Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol lel.a C gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 1 kr.
Vredniitva t e I e f 6 n - i t e v. 74.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspediolja t „Katoi. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
i^tev.
lO.
V Ljubljani, v petek 14. januvarija 1898.
Letnilc XXYI
Cehi in Nemci.
Obžalovati je, da češki prepiri preveč uplji-vajo na politične razmere v Avstriji. Zlasti mi Jugoslovani imamo pod to prevlado mnogo trpeti. Naši kriki se no čujejo, ker jih preglaša vojni šunder češki.
Mi umiramo, borimo se za vsakdajni kruh obstanka — toda odločilni krogi nimajo časa ba-viti se z našimi zadevami, preveč opravila imajo na — češkem.
To je nezdravo razmerje, toda žal, to razmerje je neovrgljivo dejstvo, temelječ v tem, da je Češka najvažnejša in najbogatejša dežela našega cesarstva.
Ne želimo, da bi se poslednje kedaj spremenilo, pač pa želimo, da preneha absolutno prevladanje češkega vprašanja v naši notranji politiki. Druge dežele so ravno tako sestavni deli avstrijskega cesarstva in njihova važnost za Avstrijo — če tudi niso tako velike in bogate, kakor Češka — vgotovljena je v s krvjo pisanih dokumentih avstrijskega cesarstva.
Zlasti mi Slovenci smo nujno potrebni, da se pozornost odločilnih krogov preje ko preje obrne na naše razmere. Z veseljem smo vsigdar, v naj osodnejih trenotjih, vse žrtvovali državi — naj sedaj država ne zabi nas.
Prevladanjo češkega vprašanja je glavna ovira, ki zadržuje odločilne kroge, pečati se z nami. Toda, kakor so se razmere razvile, taka prememba ni drugače mogoča, nego če se Čehi in Nemci v deželah češke krone sporazum i j o o jezikovnih sporih. Mi Slovenci moramo iskreno želeti, da se to sporazum-ljenje doseže. Zato smo z zadoščenjem pozdravili vstop nemških deželnih poslancev v deželni zbor češki. V tem vstopu vidimo prvi korak do sprave.
Seveda ni misliti, da bi ljudje a la Wolf e tutti quanti kedaj mislili na spravo s Čehi. Ti ljudje od prepira živijo — toraj tudi prepir netijo in od boja ne odnehajo.
Toda velik del nemškega ljudstva na Češkem brez dvoma želi spravo. Li bode ta mirneji in patrijotični del češ k o -nemškega ljudstva našel organizatorje in voditelje, ki ga osvobode od d e m a g o -gičnega vpliva radikalno-nemško-n a ci j o n a 1 n i h , naravno veleizdaj-skih agitatorjev, to je vprašanje, od katerega srečnerešitvejemorebiti odvisna češka sprava. Kajti voditelji češkega naroda so pripravljeni odnehati do skrajnosti, v interesu države in v blagor idejam združene desnice.
Obsodba zločinskih dogodkov v Sjeiiičiiku.
Iz Zagreba, 11. jan.
O groznem dogodku v Sjeničaku, kjer je razjarjeno ljudstvo ubilo tri deželne činovnike, poročali si o ob svojem času. Med tem pa so sod-nijske lilasti dokončalo jeden del te žalostne dramo ter izrekle tudi že obsodbo nad krivimi.
Vsa sodnijska razprava je trajala nenavadno dolgo ter jo prišlo marsikaj na dan, kar jasno dokazuje, kako slaba in nedostatna je uprava na Hrvatskem in kako zapuščen je še hrvatski narod v nekaterih krajih. Državni pravdnik je hotel v svojej dolgej obtožbi ves ta dogodek zvaliti na ledja hrvatskej opoziciji ter ga označiti kot politično osveto proti današnjemu zistemu.
Ali dokazov zato ni mogel navesti nobenih. Celo tiste ljudi, kateri so bili zaprti radi tega dogodka, ker so jih bili ovadili, češ da so tamošnji narod dražili, morali so pustiti na slobodo, ker se jo dokazalo, da so nedolžni. Državni pravdnik jo brez dvoma predaleč posegel, ko je obdolžil opozicijo zveze s temi dogodki; preveč so upli-vali nanj Hrvatom protivni časopisi, ki niso seveda našli dovolj grdih izrazov, s katerimi so blatili pošteno hrvatsko ime. Kdor je prebral omenjeno obtožbo, moral je nehot<S priznati, da ni bila sestavljona tako objeklivno, kakor se pišejo taki spisi.
Dolžiti celo jedno politično stranko na tak način, kakor je storil državni pravdnik s hrvatsko opozicijo pri tej priložnosti, dokazuje, kako je na Hrvatskem današnji zistem uplival že na vse oblasti, in kako hoče on gospodovati tudi v takih zadevah, kjer nima politika nič opraviti. Državni pravdnik je bil pa tudi pri obsodbi grozno strog ; nič manje nego 27 ljudi j je predložd na smrtno kazen. Njegovo obtožbo in tudi obsodbo so pa zagovorniki pobijali, kar se je dalo. Redko kdaj se je slišalo toliko izvrstnih govorov v zagrebškej sodnijskej dvorani, kakor pri tej priložnosti. Vodja braniteljev je bil dr. Derenčin. Vsakdo ve, da je dr. Derenčin na Hrvatskem najumneji pravoslovec. To je dokazal že tolikrat s svojimi govori, da o tem ni nobeden dvomil.
Ali po zadnjej njegovej obrambi nesrečnih obtožencev sodeč moramo priznati, da je nadkrilil sam sebe. Krepko se je uprl dokazovanju državnega pravdnika, češ da je opozicija kriva žalostnega dogodka, pa je odbil ta napad na poštenje cele jedne stranke z največjo indignacijo. Potem pa je razjasnil o samem činu tako umno in jasno povod, razvitek in izvršitev groznega dela od razburjenega naroda, da je popolnoma ovrgel dokaze državnega pravdnika, češ da je toliko ljudij zaslužilo smrtno obsodbo. Po dušeslovnih izkustvih je umni zagovornik pripisal razdraženost celega tamošnjega prebivalstva v tolikej meri, da ono ni moglo storiti tega v treznosti nego v nekej du-ševnej omamljenosti, in to ravno radi razdraže-nosti vse množice, ki je bila prisotna. Kako je tedaj mogočo dokazati, da so ravno leti, katere je državni pravdnik obsodil na smrt, ubili dotične tri činovnike.
Govor dr. Derenčina je pobudil med sodniki kakor tudi med poslušalci veliko senzacijo, kajti obtožba državnega pravdnika je bila vsled tega zavrnjena na tako jasen način, da se ni mogla več vzdržati v onemu obsegu, kakor je bila izrečena. Seveda se je državni pravdnik trudil, da obrani svoj predlog na temelju kaznenega zakona, seveda po suhoparnih paragrafih, dočim se na znanstveno dokazovanje Derenčinovo ni niti ozrl.
Tolmačenja Derenčinovega so se oklenili tudi vsi ostali zagovorniki in z veliko radovednostjo so je pričakovalo, kakšno obsodbo izreče sodnija.
Cele tri tedne je trajalo, dokler je sodnija proglasila obsodbo. Ojstra je sicer, ali ne tako kakor je zahteval državni pravdnik ; mesto 27 je obsojenih na smrt le 11, drugi so dobili nekaj let temnice, nekateri so pa popolnoma oproščeni, a kar je najbolj zanimivo, med njimi tudi nekoliko njih, katere je bil državni pravdnik tožil na smrt. Kako se vendar v tem slučaju loči obtožba od obsodbo! Izvrstna obramba dr. Derenčina jo delovala očitno ; doseglo se seveda ni, kar je on želel, ali obsodba se je ublažila, kakor je videti, v velikem obsegu, a ker so vložili pritožbo tudi na smrt obsojeni, moremo se nadjati, da se bodo vrhovno sodišče, kjer sede tudi mnogi umni pra-voslovci, poprijelo Derenčinovih nazorov ter morda oprostilo smrtno kazen nesrečnežem.
Prav je rekel jeden zagovornikov, da prosi milosti v ime nesrečnega naroda. Sožalenja so vredne nesrečne žrtve činovniške, ali je ravno tako usmiljenja vreden narod, ki mora propasti v tem kraju vsled tega dogodka, če se zanj ne poskrbi od višje oblasti. Če se bode ravnalo prestrogo, mora propasti vsa vas Sjeničak in njena okolica, kajti z omenjeno obsodbo še ni dokončana ta zadeva. V kratkem pridejo na red pred sodnijo vsi oni, ki so obtoženi upora. In teh je veliko število. Koliko žrtev bode zahtevala obsodba radi upora, moremo si misliti, če povemo, da državni pravdnik toži vse, ki so se udeležili dogodka le v toliko, da so prišli na dotično mesto, če tudi samo gledat.
Vse to so pa žalostni nasledki slabe hrvatske uprave, ki izhaja zopet iz današnjega pokvarjenega vladnega zistema, ki ni skrbel za nič drugega, nego da se vzdrži Hrvatska v najteSneji zvezi z Mažari. Politične oblasti, ki bi mogle siromašnemu narodu v mnogih zadevah pomagati, da gmotno ne propade, nimajo skoraj časa za to, kajti njihova je glavna naloga, da skrbe neprenehoma po svojih kotarih, da se nikjer ne vgnjezdi opozicija, katero smatrajo nevarno za obstanek države, kakor so se izjavili neki najvišji upravni dostojanstveniki.
Ali opozicija ni nevarna za državo, saj gleda le za napredek naroda, pač pa je nevarna za današnji gnjili zistem, ki se identificira z državo, kar pa zistem nikdar biti ne more, a najmanjo taksni, kakoršni danes nahajamo na Hrvatskem, Ogerskem, pa tudi v Avstriji, in proti kateremu se je razvila borba v novejšem času na vseh črtah. Dal Rog, da se izvrši tudi z vspehom.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. januvarija.
Češki deželni zbor. V včerajšnji seji češkega deželnega zbora so pokazali zastopniki nemškega naroda, da no marajo sprave mej češkim in nemškim narodom, ako so no dovoli Nemcem vse, Čehom pa nič. Že pri razpravi o vladni predlogi glede oprostitve dohodninskega davka od deželnih doklad sc jo pokazala procejS-
nja nagajivost od nemške strani in že pri tej priliki je izjavil nemško-nacijonalni poslanec Iro, da Nemci no marajo sodelovati, dokler vlada ne prekliče jezikovnih naredeb, in da Nemcem ne bo preostajalo ničesar druzega, nego ostaviti deželni zbor. Proti predlogi je govoril tudi poslanec dr. Herold, toda on je naglašal le financijelno stališče ter zastopal mnenje, da se deželi mora ohraniti pravica do pobiranja davkov ter jo rešiti od centralizma. Govornik pravi, da je skrajni čas, da se odvrne od češke ta nesreča. Vendar pa so je ko-nečno stvar tako iztekla, da je bila predloga izročena finančnemu odseku. Glavna preporna točka je prišla sedaj na dnevni red, namreč obestranska predloga, tičoča se jezikovnega vprašanja. Toda odsotna sta bila oba govornika - utemeljevatelja, grof Buquoy in dr. Schlesinger, ki sta oba opravičila svojo odsotnost z boleznijo. Vendar to ni oviralo, da bi stvar ne prišla na dnevni red, kajti mesto prvega je prevzel besedo poslanec Lobko-vic, ki je govoril v češkem jeziku. To seveda ni bilo \Volfu po všeči. Pričel je razsajati po svoji stari navadi ter zahteval, naj se govori vse v nemščini. Res je govornik kmalu ustregel tej zahtevi, toda s tem se je zameril Mladočehom, ki so jeli zabavljati veleposestvu ter na to v veliki večini ostentativno ostavili dvorano. Govornik nadaljuje svoj govor v nemškem jeziku mej nemirom in vpitjem na obeh straneh deželne zbornice. Poslanec Lobkovic je konečno predlagal, naj se predlog z vsemi jezikovnega vprašanja se tičočimi zadevami izroči posebni komisiji. Zaključil pa je z besedami: Dosega sporazumljenja mej na-rodnostima bi bilo najlepše jubilejno darilo, katero moro pokloniti češki deželni zbor svojemu vladarju. Za njim je govoril deželni maršal knez Lobkovic, ki je mej neprestanim vriščem pojas-noval posredovalno delavnost veleposestva ter zagovarjal ravnokar stavljeni predlog. Potem pa je pričel nemški nacijonalec Schiieker utemeljevati nasprotni predlog glede razdelitve češke zemlje. Izjavil je z vso odločnostjo, da Nemci preje ne odnehajo, dokler so ne odpravijo jezikovne na-redbe, napadal vlado, ki se skriva za predlogom veleposestva. Mej tem so je pa pričel vrišč in vpitje, vsled česar ni bilo mogoče umeti govornika. \Volf in Breznovski sta se prepirala mej seboj, pomagali so jima pa še drugi poslanci. Konečno je izjavil posl. Schucker, da so Nemci proti predlogu posl. Buquoy, ker je sporazu.nljenje v deželnem zboru nemogoče in ta za to tudi ni kompetenten. Vlada naj predloži državni zakon. V istem smislu je govoril posl. Prade, ki je izjavil, napadajoč namestnika, da bodo Nemci še nadalje peli »Wacht am Rhein«. Posl. Engel in Herold sta se izjavila za predlog veleposestva ter naglašala, da bodo Nemci še obžalovali, da so zavrnili spravno roko, ki se jim danes ponuja. Več ko danes Čehi ne morejo žrtvovati, ker jim tega ne dopušča čast. Na to se razprava prekine in namestnik Coudenhove v daljšem govoru odgovarja na interpelacije posl. Werunskega glede dogodkov v Pragi. Prihodnja seja bo v ponedeljek, ki bo pa najbrže ravno tako malo nade pokazala za spravo, kakor prva.
Politični banket. Minuli torek zvečer so priredili poljski deželni in državni poslanci na čast svojemu načelniku Javvorskemu banket, katerega so se udeležili tudi deželni maršal grof Badeni, nadškof Izakovicz, namestnik knez San-guszko ter nekaj druge višje gospode. Prvi je govoril deželni maršal, ki je napil vitezu Jawor-skemu, ki se je kot drugi govornik zahvaljeval za izkazano mu čast in zaupanje ter omenjal raznih političnih vprašanj. Oba govornika sta govo rila o slogi, ki vlada posebno v zadnjem času i mej državnimi i mej deželnimi poslanci. Umevno je, da se je mnogo govorilo o nemštvu, posebno pa se je naglašala zmernost v politiki, katera naj bi posebno vodila Slovane v boju proti nemški hegemoniji, da se ne pokaže prej ali slej nevarnost panslavizma. Glede veljavo nemštva se je izrazil Javvorski podobno kakor nedavno profesor Jagič. Malo preveč je hvale in poniževanja.
Reški mestni zastoji razpu&čen. Pred nekaj dnevi smo poročali, da jo bil županom reškega mesta izvoljen bivši župan dr. Maylander. Na vprašanje vladnega komisarja Gaala, ali vsprejme izvolitev, je pa odgovoril Mažarom ne posebno priljubljeni mož, da prevzame županovo mesto le tedaj, ako vlada ne uvede znanih zako-
nov za Reko. Po tej izjavi je vladni zastopnik zaključil sejo in odšel. Predvčerajnjim je pa zastopnik Gaal zopet povabil k seji vse mestne odbornike ter jim naznanil, da vlada ne more vsprejeti take izjave, kakoršno je oddal Maylander in torej tudi ne poveriti mu županske časti. Vsled tega je odredila novo volitev, ki naj se takoj izvrši. Temu je najodločneje ugovarjal vodja avto-nomistične stranke, znani Valušnik, ker volitev ni bila na dnevnem redu in torej ne poprej naznanjena. Vkljub temu se je vršila nova volitev župana in dr. Maylander je bil s 43 proti 5 glasovom zopet izvoljen županom. Po izvolitvi pa je na veliko presenečenje [vladnega komisarja oddal ravno tako izjavo, kakor pri prvi izvolitvi. Vsled te nepričakovane izjave je vladni zastopnik izjavil, da je mestni zbor razpuščen, ter ostavil dvorano. Umeva se, da je zavladala mej mestnimi odborniki nepopisna ogorčenost nad tako samovoljnim postopanjem in kratenjem pravic avtonomne oblasti. Takoj drugi dan po tem važnem dogodku se je podal reški guverner Szapary v Budimpešto, da poroča Banffyju o tej »nezgodi«. — Morda bode ta dogodek konečno vendar spametoval reške veljake in jih privedel do prepričanja, da bi se jim v zvezi z domoljubnimi Hrvati gotovo ne godilo tako slabo.
Jiazmere v Srbiji so sedaj, odkar je postal dosedanji kralj Aleksander pravo za pravo razkralj, oče njegov pa srbski kralj, kakor se po pravici sme trditi o tej najnoveji spremembi, zelo zamotane. Milan se je imenoval vrhovnim poveljnikom srbske armade in s tem v resnici vzel sinu vsako pravo oblast in moč iz rok. Sedaj biva na Dunaju, da si uredi svoje zasebne stvari in stalno opusti ondotno bivališče, ker se hoče od sedaj za naprej »posvetiti« izključno le srbskim prebivalcem ter jih kraljevo-očetovsko varovati in braniti. Odkar se je ločil od vladnega krmila bivši mini-sterski predsednik Simič, ki si je vedel pomagati v takih zadevah in odvračati pretečo nevarnost, se veča vedno bolj vpliv pijavke, ki je neizmerno mnogo pripomogla, da se nahaja sedaj srbski narod v takih neznosnih financijalnih razmerah. S trenutkom, ko je prišel Milan v posest tolike moči in oblasti v deželi, se je vselila v deželo zopet ona nesrečna dvojna politika, ki je Srbiji provzročila že tolikanj škode. — Opozicijonalni strankarski voditelji se znova zbirajo in s tem preti zopet velika nevarnost že itak rahlemu balkanskemu miru. S tem pa se pričenja znova nevarno balkansko vprašanje, pri katerem pa imata prvo besedo Avstrija in Rusija, in je torej zelo predrzna trditev nekaterih srbskih višjih krogov, da se Avstrija ne sme vmešavati tudi v srbske razmere. S pomočjo teh dveh velevlasti se morajo odpraviti v Srbiji, kakor tudi v Bolgariji one razvade in navade, ki nosijo očiten znak jutrovih dežel in ki so prvi vzrok sedaj vladajočemu zi-stemu. Na korist narodov treba torej temu radikalno odpomoči in naj torej v bodoče velja geslo : le vmešavati se v balkanske zadeve.
S kandidaturo vojvode Petroviča za mesto krečanskega guvernerja ne bode nič, ker črnogorski knez nikakor ne dovoli, da bi načeloval Kreti njegov sorodnik. Knez želi miru na Balkanu; ta se bode pa kaj težko utrdil, dokler bodo kre-čani težili po popolni zvezi z grškim narodom in njegovo zemljo. To bi bil knez že popreje sporočil velevlastim, ko bi ga bile vprašale za mnenje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. januvarija.
(Volilska shoda) bodeta prihodnjo nedeljo popoludne v Spodnji Idriji in zvečer v Idriji; na prvem bode poročal državni poslanec dr. Ign. Žitnik, na drugem državni poslanec dr. Janez E. K r e k.
(Deželni zbor kranjski.) Prihodnja seja deželnega zbora je v torek dno 18. t. m. ob 10. uri dopoludne. — Odseki imajo seje, in sicer: Finančni odsek v ponedeljek 17. t. m. ob 10. uri dopoludne; upravni odsek v ponedeljek ob 4. uri popoludne in odsek za letno poročilo tudi v ponedeljek ob 4. uri popoludne.
(Znanstvena in popularna predavauja.) Na povabilo prof. in drž. poslanca dr. Kreka se je zbralo včeraj v katoliškem domu več gospodov, ki so se dogovarjali o vVedbi znanstvenih in popularnih predavanj o raznih vzlasti v
sedanjem času važnih vprašanjih. Po daljši razpravi, katere so se vdeležili gospodje dr. Krek, kanonik Sušni k, kanonik Kalan, dr. Ivan J a n e ž i č , doktor Ignacij Žitnik, Viktor Steska, dr. Debevec, dr. J. Brejc, prof. Jenko, dr. A. Kar lin, dr. Pečjak in dr. A. Ušeničnik, se je sklenilo, da se vvedejo vsaki teden po enkrat prijateljski večeri, kjer se bodo razpravljala in pojasnovala v prijateljskih razgovorih razna važna vprašanja, ter da se po enkrat na teden vvedejo predavanja znanstvena in poljudna, namenjena širšemu občinstvu. — Mi z veseljem pozdravljamo to velevažno zasnovo, s katero se bo lepo spolnoval namen katoliške družbe in hkrati tudi Leonove družbe. Sedaj ko imamo v »Katol. domu« tako lepe prostore, treba da jih porabimo vzlasti v take namene. — Prvi prijateljski večer je v sredo 19. t. m. ob 7. zvečer v sobi »Katol. družbe« tik velike dvorane v »Katoliškem domu«.
(Zdravje v Ljubljaui.) Od 1. do 8. jan. bilo 26 novorojenih ; 20 jih je umrlo, med njimi 1 za vratico, 4 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled samomora, 11 za različnimi boleznimi; med njimi 8 tujcev, 9 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: 1 za škarlatico, 2 za vratico.
(Iz Gorice) se poroča, da se vrše med slovenskimi in italijanskimi deželnimi poslanci pogajanja v ta namen, da se snide dež. zbor in nadaljuje svoje delovanje. Upanje je, da se doseže sporazumljenje.
(Izjava slovenskih poslancev tržaških.) Slovenski zastopniki okolice v deželnem zboru tržaškem so sklenili, da se ne udeleže razprav v tem zasedanju rečene zbornice. Vzroke temu ukrepu svojemu so prijavili v posebni izjavi gospodu deželnemu glavarju, dr. Karlu Dompieriju, in so to svojo izjavo v doslovnem obsegu dopo-slali tudi g. namestniku, visokorodnemu grofu Leopoldu Gocssu. Izjava se glasi: Prejasni gosp. deželni glavar! Povodom otvoritve šestega zasedanja deželnega zbora tržaškega, ki se je vršila dne 11. januvarija 1895 leta, izročili so slovenski poslanci v istem deželnem zboru v roke tedanjega gospoda deželnega glavarja dra. Ferdinanda Pitteri-ja izjavo, s katero so izrekli, da ne ustopijo v deželni zbor iz razlogov, navedenih v isti izjavi; povodom otvoritve sedmega zasedanja istega deželnega zbora pa so poslali isti poslanci ozirom na nespremenjeni njih položaj analogno izjavo na tedanjega ministerskega predsednika grofa Badenija in sicer samo nanj radi tega, ker imenovani g. deželni glavar, dr. Ferdinand Pitteri, ni dal proti vsakemu parlamentarnemu običaju prečitati v zasedanju leta 1895 podane izjave. Ker se razmere od zadnjega zasedanja deželnega zbora tržaškega nikakor niso zboljšale za Slovence pokrajine tržaške, marveč zdatno poslabšale ter stoje italijanski poslanci še vedno kakor kompaktna večina na principijelno odklanjajočem stališču proti vsem opravičenim narodnim, moralnim in mate-rijalnim težnjam naših slovenskih volilcev; uvažuje, da so slovenski poslanci še vedno izpostavljeni v mestnem zboru zasramovanju od strani občinstva na galeriji ter da jim ni pričakovati, da bi se jim v tem obziru boljše godilo v deželnem zboru, ki je indentična korporacija z mestnim svetom; uvažuje, da je pokazala večina mestnega zbora, ki je tudi večina deželnega zbora, skrajno nestrpnost proti Slovencem s tem, da ni hotela in noče priznati, vkljub razsodbi visokega c. kr. upravnega sodišča, njih legalno izvoljenega zastopnika Ivana viteza Nabergoja, tržaškim mestnim in dosledno tudi deželnim poslancem ; uvažuje, da vkljub temu, da je na podlagi poslednjih volitev tržaška okolica zastopana izključno po slovenskih zastopnikih, italijanska večina ni izvolila v mestno delegacijo, in dosledno tudi ne v deželni odbor, nobenega okoličanskega poslanca, tako, da so podpisani poslanci izključeni od \ažnega sodelovanja v deželnem odboru na očitno škodo svojih volilcev ; ker slovenski poslanci še do danes nismo zadobili v izjavi od 10. januvarija 1895 zahtevanih garancij glede na svobodo osebe in govora v deželni zbornici tržaški ne od deželnega glavarja in tudi ne od c. kr. osrednje vlade, katera ni storila niti najmanjšega koraka v tem oziru: izjavljamo slovenski poslanci kakor zastopniki celokupne tržaške okolice, da se ne moremo udele-
•žiti niti letošnjega zasedanja tržaškega deželnega zbora, kar blagovolite, presvetli g. deželni glavar, vzeti aa znanje ter v celoti priobčiti to izjavo, z našimi razlogi vred, visokemu deželnemu zboru.
—	V Trstu, dne 10. januvarija 1898. Ivan vitez Nabergoj, Ivan Marija Vatovec, Fran Dol-1 e n z, Ivan G o r i u p, Alojzij G o r i u p, I'ran Kosec.
(Iz Smlednika), 12. jan.: Včeraj dopoludne obesil se je šestnajstletni pastir gospodarja Knifica. Rezal je slamo in se malo poprej pogovarjal s sosedovo deklo. Ko mu potem domača šestletna hčerka prinese južino, se vrne in reče materi: ■»Noče nič jesti in je privezan«. Ko pride mati pogledat, vidi, da se je pastir obesil. Trud oživiti ga, bil je žalibog zastonj. Mladenič je bil marljiv in lepega ponašanja. Najbrž se je revežu zmešalo.
—	Papeževo bisernico je tudi vas Trboje in Smlednik slovesno praznovala. Gospodarji razsvetlili so svoje hiše in s tem pokazali, da so verno udani Leonu XIII., kojega naj dragi Bog ohrani še mnogo let. — Sneg je že skoraj čisto skopnel, a vreme je večinoma oblačno.
(Umrl) je 11. t. m. nagloma č. o. Klemen Šalamun, gvardijan oo. minoritov v Ptuju. N. v m. p.!
(Novo okrožno sodišče v Mariboru) in s tem združeno okrajno sodišče sta menda samo za Nemce, ker imata le nemške uradne pečate. In vendar so vsi sodniki prisegli na ustavo, ki vsem narodom jamči jednakopravnost. In v mariborskem okraju imajo še Slovenci večino!
(Gosp. Kon< nik,) ravnatelj celjske višje gim nazije, je v »Valiti« naznanil, da ravnateljstvo ne uvažuje brezimnih pritožeb proti dijakom. — Ravnateljstvo bi bilo bolje storilo, da je molčalo o brezimnih ovadbah. Ali morda gospod ravnatelj ve, da ovadbe prihajajo iz prusaških krogov ?
(Ptujska gimnazija.) Občinski zastop ptujski je v seji dne 12. t. m. soglasno sklenil, z vsemi sredstvi delati na to, da se tamošnja nižja gimnazija razširi v višjo, ob jednem pa protivi temu, da bi se podržavila, ker bi nastala nevarnost, da se posloveni. — Akoravno štajerska dežela želi, da se ta zavod podržavi, vendar ptujski nemšku-tarji zahtevajo, da se na deželne stroške ponem-čujejo slovenski otroci.
(Sumljiv mutec.) Iz Lozic se nam poroča, da je beračil nad 20 let stari mladenič, ki ni nič govoril. Na listku je imel zapisano z dovolj čedno pisavo: da je mutast in gluh — ter prosi vbo-gajme. Piše se, iz delavske knjižice beroč, Alfred Cattich rojen v Trstu, domovinski pristojen v Ra-guzo v Dalmaciji. Sumljivo, da je v knjižici njegovi : »surdomuto« in pa njegov podpis, zapisano z nekoliko manj črnim črnilom kakor je drugi popis popisan. — Dobro bi bilo, da še kdo drugi pregleda natančneji njegovo delavsko knjižico in v slučaji, da se je zgodila goljufija z uradno knjižico, to naznani sodišču oziroma žandarmeriji. ■— Načelo velja: Revežev so usmili, nepridiprav pa ne prizanašaj.
(Prešič prst odgriznil.) Ko so pri Renkcu v Renkovski vasi klali prešiča, pripetila se je nesreča, daje gospodarju, držečemu za rilec prešičev, prešič odgriznil prst. — To se je zgodilo tako brzo, da v hipu še začutil ni prevelike bolečine. No žalosten je moral biti, ko je nesel odgrizen prst pokopat na pokopališče.
(Oesplja v cvetji.) Na vrtu župnišča na Lo-zicah je bilo lani kakor letos videti par češpelj sredi zime v cvetju. — Kaj ne, nekoliko prezgodaj je!
(»Tke Father of tlie House«.) Nedavno je član angleške zbornice poslancev Charles Pelham Vil-liers obhajal svoj 96 letni rojstni dan zdrav in čvrst. Villiers zastopa okraj Wolverhampton ' nepretrgano od 1. 1835 torej celih 63 let, zato pač po pravici nosi ime »The Father of the Ilouse of Commons«, oče hiše poslancev. To bo najbrže najstarejši izmed vseh poslancev na svetu.
»Times«.
(Električeu sneg.) O zanimivem snežnem viharju pripoveduje poročnik John P. Finlev, jeden najglasovitejših meteorologov Zveznih držav. Med njegovim potovanjem na goro Pikes Iiead začne močno mesti. A padajoči sneg je bil tako z elektriko napolnen, da so je smel imenovati »ploha mrzlega ognja«. Najprej so dajale snežinke od sebe le majhne iskrice, ako so prišle v dotiko z dlako poročnikove mule. Kmalu pa je bilo videti
celo žarke, kadar so padale snežinke na sneg, na obleko jezdečevo ali na dlako mulino. Ko je nevihta postajala hujša in snežinke manjše, videti je bilo vsak tak ledeni drobec kakor podolgast odBvit skrivnostne bele luči ter slišati hrušč neprestanih električnih razpokov. Ko jo nevihta divjala najhujše in je vsaka snežinka bila ognjeni kapljici podobna, je Finley kar cele kupe električnih žarkov otresal raz konce svojih prstov, ušes, brade in nosa in če jo mahnil z roko, bilo je, kakor bi mahnil z ognjenim mečem, ker vsaka snežinka, katere se je dotaknil, je dala pok in svitlo iskro od sebe. — Res nenavaden naraven pojav.
(S Krete) so je dne 3. t. m. zjutraj pripeljalo v Celje 70 rezervnikov pešpolka št. 87 pod vodstvom nadporočnika Siegmunda; šli so še isti dan na dopust.
Društva.
(Občni zbor »Muzejskega društva«) bode dno 31. januvarija 1898 zvečer ob šesti uri v bralni sobi Rudollina v Ljubljani. Volil se bodo nov odbor. — K obilni udeležbi vabi društveno predsedništvo.
(Družbi s v. Cirila in Metoda) je volil rodoljubni ledinski župnik Janez Bolta svoto 51 gl. 94 kr. Glede njega prav pičle zapuščine je to velik dar in družba toliko obilnejo hvaležnostjo uvrstuje čast. rajnika možem, ki jim je požrto-valno srce za vero in dom.
(Občni zbor pevskega dr u št v a »Slavec«.) V nedeljo dne 9. januvarija t. 1. vršil se je občni zbor tega društva, katerega otvori predsednik g. Dražil, pozdravljajoč navzoče in omenjajoč, da je društvo v preteklem letu mnogo delovalo na narodnem polju s tem, da je marljivo gojilo lopo slovensko pesem ter s prireditvijo veselic, izletov in s sodelovanji pri raznih narodnih društvih storilo svojo dolžnost. Spominja se blagih podpornikov, katerih je sedaj 250, ter izraža upanje, da bodo društvu tudi v prihodnjo ostali zvesti. Spominja se slednjič tudi umrlih članov društva, kateri so bili spremljani k zadnjemu počitku, ter poživlja navzoče, da se v znak pietete dvignejo raz sedežev, kar se je zgodilo. — Iz obširnega poročila tajnikovega povzamemo sledeče: Društvo je priredilo meseca februvarija m. 1. običajno maškarado v Sokolovi dvorani »Narodnega doma« pod imenom »Ljubljanski semenj«, ki je bila jako dobro obiskana ter jo donesla društvu lop dohodek. Nadalje se je priredila o binkoštih m. 1. velika vrtna veselica, ki je v vsakem oziru izvrstno izpadla, ter konečno tri pevske večere. Društvo je priredilo nadalje izlet v Litijo in Šmartno, kjer je bilo v obeh krajih slovesno vsprejeto ter v Litiji priredilo skupno s pevskim društvom »Zvon« in tamburaškim zborom vrtno veselico v korist družbi sv Cirila in Metoda. Posebno zahvalo izreče občni zbor litijskemu bralnemu društvu, oziroma njega predsedniku gospodu Gregorčiču, ter šmartinskemu pevskemu društvu »Zvon«, kateri društvi sta si za tako krasen vsprejem pridobili največ zaslug, zahvala se izreče pa tudi š m a r t i n s k i m r o d o 1 j u h k i n j a m, ki so ob tej priliki »Slavcu« podarile krasen trak na zastavo. Korporativno se je društvo udeležilo blagoslovljenja zastave pevskega društva »Ljubljana« ter otvoritve »Narodnega doma« v Celji in blagoslovljenja zastave celjskega »Sokola«, kjer je sodelovalo na predvečer pri slavnostnem koncertu. Povodom vseslovenskega shoda je »Slavec« sodeloval na prijateljskem večeru in drugi dan pri komersu na čast tujim gostom, sploh ob raznih prilikah naprošen bil za sodelovanje, katerim se je društvo vedno rade volje odzvalo. — Iz poročila blagajnikovega je razvideti, da je bilo v preteklem letu skupnega denarnega dohodka 2110 gld. 80 kr., stroškov 1604 gld. 85 kr., torej preostanka 505 gld. 95 kr. — Pregledovalca računov potrdita, da sta blagajno v popolnem redu našla. — Pri zadnji točki dnevnega reda je več govornikov stavilo razne nasvete in predloge ter je konečno predsednik zaključil zborovanje, hvaležno spomi-njajoč se narodnega časopisja, kateri se je napram društvu kazal vedno naklonjenega, in vspodbuja-joč pevce k marljivemu prihajanju k pevskim vajam, ker le potem bode »Slavcu« mogoče, vzdržati se na sedanjem stališču.
(Vabilo k zabavnemu večeru) katerega priredi »Katoliško delavsko društvo« v Za-gorji ob Savi v nedeljo, dnč 16. januvarja 1898 v »Domu« ljubljanskim bratskim gostom na čast. Vspored: I. Pozdrav došlih gostov: ai v besedi, b) po »društvenem orkestru«. II Veseloigra »Sne-gulčica in škratje«. 1. Slika: Oarovno zrcalo. II. Slika: Pri škratih. III. Slika: Prodajalka. IV. Slika: Sadjarica. V. Slika: Rešitev Snegulčice. III. Iz prijaznosti nastopijo gospice V. Dettelova, Hanakova, Hiltyjeva in Lorgerjeva s citranjem. IV. Prosta zabava po I. Zagorskem pevsko-tamburaškom zboru »Zarja«. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za ude in neude 10 kr. — Opomnja: Člani »Slovenske krščansko socijalne delavske zveze« so od-
peljejo iz Ljubljane v nedeljo 16. t. m. z vlakom ob 2. uri 52 min. popoludne. Vožnja velja v III. razredu 1 gld. 75 kr. za tja in nazaj. Gostje dobro došli! K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
(Vabilo) na veselico, katero priredi narodna čitalnica v Kamniku dne Id. prosinca t. 1 s pri jaznim sodelovanjem slavnega pevskega društva »Lira« v lastnih prostorih. — Vspored: 1. Wag-ner: »Pod dvoglavim orlom«, udarjajo tamburaši. 2. I. pl. Zaje: »U boj«, poje moški zbor s sprem-ljevanjem orkestra. 3. * * * »Trije nosovi«, komičen trospev. 4. Farkaš: »Venec brv. pesmij«, udarjajo tamburaši. 5. Ples. — Svira godba na lok. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Vstopnina navadna. — Na obilno udeležbo vabi
odbor.
(Šontiljsko kmetijsko bralno društvo) priredi dne 23. januvarija t. 1. povodom V. občnega zbora veselico s tombolo, čisti dohodek tombolo je namenjen tukajšnji štirirazredni narodni šoli v podporo ubogim a pridnim otrokom. Gotovo blag namen je pomagati ubogi učečej se mladini, katera trpi pomanjkanje in zmrzuje na pol gola in bosa, hodeč v šolo in domu. A kako naj pomaga maloštevilno društvo toliki množici otrok, ki je samo v najslabšem denarnem položaju ? Res imamo med domačini precej dobrotnikov, vendar njih darovi za toliko število no zadostujejo. Kako potrebna pa je izdatna pomoč naši slovenski štirirazrednici na skrajni nemški meji, katera bije z novejšega časa hud boj za svoj obstanek, dobro vidijo slovenski rodoljubi na jugu. Bati se je torej, da bode prej ali slej pala slovenska postojanka in so spremenila v nemško mučilnico. Tukajšnja nemška »schulverein«-ska dvorazrednica namreč porablja revščino prebivalcev v svoje agitacijsko sredstvo. V to svrho ima vedno mnogo denarjev na razpolago, katere jej pošiljajo nam sovražna društva in prekomejni sosedje. Otroke ubogih, viničarskih starišev lovi z besedami: »Stariši, pošljite svoje otroke tukaj sem, tu dobijo vse, kar potrebujejo v šoli, dobijo opoldan toplo juho in za božičnico obleko ali obuvalo«. In res, to vleče. Že nad 64 slovenskih otrok privabili so na zgoraj omenjeni način .v svoj ponemčevalni zavod. Da bi zamogel to veliko nevarnost, ki preti domači narodni štirirazrednici, odvrniti, obrača se društveni odbor s ponižno prošnjo do vseh narodnjakov-dobrotnikov in šolskih prijateljev, da bi blagovolili darovati po svojej volji v ta blagi namen kaj, ali v denarjih ali v dobitkih. Da bode zamogla tudi narodna štiriraz-rednica vsaj v najhujšem letnem času nasičevati s kruhom lačne želodce, obleči in obuti največje sirotice svojega zavoda, in s tem v prvi vrsti pomagati nedolžnim revam, v drugi vrsti pa oslabiti zgoraj navedeno agitacijsko sredstvo »schul-verein«-ske mučilnice, kliče društveni odbor svoje brate v vseh slovenskih pokrajinah na pomoč z besedami pesnikovimi: »Odpri srce, odpri roke,
—	Otiraj bratovske solze!« .. . Ker odbor na izdatno podporo iz južnega Štajerja in Kranjskega računa, prosi, naj bi se preblagodušni darovi izvolili pošiljati na »Kmetijsko bralno društvo« v St. Ilju v Slov gor. (Egydi Tunnel).
(Vabilo k IV. občnemu zboru »Sa-vinske podružnice Slovenskegapla-n i n s k e g a društva«,) ki se vrši v nedeljo, dno 16. januvarija t. 1. ob 2. uri popoludne v gostilni gosp. Josipa Mikuš-a v Gornjem Gradu po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo o društvenem delovanju 1. 1897. 2. Poročilo blagajnika. 3. Proračun za 1. 1898. 4. Nasveti in predlogi. — Ako bi v smislu § 17. društvenih pravil ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se ob 3. uri isti dan drugi občni zbor po jednakem dnevnem redu.
—	K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno
odbor.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 14. jan. Dolenjeavstrijskemu deželnemu zboru je predložen vladni načrt zakona glede preosnove učnega reda na realkah. Po tem načrtu naj bo veronauk obvezen učni predmet tudi za višje razrede na realki.
Dunaj, 14. jan. Ministerski predsednik baron Grautsch namerava staviti moravskim zastopnikom predlog, po katerem naj bi se proglasila vsa moravska mesta z lastnim statutom dvojezičnimi, za druga mesta naj bi pa to veljalo le tedaj, ako je vsaj deset odstotkov prebivalstva druge narodnosti. Nemci se odločno upirajo temu nasvetu, ker bi potem „nemški" mesti Znojm in Iglava izgubili nemški značaj. Češki zastopniki se do-sedaj še niso o tem izjavili.
Dunaj, 14. januvarija. Državno sodišče je odločilo, da se s prepovedjo ljudskega shoda v Hebu ni kršil noben zakon, ker shod ni bil omejen na povabljene goste. Jed-
nako se ni kršil zakon s tem, da se je razveljavil sklop opavskega mestnega zbora, naperjen proti opavskemu češkemu gimnaziju.
Dunaj, 14. januvarija. Poslanec Kramar in član gosposke zbornice prof. dr. Randa sta bila včeraj pri Gautscbu.
Dunaj, 14. januvarija. Državno sodišče je pritrdilo razsodbi notranjega ministerstva, ki je pregnalo vrednika soc. lista „Proletar" iz okrajev Liberce, Jablonc in Trnovo, ker je vrednik Rosak po svojem dolgoletnem delovanju zelo nevaren varnosti imetja.
Gradeo, 14. januvarija. Načelniki nemško-liberalnega in nemško-nacijonalnega kluba v graškem deželnem zboru so sklenili izročiti deželnemu zboru predlog, da vlada takoj razveljavi jezikovne naredbe. (Čudno je to, da po mnenju nemških nacijonalcev v praškem deželnem zboru to vprašanje spada pod državni zbor, pri štajerskih nemških nacijonal-cili pa vlada mnenje, da to spada tudi v deželni zbor, najbrže zato, ker imajo večino. Op. vred.)
Praga, 14. januvarija. V odgovoru na
interpelacijo posl. Werunsky in tovarišev radi zadnjih dogodkov v Pragi, je naglašal namestnik Coudenhove mej vednim kričanjem nemških poslancev, da bi bila vlada v svrho varnosti imetja in življenja potrebovala še mnogo več močij, kakor jih je imela na razpolago, ker so razne stranke iz najbolj oddaljenih mestnih delov zahtevale varstvo. — Polic, nadzorstvo je bilo zelo težavno ravno vsled omenjenega položaja, vender je upati, da se temu kmalu opomore in se posreči zasačiti tudi voditelje nemirov (Klici na levici: „To bi bilo potrebno!" — Wolf: „Saj jih poznamo!") ter jih primerno kaznovati. V bodoče se bode vse storilo, da se ohrani mir in zagotovi varnost življenja in imetja. Prebivalstvo je v slučaju potrebe dolžno pomoči mestni policiji. Kar se pa tiče odškodnine, ne more prevzeti vlada ni-kake dolžnosti, upa pa, da se bode s podporami in brezobrestnimi posojili pomagalo pomoči najbolj potrebnim. Govornik meni, da velika večina prebivalstva obsoja zadnje dogodke (Woll: „Ali primator tudi?"), kakor jih tudi vlada obsoja, ter izraža nado, da se vseli v mesto kmalu trajni red in mir.
Praga, 14. januvarija. Konservativni veleposestniki so sklenili glede jezikovnega vprašanja kakor v državnem tako tudi v deželnem zboru složno hoditi s češkimi poslanci.
Praga, 14. januvarija. Nemški poslanci najbrže kmalu izstopijo iz deželnega zbora. Vsaj s tem razlogom pritiskajo na vlado, da bi se vdala njih zahtevam. Kakor se vidi, je bila vsa ta stvar že dogovorjena. S svojim izstopom hočejo Nemci napraviti vspešno sredstvo za agitacijo ali bolje za hujskanje nemškega naroda na Češkem.
Praga, 14. jan. Nemški deželni poslanci so danes sklenili vstrajati na svojem dosedanjem opozicijonalnem stališču.
Petrograd, 14. januvarija. Car je imenoval transkaspiškega glavnega guvernerja generala Kurupatkina vojnim ministrom in poveril vodstvo naučnega ministerstva pri-stavu v istem ministerstvu Anničkovu.
Madrid, 14. januvarija. Zagotavlja se, da bode preiskava proti generalu Weylerju ustavljena.
Pariz, 14. januvarija. Vsled raznih odkritij povodom razprave o Esterhazyjevi zadevi je prijelo oblastvo polkovnika Picquarda ter uvedlo proti njemu preiskavo.
New-Jork, 14. januvarija. „New-Jork-Herald" poroča, da je bilo povodom zadnjega viharja v Fortsmithu ubitih 50 oseb. Dosedaj so našli 41 trupel.
Bombay, 14. januvarija. V minulem tednu je umrlo v Bombayu 450 oseb za kugo. Skupno je umrlo v istem času 1807 oseb.
Umrli ;
V hiralnici:
10. januvarija. Frančiška Šober, strežnica, 74 let. ne-crosis.
V bolnišnici:
9. januvarija. Anton Pengov, delavec, 52 let, plučnica.
Tujci.
12. januvarija.
Pri " "u: Harnmei' iz Žatca. — Linke iz Trsta. — Viray iz Budimpešte - Behacker, Haas, Waller, Temple, Ziterer, \Verner, Lust z Dunaja. — Hausenblas iz Prage. — Kunerth iz Gradca, — Prohaska iz Celovca. — Volčič iz Novega Mesta. — Golf iz Cerknice. — Dolschein iz Teharjev.
—	Haas iz Kamnika. - Dolinar iz Starega Trga. — Matzhold iz Maribora.
Pri Maliču : Robichfcg iz Prage. — Rotschild iz Franko-broda ob M. -- Steinscbneider, Deutsch, Trostli. Bock, Lei-delmeyer, Brandl, Clement; llartig, - Mahrischl z Dunaja.
—	Belani iz Gradca, — Blažun iz Begunj. — Rhomberg iz Celovca. — Hild iz Trsta. — Podmenik iz Radeč.
Pri Hoydu: \Videnek, Skušek iz Metlike. — Texter iz Cola. — Cerar iz Blagovice. — Valentini iz Kopra.
Pri Južnem kolodvoru. Perhauz iz Senožeč. — Stossl iz Celovca.
Pri bavarnkem dvoru : Krašovec iz Vel. Lašič,
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306'2 m.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neb«	i:-s
13	9 zveiier	P?52'5	I Ž	sr. svzh.	oblačno	
14	7. zjutraj 2. popol.	7535 7530	1-2 4-6	sr. vzhsvh. brezv.	jasno oblačno	0'0
■ ■	u u rez,*, ouiacno
Srednja včerajšnja temperatura, 1-S*, za"41° nad normalom
Eksekutivne dražbe.
,_„„'"'rana Arkota iz Sodraiice nepremaljivo posestvo (890 gld.), terjatev 200 gld., dn6 18. jan. in 15. februrariia v Ribnici.	'
Frana Uhana iz Spodnjih Ponikev posestvo (1680 eld. 10 kr.) dn6 19. jan. in 18. febr. v Trebnjem.
Mihaela AndrejaSa iz Češnjice posestvo (130 el.)
19.	jan. in 19. febr. v KrSkem.	ve;
Jakoba M a r t i n 6 i 6 a zemljišče v Zburah (350 eld.) dnč 19. jan. in 23. febr. r Mokronogu.
Antona S k u b i c a zemljišče ▼ Št. Vidu (61b gld.) dnš
20.	jan. in 17. febr. v Zatičini.
Avgusta Gašpareta z Rakeka posestvo (9880 gld.) dne 18. jan. in 21. febr. v Cerknici.
Franceta Grabnarja iz Vel. Dobrepolja nepremaklj. posestvo (2193 gld. 40 kr.), terjate* 54 gld., dni 21..jan. in 25. febr. t Radovljici.
VABILO
k
U, @lii§mi ife@ti
„Konsumnega društva y Starem Trp pri Ložu,
vpisane zadruge z omejenim poroštvom",
ki se bo vršil
v nedeljo dne 30. jan. 1898 ob 724. uri pop. v prostorih konsumnega društva v Starem Trgu.
A'spored:
1.	Nagovor.
2.	Polaganje in odobrenje računov.
3.	Razdelitev dobička.
4.	Dopolnilna volitev odbora.
5.	Kazni nasveti.
Vse p. i. ude vabi k obilni udeležbi
32 i-i	odbor.
JLep, dobro olii-anjeii
grlasovir
proda, po nizki ceni
Franc Gerden,
31 2—1	organist pri Sv. Križu pri Litiji.
Ormoška posojilnica
obrestuje tudi po novem letu hranilne vloge po
5° o odstotkov
brez odbitka novega rentnega davka.
24 3-2
Srečke za princ Evaenov spomeniki žrebanje
r	»r	H 11. februv.
883 3
' Kron.
Srečke a	kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
I > XX IX
a
s k a borz a.

Dne 14. januvarija
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . G. kr. cekini.....
102 gld. 35 kr.
	n	35 „
. 121		75 .
. 102		75 „
		10 „
. 99		60 „
. 937		
. 357		25 „
. 120		05 „
j. 58		85 „
. 11		76 „
	n	53>/,„
		40 „
	„	69 „
Dne 13. januvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . o°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/0
„	„ južne železnice 5°/„ .
„	„ dolenjskih železnic 4°/0
161 gld. 25		kr.
161	, —	
l!-9		
99	„ 60	
140	„ 25	
128		
109		
112	„ 50	
98	„ 2i)	
98	„ 50	
224	„ 50	
183	„ 50	
129	, 25	
99	„ 50	
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijski-ga rudečega križa srečke, 10 gld
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genois srečke. 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. , . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
197 gld. 50	kr.
163 „ -	
20 „ 30	
25 „ 50	
82 „ 50	
80 „ —	
57 „ _	
22 „ -	
161 „ 50	
3455 „ —	
426 „ -	
81 „ 50	
107 „ 50	
147 „ 10	
168 „ —	
127 „ 37	n
1. januvarijem 1898
M

MERCUR
XXXVI. let«.
je pričelo novo celoletno uaročevanje
\ Vtcilticiln oznanll° žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, »'vsiuiv IH» hv.AZ vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
Rrmlafni nrivr7Plf Finanzielles Jahrbuch", ki obsega za-D1 CipidUll pilKUtJK znamek vseh izžrebanih srečk.
Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznloaml pri vseh c. in kr poštnih uradih in pri administraciji ,.Merour', Dunaj, I., Wollzeile 10. Celoletna naroČil I IS«.
2 gld. 60