PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sreda 27. aprila 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale atev. 99 (1189) 27. IV. 1941 - 27. IV. 194» Za čvrsto in močno OF hn £sna manifestacija ta-ora OF v Mrčedolu ob prostati- obletnice ustanovitve OF, tvrP Je pokazala. da ni in da .~} ne- bo nikdar zamrl v na-hr}.jtndstvu duh narodno osvo-op borbe. Obratno, tabor nam je pokazal, da bo zna-vnILaSe ifddstvo biti zvesti Utor vseh tradicij naše borbe. . aro in mlado se je odzvalo cu svoje fronte .okoli katere lof?es strnjuje nase ljudstvo (lri ~-a Časa najveličastnejših TJ nale zgodovine, našega pre- TOrfn rr u, /v/ c- dni' Taste zavest v nas, T0 ?J"e} v'-flar, kdor seje veter. da bo žel dni Je besedarskih in kulturnih pro-dem? tesno povezana z vsem šen, tičnim gibanjem na sim osemHu, se pravi, da je te-stv;rr?Vezana 2 borbo antifaSi-Vaylfl množic našega mesta in uA zj.rui.enih v slovenslzo-ita-Ber • bratstvu v borbi zo-nn, lrnperializem in zoper nje-,°Ve domač klavce- nanj?11}0 P°dčrtali. da je moC-stvn ernelf bratstva in edin-Ijua slovensko-italijanskili Tla j mnoiic, hočemo preiti }ron/U9e. na-loge Osvobodilne sekt O-lroma njenih okrajnih r0vlorskih, in krajevnih odbo- Cesto se dogaja, da se zniecja gibanja- Sprva *}jum ~Jlp- da bo ravno v di-ipi v0Uf.ulo do obogatenja na-SeUh nih izkušenj; toda v s.°ke jjnj Vjosecih obstoja te be. fdcijah, kultu sprostiti moramo in i?716 171 Prosvetne '■erihtlfihonih , Povesti na vini? «0 lu’ oktivnosti, v ka- du?iinezdravnP?eji,k-ot je zail° njivskih °Jrokcionaštvo vir hj-J vscpo??h kov- ki so zali ?.em. ki l- i. rodor in te-bQ^rai;en J bil nikdar doma m ‘iomokratiincm gi- Či-pJ.deljski . J nol °r, te postavil lki ,ln čian ni? ’ vsak ak' k njbrašanjp ,a si je postav- Qllj Q*e bat] »cmorltnn 4^^ n??000- vseP0vsod z revolucionarno moralo, ki je bila vedno in mora biti last pravega naprednega življenja. V tem delu bomo še srečali ovire in telave, kar pa nas ne bo motilo, ker zrastli smo z našim ljudstvom v najtežjih časih, krepili smo se, mnolili na delu. In na tem delu moralne in politične obnove bomo segali v roke vsem, ki hočejo v resnici biti v borbi zoper najhujšega sovražnika človečanstva. imperializem, ki danes spet pripravlja novo svetovno klavnico. Združeni v Osvobodilni fronti, v čvrsti, žilavi in močni organizaciji, bomo tvorili skupaj z vsemi demokratičnimi silami italijanskega življa našega teritorija močno silo, ki bo združena z vsemi demokratičnimi silami sveta stopala gotovi zmagi naproti, ki pomeni zlom imperializma ter njagovih domačih in tujih hlapcev. FR. STOKA” Sovjetsko in ameriško poročilo b razgovorih med Malihnm in lessMpm Navaja se možnost sklicanja sveta zunanjih ministrov, ki naj razpravljajo o nemškem vprašanju - Zahodne države pa kljub temu nadaljujejo s pripravami za ustanovitev zahodne nemške države MOSKVA, 26. — Agencija Tass je danes izdala sledeče poročilo: V zadnjem času je inozemski tisk objavil nekatere informacije, predvsem ameriškega vira, o morebitni ukinitivi. omejitev, ki so jih istočasno uvedle Sovjetska zveza, ZDA, Velika Britanija in Francija glede prometa ter glede trgovinskih zamenjav med - Berlinom in zahodnimi področji, kakor tudi med vzhodno in zahodnimi okupacijskimi conami Nemčije. Te informacije so povzročile glasove,- ki ne odgovarjajo stvarnosti. Agencija Tass smatra za potrebno pobijati te glasove in prikazati dejstva, kakršna so: Dne 15. februarja je ameriški predstavnik v OZN Jessup vprašal sovjetskega delegata v Varnostnem svetu Malika (cslanjajoč se na dejstvo, da je ameriška vlada interesirana na berlinskem vprašanju) vzrok, zaradi katerega se V Stalinovem odgovoru na vprašanja, ki jih je postavil Kingsburv Smith, v tretjem paragrafu, ki govori o deblokacijr, ne omenja vparašnje denarne nifikacije v Berlinu. Malik je odgovoril Jessupu, da ta opustitev ni slučajna in da se vprašanje berlinskega denarja lahko preuči na prihodnjem sestanku ministrov zunanjih zadev, ki bi razpravljali o nemških vprašanjih. Tedaj je Jessup zaprosil Malika, naj se izreče o možnosti preklica Nova Jugoslavija stoji krepko ob Sovjetski zvezi in proiiimperialistični fronti miru Izjava M\I. Leonharda, funkcionarja Enotne socialistične partije Nemčije, ki je poudaril, da ne more molčati spričo nesmiselnih klevet proti socialistični Jugoslaviji BEOGRAD. 26. — Sredi marcu je prišel v Jugoslavijo Wolfgang Leonhard, funkcionar Enotne socialistične stranke Nemčije in profesor partijske visoke šole «Karl Marx» v Berlinu. V izjavi po beograjskem radiu, V nemški oddaji, je Wolfgang Leonhard pojasnil razlog svojega prihoda v Jugoslavijo in med drugim rekel: «,Tugoslavijo sem spoznal po svojem obisku poleti 1947, ko sem na podlagi listin in partijskega gradiva natančno proučil razvoj bratske KPJ. Zato mi je danes nemogoče, da bi molčal o nesmiselnih klevetah proti socialistični Jugoslaviji. Ker so nemški tovariši slišali samo infoivnbirojevske klevete in niti besede o pravem stanju v KPJ, smatram, da imam kot komunist dolžnost — popolnoma prepričan, da govorim resnico in nič drugega kot resnico — da vsaj nekatere od najvažnejših in najbolj surovih klevet proti FLRJ popravim na stvaren in dokumentiran način.» Leonhard je zanikal s številnimi dokazi, da je prešla KPJ na pot buržoaznega nacionalizma in poudaril, «da ni KPJ napravila s svojo štiriletno 'junaško narodno-osvo-bodilno borbo samo neprecenljive usluge Sovjetski zvezi in mednarodnemu delavskemu gibanju«, ampak to tudi danes dosledno dela. V nobeni državi, je poudaril Leonhard, ni ljubezen do ZSSR tako velika kot v Jugoslaviji. Nato je Leonhard navedel dejstva, ki zanikajo trditve, da se KPJ odreka razredni borbi na vasi, da se ne bori proti kapitalističnim ele- mentom na vasi, da se spreminja y buržoazno kulaško partijo in z dejstvi dokazal, da ni v KPJ sistema birokratskega vojaškega vodstva, ampak nasprotno, da je v KPJ zagotovljeno in dosledno uresničeno načelo demokratičnosti v najpopolnejšem smislu. Leonhard se je zadržal zlasti pri trditvi Informbiroja, da je Jugoslavija zapustila enotno demokratično fronto in da želi stopiti v imperialistični tabor. Leonhard je pobil glavni dokaz Informbiroja, ki ga uporabljajo v podkrepitev te trditve — vrnitev jugoslovanskega zlata, pri čemer zamolčujejo, da so druge države ljudske demokracije dobile svoje zlato in to veliko prej in v veliko večjih količinah kot “pa Jugoslavija — ter poudaril: «N.ova Jugoslavija stoji krepko in dosledno ob Sovjetski zvezi in protum-perialistični fronti miru, tako kot je stala pred resolucijo Informbiroja. To dokazujejo neovržna dejstva: dosledna in nedvoumna odklonitev Marshallovega načrta, stališče nove Jugoslavije na podonavski konferenci, zavzemanje za enotno in demokratično Nemčijo na varšavski konferenci namestnikov zunanjih ministrov Sovjetske zveze in ljudskih demokratičnih držav, dosledno podpiranje vseh sovjetskih predlogov na sestankih OZN in ostra obsodba severnoatlantskega pakta. V vseh teh in številnih drugih vprašanjih je Jugoslavija zvesto in neomajno podpiiala politiko ZSSR in drugih sil miru po vsem svetu. Nova Jugoslavija je bila in ostaja neločljivi del demokratične socialistične fronte, kot je NA NEDELJSKI USPELI PROSLAVI ?. OBLETNICE USTANOVITVE OF JE NASE DEMOKRATIČNO LJUDSTVO POTRDILO ZVESTOBO BORBENIM TRADICIJAM OF PROTI FAŠIZMU IN IMPERIALIZMU TER OBSODILO VIDALUEVE RAZBIJAČE. tudi KPJ del internacionalnega delavskega gibanja, s katerim so jugoslovanski komunisti kljub besni gonji in klevetam še nadalje tesno navezani. Kljub vsem tem dejstvom, je nadaljeval tVolfgang Leonhard, že deset mesecev ne samo molče o velikih uspehih socialistične Jugoslavije, ampak tudi širijo najbolj neverjetne klevete proti bratski jugoslovanski partiji, pri č°mer mora vsakdo, ki pozna dejanske laz-mere v Jugoslaviji, pordečiti od sramu. Klevetniška kampanja proti KPJ in njenemu vodstvu, proti tisti partiji, ki se je tako junaško borila proti fašizmu, zrušila moč veleposestnikov in kapitalistov v svoji državi, danes pa je dosegla vidne uspehe pri socialistični graditvi. je vsekakor — in bodočnost bo to potrdila — najtemnejši dogodek v mednarodnem nelavskem gibanju Ta klevetniška kampanja, je rekel Wolfgang Leonhard — ni doslej težko prizadela sa.mo jugoslovanskih delovnih ljudi in mednarodnega delavskega gibanja, ampak dejansko podpira tudi reakcionarne imperialistične sile na svetu. Nasprotovanje klevetniški gonji proti KPJ in proti socialistični Jugoslaviji je vedno nujnejša naloga vseh tovarišev, za katere nista in-ternacionalizem in internacionalna solidarnost samo prazni besedi. To me je tudi napotilo, da sem to izjavil, edini smisel moje izjave pa je v tem, da našim tovarišem funkcionarjem in članom Enotne socialistične stranke Nemčije vsaj z nekaterimi primeri pojasnim dejansko stanje v Komunistični partiji Jugoslavije, nasproti vedno močnejši klevetniški kampanji proti bratski jugoslovanski partiji pa poudarim resnico. Vsak tovariš bi se moral resno vprašati ali je združljivo z njegovo vestjo, če se na kakršen koli način pridruži klevetniški kampanji proti bratski jugoslovanski partiji, ali je združljivo z njegovo vestjo, če sc pridruži klc-vetniški kampanji proti neki socialistični državi, če to kampanjo izkorišča mednarodna reakcija — je končal svojo izjavo Walfgang Leonhard. Obsojeni vojni zločinci v NISu BEOGRAD, 26. (Tanjug) — Niško sodišče je izreklo sodbo proti skupini vojnih zločincev in članov bolgarskega okupacijskega korpusa med vojno. Trije obtoženci Aleksander Dočev, Angel Popov in Miroslava Jankovič so bili obsojeni na smrt. omejitev prometa pred sestankom ministrov zunanjih zadev- Malik je 21. marca odgovoril Jessupu, da se omejitve, kj so bile obojestransko uvedene glede trgovine in prometa v Berlinu, lahko ukinejo pred sestankom sveta zunanjih ministrov pod pogojem, da se prej doseže sporazum o dnevu sestanka tega sveta. Vprašanje denarne unifikacije se bi lahko preučilo na tem sestanku skupno z drugimi vprašanji, ki se tičejo Nemčije. Na podlagi informacij, k; jih ima na razpolago Tass, je bil zadnji sestanek med Jessupom in Malikom 10. aprila. Ameriški državni departman je izdal poročilo, v katerem opisuje potek razgovorov med Jessupom in Malikom. Poročilo omenja moskovske razgovore ter pogajanja med zasedanjem Varnostnega sveta. Nato opisuje potek razgovorov, kakor so že opisani v poročilu a-gencije Tass, in dodaja, da so se tri zahodne države sporazumele o skupnem stališču. 5. aprila je Jessup izročil Maliku izjavo, ki poudarja, da se razgovori nanašajo na sledeče tri točke. 1. obojestranska in istočasna u-kinitev omejitev prometa in zamenjave med Berlinom in zahodnimi področji Nemčije, ter omejitev prometa fned vzhodno m zahodnimi conam; Nemčije. 2. določitev dneva za sestanek sveta zunanjih ministrov. 3. Zahodne države želijo biti gotove, da ti dve točki ni. sta pogojno vezani na nobeno od ostalih točk, ki so do sedaj preprečile sporazum. Dne 10. aprila je Malik ponovil Jessupu stališče sovjetske vlade in ostale so še nekatere točke nepo. jasnjene. Nato so se tri zahodne vlade ponovno posvetovale in bolj podrobno določile, svoje stališče, ki ga bo Jessup sporočil Maliku. Poročilo zaključuje: «Ce je sedanje stališče sovjetske vlade v skladu z vsebino poročila agencije Tass, kakor je bilo danes objavljeno v ameriškem tisku, se zdi, da je pot odprta za preklic blokade in za sestanek sveta zunanjih ministrov. Noben .dokončni zaključek ni mogoč, dokler ne pride do novih razgovorov z Malikom. Po objavi tega poročila je neka osebnost državnega departmana izjavila novinarjem, da morebitni razgovori za ukinitev omejitev v Berlinu ne bi vplivali na pripravljalna dela za ustanovitev zahodne nemške države. Omenjena osebnost je izjavila, da ni izključeno, da bo morebitni sestanek sveta zunanjih ministrov v Parizu. Tudi v francoskih krogih potrjujejo točnost dejstev, ki jih omenja agencija Tass. Iz Lake Successa javljajo, da se bosta Malik in Jessup ponovno privatno sestala v sredo v zvezi z berlinskim vprašanjem. Predsednik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da se sedaj med Londonom, Parizom in Wa-shingtonom posvetujejo glede načela o sporazumu za določitev datuma novega sestanka sveta zunanjih ministrov. Danes je francosko zunanje ministrstvo objavilo celotno besedilo dogovorov, ki so jih 8. aprila podpisali V Washingtonu glede Nemčije Schuman, Bevin in Acheson. Eden od teh dogovorov izjavlja, da so se vlade Francije, ZDA in Velike Britanije sporazumele, da bodo sklenile dogovor o združitvi treh con, še preden stopi v veljavo okupacijski statut. Ta sistem se bo uveljavil, ko bo ustanovljena nemška začasna vlada. WASHINGTON, 26. — Danes je tajnik sovjetskega poslaništva v Washingtor.u položil visoko kavcijo sto tisoč dolarjev, ki jo je ameriška vlada določila za dovolitev začasne svobode Gubičeva. Proces proti Gu-bičevu je bil določen na 2. maja. NA KITAJSKEM SO PROPADLI poizkusi imperialistov Za vedno so se razblinile želje, da bi Kitajska postala vojaška baza proti SZ - Maocetungov razglas kitajskemu ljudstvu , I ^7111 i111!!!'';! ; ■ i l|( ,llll!,iliC!1 ':1 lUCOlt NGNiNG SANGHA sunk/anch KIASIKC MNC.KI.O uceou ?*.! ! ANŽfN Ciroo JHAJNINC HANCfO« PEKING, 26. — Pekinški radio va uradna agencija demokratične je danes oddajal proglas Maocetun-ga in generala Cuteha, vrhovnega poveljnika osvobodilne vojske, kitajskemu ljudstvu. V proglasu se poziva kitajsko ljudstvo, naj pomaga ljudski vojski, ki koraka proti jugu, ter naj ostane disciplinirano. Proglas poudarja dalje, da se bo spoštovalo življenje in imovina vseh, tudi tujcev. Dalje poziva ljudstvo, naj ne preneha s svojimi običajnimi posli ter naj pomaga oblastem pri vzdrževanju reda. Šanghaj, ki je danes središče svetovne pozornosti, je bil v prvi polovici prejšnjega stoletja še navadno ribiško naselje in se je v sedanje milijonsko mesto razvil v sto letih. Pred vojno je bil lŠanghaj eno največjih pristanišč na svetu. Nad 50% kitajske zunanje trgovine je šlo skozi njegovo pristanišče. Agencija Nova Kitajska javlja, da je osvobodilna vojska zavzela rudarsko področje otoka Hajna ob južni obali pokrajine Kvantung. V zvezi z izzivanjem angleških vojnih ladij na reki Jangce zahte- Cibainii' kam usmerimo ?el* Se Te in ie naš Jjebhe n j,?000' vsePovsod Pon Tne/ilf- Ni teik0 s«cut ^b 0' “ le bila začrta- vdr se h? in b°rbi za bomo oboroZevali Un patto di amicizia e di collaborazione sindacale Ogni azione delTattuale direzio-ne della Confederazione dei Sin-dacati Unici deve essere esamina-ta da un punto di vista critico se si vuole scoprirne immediatamen-te la vera essenza che e sempre opportunamente mascherata. I fatti salienti cd investenti la linea politico-sindacale dei S. U. succedutisi dal luglio 1948 ad oggi confermano di volta in volta 1 e-sattezza delle nostre sistematične denuncie sulla natura revisionista, opportunista e socialdemocratica e liouidatrice degli attuali responsa-bili delTorganizzazione classista dei lavoratori. Sul presupposto della necessaria inclusione di Trieste ali Itaha. e per conseguenza della revisione del Trattato di Pacg, questi uomi-ni portano la lolro azione sullo stesso terreno dei partiti del neo imperialismo italiano. Stabilito questo, come nelia guerra, per raggiungere lobbiem-vo principale si elaborano J P.iaf“ strategico e tattico, sTncormciano con basi programmatiche le attivi-la per creare diversioni e masche-ramenti, nascondendo cosi fin che si riesce che cosa si vuole ottenere. Qui siaino in campo della classe operaia, tra le masse dei lavoratori, e bisogna portarli un po’ alla volta di fronte al fatto compiuto, Violentandong la coscienza attra-verso azioni obblique. Le attivita di questa gente van-no controllate con il legittimo so-speto nato dalTesperienza: il loro classicismo, internazionalismo ecc., e in funzione della fondamentale impostazione della loro lotta: re-visionare 11 Trattato di Pace e por-tare i lavoratori di Trieste sul terreno della Camera del Lavoro e dei partiti che la dirigono. Nessuno neghera certamente 1 e-sistenza di identita di interessi, la comunanza di obbiettivi e di ne-mici tra i lavoratori di Trieste c quelli della Repubblica Italiana. Chiunque abbia un po’ di espe-rienza sindacale e di conoscenza di cosa sia lotta di classe, solida- rieta fra i lavoratori e rispettive organizzazioni sindacali, sa che non c'e bisogno solo di formalita per attuare la collaborazione e mantenere 1 amicizia fra i lavoratori di un Paese con quelli di altri Paesi, e tanto meno quando si tratta dei lavoratori di Trieste e di quelli dTtalia organizzati nei S. U. e nella C. G. I. L. Tale collaborazione e solidarieta dei lavoratori la gf ha sempre quando si mantiene una linea classista; si lotta coneretamente nel proprio ^ settore, si e conseguenti con 1 azione ai postulati program-inatici delTorganizzazione sindacale classista, diversamerite i patti di amicizia e di collaborazione o di qualsiasi aRro genere non contano, non valgono niente o rappresientano soltanto speculazioni politiche e-stranee agli interessi della classe operaia. I promotori che chiedono un patto di collaborazione ed amicizia con la C. G. I. L., da aicuni anni agiscono su di una linea politico- sindacale che si estrinseca nella si-stematica opera di rottura con il rgcente passato, con la lotta con-seguente dei Sindacati Unici, che si manifesta inequivocabilmente sciovinista e che ha ai suo attivo la disgregatrice opera delle espulsio-ni, delle sconfessioni, delle denigra-zioni ai danni di dirigenti e lavoratori conseguentemente rivoluzio-nario. Percio non ha valore di giustifi-cazione 1’affermazione di Radich adella necessita di inseriie i lavoratori triestini nel vasto fronte di lotta dei lavoratori del mondo«. I lavoratori di Trieste sono stati sempre in questo fronte di lotta mondiale, fino dieci mesi fa. Fino a quando cioe non e appunto inter-venuta 1'azione liquidatrice di Radich e compagni che hanno messo nelTinattivita 1’organismo sindacale a passivizzate le masse. Soltanto la linea sciovinista ed opportunista introdotta dai vidaliani ha pošto i .(Continua in secondo pogina j Kitajske takojšnji umik vseh ameriških in britanskih napadalnih sil iz Kitajske. Agencija izjavlja, da so britanske ladje skupno z nacionalističnimi ladja) ni obstreljevale osvobodilne čete in povzročile izgubo 252 vojakov. Agencija zaključuje: Današnja Kitajska ni več ona iz leta 1926, ko so britanske ladje bombardirale Uansun. Britanska vlada mora plačati odškodnino, opravičiti se ljudski vojski Ameriška komunistična voditelja William Foster in Eugene Dennis sta izjavila, da smatrata osvoboditev Nankinga kot velik napredek za osvoboditev Daljnega vzhoda od tujih zatiralcev. Poskus imperialistov, da bi z vojaško politično in gospodarsko diktaturo vpregli 250 milijonov Kitajcev v svoj vojni voz. je propadel. Njihove sanje o gospostvu in njihova želja, da bi Kitajsko spremenili v veliko vojaško bazo, od koder bi lahko napadli Sovjetsko zvezo in zavirali narodnoosvobodilna gibanja v A-ziji, so bili uničeni. Japonski komunistični voditelj Sanzo Nozaka je v zvezi s poročili tiska, da je Mac Arthur sklenil utrditi vojaške položaje na Japonskem zaradi napredovanja osvobodilne vojske na Kitajskem, izjavil, da bo vsa protikomunistična politika na Japonskem ogromno stala in ne bo imela nobenega uspeha. Poudaril je, da bo neizbežna in popolna zmaga demokratičnih sil na Kitajskem imela velik vpliv na Japonsko. Konferenca namestnikov za Avstrijo LONDON, 26. — Niti danes ni prišlo do sporazuma na konferenci namestnikov zunanjih ministrov, ki razpravljajo o mirovni pogobi za Avstrijo. Danes so kakor včeraj razpravljali o znesku, ki bi ga morala Austrija plačati Sovjetski zvezi za reparacije. Sovjetski delegat je vztrajal na znesku 150 milijonov dolarjev plačljivih v 10 letih. Zahodni delegati pa niso hoteli na lo pristati. PR0GRAMMA dei testeggiamenti per il I. maggio II Comitato del Fronte Popolare italo-slauo per i festeg-giamenti del 1. maggio 1949 a Trieste comunica che il I. maggio 1949 alle ore 11 aura luogo alla R0TIMDA DEL B0SCHETT0 Parleranno: BRANKO BABIC e ELUENI0 LAERENTI La relativa domanda e stata inoltrata al G.M.A. II Comitato per il festeggiamento ginnico-sportiuo del I. maggio 1949 nel Territorio di Trieste organizza il SUKlilO SPORTINI chc avca Luogo il I. maggio alle one 14.30 allo „STADI0 I. MAGGIO« STRADA GUARDIELLA No. 7 11 saggio compmndc: ESERC1ZI DINNICI, USER CIZI SP ECI ALI. C A Nil CORALJ, IRATT EN IMENI 1 E BALLO Funzionera un servizio di bar Ih SdliGIO K S TAT 0 A UT ORISATI) Per inerito degli scissionisti di Vidali il I. Maggio di questo anuo verra lesteggiato separatamente. Gia da bel principio noi abbiamo chiesto che i festeggiamenti del 1. Maggio vengano fatti sotto il segno delTunita. Cio noi abbiamo chiesto gia aicuni mesi fa, quando tale questione fu discussa in seno alTUCEF. Vidali respinse i festeggiamenti unitari, ruppe il Comitato per i festeggiamenti del 1. Maggio, gia costituito, e ne formo uno suo. Nel suo appello il Comitato Centrale del nostro Partito Comunista ha in seguiio propošto nuovamente i fesieggiamenti unitari, e anchc cio fu respinto da Vidali, tanto per riraanere consegucnte nel suo scissio nismo. Per mascherare meglio que-sta sua azione scissionistica, egli organizza i festeggiamenti sotto 1’insegna dei Sindacati Unici, della cui direzione egli e riuscito ad impadronirsi per trasformarla in una semplice sua agenzia frazionistica. Ancora di piti. Mentre respingeva t festeggiamenti unitari per il 1. Maggio con le masse veramente democratiche, egli of-friva la collaborazione alla Camera del Lavoro che ha la funzione di mantenere la scissio ne nel movimento operam. Vidali cerca di privare i festeggiamenti del 1. Maggio di quest’anno di ogni contenuto di lotta che fu la caratterištica dei festeggiamenti passati e che e nella tradizione del proleta-riato e delle masse democratiche triestine. Egli vuole impedire che il 1. Maggio sia il giorno di lotta delle piii larghe masse democratiche italiane e slovene, trasformando questa festa di lotta in un semplice »festeggiamento«, come erano a suo tempo le feste del X. Maggio di socialdemocratica memoria. Ten uto conto di tutti questi fatti, noi non potevamo ac-cettare un tale punto di vista, che in nessun caso potrebbe essere il punto di vista del movimento operaio classista, e dove-vamo organizzare un tale fe steggiamenio del 1. Maggio che fosse fedele alle tradizioni di lotta passata, al fine di impedire agli scissionisti di Vidali di poter sfruttare anche il 1. Maggio per approfondire la rottura del movimento operaio e di poter infiltrare in esso le proprie tendenze opportunisti-che e liquidatrici. Per taie ragione noi — nonostante tutto — festeggiamo il 1. Maggio di quest’anno sotto la parola d’ordine delTunita, della mobilitazione di lotta di tutte le masse lavoratrici, e trac-ciamo con cio una netta linea divisoria tra i veri e combattivi festeggiamenti del 1. Maggio ed i ((festeggiamenti# liquidatori di Vidali. Con cio noi offriamo al proletariato triestino quella prospettiva di lotta che Vidali vorrebbe cancellare e distrug-gere. NOI INVITIAMO TUTTI I LAVORATORI A NON LA-SCIARSI TRARRE IN INGANNO DAGLI APPELLI DI VIDALI CHE VUOLE SFRUTTARE I FESTEGGIAMENTI DEL i. MAGGIO DI QUEST’ANNO PER I SUOI SCOPI SCISSIONI-STICI CHE EGLI CERCA DI NASCONDERE DIETRO AI SINDACATI UNICI. INVITIAMO TUTTI I LAVORATORI E TUTTO IL PO-POLO LAVORATORE A PARTECIPARE AI NOSTRI FESTEGGIAMENTI DEL 1. MAGGIO CHE SONO ANCHE 1 LORO FESTEGGIAMENTI, E CHE SARANNO L’ESPRESSIONE DELLE TRADIZIONI DI LOTTA DELLE MASSE DEMOCRATICHE TRIESTINE CONTRO IL FASCISMO E GLI IMPERIALISTI. Imperialistične agenture poslušno ubogajo Ze od same zamisli atlantskega pakta dalje so tukajšnji imperialistični predstavniki prenehali s ponujanjem. Trsta Italiji. Posledica tega je bila, da se ga je sam De Gasperi s Sjorzo vred moral «spon-tano» odreči, zato da so mu milostno dovolili pristaviti njegov podpis na listino, ki pomeni za premagano imperialistično Italijo vsaj žarek upanja na maščevanje za izgubljeno vojno. Pri nas Pa je to odrekanje imelo za posledico, da so se italijanske šovinistične stranke Združene u eGiunta d’lntesa» in o-krog nje po svoji lokalni liniji odrekle tako imenovanega ((plebiscita italijanstvan Trsta, ki naj bi prišel kot dopolnilo marčne tristranske izjave imperialistov o priključitvi Trsta k Italiji, ki ga je nova atlantska strategija vrgla vsaj začasno v zapeček. Plebiscita torej ne bo, kajti interesi imperialistov so očitno nad interesi ((najbolj italijanskih» tržaških Italijanov in njihovih strank, ki so se. tudi to pot ponovno razkrinkale kot navadne imperialistične agenture, katerih edina svrha njihovega obstoja je V tem, da služijo za manevriranje v. zasužnje-valni politiki, ki jo tukajšnji imperialistični predstavniki izvajajo u cilju čim boljše organizacije našega ozemlja Za svojo vojaško bazo eprve borbene linijen. Po V.idalijevem vplivnem programu, ki je tako komunističen, da se je celo glasilo fašistične «Fiaccole» izreklo Zanj, prihajajo s svojimi programi na dan tudi poedini člani «Giunte»; potem ko so svojo privrženost imperialistom dokazali s simboličnim darovanjem posebne medalje samemu vrhovnemu po- veljniku področja gen. Aireyu. Tudi s temi svojimi programi za „u-pravne volitve so dokazali, da mislijo tudi u bodoče ižpolnjevati zvesto ukaze svojih gospodarjev. «Democrazia Cristianan gre na volitve zase, «Partito socialista della Venezia Giulia» zase, ePartito Re-pubblicano Italianon zase, «Partilo Liberale Italianon se je celo razcepil na dva kosa, od katerega pojde eden kljub vsemu skupaj s fašističnimi eUomo Qualunque» m «Movi-mento Sociale Italiano» pod imenom «Blocco nazionale nabirat pičle glasove svojih pristašev. Nobene razlike ni med njihovimi programi, hrbtenica pa je vsem Marshallov plan in atlantski pakt, hrbtenica, ki je podaljšana tudi skozi slovensko imperialistično agenturo Agneletto-ve in Veselove dolarske zveze. Za razliko od ostalih Marshallovih in atlantskih imperialističnih agentur pa je dolarska zveza še v prav posebni zagati, kajti ko je začela z nabiranjem tistih malo podpisov, ki so potrebni za predlaganje kandidatnih list sta gospod predsednik in tajnik opazila, da jima jih bo zelo težko nabrati. Kot rezultat te mučne situacije pa se «za vsak slučaja ograjujejo in so začeli zato pisati o «iz-votlevan-u« določil mirovne pogodbe (da se s strašno besedo ekrši-teva mirovne pogodbe ne bi zamerili kaKsnemu advisevju) t/t o ((zavarovanju v pogledu pravne veljave teh tako imenovanih upravnih volitev. «Res težke skrbi, ki jim je tudi z Marshallovimi in atlantskimi dolarji težko odpomoči... pri najboljši volji vseh emigrantov, -zgodnjih in kasnih, zdravih in ponorelih, v trnovem vodstvua in jeven njega.., «Cahgo» tnsomma. PRIMORSKI DNEVNIK 27. aprila 99Glnntiii“ tisk in 14 nacističnih |ioma»ačei/ Na splošni imperialistični politični Uniji rehabilitacije fašizma in fašistov je seveda tudi neprestano in vztrajno obsojanje partizanstva in narodno osvobodilne vojne sploh. Aretacije, procesi, obsodbe itd. borcev za svobodo so na dnevnem redu. Cela vrsta tovarišev je že obsojenih, drugi pa čakajo na sodne razprave, tretje iščejo in preiskujejo.... Med tem časom pa stika reakcionarni tisk za novimi pretvezami, ki naj bi narodnoosvobodilno borbo diskreditirale, hkrati pa proglaša pobite fašistične in nacistične bandite za mučenike in svetnike. Tako se je včeraj ves c.Giuntinn tisk spomnil 14 fašistovskih železničarjev, ki so v aprilu 1944 pri St. Petru na Krasu padli v neki partizanski akciji kot najškodljivejši sodelavci italijanskega in nemškega okupatorja v času, ko se je vse pošteno delovno ljudstvo dvignilo v brezkompromisno borbo proti svojim zatiralcem in jih na vsakem koraku trebilo za ceno ogromnih in nadčloveških krvavih žrtev. «Giuntin» tisk od uVoce li-bera» do ((Ultimissimes pa proglaša sedaj teh 14 nacističnih služabnikov za žrtve «dei partigiani sloveniš in za ((mučencev, nad kate- cem pomagat, je bil po možganih urednikov «Giuntinega» tiska nedolžna ovčica «senza qualsiasi at-tivita politicas. Posebno nedolžni pa so bili tisti fašisti — Italijani še prav posebej — ki so požigali, klali in ubijali ali pa s požigalci in ubijalci sodelovali tudi po kapitulaciji Italije, t. j. tedaj, ko so se pošteni Italijani že davno uvrstili v garibaldinske edinice, da rešijo čast svojega naroda, ali pa so se vsaj iz naših krajev umaknili zavedajoč se, da jim pravična kazen za njihovo fašistično poslanstvo ne bo prizanesena. In med tiste pomočnike fašističnih in nacističnih razbojnikov spada tudi tistih 14 «Giuntinih» železničarjev. Za «Giunto» in urednike njenega tiska pa po drugi strani 42.000 Žrtev omenjenih razbojnikov, ki resnično niso počenjali nobene «at-tivita politican, temveč navaden kriminal, ne šteje niti toliko, da bi te žrtve vsaj enkrat, odkar ((Giunta» obstaja, omenili. Teh 42.000 naših žrtev namreč niso bili Italijani. Ne, te žrtve so namreč Italijani pobijali in morili in zanje «Giunta» ne bo plačala svete maše kot za 14 železničarjev... «Giunta» rajši dela in bo delala ter storila vse, da bi prišlo do ponovne invazije Julijske krajine in Jugo- rimi so naši partizani storili (mas- | siaVije po Italijanih, kajti najbrž * n ova« // 11 vi 4 - vi -> w m v/l W vi 11* i /I a rl rt n /1 v . . « * . _ ' sacro». uGiuntini» uredniki dodajajo še: ... tale massacro venne ese-guito solo per il fatto che <3uei poveri ferrovieri erano tutti d’origi-ne italiana«. In to je zanje glavno. Besede: earrestato, ucciso, massaerato, tor-turato... p orehe’ it.aliano...« je tisti lažni refren, ki se ponavlja v «Giuntinem» tisku od prvega dne njenega obstoja ter služi edinemu cilju netenja slepega sovraštva proti vsemu, kar je slovensko in partizansko še posebej. Vsalg Italijan, ki ga je poslal Mussolini v naše kraje ubijat, klat in požigat ali pa požigalcem ter ubijal- želi, da bi «partigiani sloveni» ponovno imeli priliko pobijati italijanske železničarje. To bi hotela «Giunta« in njeni imperialistični gospodarji. Seveda italijansko ljudstvo se po njeni želji ne bo več ravnalo; slovenski partizani pa niso željni krvi. Ce so bili prisiljeni prijeti za orožje in z njim pobijati razbojniške okupatorje in njihove pomagače,so se tem storili le svojo sveto dolžnost. Ce pa so bili ti okupatorji Italijani, to vsekakor ni krivda slovenskih partizanov, temveč fašistov in njihovih pisunov, ki se v ničemer ne razlikujejo od urednikov ((Giuntinega« tiska. Un patto di amicizia e di collaborazione sindacale Kulturna prireditev v Skednju ob 8. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte (Continuaz. dalla p rima pagina) lavoratori di Trieste e la loro or-ganizzazione sindacale nella caren-za e li ha provvisoriamente estra-niati dal campo generale di lotta, venendo cosi meno ai loro precisi cnmpiU internazionalisti. II legame internacionale di cui Radich pretende di riallacciare at-traverso la C. G. I. L. era anche organizzativamente un fatto com-piuto: l’accettazione della Confede-razione dei Sindacati Unici alla Fe-derazione Sindacale Mondiale. Bi-sognava darci contenuto e vigore a questa accettazione, jna, c orne ai vede, per Radich questo importante avvenimento e passato di attualitd dacche, nel maržo delTanno scor-so, tre Potenze imperialiste hanno, per speculazione politica. dichiara-to di voler disfare il Territorio di Trieste. Nella lettera dei Sindacati Unici alla C. G. I. L. sprizza incontenibi-le lo scopo della proposta, e I’ob-biettivo dei /razionisti b' sintetizza-to nello spirito di tutto il docu-mento, basato gul concetto espresso della notevole analogia di situazio-ne di problemi, che inducono i lavoratori italiani e sloveni iseritti ai Sindacati Unici della zona an-glo-americana del T. L. T. a pro-porre ai lavoratori organizzati nella C. G. I. L. la stipulazione di un patto di collaborazione e di amicizia. Osservare questa tesi e riportar-la a confronto con quella dei revi-sionisti dei Partiti della Giunta di Intesa. Quanta analogia, quale i-dentitd di spirito ed anche di lin-guaggio si riscontra. Quj tutto e spiegato, se b messo in relazione con cjuanto hanno fatto questi uomini fino ad oggi. Sem. bra 1’improvvisa apertura di un sipario che metta gli spettatori (lavoratori) di fronte ad un’opera costruita cospirativamente in mesi e mesi di lavoro e di cui registi, i frazionisti di Vidali, pensano anche questa di poterla oggi presen-tare alla classe operaia triestina con J’incorniciatura ed il trucco dqi nomi ed istituzioni care ai lavoratori. Questa ulterlore azione revisio-nista deve essere spiegata ai lavoratori, che devono comprendere la relazione tra un fatto q l’altro, perchfe solo cosl risulta chiaro l'in-treccio sul quale si sviluppa 1’azio-ne di Vidali prima e dopo il luglio 1948 ed il significato della proposta. Le nosire aceuse di revisionismo, di abbandono della linea politica, mesi la facevano ribellare i frazionisti. Oggi non e piu d’uso. Oggi st passa alraperto e concreto ricono-scimento della tesi della reazione triestina sulia necessita che Trieste sia rislstemata nell’ambito del-l’iinperiaiisino italo-ainericano. i dirigenti dei Sindacati Unici hanno nascosto al plenum sindaca. le il contrasto tra il presunto inse-rimento nei campo internazionale dei lavoratori triestini tramite un patto di collaborazione e la con-creta azione di revisionismo al Trattato di Pace, che incide nega-tivamente sugli interessi delle for-ze democratiche internazionali che vogliono Trieste libera dalFimpe rialismo. Lo stesso aspetto formale della proposta ha bisogno di una anallsl. Da esso scaluriscono aleune consi-derazioni della mgsriiria importanza per i lavoratori triestini. La C. G I. L. praticamente condiziona i’ac-cordo alla adesione della Camera del Lavoro. CJuesta precisazione confederale trova 1’entusiastica adesione della dirigenza sindacale. La C. G. I. L. afferma infatti che per ragioni di effettiva analogia di problemi tra ia situazione di Trieste e cjuella italiana e per il pro lungarsi della gtiuazione partictjla* re del T. L. T. ed i rapporti inter-corn con la locale Camera del Lavoro, il «desiderato coordinamento tra le organizzazioni triestine eh nostra Conlederazione Generale del Lavoro Italiana, per essere effica-ce deVe avere la sua base in una intesa che dovrebpe intervenire tra i S. U. e ia Camera del Lavoro di Trieste«, Qui b riflettuto l’equivoco vtda-liano e radteiano quello dl Pruto-longo e deiruffieio Informaziont del PC.I. che hanno, errore per errore, prospettato in Italia la situazione politico-sindacale triestina in maniera ir.esatta. Maigrado tutta 1’esperienza si vuole eamminare sulla strada dei vecchi errori. La nascita, le funzioni e le atti« viti delto C. d- U nm »ono rispec- chiate per quelle che valgono nel documento confederale. E’ anticlassista e dannoso alla classe opieraria triestina il mettere i Sindacati Unici sullo stesso piano della Camera del Lavoro, dando cosi ad essa un riconoscimento di organizzazione di classe che non ha mai avuto e approvando j lavo. ratori che vi aderiscono. Oggi, ptu che un anno fa, e pa-lese a tutti la funzione della Camera del Lavoro. Sorta per inizia-tiva della reazione quale organi-smo giallo, frazionista con obbietti-vi ben definiti di nazionalismo e di reclutamento di masse di mano-vra per la soluzione italiana di Trieste, per lo stronca.mento delle agitazioni, per la rottura del fron. te sindacale. E’ impossibile che un simile organismo, apertamente le-gato agli interessi del Governo ne-ro in Italia ed operantg sulla linea deirimperialismo di Truman, per la rottura del fronte sindacale e le-gato ideologicamente e fattivamen-te ai cosiddetti Sindacati Liberi della Repubblica, abbia altra qua-lifica che si merita. E’ questa la politica sindacale voluta da Vidali, coincidente con quella della C. d. L„ che ha inizia-to a rompere 1’unita sindacale sul terreno nazionale, prima agendo tra i cetti medio e Diccolo borghese, tra gli impiegati e" gli intellettuali, poi, con il concorso del gruppo di Radich e Vidali cerca di portare questa rottura specificatamentg fra li stratti dei lavoratori ddle fab. iriche e detla campagna. La cronaca del plenum sindacale fa apparire i lavoratori presenti entusiastj della proposta unita di azione con la Camera del Lavoro. Questo e il corollario dell’azione di-sgregatrice che passivizza prima le masse e poi ne tenta il disarmo ideologico. Non b cosi che si educano i lavoratori: sconfeasando il passato ri-voluzionario dei Sindacati Unici e riabilitando i Sindacati Giuliani. Guesto nuovo fatto della proposta di un patto di collaborazione e di amicizia b un’altra dimostrazione di quale sia lo scopo principale dell’azione di Vidali e dei suoi se-guaci: lo stesso scopo tndicato, o meglio trapelato nel progetto di programma elettorale e popotoriz-zato successivamente nella confe. renza stampa di Bogassi. I concetti sono noti, perche tradotti in azio-ni politiche con gli appelli agli osuli ed alla Polizia Civilg e le debite denigrazioni della Jugoslavia e dell’Amministrazione popolare del- la zona B, con la proclamazione di Trieste provincia italiana e del cir-condario deUTstria provincia ju- goslava, e successive azioni squa-dristiche a Servola e relativo ten-tato ma fallito sabotaggio del rndu-no deli’0. F. di domenica *corsq. Tutto questo al pošto di una con-creta lotta contro il ristabilirsi della dominazione capitalistica e le formg di governo fascista a Trie. ste, di una lotta conseguente contro 1’imperialismo. Nelle mani dei frazionisti vida-liani, e per le loro intenzioni e per i loro oDbiettivi, il pmposto patto di collaborazione e di amiciz:« con queste precise speculazioni politiche rappresenta un ulteriore colpo al fronte unico delle forze demo-cratiche del Territorio di Trieste. Le obbiettive difficolta nelia lotta delle masse democratiche e quel-le parlicolari della Jotta sindacale e dei Sindacati Unici, non si vin-cono cedendo ulteriormente e di-ventando «funghi», non si risolleva il prestigio dell’organizzazlone del lavoratori mettendosi sulla strada dei colpi di testa demagogici, ma ponendosi su quella del fronte po-potore italo-slavo democratico con alla testa la classe operaia triesti. na che potenzialmente esistg e sta ritrovando to giusla espressione or-ganizzativa. I lavoratori che non abbiano an-cqra capito, pongano questo avvenimento in controluce e lo esami-nino diligentemente: ricaveranno da qucsta ispezione la convinzlone che dalla frazione che oggi dirige i Sindacati Unici non ci si puo at-terrdere che ulteriori inalanni, e ricaveranno per di piu to convinzio-ne delTurgente necessitfi dl »®d-drlzzare la situazione riportando Torganizzazione dei S. U. sulla veo_-chia strada conseguentementg ela-stica e rivoluzionarla, impedendo il danno che provocano elementi sen-zs principi, postisi su di una strada e su di una linea cli determinuti obbiettivi in contrasto con interes-si generali e particolari di tutto il popolo lavorator« del Territorio d' Trieste, Včeraj zvečer je škedenjsko prosvetno društvo priredilo nad vse uspel kulturni večer za S. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Program večera je bil skrbno izdelan in mu je občinstvo sledilo ves čas z vidnim zanimanjem. Dolgotrajno ploskanje po vsaki točki je pričalo o zadovoljstvu, odobravanju in navdušenju. Spored so pričeli pionirji, ki so v svojem povezanem nastopu deklamirali, peli in rajali. Ze ta točka je navzoče popolnoma pritegnil a. Sledil je mladinski zbor, ki je s svojimi živahnimi pesmimi še povečal navdušenje. Za mladino so nastopili odrasli: recitacija in dve ruski pesmi, od katerih je posebno ugrela «Pozdrav Mosktriv. Nastop folklornih plesnih skupin v narodni noši je dostojno zaključil prvi del sporeda. Po odmoru se je dvorana zatemnila, le medla luč na odru je o-svetljevala mater treh partizanov. Kakor iz groba so govorili z materjo njeni trije sinovi. Vse besedilo je bilo posneto po Kajuhovih pesmih in govor so prepletali glasovi žalostnike. Ponovni nastop mladinskega pevskega zbora, nato Zupančičeva recitacija pesmi ((Osvoboditeljema ter spet petje in spored je bil zaključen. Vidalijevi in Bidovčevi »zaščitni, ki kulture« bi se izneverili svoji razbijaški nalogi, če ne bi tudi pri tej priliki skušali ovirati prireditev, ki je bila od prve do zadnje točke izrecno kulturna. Prišli so namreč v škedenjsko dvorano, misleč da bodo lahko motili, protestu rali, oporekali. Ko pa so videli, da gre zgolj za umetniške točke, tedaj so uvideli, da tu ne bo zanje pravega dela. Res je sicer, da se oni ne pomišljajo razbijati tudi ! strogo umetniških prireditev, toda tokrat so začutili drugo nevarnost. Lep program je bil namreč stalna nevarnost, da bi njihovi privrženci končno še začeli ploskati. Zato so sklenili, da se odstranijo iz dvo. rane in odvedejo s seboj svoje pokorne hlapčice. Pustili so pa v dvorani nekaj pobalinov, ki so jih mobilizirali in od katerih so si obetali znatne pomoči, če bi vsi ostali v dvorani, Fa tudi s tem. da so jih same pu. stili v dvorani, sp pričakovali u-speha. In končno bi še lahko dejali: saj to nismo bil; mi, to so bili neodgovorni frkolini. Gotovo je, da tistih deset pobalinov, ki so imeli okrog štirinajst let, ne nosi krivde za svoje nedostojno obnašanje, s katerim so hoteli motiti potek sporeda. Zelo ver. jetno, da tudi ne znajo slovenski, kajti če bi znali, bi jih verjetno kmalu minila volja za njihove ne-tečnosti. Gospodu Bidovcu (ali go- spodu Ferlanu) bi pa priporočali, naj jih še kaj pošljejo na naše kulturne prireditve. Tem mladim fantinom, ki so jim naročili, da morajo biti nemirni, da se morajo smejati, da morajo govoriti, med tem ko se na odru recitira ali se pojejo ruske pesmi, se je kar na obrazih poznalo, kako pogrešajo skrbi za njih kulturni razvoj. Kajti ob izvajanju na odru je ta ali oni vsaj za nekaj časa popolnoma pozabil, kaj so mu naročili, ko so ga poslali v dvorano in na njegovem obrazu s; namesto prejšnjega bebastega smeha opazil pazljivo zavzetost. Ce bi imeli večkrat priliko prisostvovati .takim resnim prireditvam, bi postali dostojni ljudje in bi zapustili Vidalijevo svojat. Nekulturnost je obstajala v vseh časih. To je že tako, da so v zgodovini na delu tudi sile, kj hočejo rušiti pozitivne vrednote. Vloga tistega, ki mu je naloženo, da te sile predstavlja, pa je zelo žalostna. Ubogi Bidovec... V čast 8. obletnice ustanovitve OSVOBODILNE FRONTE bo danes ob 20 v PLAV J AH kulturna prireditev Tudi 11 podjetju SALTO nameravajo pričeti z odpusti z dela Pretekle soboto je javilo vodstvo podjetja SALTO, da namerava odpustiti z dela 16 svojih uslužbencev. Kot vzrok za te nove odpuste je vodstvo podjetja navedlo, da je zaposlenih že «preveč» delavcev, ki zaradi »pomanjkanja« novih naročil nimajo dovolj dela. Pri tem ni seveda niti z besedico omenilo, če re je morda potrudilo poskrbeti potrebnih naročil ter na ta način zagotoviti svojim uslužbencem delo; za vodstvo podjetja SALTO je važno samo to, da so delavci premalo zaposleni ter da je zato bolje, če jih odpusti ter nadaljuje z obratovanjem z zmanjšanim številom uslužbencev, katerim bo tako treba izplačevati tudi manj denarja. «Nekoliko» drugačnega mišljenja so bili glede .te zadeve delavci podjetja SALTO, ki so se obrnili do enotnega odbora v podjetju, kateremu so poverili nalogo, da skliče izredno skupščino, na kateri naj bi določili ter ukrenili vse potrebne za pričetek odločne borbe proti ukrepu vodstva podjetja. Odbor v podjetju je res takoj sklical skupščino, katere so se udeležili brez izjeme vsi uslužbenci podjetja SALTO in na kateri so sklenili pričeti z odločno borbo, ki naj prepreči uresničitev načrta vodstva podjetja glede novih odpustov z dela. Delavci SALTO ne bodo nikoli dovolili ,da bi vodstvo pričelo z odpusti z dela prav v tako kritičnih trenutkih, ko bi odpuščeni delavci ne mogli dobiti nikjer drugje nove zaposlitev. Na izredni skupščini so navzoči poverili sindikalnim iraKlor, Ki je sta! 8 in poi je za naše kmete neuporabljiv Kmetijski odsek pri VU naj nabavi čimprej več manjših traktorjev Razni strokovnjaki in tudi Posamezni kmetje so se večkrat obračali na odsek za kmetijstvo pri VU, da bi jim iz javnih sredstev nabavil traktorje za potrebe kmetijstva. Toda kmetje so velikokrat. naleteli na gluha ušesa in le na večne obljube odgovornih ljudi pri kmetijskem odseku. Doslej smo imeli na Tržaškem ozemlju le en traktor, ki so ga uporabljaii kot mlatilnico in ki je romal iz kraja v kraj, dokler ni bilo vse žito omlateno. Živo nam je v spominu vsa borba po časopisju, ki smo jo vodili zato, da bi kmetijski odsek nabavil še nekaj traktorjev, s čemer bi se olajšalo delo kmetom in ne bi bili kmetje vezani toliko na delo drugih kmetov v sosednih vaseh, marveč hi lahko omlatili svoje žito takrat, ko bi bil zanje čas najbolj primeren. Na mogočni proslavi usfanoviive OF v Mrčedolu JE NASTOPILA TUDI FOLKLORNA SKUPINA, KI JE ODLIČNO ZAPLESALA TRŽAŠKI PLES IN MAKEDONSKO KOLO. I9 Proti vključitvi cone A v atlantski pakt Na širšem sestanku okrajnega odbora OF XI. okraja in v imenu vsega članstva OF odločno protestiramo proti vključitvi cone A STO-Ja v napadalni atlantski pakt. Vključitev tega ozemlja v katero koli pogodbo vojaškega značaja pomeni kršitev mirovne pogodbe, katera zagotavlja temu ozemlju gospodarsko in politično neodvisnost. Zato ZAHTEVAMO da VU cone A, ki je odgovorna, da se spoštuje mirovna pogodba, stori vse, da se naše ozemlje poveže s svojim naravnim zaledjem, ter na ta način postavi blagostanje v našem mestu. POZDRAVLJAMO istočasno svetovni kongres pristašev miru v Parizu ter izjavljamo svojo solidarnost i njim, svojo pripravljenost za borbo proti vsem netilcem nove vojne skupno z vsemi demokratičnimi silami sveta s Sovjetsko zvezo na čelu. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! SIRSI OKRAJNI ODBOR OF ZA XI. OKRAJ (Sledijo podpisi) Nabiralna akcija za prvomajsko proslavo Te dni se je pričela nabiralna akcija za kritje stroškov proslave letošnjega 1. maja. Pozivamo vse ljudstvo, da to nabiralno akcijo podpre. Denarne prispevke sprejemajo na sedežih vseh naših demokratičnih organizacij ln tudi na upravi Primorskega dnevnika v ul. H. Manna 29. ČEŠKOSLOVAŠKI OBISK v tržaškem pristanišču Včeraj dopoldne so prispeli iz Prage generalni ravnatelj češkoslo. vaškega pooblaščenega zavoda za mednarodne špedicije »Melrans« g. dr. Vojteh Slezinger i g. dr. H. Gre-gorom In dr. J. Jerojko. Obisk je bil napovedan že dali časa in je v zvezi z obiskom ravnatelja naših Javnih skladišč g. dr. Bernardija v Pragi, ki se trudi pridobiti tržaškemu pristanišču čini več strank. Češki gostje si bodo ogledali lu :;ke naprave in navezali stike s kra. ievniini oblastmi in gospodarskimi krogi, ker novo vodstvo »Metran sa» doslej še ni bilo pri nas. Vendar pa so praški krogi dobro obveščeni o pogojih in prednostih tranzita preko Trsta. Nedavno sp tudi v Pragi predvajali na tečaju o tehniki odpremanja in embalaže za inozemstvo film o tehnični ureditvi in opremi naše luke, ki je prikazoval tudi izkrcevalna in vkrcevalna dela. Četudi cgnenjeni obisk pri nas ni v neposredni zvezi s pogajanji večjega pomena, pa bodo gostje imeli priložnost dodobra spoznati tržaško pristanišče, pogoje prometa in gospodarski svet Trsta. Želimo jim prijetno bivanje. Upamo, da bodo tržaški gospodarski krogi izkoristili obisk v izboljšanje odnosov Trsta z češkoslovaško republiko, ki po staja bolj jn bolj močen in pomem ben faktor tržaškega tranzita. -1 TRŽAŠKA BORZA Zlati iterling 8400, papirnati šter- ling 1950, telegrafski dolar 620, dolar 615, švicarski frank 156, 100 francoskih frankov 180, avstrijski šiling 24, zlato 1000 Ur. organizacijam nalogo, da intervenirajo čimprej pri vojaški upravi, ki nosi največjo odgovornost zato, da se danes tako veča število brezposelnih na Tržaškem ozemlju. Izgovor delodajalcev, češ da primanjkuje novih naročil, je zelo jalov, saj niso do danes storili prav ničesar, da bi preprečili uvažanje že izgotovljenih cigaret na Tržaško ozemlje, medtem ko bi jih lahko veliko količino izdelali sami v tržaških podjetjih. Sreda 27. aprila Peter, Raduna Sonce vzhaja ob 5.04, zahaja ob 19.08. Dolžina dneva 19.3». Luna vzhaja ob 4.36, zahaja ob 18.26. Jutri četrtek 28. aprila Pavel, Slavica SPOMINSKI DNEVI 1941 je bila na pobudo komunistične partije ustanovljena OF Slovenije. PROSVETNA DRUŠTVA 2 milijona lir za ureditev šolskega vrla na Opčinah Pevski zbor «Slavko Škamperle«, Sv. Ivan. Vse pevce in pevke obveščamo, da bo pevska vaja danes v sredo 27. aprila. Pridite vsi in točno. OPUŠČENA IN NEZAKONITO PRIDOBLJENA MOTORNA VOZILA IZLETI Zvedeli smo, da je odsek za kmetijstvo končno le nabavil en traktor, ki pa praktično ne more priti v poštev za tukajšnje potrebe kmetov. Traktor je namreč silno težak in velik ter ga lahko uporabljajo le na velikih površinah zemlje, na velikih farmah, kot so n. pr. v A-meriki, kjer je zemlja zelo jnečna in dobro pognojena ter sega v glo bino najmanj en meter, podobne traktorje, ki zo skoraj vsi prišli iz Amerike, je nabavila tudi italijanska vlada za državna in zasebna veleposestva, ter so se zelo obnesli za obdelovanje in prekopavanje vinogradov. Prav zaradi tega pa je še toliko bolj nesmiselno, da je kmetijski odsek pri vojaški upravi nabavil tak traktor za naša polja v bližnji in daljni okolici, kjer prav za prav nimamo obsežnejših posestev. Sapi traktor pa stane 'J in pol milijona lir ter bo služil izključno le nekaj veleposestnikom v milj-slcem in dolinskem okraju, za ostale kmete pa je popolnoma neuporaben. Na tem primeru je vojaška uprava ponovno dokazala, da ji ni prav nič do tega, da zaščiti malega in srednjega kmeta ter mu pomaga iz njegovih težkih razmer, marveč podpira s svojo politiko predvsem veleposestnike, ki sedaj nameravajo predelati svojo zemljo v vinograde, za kar je VU. določila posebno nagrado. Kmetijski odsek je namreč določil za pospeševanje vinogradništva razne olajšave onim, ki bodo svojo orno zemljo predelali v vinograde ter določil poleg drugega še 40 lir od jn2 in dal brezplačno na razpolago trte. S tem v zvezi so se zglasili na agrarnem inšpektoratu kmetijski strokovnjaki, ki so se zanimali za to, čemu je vojaška uprava nabavila takšen traktor, ki je za kmete skoraj popolnoma neuporaben. Na agrarnem inšpektoratu so jim odgovorili, da bodo s traktorjem najprej prekopali zemljo v miljskem okraju (v poštev pridejo le trije ali štirje veleposestniki, De Marchi, Pucalovich, Economo), nakar bodo traktor zopet prodali, iz izkupička pa kupili manjše traktorje. Odgovor za to odgovornih ljudi na agrarnem inšpektoratu je v resnici dostojen tega urada, ki bi moral braniti interese kmetov, tako pa deluje daleč od njihovih potreb ali pa jih sploh ne pozna. Vsak pameten človek se mora nujno vprašati. zakaj ni vojaška uprava takoj nabavila manjših traktorjev, in čemu so nabavili traktor, ki ga lahko rabijo le na veleposestvih? S tem pa da bodo preorali s traktorjem orno zemljo v dolinskem in puljskem okraju ter jo spremenili v vinograde pa bo ponovno izgubilo delo nekaj kmečkih delavcev, ker lahko opravi traktor isto delo že v nekaj urah, ki ga je doslej oprav, ljalo več ljudi nekaj dni. Ce misli kmetijski odgek pri vojaški upravi na ta način uporabljati denar iz ERP, ki je namenjen za dvig kmetijstva, potem bo kmetijstvo na našem ozemlju le nazadovalo ter bodo mala krnska' posestva vedno bolj propadala. Od vsega denarja, ki je rtamenjen za Tržaško ozemlje cd Marshallovega plana, pa imajo dejansko korist, ne-le v industriji, marveč tudi v kmetijstvu edinole kapitalisti in veleposestniki, ki itak že izkoriščajo delovno silo v svoje koristolovske namene. Zato bi bilo nujno potrebno, da kmetijski odsek čim prej popravi napako in še preden bo prodal traktor, nabavi manjše traktorje in mlatilnice, ki bodo v korist našim kmetom ter jim bodo olajšali tetko delo, 2e pred nekaj meseci je mestna občina začela z deli za preureditev šolskega vrta okoli osnovne šole na Opčinah. Za ta dela so porabili okrog 2 milijona lir, in kljub vsemu delo še vedno ni dokončano. Pred nekaj dnevi pa so delavci celo zapustili delo. Openci so sicer mislili, da se bodo zopet vrnili na delo, vendar pa je preteklo že precej časa in vse kaže, da se je mestna občina kar na lepem premislila. Vso zimo so bili otroci na tej šoli brez telovadbe, ker šolsko poslopje nima telovadnice, kjer bi lahko vadili. Učitelji in tudi starši šoloobveznih otrok so pričakovali, da bodo lahko imeli telovadbo vsaj v poletnih dneh na svežem zraku na dvorišču, in da bodo dela vsaj še Pred zaključkom šolskega leta dokončana, Tako pa je prišla pomlad in otroci ne morejo niti v odmorih na sveži zrak niti ne morejo imeti telovadbe, ker je dvorišče okoli šole posuto z grobim kamenjem in ni primerno za telovadbo. Kakšna nenačrtnost pri delih, ki jih opravlja šolska oblast, se kaže najbolje v gornjem primeru, kjer je prevzela veliko delo ter ga ni bila sposobna izvršiti. Ce pomislimo, da je morala mestna občina za to delo izdati skoraj 2 milijona lir in da kljub vsemu nimajo kaj do kazati in je na Opčinah še toliko in toliko bombardiranih hiš, za katere ni bilo potrebnega kredita, potem se najbolje vidi, kam pelje vsa finančna politika mestne občine. Nedvomno bi bilo bolje, da bi ta denar namenili za popravilo sedanjega šolskega poslopja ter da bi ga preuredili, tako da bi lahko dobili v njem stanovanja učitelji, ki poučujejo na tej šoli, ki se morajo potikati v majhnih sobah ali pa hoditi iz drugih krajev na Opčine v šolo. Ce pa je šolska uprava že začela s tem delom, je potrebno, da to delo tudi dokonča. V osnovni šoli spada telovadni pouk med predpisano učno snov ter je dolžnost predvsem šolskih oblasti, da poskrbijo za to, da lahko otroci telovadijo. Tržaški otroci so zaradi dolge vojne precej oslabeli in podhranjeni ter jim bo telovadba na prostem zraku precej koristila k njihovemu zdravstvenemu izboljšanju. Saj sta sonce in zrak najboljša zdravnika. IZLET PDT NA SLAVNIK V nedeljo 15. maja priredi Planinsko društvo v Trstu planinski izlet na Slavnik. Prijave se sprejemajo v ul. Fabio Filzi 10/1 od 19.30 do 20.30 in v Rojanu v čevljarni Gec do vključno 5. maja. TRST, 26. (PIO) — Nedavno poč-pisani ukaz ZVU štev. 84 poprav 1 ja ukaz Zavezniške vojas^ -xčnia ve o ((shranjevanju in izkons .-e. opuščenih ali nezakonito pri ■ nih motornih vozil in njihovih ae^ lov«. Ta ukaz podaljšuje rok, . katerem je treba izpolni-i P prvotnega ukaza, do 31. juhja _ Ukaz ima učinek od 22. nov bra 1948 in bo stopil v veljav objavo v prihodnji siev. Urad lista. Dve prometni nesreči Spolzki tlak je včeraj zjutraj povzročil avtomobilsko nesrečo blizu železniškega nadvoza v Barkovljah. Bilo je nekaj po osmih zjutraj, ko se je osebni avto Fiat 23234, ki ga je vozil Garel Gatti iz Vigevan3, Italija, zaletel v drog električnih žic, da bi se izognil tramvajskemu vozu proge 6. Čeprav se je Gattiju posrečilo pritisniti na zavoro, je bil udarec precej močan, tako da sta morala Gatti in trgovec Mauril-lo Zambino iz Ales.tandrie, ki je bil v avtu, v ambulanto v bolnišnico, kjer so jima obvezali rane. Avto, ki je bil precej poškodovan, so odvlekli gasilci. Podobna prometna nesreča se je zgodila blizu prvega predora na državni cesti pri Grljanu Ko se je osebni avto, katerega je vozil Re ralo Capellaro, bližal predoru, je iz predora privozil jeep. Zaradi prižganih luči jeepa je Capellaro izgubil kontrolo nad krmilom in zavozil s ceste. Avto je pri tem iz-gubil ravnotežje in se prevrnil. Ranjencev ni bilo, pač pa je bil avto poškodovan- Z motornim kolesom v pregrajo Včeraj ob 18 se je vozil z mo. tornim kolesom po cesti proti Miljam Pecchiari Orest iz Milj Pri Novem mostu pa je nenadno zavozil v pregrajo, ki zapira cesto zaradi popravil. Trčenje je bi-lo precej trdo, kajti po prvi pomoči, ki jo je nudil miljski Rdeči križ, so ga morali odpeljati v tr. Žaško bolnišnico, kjer so ugotovili nevarne poškodbe. PRISTOJBINA ZA KAZENSKE LISTE TRST, 26. (PIO) — V smislu nedavno podpisanega ukaza ZVU št. 83 se povišuje pristojbina za nujno izdpjo kazenskega lista na 30 lir, Rosa La Rose pred sodnikom Rosa Le Rose je včeraj ponovno imela opravka z oblastjo in sicer s sodno. Proti njej bi se včeraj zju tra j moral vršiti proces pred okraj nim sodiščem. Zagovarjati bi se mo rala zaradi simuliranja kaznivega dejanja in ker se je kljub policijskemu izgonu iz Trsta ponovno prikazala. Zadeva z njeno izmišljeno pripovedko, da je vrgla v neki vodnjak v Malem Repnu svojega otroka, je že dovolj znana. V resnici pa je otrok živ neki družini v Genovi Rosa Le Rose jo je pu ponovno popihala v Trst, čeprav je bila izgnana. Tu so jo aretirali, ker pa jo ni mikalo, da bi se vrnila v svoj rojst ni kraj, si je izmislila pretvezo o umoru svojega otroka, samo da bi še nadalje ostala v Trstu, čeprav v rokah pravice. Pred sodnikom se je Rose vedla tako. da je sodišče sprejelo predlog odvetnika Morgera, ki je predlagal, naj bi jo pregledal psihiater. Dejan nja obtoženke so zgovoren dokaz, da ni pri zdravi pameti. Zaradi tega je bil proces odgoden do nadaljnjega. Nočna služba lekarn Manzoni, ul. Settefontane 39; Marchio, ul. Ginnastica 44; Rava-sini, trg Liberta 6; Vielmetti, Borzna trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Dovoljenja za krošnjarske stojnice Mestna občina sporoča, da bo po dogovoru s poveljstvom civilne policije od 1. maja t. 1. dalje edino ona pristojna za izdajanje dovoljenj krošnjarskih stojnic in za pobiranje zakupnin, ki so določene za uživanje javnega prostora. Prosilci naj se obrnejo na urad mestne občinske policije v občinski hiši soba št. 96/11, kjer bodo lahko dobili dovoljenje za prodajo in plačali pristojbino. Oni, ki se zanimajo za zakup javnega prostora za dobo 15 dni ali manj. naj se obrnejo naravnost na poveljstvo sektorske skupine upravne policije v ul. Madonna del Mare št. 13 (Comando Gruppo Settori della Polizia Amministra-tiva). POVIŠANJE DRUŽINSKIH DODATKOV TRST, 26. (PIO) — V smislu ne davno podpisanega ukaza ZVU št. 82 se povišujejo družinski dodatki in tozadevni prispevki, ki veljajo v trgovini, svobodnih poklicih in obrtih na anglo-ameriškem področju STO. Novi poviški so razvidni iz razpredelnic, ki so del ukaza. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. aprila 1949 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 8. Cerkvene poroke: radio-telegra-fist Caucer Franc in gospodinja Bevilacqua Antonija, pometač Angelini Peter in gospodinja Casseler Ines, učitelj Scucchi Andreja in gospodinja Faraone Illiana, radio-te-legrafist Malusa Oliviero in uradnica Lusa Ivanka, oficir civilne policije Cesari Giulio in zobozdravnica Majer Iolanda, uradnik Ve-licogna Luciano in uradnica Peres son Licia, mizar Coceani Ivan in Gobina Ana, uradnik Perna Anton in gospodinja Solito Roza. Umrli so: 47-letna Scarabot Antonija, por. Barovina, 71-letni Bailo Ivan, 79-letna Cainero Licia, 65-letni Remoe Angelo, 66-letna Švara Marija, vd. Alinovich, 75-letni Sklemba Jakob, 81-ietni Petridis Josip, 58-letni Gigli Marijan. KINO EXCELSIOR. 16: «Salome», Ivonne De Carlo, R. Cameron. FENJCE. 16: «T-Men proti iz° cem«, Dennis 0’Keefe, M. FILODRAMMAT1CO. 16: «s^e"’ vosti«, Tyrone Power, C. Gr >• KINO OB MORJU. 15.30: ((Raje ima ITALIA. 15.30: «Zgodba dr. Wassella». G. Cooper, L. Day. i ALABARDA. 16: ((Živa PokoPfale, j ljubezenska zgodba, Milly Paul Mueller. ,.uj VIALE. 16: «Toreadorji», Stan rel in Oliver Hardy. , IMPERO. 15: ((Vesela vdova«, RO harjevi opereti, J- Mac D° Maurice Chevalier. lz GARIBALDI. 15.30: »Smrt prmaj Scotland' Yarda», Peter Lorre-MASSIMO. 15.30: ((Kalifornija«, o na Durbin, Robert Paige. NOVO CINE. 16: «Ljudje Z Zapada”- , John King. I IDEALE. 16: «Tarzan in beli i°v Sledi barvan film »Sirene Pra SAVONA. 15.30: »Slast ljubezni«* Deanna Durbin, Tom Drake. ARMONIA. 15.30: «Noči v Burmi«, o rothy Lamour, R Preston. ODEON. 16: «Ce 'me imaš rad, ‘ poroči», Clark Gable, Lana Tu MARCONI. 16: ((Strast, ki mori«, 0'Brien in G Reims. r; AZZURRO. 15: «Nihče mi ne bo v -jel«, E. Young, S. Hayworth. RADIO. 16: «Gospa iz Cunkinga Ana May Wong. BELVE!DERE. 15.30: «CudOVlta Ginger Rogers in David ADUA. 14.30: »Kaznjenec iz Toulom1 po romanu Viktorja Hugoja-VITTORIA. 16: «Burka se to čala«. cicr- SKEDENJ: 18.30: «Vihar nad o ro». II RADIO IH TRST II. Sreda 07. aprila 1949. 7.00: Koledar. 7.05: Jutranja ^ ba. 7.15: Napoved časa in P°r°^co- 11.30: Šinkopirani ritmi. 12.00- , Ansllio' 19 10- Vnane 0IV„- dobna Anglija. 12.10: Znane - -a. stralne skladbe. 12.45: Napoved .g_ sa in poročila. 13.00: Glasba P®,go: lioVi 13 4R* 7ahavna cflasbd* ^ ’,*/! svetovnega tiska. 14.28: Čitanl s_ čerpega sporeda. 17.30: Plcsna.anje-ba. 18.00: Mamica priP0)'.. gjt- 18.15: Iz slovanskih oper. * A.feh’ mična klavirska glasba. 19.W- g0, nika in gospodprstvo. IB-lb- .gS3 morna glasba. 19.45: Napoved,^, in poročila. 20.00: Baletna 8 ^5; 20.30: Zdravniški vedež. , 'e(j Slavni valčki. 21.00: Razgovori mikrofonom, nato Lahka 7’HeH-21.30: Dve ruski simfoničm 22.15: Operetne melodije- "*aS» Plesna glasba. 23.15: Napoved uj in poročila. 23.30: Kaj vsr11., ;epi jutdišnji spored? 23.35: *ri zvoki. Proces o I Na zatožni klopi je skupina mladih Fantov -Izključen je vsakršen politični vzrok Proces o tragičnem dogodku v Borštu, ki se je končal s smrtjo mladega Pitterija prvo oktobrsko nedeljo 1947, se je začel včeraj zjutraj pred tukajšnjim porotnim sodiščem. Vzroki, ki so dovedli do tako žalostnega zaključka, so do podrobnosti znani iz časopisja, ki se je na široko bavilo s to zadevo. Določen del tiska ali bolje rečeno tukajšnje šovinistično časopisje je tudi iz tega tragičnega dogodka na vsak nučin hotelo prikazati v bistvu politični umor in Pitterija pokazati kot žrtev narodnostne mrž-nje proti Italijanom, skratka kot Človeka, ki je padel sajno zaradi tega, ker Je bil Italijan. Ta teza se je seveda takoj razblinila, kot voda v pesku. Dejstva so nasprotno pokazala, da gre tu pač za navaden umor, ki nima s politiko nobenega opravka, Tragičen rezultat mlade neuravnovešenosti, pri kateri je imel še največji del alkohol. Mladi ljudje, ki so danes na zatožni klopi, so pač v svoji jezi na izzivanja, ki so jih bili tamkajšnji domačini deležni po gostilnah s strani pokojnega Pitterija in angleških vojakov, segli po skrajnem sredstvu. In to Je že prvi dan raz-pravq popolnoma potrdil. Na zatožni klopi sedi 7 obtožencev. Osmi obtoženec, 19-lelm Kenda Vladimir iz Boršta pa Je še sedaj na prostosti. Prisotni so: 25-letni Petaros Dušan iz Boršta, 20-ietni Pavlič Karel lz Boršta, 25-let-ni Kenda Ivan iz Boršta, 23-letni Cač Stanislav iz Boljunca, 39-letni Ota Edvard iz Krogelj, 27-letni Bo-neta Friderik iz Boršta in 27-lelni Curman Edvard iz Boljunca. Vsem tem očita obtožnica, da so: a) hote in sporazumno povzročili 5. oktobra 1947. leta v Borštu skupno z nekaterimi neznanci Pitterijevo smrt; b) da so onečastili njegovo truplo in c) da so skrili njegovo truplo. Ker sta bila tedaj Pavlič in Kenda Vladimir še mladoletna, je njun zagovornik odvetnik Kezich predlagal, naj bi ju sodišče sodilo po-sebej. Predlog je nekako ostal v zraku, ker se je sodišče izrazilo, da bo o tem ukrenilo med potekom razprave. Prvega je sodišče zaslišalo Dušana Petarosa. Ve* zunanji izraz tega fanta kaže, da ni nekaj v redu z njegovimi živci. To sovpada z dejstvom, da je bil med vojno v kon- nachihri' centracijskejn taborišču v ■ j« uciinciGfjaivCjši* lauuifflvu - Ji' Posledice tamkajšnjega tr grozot so še sedaj vidne. fant b ol' sodeloval. Pomagal pa ^e„S1'7ahteV,<1, plo, baje na Peta roso vo . je 1P Boneta je sodnikom dej ■ sodel^ pod Petarosovim Prltl- dri*ža , val pri skrivanju trl,P ’m-avka pa da ni imel nobene*^ . tis* zadevo. Obtoženec Cur ,,jgeve 9 ga večera vrgel iz Pu priP°V<, Borštu PitteriJ%P so je sodišču stilne do val privedli ao Zadnjo septembrsko _ ^tjlnj v 51( Sd leta je prišlo v neki^ jzziv ljuncu do pretepa, pjtterL vojaki, s katerimi „ pppim n m hjje t£; sledice tega Izzivanja^’ laže f nekaj 'do.načinovbr-pa to njenih. V nedeljo r „ je bilo popoldne vojaki s grajali v neki drug^^j, . vsem tem so potenn ^ ^ y ria 8°.5“!n pa'*' V.lClii iti" r ~ -p letičevi gostilni, kjer je t,,Vi n rišču zbranih ogromno 8 cKolic ja in gostilničar P8*'1 * ni bilo nič novega. ^ Danes ob 9 zjutraj se daljuje. ljah. 13.45: Zabavna glasba, t ■ . Poročila. 14.15: Dnevni Plosve- Zennaro je omenil, da ima 1°‘t'^ih jastne napade. Predlagal le ^\a-naj bi obtoženca pregledal P je ter profesor Chiaboff. S° 1 ,e tep, med katerim je bil F.it'g0je-zanikal pa je, da bi dejans valoval. Priznal je tudi, da 3 0 na- gal pri kopanju jame. ka.mo to skrili truplo pokojnega ^ je Ivan Kenda, ki je Pri,zr!l'J;ih b°' bil prisoten pri vsoh t.,upla v disl pri umoru, skritju jl£ai p* vodnjak in nato v jamo, z i p fin hi nri 'tem sodelO^ je, da bi pri tem sooeu** — gja. Popoldne je bil zaslišan nlsluv. Zanikal je nekate -j jeki jih je podal n« policU > di) je mi, da je brcal Pitterija -jrtvf' pomagal zadušiti že na P ^ jc3' ga Pitterija. Ota je sicer J” nf p» ko se je dejanje rszple j tru nflhl nfl j C 1,*z>V0* privedli do tragičnega^ jste8a ali Ai U ZDraniu hiiSnia ' temi mnogo ljudi iz ,. “not 5it%» ki so poznali ghstMjjr na i,* človeka. In prav v dvorišču se jc zače ka lu~- .. rija, potem ko sta svoJci,^ S*?* r»' 1 ko - L' *V°3 Sledilo je še inJP&vii kojnika, dva polu J to primorski dnevnik aprila TRST KONCERT konkonelskeqa zbora Preteklo soboto je priredil kon-konelski zbor v svoji dvorani koncert. Lahko rečemo, da Kon-'onelci danes prednjačijo vsem naši m vasem. Kje se še lahko pošalijo, d.a daje vsaka hiša najmanj enega pevca ali pevko in nemalo je takih, ki dajejo tudi Po dva in tši! Zbor šteje skoro Pevcev in pevk, ki prav ubrano pojejo. Pri malokaterem našem zboru je opaziti tako mehko n neprisiljeno podajanje. Prav OOtovo gre za to zasluga njihovemu pevovodji, ki posebno vztrajno pazi na to, da ne bo petje rezko ali kričavo. P prvem delu so nam zapeli ne-aj umetnih pismi, med katerimi Precej težko Medvedovo «Nazaj ? Pfaainski raj». Posebno pri Hri. urjevih «Mlatičih» je zbor poka-ul svojo gibčnost in lahkotnost, rnm del je obsegal narodne pe-^ll- ki se prav dobro prilegajo zboru. V zadnjem delu, ko so nani zapeli nekaj partizanskih, srno pa slišali, da zna biti ta zbor p i primem o odločen in krepak* oilušalce so nekatere pesmi prav Pcsebno ogrele in so precej od-cno zahtevali ponovitev, a diri-9ent se ni dal preprositi. Le zakaj ve? 2h ie de*° v Pevsk'e,n o**1, zato moramo resnično iz-^Cl vse priznanje požrtvovalnemu Pevovodji. Karlu Boštjančiču, 1 se ni strašil ne dela ne strmi-e, ria je izuežba! konkonelski u 01' ^evci so mu izkazali svojo Zuležnost z darilom in šopkom Le škoda, da je bilo med flo-S,u c{ premalo gostov iz mesta ‘ bližnjih vasi. Koncert tega cra bi bil zaslužil več pozor-pst'. A pevcev^ naj to ne moti. ,e tesneje naj se oklenejo svo-! sa Pevovodje, ki jih s tako Iju-c-nijo vodi in poučuje. Uspeh e rngre izostati. vu Giuseppe Colonna v „Scorpione" n \ salerUi uScarpionen stojimo p j serijo akvarelov slikarja ^°lonne, ki vzbujajo po živosti nJv in P° celotni slikarski teh-' 1 apravično pozornost. Obenem us silijo k ponovnemu razmiš-™ Prurzkušanju stališča, ki ^ Qa Zavzeli v kaosu raznih te'tl’ lmernic in «izniov», v kosem Se *n razkraja, a tudi m pa tja zaleskeče sodobna Un'enost Zapada. no irnpresionitrnu je bilo reče-■ Po mojem mišljenju ne popolna točno, a vendar do neke re sprejemljivo, da pomeni v n- 1 u nekaj analognega, kar f.,Tneni v literaturi naturalizem: s s,r°nje trenutka stvarnosti, kot j prikazuje očem v igri barve . m(i. Ekspresionizem je izhajal j. a5Pr°tnega izhodišča: iz krea-t ne fantazije umetnika, ki suve-oradi iz barvnih in oblikov-ra\k element°b, v katere je bil Plete' realne danosti in pred- hf°u°nna OOtovo ne prišteva se-*nov irriPresioni3tom. Vendar je relih’ ^ 50 Podufa v svojih akva-|;0 • v marsičem sorodno obli-pre, na:fcot bi jo bil prikazal im-Ples'071'51’ Njegove sončne in )i)c.ecne Pokrajine so v bistvu aC* trenutka, kot se kaže dt n v tffri barve in svetlobe. To-ekaj jim je dodal iz ekspre-%Tma: razpoloženjskost, «šti-ki Pa se ne oradi kot pri ^ esionistih in objektivnih da-lij ^ ’ marveč so te samo elemen-lja ‘ifa precej svobodno upora1±-Postra doseže zaželeno čustveno )lgur°jenfa- Njegove pokrajine in <- me kompozicije so oblikov- > • G ORIS K I PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 D N E V TSTI K Napad na antifašista prt Škocjanu Tržaški dijaki v podgorski predilnici Najboljši odjemalci so bili včasih na Balkanu in v Podonavju -Konkurenca na mednarodnih tržiščih je vedno bolj občutna Včeraj dopoldne so prišli z vlakom v Gorico dijaki in dijakinje četrtega in petega razreda slovenske gimnazije iz Trsta, da bi si ogledali obrate podgorske predilnice in tako izpopolnili svoje teoretično znanje. Vodstvo predilnice je šlo obiskovalcem uslužno na roko in ravnatelj g. Coniiccne je vodil družbo po prvem oddelku, kjer je predilnica. Ob njegovi razlagi so si dijaki ogledali proces izbire bombaža in njegove predelave, odkar pride v balah iz inozemstva, pa do izdelave na vretenih navitih niti. Ta oddelek je najbolj zaposlen, ker ima izmed vseh tudi največ naročil. Med drugimi imajo tudi večja naročila bombažne preje za Argentino. Surovine prihajajo največ iz ZDA in iz Egipta, kjer pridelujejo znani bombaž mako. Seveda se tudi ta razlikuje po svojem izvoru, ker imamo tam tri pridelovalne cone ter se posamezne vrste bombaža razlikujejo po dolgosti svojih vlaken. G. ravnatelj je prijazno in podrobno razlagal radovednim dijakom ves proces proizvodnje in vse praktično pokazal na strojih samih. Dejal je tudi, da predilnica dela še vedno v polnem obratu, vendar izgotovljeno blago ne gre tako v prodaj, kakor pa predivo. Je pač prehuda konkurenca na zunanjih tržiščih, ker imajo druge države to prednost, da imajo same surovino, dočim mora Italija bombaž kupovati V drugem, tkalskem oddelku, je sprejel obiskovalce g. inž. Gerrari in jim pokazal delovanje statev in izdelavo raznih vrst platna, pope-lina, zefirja itd. Tukaj so vzbujali posebno pozornost česalni stroji, ki zahtevajo zelo izurjene delavke in veliko potrpežljivost pri delu. V tem oddelku delajo uslužbenke po 10 ur na dan. Od tod so šli dijaki skozi veliko skladišče, ki je biio zatrpano do stropa z velikanskimi skladovnicami izgotovljenega blaga, katero čaka, da ga bodo vrgli na trg. Kakor smo že omenili, kaže inozemski trg za te vrste izdelke znake popuščanja, ker je inozemska konkurenca vedno bolj občutna. Tudi podgorska predilnica si obeta in pričakuje več naročil Po podpisu trgovske pogodbe z Jugoslavijo in deloma tudi od videmskega sporazuma, ki bo omogočil kupcem iz obmejnega pasu v Jugoslaviji, da bodo kupovali na goriškem trgu. Prejšnje čase je imela predilnica obširno tržišče in dobre odjemalce na vsem Balkanu in v Podonavju, zlasti pa v Romuniji in na Madžarskem. Odkar pa je zapad bolj sovražno razpoložen px-oti deželam vzhodne demokracije, so prenehala prihajati od tam naročila in tovarna je bila prisiljena iskati novih tržišč, ki pa niso niti tako dobra in niti ne tako zanesljiva, kakor so bila prva. Kot zadnji so si ogledali dijaki še oddelek barvarne, po katerem jih je vodil in lepo razkazal njegovo delovanje inž. Krpan, ki je po domače in zanimivo razložil razne kemične procese v tem oddelku in delovanje velikih ter kompliciranih strojev. Predilnica je v celoti zelo obsežna in predstavlja kar malo mesto zase. Saj dela v njej okrog 3000 delavcev, po večini ženske, le okrog 10% je moških, zaposlenih pri .težjih delih in pa pri popravilih neštetih strojev. V celoti ima obrat okrog 130 ali 140 tisoč vreten in skupaj s podružnico v Ronkah okrog 2500 statev. Zanimiv je tudi oddelek za p.edelavo odpadkov, kjer imajo še statve starega tipa, ki sicer bo'j solidno delajo, je pa njihovo delo počasneje in zato dražje Obiskovalci so se coencm lahko prepričali, s. kakšnimi težavami si morajo služiti svoj vsakdanji kruh delavke, zlasti one, ki morajo delati v oglušujočem ropotu in prahu v velikanskih delavnicah, kjer je v vsaki okrog 600 tkalnih strojev. Med delavkami je mnogo mater ,ki morajo vzdrževati svoje družine. Te so po večini strokovno najbolj izurjene in delajo z veliko spretnostjo. V barvarni je vzbujal splošno zanimanje tudi velik stroj, ki gladi in lika izgotovljeno blago. Za zaključek bi lahko rekli tudi mi z besedami enega izmed vodnikov: «Potrebno bi bilo, da pride v svetu do pomirjenja med narodi in državami, da bi prenehale biti državne meje pregraje, ki ločijo posamezne državne skupine v toliko ločenih svetov. Potem bi šele prišlo naše delo do pravega izraza«. Omenimo naj še, da je po razmejitvi leta 1947 ostalo štiri do pet sto strokovnih delavcev in delavk v Jugoslaviji, zlasti oni iz Šempetra, Vrtojbe, Mirna in od drugod. Namesto teh so potem vzeli na delo druge iz Furlanije. Na splošno so delavke v predilnici doma iz bližnje in daljne okolice ter se vozijo na delo z raznimi prometnimi sredstvi, največ pa s kolesi, ki jih vidimo na stotine po številnih lopah. Popoldne so se tržaški dijaki z vlakom odpeljali v Ravno polje, kjer so si ogledali še tamkajšnje mline za krušno moko. IZPRED SODIŠČA Dva uspela priziva Včeraj je bil na goriškem sodišču dan prizivnikov. V dopoldanskih urah, kakor tudi popoldne so se sodniki, odvetniki in občinstvo dolgočasili, ker ni bilo pri teh razpravah prav nič zanimivega. Julija meseca lani so na goriški sodniji obsodili 54.1etnega Ruy Blasa Alberghinija iz Ferrare in stanujočega v Koprivi na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe zaradi obtožbe, da se je polastil 39.000 lir, ki mu jih je trgovec Giusti Pietro dal, da bi zanj nabavil neki stroj. Alberghini pa, ki se mu je zdela ta obsodba krivična, ker bi moral tudi Giusti nekaj poravnati, je vložil priziv. Včeraj ga je prizivno sodišče oprostilo zaradi umika obtožbe. Na mesec zapora in poravnavo stroškov prizadete stranke so na sodniji lanskega maja obsodili 37-letnega Bolzane Adolfa iz Roman-sa zaradi obtožbe, da je prisilil sovaščana Franca Landija, da mu je podpisal izjavo, da je njegov dolžnik in se ob tej priliki proti njemu tudi nespoštljivo izrazil-Tudi njemu se je priziv obnesel, ker .je Landi umaknil tožbo. V temi je olje zašlo Lansko poletje je potniški vlak, ki je vozil iz Vidma proti Trstu, zasačilo v bližini Rubij hudo ne. urje, zaradi katerega so potniki v vozovih ostali brez luči. Ko se je luč ponovno zasvetila, je potnica Aliče Zuljani opazila, da je iz njene košare zmanjkala steklenica Zenska je tatvino prijavila policistu, ki je vozil v istem kupeju in ki je pričel takoj s preiskavo. Steklenica je prišla prav kmalu na dan izpod obleke, ki je ležala v kovčegu 47-letne Kaus Terezije iz Gorice. Zaradi tega nepoštenega dejanja so Kauspvo na naši sodniji avgusta lani obsodili na 8 me. secev zapora in 6000 lir globe. Včeraj na prizivni razpravi so ji kazen k sreči spremenili v pogojno. Polsestri je zlomila roko Nato so sodniki pregledali priziv 21-letne Ane Grandi iz ul. Don Bo-sco, ki so ji septembra lani naložili na sodniji 1 mesec in 10 dni zapora pogojno, ker je brez usmiljenja pretepla syojq polsestro 12-letno Rito Tomini, da se je morala deklica zateči v bolnico, kjer so ugotovili, da ima poleg številnih znakov pretepa tudi zlomljeno roko. Na prizivni razpravi so odredili, da je ne bodo vpisali v kazenski list. Lanskega leta je Atena Marija iz Standreža orožnikom prijavila, da ji je z mize v njenem stanovanju zmanjkal banko, vec od 5000 lir in povedala tudi, da je po njenem mnenju to storil 39-letn; Tobaj Rudolf. Tako je prišel Tobaj pred sodnijo, kjer pa so ga te obtožbe oprostili zaradi pomanjkanja dokazov- Tobaj je proti tej razsodbi vložil priziv. Včeraj na sodišču se je izkazalo, da je bilo to obdolževanje povsem neutemeljeno in so Tobaja zato o-prostili, ker ni zakrivil dejanja. Dobila je slike - izgubila kolo Pred kratkim je šla gospa Pegan Marija, ki stanuje v Gorici na Rooseveltovem korzu št. 81, k slikarju Mazzucco v ul. Lccchi, da bi prj, njem dvignila svoje fotografije. Kakor po navadi, je šla s kolesom, da bi hitreje opravila. Bilo je le nekaj minut, da je pustila kolo na cesti in nezavarovano. Vendar je bilo to neznanemu uzmoviču dovolj in, ko se je Peganova vrnila od fotografa, kolesa ni bilo več nikjer. Hočeš nočeš je morala peš domov. V soboto zvečer okrog 21.30 se je napotil delavec Silvan Co-solo, ki je bil med vojno deportiran v. Nemčiji, s kolesom iz Škocjana proti svojemu domu v. P.ierisu. Na nekem mestu pa sla začela streljati nanj dva neznanca, ki sta bila skrita ob cesti. En strel je Cosolu preluknjal jopič in srajco, drugi hlače in tretji kolo. Vendar pa napadeni ■na čudežen način ni bil ranjen. Takoj je šel k orožnikom in javil napad. Orožniki so začeli pri priči s preiskavo na ta način, da so napravili osebno preiskavo najprej pri napadenemu. Nato so ustavili in preiskali vse tiste ljudi, ki so znani demokrati- in dobro poznani v vsem okolišu. Po čudnem naključju pa niso ustavili nekega jašista iz Tržiča, ki so ga isti večer videli v. Pierisu z nekaterimi pajdaši njegove vrste. Prav ta človek je bil zasačen pred nekaj tedni, ko je hotel odnesti ■napis odseka KPI u Turjaku. Pač čudna so pota orožniške preiskave. Deputacija brezposelnih pri prefektu Te dni so bili v avdienci pri goriškem prefektu zastopniki apolitičnega združenja brezposelnih. De-putacijo je vodil g. Di Vincenzo, ki je izjavil, da je do sedaj pristopilo k njegovemu gibanju okrog 200 goriških brezposelnih. Ta odbor je predložil prefektu posebno spomenico, v kateri zahteva, da naj bi postal edini zastopnik vseh brezposelnih, ker da ni vezan na nobeno politično idejo ali stranko in da je njegov cilj enoten postopek za pomoč brezposelnim. Njihov odbor je, tako izjavlja ta spomenica, popolnoma apolitičen in ima namen stvoriti iz vseh brezposelnih eno samo veliko družino, ka- teri je treba pomagati iz sedanjega težavnega položaja. Odbor prav tako zahteva zase nadzorstvo pri bodočih razdeljevanjih podpor in pomoči brezposelnim, da bi se na ta način preprečile nepravilnosti. Prefekt je obljubil brezposelnim svojo pomoč in izjavil, da bo v maju zaposlenih pri raznih delih morda 1000 od njih. Tudi se bo pozanimal, da bosta prišla dva zastopnika odbora v občinski odbor ECA in eden v urad za zaposlitve. Vsako zanimanje za izboljšanje položaja brezposelnih je hvalevredno, vendar se nam zdi malo preveč, če Di Vincenzo in njegov odbor govorita v imenu vseh goriških brezposelnih, ko pa jih imata od skoraj 4 tisoč za seboj komaj 200 in to po njegovih lastnih izjavah. Motorist in kolesar sta trčila Pri cestnem podvozu v bližini Krmina se je pripetila predvčerajšnjim nesreča, ki bi lahko zahtevala še mnogo hujše posledice. Po cesti proti Gorici se je peljal s svojim motornim kolesom 43-letni Godina Danijel iz Trsta, ko mu je nenadoma na ovinku prikolesaril nasproti 73-letni kmet Zor-zon Ivan. Godina pri najboljši volji ni mogel preprečiti, da se ne bi zaletel v kolo. Pri tem je stari kolesar zletel po tleh in se pobil. Godina mu je takoj priskočil na pomoč in ga prepeljal v krminsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima Zorzon več ran po telesu, vendar so bile vse lažjega značaja in bo starček verjetno že V osmih dneh okreval. Darovi Zelenemu križu V počastitev spomina g. Silvana Grioni je družina Kozman darovala goriškemu Zelenemu križu 1000 lir. Walter hoče za vsako ceno obogateti ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTIST1 30l/o PRITL. - TEL. 70 Odiseja dveli mladih nemških pustolovcev, ki tilu se klatila po Italiji in Cioriei m dumtiihl 8ledj,eJas}!e. nedoločene, kot bi ^ouej, fakte kratkovidnež ali pa faljn0 . 02i nepravilno naravnan Su0*- Mo1 prvi vtis Pri °le' 'j' Je9°oih akvarelov je bil 'ro,l‘čen n> n,lcakor nočem biti 1,cot da bi gledal up odo- *4Jc0 .^akinih optičnih prevar. alctor», am° barvno zelo zanimiv • uret «i\- l ik k trenutek smatral za tem, oričun, ki ima v sre-i n„ kTvavo rdeč madež, ki Pr, en° zeln iive “Figure v h^bkni ;.5e ■r(lijo, fcot tu jih bil rJiQu ali ?vek- ki je nekoliko ni. krilnih \atk°viden. Pri mno-l ^ru _ ,llkah ti šele napis na )«j8 «zo dene, kaj predstav- Colon^ftT m°ramo priznati, da alifcara_Jia(lpOL'prečno nadar-J' “kuarelist, obdarjen »"• lm bogasu , 2iJe. luom barune jan- žm0, lilaV*1^6^0 nie0ove vijoliča-'Qneni'‘’,Uodre barve, njegov . •>*. ntdnn«'/) f(jyo» wc‘ °č \ tn!?4 njegova ur^n0 «eie>,T|a « pouedano. Vsebina 'h.bi," *oCTn°-T,,ehoui so novi. lOV« nova k lt|«. tp C°b*ta,;aPV* mors biti- d0- ni red *uet in stnH Vladimir Bartol Goriška policija je imela zadnje dni že v tretje opravka z dvema mladima nemškima pustolovcema, ki jima je bilo naše mesto v zadnjih mesecih še posebno pri srcu in sta ga smatrala kot ugodno torišče za svoje špekulacije. Čeprav ima Walter Skramm komaj 19 in Azon Donat pa 18 let, sta že marsikaj poskusila in je življenje iz njiju napravilo že zrela človeka, oziroma zrela špekulanta. Svojo pustolovsko pot sta začela še zelo mlada v znanem zbirališču bede in pustolovcev «Tombolo» blizu'Rima. Tam Sta videla vso pokvarjenost in dobilu šolo za najbolj neverjetne kupčijske posle, ki so bili največkrat v nasprotju z zakonom. Vendar ju to ni motilo, ker sta bila trdno odločena, da morata za vsako ceno in ne da bi izbirala v.eč ali manj pošten način, priti do denarja. . Ko sta nabrala že čedno vsotico, sta si preskrbela za 140 tisoč lir dva potna lista za ZDA. Po njunih izjavah jima je potne liste preskrbel neki angleški uradnik. Poleg potnih listov sta imela še okrog pol milijona lir in pa bogate izkušnje, ki sta si jih v življenju, pridobila v «Tombolu». Tako opremljena sta se odpravila »preko široke luže*. Vendar pa v Ameriki nista imela takšne sreče kot v Italiji in so se oblasti v New Yorku takoj začele zanimati zanju. Ker njun položaj ni bil nič kaj jasen in niso vedeli, kam naj bi ju vtaknili, so ju poslali nazaj v Nemčijo. Tako sta bila komaj nekaj dni v Ameriki, ki sta jo videla tako rekoč samo skozi okno. To pa jima ni vzelo poguma. Komaj sta bila nekaj časa doma, ko sta že začela premišljati, kam bi šla sedaj. Odločila sta se zopet za Italijo, ker se jima je zdela najbolj prikladna za njune posle in kjer sta upala, da bosta najv.eč ((zaslužila*. S to deželo ju je vezalo tudi mnogo lepih spominov iz Neaplja, otoka Capri, iz Rima, En-ne in z otoka Lipari. Tukaj se je \Valter zagledal v lepo in premožno domačinko. Zaljubil se je vanjo z ognjem svojih mladih let. Vendar se ji z svojim postopaškim načinom življenja in brez denarja ni upal približati in zato sta z Do-natom sklenila, da si morata zopet na kakršen koli način prislužiti dovolj denarja, ki bi ju spravil iz vsakodnevne tiske. Ko bosta zopet bogata, se bo Walter lahko predstavil svoji lepotici z novim življenjem in z rejeno denarnico. Pot za srečo ju je pripeljala v Gorico, kjer pa je bilo zanje mno-•40 premalo razumevanja. Policija Ju je namreč kmalu spravila pod ključ in poslala z izgonskim listom na mejo v Trbižu. To pa mladima pohajačema ni vzelo poguma in čez dva meseca ju je policija znova odkrila v Gorici- kakor da bi ju vabila neka nevidna in neodoljiva sila v naše mesto. Kot stara policijska znanca so ju tudi tokrat takoj aretirali in ponovno odpremili preko Trbiža v nemške kraje. Od takrat je minilo več mesecev in mestni varnostni organi so že pozabili na oba nemirna mlada potnika iz severnih krajev, ko so1 ju nekega lepega dne znova opazili v mestu. Tretjemu obisku Gorice je sledil tretji povratek na mejo m tokrat so ju orožniki pospremi 1 prav v Trbiž, kjer so ju izročili avstrijskim organom. Kaže pa. da je bilo vse to že v računu obeh potnikov, ki se za-rudi tega ne razburjata prevet Walter je celo zagotovil svojim spremljevalcem, da se bosta čez nekaj tednov zopet vrnila v Italijo. Zagotovil pa je tudi, da se ne bosta nikoli več vrnila v Gorico, ker tukaj nimata sreče. Pač pa sta se informirala, koliko stane vožnja iz Trbiža na Lipari. Izračunala sta, da bosta v 15 dneh spravila skupaj 10.000 lir, ki so potrebne za to vožnjo in odšla zopet na pot za srečo. V glavnem je Walter tisti, ki dela načrte in ki noče odnehati, do-ler se lahko ne bo v.rnil pred svojo izvoljenko. Donat pa mu sledi skoraj pasivno in občuduje njegovo voljo in vztrajnost. OBČNI ZBOR KMETNAPROZE V KOPRU Uspešno zahljučeno poslovno leto Program ata 1» 1949 Neznanec streljal na vojaško stražo Preteklo nedeljo zvečer okrog 23. ure so oddali neznanci več strelov iz samokresa proti vojaku bataljona San Marco, ki je ob tej uri stražil v ViUa Vicentina, na desnem bregu Soče, ob mostu za v Pieris. Vojak je zaslišal od blizu dva strela, ki pa ga nista zadela, am pak sta šla mimo. Ko je on s svojim orožjem odgovoril, so napadalci izginili v temi. Vojaške oblasti in policija vodijo preiskavo, da bi odkriii neznane napadalce. IVIali ogla« PRODAM rabljeno pohištvo, tudi posamezne kose - Gorica, ul. Le-vada 33. KINO VERDI. 17: ((Parmska kartuzija* R. Saure in T. Carminati. VITTORIA. 17: ((Razgibana poroka*. CENTRALE. 17: »Ponosna kreolka*, M. 0’Hara. MODERNO. 17: ((Kraljevi kurir* R. Brazzi. EDEN. 17: «Vidiš, kakšen si », Ma carjo. Po decentralizaciji «Naproze» Koper je bila sedanja ((Kmetna-proza* - Kmetijska nabavno . prodajna zadruga v Kopru ustanovljena 1. maja 1948. Kot svoje poslovno področje je prevzela mesto Koper in ozemlje krajevnega LO Kampel Salare. Danes ima 660 članov, od katerih so zadružniki večinoma iz Kampel-Salare in mnogo mani iz Kopra. 24. aprila je imela Kmetnaproza V Kopru svojo redno letno skupščino, ki je podlagi spodaj navedenih statističnih podatkov dokazala nujno potrebo svojega obstoja in go-spodarsko-orgenizatorično sposobnost njenih voditeljev in nameščencev. Opozoriti je treba, da se nanaša poročilo samo na obdobje od 1. maja 1948 — dneva ustanovitve zadruge — in do 31. decembra 1948. Tov. tajnik Novel Jože je v poslovnem poročilu podčrtal, da je vodstvo zlasti v času odkupa sadja in zelenjave delalo večkrat do poznih večernih ur, da pa je treba izreči za dober uspeh odkupa zahvalo v prvi vrsti našim ljudskim oblastem, ki so šle na roko ob vsaki uri glede prevoza, zlasti izvoza nakupljenega blaga ter delavcem in nameščencem, ki so za uspeh zadruge dali pri delu na razpolago svoje skrajne sile. Zadrugarji so samo strmeli, ko je tov. tajnik razložil bilanco in pojasnil, da je vrednost nabavljenega blaga znašala 70 milijonov 348 tisoč in 129 lir. vrednost prodanega blaga pa 74 milijonov 829 tisoč in 570 lir. Omenil je še, da ima zadruga med svojim inventarjem lasten tovorni avto in razne predmete po poslovalnicah in pisarnah, kar pa je najvažnejše, da znaša čisti dobiček poslovanja znesek 4 milijone 173 tisoč in 395 lir. Skupščinarji so pri tem pomembno pripomnili, da pod fašizmom zadruge niso imele nikoli dobička, pač pa šo se pri vseh zadrugah, kakor je dejal možakar iz Manža-na, ekoriščevali fašisti, kmetje, pa se smeli in morali samo kot živina garati! Odkup sadja in zelenjave je znašal 108 vagonov, Izbira blaga je bila leta 1948 znatno boljša kot leto preje. Kmetje so spoznali, da je prodaja blaga na podlagi izvršene selekcije tako zanje kakor tudi za skupnost mnogo koristneje, in da je edino s pravo odbiro blaga mogoče zadostiti zahtevam današnjih tržišč. To ravnanje je pripomoglo, da ni delalo plasiranje naših pridelkov kljub temu, da je bila letina 1948 precej obilna, nobenih težkoč. S tem pa imajo zadruga oziroma njeni člani zajamčen trg tudi za v bodoče, kar je za vsako uspešno gospodarstvo odločilno! Tov. Novel je dalje navedel smernice in program za bodoče delovanje zodruge. Dejal je pravilno, da mora z razvojem našega ljudskega sadružništva Kmetnaproza v Kopru razširiti svoje delovanje in gojiti poleg' trgovske tudi pro. duktivno panogo zadružništva. Za. to ima v načrtu sekcijo za kokošje-rejo in prašičjerejo. Nedvomno je v Istrskem okrožju pomanjkanje perutnine, kakor nam je treba vsako leto mladih pujskov. Glede na to bo priredila zadruga prostor za rejo približno 3000 kokoši, s čemer namerava kriti krajevne potrebe po perutnini in jajcih. Hkrati bo zgradila nove svinjake za 30 plemenskih svinj, kj bodo preskrbele za enkrat vse člane zadruge s potrebnimi mladimi prašički. Skupščina je sprejela poročilo tov. tajnika z velikim odobrava- njem in nadzorni odbor je predlagal, naj se izreče upravi razrešni. ca, ki je bila sprejeta. Za tem je sprejela skupščina sklep, naj se del čistega dobička razdeli raznim dobrodelnim ustanovam ter nagradijo oni kmetje, ki so razstavili na jesenski razstavi v Kopru. Tako je bilo odobrenih za raz-stavljalce 53.000 lir, za zadružni dom v Kampel-Salari 300.000, za okrožni Rdeči križ znesek 100.000, zavodu «Grisoni» 50.000, Socialnemu skrbstvu 100.000, invalidom, vdovam in sirotam iz narodnoosvobodilne vojne 100.000, Mestni bolnišnici v Kopru znesek, 100.000, Dijaški matici v Kopru 50.0000, za kritje stroškov proslave 1. maja 25.000 in za nogometno igrišče tudi 25.000 lir. Končno je bil izvoljen nov u-pravn; odbor, v katerem so zopet predstavniki naših najboljših, najsposobnejših in zaupanja vrednih kmetov. V program letošnjega dela so sprejeli še sklep, da napovedujejo tekmovanje vsem kmetnaprozam Istrskega okrožja glede popolnejše ureditve knjigovodstva in notranjega upravljanja zadruge. Posebej pa so še napovedali tekmovanje kmetnaprozam v Bertokih in Izoli v vprašanju ureditve statistike in evidence! Kmetnaprozi v Kopru za njeno uspešno in požrtvovalno delo, ki s svojim pozitivnim delom krepi ljudsko oblast, naše priznanje! Za praznik delovnega ljudstva Za 1, maj tekmujejo tudi v nabiranju prispevkov. Prinašamo nekaj prispevkov. Kmečka nabavno-prodajna za druga V Šmarjah je naklonila v korist prvega maja 20.300 lir, trgovci in rokodelci iz Kopra 57.379 lir; prebivalci uasi Pobegi so zbra li na množičnem sestanku 16.055 lir; mestni ljudski odbor Koper zbral med uslužbenci JOLO 3064 lir, nameščenci VUJA 6.210 lir. ASIZZ krajevni odbor Puče 1415 lir in kmetijska šola p Škocjanu pri Kopru 1.012 lir. Zmaga šahovskega velemojslva Vasje Pirca v Kopru V okviru prvomajskih prireditev je velemojster VASJA PIRC 25. t. m. v simultanki proti 26 ša-histom iz Kopra, Pirana, Portoroža, Izole in Buj porazil svoje nasprotnike v razmerju 49 in pol proti 6 in pol. Izgubil je proti Sle-meniku Stanku, Kardu Franju, inž. Viherju Cvetku, Beltramu Juliju in dr. Peterinu Stanku. Remis pa so dosegli Murovec Franc, Vencel Ivan in Gajski Ivan. Pred simultanko je tov. Pirc predaval o razvoju jugoslovanske, ga šaha po osvoboditvi. Uvodoma je govoril o pomenu šaha za vzgojo in formiranje značaja. Živo je podal kroniko vseh večjih nacionalnih in mednarodnih turnirjev po osuoboditoi. Med drugim je tudi omenil, da danes Jugoslavija v šahu mnogo pomeni. Razen Sovjetske zveze, ki je v šahu prva na svetu, je samo še v ZDA kader tako močnih šahistov, da bi bili kos najboljši desetorici jugoslovanskih mojstrov, ako bi igrali na 10 deskah. Tako je po mnenju tov. Pirca Jugoslavija pred Madžarsko tretja na svetu. Svoja zanimiva izvajanja je Pirc zaključil s tem, da je podal nekaj karakterističnih potez jugoslovanskih šahovskih mojstrov. Vodila sta simultanko tov- dr. Berginc Vlado in Strah Stane, ki sta bila tudi razsodnika. Igralo je proti velemojstru 56 šahistou, med njimi samo ena ženska. Poleg najboljših koprskih šahistov so igrali profesorji in dijak; Pomorskega tehnikama iz Pirana. Tudi Izola in Portorož sta bila dobro zastopana. Trije učitelji so prišli celo iz bujskega okraja. Tretjina udeležencev je bila od JA in NZ. Velemojster je z bliskovito naglico in popolno sigurnostjo suvereno absoloira! prve poteze. Zaradi poznanja vseh fines v otvoritvah je mnogo partij že v otvoritvenem stadiju odločil v svojo korist. Po 14 potezi je padla prva žrtev in po preteku ene ure je bil rezultat 3 proti 0 za velemojstra. Kmalu nato je turnirski vodja zabeležil prvo zmago nad velemojstrom. Tov. Beltramu je uspelo dobiti partijo proti Pircu. Pred polnočjo so se istrski šahisti razmeroma dobro držali, po polnoči pa je Pirc beležil zmago za zmago, večkrat po 2 v eni minuti. Odigral je borbo proti 56 nasprotnikom v 6 urah, kar je izredno dober čas za igralca simultanke. Za prireditev je uladalo v Kopru veliko zanimanje. Prisl; pa so gledalci tudi iz drugih obalnih mest, zlasti iz Izole in Portoroža. Po dovršeni simltanki je bila prirejena v restavraciji «Loggia» ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? na čast velemojstru zakuska. Predsednik šahovskega društva v Kopru tov. Kermavner Boris se je tov. Pircu zahvalil za lepo igro in uspeli šahovski večer. Društvo je poklonilo velemojstru skromno praktično darilo. Po pozdravnih govorih tov. Beltrama, profesorja Stojana Plesničarja, ki je organizator šaha v Piranu, zastopnikov JA in NZ ter tovariša iz Buj je bila zaključena uspela šahovska prvomajska prirediteu, ki je privabila veliko število šahistov. Sah v Istrskem okrožju prav lepo napreduje. K. BORIS Občni zbor Vsi člani Posojilnice in hranilnice, r. z. z o. j. v Kopru so vabljeni na prvi redni letni občni zbor, ki bo 8 maja 1949 ob 9. uri v prostorih bivše okrajne menze, (pri bivših zaporih) sedaj menza št. 2. ODBOR Pred nedavnim smo izvedeli, da se organizira izlet dijakov obeh con STO-ja v Slovenijo. Kako nas je ta novica razveselila, ni potrebno praviti. Občutili smo, da bomo obiskali nase brate, ki vse dni gradijo boljši, lepši in pravičnejši svet sebi in bodočnim rodovom. Vsi smo nestrpno pričakovali dneva odhoda. Končno je prišel dolgo pričakovani dan. Mladinci in mladinke vseh šol našega okrožja so prihajali v Koper, kjer je bilo zbirališče na Titovem trgu. Ob prepevanju narodnih in partizanskih pesmi in igranju harmonike je raslo navdušeno razpoloženje. Ob sedmi uri zvečer je prišel velik kamion s prikolico, ki nas je odpeljal na sežansko postajo, kjer nas je že čakal poseben vlak. Tu smo se srečali s študenti cone A. ki so prišli s tržaškim vlakom. Ko smo še okrasili vse vagone z zastavami, zelenjem in napisi, smo se odpeljali proti Novi Gorici. Od tam vozi vlak precej časa ob Soči katere lepoto in pomembnosti je znal Gregorčič tako lepo opevati. Ta del vožnje je bil za vse pravi užitek. Pri Sv. Luciji je zavil vlak čez visok most v Baško grapo, ki je znana po najnovejšem slovenskem filmu «Na svoji zemlji* in povestih našega pisatelja F. Bevka. Po večurni vožnji smo dospeli na postajo Vintgar. Tu smo si ogledali Vintgarsko sotesko, katero smo mnogi poznali le iz zemljepisja. Čudoviti slapovi, čista in prozorna vo. da, skoro navpično v zrak štrleči vrhovi, prepadi, ki jih je izklesala UČEČA SE MLADINA TRŽAŠKEGA OZEMLJA NA IZLETU PO SLOVENIJI ^Zgraditev socializma pri nas pomeni utrditev svetovnega demokratičnega miruu je dejal lov. minister Regent dijakom s J ržaskega in izoblikovala narava sama, so nam napravili vtis, kot da smo se znašli v bajeslovnem kraju. Tu je vse tako nenavadno lepo in občudovanja vredno. Po skoro dveurni pešhoji smo dospeli v bližino Bleda, ki slovi daleč naokoli po svoji naravni lepoti. Tu sem so hodili letovat in se odpoči-vat domači in tuji gospodje pod vlado kraljevine, le delavec, ki ustvarja vse dobrine, ni smel v tiste hotele. Zanj je veljala samo dolžnost do dela, odpočivali in zabavali so se še za njega — drugi. V novi Jugoslaviji pa ima vsakdo možnost, da se po napornem ustvarjalnem delu odpočije v letoviščih. Tako smo zvedeli, da se bo letos zdravilo na Bledu 5000 partizanskih invalidov, ki so bolj šibkega zdravja. Tako skrbi ljudska država za svoje borce-invalide in za vse delavce, ki so potrebni odpočitka. Nastanili so nas v dveh lepih hotelih, kjer smo tudi dobili prostore za prenočišče. Po kosilu bi morali obiskati Vrbo, rojstni kraj našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Zaradi utrujenosti in ponoč- ne vožnje pa smo odložili obisk za | ponoviti svoje lepe pesmi. drugi dan. Duša in glavni vodja nas vseh, bilo nas je okoli 400, je bil tovariš Pahor. Skrbel je za vse z veliko požrtvovalnostjo. Prosti popoldan smo izkoristili tako, da smo nekateri šli na jadranje po jezeru, drugi za ogled gradu, tretji pa za počitek. Zvečer je bila za nas prirejena lepa predstava. Pred otvoritvijo nas je pozdravil tamojšnji predsednik, ki je med drugim dejal: “Veseli nas, da ste prišli k nam ter da se tako seznanite z vsem, kar mi ustvarjamo za blaginjo naših narodov. Povejte resnico o vsem, kar boste v tem kratkem času pri nas videli*. Nato so sledile lepe narodne ln partizanske recitacije, ki so nam jih prav lepo podali gojenci igralske' akademije Iz Ljubljane. Nato smo spoznali značilnosti gorenjskih plesov in običajev, kar je bilo vse zelo mično in zanimivo. Odlično so se tudi predstavili nekateri solopevcl glasbene akademije lz Ljubljane. Najbolj pa nas je razvesel mešani pevski zbor ((Kovinar* z Jesenic, ki je po burnih aplavzih moral večkrat Med Jem je vstopil nepričakovano v dvorano tovariš Regent, naš rojak iz Trsta, sedanji minister za delo LRS. Burno ploskanje vseh mu je pozdrav. V imenu dijakov izletnikov je spregovoril tov. Trošt Slavko iz pomorskega tehnikuma v Pirana. Med drugim je tudi dejal: «Ne bomo odstopili s poti, po kateri hodimo z vami že dolga leta. To bi pomenilo skrunitev naše slavne narodno-osvo. bodilne borbe in vsega, kar ustvarjamo. Mi občudujemo narode Jugoslavije, ki z velikimi napori gradijo socializem v svoji državi. Zlasti veliko prispeva pri tem mladj rod, ki je največja tvorna sila in jamstvo, da bo Jugoslavija v razmeroma kratkem času zgradila socializem* (ploskanje). Gojenci pomorskega tehnikuma in učiteljišča so nastopili z dvema točkama, ruskim baletom in moldavskim plesom, kar so prav dobro Izvedli. Pozdravil nas je nato tov. minister Regent. Dejal je med drugim: «Mi gradimo socializem in ga bo katero hodimo že dolga leta. Ne zato, ker bi se hoteli pokuzati pogumne in kljubovalne, pa naj nas še tako podlo, nenačelno in goro-stasno napadajo, temveč preprosto zato, ker pomeni zgraditev socializma pri nas. utrditev svetovnega demokratičnega miru in dvig življenjskega standarda našega delovnega človeka*. Burni aplavzi tn odobravanje so sprejeli te besede tov. ministra Regenta. V petek zjutraj smo peš obiskali Vrbo, kjer se je rodil naš duhovni velikan Prešeren, neustrašen borec in največji mojster naše slovenske besede. Prav on je usposobi! naš jezik za izražanje najglobljih misli in čuvstev ter dvignil našo literaturo na višino zapadnih literatur. Ogledali smo Prešernovo rojstno hišo in zvedeli, da bo ostala Vrba narodni spomenik in ne bo smel nihče kaj prenarejati. V notranjosti hiše smo si ogledali zgodovinske zanimivosti iz Prešernove dobe. Na steni visi še danes takratni denar, dve puški, ki pa nista iz Prešernove dobe, ampak piedstavljata simbolično mo tudi zgradili in hodili po poti, I Prešernovo brigado iz narodno-j osvobodilne borbe. Videli smo Prešernovo spalnico, kjer sta še zibelka in postelja, na kateri j je spal. Ogledali smo tudi zakuieno kuhinjo in druge zanimivosti. Vse je zelo preprosto in enostavno, kakor je bilo pač v navadi tiste čase. Še sloji v vasi tista stara lipa in :erkev sv. Marka, ki jih je Prešeren omenjal v svojih pesmih. Od tu smo odpotovali s postaje Žirovnice proti Ljubljani. Ob straneh proge smo videli, kako se po večjih in manjših središčih dvigujejo nove stavbe. Zanimiv je pogled na Litostroj, doslej največje tovarne v Sloveniji v tej petletki in na stanovanjske bloke za delavce v Šiški-V Ljubljano smo prišli prav za kosilo, Po kosilu smo v dvorani Uniona gledati naš film «Na svoji zemlji*. Popoldne ob štirih smo položili venec na Prešernov spomenik. Zvečer pred odhodom smo še prisostvovali ruski drami «Gorje pametnemu*. Vsi, ki smo v teh nekaj dnevih bili med našimi ljudmi v Sloveniji, smo se počutili neizmerno zadovolj-ne in smo se prepričali, da narodi Jugoslavije pod slavnim vodstvom KPJ in njenega voditelja tov. Tita gradijo socializem. Zato pa bomo po tem zgledu in delu naših bratov ho. dill tudi ml, ki živimo na skrajnem robu naše slovenske zemlje, ker edino tako lahko dosežemo boljše življenje in stvorimo veliko družino svobodnih ljudi. Enoletna gospodarska šola. BERTOK ANGEL PRIMORSKI DNEVNIK 27. aprila 13J* Jugoslovansko nogometno prvenstvo Metaiac-ronziana 4:0 Hiter in tehnični napad Beograjčanov v sijajni formi prevladuje na igrišča SEGALA UBRANI ENAJSTMETROVKO Da je Metalac dobro in tehnično moštvo, je vsak vedel, posebno če pomislimo, da je igral neodločeno proti Dinamu kakor tudi na sijajen uspeh proti sindikalni reprezentanci Švice. Metalac se je v nedeljo znašel v sijajni formi in, četudi je bila obramba Fonziane dobra, ni mogla preprečiti štirih golov. Hitra igra, dobri položaji Beograjčanov in trdnost v podajanju kakor tudi premišljeni in dobro izvedeni streli v vrata, to je pač glavni uspeh moštva, ki je znal Ponziana spraviti na kolena. Od Ponziane smo pričakovali mnogo yeč, kajti Maluta in Pre-selj sta po dolgih mesecih zavzela zopet svoji vodilni mesti in pričakovati je bilo, da bosta pošteno vodila napad in poslala marsikatero žogo v nasprotnikovo mrežo. Vendar od vsega tega nič. Nasprotno, napad Tržačanov je bil raztrgan, brez vsake zveze, vsak je igral zase. Začetek je bil hiter z obeh strani. Obe moštvi sta hoteli že y začetku preiti v vodstvo. Posrečilo se je že v 12 minuti Metalcu po zaslugi Stankoviča, ki je akcijo pripeljal pred gol Tržačanov in obenem sam zabil prvi gol. Nekaj minut kasneje se je Segala ponesrečil, ranil si je bok1 in tako je ostal skoraj nepremičen ves čas tekme. Jasno je> da je to precej vplivalo na igro, kajti Beograjčani so laže spravljali y nevarnost vrata Tržačanov. V 20’ drugi gol Metalca in de-set minut kasneje še tretji gol. Nogometaši „Rdeče zvezde" v pojdejo na gostovanje v Švico Jugoslovansko nogometno moštvo «Rdeča zvezda« pojde konec meseca maja na turnejo po Švici. Bredvidtenih 4e pet srečanj s petimi različnimi moštvi. Tako se je končal prvi polčas in sodnik je zapuščal igrišče ob živžganju gledalcev, ki vsekakor niso bili zadovoljni s površnim sojenjem. V drugem polčasu je sodnik zaradi roke Pertota odredil enajstmetrovko, toda ostri strel Gorzevača se je znašel v rokah dobrega Segale, ki je kljub bolečinam vztrajal v vratih in reševal, kar se je rešiti dalo. Se enkrat je žoga zatresla mrežo Tržačanov, ki sq napadali v u-panju, da bodo znižali izid, toda vedno odlični Tomasini zaradi bolečine na kolenu ni mogel tako pomagati, kot on sam po. maga in vodi napad. Proti koncu tekme pa je sodnik še enkrat pokazal svoio doslednost sodnika in nepristranosti. Moral bi odrediti enajstmetrovko proti Metalcu, toda te.ga ni storil in zopet so ga žvižgi občinstva še enkrat opozorili na njegovo simpatijo do Beograjačanov. Sicer ne bo edini gol Tržačanov spremenil končnega izida tekme, vendar mislimo, da bi moral vsak sodnik napraviti samo svojo dolžnost in biti pravičen tako z eno kakor tudi z dru. go gnajstorico. Ostali izidi jugoslovanskega prvenstva sp sledeči: Metalac-Ponziana 4:0 Partizan-Naša krila 3:2 Lokomotiva-Budučnost 2:1 LESTVICA: Partizan 13 11 0 2 28 10 22 Rdeča zvezda 13 9 2 2 27 13 20 Hajduk Dinamo Metalac Budučnost Lokomotiva Naša krila Ponziana Sloga 13 8 3 2 30 14 19 13 6 3 4 23 19 15 14 4 4 6 29 27 12 14 4 3 7 21 30 11 15 5 1 9 21 30 lij 14 3 4 7 17 18 10 13 2 4 7 7 26 8 14 3 2 9 11 24 8 I LIGA Metalac-Dinamo P. 4:1 Dinamo-Proleter 1:0 Odred-Sarajevo 1:0 -BALINCANJE- ..GALLIKIO" Sl I ZASLUŽIL POKAL ZA POMLADANSKO V nedeljo je bilo zaključeno tekmovanje balincarjev za pokal pomladanskega prvenstva. Pokal si je zasluženo priborilo moštvo 2. maja v Ljubljani Nogometna reprezentanca Tržaškega ozemlja proti reprezentanci Ljubljane 2. maja bo v Ljubljani tekma nogometne reprezentance Tržaškega ozemlja proti reprezentanci Ljubljane, katero sestavljajo najboljši člani «Odreda». kar bi po moči odgovarjalo «B moštvu« italijanskih nogometnih društev. Ta dan bodo v predtekmi nastopili tudi juniorji obeh reprezentanc. Zaradi tega so vabljeni v sredo 27. t. m. ob 15 na Garibaldijev trg (bar Marsigli) na sestanek sledeči igralci, da se pogovorijo o sestavi moštva: Pischiutta, Pečar, Berce, Bres-san (Skedenj); Grigio, Fonda (Piran); Padovan, Bensi (Milje); Gianni (Arrigoni - Izola); Tosca-ni (Tovarna strojev); Pascoli, Carmi (Magdalena); Schiavon (Aurora); Manzin (Umag); Lugli, Godnich, Visintin (Sv. Ana); Ber-tocchi, Tamburini, Santi (Milje); Turco, spadaro (Magdalena); Clima, Karis (Koštalunga); Sti-bel (Pristaniščniki); Giraldi (U-mag); Corrente (Aurora); Mose’ (Tovarna strojev) in Ukmar (Primorje KP). Standarda, ki ga predstavljajo igralci Majer, Tali, Riosa, Jerman in Cassoni. Tekmovanje y nedeljo je potekalo takole: Zjutraj so se v semi-tinalu srečali Gallinaccio B -Standard in Gallinaccio A - Zol 1LVA. V prvi tekmi je zmagal Standard z 21-15, vdrugi tekmi Gallinaccio A z 21-1. S tem je bilo odločeno, kateri moštvi bosta med seboj igrali za prvo in drugo mesto in kateri za tretje in četrto. Popoldan v finalu sta se najprej spoprijeli Gallinaccio B -Zol ILVA. Zmagalo je moštvo Gallinaccio B z 21-12 in s tem zasedlo tretje mesto. V tekmi za prvo in drugo mesto pa je zmagalo moštvo Gallinaccio z 21-15 in si tako priborilo pokal. Na Telovadci, telovadke! Izrabite zadnje dni pred 1. majem za izboljšanje vaj! drugem mestu je moštvo Standard, katerega zastopajo igralci Paolini. Crismani, Giustini Carlo, Giustini Giacomo in Urbino. Končni rezultat moštev je naslednji: 1) Gallinaccio A; 2) Standard: 3) Gallinaccio B; 4) Zol ILVA. S tem je zaključena dolga vrsta tekem za pomladanski pokal. Piipicivimo se za 1. maj! v'<«-vvA • Vsi telovadci, člani, članice, naraščaj in deca, bodo nastopili v belih telovadnih čevljih. Te si mora oskrbeti vsak sam. Kdor si jih ne more kupiti, naj si napravi copate iz belega blaga. JEDILNO ORODJE Da bo mogoče hitro razdeliti hrano 30. aprila in 1. maja, naj prinese vsak telovadec s seboj posodo za hrano in žlico. ČITAJTE VSAK DAN naša navodila v ..Primorskem dnevniku'!! IZRABITE še zadnje dneve za vadbo prostih vaj, da bo naš nastop čim lepši ! GOSPODARST ¥0. | TRGOVINA • INDUSTRIJA •PROMET • FINANCE__\ NEMŠKE GOSPODARSKE razmere v času Dne 8. t. m. so podpisali v Washingtonu zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije skupno izjavo o novem «Za-sedbenem statutu za Nemčijo«, ki ga imenuje švicarski tisk tudi «mirovno predpogodbo«. Nova ureditev nemškega vprašanja pač sledi londonskemu sporazumu od 1. junija 1948, ki je postavil pred Francijo neizogibno alternativo, da se odloči za ožje sodelovanje z anglosaksonskimi zavezniki pri ustvarjanju skupne fronte proti Sovjetski zvezi. Schumanova vlada se je seveda odločila za politiko atlantskega pakta že davno in vsled tega ni pomišljala, čeprav je bil londonski sporazum sprejet v francoski skupščini komaj s 14 glasovi večine. Novi statut daje, kakor poudarja izjava ministra za zunanje zadeve ZDA Achesona, državno zakonodajno in izvršilno oblast Nemcem, vladi in parlamentu. Uvaja načelo federacije 11 nemških «Laender», ki jih nadzorujejo zavezniški visoki komisarji. Zapadna Nemčija nima svoie armade niti zastopstev v inozemstvu, razen konzulatov. Dogovor med tremi zasedbenimi silami o omejitvi nivoja nemške industrijske produkcije iz 1. 1947 0ZEMLJA u Ichti'ici meti *//fef/ii/piii hi tln'io'ic< NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA Skedenj se je v nedeljo srečal z nepopolnim mostyom OM MSE ne morda po lastni sili, temveč po smoli branilca Skednja, ki je. žogo, namesto da bi jo podal svojemu vratarju, poslal kratko in malo v lastno mrežo. Toda Skedenj je odgovoril in v prvem polčasu dosegel izenačenje v drugem polčasu pa je prišel v vodstvo. Milje si je v nedeljo privoščila Ponziano in jo odpravila z dvema goloma razlike. Sicer se Ponziana v nedeljo ni znašla in nervoznost je zelo vplivala na živce belo-modrih, saj je bil sod-nik primoran izključiti Davita, kar je precej škodilo Ponziani. Oba gola za Milje je dal Co-stanzo II.. ki je bil v dobri formi, vendar je več prilik banalno zapravil. Tovarna strojev pa je v nedeljo odšla v galop. Nasprotnik je bil sicer Dreher, ki vsekakor ne bi mogel niti zmagati niti izenačiti s Tovarno strojev, vendar 9 golov se nam zdi vsekakor preveč,. Govoriti o tej tekmi bi bilo odveč. Saj je Tovarna strojev ime. la predvsem trening jn so igralci predvsem skušali podati lepo in vezano igro, vendar je bilo preveč prilik in kdo bi jih ne izrabil. Arrigoni in Koštalunga sta se v nedeljo nekoliko spoprijela ne samo na igrišču in z žogo, temveč tudi s pestmi. To pa predvsem zaradi napak sodnika, ki ni videl niti ene od dveh enajstmetrovk, ki bi morali iti v korist Koštalungi. Arrigoni je sicer dobro igral in kmalu je bil v vod- stvu s štirimi goli razlike. Ven. dar se tudi Koštalunga ni puščala, da bi se Arrigoni igral z njo kot mačka z mišjo. Toda po incidentih se je faktično tekma končala, kajti grobost in surovost je prevladovala na obeh straneh. V Boljunec je prišel Piran z namenom, da bo Rojančane z lahkoto odpravil. Toda ni bilo tako lahko, kakor so si Pirančani v začetku mislili. Rojanča-ni so se branili in upirali močnim napadom Pirančanov, ki 50 ostali skoraj vsi brezuspešni. Pi-rančani preidejo v vodstvo in rezultat še zvišajo, toda Rojančani ga skrajšajo kljub temu, da so nepopolni, kajti odlični Tenčič se je V plovnem skoku za žogo nekoliko ranil in moral 'zapustiti igrišče- Toda kasneje je zopet nastopil, toda kot krilo, vendar zaradi bolečine ni mogel nuditi pomoči svojim tovarišem. Sodnik je kasneje odredil enajstmetrovko v korist Pirančanov in tedaj je množica navijačev pridrvela na igrišče ter sodnika obkolila. Jasno je, da je sodnik v tistem momentu zapiskal in tako končal tekmo. Magdalena pa je klonila in sicer proti Meduzi. To vsekakor nismo pričakovali, ker ima Magdalena V svojih vrstah odlične igralce, kot so Pascoli in drugi, toda en sam mož ne more spremeniti izida tekme in ne more sam garati za vse. Meduza pa se je vsekakor dobro obnesla. Me. duza je prešla kmalu v vodstvo, toda sodnik ni priznal gola zaradi offsida. To ni požgalo Me- NGGOMETNA ENAJSTORICA MAGDALENA duze, ki je zopet prišla kmalu v vodstvo in kasneje povečala rezultat. Toda Magdalena si je rešila čast s častnim golom po zaslugi Pascolija. Nedeljski izidi so bile sledeči: Tovarna strojev-Dreher 9:Q Piran-Rojan 2:1 Milje-Ponziana 2:0 Skedenj-OMMSA 2:1 Arrigoni-Koštalunga 6:2 Meduza-Magdalena 2:1 LESTVICA JE SLEDEČA: Skedenj 23 17 3 3 60 19 37 Aurora 23 15 6 2 56 14 36 Tov. strojiev 24 14 5 5 50 21 33 Milje 24 14 5 5 48 20 33 Arrigoni 21 13 5 3 52 21 31 Umag 23 10 6 7 40 37 26 OMMSA 23 11 3 9 34 34 25 Koštalunga 22 8 7 7 42 50 23 Piran 24 8 6 10 42 40 22 Sy. Ana 23 8 4 11 40 43 20 Magdalena 24 7 0 i e 35 47 19 Ponziana 22 6 5 u 28 33 17 Pristanišč. 23 4 8 11 25 40 16 Meduza 23 6 3 14 24 53 15 Dreher 24 2 4 18 11 63 8 Rojan 22 2 3 17 19 73 7 PRI REZULTATI tekem v odbojki V nedeljo se je pričel turnir odbojke za «Trofejo padlih iz ladjedelnice Sv. Marka«. Nastopila so štiri moštva, od katerih sta takoj pokazali dve svojo premoč. Tako je Zol ILVA premagal Skorkljo z 3-0, čeprav ni pokazal svoje najboljše igre. Prav tako ■.v.v.v.v.v.v.-, '.W, .■.V.V NOGOMETNA ENAJSTORICA ROJANA ,..v, o le-starost delavca 40 let, F° ^ ta 1948 pa je padla na • V. p' .V.VAV.V.V.V.V.V.V.V.V.V Dekle, ki je živelo skupaj z menoj na istem stanovanju, ni to stvar le poznalo, temveč le o njej tudi poročalo v zunanje ministrstvu. Humphreg se je nato pozanimal zanjo in kmalu je bila premeščena iz Moskve. Mnogi sodelavci poslaništva so poznali tudi druge strani špeku-lantskega udejstvovanja.tega človeka. Nič ni čudnega, če v podobnih okoliščinah preiskana ni mogla priti daleč in ne vzbujati večjega zaupanja. Ko mi je ta komisija zastavljala vprašanja, ji nisem hotela dati nobenih podatkov. Bilo je jasno, da se je trudila dobiti kakršne koli obremenjevalne dokaze proti brezpomembnim in nezaščitenim Hudem med navadnimi uslužbenci in sporočati ministrstvu za zunanje zadeve, da ni bil nobeden član diplomatskega sestava poslaništvu zapleten v špekulacije. Svoie delo je končala ta komisija prav na tak način. Človek, ki si ga je izbrala za žrtev, je bil dokaj prijetna in neznatna oseba. Na poslaništvu je bil zobozdravnikov pomočnik. Uradno so ga obdolžili, da je bil glavni posrednik v ipekulantskih poslih. Prav tako so obtoževali eno ali dve drugi osebi, da sta bili zapleteni v podobne zadeve in vse so odposlali v ZDA. Vsi tisti pa, ki so imeli diplomatski čin, so bili povsem oproščeni in se še nadalje pečajo s špekulacijo bodisi v Sovjetski zvezi ali drugih deželah. Navajam ta primer zato, ker kaže, v kakšni meri je zajela visoke poslaniške kroge špekulant-ska mrzlica in v koliko morejo oni napraviti, da se špekulantstvo odpravi, ko so sami zainteresirani na tem, da se nadaljuje. V kolikor se ti ljudje sami pečajo s špekulacijo — in da se pečajo s špekulacijo — je znano vsem nižjim uslužbencem — tudi nimajo moči preprečiti to, kar sami počenjajo. V svojih mahinacijah se pogosto poslužujejo celo oseb nižje socialne stopnje. Od umazanih špekulantskih poslov ni nikakor izvzet celo sam poslanik Smith. Počenjal je nič kaj lepe stvari, ki še daleč ne odgovarjajo poslaniku ZDA v ZSSR. Gospodarstvenik poslaništva Bender mi je nekoč, ki je izvrševal osebna naročila poslanika, zaupal svoje nezgode v trgovinskih zadevah. Pravil mi je, da ni mo- W\ Anabela Ruchar: RESNICA O AMERIŠKIH DIPLOMATIH Ul €> fl n n V o tl ii u h ‘t št, £š h o 'i z n gel prodati na trgu kostumov, avtomatičnih ročajev in cigaret, ki mu jih je dal Smith za vnovče-nje, ker po teh stvareh ni velikega povpraševanja. On pa pritiska nanj in zahteva denar. Drugi sodelavec poslaništva Za-gorodni mi je pripovedoval, da je po naročilu Smitha pogosto špekuliral z zlato valuto in z urami. Pravil mi je, da je samo v . zadnjem času realiziral za Smitha za 25 tisoč rubljev zlate valute in ur. O tem vedo mnogi Američani, ki prebivajo v Moskvi, in naravno je, da vpliva ta okolnost na vse druge Američane. Kakšnih špekulantskih metod se poslužujejo Američani v Moskvi? Prvič (res je, da se to nanaša na preteklost, ker je po denarni reformi postala ta pot popolnoma nemogoča) ilegalnega uvoza denarja se poslužuje nedotakljivost diplomatske prtljage. Do decembra 1947. leta so diplomati lahko potovali v Teheran, Varšavo, Bukarešt, Budimpešto in druga glavna mesta, kjer jim je bilo mogoče dobiti sovjetski de. nar rr večinoma ponarejen, po kurzu 60 do 100 rubljev za dolar, medtem ko je bil za diplomate uradni kurz v Moskvi 12 rubljev za dolar. Ta denar so uvozili v ZSSR izkoriščujoč diplomatsko nedotakljivost. Uporabili so ga zg osebne potrebe in ga tudi pimdali drugim Američanom po tečaju 20 do 35 rubljev za dolar. Nekateri so imeli priliko, da so menjali denar v ministrstvu za zunanje zadeve po kurzu 13 rubljev za dolar. S ta. ykimi operacijami so mnogi Američani zaslužili u dolarjih večje denarne vsote. Drugič — aktivno so se pečali s prodajo blaga, ki so ga lahko uvažali brez carine. Na primer: za dolar, to je za 12 rubljev po diplomatskem kurzu so lahko kupili 10 zavojev cigaret s plačano dostavo v Moskvi. V Moskvi so jih prodajali p0 100 . 150 rubljev, to je za 8 113 dolarjev po kurzu. Nato so te rublje zamenjali v dolarje, ali pa so nakupili starinskih izdelkov, med katerimi so bili nekateri zelo poceni. Brez pretiranja se lahko reče, da tudi sedaj odhaja večina A-meričanov iz Sovjetske zveze z dvema ali tremi tucati zabojev in vreč ogromne, veličine, ki tehtajo skupno po eno ali dve toni. Poslužujejo se namreč nedotakljivosti diplomatske prtljage, ki ni podvržena pregledu so-vietskih carinskih oblasti. Skoraj ne poznam ameriških uslužbencev poslaništva v Mo- skvi, ki ne bj odpeljali s seboj dragocene knjige, zlatarske izdelke, starinske izdelke, fotoaparate itd, ko odhajajo domov. Tretji način zaslužka je bil, da so ilegalno prodajali ilegalno valuto v dolarjih svojim tovarišem kot tudi sodelavcem drugih misij v Moskvi, ki so se borili s podobnimi zadevami. Po denarni reformi v Sovjetski zvezi se je lahko prodal dolar tri do šestkrat draže od uradne cene. S čim je mogoče potrditi vse te obtožbe? Prvič lahko to stori vsak pošten Američan, ki živi v Sovjetski zvezi. Vsak človek, ki dela v poslaništvu, ve to in pozna osebe, ki bi lahko vsak čas predložile neomejene vsote sovjetskega denarja za prodajo po dvakrat nižji ceni od uradne. Toda so tudi drugi konkretnejši dokazi. Pregled osebnih računov urad- nih oseb poslaništva na primer pokazuje do konca leta 1946, da se za časa vojne in v obdobju pol drugega leta po vojni Američani, ki delajo v poslaništvu, v mnogih primerih sploh niso posluževali uradne poti za zamenjavo dolarjev v rublje (preko poslaništva in sovjetske banke). V nekaterih primerih so samo zaradi dostojnosti zamenjali uradno preko banke manjše denarne vsote. To je očiten dokaz operacij na mednarodni črni borzi, kajti edini legalni vir za zamenjavo sovjetskega denarja po oficialnem diplomatičnem kurzu je poslaništvo in banka, iz tega sledi, da so si rublje poskrbeli nekje drugje po ugodnejšem kurzu (znano je namreč, da so sodelavci poslaništva po mili volji zapravljali denar). To pomeni tudi, da so sodelavci poslaništva okradli ameriške davkoplačevalce, ker je vlada ZDA izplačevala Američanom, ki so živeli v Moskvi, visoke vzdrževalnim po kurzu 12 rubljev za dolar. Z drugimi besedami so sodelavci poslaništva dobivali z goljufijo specialne subvencije, za kar so na poslaništvu vsi vedeli. Konec leta 1946 je bilo vsem sodelavcem poslaništva ukazano, naj zamenjajo dolarje v rublje le (Nadaljevanje . . . "A nji- v razmerju, ki je potrebno hovo vzdrževalnino. Raca. jo zuje, da ni od tega časajeiaveC konca leta 1947 niti en s ni poslaništva zamenjal P°1 poli več, kot je bilo ahsolut* no, da je zadostil temu ^ Lahko je tudi dokazati, ^ bila v tistem času vs :aii, 6C‘ Američani legalno za'ne -pijani1' zadostna za njihovo P,c~ ,cjo8l To se lahko napravi * Pr*°ki jil> računov o cenah živUen1,’staV^ t- A^nriranOV au hi zato je večina Američanov ^ poslaništvu v pregled, htevt’ i mil lahko na njihovi osno™anje li' lo od ministrstva za^ z po- deve povečanje rzdržera_ slaniškega osebja v ’yeč*,; čuni so naštevali izda. ^ ie sodelavcev poslaništva. vs0t° jih proučiš in prinieilJ‘ jat;č rubljev, ki jo Je vsak zamenjal, vidiš, da je konči,,e 1/2 do 1/4 neobhodne {j) 0 rubljev dobil I* "rai™Juiat''>' ostalo zahvaljujoč se nim operacijam. in°' Spekulativne JPfiraCl\adn j’e!? zemcev v Moskvi se■ ~ toi času še vedno nada j -sovjetska vlada znatno njihovo izvajanje. (Nadaljevanje s* — ii, K m - Telefon št 93-808. - UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 2» - Telefonska številka 8351. I NAUOCN HA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir: FLRJ: 55, ‘6?-_«rševa UREDNIŠTVU: ULICA MONTLCCHl St. 6.111. 'Jf z‘ v"ak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 - Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, iyrs OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, ‘el. 83-5L Ceneza^kega TISKA D, Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 - Koper. ul. Battlstl 301/a - Tel. 70