Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu ,,Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo „M i r a44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVIII. V Celovcu, 8. velikega travna 1909. Štev. 22. XIX. letni občni zboe Jatolišlm-političnega in gospodarshega društva za Slovence na Koroškem" se vrši u četrtek, dne 27. mnfnika 1909 točno ob dveh popoldne v „Rokodelskem domu“ u Celoucu. Spored : 1. Poročilo odbora. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Prač s skupino veleposestnikov! Veleposestvo si je pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah samo izpodmaknilo tla in se s svojim postopanjem samo odreklo pravici do posebnega zastopstva v deželnem zboru v skupini veleposestva. Namen te skupine je bil varovati stanovske interese veleposestva brez ozira na narodnost in politično mišljenje. Stranka ustavo-vernih in stranka nemškonacionalnih volilcev iz skupine veleposestva pa sta se strnili in izvolili vseh deset poslancev, dasi bi bili morali prepustiti vsaj tri mandate manjšini, ki šteje okoli 40 volilcev, torej dobro tretjino. V narodnem oziru je veleposestvo dozdaj vsaj na videz igralo ulogo nepristranskega presojevalca, sedaj pa je šlo veleposestvo med nemškonacionalne kričače in narodne prenapetneže najhujše vrste. Na volilnem shodu koroškega veleposestva v Celovcu dne 4. aprila 1.1. se je postavil kandidat baron Franc pl. Aichelburg-Labia na zgodovinskemu poklicu veleposestva popolnoma nasprotno nemškonacionalno stališče in je bil na podlagi svojega „nemško-svobodo-miselnega“ programa tudi izvoljen. Izrazil se je, da je treba dandanes politiko tudi v deželnem zboru presojati z narodnega stališča. „Mi Nemci hočemo živeti v miru tudi s Slovenci in bomo k takemu složnemu življenju vsak čas ponudili roko, pa ravnotako bomo in moramo se zavzemati vedno za nemško nadvlado na Koroškem in v državi, in v kolikor je trpela, skušati, zopet si jo priboriti." Kaj pa hoče nemškonacionalna stranka s frazo ,,hočemo s Slovenci v miru živeti," nam tolmačijo naši boji za najenostavnejše pravice, za kruh. „V arhivih Koroške bi zaman iskali sledove ali dokaze nekdanje moči ali nadvlade Slovencev." Če ni takih dokazov v koroških arhivih, so pa v koroški zgodovini, ki je poznala slovenske plemenitaše in slovenske kneze, ko na celem Koroškem še enega nemškega plemenitaša ni bilo. S svojim govorom je baron Franc pl. Aichelburg-Labia konfisciral vseh nad 100.000 koroških Slovencev, ki jim je odrekel narodni obstoj na Koroškem in to v znamenju miru. Že to je značilno, da je smel govoriti kot zastopnik ustavovernih veleposestnikov za nas Slovence tako predrzno in izzivajoče brez odpora navzočih veleposestnikov. Še bolj pa označuje to dejstvo okolnost, da je tako govoril bivši c. kr. vladni svetnik. To je torej duh naše birokracije, našega uradništva pri vladnih mizah! Tako ti ljudje mislijo, dokler sedijo pri polnih jaslih, tako tudi delajo na tihem, ko pa se jih pošlje z mastno penzijo v pokoj, se upajo tudi glasno povedati, kar so prej že vedno mislili in na tihem delali. Saj smo vedno trdili, da bi se avstrijski narodi med seboj gotovo sporazumeli, ko bi ne bilo gotovih hujskačev, ki živijo samo od politične hujskarije, in ko bi ne bilo zagrizene birokracije, ki svojo nedelavnost skriva za narodno nestrpnostjo. Vsled tega nastopa barona Franca pl. Aichelburg-Labia se prav nič ne čudimo, da je nemškonacionalna stranka na Koroškem postavila za kandidata za bodočega deželnega gla- varja njegovega brata barona Leopolda pl. Aichelburg-Labia, ki je v narodnem oziru nestrpen, kakor njegov brat, in koroški Slovenci vemo, da dobimo ž njim zagrizenega nasprotnika, skrajna nemškonacionalna levica pa svoj organ, po katerem bo svoje najradikalnejše .poizkuse. . _ izpreminjala v dejstva. Naša stranka je na čistem in bo vseh slučajih izvajati posledice. Naš klic bo odslej: Proč s tako birokracijo, proč z veleposestvom, ki ga preveva duh narodnega sovraštva, proč s privilegiranci, na njihovo mesto naj stopijo možje iz ljudstva in zasedejo njihove deželnozborske sedeže! Tako veleposestvo ne zasluži privilegijev, ker ne razume namena, zakaj so se napravili za veleposestvo privilegiji. Če je kje v kaki deželi veleposestvo samo zapravilo svoj zgodovinski poklic in svojo zgodovinsko ulogo v deželnem zboru, se je zgodilo to na Koroškem pri zadnjih deželnozborskih volitvah! Koroške novice. Slovenski klub v Celovcu se shaja vsako sredo zvečer v «Benediktinski kleti". G. Otič ta večer ni rad videl Slovencev, zato si je klub izbral druge prostore. Spremembe pri sodiščih. Avgust Kessler, sodnik v Dobrlivasi, je imenovan za okrajnega sodnika v Šmohorju, dr. Jožef Jaritz, sodnik v Brežah, za okrajnega sodnika pri deželnem sodišču v Gradcu; državnega pravdnika namestnik dr. Maks Pietsch je prestavljen iz Celovca v Gradec in okrajni sodnik dr. Franc Thuile v Gradcu je imenovan za državnega pravdnika namestnika v Celovcu. Novoimenovani državni kletarski nadzornik za Koroško, c. kr. pristav Viktor Skubez, je nastopil službo 29. aprila. Stanuje v Celovcu. Slovenci, spomnite se, da je nastavljen tudi za Slovence in da mora znati slovensko! Mrlič v Dravi. Pri Spodnjem Dravbergu so našli ob Dravi utopljenko, ima črne lase, okroglo lice, modro kočemajko, črne nogavice in je srednje- Podlistek. Srce iz slame —prepir vname. Spisal Ivanski. Divna pomladanska noč, obsevana od mesečnega soja. Vse je potihnilo v naravi, le zamolklo tuljenje psa se je še culo iz daljave. Nad Planinsko goro se je utrnila zvezda. Takrat pa potrka nekdo na vežna vrata. Udari enkrat — dvakrat in v veži se prikaže luč. „Kdo je?" «Odprite, mati!" «Ali si ti, Ivan?" «Da. Jako pozno prihajam." Ključ zaškriplje v vratih, ki se kmalu odprejo na stežaj, in mati in sin si stisneta roki. «Ah, dragi sin, veseli me, da te vidim zopet enkrat pod domačo streho. Stopi, stopi v sobo, vem da si utrujen." «Kje pa je brat? Ali ni prišel domov?" «Da, Anton je tudi prišel že predvčerajšnjim. Mislil je, da prideš ti včeraj, ker te pa ni bilo, je odšel danes na Menišijo k sorodnikom, ki so ga bili vabili. Mislim, da pride jutri domov, da bosta vendar enkrat skupaj pod domačo streho po tako dolgem času." «Dobro. Jutri zjutraj grem obiskat sorodnike tudi jaz, in z Antonom prideva skupaj domov." «Meni bi bilo ljubše, da ostaneš doma, bi se kaj pogovorili. Ako te pa že veseli, potem pa idi še ti, in vrnita se kmalu domov; a sedaj moraš iti k počitku, ker je že pozno." Ni se še posušila zjutraj rosa od žarkov velikonočnega solnca, ko je imel Ivan, gredoč po bližnji poti, že lep kos hoda za seboj. Duša se mu je radovaia ob mislih, da se po dolgem času nahaja zopet na rodnih tleh slovenskih in da bo kmalu zazrl zopet brata, ki ga ni videl že par dolgih let. Visoko je že stalo solnce na oboku, ko pride na Menišijo. Sorodniki so ga bili veseli, a povedali so mu, da se je bil brat Anton pred pol ure že odpeljal po drugi cesti domov. «Dohiteti ga ne morete več. Tu ostanite malo pri nas, popoldne vas pa popelje domov naš voznik," so mu prigovarjali na Menišiji. In ostal je tam. Po obedu se jih je zbrala večja družba in veselo so si pravili pri rujnem vincu razne doživljaje preteklega predpusta. «A tega pa še ne veste," pravi nekdo, «kako sva predlanskim na pustno noč z mojim prijateljem vlačila »ploh« po Menišiji." «Kako pa?" vprašajo drugi. «No tako. Konjem sva privezala vsakemu eno desko za rep, midva sva se vlegla nato na deske in šlo je toliko časa po vasi gor in dol, dokler se niso izpulili konjema repi. Zavila sva bila potem pod okno Podraževe Metke iz Dobca, kjer sva napravila »mačjo godbo«, a potem sva vsled utrujenosti zaspala v snegu pod oknom." «Pa nista zmrznila v tako hudem mrazu?" «Skoro bi bila, a našla je naju na pepelnično jutro Blaževa Leniča, ko je šla k maši. Spravili so naju v gorko sobo, a ko sva bila malo okrevala, vzeli so naju orožniki in zaprli radi trpinčenja živali in kalitve nočnega miru." Take in enake dogodbe in šale so si pravili takrat, kar naj bo povedano mimogrede. Prišel je bil v hišo tudi šaljivi nočni čuvaj, in poklicali so ga medse. «Kod pa ti »Muska,«" tako so ga zvali, «prodajaš letošnje prazniške piruhe, ker te nič ne vidimo ?" „Eh, pravijo, da je dobro potresati lupine velikonočnih piruhov pred hlevne duri, da ima potem goved bolj čile noge. Ker sem pa jaz tudi malo šepast, zato sem natresel pred mojo kočo lupin in skakal črez nje že dva dni, a dosegel nisem drugega, kot da se je zbralo ondi polno ljudi in so mi nagajali z »bedakom«," je besedičil čuvaj »Muska«, dočim se je šel Ivan nekoliko vedrit po vrtu. Ravno je bil odtrgal mladiko v grmu, kar priskaklja po bližnji poti proti njemu krasna deklica in mu kliče od daleč: «Poglej, France, koliko sem nabrala vijolic! A ti pazi, da si ne raztrgaš na trnu obleke!" On začuden gleda deklico, ki mu oddaleč kaže šop cvetlic, a ko pride bliže, močno zardi in povesi glavo. «Oprostite, mislila sem, da je moj brat Franc." «Kje ste pa nabrali tako lepih vijolic, vi blaga gorska krasotica? Podarite mi eno in osrečili me bodete." «Nesem jih domov mami. Ako si jih pa zaželite tudi vi, v onem-le kraju jih raste še mnogo." velika. Stara bo kakih 50 let in je morala biti v vodi kake štiri mesece. Sneg je padel pretečeni teden po koroških gorah. V nedeljo, dne 2. t. m., je snežilo tudi v Celovcu. Po nižjih gorah je sneg kmalu izginil, po Zgornjem Koroškem je pa po nekaterih krajih zapadel do 15 cm visoko. Pritisnil je mraz, ki zna uničiti črešnje in hruške, ki so letos skoro povsod kazale prav dobro. Beljaško gimnazijo bodo spremenili že letošnjo jesen v osemletno realno gimnazijo brez grščine. Odpadel je od katoliške vere podljubeljsko župan Ignac Rac v Kožentavri in prestopil k protestantizmu. Nekdo je rekel: Mi ne izgubimi ničesar, protestanti pa ne pridobijo ničesar. Mladinske knjižnice. Mnogo se jih je že priglasilo s prošnjo za mladinske knjižnice. Kdor še želi imeti katero, naj se hitro javi pri S. K. S. Z. v Celovcu, Kosarnska ulica št. 30. — Darovi za mladinske knjižnice: Hranilnica in posojilnica v Šmihelu 50 K, č. g. Teul 2 K, č. g. Žel 5 K, č. g. Ražun 5 K, šola v Št. Jakobu 2 K, č. g. Ivan Serajnik 5 K. — Hvala lepa. Da bi našli mnogo posnemalcev! 1. maj pač ne vleče več in ne vleče. Po Celovcu je korakalo zjutraj okrog 40 delavcev z godbo na čelu, popoldne jih je bilo nekaj več,-Pri Grommerju jim je naredil „pridigo“ Lukas, pa tako zaspano, da so morali „preljube kristjane" vedno opominjati, da naj poslušajo. Delavci se spametujejo. Kako pa naj kaj zaslužijo, če imajo v soboto delopust, v nedeljo zopet, in kdor ga je praznoval v soboto, ga je morda še v pondeljek? Razpisano je učno mesto za učitelja, oziroma učiteljico na dvorazrednici v Žrelcu. Znanje slovenščine se zahteva. Naznanilo! Poleg zadnjič naznanjenih po-sojilničnih tiskovin je še založila koroška S. K. S. Z. ravnokar izgotovljene matične tiskovine za župnijske urade, in sicer: 1. Rojstna in krstna knjiga. 2. Poročna knjiga. 3. Mrliška knjiga. Kakor prejšnje so tudi te tiskane v primerni obliki na močen papir ter so napravljene popolnoma v smislu predpisov. Naročajo se ali pismeno pri „Slov. kršč. soc. „Zvezi“ za Koroško" v Celovcu, Kosarnske ul. 30, ali se pa dobijo tam osebno v „Zvezinem“ uradu, razun praznikov vsak četrtek in po možnosti tudi v torek in soboto, vselej od Vsi-do V22. ure popoldne. —- Pri poštnih naročilih morajo, seveda, poštnino trpeti na-ročevalci sami. — Za obila naročila se priporoča „S. K. S. Z.“ za Koroško. Borovlje. (Vprašanje.) Gospod Neutzler, po kaj ste gnali svoje delavce prvega majnika v hotel „Karavankenhof" ? Ali ste šli tja nabijat plakate: „Trinket kein Bier“? — Ali pa se vam je zasmilil v dno srca podgorski pivovarnar, ki je trpel toliko škode zavoljo „Bierbojkota“? Morda pa ste hoteli pokazati trpečim delavcem, kako se „gospoda špila", ali pa drugače niste mogli tedenske plače zapraviti, kakor v dragem hotelu? Borovlje. (Za prvi maj) so gosp. Neutzler naročili plehnata znamenja z rdečimi pan-teljci in so jih po 10 krajcarjev prodajali samo „ta rdečim". — Na tem plehu je brati: „8 Stunden- tag" in pod napisom zahaja solnce. Jim pač res zahaja. Podljubelj. (1. maj.) Lansko leto nismo hoteli iti gledat „fane“ v Borovlje, pa so nam jo letos lepo v Podljubelj poslali. Češ, kaj boste vi, ki imate hišo, mi smo kerlci, ki badrco nosimo na drogu in imamo rdeča peresa. Da ne zamudimo lepe priložnosti, nas je par nadebudnih otrok že celo jutro s streljanjem pripravljalo na „fano“ in na nekaj okroglega in dobro rejenega, kar je tudi hodilo v „prajnganju". Slišali smo — au, au — lepo muziko, videli „fano“, pa smo imeli dovolj, posebno še, ker so nam izprosili sneg. Vseh skupaj, iz Podljubelja, Glinj, Bajtiš, Dol, Medborovnice in Borovelj je bilo 204, med temi komaj 100 glav odraslega moštva, večinoma sama deca in raztrgano ženstvo, ki je z voziči teklo za —- hadrco. Vizarjev fantek se je hotel tudi malo pouorčevati iz naših in poslal po jetra, namesto njih pa je dobil „šnajclo“ za moker nos. Medgorje. (Poroka po noči.) Dne 28. aprila t. 1., ob 1. uri popolnoči, sta bila z dovoljenjem gosposke poročena: Valentin Tribnik pd. Tomažič, kajžnik na Rutah, 67 let star, vdovec, in na smrt bolna Marija Nusser, 39 let stara gostja. Dobrlavas. Tukajšnje izobraževalno društvo je na letošnjem III. občnem zboru, dne 10. prosinca 1909 imenovalo dva zaslužna koroška rodoljuba, čč. gg. Iv. Kogelnik in Iv. Dolinar vsled njunih zaslug za društvo in za probujo slovenske mladine svojim častnim članom. Imenovana gospoda sta si imenovanje po vsi pravici zaslužila in bosta v zgodovini probuje do-broljskih Slovencev ostala v častnem spominu! Častni diplomi je izvršil Adolf Buda (Ljubljana, Breg št. 6) za prav zmerno ceno, a okusno in Ano; vidi se, daje to delo strokovnjaka umetnika! Vsled tega imenovanega najtopleje priporočamo bratskim društvom, občinam itd., da se v enakih zadevah obračajo zanesljivo na njega. Dobrlavas, (Ne m šk ut ariji se majejo tla.) Znano je, s kako nasilnostjo dela nemšku-tarska stranka pri nas ob času volitev, kako si prizadevajo nemškonacionalni gospodje pridobiti si na vsak način tal in za vselej izpodriniti slov.-kršč. misleče ljudstvo. Toda nemškutarji obračajo, Bog pa obrne! V potu svojega obraza trudi se vse, kar nemčursko leze in gre, že dva meseca pred volitvami. Zadnjič so napravili volilni shod pri zaprtimi durmi. Protipostavna sredstva, „frajbir“ in „golaž“, laži, vse to jim ne pomaga. Večina je na naši strani! Bolniška blagajna je bila dolga leta v rokah gospodov Taurerja in Kobererja; prvi je bil nje načelnik, drugi pa upravitelj; a kaj se zgodi? Udje bol. blag., v katerih je nekaj soc.-dem. duha, niso z dosedanjim redom zadovoljni in zahtevajo, da naj imenovana gospoda odložita svoji mesti pri blagajni. Sedaj še ta blamaža! Upamo, da jih bo sledilo še več. Žitaravas. („ Staj er c"), glasilo ptujskih šnopsarjev, piše, da sta pri nas dva zagrizena črnuha razmesarila prav po lopovsko na velikonočno nedeljo mirnega fanta, ki ni nič drugega zakrivil, nego da je pokazal napredno mišljenje. Kolikor besedi, toliko laži. Tako more pisati le patentiran obrekovalec. In resnica? Brez vsakega povoda začela sta dva nemčurja napadati naše mirne slovenske fante in može, ki so se kratkočasili na prav dostojen način. Gostom iz Celovca, ki so bili pri gostilničarju na obisku, je začelo presedati to grdo zabavljanje in pobijanje v mizo. Zato zaukaže gostilničar razgrajačema zapustiti sobo. Ker pa ta dva nemčurja nista hotela ubogati in so se tudi naši že naveličali njiju poslušati, ju postavijo na zrak. Pri tem pa je dobil en mladenič majhno praskico, ko se je nekje zadel, o kateri praskici pa že drugi dan ni bilo sledu. Tako je. „Štajerc" pa dela iz komarja kamelo. Je pač treba udariti po Slovencih in tukaj v sredstvih ni treba biti preveč izbirčen. Zahvaljujemo se pa ,,Štajercu", da nas je v tem dopisu podučil , kaj je napredno mišljenje. Naj bi „Štajerc“ raje poročal, kako so njegovi pristaši na velikonočno nedeljo Slovence obmetavali s kamenjem, kako so letali za njimi z noži, kako oboroženi s koli, prav po lopovsko po noči zalezujejo Slovence ali pa kolikrat je sam „Šta-jerčev" pristaš te nemirneže že iz svoje gostilne zmetal in oklofutal. Zadnje občinske in državnozborske volitve so pač pokazale, na kateri strani je iskati zatiranje in pretepanje vseh drugomisle-čih. Vsaj ve vendar že vsak otrok, da je surovost, podivjanost in sovraštvo doma le pri „Štajerčevih“ privržencih. Mi hočemo imeti mir in sporazum-Ijenje med občani, ne pa sovraštvo in fanatizem, tako javka znani „Štajerčev“ dopisun, a ravno tako podli in lažnivi dopisi pač kažejo tega hinavca v pravi luči. Komur se sedaj še ne razjasni v glavi, temu ni več pomagati, pravi „Štajerc“. Dà, jasni se v glavah, to je pokazala zadnja deželno-zborska volitev, pri kateri je bila v kmečki skupini Seifricova garda premagana. In tega ravno vas je strah! Št. Lipš. (Zborovanje), katero je priredilo naše slov. kat. izobraž. društvo preteklo nedeljo v svoji čitalnici, je bilo povoljno obiskano. Z radostjo so poslušali govornika, veleč, gospoda župnika Val. Weissa in dobrolskega g. kaplana J. Mor tla. Prvi govor je bil o zgodovini slovenskega naroda, drugi o načelih socialdemokratov in svobodomislecev z ozirom na kmečki stan. Zborovalci so govoroma sledili z zanimanjem in si tako prisvajali obilo lepih naukov. Prevalje. Slov. hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravbergu je ob priliki občnega zbora darovala slov. kat. delavskemu društvu v Prevalj ah 20 K. Živela slovenska vzajemnost in darežljivost! Prevalje. (Blamaža „Štirne".) „Freie Stimmen" in ž njim vred „Bauernzeitung“ so se zopet enkrat temeljito urezale. Da se v svoji 46. št. zaletavajo z vsem gnjevom onemogle jeze v naša kaplana, ni nič čudnega. Takih divjih izbruhov sovraštva smo že vajeni. Da se bodo „Štimce“ pa urezale tako, kakor to pot, bi pa ne bili pričakovali. Č. g. župniku natvezajo premoženja — čujte in strmite —- 200.000 K. Pa kako natanko vedo! Dopisnik ima pač dolg nos, ki sega celo v župnikove blagajne in uvoha toliko, o kolikor bi se g. župniku še ne sanjalo ne. Ali komedije še ni konec. Najlepše še le pride! Poslušajte! Č. g. župnik so dobili letos ob postu za spovedne listke celih — 1200 K. O goro-stasna norost! Ker „Beichtgroschen“ znese 10 v, „Ne grem tja; je predaleč. Iz vaše nežne ročice bi si zaželel eno cvetko in srečen bi bil potem." Pogledala ga je s tistim blagim deviškim očesom, mu podarila par vijolic in meni nič tebi nič hitro odskakljala dalje, še pred no se ji je mogel zahvaliti. S hrepenečim srcem je zrl za njo črez vrtno seč, dokler mu ni izginila za ovinkom. Globoko je vzdihnil. Za njegovo slamnato srce je bilo dovolj, da jo je enkrat videl in že je bil zateleban in zaljubljen do ušes. Nič več mu ni prišlo na misel, da se bo treba odpeljati domov za bratom. „A kaj brat, ta mi tako ne uide," si je mislil. Blodil je po vrtu, vzdihoval in ugibal do večera. Ko je bila že pozna noč in so ljudje že po-spali, je zopet prikolovratil vun v gluho noč in stikal in klical sedaj pri tem, sedaj pri onem oknu, ker mu bolno srce ni dalo pokoja, dokler ga niso trije ponočnjaki nadre vili s polenom. Naslednji dopoldan pa se pripelje na Meni-šijo zopet brat Anton in nič kaj preveč prijazno ni sprejel Ivana, zato ker ni prišel domov že preje in se je moral on še enkrat vrniti po njega. Na prigovarjanje Antonovo sta se okrog poldne odpeljala proti domu in ž njima še par prijateljev. Ko so se peljali skozi prvo vas, silil je Ivan iz voza, da bi si rad v gostilni pogasil žejo, a silil je bil le zato, ker je bil zapazil pri oknu mlado hčerko gostilničarjevo. Šli so torej notri. Ivan se je jel takoj smoliti okrog dekleta, ji govoril jako ljubeznivo in se grabil za ubogo srce. Ko je bil sam, je.pristopil k njemu brat: „Ampak mi se moramo odpraviti naprej. Jaz moram oditi z večernim vlakom nazaj in tudi oblači se že; zopet zna biti nevihta kot je bila po noči." „Ah, ne bodi vendar siten! Poglej, kako je Anica krasno dekle. Pol ure smo tukaj, pa sem že ves zaljubljen." „Ti pa tvoja ljubezen! Ali si še vedno neumen in prismojen kot si bil?" „Kaj! Saj smo v najlepših letih. Le vrtimo ga! Anica, še en liter!" S težavo so ga bili odtrgali šele črez par ur pozneje od one gostilne in se odpeljali po blatni cesti dalje. Oblačilo se je vedno bolj, črez Slivnico je švignil blisk, in iz daljave je bilo že čuti gro-menje. Voznik je podil konja s tako silo, da je blato odskakovalo daleč vstran od voza. Pred njimi se je pa počasi guncal in meril široko cesto mlad človek s harmoniko na hrbtu. Bil je to godec Martinc, ki se je vračal od velikonočnih praznikov. Obraza mu skoro ni bilo razločiti, tako je bil ometan z blatom, ker je v svoji navdušenosti poljubil večkrat blatno mater zemljo. Da bi ga ne dohitela bližajoča se nevihta na samotni cesti, zato so ga oni urno potegnili na voz, in v zahvalo jim je zaigral par koračnic. Gromenje je postajalo vedno glasneje, in blisk je švigal za bliskom. Ko so se peljali skozi Palček, so že jele padati prve debele kaplje. Ivana je menda zopet vleklo nekaj iz voza, a drugi mu niso pustili, ker je bilo do doma samo še deset minut. Martinc je raztezal svojo harmoniko na zadnjem robu kočije. Voznik švrkne z vso močjo po konjih, da so leteli z divjo silo. Zavivši za voglom, pa se Martinc zagunca malo na levo stran in v trenotku je bil — v blatu, a zmenil se ni zanj zdaj nikdo več. Voz je drdral po cesti naprej med silnim gromenjem in dežjem, ki je začel biti po vozu s tako močjo, da jim je zapiralo sapo. A bilo je še hujše. Mladi konji so postali vsled tega strašnega treska popolnoma divji in niso slušali več voznika, ki jih je hotel ustaviti, ker mu je odneslo klobuk. Na obeh straneh ceste so bili globoki jarki, in marsikdo se je že vdal nesrečni usodi, katera jim je pretila. Kmalu udari voz ob cestni kanton, konja omahneta nazaj — hrešč! — in bili so vsi v luži. — Ko se voznik pobere, skoči urno pred konja, da ju ukroti, Anton in drugi pa nad Ivana: „Ti si kriv naše nesreče, tepec, ki nimaš nikdar dosti tiste bedaste ljubezni. Doma bi bili lahko že pred par urami! In še jaz sem bil tako neumen, da sem te šel zjutraj iskat. Kam naj grem sedaj s pokvarjeno obleko? Pa še vlak bom morda zamudil zaradi tebe," je vpil Anton. Potrti in uničeni so se spravili „pondeljkarji“ počasi zopet na voz. Mokri in umazani so bili od vrha do tal. Ko sta prišla sinova domov, ju je mati sprejela nevoljno. „No, lepa svetnika sta! Oni teden sem bila vesela, da prideta oba domov za praznike, a napravila sta mi le žalost in nevoljo." „Ta je kriv," vpije Anton. „Od nikoder ga nismo mogli spraviti dalje. Kamor se zateleba, tam pa hoče ostati. In tako smo sedaj po nepotrebnem mokri in umazani." „Kaj! Ali sem vas morda jaz prevrnil?" bi morala potemtakem naša župnija šteti najmanj 12.000 duš. Recimo, da bi šla cela župnija s svojimi 4500 prebivalci, z vso prevaljsko inteligenco od najbolj mlečnega otroka noter do občinskega tajnika k spovedi in bi vsak brez izjeme, tudi revni ljudje, plačali tisti „Beicht-groschen11, kar se v resnici nikoli ne zgodi, bi to še le zneslo 450 K. Tako torej piše in računi „Intelligenzblatt“ koroški! G. župniku očita dopisnik, da ne zna šteti do pet, sam pa zasluži v računstvu velik ,,sechser“; je pač prostomislec, ki ne veruje, da je dvakrat dve štiri. Misliti se pa menda nikoli ni učil! Zakaj dopisnik trdi na eni strani, da razun nekaterih kmetov in tercijalk nihče ne gre več v cerkev, v isti sapi pa jadikuje, da živi v „najbolj črnem kotu koroške dežele“. Kako je naša cerkev še vedno dobro obiskana! Kam pa je šlo potem tistih 12.000 ljudi s svojimi 1200 K „Beichtgroschen“ k velikonočni spovedi? Mogoče k Pušnjaku, ki je trdil pred kmetom P-r, da tudi more grehe odpuščati, kakor da bi bil kak pater, in ki gotovo sedaj žaluje po onih 1200 K, ki so mu ušle. Koliko zaslombe ima takozvana klerikalna, v resnici pa slovenska stranka med našim ljudstvom, so pokazale zadnje volitve, ob katerih so nemški nacionalci z nemško-naprednim, od nog do glave brezmadežnim kandidatom Pristovom, kakor ga hvalijo „štimce“, tako temeljito pri nas propadli. In to je, kar boli! Zahvala. Podpisani krajni šolski svet se tem potom v imenu cele šolske občine najprisrč-neje zahvaljuje slavni „Hranilnici in posojilnici v Spodnjem Dravbergu1' za velikodušni dar 500 K, katere je ista darovala podpisanemu za nabavo šolske oprave pri novi šoli, ker je krajni šolski svet od nemškega „šulferajna“ ponujeno podporo 3000 K odklonil. Krajni šol. svet Libeliče, dne 25. aprila 1909. Janez Starna, Mihael Krammer, nač. namestnik. načelnik. Boštj. Wernelcer, Jan. Straunik. Ojstrica nad Spod. Dravbergom. Krajni šolski svet se s tem najtopleje zahvaljuje „Hra-Dilnici in posojilnici v Spod. Dravbergu“ za lepi dar v znesku 80 kron, katere je ista naklonila iz čistega dobička za ubožne slovenske otroke. Bog plati ! Krajni šol. svet na Ojstrici, 4. maja 1909. Jakob Hren, Franc Brod, tajnik. načelnik. Kotlje. (Socialdemokratska domišljija.) Naroden mladenič nam poroča: Na poti od maše me dojde še precej mlad mož. Gredoč me mož vpraša, kako smo v Kotljah volili pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Povem mu razmeije oddanih glasov. Ko pa mož sliši, da je socialdemokrat Lukas dobil tukaj samo pet glasov, naredi malce čuden obraz in reče: „Moj-muš! Vsak je „terc...“, kdor ni volil Lukasa; on je za delavce, in če bi on bil izvoljen, bi za „gmajvolk“ bilo čisto drugače. Saj je še „ta mvadi“ cesar socialdemokrat; drži z rdečimi. Kdor je na socialdemokrate hud, je na njega hud, in kdor drugega voli, se pravi njemu se zoper-stavit.“ Ha, ha! Zopet ena rdeča „roža“ iz rdečega vrta. To pač pove, kako zaostali so socialni demokrati in strašno nevedni. Mož je „Ti si bil vzrok in tvoja neumna ljubezen, da smo se tako zapoznili in nas je potem pral dež in nadloga! Žal mi je, da sem se odzval tvojemu vabilu in sem prišel domov. Saj zdaj me ne boš videl zlepa! Ali si ti brat bratu?" „Saj vem,“ pravi mati, „da Ivan napravi vedno kake neumnosti. Tiste preklicane ženske te bodo čisto zmešale — ali boš pa ti nje, ne vem. Ja, saj pravim, mladi svet je dandanes res prifrknjen!" Tako so se pričkali onikrat še nekaj časa. Anton se je vseeno še tisti večer odpeljal nazaj, Ivan je pa hodil poparjen okrog hiše; potem je pa tudi njega vzela noč. Premišljeval je bil, kaj vse se lahko človeku pripeti na tem božjem svetu, in izprevidel, da bo treba glavo natakniti na drug kol, ker srce iz slame prepir vname! Smešniee. Nevarne posledice. „Y tem malem kraju vendar kot odvetnik ne moreš izhajati?" — „0, odkar sem nekatere manjše tatove tako zagovarjal, da so bili oproščeni, se je izvršilo že več večjih ulomov." Težka uloga. Diletant A. : „Pri prihodnji uprizoritvi imam jaz najtežjo ulogo." B. : „Kako to?" A. : «Prestreči moram debelo gospo Jurjevo, ko pade v četrtem dejanju v omedlevico." Slovenci, spominjajte se Velikovške šole! moral to gotovo na kakem rdečem shodu slišati. Sicer pa taka neumna laž ni ne za vile, ne za grablje. Iz Loč pri Beljaku. (Rogoviljenje.) Čudne reči se dogajajo pri nas po ustanovitvi izobraževalnega društva. Našim nemškonacional-nim učiteljem, kojih sveta dolžnost je vendar izobraževati ljudi, izobraževalno društvo ne da miru. Posebno igre, ki izobražujejo, so jim obležale v želodcu. Zlasti nadučitelj meče društvu pod noge polena, kjer le more. Prepovedal je šolaricam sodelovanje pri igri «Lurška pastirica" in šolarjem sploh obiskovati igre. G. nadučitelj, te pravice nimate! Otroci smejo v spremstvu sta-rišev k poštenim igram, posebno še k takim, kakor je «Lurška pastirica", ki je naravnost nabožna. Ne diši vam pač ne, ker je slovenska, in s tem ste tudi pokazali, kako ljubite Slovence, med katerimi živite. Ali je res, kar se govori pri nas, da se je naročil za šolo nekega nemškega igralca, ki je nabiral od otrok denar, kar je po šolski postavi vendar prepovedano ? Posebno piko imata gospoda na gostilničarja Gailerja, ker je bil tako prijazen, da nam je dal prostore, in sta sklenila proti njemu bojkot. Eden ne more pri njem jesti, drugi ne piti, čeravno ima gostilničar prav dobro hrano in pijačo; le kdor ima pokvarjen želodec je ne prenese. No, od teh dveh gospodov se gostilničar, ki je sin slovenskih stari-šev, ne bo obogatil. Mi slovenski kmetje smo zahajali tja že tedaj, ko ta dva gospoda še vedela nista, da so Loče na svetu. Slovenci, pomislite nekoliko te stvari, in spoznali boste, da nam je združitev potrebna. Le poglejte, kako je privandrancem zrasel greben! Vse bi radi spravili pod svoj komando. Vsi smo sinovi slovenskih očetov in mater, tujec se živi od naših žuljev, nam pa ne privošči niti poštenega veselja. Dolžnost naša je, skrbeti za izobrazbo naših otrok v materinščini. Nemci so se z marljivostjo poprijeli slovenščine, ker vedo, da jo bodo v vseh službah vedno bolj potrebovali, mi pa bi jo naj zanemarjali, ko nam jo je Bog podaril? Brez izobrazbe ni napredka! Ljubimo se med seboj in spoštujmo se, tujcev, ki hočejo delati zgago, pa ne poslušajmo! Loče pri Beljaku. (Grize jih.) Naši pri-vandrani Nemci ter slovenske poturice so kar zbesneli, tako v živo jih je zadela ustanovitev našega izobraževalnega društva. Pišejo in lažejo v svojih trobilih, da je veselje. Tistega dopisnika, ki je v potu svojega obraza sklobasal v beljaški urši tak «geistvoll" članek, prosimo, naj spiše kaj takega še večkrat, da bomo imeli zabavo. — Naš odgovor na vse to žabje regljanje naj bo, ds se bomo s podvojeno močjo lotili dela, pa ne s pestmi, kakor nam žugajo naši heilkulturonosci, ki drugega ne znajo, nego obrekovati, se tepsti in jesti pri volitvah gratisgolaš, ampak bomo delali za izobrazbo našega ljudstva. Naše geslo je: „Vse za vero, dom, cesarja!" Ukve. (Igra.) V nedeljo, 25. aprila je priredilo kat. izobraževalno društvo za Loče in okolico v Žabnicah igro «Lurška pastirica". Izvrstno so rešili igralci kakor tudi igralke vsak svojo ulogo. Čast vrlim slovenskim igralcem in igralkam! Društveno gibanje. Slovenska kršč.-soc. „Zveza“ za Koroško sklicuje za nedeljo, dne 16. vel. travna 1909, svoj občni zbor. Vrši se v «Rokodelskem domu" (Neue Weltgasse 22) ter se prične točno ob 4. uri popoldne. — Spored objavimo prihodnjič. Za danes le opozarjamo in vljudno vabimo vsa naša izobraževalna in delavska društva, da gotovo pošljejo na občni zbor nekaj zastopnikov, ker se gre za važne ureditve v naši mladinski organizaciji; naj ne bo društva, ki bi ne poslalo zastopnika! Prisrčno vabi odbor. Glavna skupščina ^Slovenske krščansko-soc. Zvezew se vrši letošnje leto na Koroškem v Št. Jakobu v Rožu. Skupščina bo Binkoštni pon-deljek, t. j. 31. maja. Vsa izobraževalna društva so prošena, da imajo takoj odborove seje, pri katerih se določi, koliko odposlancev pošlje vsako društvo na sestanek. Predavanja na letošnji skupščini bodo prav praktična in poučna za naša društva. Govorilo se bo o odsekih v izobraževalnih društvih, o predavanjih s skioptikonom, o društvenih domovih, o pomenu izobraževalnih društev za narodno pro-bujo. O vsakem predmetu bosta razpravljala dva govornika. Govorniki so se izbrali od vseh naših zvez, torej s Koroškega, Kranjskega, Štajerskega in Primorskega. Slovensko pevsko in tamburaško društvo „Dobrač“ priredi v nedeljo, dne 9. majnika, točno ob 3. uri popoldne pri g. A. Pogliču na Brnci igro: «Eno čašico kave"; igrajo dekleta. Na sporedu bo tudi petje in tamburanje. K obilni udeležbi vabi odbor. Dobrlavas. Slov. kat. izobraževalno društvo v Dobrlivasi priredi v nedeljo, dne 16. t. m. svoje mesečno zborovanje. Odbor. Železna Kapla. Izobraževalno društvo ima mesečno zborovanje v nedeljo, dne 9. t. m. ob 722. uri popoldne. Govorita č. g. Weiss in č. g. Germ. Uprizori se igra «Pri gospodi". Katol. slovensko izobraževalno društvo za Važenberg priredi v nedeljo, dne 9. maja, popoldne ob 3. uri ljudsko veselico v prostorih g. La v rej a v Šmarje ti. Na sporedu je govor, igri: «Trije tički" in «Pri gospodi" in petje in najbrž tudi tamburanje. Vstopnina za člane društva 20 v, za nečlane 30 v. K oblini udeležbi vabi odbor Kaj je novega po svetu. Stavkali so uslužbenci na električni železnici v Ljubljani 1. majnika. Drugi dan je bila stavka končana. Uslužbencem so ugodili tri če-trtinke od njih stavljenih zahtev, med drugimi tudi, da bodo izginili nemški napisi in da znanje nemškega jezika ne bo več pogoj za sprejem v službo. Slovenska gledališka predstava na Dunaju. Društvo «Zvezda" na Dunaju priredi v soboto 8. maja na korist družbi sv. Cirila in Metoda v dvorani «Češkega narodnega doma", XV., Turnergasse 9,narodno igro s petjem «Divji lovec", spisal F. S. Finžgar. Prireditev igre je prevzel g. Milan Skrbinšek, ki je že pred tedni z najboljšim uspehom nastopil na slovenskem odru v Ljubljani. Uloge so v spretnih rokah dunajskih Slovenk in Slovencev ter slovenskih vi-sokošolcev. Pri predstavi sodeluje tamburaški zbor dunajskega hrvatskega društva «Prosvjeta". Linhart, urednik „Štajerca“, je nevarno zbolel. Vsled prevelikega veselja, da so zmagali pri volitvah v ptujski okrajni zastop nemčurji, se je zgrudil na tla nezavesten. Spraviti so ga morali na dom. Na otrpnjenju tilnika je umrl P. Laznik v Bukovju pri Frankolovem na Štajerskem. Priporočujemo našim družinam Mol insko cikorijo. Šulferajn v Gorici pod pokroviteljstvom c. k. državne vlade prav hitro stega svoje kremplje po slovenskih otrocih. Zanimivo je, da so štirje razredi šulferajnske šole že podržavljeni, dočim morajo domačini Slovenci v Gorici vzdržavati slovenske šole — sami in je v Gorici Slovencev go-tevo več nego 9000. Pa ne samo nemštvu, ampak tudi svobodni šoli pripravlja v Gorici šulferajn pot. Šulferajnov «Aufsichtsrat" profesor Stockmaier je prepovedal, da bi se novo šulfe-rajnsko šolsko poslopje blagoslovilo in je dal odpraviti tudi kip Matere Božje, ki je stal prej na hodniku in so ga kupili starši katoliških otrok. In nahajajo se med Slovenci še zaslepljenci, ki podpirajo društvo. 15.000 ovc je poginilo gladu na otoku Pago ob dalmatinskem obrežju vsled pomanjkanja krme. Reja ovc je bil edini denarni vir tamošnjega prebivalstva, ki se nahaja zdaj v silni bedi. Ladji trčili skupaj. Parnik «Salome", ogr-sko-hrvatske parobrodske družbe, je trčil ponoči, dne 29. m. m., na vožnji od Benetk v Reko v ladjo «Santa Čroce", ki je vozila iz Sicilije v Benetke žveplo in se je začela takoj potapljati. Moštvo se je rešilo na ladjo «Salome". Avstrijska armada dobi zrakoplov, ki bo preplul v eni uri 40 kilometrov. Majnikovi hrošči so se prikazali letos v velikem številu. V Korneuburgu, kjer je mestna občina obljubila za liter hroščev 4 vinarje, so otroci polovili 40.000 litrov hroščev. Hrošče mečejo v velike kadi z apneno vodo in jih vozijo na polje, kjer jih pokopavajo v velikih jamah. Za Izvrstna hrana otroke za z(]rave jn slabotne ^ otroke vsake starosti, ^ kateri so v razvoju za- ^ ostali. Pospešuje rast mišičevja in kosti. Za-▼ odrasle. 'W branj uje in odstranjuje kakor nobena druga stvar drisko, bruhanje, črevesni katar itd. j08t©lj© iz gostonitkastega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankina, dobro napolnjene, tuhnja, 180 cm dulga, 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim puhastim perjem 16 K; napol pub 20 K, pub 24 K; posamezne tuhnje 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 vin., 4 K. Pošiljam po poštnem povzetju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je zamenjati ali vrniti, ako se plača poštnina; če blago ne ugaja, se denar povrne. S. Benisch, Deschenitz, št. 794 (Češko). BV Cenik brezplačno in poštnine prosto. '^6 hranilno in posojilno društvo v Golovcu «s kmečki kreditni zavod za Celovško okolico Pavličeva ulica štev. 7 U,11 T/2/1 ob četrtkih od Va l2- ure in 0(l Vs 2- do 3. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. = Društvo jamči za popolno varnost vlog s premoženjem l vseh udov. tvornice strojev, specijalna tvorniea vinskih stiskalnic in strojev za izkoriščanje sadja. Odlikovana z nad 620 zlatimi in srebrnimi medaljami. I>U]¥AJ, II./l, Taborstrasse št. 71. Natančni ilustrovani ceniki zastonj. ===== Zastopniki in preprodajalci se iščejo. fe: j za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na HiSP petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere vam pošlje Ph. Mayfarth S Co za vinograde in hmeljnike za zatiranje sadnih škodljivcev, proti bolezni na perju, za odpravo pre- denca in divje sorčice itd. pristni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve v posodicah po Ve» 1 kg kakor tudi v večjih posodah tfasadne barve za hiše po vzorcih Slikarski vzorci in papir za vzorce £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši J{arbolinej S jVLavec (gips)za "tS za V” domačega izdelka za zidarje in za vsai{0 ojjjt priporoča Bdolf Haiiptniaiin g Ljubljani ^rva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike! -s^| Izoir zdravja so brezopojne pijače, izmed katerih so do danes nedosegljive šumeče limonade malinovega, citronovega, jagodovega, prvenčevega in črešnjevega okusa, pripravljene iz Maršnerjevih šumečih limonadnih bonbonov edino pristnih s to varstveno znamko. Letna izdelava črez 40 mil. kosov. Edini izdelovatelj : 3“rva češka akc. družba tovarn za orient. sladkorne in čokoladne izdelke na Jtralj. Yitiogradih (prej A. Maršner). Zaloo-a-/Praga’ Ferdinandov trg (Platyzì, ° ' \ Praga, Vàclavské nam. (proti Primasum). Prečastitim gospodom duhovnikom, stavbenim mojstrom, mizarjem itd. priporočamo prekrasno brušene in polirane plošče iz umetnega marmorja v velikosti do 27s m2 ena. Čudovito naravno, a po ceni nadomestilo naravnega marmorja za oltarje, za prevleko celih sten, lizen v cerkvah, stebrov, za mize, kredence, umivalnike, za elektrotehnične plošče itd. V zalogi je nad 12 raznih vzorcev v različnih barvah. Gospode interesente prosimo: »Prepričajte se sami o kakovosti blaga najbolje na licu mesta, ali pa zahtevajte vzorce!1* Podružnica Lju Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. Denarne vloge /JI/ 0 / obrestujemo po *~T~ j Q j Q od dne vloge do dne vzdlga. bljanske kreditne bc Kolodvorska cesta št. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Tinkulnje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. BV~ Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. VW3 mke v Celovcu Centrala v Ljubljani. Podružnici v Spljetu in Trstu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'—- za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Hihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Tvorniea umetnega kamenja in marmorja ZHJEC 4 HOMI Ljubljana, Dunajska cesta št. 73.