugi popadajo po stolih in zofah — živi. V prvem dejanju izvemo, kaj se je zgodilo ravnokar z Ijud-
; mi, ki so živeli tako, kakor Zofija. Z Zofijo se zgodi slično. V drugem dejanju izvemo, kako je Monlisov famozni prijatelj Prut (Bratina) zadavil na begu vojaka; Monlis stori podobno s svakom. Prutovi razgovori s Pavlo (Kreisova), sestro Sabine in Zofije, so za današnje čase neznosni. Mesto z mesom in krvjo je nagatil avtor svoje figure s papirjem in tinto. In nazadnje še poleg tega vse tako plehko, tako nezanimivo, tako neumetniško zgrajeno! Ta »igrokaz« ni sodil na oder. Če se je zgodilo to na prošnje igralcev in igralk, naj se izvoli slavno vodstvo za bodoče prepričati o njihovem slabem in nezrelem okusu! — G. Danilova je igrala Zofijo, to nebogleno stvorjenje avtorjevo. Pri vsem njenem trudu in dobrem igranju se ji ni posrečilo ogreti publike. Kjer ničesar ni, tudi vojska ničesar ne vzame. G. Verov-šek se je tudi ubijal s svojim nesrečnim junakom. Govoril je tik za zelo glasno suflezo v samih anakolutih — vsled nekoliko slabega znanja vloge. Tega mu ne štejem v zlo. Kdo bi imel veselje s takim tekstom?! Režija in vsi drugi igralci so bili dobri, samo igrokaz« ne. Obisk je bil slabše sorte. P*
Izpred sodišča.
Dvojna detomorilka.
(Popoldanska razprava.)
Po. kratkem in točnem resumeju predsednika senata so se podali porotniki v svojo posvetovalnico, da glasujejo o stavljenih jim vprašanjih. Po nedolgem posvetovanju je proglasil izvoljeni prvomestnik porotnikov g. Globočnik izrek porotnikov in sicer: Prvo glavno vprašanje glede krivde detomora so porotniki potrdili z 11 glasovi, dodatno vprašanje, namreč, če je obtoženka izvršila to dejanje v taki duševni zmedenosti, da m odgovorna za svoje dejanje, pa so porotniki zanikali z 9 glasovi. Sodni dvor je obsodil nato Marijo Žičkarjevo, vpoštevaje od državnega pravednika in njenega zagovornika predlagane olajševalne okolščine, na 7 let težke ječe, poostrene vsako četrt leta s postom in trdim ležiščem in vsako leto na dan zločina, to je 9. decembra, s temnico. Vračuna pa se ji v odmerjeno kazen preiskovalni zapor, ker je bil v tem slučaju preiskovalni zapor obligatoričen.
•*
Uboj svoje žene — žrtve žganje-pitja.
Bilo je dne 10. novembra 1. 1. v nedeljo popoldne, ko je šla Ivana Hribernikova, žena gostača v Der-novcu pri Medvodah mimo hiše posestnika Jakoba Polenška, katerega hišo in rodbino je žena dobro poznala, ker je svoječasno pri njem gostovala. Slišala je, ko je prispeia do hi-še,obupne klice in sirovo vpitje iz veže, in stopila je notri. Nudil se ji je žalosten prizor. Ležala je žena na tleh za vrati, poleg nje pa je stal njen mož Jakob Polenšek. V rokah je imel burklje in tolkel ženo, ki ga je prosila, da naj jo pusti na miru. Prosila je Hribernikova razjarjenega moža, da naj pusti ženo na miru, da je že dovolj kaznovana. Nato je ona odšla in ko je bila že precej od hiše je prihi-tel mož za njo in jo rotil, kakšno žalostno življenje ima poleg svoje hudobne, zanikrne, pijači vdane in nezveste žene. Povedal ji je žalostno prigodbo, ko je našel ženo zaklenjeno v sobi skupaj z Ažmanovim Janezom, s katerim sta se na to stepla. Hribernikova ga je nato potolažila in šla svojo pot, mož Jakob pa se je vrnil nazaj domov. — Ko se je vračala Hribernikova nazaj zopet mimo Hri-bernikove ruše, bila je že tema, ni čula iz hiše nobenega glasu, čudno pa se ji je zdelo, da ni bila hiša raz-svetjena. Vstopila je v vežo in nudil se ji je še groznejši prizor kot se ji je ležala znak na tleh, imela je na prsih nudil popoldne. Žena Polenškova je sklenjene roke, kazala je zobe in ni kazala nobenega znaka življenja. Ustrašila se je žena in letela po sosede. Ko so prišli nazaj so našli moža poleg mrtve žene na postelji, tresel jo je za glavo in klical: »Neža! Neža!«— Položili so ženo po krajevnem ogledu na mrtvaški oder? mož pa je jokal in rekel: Tepe! sem jo, res je, z burkljami, in ko sem te razbil sem vzel cepec in sem tepel ženo, toda udaril jo nisem na glavo in ne vem ali je umrla vsled tepeža ali ne, zadel jo je bržkotne mrtvoud. — Obducirali so ženo in jo pokopali, moža so dali v preiskavo, otročiči, tri po številu in sicer v starosti od 6 do 2 let, pa so pod tujo oskrbo. To je snov današnje porotne obravnave — Polenšek, uboj svoje žene —. — Obtoženec se zagovarja sledeče: Priženil sem pred 8 leti k svoji ženi, in sem ji prinesel iz Brezovice pri Ljubljani nekaj dote. Živela sva nekaj časa z ženo mirno, kmalo pa je začela ona pijančevati in zanemarjati gospodarstvo, mene in otroke. Po cele dneve ni kuhala, pila je žganje, dokler ga je kaj imela, prodajala mi je blago, zmerjala me, večkrat dejansko napadla in bila mi je tudi nezvesta. Pripoveduje zgodbo o Ažma-novem Janezu, o nekem mesarju, ki je zvabil ženo pred 3 leti v bližnji gozd, kar potrdi Hribernikova in o nekem skrivnem ljubimcu, ki je zvabil ženo na Koroško, kjer je ostala cel mesec, dokler je ni šel mož sam iskat in jo preprosil, da se je vrnila. »Nisem imel namena žene ubiti, marveč sem jo hotel le strahovati.« — Priče Janez Potočnik, Ivana Hribernikova, Marija Kozjek, Mat. Simič in Mat. Pustovrh, vsi sosedi in sosede so zagovor glede slabega obnašanja pokojne žene potrdile in so izpovedale tudi, da je bil Polenšek sicer priden in dober človek in gospodar, pač pa je začel piti tudi on, ko je začela pijančevati žena in da je bil v pijanosti siten, nasilen in zelo togo-ten človek. — Zvedenca sta izpovedala, da je umrla žena vsled izkrva-vitve in vsled pretresa živcev in to zaradi nebroj udarcev po celem telesu. Skoro celo truplo je bilo razen po glavi in trebuhu skoro popolnoma črno ali višnjevo. Rane posamez-j
ne so lahke, vse skupaj pa smrtne, — mrtvoud je izključen. — Obtoženec je duševnp manj vreden, degeneriran in netoleranten za alkohol. — Med obravnavo cel čas joče in napravi vtisk vsaj navidez skesanega hudodelca, ki se kesa svojega prenagljenega dejanja, in sploh duševnega revčka. — Po dokazovanju je stavilo sodišče porotnikom eno glavno vprašanje in sicer, če je Polenšek kriv, da je v sovražnem namenu tako ravnal s svojo ženo, s tem, da jo je pretepal z burkljami in cepcem, da je žena vsled zadobljenih poškodb umrla. Zagovornik je predlagal dodatno vprašanje glede duševne zmedenosti obtoženca, katero vprašanje pa je sodni dvor zavrnil, češ, da se obtoženec z zmedenostjo ni zagovarjal in je ostal sodri: dvor pri tem sklepu tudi po konstatiranju zapisnika. Po govorih državnega pravdnika in zagovornika so porotniki po kratkem posvetovanju vprašanje soglasno zanikali, na kar je proglasil sodni dvor oprostilno razsodbo.
*
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Svojo ženo je hotel z vrvjo zadaviti. Ivan Hogler iz Koflern pri Stari cerkvi je pripravljen, našemu škofu ponuditi spričevalo o svetosti krščanskega zakona. Že 19 let je oženjen, ali že 19 let ječi in vzdihuje njegova žena pod svetostjo krščanskega zakona. Najhuje pa to svetost občuti na svoji lastni koži. Ko se mož pijan vrača domov, ji izsiljuje denar za nadaljno pijačo, če ga pa ne da, jih dobi ona po grbi. Eden zadnjih takih slučajev se je dne 9. februarja zgodil. Mož je tisti dan popival in ko mu je zmanjkalo denarja, je poslal po ženo, češ, naj le pride za njim, pa denarja naj prinese. Uboga žena, ki je komaj za silo izhajala, seveda ni šla za možem v gostilno. Ko je rnož uvidel, da na ta način ne dobi nič, je sklenil na drugi način priti do denarja. Vedel je, da je žena dobila kakih 100 K denarja za prodane prašiče. Po tem skupičku se mu je zahotelo. Prišel je domov in ženo dobil v veži. Ker mu ni dala denarja, jo je začel s pestjo obdelavati in jo potem vlekel v sobo. Tu je vrata zaklenil in s ključem v pesti tolkel ženo po glavi. Ker tudi še sedaj ni prišel do cilja, je potegnil ženo v drugo sobo. Tudi tu je vrata zaprl, vzel vrv, napravil zanjko ter jo hotel ženi vreči okolu vratu. Žena, videča, da ji preti smrtna nevarnost, je začela vpiti na pomoč. Tega se je mož malo prestrašil in je vrv ovil okoli roke, zadrgnil z enim koncem za njeno roko, z drugim si je ovil sam svojo roko. V tem položaju ji je zagrozil, da ne gre živa vun iz hiše, če mu ne da denarja. Iz strahu se je odločila se rešiti z denarjem. Ker pa drugega ni imela, mu je dala celih 100 K. Žena je potem zbežala v Kočevje ter tam pri sodišču javila ta dogodek. Mož je začel med tem vnovič popivati, dokler ga ni orožniški stražmojster Jager aretiral. Ko ga je gnal v Kočevje, mu je Hogler ponujal 10 kron za to, da bi zanj napravil ugodno ovadbo. Zaradi te svoje ljubeznjivo-sti se je Hogler moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Na opomin predsednika je vse priznal, samo glede napeljevanja orožnika k zlorabi svoje oblasti, si je izmišljal bajke, ki jih je pa izpreme-nil v resnico, ko je videl, da orožnik, kot priča zaslišan, vztraja pri svoji ovadbi. Zaslišana je bila tudi žena kot priča, ki je po izpovedbi o dogodku pred sodiščem izjavila, da že 19 let nosi ta zakonski križ, ali zdaj ji je dovolj, ona zahteva sodnijsko ločitev. Mož jo je hotel pregovoriti, ali ona ga ni hotela poslušati, odšla je, on je pogledal za njo in se smejal. Od ženi izsiljenih 100 K so dobili pri njem še 71 K. Mož je bil večkrat kaznovan. To pot pa je avanziral kar na 5 mesecev težke ječe. Med posvetovanjem se je zanimal, če pride tudi on v časopis. Ko se mu je to zatrdilo, je še smeje pripomnil, da ga naj le dobro popišemo.
* * *
Janez Doltar in Anton Novak iz Gradaca sta bila obtožena zaradi žaljenja Veličanstva. Obravnava je bila tajna. Oba obtoženca sta bila oproščena. — Juri Tekavčič iz Tribuč je komaj 16 let star, pa krade, kakor sraka. V Črnomlju je kradel pri trgovcu Miillerju ter bil obsojen na dva meseca. — Pomočnik kolarja Opalka iz Gorice pri Krškem je ovadil nekaj fantov zaradi hazardne igre. Fantje so bili obsojeni. Ovadi-telj je pa dva izmed njih še dalje ovadil, da sta ga pred obravnavo nagovarjala h krivemu pričevanju. Fanta sta bila še zaradi tega obtožena in 25. t. m. se je vršila obravnava. Pri tej je ovaditelj pod prisego drugače izpovedal, kakor pri ovadbi. Toda dognalo se je, da sta obtoženca tik pred razpravo v sodnem poslopju ob-
delavala ovaditelja, naj krivo priča; obdelavalasta ga tako, da je moral sodni sluga vmes poseči. Vsled tega je bil ovaditelj - priča na mestu aretiran in odpeljan v preiskovalni zapor, obravnava pa se je preložila.
Rosne stvari.
* Inž. Viljem Kress umrl. Prvi
avstrijski aviatik inž. Viljem Kress je včeraj umrl. Zadela ga je kap. Bil je mož velike energije in vztrajnosti. Rojen je bil 29. julija 1836 v Petro-gradu. Posvetil se je inženirski stroki, ki je pa praktično ni izvrševal. Že v mladosti je stremil za tem, da reši problem človeškega letanja po zraku dinamičnim potom. Javnost ga je zasmehovala. Že pred letom 1860. je stopil Kress s svojimi idejami v javnost. Toda niso ga vpoštevali, in celo potem ne, ko je 1. 1880. pokazal javnosti model, ki ga je že preje izdelal. Model je preletel dvorano. To je bil prvi model, ki so ga videli v Avstriji. Kress je s tem postal ustanovitelj avstrijske zrakoplovne tehnike. Kress se ni brigal za sodbo javnosti ter je delal na večjih modelim 1898. 1. je začel graditi prvi zrakc-plov. Pri prvi poskušnji pa se je Kress ponesrečil, ker je bil aparat pretežak. Toda Kress ni obupal, začel je graditi drug aeroplan, ki pa ga ni zgotovil. L. 1902. mu je zmanjkalo denarja. Kress je bil ruiniran. Brez sredstev se je obrnil na javnost, toda nihče se ni zmenil zanj. Med tem so prihajala poročila o poletih obeh bratov Wright. Kress je zmagal. Njegovo nazix*anje se je uresničilo, človek je letal po zraku, toda slavo so želi drugi. Legagneux je napravil svoje prve poskuse na Dunaju, na kar je prišel Bleriot jeseni 1. 1904. Inž. Kress je bil tudi med gledalci ter — jokal... Inž. Kressa je to popolnoma potrlo. Tedaj so ga začeli vpošte-vati in spoštovati. Toda prepozno. Popolnoma zapuščen in osamljen je čakal smrti, ki ga je rešila velike ne-hvaležnosti sveta.
* Lukulski obed v Odrinu. Bolgarski častniki so za časa premirja pri Čataldži pripovedovali svojim turškim tovarišem sledečo interesantno dogodbo. Poveljnik v Odrinu Gazi Šukri paša se je odločil, da za časa premirja ustavi bolgarski vojni vlak. ki je vozil mimo Odrina na ča-taldške pozicije. V vlaku se je med drugimi vozil tudi neki bolgarski zborni poveljnik z več častniki generalnega štaba. Vsakdo si lahko predstavlja iznenađenje bolgarskih častnikov. Adjutant Šukri paše pa jih je hitro pomiril ter jih ljubeznivo povabil na obed k poveljniku. Bolgarom ni preostajalo drugega, nego sprejeti to čudno vabilo. Obed je bil serviran jako slavnostno. Mize so se šibile od raznih jedil in pijač. Očividno pod vtiskom vesti o pomanjkanju soli v Odrinu je stal kakor »surtout de table« cel hrib lepe bele soli. Koncem jako veselega obeda je Šukri paša prosil svoje goste, naj povedo svojemu štabu vse, kar so videli z lastnimi očmi. »Jako rad,« je odgovoril bolgarski general, »vendar pa bi rad vedel, ali ste ta jedila in to krasno sol zbrali po celem Odrinu ali samo v enem delu mesta?« Dobrodušna ironija tega vprašanja je izzvala splošen smeh in najbolj se je baje smejal sam Šukri paša.
* Smrt barona Henrija Cottu. Iz Pariza poročajo: 24. t. m. so našli v nekem gozdu v vzhodni Franciji truplo nekega dobro oblečenega starejšega gospoda. Agnoscirali so ga kot barona Henrija Cottu, bivšega ravnatelja francoske Panamske družbe. Baron Cottu je pobegnil iz norišnice, v kateri je bil že par let interniran, in je najbrže v gozdu zmrznil. Cottu je bil eden izmed onih, ki so jih 1. 1892. pariška sodišča v panamski aferi preganjala zaradi zlorabe zaupanja in zaradi podkupovanja. Cottu se je izognil sodnijskemu zasledovanju s tem, da je šel na Dunaj, kjer je ostal skoro eno leto. Pariško apelacijsko sodišče ga je in con-tumaciam obsodilo na dve leti ječe in na 3000 frankov globe. To obsodbo pa je kasacijsko sodišče zopet razveljavilo vsled izpovedi Cottujeve žene v procesu proti Lessepsu in tovarišem je prišlo do znanega slučaja, zaradi katerega je tedanji justični minister Leon Bourgeois podal za en dan demisijo, da so ga mogli zaslišati kot pričo. Madame Cottu je 13. marca 1893. izpovedala pred porotnim sodiščem, da jo je obiskal neki policijski uradnik po naročilu justičnega ministra ter ji predlagal, da bodo njenega soproga izpustili iz zapora, če dobe od njega odkritje, ki bo kompromitiralo desnico. Leon Bourgeois je kmalu dokazal neresnico te trditve. 15. marca je Bourgeois zopet prevzel svoj portfeuille. Ko je bil Cottu oproščen, je zapustil Dunaj ter šel zopet v Pariz, kjer je živel popolnoma ločen od sveta. Zadnja leta je preživel v norišnici.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vojn« na Balkanu.
0 albanski vstaji in srbskemu gospo-
darstvu.
Belgrad, 26. februarja. (Izvirno poročilo!) Po vesteh, ki so došle iz [>ra£a in Lješa, se odločno dementu-jeio vse vesti o arnavtskih vstajah. Ulcznačilna je izjava nekega Turka, Ki io priobčuje današnja »Štampa«.
1 |ub Sabri bej iz Ohrida, eden najuglednejših predstaviteljev niladotur-;ke revolucije, ki je položil čast mana, posvetivši se politiki, a je po-
aieje organiziral prostovoljce proti ^rbom, se boril pri Bitolju,  bil vjet rer končno izpuščen na častno bese->. ie podal na potu v Skoplje dopisniku imenovan ga lista v Bitolju tole izjavo: »Število, uredba, oprema in oboroženje srbske vojske, vse to me je silno presenetilo.   Nihče se m nadejal, da bi Srbija mogla tako hitro in strašno potolči našo armado, ki se je napiam nji nahajala vedno v enakem številu in na dobrih pozicl-uh. Ko sem"bi' vjet, sem istotako občudoval poštovanje in uslužnost srb-h častnikov, in ne najdem dovolj besed, da bi jih za to dovoljno porivali!.    Častniki so inteligentni in ni možje. Vse obdolžitve tujega jas »pisja so Iažnjive. Neprijatelj sem vaš in boril seai se proti vam, a odkrito izjavljam, da so se Srbi pokazali kot kulturen in civilizovan na-)d in da zaslužijo, da se jih šteje med rajkultiirncje narode na Balkanu. Ne samo, d j niso dovolili nobenih koljev, nobenega ropanja in pale-!, bili so nasproti neprijateljem cehe! j cbzirni, kakor se je to moglo Čakovatt.   Srbske oblasti izkazu-io največjo pozornost muslimanom njihovim običajem. Muslimanom to, ker so muslimani, ni padel niti - z glave. Tako pa ne postopajo sa-i oblasti in inteligenca* marveč tu-navadni vojaki.    Muslimanke sc svobodno gibljejo, ne da bi se jim bi-► bati. da bi jih kdo žalil. V Ohridi je »polen mir in red. Postopanje oblaki in vojske vzbuja med prebivai-M)in polno zaupanje. Prebivalstvo ie zopet lotilo svojega posla, ker e, da je zagotovljena   javna var-ost. Boljših sovražnikov si nihče nc želi. .laz vam čestitam!  — To izjavo v Ejub Sabri dal Jovanu Cirkoviću.
va ie povsem avtentična. Sabri bej je ugleden in imovit človek, ki je bil v visokih službah v Carigradu.
Vprašanje vojne odškodnine. Belgrad, 26. februarja. (Izvirno -čilo.) Včerajšnja »Samouprava«
m'  da so zavezniki že preje dali mirovnih pogajanjih  kot drugo čko na dnevni red vprašanje vojne !>kodmne Sedaj bodo vspričo ob-\ Ijene. popolnoma nepotrebne voj-ro vojno odškodnino z vso odločbi > zahtevali. Del turškega držav-iolga niso dolžni prevzeti, ven-pu bodo to storili, toda ne more-v boli brigati za turške finance, ■ r za svoje. Zavezniki bodo zahvali volno odškodnino, ker bi si-i.ieli izgubo samo zmagovalci, bi imela Turčija dobiček, kei rorično. da so bile njene evrop-nrovince pasivne.     Velesile so \ ženikom priporočale,   naj bodo eijo obzirni in naj je preveč nc emene. Prej/ bi se bili morda ožina ta svet, sedaj pa bodo na k način zahtevali vojno odškod-in se nadejajo, da bodo upravl-.iiost teh novih   zahtev uvidele •di \elcsilc. Oficfjozno poročilo o položaju. Dunaj, 20. februarja. Oficijozno oročilo zatrjuje, da v tem trenotku ni znano, kdaj se izvrši demobili-z.ieija, ker se ruska in avstro-ogrska iada v tem oziru še nista sporazu-ieli. Mirovno razpoloženje v turških rogih je veliko,   vendar pa turška •ada še ni akeeptirala znanih predelov evropskih velesil.
Razmerje med Avstrijo in Srbijo.
Du:>aj, 26. februarja.   Z ozirom Stfirgkhovo   izjavo prevladuje v Mitičnih krogih optimistično nazira-. Vesti, ki so jih snoči prejeli odiič-»arlamentarični krogi,   da bosta mia in Rusija v najkrajšem času oCasno demobilizirali svoji arma-ozir. odpoklicali svoje reserve se diplomatičnih   krogih potrujejo. le   avstrijske   demobilizacije se nunja,  da se bo izvršila   le na trnih mejah, na južnih mejah pa stala pripravljenost neizpreme-?,   tako dolgo,  dokler Srbija ne ; k ne svojega vojaštva   iz pokra-■ , ki bodo morale pripadati samo-Albaniji. Poučeni krogi dvo-i jo, da bi Srbija   brez   protesta in Pora opustila   kraje   na desnem itgu Drina, zlasti DJakovico, Dibro ia po Ljumi, če je res, da naj prijo ti kraji novi Albaniji. Vesti iz ;)'-p-ograda   potrjujejo vest o ti demobilizaciji,   o kateri   se   je vršila včeraj pod carjevim predsedstvom
konferenca,  katere sta se udeležila
tudi zunanji minister Sazonov, vojni minister Suhomlinov, šef generalnega štaba in neki general iz vojne uprave. Ruski krogi zatrjujejo, da sporazum Še ni popolnoma perfek-ten in da pogajanja glede Skadra in Djakovice še niso končana. Zato i verjetno, da bi mogla jutršnja londonska konferenca ratificirati av-strijsko-ruski kompromis.
Romunska in Bolgarska.
Sofija, 26. februarja. Poluradna »Bolgarija« poroča, da vlada med prebivalstvom ob romunski meji zaradi romunske zahteve po odstopu obmejnega teritorija vznemirjenje. Vrše se proti temu protestna zborovanja. Listi izražajo upanje, da bo bolgarski narod tudi v tej veliki pre-iskušnji ohranil hladnokrvnost, kar more edino podpirati vlado v rešitvi spora.
Bukarešta, 26. februarja. V informiranih krogih se zatrjuje, da posredovanja ne bodo prevzele vse velesile, marveč da bosta pooblaščeni Rusija in Nemčija. Konferenca se bo vršila v Petrogradu.
Proti vojni.
Carigrad, 26. februarja. V mo-šejah in mohamedanskih teoloških šolah ko našli včeraj oklice, ki grajajo mladoturški kabinet in nadaljevanje vojne ter označujejo politiko prejšnega kabineta kot edino pravilno. Oklic poudarja posebno, da je škoda žrtvovati najboljše sinove mohamedanskega naroda iz Anato-lije, ker je gotovo, da se Turčija v Evropi ne bo vzdržala.
Vse trdnjave pri Bulatru v bolgarskih rokah.
London, 26. februarja. »Daily Telegraph« javlja, da se nahajajo že vse obrambne utrdbe severno od Bu-
lalra v bolgarskih rokah. Vse operacije na bojišču so mirovale več dni, ker so divjali na potoku strašni viharji. Ko se je vreme nekoliko zbolj-šalo. se je pojavilo v zalivu Saros šrško brodovlje z oklopnico »Ave-rof« ter bombardiralo turške pozicije. Istočasno je zapustila turška mornarica Oardanele ter krožila ob vhodu. Cira pa je opazila, da se bliža grško brodovje se je jadrno umaknila nazaj v Dardanele.
Turška poročila. Carigrad, 26. februarja. Nasproti bolgarskim vestem poročajo turški krogi, da so poskusili Turki izkrcati pri Šarkeju samo par turških stotnik Dva bolgarska bataljona sta pred njimi bežala. Turki so tudi pozneje vstrajali v svojih pozicijah. Izkrcanje in vkrcanje se je izvršilo v popol-i.em redu. Turki so imeli 40 mrtvih in nekaj več ranjenih. Bolgari so imeli baje 240 mrtvih in mnogo ranjenih.
Zima na bojišču.
Sofija, 26. februarja. V Trak i ji je zavladal takšen mraz, da je nemogoča vsaka vojna operacija. Tempera-| tura je padla na — 16°. Vojaki silno trpe vsled mraza. Da se vsaj nekoliko zavarujejo, so si izkopali podzemeljske jame.
Skader.
Milan, 26. februarja. „Com'ere della Sera" poroča iz Belgrada: Pred Skadrom traja bombardiranje tnrdb naprej. Tudi manjši naskoki se vedno ponavljajo. Srbi in Črnogorci čakajo, da pade voda, da lahko pricno z generalnim naskokom. Povodnji že pojemajo.
Srbski vojaki v Traciji.
Milan, 26. februarja. „Corriere della Sera" poroča iz Belgrada: Druga srbska divizija, katere odhod na bojišča se je od oficijozne srbske strani demontiral, je že dospela na traška bojišča.
Poskušeno izkrcanje turških čet. Sofija,   26. februarja. Turška
mornarica ie skušala pri Podimi ob Črnem morju izkrcati turško vojaštvo, toda bolgarska artilerija je ta poskus preprečila.
Vznemirjenje v Sofiji. Sonja, 26. februarja. Prebivalstva se polašča vznemirjenje, ker ni nobenih poročil z bojišč.
Turške finance. Carigrad, 26. februarja. Vlada je imenovala   za   šefa inšpekcijskega sveta v finančnem ministrsvu Francoza Montreala.
V Egiptu.
Carigrad, 26. februarja. »Tanin« poroča, da so Grki v Solunu vkrcali 40.000 mož, ki jih odpeljejo pred Janino.
Turški ranjenci. Carigrad, 26. februarja. Neka ladja je pripeljala iz Oalipolija 500 ranjencev in bolnikov; izpred Ča-taldžt pa je dospelo 36 ranjenih prostovoljcev.
*
Maršalski svet. Dunaj, 26. febr. V Schonbrunnu se je vršil včeraj maršalski svet, kate-
rega so se udeležili nadvojvode Fran Ferdinand in Friderik, vojni minister Krobatin, šef generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf, poveljnik ogrskega domobranstva Klobučar, armadni nadzornik Potiorek, vitez Brundermann, vitez Frank in Schfidler ter generalni adjutant baron Bolfras.
Dunaj, 26. februarja. Danes se je nadaljeval maršalski svet.
Fn nčni odsek.
Dunaj, 26. febr. Finančni odsek je v današnji seji nadaljeval debato o šampanjskem davku. Ker se je med sejo izkazala nesklepčnost, se je razprava odgodila.
Izseijeniški zakon.
Dunaj, 26. februarja. Dne 4. marca se sestane medministerijalna komisija da se posvetuje o izseljeniških zadevah in da predela sedaj že dokončano predlogo o izseljeniškem zakonu. Zakonski načrt pride potem v kratkem pred državni zbor.
Požar na parniku.
Trst, 26. febr. Na parniku „Ge-orgija", ki je last Austro-Amerikane, je nastal na potu v Benetke požar, ki je trajal vso noč in ves dopoldne. Uničenih je 500 svežnjev bombaže-vine in mnogo drugega blaga. Škoda je velika.
Ponesrečen avfat k.
Pulj, 26. februarja. Tu se je ponesrečil znani vojaški aviatik Klobučar. Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 26. februarja. Ogrski opo-zicijonalni krogi z vso napetostjo pričakujejo izid današnje avdijence ministrskega predsednikaLukacsa pri cesarju. Prepričani so, da bo v tej avdijenci padla odločitev ne samo o definitivni demisiji Zichvja, marveč sploh o usodi Lukacsevega kabineta. V krizo ni zapleten samo naučni minister, temveč tudi poljedelski in finančni minister in baje tudi minister za Hrvaško Josipovich.
Železnica Košfce-Bogumin.
Budimpešta, 26. febr. Promet na železnici Košice-Bogumin je tako živahen, da je komaj mogoče vzdržati redni promet, vsled česar se bodo v kratkem začela pogajanja z vlado, da se položi na tej progi marca drug tir. Angleška vona pripravljenost.
London, 26. febr. Komite za državno obrambo je začel zopet pre iskovati možnost invazije na Angleško. Prva taka preiskava se je vršila leta 1904, druga leta 1908. Med tem je vojaška aviatika na kontinentu močno napredovala. Tudi brodovje kontinentalnih držav je naraslo, gibčnost posameznih ladij ie večja. Tudi Angleška je povečala svojo vojno mornarico. Na svoji severni obali je zgradila velika pristanišča in ladjedelnice. Tudi ima Angleška sedaj teritorijalno armado. „Daily Telegraph" misli, da bo Churchill prihodnji ponedeljek izjavil, da bo zgradila Angleška za vsako ladjo, ki jo bo gradila Avstro-Ogrska, tudi eno voino ladjo. Angleška vojna mornarica v Sredozemskem morju mora biti numerično vsaj enako velika kakor zaveznika Nemčije.
Nemiri v Perziji.
Carigrad, 26. februarja. „Alem-daru izve, da je začela Rusija koncentrirati v Asabejčanu vojaštvo. Ruske oddelke so postavili na nekaterih točkah dtstrikta Urmia, kjer so se pojavili spori med posameznimi plemeni.
Revolucija v Meh ki.
London, 26. februarja. Glasom brzojavk iz Mehike so postavili Ma-dera in Juareza ob neki zid in ju ustrelili.
N- w York, 26. februarja. Glasom brzojavke iz Veracruza so se bivši finančni minister Ernesto Madero s svojima obema sinovoma in oče bivšega predsednika, Francesco Madero odpeljali na kubanski vojni ladji v Raveno.
New Yo k, 26. februarja. Iz El Pasa poročajo, da je bilo 95 prostovoljcev, ki so se bili v nedeljo uprli, da na ta način protestirajo proti ustre-Ijenju Madera, ustreljenih.
New York, 26. februarja. Kljub zatrdilom Tafta, da se bodo Zedinjene države izognile vsaki intervenciji, se pripravlja v Washingtonu dalekosežna mobilizacija. Odločal bo novi predsednik, ki nastopi prihodnji teden svojo službo. V poštev ne pride samo regularna armada, marveč tudi milica kakih 100.000 mož. Poročila iz Mehike vedo, da tudi tam narašča razpoloženje za intervencijo Zedinjenih držav, ker je sedanji režim nevzdržljiv.
Antvverpen, 26. februarja. Tukaj-šne velike trgovine so dobile iz Mehike brzojavke, glasom katerih je tam položaj nevzdržljiv. Amerikanci in Evropejci trumoma beže na obal. V Mehiki sami in številnih provincijalnih mestih trajajo cestni boji naprej.
New Yo k, 26. februarja. Rodbina ustreljenega predsedn ka Madera se stalno naseli v Evropi.
New York, 26. februarja. Iz Mehike poročajo, da je dala nova vlada ustreliti tudi gubernatorja provincije Cohaja, Gonzalesa. Provizorični predsednik Hueita je baje podpisal še celo vrsto drugih smrtnih obsodb.
O sirilu«
Upravništvu naših listov so poslali :
Za „Ciril-Metodovo družbo" Iv.
Demšar iz Šmarjete na Dolenjskem 2 K 40 v, kot odbiti prispevek ob od-hodnici učit. gdč. Anice Golli iz Šmarjete v Gor. Logatec.
Za Rdeči križ balkanskih držav11 Franc Medica iz Mori na Tirolskem 16 K 50 v (darovali L. C. Tierno di Mori 4 K, Anton Willner, Mori 2 K 50 v in odpošiljatelj 10 K).
Za „Domovino" Jos. Peteline, tu, 10 K, kot izgubljeno stavo „ker ni bila lanska Sokolova maškarada v telovadnici, pač pa v veliki dvorani „Nar. doma".
Živeli nabiralci in darovalci!
Damam lisi obsegi 6 stran".
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Ln&tnina in tisk »Narodne tiskarne".
kupuje specialist samo danes ia Jutri od 5.-6. ure v hotela pii „Maliča", II. nadstropje, soba 27.
735
Sprejme se takoj
ir
770
v trgovino z mešanim blagom.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
išče službe.
757
Razsirfeno domaČe zdravilo. Vedno
večja povpraševala po „I&on-ovem francoskem žganja in soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteeujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 2*- Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. IVSOLL, c. in kr dvorni založnik na Dunaju, Tnchlauben 8. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Mol!-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 33
Vstopi taVoj. — Ponudbe naj se blagovolijo do 15. marca poslati upravništvu »S' Nar.« ped „Vriaarlca 18lfi«
mirn io Pfiia po nMm coizetln Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
372
na VSaK@m bonbonu ?H
Žitne cene v Usiriimgiešti.
Dne 26 februarja 1913. Termin.
PSenfca za april 1913 . za 50 ksr 11 51
Pšenica za oktobe? 1913. za 50 kg 1^12
Rž za april 1913      . . za 50 kg 977
Rž za oktober 1913 .  . za 50 kg c67
Ove« za oktobei 1^13 . za 50 kc 8 70
Koruza za ma- 1011 . za *0 ke; 7*53
Koruza za julij 1913 . . . za 50 ker 775
Višina nad tnorjera 205*2 Srednji zračni tiaV 736 mm
i
-. Čas S'anie
3 ~ baro-
-0 vania metra
£ vanja v mm
Tempera-tora v C"	Vetrovi	Nebo
5-0	s', svzh	brezobl.
-1-3	sl jvzh.	n
—8-8	sr. jvzhod	m
25 {'2.pop.' 741-6 .,   9. zv.! 741 5
26 j 7. zj. 740-3
Srednjn včerajšnja Temperatura —1'8 i norm. (8   PTdavina v 24  ura^ 00 rrrr>.
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutia in tolažbe ob priliki izgube naiinega čez vse ljubljenega edinega sinčka 771
Z
J1 izrekamo tem potom vsem sorodnikom, rriiateliem in znancem v neizmerni bolesti svojo srčno zahvalo
Posebno se zahvaljujeva \sem ceni darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki so nepozabno dete v tako obilem številu spremili v prerani grob.
[žalujoča Zdravko in Ivanka Leskovic.
Zalivala.
Ker se ne moremo dostojno zahvaliti vsakemu posebej, izrekamo tem potom na iskrenejšo zahvalo vsem tistim, ki so blagopokojni gospe
Gusti Eiirsii
bili naklonjeni v življenju, ki so ji požrtvovalno stali ob strani med Pole/.nijo in pri smrti, ter vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je bil pogreb t?«l<o lep in veličasten, kakor tudi tistim, ki so ob prebridki izguoi izrekli sožalje in sočutje zapuščeni in tolažbe potrebni
771 rGslbfcsi Kadrovi«
dne 16. januarja 1913 skupaj za 11 K 09 v prodanih: 76i
3 sreb. zapestnic, 2 zl. brožic in 2 zl prstanov, naj ?e izvoli kunec ali kdor
o tem ve — proti nagradi — zela-siti pri J. Jontesu. silili tega zavoda.
dobro ohranjen, se ceno proda.
Kje, pove upravrrštvo »Slov. Naroda«.
samo danes in iutri starinske stvari iz porcelana, stekla, pohištvo, slike, doze, pahljače itd. itd. kakor tudi vsak posamezni predmet, ki je čez 80 let star. Onjeni rinnisi v nemškem iez'ku
pod s,Wien9r Sammler" v Ljubljani hotel ?ri Maličn. 763
ki zna dobro samostojno kuhati
le 'M obitelj višjega urednika v Pazinu (Istra).
Plača po dogovoru. — Ponudbe pod naslovom: Šorli, Pazia (Istra).
Spreisne se ob dobri plači fin in samostojen 768
vešč kakega slovanskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe na
Hudot/ Uizlak, nrar in trgovce, 0 parija.
se takoj sprejme pri tvrdki
R. Stermecki v Celju.
7C_>9
36 letni vdovec s 3 otroki, dobro situiran, v lepem kraju na Goriškem, išče v svrho z< mtve gospodično, izključena tudi ni vdova, brez otrok, z lastnim premožen em Resne penudbe s sliko, ki se strosjo tajno vrne : poif&O
ležeče Gorica, glavna pošta, pod šifro 8900.
Stran 6.
SLOVENSKI NAROD.
47. štev.
v Izubijani, fio&aeaskega ulioa 4«
Privatno zdraviSče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinaine kopeli. Uttnk ii M-zinnfk: Đr. Fr. Đttfint, primar. 1. kir. odi iti tria
Proda se iz proste roke na Bledu
nova hiša
pripravna za penzionisia ali chvtnika. Več se poizve pri Antonu Maro'tu ▼ gradu št. 83. p. Bled, tU oren] s ko.
717
in učenka
se sprejmete v trajno delo.
Francovo nabrežje 1.. JI. nadstr.
V nobeni skodelici ne sme manjkati
pravi : Franckov : kavini pridatek,
on daje kavi slast, moč in lepo barvo. —
708-H. Kakovost vsebuje: izdatnost, okusnost in nizko ceno.
:;      Tovarna v Zagrebu. ■::
686
dloilna in športna trgovina za gospode
P.
nasproti glavne pošte
Ljubljana
Ljubljana
V plačilne težkočc xašli
i:      trgovci in industrijci ::
S2
v*
iran
tuiUj
najhitreje in popolnoma diskretno iu se tudi eventuelno denar preskrbi. — Vprašanja f od „Fili-alka Lfnblšana" na upra\ n;š:vo :.    »Slovenskega Naroda<-. ::
se usoja svoje p. n. odjemalce opozoriti, da je svoj modni oddelek za gospode založil nedvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih to varen i) t sicer v nedvomljivo največji izbiri.
Od 20. februarja 1913 naprej prostovoljno odračunam 10 % popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen j/ri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumbov itd., kar bode pri sedajšnji draginji gotovo vsak z veseljem pozdravil in uvaževal. Pazite na cene v mojih izložbah!
se sprejme takoj
v večjo eksportno tovarno švicarskih pletenin z 10 do 15 tisoč kron gotovine, katera bi se naložila v banko ter ostala razen obresti nedotaknjena. — Ponudnik mora biti lepe preteklosti, marljiv, pošten, ter mora biti zmožen nemškega trg. dopisja kakor tudi knjigovodstva Oziralo se bede Se na ne« oženjenega ne £c 30 let starega gospođa, ker mu £e dana prilika, postati sorodnik lastnika trgovine, ter s tem tudi lepe bodočnosti, Dolenjci ali Sp. Štajerci imajo prednost. — Glede delitve dobička in izgube, po dogovoru čez mesec dnij praktičnega delovanja. — Ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku s sliko, ter referencami je poslati na
Postfacti Bi. 5461, a. Balln. UwM (lita).
iS i £
pristne broško blago
Spomladanska in poietna sezija 1913.
Kupon m 3-10 dolg
za psuln lošks cIMo
(suknja, hlače, telovnik)
li
stane samo
kupon 7 kron
kupon in kron
kupon 15 kron
kupon 17 kron
kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20'—, dalx blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah :: kot solidna in poštena vrlo znana :: Zaloga tvornice za sukno
Siegel-tahol v Brnu (Braesn),
■■F" Vzorci gratis in franko. "*as
Od tega, da direktno naročajo blaeo pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najrižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneie in natančno po vzorcu. 517
Fina, sa&nostojsia ?____? _ _     • v/v
A<°J3V ?apež
I fl P
oŠ
Emilija Papež    Jfnaftič :;
poročena. "3^* Movo mesto — SP' Stšfe 25. svečana 1213 — Šmartno pri litiji-
j v boljši rodbini, ev. kot gospodinja
Ponudbe pod j „Knharic&fl upravnistvu »SI. Naroda«.
626
Daje se v najem o&n®nm tudi proda:
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. 257
Parna žaga 3CA6NETTI, za skladiščem državnega kolodvora.
Že čez 25. let obstoječa in z lastno koncesijo, prikladna je tudi za prodajalno ki je že več let bila v tei hiši Hiša ima vse gostilniške prostore, sobe. kuhinjo, shrambo, klet fn prekrasen senčnat vrt. — Hiša leži tik ceste, vodeče v Zagreb-Samobor-Brežice-Zumberak, a v bližini se nahaja tvornica s 300 delavci, torej bodočnost zajamčena. Omeniti je Se to, da v letno sezono prihaia vedno mnogo izletnikov iz Zagreb?, in Samobira - Brežic in da se bode v kratkem času železniška proga iz Samobora do omenjene gostilne podaljšala. Hiša se nahaja na Bregani na hrvaško kranjski meji.
Ravno tam se proda tudi lepo stavbišče, iako prikladno za hišo.
Daljna vprašanja na podpisanega 766
Ednard Presačkii,  veleposestnik in trgovec, Samobor, Hrvaško.
Vabilo
755
na
redni občni zbor
ljubljanske podružnica
Avstrijskega mornariškega društva
ki se vrši
ii peta dne 7. mana 191] ot pola 7. na v Mi« i. ir. del ?Me.
4. Poročilo  o   delovanju podružnice.
5. Volitve; nove oziroma nadomestne.
6. Slučajnosti.
1. Otvoritev obč. zbora.
2. Poročilo blagajnika o finančnem poslovanju podružnice.
3. Poročilo revizorjev.
vseh dežela izposiuje inženir 94
LUS* oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., MariahiKerstrasse št. 37.
inozemska prve vrste
tvornica pnevmati
5 sedežem na Dunaju išče za Ljubljano in okolico firme, ki bi proti obve?«
za odjem prevzela
generalno razpečevališče.
Za dobroto je porok kilometrska garancija. Prav zmerne cene. — Cenjeni dopisi pod „Erstklassige Marke 9572" na anenčno ekspedicijo M. Dnkes
Nachf. d. d. Dunaj I/l. 767
za
• v
umetnega vezenla in trgovina ii II
Zaiemčeno pristne
slivovke s: tropinovee ss hrušovec brinjevec vinsko žganje
se dobi v množinah od 25 i naprej pri veležganlarm sadja 1199
J« Repse & i^Jeršek
Ljubljana — Kongresni trg št. S — Ljubljana.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela prodajajo po tvorničkih cenah.
Izvrševanje društvenih zastav in trakov ter vseh cerkvenih parantentov. Belo vezenje in predtiskarija.
Občeznane nizke cene. Ugodni nakup raznih daril. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
£epa prilika!
£epa prilika!
Popolna acetilenska razsvetlievalna naprava
za IOO plamenov
se zaradi splošne uvedbe električne luči v trgu ceno proda.
Naprava je bila samo 3 mesece v rabi in je kakor nova. Zraven spada okoli 400 metrov počinjenih železnih cevi, okoli 20 hrastih svetiljk, inventne svetiljke, lestenci, d vojna te svetiijke, vrtne svetiljke, reservni gorivci in stekla in kompletno rezilo za cevi. Prav pripravno za hotele, vile, graščine, kopališča, cestno razsvetljava
Vprašanja ozir. gledanje pri gosp. '62
MT Karlu Janiču v ZalCu, Spodnje Štajersko. ~U.
5281