Edini slovenski dnevnik -: v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto. J. $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenian dany jjj -: In the United States :« Issued every day except Qj -: Sundays and Holidays[j TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 126. — ŠTEV. 126. NEW YORK, SATURDAY, MAY 29, 1915. — SOBOTA, 29. MAJA, 1915. VOLUME XXm. — LETNIK TTYTTT, ITALIJANSKI TORPEDNI ČOLNI POTOPILI AVSTRIJSKI PODMORSKI ČOLN. OBSTRELJEVANJE ŽELEZNIŠKE PROGE MED NABREŽINO IN TRSTOM. AVSTRIJSKI PODMORSKI ČOLN JE BIL POTOPLJEN V JADRANSKEM MORJU TEKOM SPOPADA Z ITALIJANSKIMI RUŠILCI. — SPOPAD PRI PORTO CORSINI. — ITALIJANI BAJE PRODIRAJO TER SO ZAVZELI 14 "MEST." — OBITI HOČEJO AVSTRIJSKE POZICIJE V TRENTU. DEMONSTRACIJE SLOVENCEV TRSTU. Z DUNAJA SE POROČA, DA PRIREJAJO TRŽAŠKI SLOVENCI PROTIIT ALI J ANSKE DEMONSTRACIJE IN DA JE ŽE NAPRAVILO PRECEJ MATERIJALNE ŠKODE. — GRADEŽ JE SLOVESNO SPREJEL "OPROSTITELJE." Rim, Italija. 2"v maja. — Italijanske čete so nadalje napredova-. i*a koroški fronti t«T zavzele Tri gorske prelazi* iu 14 v;tsi. Pri spo-( ;i milj od meje v južni Tirolski. Trident jc . daj Mcka. proti kateri so obrnjeni pogledi italijanskih vojakov. 1'spchi italijanske armade so skoro popolnoma onemogočili ofenzivno gibanje sovražnika. Napredovanje ob Soči. Italijani so zavzeli Tonale v bližini Tržiča, katero mesto se je obstreljevalo. Sedaj napredujejo v dolini reke Soče. Vsi boji se vrše na avstrijskem ozemljn. Novi 7"» milimetcrski italijanski topovi, ki predstavljajo izbolj-an francoski model, so se izkazali kot jako uspešni. Na neki točki .i koroški fronti so baje uničili neko avstrijsko baterijo, pri kateri so se nahajale bavarske čete. Oiicijelno poročilo italijanskega vojnega ministrtsva se glasi: — Na 1 irolsko-trentski fronti se vrši artilerijska bitka med na-'imi iu avstrijskimi četami pri Tonale. Naše planinske čete so bile nadalje uspešne na kranjski fronti ter so ujele mnogo Avstrijcev. Na furlanski fronti smo zasedli Oradež, kjer nas je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Obstreljevalo se je železniško progo Trst—Nabrežina ter na-*>r;ivilo občutno škodo. Zveza je najbrž pretrgana. Kljub ostremu Xtvljanju sovražnika so naši hidro-acroplani nepoškodovani ušli. Zal nam je sporočiti, da smo izgubili torpedui rušilec "Tur-'ina." Zgrajen je bil leta 1901 ter vseboval 330 ton. Na jutro 24. poizvedovalni vožnji zapazil neki sovražni torpedui čoln 1 zasledovati. Lov je trajal kake pol ure, ko so se pojavile bojne ladije skupno z lahko križarko '•Helgoland". — se je obrnil, da se vrne k mornariški postojanki, a je bi! let v kotle, vsled česar s«* je zmanjšalo hitrost rnšilca. \!.!uI> temu j.* nadaljeval rušilec kake pol ure z bojem. Ko pa je poveljnik videl, da je sovražnik v premoči. je ukazal odpreti za- • v or nice in rušilec se je pričel potapljati. Avstrijci so spustili v morje rešilne čolne, da rešijo one. ki so poskakali v votlo. V tem r.tsu s. je pojavila na obzorju italijanska eskadra. k kateri je pripa-bil "Turbina Avstrijci so se obrnili ter odpluli. Rešili smo devet mož s "Turbine", dočim se poroča iz avtsrijskih virov, da so Avstrijci pobrali iz vode 3."» mož, med njimi tudi poveljnika rnšilca. maja je nt Vr jra prič ttiri drugi "Turbina" dvakrat zu iin ve nik. Vojno pravo v Milanu. Milan. Italija, 28. maja. — Vo ške oblasti so prevzele danes •polno kontrolo nad mestom ra-nemirov, ki s« v zadnje dni pojavili. Demonstracije pro-iu Avstrijcem so zav-širši obseg in napadi i njih imetje so napo- da so posredovale. Spingardi. vojaški po-izdal danes proklama-cijo. v kateri pravi, da bo z neizprosno strogostjo izvajal določbe postav. Nemiri v Trstu. Dunaj Avstrija. 28. maja. — Avstrijski časopisi obžalujejo pro-t italijanske demonstracije, tekom katerih se jc med drugim razdejalo Verdijev spomenik v Trstu. Slovensko prebivalstvo Trsta je posehno ogorčeno nad Italijani in kljub vsem naporom vlade se je napravilo že občutno materijalno škodo. Mobilizacija rezervnih čet med •42 in .">0 letom napreduje hitro ter bo končana do dne 17. junija. Turčija noče napovedati Italiji vojno. Berlin, Nemčija. 28. maja. — Talaat hej. turški minister za notranje zadeve, je izjavil poročevalcu "Berliner Tageblatt", da ne bo Turčija napovedala Italiji vojne. — Ne bomo napovedali Ttaliji vojne. — je rekel. Lahko čakamo. Kaj nam more Italija storiti T Nemčiji, vendar pa se j- Italija /.•■ v decembru pogajala na vse sMivni. Zgodovina pa bo pol. a zala da so pridobili zavezniki Italijo z laska , imi obljubami. Dostavil je. da se sovražniki Nemčije zastoni zaletavajo v /ivi :*id nemških armad. Nem bo v zvezi z Avstriio in Turčij . pre •nagala tudi tega novega sovražil "4a. Kvirinal se bo izprememlo v bol nico. Rim, Italija, 28. maja. — Velike priprave se vrše v Rimu za sprejem prvih ranjencev s fronte. Kraljica Helena in kraljiea-udova Margherita bosta izpreme-nili velikansko prvo nadstropje kraljeve palače. Kvirinala v bolnico in v isti namen se bo preuredilo kraljeve palače v Veroni. Ca-serti in drugih prostorih. Kralji ea bo osebno nadzorovala bolnico. Signor Bollati. prejšni italijanski poslanik v Berlinu, je dospel danes v Rim. Poslanika je popravila na kolodvoru velika ljudska množica. Avstrijci so aretirali v Trentu 1300 oseb. Verona, Italija. 28. maja. -Glasi se, da so avstrijske oblasti v trenutku, ko je bila videti vojna z Italijo neizogibna, aretirale v Trentu preko 1300 oseb. o katerih se je vedelo, da simpatizirajo z Italijani. Prevedlo se jih je v detencijska taborišča. Pretrgana brzojavna zveza med Bosno in Italijo. Commercial Cable Co. je dobi la brzojavko iz Berna. glasom katere je administracija Bosne in Herecegovine prekinila brzojavno zvezo z Italijo in via Italija. Italija je izkrcala čete na otoku Rodos. Amsterdam, Holandsko. 28. maja. — "Berliner Lokalanzeiger* izjavlja, da so Italijani izkrcal precej močne čete na turškem o toku Rodos v Egejskem morju Otok Rodos leži ob vhodu v Egej sko morje ter kakih sto milj južno od Dardanel. Otok je v posesti Italijanov izza časa italijansko turške vojne leta 1912. Izjava Bethmann-Hollweg-a o Italiji. Berlin, Nemčija, 28. maja. — V svojem govoru v državnem zboru je reke] nemški državni kance-lar. da se ne bo moglo nikdar izbrisati iz zgodovine verolomstva Italije. Rekel je. da je ponujala Avtsrija tako velike koncesije, da bi lahko Italija zmagala, ne da bi bilo treba žrtvovati kakega Italijana. Nemčija je jamčila te koncesije in italijanski državniki niso bili upravičeni meriti zaupnosti drugih narodov po njih lastni lojalnosti napram zvezi. Bethmann je povdarjal, da je Nemčija vedno izjavljala, dr, bi udarec proti Avstriji vt?ljal ♦udi Odgovora se pričakuje danes. London, Anglija, 28. maja. — "Evening News" prinaša poročilo iz Haaga, glasom katerega bo Nemčija jutri odgovorila na ame riško poslanico. V poročilu se glasi, da se bo skušalo v odgovoru za vleč i rešitev glavnih spornih točk ter pozvalo vlado Združenih držav, naj potrdi ali pa zanika vprašanje, če je imela "Lusita-nia" na krovu mnnicijo za zaveznike. Volitve na Portugalskem. Lizbona, Portugalsko, 28. maja Dr. Abel Pinho, predsednik naj višjega sodišča, bo najbrž da po teka službene dobe predsednika Arriage. ki je odstopil, vodil po sle predsednika Portugalske. — Splošne volitve se bodo vršile dne 13. junija in parlament bo nato izvolil novega predsednika. Z zepadnih bojišč. Naskoki pri Lorette. Franccske nečne atake na višine pri Lorette so ostale baje popolnoma brezuspešne. BOJI V V0GE2IH. V vasi Ablain so zavzeli Francozi pokopališče ter osvojili nemške zakope ob cesti. v na Berlin, Nemčija. 28. maja. — Nemško armadno vodstvo je ob javilo danes sledeče poročilo: "Od 9. maja naprej smo ujeli 14 francoskih častnikov in l+r»0 vojakov ter zaplenili 6 strojnih topov. Južnoiztočno od višin pri Lorette so obnovili Francozi v pretekli noči svoje naskoke proti enemu delu naših pozicij, a se jih je pognalo nazaj. Pri Ablain se vrši bitka. V gozdu Le Pretre je vprizoril sovražnik v pretekli noči naskok, ki se je končal s porazom Francozov. V Vogezih se je posrečilo Francozom za sestri neki majhni za k op južnoiztočno od Mezerol." Pariz, Francija, 28. maja. — Francosko vojno ministrstvo danes popoldne objavilo: •'Sovražnik je nadaljeval pretekli noči s p rot i naskok i naše postojanke pri Angres. katere smo pred kratkim zavzeli, a se ga je vedno odbilo. Pri Ablain St. Nazaire so nadaljevale naše čete z ofenzivnim gibanjem ter imele pri tem dosti uspeha. Zasedle so pokopališče in župnjišče. katero so Nemci kaj trdovratno branili. Pri nadaljnem naskoku so zavzele naše čete nemške zakope ob deželni cesti, ki vodi iz Ablain St. Nazaire v Moulin Malon. Tu so bile naše čete ponoči izpostavljene ostremu protinaskoku a so vstrajale v vseh postojankih ter prizadele sovražniku težke izgube. Zjutraj so se pomaknile naprej v smeri proti Souehez ter zasedle neki nemški zakop. Obstreljevanje, katero so vpri-zorili Nemci na Ecurie in Roclin-court. je trajalo celo noč, vendar pa ni sledil noben infanterijski naskok." V večernem poročilu se glasi, da so vprizorili Nemci v 24 urah sedem naskokov pri Angres ter močno obstreljevali francoske pozicije. ipSr* Zaradi postavnega praznika "Decoration Day" v pone-deljek izide "Glas Naroda" samo na štirih straneh. Uredništvo. Združene države in razmere v Mehiki. Predsednik Wilson bo v najkrajšem času izpremenil svojo politiko glede Mehike. PROKLAMACIJA. Združene države bodo najbrže intervenirale. — Carranza je kon-fisciral več pošiljatev. Washington, I). ('.. 28. maja. — Predsednik Wilson je izprevidel. da so sedaj nastale v Mehiki tak«' razmere, da jih ni mogoče več prenašati. V nekaterih delih dežele vlada lakota, razne roparske bande pa nadlegujejo mirno prebivalstvo. Nekatere pomožne družbe so poslale revnim Mehikancem razna živila ter _ precejšnji* svote denarja, toda Carranzova vlada j«' vse skupaj konfiscirala. Ce se razmere v najkrajšem času ne izboljšajo, bodo Združene države prisiljene intervenirati. Predsednik Wilson je izdal proklama-eijo. v kateri poziva Amerikanee. da naj z denarjem oziroma z živili pomagajo mehiškemu ljudstvu. Ze dosedaj se jih je odzvalo primeroma veliko število. Carranza je konfisciral 600 bu-šljev pšenice, ki je bila poslana preko Vera Cruza v Mexico City. Diplomat ični zastopniki raznih držav so Carranzo posvarili, da naj žito takoj izroči onim. katerim je namenjeno, toda on se za vse skupaj ni popolnoma nič zmenil. Douglas, Ariz.. 28. maja. — Vojaki ( arranzovega generala Oal-lesa so v Agua Prieta konfisciral i 700 goved, ki so bila last natura-liziranega Mehikanca Franka Hoh-stadta. Konfiskacijo je baje odredil sam general ("alles. V splošnem je položaj neizpre-menjen. Pri Tampico se še vedno vrše vroči boji, ki pa dosedaj še niso bi'i odločilni. General Villa namera\ a baje začeti z novo akcijo proti Carranzi. Zavzetje dveh angleških postojank. Carigrad, Turčija, 28. maja. — Turške čete so v bližini Kurne, Mezopotamija, zopet začele s sovražnostmi. Turški prostovoljci so zavzeli dve angleški postojanki.. Klima je trgovsko mesto ob levem bregu reke Tiflis. V mestu je pristanišče za parnike, ki plujejo po reki. Rusi so zasedli Urumiah. Petrograd, Rusija. 28. maja. — Veliki generalni štab kavkaške armade naznanja, da so Rusi po hudih bojih zavzeli mesto Urumiah v Perziji. Turki so bili pri Dilmanu popolnoma premagani. Urumiah je glavno mesto province Aserbejdžan in ima 50,000 prebivalcev. V mestu je postaja ameriških misionarjev. Pariško poročilo. Pariz, Francija. 28. maja. — Francosko mornariško ministrstvo naznanja, da ruska admirali-teta odločno dementira, da je bojno ladijo "Pantelejmon" torpe-diral nemški podmorski čoln. Bojna ladija je še vedno nepoškodovana ni se nahaja v nekem ruskem pristanišču. Rusi niso v celi vojni izgubili niti ene križarke. Protest Holandske. Haag, Holandska. 28. maja. — Odločen protest je poslala danes holandska vlada Nemčiji radi zračnega napada na holandski ri-j biški parnik " Agravenbage", ki i se ije za vršil dne 12. maja. Pozor, pošiljatelji denarja! Dasiravno je Italija napovedala Avstriji vojno, vseeno pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorsko, Češko, Hrvatsko in Ogrsko, tako zanesljivo, kot prej. Avstrijska poštna uprava ustavi promet na vseh poštah, katerim preti nevarnost od sovražnika. — Denar namenjen v ogrožene kraje se sploh z Dunaja ne odpošlje naprej, temveč nam nazaj s pripombo, zakaj se ni mogel dostaviti, nakar ga mi vrnemo pošiljatelju. Toraj se ni bati nikake izgube. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: ZOPETNO OBSTRELJEVANJE OSOVCA. SOVRAŽNOSTI OB SUEŠKEM PREKOPU. NEMCI IN AVSTRIJCI SE S SEVERNE IN JUŽNE STRANI PRI BLIZU JE JO PRZEMYSLU. — PRODIRANJE V OBLIKI KLINA. GENERALA AUFFENBERGA SO BAJE ARETIRALI ZARADI TEŽKEGA POLITIČNEGA ZLOČINA. — NEMŠKA BOJNA ČRTA SEGA OD BALTIŠKEGA MORJA DO BUKOVINE. — NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI PRED DARDANELAMI. — RUSKA ARMADA JE ZAVZELA URUMIAH V PROVINCI ASERBEJDŽAN. K te $ 6 ... .90 120 .... 19.80 10 ... 1.75 130.... 21.45 15 ... 2.60 110..,, 33.1C 20____ 3.40 150.... 24 7S 25 ... 4.25 160.... 26 40 30____ 5.05 170.... 28 05 35.... 5-90 180____ 29 70 40.... 6.70 190.... 31 35 45____ 7.55 »JO.... 33.00 50 ... 8.25 V! 50... 41.25 55____ 9.10 300.... 49 50 60... 9.90 350.... 67 75 65.... 10.75 400.... 66.00 70 ... 11.55 450.___ 74.25 75 ... 12.40 B00..#. 82.5C 80.... 13.30 600.... 99.00 85____ 14 05 700..., 115.60 90____ 14.85 800.... 132.00 100___ 16.50 900____ 148.50 110 .. 18.15 1000____ 163.06 Ker se ceno sedaj jako spremi- naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, '82 Cortlandt 8t, Mew York, N. 7. Obstreljevanje Osovca. Petrograd, Rusija. 28. maja. — Ob celi nemški fronti, ki sega od Baltiškega morja pa do Karpatov, se vrše izvanredno vroči boji. Na nekaterih mestih so oddaljeni Nemci od Varšave samo :t() milj. Nemci so zopet začeli obstreljevati trdnjavo Osovec. Ob dolini reke Narev divja vroča artilerijske bitka. Iz vseh poročil je razvidno, da so začeli Nemci napadati ruske postojanke, ki se nahajajo med Jaroslavom in romunsko mejo. (ilavna sila nemške armade je koncentrirana v okolici Lvova. Nemci so zadnje dni zasedli vse ceste in železniške proge, ki vodijo proti temu mestu. Pri Tomanovieu so Nemci nekoliko napredovali. To mesto je oddaljeno tri milje od Gousako-va. ki se nahaja jugovhodno od Przemvsla. Sovražnik si na vse mogoče načine prizadeva prodreti rusko fronto pri Radimnu v dolini reke San. Parkrat smo že Nemce pognali uspešno nazaj in osvojili nekaj njihovih strelnih jarkov. Artilerijski boji v dolini reke Strij in pri Dolini še sedaj niso končani. Armada generala Mackensena. ' Berlin, Nemčija. 28. maja. — Nemški veliki generalni štab naznanja : Ob reki Dubici so stopile naše čete zopet v ofenzivo. Naš napad pri Ciragori je bil uspešen. Vje-li smo preko :{()00 ruskih vojakov in zaplenili veliko vojnega mate-rijala. V Galiciji je dobil sovražnik precejšnja ojačenja in si prizadeva ustaviti naše prodiranje ob reki San. Vsi tozadevni poskusi so se mu izjalovili. Samo v okolici Sienijave so Rusi nekoliko napredovali, toda ti njihovi uspehi nimajo nikakega upliva na splošen položaj. Zaplenili smo šest topov in vjeli nekaj vojakov. 25. maja smo zaplenili pri Wyscniji 25 strojnih pušk, 20 topov in vjeli nad 9000 ruskih vojakov. Položaj pred Przemyslom. Dunaj, Avstrija, 28. maja. — Iz glavnega vojnega stana poročajo : Velika bitka v srednjem delu Galicije še sedaj ni končana. Zaveznika sta začela severno in južno od Przemvsla z odločno ofenzivo. Rusi so najbrže mislili, da ■ "»slabi Avstrija večino svojega vojaštvo iz Galicije v boj proti Italiji, kar se pa ni zgodilo. Avstrijci se v prvi vrsti poslužujejo svojih šestnajstpalčnih Škodovih topov; avstrijska in nemška arti-lerija sta povsod v premoči. Avstrijske in nemške čete so začele v ponedeljek v obliki klina prodirati v rusko fronto ob reki San. Ost tega klina je dospela včeraj do vasi Chitinice. Na jugu se nahajajo Nemci in Avstrijci v bližini Medme, ki je takorekoč ključ Przemvsla. Medina je od Przemvsla oddaljena samo osem milj. Levo krilo zaveznikov prodira zmagoslavno ob reki Strij. Zadnja poročila pravijo, da so bili Rusi pri tej reki pregnani iz svojih defenzivnih postojank. Petrogradsko poročilo. Petrograd, Rusija. 28. maja. — Nemške čete v vzhodno-baltiških provincah, katerim poveljuje general Vogel pl. Falkenhausen. so dobile zadnji čas na pomoč sedem kavalerijskih in šest infanterij-skih divizij. Skoraj vsa sovražnikova armada je koncentrirana v bližini Libave in Shawli. V drugih krajih je pa sovražniška boj- na četa tako tanka, da jo je lahko prodreti. Pri Shawli so v neki bitki vjeli Rusi preko 3000 nemških vojakov. \ severnem delu Poljske se ni ničesar posebnega zgodilo. Nemci obstreljujejo trdnjavo Osovec, toda zavzeti je ne bodo mogli, ker je z vsem potrebnim izborno preskrbljena. Generala Auffenbarga so aretirali. London, Anglija, 28. maja. — Tukajšnji Reuterjevi agenturi je sporočil njen amsterdamski dopisnik: t "Frankfurter Zeitung" poroča, da so v Avstriji aretirali generala M oritza Auffenberga. — Auffcn-berg je bil svoj čas vojni minister. armadni nadzornik in šef avstrijskega generalnega štaba. — Takoj v začetku vojne je bil poslan z armado proti Rusom in se je jako odlikoval v bitki pri Ka-marovu. Kmalo po tej bitki je dobil baronski naslov s pristavkom '"pl. Kamarov '. Štiri dni zatem so ga aretirali kot "nevarnega pol i tičn ega zločinca. *' Kaj je zakrivil in kaj je pravzaprav dalo povod aretaciji, ni nikomur znano. Turki in zavezniki. London, Anglija, 28. maja. —. Turška vlada je poslala neki nevtralni državi noto, iz katere je razvidno, da bodo začeli Turki resno ogrožati vse bojne ladije. ki plujejo skozi Sueški prekop. Dosedaj so turški podmorski čolni križarili samo v severnem delu Egejskega morja, sedaj bodo pa razširili svojo zono prav do Sueškega prekopa. Omenjena nota se glasi: Ker se ni Anglija držala pogodbe. sklenjene leta 1888, ki določa, da ne sme imeti v Sueškem prekopu nikakih bojnih ladij, in je ne glede na to pogodbo utrdila prekop in ga zavarovala z bojnimi ladijami samo da bi lažje izkrcala v Egiptu kolikor mogoče svojih čet. je turška vlada vsled tega prisiljena braniti svoje interese in bo razširila svoje sovražnosti prav do Sueškega prekopa. V noti je omenjeno, da sta za vsako bojno ladijo. ki se potopi pri Sueškem prekopu, odgovorni Anglija in Francija. t Nemški podmorski čolni. Amsterdam, Nizozemsko. 28. Kapitan, Persius, mornariški izvedenec nekega berlinskega lista, je rekel, da so nemški podmorski čolni potopili zavezniški bojni la-diji "Triumph*7 in "Majestic". Po njegovem mnenju so dospeli podmorski čolni iz Baltiškega morja mimo Anglije, skozi Gibraltar in po Sredozemskem morju pred Dardanelc. Prevozili so •'{400 milj. Turški uspehi. Carigrad, Turčija. 28. maja. —• Vojni department je izdal danes sledečo oficielno izjavo: Pri Avi Burnu in Sed-il-Bahni se še vedno vrše izvanredno vroči boji. Zavezniške bojne ladije so si zastonj prizadevale izkrcati svoje čete pri Budrumu. Proti večeru so začele obstreljevati Budrum in ga popolnoma porušile. Na mesto so oddale najmanj 1600 strelov. POZOR! Cenjenim odjemalcem naznanjamo, da nam je zaloga importi-ranih KOS popolnoma pošla. Slovenic Publishing Co. GLAS NARODA, 29. MAJA, 191 S. GLAS NARODA" D«ay.) Owned and published by tb* itofnic Publishing Co. (» corporation.) SAKCER. President. 4, l.OUIS BEX EPIK. Treasnrer. 4. • tan of Business of the corporation and silmse« of above officers : At iortian.it Street, Borough of Man-aattan. New York City, N, Y. tm e*to leto velja list za Ameriko in Csnado........................$3.00 " pol leta....................... 1.50 *eto za me*to New York........4.00 ril leta ga ine*to New York ... 2.00 vropotavw« leto...........4.50 " ** pol letm.............2.55 ** ortft leta............ 1-70 •T?'LAS NARODA" izhaja vsak dan isvzemii nedelj in praznikov. " -GLAS NARODA" C"Vwce of the People") fssosd every day except Sunday« end Holiday«. Sabttcripuon yearly $3.00. Dop •) brei podpisa in osobt*osti le ne prJpbčujeJo. — Denar Mi «e blagovoli pošiljati po — Money Order. Pn »premetnbi kraj« naročnikov pro-tin \ da nam tudi prejšnja lal val išče naznani, da hitreje najdemo naslovnika Dopisom in pošiljatvam naredite ta osa lov: "OLAS NARODA" »3» < »rtlandt St., New York City. Telefon 4€87 Cortlandt. ■assocmi SfflHfflM Kako bo z nami? pi KO sal i newyoriki nemaki list je "Xemike zmage 1. 1870/71 mogoeile oživotvorjenje nove Italije... Vojaška zmožnost obeli zvezanih evropskih centralnih držav se je že sedaj izkazala na obeh pozoriščih. Kaj pa je Italija? Nič ni bila v celi dosedanji zgodovini. . . Vedno je bila tepe-na..." Take kozlarije pišejo i letniki listi in to v člankih, katere naj se smatra za resne! Resničen j«1 stari pregovor: Kogar hočejo bogovi pogubiti. tega udarijo s slepoto... 0 § § V glavah nekaterih Nemcev živi iuisj-1. da je Nemčija nepremagljiva. To jo bedasto o tem se lxi.lo Nemci še prepričali. Nemčija si je nakopala sovraštvo ce-lega sveta in to sovraštvo je hujše kot vsaka druga stvar. €t & @ Velikanske zmage Nemcev v (ialieiji... Nemci so že v decembru "zavzeli" Varšavo, čeprav je še danes ruska. Kdo pojasni to uganko? ® ® ® liumunska pojde tudi v vojno proti Avstriji ali pravzaprav proti Ogrski. Vse se maščuje na svetu in tudi zatiranja nemadžar-skih narodov v kraljestvu sv. Štefana. Naj le malo pogladijo ogrska magnate po hrbtu!... $ $ $ Italijani pred Gorico!... Nekateri pravijo, da bodo tepeni, ko pridejo do pravih avstrijskih pozicij. .. Tudi mi želimo, da bi bili Italijani tepeni, a ne radi avstrijske vlade, temveč radi Slovencev, kojih zemljo hoče sedaj polentar. $ $ $ Pravijo, da duh Radecky-ja še živi... Ta duh ni lep duh: duh nasilja je in tiranstva. Dokler bodo ljudje kot slepi drveli za kro-nanimi glavami ter se pustili gnati v neštevilne klavnice, bo duh Radeeky-ja in sličnih še vedno živel ter se ni treba sklicevati ravno nanj. O ^ za koristi kronanih glav, dočim trpijo vsi narodi enako ... Pojdite se vsi solit z vašimi zvezami in izdajstvi!... § ^ § Papež je blagoslovil italijansko orožje proti katoliški Avstriji... Kaj ne, • * Amerikanski Slovenec'*?!. . . Če bi ga bil blagoslovil proti protestantom iz Prusije, bi že človek nič ne rekel... To je pa res škandal, ali ne 1 — Ne, ni noben škandal. Papež se noče nikomur zameriti ter blagoslavlja vse vprek. On ve. da itak nič ne koristi in tudi im* ne škodi . . . Tableau! Dopis. Sauttertown, Pa. — Zdi Se ml. da iz tega kraja ni bilo še nobenega dopisa v vašem cenjenem listu. V tem mestu, ki je oddaljeno dve milji od I>unlo, Pa., je precej velika slovenska naselbina.. Tukaj sta dva premogovnika. Prvi obratuje že kakih trinajst let. drugega so pa šele zadnje leto odprli. .Skoraj vsi tukajšnji Slovenci smo zaposleni v starem premogovniku. Dela se še precej dobro, le sem-t<-rt.ja imamo kak dan počitnic. Sein ne svetujem rojakom hoditi, ker se delo težko dobi. Nekateri že mesece in mesece čakajo, pa ga še sedaj nimajo. Veliko slovenskih premogarjev si je že postavilo svoja domov ju, kar je. vse-kako znamenje lepega napredka. Pred kratkim se je pojavila pri nem svetu. In ti? ki so nocoj pohi-tevali v božji hram, koliko jih je bilo med njimi, ki so se ozirali zastonj na svojo desnico, ki so pričakovali zastonj, da stopi na njih prazno stran že dolgo pogrešani, nad vse ljubljeni. In ni moglo biti lahko srce. ni mogla biti vesela vzdvojena duša ob tem prazničnem zvoneiiju, mir oznanjaj očem, razdejanje in smrt poslušajočem. Z nizko sklonjenimi glavami je klečalo ubogo ljudstvo na mrzlih in opolzlih kainenitih tleh in trkalo na prsi ter prosilo usmiljenja. Pridi, o božji mir. ne odlašaj, sicer pogine ljudstvo v peneči se krvi! M inka je stopala nocoj sama proti cerkvi, mati je morala čuti pri očetu. Oddaleč so se svetila cerkvena okna. luč je padala na cerkveno obzidje, na križe, raz-trosene po pokopališču. In tu se je hipoma spomnila besed, ki jih je lansko leto na tej poti govoril Franeelj : "Zdi se mi, kakor bi bil to zadnji sveti večer, ki ga obhajam." Jasno in razločno je slišala te besede, slišala znani ljubi glas. "Ali si tukaj. Franeelj?" je naenkrat vzkliknila in se ozrla na svojo desnico. A nikogar ni bilo, na poti se je zrcalila nje lastna senca v cerkvinih lučih. In zašte-lela je v svoji bridkosti in zapu-ščenosti. Na pokopališču je stopila k velikemu križu in vpognila kolena pred Križanim. In pomolila je zanj, ki počiva tako mlad še in rosen pod sneženo odejo oddaljene ruske dežele in pomolila nas štorklja in pustila štirim dru- za vse druf' ki polivajo kakor žinam krepke sinčke. Matere in otroci so zdravi. Pozdrav vsem rojakom širom Amerike! — Josip Suhar. Tekom leta. Povest. Spisal Josip Stariha. (Konec). Mati in Minka sta hipoma spoznali vso grozno resnico. Očetu se je zmešalo, skrita v lastni notranjščini globoko zakopana bol je razdela in opustošila njegove možgane. Stopili sta za njim v sobo. pomagali ga razpraviti in položili sta ga v postelj kakor otroka ter ga skrbno odeli. On pa se je hvaležno smehljal iu še izpod odeje je zamrmral: 4"Bo že pisal... bo že pisal... saj generali znajo pisati in niso neumni ljudje... Samo če pregloboko ne spi, samo če ni pretežka zemlja ruska... zemlja ob Visli... zemlja . . . zemlja . .. črna zemlja..." Mirno je v tistem hipu zaspal prevelike utrujenosti, a usta so se držala na smeh in so se še vedno pregibala... Od tistega dne ni Bukovec več delal, niti iz postelje ni mogel več vstati. Poklicali so zdravnika, da ga je preiskal. Zapisal mu je zdravila in jih ukazal dajati vselej, kadar se bo bolnik razburil. Toda Bukovec se ni razburjal, molče je ležal, gledal po ves dan v strop ali strmel skozi okno v daljo, govoril sam pri sebi in se smehljal. Pri tem ga je bila sčasoma sama kost in koža, dvigati in prekladati so ga morali, kadar so mu postil j ali posteljo. Včasih pa je imel vendar svetle trenutke in nekega dne sta ženski izvedeli resnieo o Franceljnu, resnico, kakor jo je bil povedal vojak v bolnišnici in katero sta že davno slutili iz vedenja očetovega in iz njegove naenkrat nastale bolezni. Poleg tega naj grozne j šega trenutka so bili nad vse žalostni vsi oni svetli trenutki, ko je Bukovec tarnal, kako bosta mogli ženski vit in bled obraz gleda izpod kosmate kučme, bolestno stisnjene so ustnice. Hrepeneče se ozirajo oči nazaj proti naši hiši. tisoč lepih misli kakor tisoč belih sneženih kostni leti proti nam. Njegovo srce je pri nas in sam je med nami. Pred4 veliko hišo no se ustavile sani. Francc-lj je izstopil, peljejo ga skozi velika obokana vrata. Zaprla so se za njimi in Franeelj se pozdravlja z mnogimi znanei. ki mu hite nasproti in mu stiskajo roke. In nekdaj se bodo ta vrata odprla in vsi se bodo odpravljali v dolgi vrsti iz te hiše. na katero bo ostal samo otožen spomin. Tistikrat pride Franeelj domov in združili se bodete zopet v veliki ljubezni. Hvala Ti, Bog moj. tla si mi dal gledati ta prizor. predno stopim pred Tvoje obličje!" Njegovo oko se je svetijo v blaženosti. ustnice so drhtele v sreči. Minka in mati sta stali kakor zamaknjeni. vsa teža sedanjega trenutka se je razblinila v nič. ni ju bila groza takšne smrti. "Pokliči mi duhovna, Minka, dokler so jasne moje misli, dokler še sije beli dan. In ti. žena, sedi k moji postelji ter poslušaj zadnjo mojo voljo. . . Vse. kar imam, je Franceljnovo. z vama ho delil, kakor je zapovedal Bog. in sreča bo vladala med vami do poznih časov... Proti večeru je narahlo ugasnil, njegova duša j»* od plula na zahajajočih solnčnih žarkih. In drugo jutro ni pela vef; žaga. in ni pritegoval več oblic, ni več nabijalo kladivo, utihnil je lepi koncert . . . skrivnostni mir je legel nad hišo.. . kvarjenih, ponarejenih ali manj vrednih živil kaznovati. Ncvi angleški kabinet. London, Anglija, 27. maja. — Danes se je vršila v navzočnosti kralja seja novega kabineta, v kateri se je izročilo novim članom pečate in druge insignije. "Adriatic" z municijo na krovu. White Star parnik "Adriatic" je odplul včeraj iz New Yorka v Liverpool ter imel na krovu kakih 15.000 ton munieije. Med potniki se nahajajo trije Amerikanei. * I H Srbeči opahki, LISTNICA UREDNIŠTVA. J. S., Dunlo, Pa. — Drugega dela dopisa zato nismo priobčili, ker naš list ni več glasilo omenjene organizacije. Pošljite glasilu! iS. D. P. Z. Vse prijave društev,j ki ne spadajo k J. S. K. Jednoti.i smatramo kot oglase, katere je! treba plačati. Raznoterosti. on. ker so izpolnili od njih zahtevano dolžnost. Nekoliko lažje ji je bilo pri srcu. ko je nato stopila v cerkev in se stisnila v klop. In čudno, ves čas med mašo se ji je zdelo, da sedi poleg nje Franeelj, da se dotika njegova laket njene, da je hipoma prišel od nekod in da prihaja z njim velika svetloba. "Koliko jih je bilo v tej vojni mrtvih, pa so vstali, zakaj ne bi vstal ti, Franeelj naš?" je pomislila in ta misel je ni hotela zapustiti ter se je od tistega hipa uko-reninila v njenem srcu, dasi so vsi razlogi govorili proti njej. Ko je stopila iz cerkve, je visoko gori nad cerkvijo žarela svetla zvezda in velik svetel krog je bleščal okoli nje. ';To je moje nanovo vzcvelo upanje, ta zvezda z bleščečim krogom", je pomislila in dejala skoro glasno: "In ako se ne vidiva več tukaj, vidiva se prav gotovo nekdaj nad teboj, zvezda, ki si že sedaj vlila tolažbo v bridkost mojega srca." Veseleje so pritrkavali zvonovi v zvoniku, jasneje so sijale luči in za prvimi zvezdami so se uži-gale druge na visokem oboku. IX. Na novega leta popoldne sta sedeli Minka in njena mati v očetovi bolniški sobi pri oknu in st poltiho razgovarjali. Niso bili baš veseli njiju razgovori, dovolj so bili pretkani z bridkimi spomini na prošlost, dovolj brezupna je bila sedanjost in nič manj vabljiva bodočnost. Z očetom je šlo h koncu, vedno rahleje so postajale vezi. ki so družile dušo s telesom. O Franeeljnu ni bilo ne duha, ne sluha, zastonj je bilo vpraševanje za njim, zastonj so se prelistavali zaznamki izgub — nikjer nič in odnikoder nič. Po eni strani je bila neznosna ta negotovost, po drugi je vendar tlela v njej še iskra upanja, da je še živ. sicer bi se bilo moralo že kaj natančnejega izvedeti, ako bi bil res padel. Zimski solnčni žarek je posijal skozi okno in se razpredel po bolnikovi odeji, poljubil ga v izse-sani, izmučeni obraz. In odprl je Pri strašnem viharju, ki je divjal Ne na zapad > Wichita, Kansas, 27. maja. — Vsled objav v listih za poljske de-lavee je prišlo semkaj toliko brezposelnih, da jili je polna cela okolica. Zbrali so se v tolpe po 50 do 60 in te hodijo skupno po deželi. Policija ne more ničesar o-praviti. ker jih je preveč. Kako delujejo strupeni plini. Londonski list "Daily Chronicle" objavlja iz severne Francije sledeče podrobnosti o učinkovanju zastrupljenih plinov, ki jih uporabljajo Nemci. Francoski vojaki so opazili dne 22. aprila ob 5. uri popoldne v najsprednejših strelskih jarkih med krajema Landenmarck in Knocks, da se dviga gost, rumen dim iz nemških strelskih jarkov, ki se je valil počasi proti francoskim postojankam. Severovzhodni veter je povzročil. da se je dim kakor preproga razširjal nad zemljo, ki jo je pokrival 16 čevljev visoko. Nemci so uporabljali močne steklenice s stisnjenim plinom, ki so bile opremljene z zatvornieami in ki so jih odprli, kakor hitro je vlekel veter proti sovražnim jarkom. Uporaba plinov je presenetila Francoze. Več jih je bilo zastrupljenih in so umrli. Nekaterim se je posrečilo, da so ušli, a kmalu potem, so jim zaerneli obrazi, izkašljavali so kri in so se zgrudili mrtvi na zemljo. Plin j;* učinkoval na bojni črti v širini 6 kilometrov in v globini 2 kilometrov. Cez četrt ure nato so Nemci prodrli iz strelskih jarkov, pred njimi so korakali vojaki z varnostnimi čeladami, da se prepričajo, če morejo dihati. Ker se je plin razredčil, so nato Nemci v velikih četah prodirali. Deset mrtvih vsled viharja. Fcrt Smith, Ark., 27. maja. — . sami odplačati dolg, ki je tlačil bolnik oči ter se začudeno ozrl po včeraj na zapadnem delu Arkan- T.-gettaof je bil res vrl junak hišo. in kako se bosta mogli dalje sobi. Pogled mu je obvisel na že- sasa in iztočnem Oklahome, je bi-m predvsem je imel dosti sreče... J pre£iveti Zmaga pri Visu pa ne velja več j v delavnici pa ^ je še ve- danes ter drugo... bo treba izvojevati nadaljevalo, starejši pomoč- ni in hčeri, usta so se za hipec lo ubitih šest oseb v Talihina, razširila v smehljaj. In čudo —! Okla., in štiri v Cheetaho, Okla. dvignil se je nekoliko v postelji J V Talihina je bilo baje ranjenih nik ga je znal toliko voditi, da je iz njegovih oči je seval mir, izgi-'60 oseb in od viharja povzročena bilo v zadovoljnost odjemalcev,. nilo je hipoma ono, kar je tlelo v škoda znaša do milijon dolarjev. Zakaj se pa vedno navaja stare se ni razkreditiralo še ime Bu-lnjih tako dolgo. Pomignil jima je. V Stigler, Okla., vlada velika z nage in poraze? Zakaj se pridi- j kovčevo. Žaga je torej še pela in'naj stopita bliže. Poltiho, a raz- beda. ga večno sovraštvo proti Italiji, pel je udarjalo je kladivo; ločno je izpregovoril: izdajalki ? Leta 1864. je šla ^ jutra do večera kakor v onih j "Grozne sanje sem sanjal in; Ncvi lord admiralitete. Avstrija po šlervig-holštajnski i^pjh časih, ki so bili. Vse tako dolge, večno dolge. Tema je bila' Lcndcn, Anglija, 27. maja. — kostanj v ogenj za Prosijo. Dve, kot nekdaj in vendar vse dru-j okoli mene, neprodirna tema brez Mesto lorda Fisher, ki je odsto-leti pozneje pa je postala Pruska gače. vsakega žarka. A sedaj je zopet pil, je bil imenovan prvim lordom izdajalka in nabila Avstrijo Tako je prišel zopet sveti ve-'svetlo, Bog mi je podelil svojo mi- admiralitete admiral sir Henry pri Kraljevem Gradcu, da je bilo čer. Zopet so peli zvonovi, pokali j lost, predno me pokliče k sebi. In Jackson, vesel je I Takrat ita bili Pruaijain možnarji in se užigale baklje v j rad grem potem, kar vidim sedaj Italija zaveznici proti Avstriji, j gori, zopet so hitele trume v do-! jasno pred seboj. Neskončno dol- Kcntrota živil, zdaj sta pa Avstrija in Nemčija lino in spele v veličastno razsvet- ga. planjava se razširja pred mo- Avstrijsko ministrstvo notra-zaveznici proti Italiji. Vse tri Ijeno cerkev, a ni jih bilo toliko jimi očmi in sneg naleta po njej,'njih del je sedaj izdalo novo našli upaj pa so bile se pred letom kot pred letom dni Marsikdo ae' droben in svetel kakor lučke. Po redbo glede živil. V tej naredbi dni najintimneji« prijateljice: To j« spominjal na stotine milj odda- tej planjavi dričijo sani, a na sa- naroča, da je treba natančno nad-je več kot čudno in beseda "iz- Ijen od domovine tega večera — neh sedi Franeelj in se vozi v zorovati sedaj zelo draga živila dajale«" je kaj poceni. Gre se le marsikdo ga je obhajal že na o- daljne tuje kraje. V kožuh je za- glede kakovosti in prodajalce po- SLOVENCI IN HRVATI, POZOR! Samo ItJT dolarjev vas napravi samostojne na 16«) ali o20 akrov. proste government (vladne) zem-l 1 je v južni Coloradi. Prvi državljanski papir zadostuje. Najboljša. ravna, čista zemlja, kjer raste vse. Oddaljena 1 do '■> milje od železniške postaje. Natančneje za znamko. Frank Chancher. < Jen. Del. Omaha, Neb. . 2! >-5- 2-6 VABILO NA PIKNIK, ki ga priredi društvo >v. Frančiška štev. 110 J. S. K. Jeiinote v nedeljo 13. junija 1915 v McKinlev. Minn. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter brate Hrvate iz McKinlev in okolice, tla se tega izleta polnošteviluo udeleže. ('lanom društva se pa naznanja, tla smo sklenili pri zadnji seji 16. maja. da bo moral vsak član brez izjeme, ki se tega piknika ne udeleži. plačati v društveno blagajno. Na svidenje 13. junija! F. Boje, tajnik. Slovenskim pevskim dru-! štvom širom Amerike: r-OZOR! Meti večletnim delovanjem v tujih pevskih društvih sem zadel ol> i>esim. ki so pravi liiseri na umetuo-itevskem polju. In čemu no l»i presadil tujih cvetk na domači vrt? Danes so prt-sn-jeue in v Greater New Yorku se inijejo ter postajajo — narodne! A eujte predgovor v oni knjigi: Pevt-l Evo Vam cvetk s tujesja vrta! Tuje so, a zato nie manj prijetno dišeče. I)uh časa nas sili. da spoznavamo drus drugega tudi — v i»esiiii. V dvajsetem veku pretiravati z giupim šovinizmom, ignorirati duševne proizvode narodnosti jo — absurdno in ker je pe-. sem govor srca, molitev duše. a srce enako do zadnjega atoma drugemu srcu. je potemtakem pesem mednarodna, skupna last — pevčeva! Seveda ne smemo kot Slovenci prezirati ter zanemarjati svojih pesmi: pestre so. ker s< divne in — naše! Žal, da je tako malo teh cvetk I Segel sem v tuji vrt. natrgal ter oblekel v domače krilce kito "tujih" nem ško-angleških pesmi, in, sodeč po dosedanjih posrečenih poiskusih, sem se prepričal, da pojejo greaternewyorški slovenski pev« z veseljem tudi "tujo" pesem. V originalu sem pustil edino-le klasieno-lei>o "My old Kentucky home" ker to pesem iwijejo i druge narodnost le v izvirnem angleškem jeziku. Zbirka začenja s jiesmijo 1.) "Ko ponosen orel pesem dviga se"; za njo prihaja veličastna -.t "Svoboda" —- glej, zdaj ori klie po zemlji: Bratje smo enaki vsi; 4.) Pomladna pesem: odpri srce, cvetoč je dan; 5.> Hišica očetova, z bariton solo: Domov, domov srce ni žene; G.) Samotarjeva nočna i>es-n Noč, tiha noč, čuj moj pozdrav: " Vražji bas z vodilno arijo za 2. bas; ,S. t Draga, lahko noč. z baritou-solo: Zapri nebeško ti oko: 0.» Stara nizozemska pesem: Ko za ori pesem moja, prvi ba vodi; lO.) Deklica iu metulj, nabirala je cvetja v gozdu, pa "a buterfley flew toward her and kissed her lips so fair" 11. i Ve«Vrna : 12. t O plavooki devi ; Dekle, glej na tem-le mestu, pravim ti prisežem ti: 13.) Slovo junakovo: Div jajo konjiči in poka strel, junak pa zadet umirajoč bere še zadnjikrat mate-rno pismo in se poslavlja od drugih.. 14.) Lovčevo slovo: 15. > My old Kentucky home: 16.) Solza: — solza n zabim ti nikdar, ki tekle so za me: IT. Kapela: Kaj se blesti-le — na goro tanj zroč — In zvonček mali kliče romar j. v božji hram: 18.) Zdraviea : nazdrav Ija Stvarniku, ki nam v vinu tolažbe da, pozdravlja domovino, materno oko. napija vrli Slovenki in navsezadne pravici, ki obsoja zlo...! Opevajo se najslajši pesniški predmeti v zbranih akordih. — Pesmi pravi biseri ter ne pretežke. Slušalee jih ne nasiti, slušal bi jih venomer. Knjiga obseca 50 strani; poedine par ti ture si pisane na finem. trpežDem p pirju in vezava je tudi okusna. Društva. sezite po knjigi, po tej redki zbirki: Cena nI pretirana, društvom popust pevoTodjt en izvod — gratis! V zalog IVAN M. ADAMIČ, pemrfjt atmw. pmk. 4rušt va -Slavec" 13» Umta Flm, Bmkln, N. Iu ^ kakor srbečica, kraste, ll?aj. ob»otcčnik. brsljansko zastrupi jen je. srac, slani tek. luskine, pri&č in mozolji zahte awo nade-H vanje tešilnega mazila. ft £ * & * ft * * * ft ft ft ft ft •m % « * re H * * H * % ft * * * _i r WQ F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Z5[ seyera's Skin Ointment (Severcvo Mazilo zeper koine bclezni) prežene boiečine in odpravi opahke. V nekaterih slučajih bi SEVERA'S MEDICATED SKIN SOAP (Stverovo Zdravilno msloj okrajšalo čas zdravljenja s tem. da bi vzdrževalo bcJr.e dele v čistem stanu. Čitajtc vi^e r.-:.-. na njeno r: mi in -- prepriCajtc. Cena Serermr^a Haiila xopcr kožne bolezni je 50* Cera Scvcrovega 'Zdravilnega mila je 25c Opahki so iz«inili. "Xaznaniam V.«m. <:.t je Se ver ..o M.i.rjI > 2. .per koine L»>ic.'.m iztn-rni 1-ripr.t-vek zop»-r ni/is.- k< /ne <>-Puhke. To govorim o-sebnem opazovanj«. Moj &in je imel »-piilik'- vef kot eno letu. Zdravnikovi r«-fiuii so postajali vedno vefjl tjjla nir n»u ni j» ni.-i-tMlo. Cital sem v&uuiihil o Neverovem Mazilu ko?.H!» boifvni n-r M-ni l i IM.-LI.~L1 in j r. -le. Ceau 10 in 25 or ntov. K:v':t- knT'ijot** zdravila, vpr.T;;ijtf k-kiunitfi-i /a ve-v«»ro»a iti i. ■ vs.emive n:i-d«iTue-,tit»-v. Ootaite pristne. Ak 'Jt(i II • 1! oTVt« dolnti v V.iši okuiišviiii, uarucijte jih od iia ■. ' BRINJEM je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BKINJEVEC" je; 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic m.00 V Z.\I.O<;i IMAMO tndl čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOV &A kuhana v naAi kastni distileriji Naše cene so sledeče: Tropinjevec i»cr gal. ili.ZtO. J-J.75 in S-"i.0u Slovovitz i>er jrril.................$:j.00 Tropinjevec zaboj .................... $ 0.00 Slivovštz z;d>oj ...................... $13.00 "66" Rre Wldskejr 5 let star, zaboj____ $11.00 Kudeča Oliio vina per pal.....55e„ 60c., 6Dc Catawba in Delaware per fral.......75c.—SGc Za 5 In 10 gul. p vsak izrazil kdor rabi brivski aparat, kar je pa tudi res, kajti s tem aparatom se z<-lo bltro in čisto obrijete iu glavno je to, da se ne morete ruoiti. Najbolj v rabi so aparati, kot pa vidite na sliki, stane samo -$1.(H» s jN.^tni-no. V LL"r« usnja t i škatlji je rM»lejr :ti>a-rata tudi jedem najfinejših klin, ki so izdelane iz najboljšega jekla. Denar pošljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri : Alois Adamič & Co., New York, N. Y. P. O. Box 1581, -si PIŠITE PO ILI STKOVANI CENIK! Slovenska Društva po vseh Zjed in jenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovine nam. predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA prva slovenska unuska TISKARNA 6119 ST. CLAH? AYE. CLEVELAND, O. aJLl m«. V '......... mmmm™^ GLAS NARODA. MAJA. 1015. \ Moč in velikost Rusije je bodočnost Slovanov. Piše dr. JOSIP GOBIČAB. I (Nadaljevanje.) TJ pat i je. da rusko ljudstvo ne bo nikoli odstopilo niti za ped svoje zemlje, in da bo branilo svojo zemljo do zadnje kaplje krvi. Na tleh sedanje Rusije in severnega dela Azije, kratkomalo tam. kjer vihra danes ruska zastava in tam, kjer bo zavihrala v krutk»-m. ni nobenega jirostora za kako drugo državo, za kak drug narod ali za kak drugi državni jezik. Nobena država na svetu nima tako enotne lege kakor ravno Rusija iu severni del Azije. Morje, reke in meje tvorijo njene naravne meje oziroma jih bodo tvorile v prihodnje. Dokler ne bode tega. ne bo miru. iu res. kakor veliko brezmejno morje se je razlilo rusko ljudstvo po širnih planjavah Evrope in Azije. Od Ledenega do Ornega morja, od Urala do Karpatov ena sama dežela, po kateri teče silna reka Volga. Povsod je huda zima. veliko snega, in vroče poletje. V tem ozemlju so se vedno vršili vroči boji, dokler se ni velikemu ljudstvu posrečilo zagospodovati nad vsemi deli in jih združiti pod krepko žezlo. Hnako je tudi v Sibiriji iu v ruskem delu Azije. Da je v m* to ozemlje sedaj združeno pod enim vladarjem, je samo naravna posledica sestava ozemlja Rusije same. Na celem svetu ni mogoče holj individualnega in geografično enakomernega o-zemlja. '/. o/.irom na to. bi se dala Rusija primerjati edinole Kitajski. In da je rusko ljudstvo zagospodovalo v tem delu, je bilo ^ treba velikega prizadevanja, velikih bojev. — S.uur v Severni Ameriki in sicer v Združenih državah, se je dodajalo nekaj podobnega. Velik razloček je seveda ta, da so si Rusi pridobiti svojo zemljo z energijo, močjo, in željo po napredku, do-čim so Združ« ne države nastale potom zavzetja, boljše rečeno potom nakupa od strani raznih narodov, ki so se tam naselili. Sovražniki na vzhodu hočejo pa sedaj vzeti Rusom s silo, kar so si pridobili iu ustvarili v stoletjih z močjo, pogumom in žrtvami tisočerih svojih sinov. Odvzeti jim hočejo ono, kar so si pridobili s pridnostjo iu trudom, kar so si pridobili v bojih s svojimi sovražniki ?ii do česar imajo po vseli postavah lastninsko pravico. Nemčija je dobila požel jen je po zlatu, katerega ji je plačevala Rusija za njene izdelke. Zlata je hotela, vedno več zlata iu dobiti ga more edinole na ta riiičin, da uniči rusko ljudstvo. V svoji brezumnosti in poželji-vosti je tudi Avstrijo pripravila do tega. da je udarila na Rusijo. 40 let se je pripravljala Nemčija na največjo vojno, vedela je. da ji bo pomagala Avstrija, vendar je bilo delo, ki ga je sklenila izvršiti, vseeno prevelikansko zanjo. — Drugače ne bo šlo — je mislila sama pri sebi — če ne dobim v Rusiji sami zaveznika. — Iu tako je prišlo do tega, da j«* začela neposredno ščuvati na državijanjsko vojno v Rusiji. — Več let se je namreč že tiskalo v Nemčiji vsakovrstne knjige, v katerih se je pozivalo Ruse, da naj se upro, 4ta naj se otresejo sedanjega vladnega sistema itd. ter se je te knjige pošiljalo v Rusijo. Zadnja leta, posebno pa zadnje leto so nastale v Nemčiji cele sklad-nice knjig, ki so sramotile dobro ime Rusije. Vsak mesec je izšla v ruskem jeziku knjijia, polna obrekovanj čez ruskega cara in ru-^sko uredništvo. Ko je izbruhnila vojna, so imeli teh brošur toliko. ' da so jih delili po cestah. Ni dvoma, da je imela pri tem nemška vlada svoje roke vmes. Brošure so bile precej debele, kolorirane. in so gotovo stale toliko, da bi jih ne mogla nobena knjigarna zastonj razpečavati. Nemčija je vsako leto eksportirala v Rusijo za tri ali štiri miljone knjig. — Rusi naj si v bodoče zapomnijo in naj nekoliko /.manjšajo razširjanje teh revolucionarnih spisov. Ze med rusko japonsko vojno je bil začetek ruske revolucije drugje, lic pa v Rusiji sami. — Sedaj sta pa začeli Avstrija 111 Nemčija na vse kriplje delati, da tudi med to vojno izbruhne revolucija. — Prepričan sem, da še nikdar ni nobena država tako nesramno ruvala proti celotnosti sosednjega naroda, kakor sta ruvali Nemčija in Avstrija proti Rusiji. Nemčija je skušala pridobiti na svojo stran vse države, ki so okrog Rusije; — Švedsko. Norveško, Turško, Perzijo. Afganistan. Kitajsko in Japonsko, d oči m j«' bil namen Avstrije zanetiti revolucijo na Rusko Poljskem in v Ukrajini, ter na-šuutati Rumunsko in Bolgarsko proti Rusiji. In uspeha svojega dolgoletnega delovanja sta bili tako gotovi, da sta bili slednjič prepričani, da bo izbruhnila vojna v onih delih Rusije, ki meje na druge države, revolucija. Uspeha sta bili tako gotovi, da je že isti dan. ko je napovedala Avstrija Srbiji vojno, pisalo nemško iu avstrijsko časopisje, da je v Rusiji revolucija. Oh kako jih je zabolela glava, kako so bili presenečeni ti zlobni politikaši. ko ni bilo onega, kar so tako zatrdilo pričakovali. Kmalo se je namreč doznalo. da ni revolucije ne v Baltiških provincah, ne na Rusko-Poljskem. ne v Ukrajini in ne drugod. Doznalo se je. da ni niti v Petrogradu. niti v Moskvi barikadnih bojev. Toda upanja še vseeno niso bili izgubili. — Ko so Rusi že zdavnaj pognali avstrijsko iu nemško armado iz Galicije in Bukovine, so se gospodje tolažili z mislijo: — V Rusiji bo kmalo izbruhnila revolucija in bo naša najboljša zaveznica proti ruski armadi. O, rusko ljudstvo, kako si vendar razočaralo svoje sovražnike! V trenutku si izpoznalo, kdo je tvoj pravi in resnični sovražnik, postavilo si se kakor en mož ob stran cara in svoje vlade. Ta boj je boj ua življenje in smrt. boj za obstanek ruske države in rusk.»ga ljudstva. Najbolj in najprej je presenetila sovražnika ruska sloga. To je najboljši temelj za vso sedanje in za vse bodoče zmage. Zastonj je Nemčija pošil jala pos.bno v vzhodnobaltiške province svoje poslance, agente in trgovce, ki bi pridigali tam naseljenim Nemcem o edino osrečujoči nemški domovini, o nepremagljivi nemški armadi, o manjvrednostni Slovanov, o slovanski nevarnosti in o drugih takih lepih Htvareh. Nemci v Rusiji niso sedli na te limanice. Tudi v tem slučaju so se izkazali kot sinovi Rusije, prepričani, da je Rusija njihova prava domovina, da edino v njej lahko v polni meri razvijejo svojo delavnost. Rusija jim je odprla na široko vrata v armado, administracijo, trgovino, industrijo. V analih ruske zgodovine lahko zasledimo imena imenitnih nemških mož. ki so bili pa po srcu pravi Rusi. To veliko carstvo je zanje že zdavnaj postalo prava domovina, dopade se jim med ruskim ljudstvom in so popolnoma zadovoljni. — Poleg tega pa tudi prav dobro vedo, da bi vse izgubili, če bi se združili z Nemčijo. O postopanju nemških agentov na Rusko-Poljskem in v Ukrajini rajše ne bom govoril. Po končani vojni ruska vlada najbrže ne bo več dovolila..da bi se ob mejah ustanavljalo sedeže tujih zastopstev, ker noče, da bi ta oblastva zopet ne začela propagirati revolucije. Kako skrajnih in podlih sredstev so se vendar poslužili sovražniki, da bi zvabili ubopro rusko ljudstvo v revolucijo! Poljakom so obljubovali zlate gradove, če bi se vzdignili zoper svoje brate. Nemčija, ki je še isti dan. ko je napovedala Rusiji vojno postopala s Poljaki v svojem cesarstvu kakor s sužnji. Nemčija, ki si je zapisala v svoj program, da inora uničiti poljsko ljudstvo, je začela naenkrat sočusvovati s poljskim narodortT. Z zlatnimi barvami so začeli Nemci slikati Poljakom svobodo, ki jo bodo dosegli, če vzdignejo orožje zoper rusko vlado. (Pri tem seveda ni mislila onih Poljakov, ki prebivajo v Nemčiji!) Kakor ameriški kupčevalec z zemljišči, ki prodaja zemljo- v.' Arizoni ali Nevadi in pošlje na tisoče plakato v svet, tako je raztrosila nemška vlada na stotisoče mikavnih spisov med Poljake. Z naj- POSLANO JZ^GLEVELANDA. Če človek prelistuje vsaj zadnje tri številke "Glasila" SNPJ, se mora nehote vprašati: — t V ga v je ta list. — kilo je njega urednik? Culukafri morda ne bi stuhtali kaj enakega, Hottentoti menda lega tudi niso zmožni. Nad vse čudno je. tla člani SNPJ to dovo-I ju jejo. kajti to pomeni, da glavni odbor tu hote ali ne liote noče poseči vmes. Star pregovor pravi: — Da riba smrdi pri glavi. — Približno tako je tudi z odborom SNPJ. Če bi imela ta krasna organizacija, kot predsednika moža na pravem mestu, bi temu ne bilo tako. Toda glavni predsednik SNPJ je internacionalni prenapetež, kakor so nekateri člani glavnega odbora, ali pa mogoče večji. To se je jasno dokazalo pred par leti v Clevelaudu. Pri nekem tukajšnem društvu, pripadajočem SNPJ je stal nekoč razpor, kojega povzročitelj je bil v prvi vrsti glavni odbor SNPJ. Nekdo, menda član tega društva, je kritiziral v javnosti "Moleko-vo" resolucijo, sprejeto 11a konvenciji, ki je proti postavna. Glavni odbor SNPJ je dotičnejra člana izključil, ne da bi mu bil dal priliko zagovora, kajti čikaški "rdeči pontifeks*' se smatra "nezmotljivim", kakor rimski papež. Seveda naravno je. da ima vsak človek prijatelje in sovražnike. In tako je bilo tudi tu. Prvi so protestirali proti izključitvi, ker je bila nezakonita, drugi so to nezakonitost odobravali. Naravno, da je nastal razpor med člani 111 glavnim odborom. Da se neumestni razpor v društvu zopet popravi, je glavni odbor SNPJ pooblastil glavnega predsednika gospoda I. Miklaučiča, da se udeleži seje dotičnega društva ter napravi red. Gospod Miklaučič je sicer prišel v Cleveland in v prvi vrsti "in-špiciral" socija lističi,«. klube, prijemal od njih "raporte" njihovih sodrugov. Je li to načelo SNPJ?! Nato je spojil svoj socijalizem z domačim "oliijskim". katerega posledice, tvorijo navadno duševne boje, seveda pri boljših ljudeh. Ne briga me. če so pri tem izpadle kake lasulje, ali če je bil najden kje kak klobuk, če se je morda tedaj, ko je Že videl, "strahove' FRofi PUMCK Slika nam kaže nemškega cesarja, ki zbriše besedo "Anglija" ter nadomesti z "Italija". Nemci so namreč ob pričetku vojne kazali največjo srd na Angleže ter skovali rek "Gott strafe England!" — Bog kaznuj Anglijo. — Sedaj pa so jim Italijani bolj pri srcu ter pravijo "Gott strafe Italien!" — Bog kaznuj Italijo. —Kakor je videti se to "smrtno" savraštvo kaj hitro izpremeni. temnejšimi barvami je slikala razmere Poljakov pod rusko vlado, nemško državo jim je pa slikala kakor paradiž. Kakšen paradiž j • Nemčija, bodo šele tedaj videli, če bodo delali po nasvetu. Nemčije in Avstrije. Na platnicah knjižic, je bila slika Viljema II.. papeža Leona Xlll. in Matere Božje Censtohovske. To je troje priprošnji-kov. ki bodo izprosili Poljakom boljšo bodočnost. Poljaki se pa za vse to niso zmenili. Predobro so vedeli, kaj pomeni "ostmarka" za Poljake, vedeli so. kljub temu, da so jo v začetku vojne začasno razpustili. — V Nemčiji niso smeli poljski otroci moliti očenaša v materinem jeziku, in če so so pol j-ko pogovarjali med seboj, so jih pangermauski učitelji neusmiljeno pretepali. Poljakom na Nemškem so ugrabili jezik, ugrabili so jim posestva. kjer so njihovi pradedi že na i tisoč let živeli, kljub temu so pa imeli še vseeno toliko poguma, da >o zaklicali Poljakom v Rusiji: — Pridružite se nam. mi vas bomo za vedno rešili in ruske sužnosti! Da. kaj takega je zmožna le Nemčija, ki vse druge prekaša v sovraštvu do tujih jezikov in katoliških veroizpoved i j. Treba je le odpreti knjigo tega ali onega nemškega katoliškega zgodovinarja, pa ima človek takoj neorgljive dokaze. Toda v Avstriji se Poljakom izvrstno godi. — Seveda se jim j ■ odilo. dokler so bili mrtvi in niso po ničemur hrepeneli. Kakor hitro so pa začeli misliti s svojo pametjo, je bila ta ljubezen hitro pri kraju. Avstrijski Poljak je pravi suženj avstrijske in madžarske vlade in ne izprevidi, da si koplje samemu sebi grob. če bo še nadalje podpiral avstrijska stremljenja in Avstriji še nadalje pomagal zatirati ostale Slovane. Kdaj se bodo zbudili avstrijski Poljaki iz spanja, kdaj bodo spoznali, da je njihova bodočnost le v skupnem delu le v skupnem boju ob strani svojih slovanskih bratov. (Nadaljuje se). Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki. j Rogelja Franc. 97. pešp., 3. st.. Temnica, mrtev. Roje Anton, 97. pešp.. 2. stot.. ranjen. Rožanec Frane, 97. pešp.. 2. staran jen. J___ Rožič Josip, 97. pešp.. 1. stot-nija, ranjen. Runiu Ivan. 97. pešp., 8. stot.. ranjen. Runko Ivan. 97. pešp., 9. stot-nija, ranjen. ] Rupnik Jakob. 97. pešp.. i). st.. ranjen. Rupnik Josip, 97. pešp., 11. st.. ranjen. Rutar Josip. 97. pešp., 1. st.. r. Ruter Peter, 97. pešp.. 3. stot., ,ranjen. Ružič Anton, 97. pešp., 3. stot., iz Pazina, mrtev. Slanic Jakob, 97. pešp., 7. stot., ranjen. Ščurek Franc, 97. pešp., 5. st.. ranjen. • Sederčič Valent.. 97. pešp.. 10. stot.. ranjen. i Sedmak Anton. 97. pešp., 1. st.. ranjen. j šegulin Anton. 97. pešp., 2. st.. Materija, mrtev. i Šegulin Anton, 97. pešp., 2. st., i ranjen. I Sekelšek Andrej. 97. pešp., 2. Izgube 97. pešpolka. Pne Tomaž. 2G. črnovoj. pešp.. | ^svkulič'Benedikt. 97 pešp 2 Možgane 1, 16*3, mrtev. st(>t ranjen ' Pučič Anton. 97. pešp.. 2. stot.. j Šelič Jakob, 3. domobr. pešp.. 12. stot., iz Št. Jurja pri Celju, Poropat Ivan. 97. pešp., 4. st.. ranjen. Poropat Peter. 97. pešp.. 7. st.J IZ Trsta, 1883. mrtev. ranjen. Poropat Ivan. 97. pešp.. 9. st.. iz Buzeta. 18S4. mrtev. Rak Ferdinand, 3. doiu. p., 9. 1876. mrtev. stot.. ranjen. Rakar Anton, 17. pešpolka. mr- Posedel Blaž. 97. pešp., 11 st.. j tev. ranjen. Posega Anton, 97. pešp.. 9. st.. ranjen. Potočinčič Frane. 97. pešp., 12. stot., ranjen. Požar Blaž, 97. pešp., 6. stot., 1 v. o 1 10 i Ravbor Ivan, 97. pešp.. 10. st.. I raprotnik hrane. 3. d. p.. 12. • ~ .. -1 ♦ 1 iz Velikih Repen. 18<9. mrtev. Rakar Ivan. 97. pešp.. 3. slot, iz Bu/.rta, 1890, mrtev. Rališ Anton, 98. pešp., 11. stot.. vjet. Raudnič Josip. 97 .pešp.. 9. st.. ranjen. stot.. ranjen. Prebelič Milan, 97. pešp., 7. st.. vjet. Pregelj Ignacij, 97. pešp.. G. st.. mrtev. Pregelj Josip, 97. pešp., 6. st.. ranjen. Prekali Peter. 97. pešp., 6. stot., ranjen. Prettner Leon, 97. pešp., 9. st.„ ranjen. Prezelj Anton, 97. pešp., 2. st.. ranjen. Repen Razder Josip. 97. pešp., 2. st.. vjet. Reje Ivan, 97. pešp., 1. stotnija, ranjen. Remec. 97. pešp., 1. stot., ranjen. Renar Andrej, 97. pešp., 7. st.. mrtev. Repar Ivan, 97. pešp., 7. stot., ranjen. Reven Ferdinand, 97. pešp., 6. stot.. iz Idrije, 1883, vjet. Rezek Franc, 97. pešp.. 8. stot.. ranjen. Pribetič Stefan, 97. pešp.. 1. st.. Ribarič Anton, 97. pešp.. 2. st. ranjen. j ranjen. Prinčič Josip, 97. pešp., 6. st.. I Rihtar Josip, 97. pešp., 1. stot. Št. Florijan, 1888., mrtev. 'ranjen. Semolič Josip. 97. pešp., 7. st., ranjen. Senica Josip, 97. pešp.. 4. stran jen. Senič Anton. 97. pešp.. 4. stot.. ranjen. Senkovič Matija, 97. pešp., 1. stot., ranjen. Serdinšek Anton, 3. domobr. pešp., 5. stot., Št. Lovrenc, 1874. mrtev. Sever Anton, 97. pešp., 3. stot.. Sv. Križ, 1889, mrtev. Si ?ar Nikolaj. 97. pešp.. 12. st.. iz Pulja, 1885. mrtev. Sigo j Josip, 97. pešp., 1. stot.. ranjen. Simčič Ivan, 97. pešp., 3. stot.. ranjen. Simčič Josip. 97. pešp., 10. st., Jelšane, 188."», mrtev. Simonič Ivan, 97. pešp., 2. st., ranjen. Sinčič Rudolf, 97. pešp., 10. st.. mrtev. Sinigoj Emil, 97. pešp., 9. stot., ranjen. Skalamera Rajm., 97. pešpolk, 5. stot., ranjen. nekoga moralo dvigati, in to šele v starem kraju."' Na odkazano mu mesto je prišel, ko je bil že pričetek zborovanja, in za seboj pripeljal celo jato sodrugov. nečlanov — prete-pačev, med katerimi sta se nahajala tudi A. Gradishar in Kužinov Avguštin, oborožena s "toten šlogarji." Ponosno se postavi v dvorani, udari z nogo ob tla in "saluti-ra" po predpisih. Ali predsednik društva ga ni videl, mogoče je pa. da ga ni hotel videti. — Tebi nič meni nič se vsede na to g. Miklaučič na prvi Mižnji stol. Po prečitanjem zapisnika zadnje seje. poskoči g. Miklaučič, kakor od zmeti vržen, in glasno za kriči: — Holt, ta zapisnik pa ni ta prav! — Oprostite gospod, kdo pa ste vi? — pravi društveni predsed-nik, — če se ne motim, vi niste član našega društva — Jaz sem glavni predsednik SNPJ, -— in vzemši papirje izpod • pazduhe, jih moli društvenemu predsedniku rekoč: — pooblaščen sem od glavnega odbora SNPJ. da naredim pri vašem društvu mir. j — Kdo za vraga vas pozna, komu ste se predstavili? Jaz vas nisem nikdar videl. — odgovarja mirno društveni predsednik. — Ce ne poznaš mene, tukaj so pravila. — reži g. Miklaučič sa-mooblastno in samozavestno. — Daj sera kladvo in opraviluik, — bom jaz vodil sejo. — Xe poznam tebe. ne tvojih pravil, in ne tvoje manire, — odgovori društveni predsednik in mu hladnokrvno porine vse skupaj 11.1 Za tem so pričeli pripeljani sodrugi splošen pretep z drugimi društvenimi člani, dokler ni prišla policija, in napravila konec "seji in pretepu. Glavni predsednik SNPJ. g. Miklaučič se je odpeljal z svojim "redom 111 mirom", nazaj v Willock. Pa.. Člani prej omenjenega društva, so pa morali ponavljati svojo sejo štiri dni kasneje. Clan glavnega porotnega odbora g. M. Železnikar je bil pooblaščen. da se seje udeleži. Toda vrag si ga vedi kako je "Martine" zopet prišel v Cleveland iu bil od "Aque cairissime" — tako zelo 'brezočaran — da ni mogel prisostvovati seji. Člani omenjenega društva so morali pa sami skrbeti za red. ki je danes vzor marsikateremu društvu SNPJ. In take vrste ljudje naj tudi v prihodnje načeljujejo tako "krasni organizaciji". — Odločitev prepuščam članom in članicam SNPJ katerim sem podal v omenjenih vrsticah. Če ne več. vsaj prekrasno zrcalo vse "socijalistiene inteligence.'" ____"PodslivniSki.". slini tudi doma ohraniti. Povem j vam sledeče: J 1. Spim na slami: pa vedno mo-0 ra biti v nji nekaj debelih kam- Vojni humor. nov. ker drugače ne morem za-Neki vojak je takole pisal z boj- spati, nih poljan: Dragi prijatelj ! Naj- | 2. Moje jedilno orodje je samo prej te prisrčno pozdravim in ti žepni nož. pošljem tole vabilo na veselico in j 3. V "hiši" morem hoditi samo ples, ki ga sicer plešemo večkrat s čepico 11a glavi. 11a teden, a nam ni nič kaj poseb- 4. Umijem se pošteno samo vsake tri ali štiri dni in takrat moram brezpogojno rabiti kulialno pripravo za umivalnik. '). Da si bom nadomestil tako neobhodno potrebno bivališče v strelskem jarku, bom doma stanoval pod mizo. Seveda bo morala imeti miza ostre roglje, da bom tu in tam zadel vauje z glavo. 6. < e grem 11a obisk, imam navadno vzeti s seboj vedno stol. taso. kozarec in svetilko. Prosim, da moje znance posebno 11a to pripravite. 7. Nad mojim slamnatim ležiščem mora biti napravljena pr-šna naprava, ki v gotovih presledkih kaplja. 8. Za drobro spanje potrebujem naprave, ki goljufivo posnema gromenje topov in tuljenje granat in iznajdbo take naprave Vam posebno polagam na srce. Razne zanimivosti, \ no povolji. Obenem ti naznanjam, da sem napravil zdravilišče proti debelosti, v katerem se bodo do nedoločene dobe zdravile razne bolezni, na primer: izprijen želodec, preobila tolšča itd. V rokah imam na tisoče priznalnih pisem. Samo par zgledov! Mož. ki je prišel sem in tehtal 100 kg. se je razbremenil v 14 dnevih za 40 kg. tako da tehta sedaj samo CO kg. — Mož, ki mu ni prej pečena piška dišala, je dobil čez pet dni tako slast, da je užival pečen krompir brez soli pa s kožo vred, da je bilo veselje. Navodilo, po katerem se mora vsakdo v zavodu ravnati: Izpre-hodi v zavodu so natančno zaznamovani. Bog ne daj, da bi jih kdo do pičice ne izvrševal, zakaj z ruske strani brije ostra burja, ki trga telo in konča zdajpazdaj s smrtjo. V takih trenotkih je najboljše napraviti "nieder". dokler se piš ne poleže. Ce se komu kaj pripeti, ga sigurno odnese na varno v sanitetni oddelek, ki je prav zmeraj pri rokah. — Upam. da boš moj zavod svojim znancem in prijateljem priporočal, za kar se ti izrečno priporoča vdani J. G. Humor v strelskem jarku. Mlad nemški poročnik, ki že od septembra leži v strelskem jarku na franeoski zemlji, piše svojim domov: "Sedaj pa Vara moram povedati nekaj svojih življenskih navad, ki sem jih navzel in so mi tako prešle v meso in kri, da jih mi Jakob Herzog umrl. Te dni je umrl na Dunaju 73 let stari izdajatelj in šef-urednik najstarejšega dunajskega pone-deljnika " Montagsrevue", Jakob Herzog. Literarno jako izobražen — napisal je več dram. ki so se igrale na dunajskem dvornem gledališču — politično zelo izšolan je bil eden izmed svetovalcev min. predsednika grofa Taaffeja in pozneje nlr. Koerberja. Herzog je prepovedal, da bi prišla vest o njegovi smrti v časopise. Navzlic temu pa jo je objavil "Montags-jouraal." I 2 igs- M GLAS NARODA, 29. MAJA, 1915. IZVRŠEVALNI ODBOB: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. X. Tajniki: Edward KaUsh, 6119 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. Rudolf Trust, 393 W. Central Park, New York, N. Y. John Jacer, blagajnik, 5241 Upton Are. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr John Jagru. Vsaka vplačana svata bode potrjena po blagajniku in razglašena Do slovenskih listih. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G. N. Cherry wale, Kan., Jennie Bambič. — 1>a no bo kak«' pomoto ali da darova Ivi no 1 >o< I o v skrbeh zaradi denarja, Vam potrjujemo, da rtoslali $2.— Mr. Johnu Jagru kot prispevek taniošnjih rojakov za Siovi-nsko Ligo. — Imena vseli darovalcev bodo prioučeua v trimesečnem izkazu. — Tudi mi se vsem darovalcem prav prisrčno zahvaljujemo za dar. — Bog živi take rojake, kakoršni so v naši naselbini. Najbolj m/vračljivo dejstvo je, da ste tudi svoje otroke gospodu .Io/t-1'a Št.-panira zapisali \ Slovensko Ligo. — Le. tako naprej! — Pozdravljeni. A. R., Asheville, \. <'., — Pismo za sedaj skora nima več pomena. ker je bilo že veliko poročanega o razmerah v tržaški okolici. — Sedaj <• bode marsikaj izpremenilo. <"e bode začel pustošiti sovraž J ik iliJS,- lepe kraje. Za knjižico pilite glavnemu tajniku Slovenske Li-g»*. On vam bo dal vsa potrebna pojasnila. — Pozdrav! Skok v globočino, Stanko Majcen. V menažeriji se je trlo ljudi. Zunaj je dežilo. iz premočenih vrhnjih oblek je vstajal pod strop težak, dušeč hlap. pomešan z nečednim vonjem živali. V prvi kajbi. tri metre dolgi, dva metra široki, je neumorno lazi! star, izsušen tiger i/, kota v kot. Vedno na istem mestu v sprednjem kotu je |H> kakšni opori, da bi se skozi trdovratni jez ljudi pretisnili z družino vred nekoliko bliže. Neka ženska je prinesla r seboj otroka in ga držala na rokah že tri ure. Tedaj se je naatopnieah, držeči h v veliko srednjo kajbo, pojavila postava ženske, ki je imela izvršiti junaški čin. Obraz, prej okrogel neko podolgovat, je izražal tisto plahost. ki nam menda vsem bledi na licih pred velikimi dogodki. l*resenetila je le tihota, s katero se je pojavila ta ženska na nevarni stopnici, tihota, ki je živo spominjala nasprotja ob takih prilikah, kričavosti. vsiljivega poguma, pod krinko brezbrižnosti prežeče brezmejne groze človeške.. Ta obraz je bil svetel, od nekake notranjega svetlobnega vrelca razsvetljen, čisto nič mene«- se za odseve mnogovrstnih luči in lučič ki so gorele pod stropom, nad kajbami, ob stopnišču. Kratki. «"«»kati bič v njeni roki s«' j" zdel ijrraea. ki jo jemlje s se- -j v zabavo. k«*r pač mora imeti nekaj v rokah. Pod tem obrazom so se strahotno ožile rame kakor dvoje zloženih metuljih kril. t ez sredo telesa >e j«' komaj opazil pas. Svetlo-moder trak je označeval ožino in je v drzni zavezi štrlel izza leliti. Železo je zažvenketalo, ograja se je premaknila in ženska je stala notri. Občinstvo j«' pritegnilo sapo. o-trok na rokah je zaihtel. S sirovim sunkom je livrirani k rot i tel j potisnil leva. ki se je okleval naj-dalje, v veliko kajbo. Ko je stopil lev vanjo, so bili vsi trije v njej. lev. tij^er in leopar«!, in pol koraka o«l ograje je stala ženska, še vedno stiskajoč bič v rokah, še vedno negotova, kam bi s prebe-lim obrazom.... Iz kajbo je dišalo po gnoju in zaležanih živalih. Tijrer se je z levim licem pritisnil ob steno, levje stresuil grivo toliko, da je skozi 1 Ivo je kodrov videl, kaj se godi pred njim. Leopard je stisnil telo po mačje in v potnhnjeneni loku sedel ženski pred noge. Negotovost, ki se je brala vsem živalim iz oči in kretenj in ki je bila poprej edini določni izraz tu-«li v ženski, je izginila; živali so 2pet našle svoj prejšnji mir in ženska — ženski je vzblestelo krilo, roka, ki je stiskala ročaj biča, ga je izpustila in rožni pristi so se hvaležno oklenili ograje. Samo toliko se je od skupine žival i utegnila ozreti v občinstvo da je to njen pogled sprejelo in bušilo v glušeč plosk. Levu so vzplamtele oči, tiger je zožil zenice, leopard je strigel z ušesi — a le za hip. Takoj jih je minila ostrejša pozornost in vgrez-nili so se v prejšnja nedostopno lenost. Gospod, ki je stal na stopnici najbliže, je zdajci sprejel žensko, še nekoliko zardelo in vzhieeno, v svoje roke in jo ves zavzet peljal skozi špalir občudujoče, skoro nevoščljive množice na prosto. Zunaj je bil svetel večer. Zvezde so trle na tihem nebu kakor liišice velikega mesta, brez vrste, brez. re«la iu razpredelbe. Kakor jih je visoki veter spihal skupaj, tako so stale, brlele in zrle dol, ena duša v milijonu svetlobnih t! robcev. "Zakaj si to storila?*' je sopel še vedno zavzeti gospod, po čelu mu je lil pot, kravata pod brado mu je stala hudo v stran. "Zakaj si to storila? Ali nisem bil prepričan o tvoji srčnosti že vedno? Ali ti nisem dejal, da si. . da si., če razmere zahtevajo in nanese prilika., da si., da bi bila vsega zmožna? In zdaj to! Pravzaprav sem bil le slučajno pri predstavi. Pot me je prinesla mimo, in ker nisem vedel, kam bi se del, sem vstopil. Na žensko v zadnji točki, o kateri se je bilo poprej žc toliko kričalo, nisem bil kai nič radoveden. Kajpak, ko u- gledam tebe, otrok.... tebe____ ! Toda pojasni, razloži! Ali si utrujena? Prosim, sediva!"' Mala gospodična — šele na cesti je postalo očito, da je dobro pod povprečno velikost majhna — je hodila korak pred njim, tako. da je ni mogel dohiteti. "Nič. nič. tebi nisem nobenih pojasnil dolžna. Odkdaj sploh zopet govoriva? Ali se nisva ločila z besedami, kakršne so med ljudmi navadno zadnje? Ne razumem, nič ne razumem.... kako sploh prideš do tega. da vprašuješ? Ali nisi bil gledalec med gledalci ? 1)«» nobenega onih. ki so stali okoli mene in strmeli vame. nimam dalje kot. do tebe. Odtujil si s>» mi. -aj nisem jaz kriva. Zdaj me pusti. sicer pokličem policaja."' "Lida !'* Gospod se je zrušil na klop, ki je stala ob cesti, snel klobuk glave in se o«"-ividno zelo spehan vrgel v naslon. "To torej je.... policijo zoper mene.... in vendar sem vedel ti sti trenutek, ko si se pojavila na stopnici, da si tam — zavoljo mene. Da si tam zame, da bi te videl... . I)a bi ti bila vsa ta množica tročih se. rvajočih se gladnr-žev brez pomena, da nisem jaz v njej. jaz. Danilo. Povej, če je bilo drugače! Tiho povej, saj ni treba glasno. Treni s trepalnicami, da bom vedel ,da boš vedela ti sama. ki si to trdovratno tajiš. Lida je sedla z nasmehom, ki je neizprosno kazal ponižanje, kraj njega na klop. dvignila konce čevljev izpod krila in se zazrla vanje. "To je tako, da si ti še vedno domišljav. Množica, ki šteje na stotine, bi bila brez pomena, če bi ne bilo tebe v njej: to je dovtip, vreden te vsega, kakršen si. Toda povej, kaj si videl?*' Ozrla se je postrani k njemu, izza valovja las je vzblestela komaj ozka brada. "Kaj sem videl? Hm! Tebe sc^ videl tako, kakršne si nisem nikdar mislil. Kdor te je ugledal dva koraka pred tistim levjim gobcem, pred leopardovim v klopko zvitim životom, je občutil, da nisi kdorsibodi. Velika vera je v tebi, ki je tvoje telo niti ne more izraziti. Komaj obraz". Srečal jo je z očmi. ki mu jih je prožila, široko razprte in strmeče, in je dolgo gledal vanje. "To si torej videl", je skimala žalostno, gornja ustna ji je brid-ko vzdrhtela. "To torej in drugega nič? Občinstvo je občinstvo, in če so sami taki v njem, kot si ti. Drugega nič. . . . in vendar .... Mogoče se ti sanja. Danilo. Zatisneš oči in opolnoči jih začudeno odpreš____ Mogoče jih odpreš____ Lahko noč! *' Selcstnila je pozdrav. kakor, breza šelestne z listi, kadar se nagne dan. Po pesku so škripali njeni čevlji, kmalu se je svetloino-dri trak, sedeč na bokih, prelil v megleno sivino mestne dalje. • Lida ni spala. Pozni popoldan je bil zadušil zeleno svetlobo, ki je lila iz parka v njeno sobo, rahli odtisi listja, vej, debel so se še poznali na tej svetlobi, na četve-rokotnem odsevu pred oknom. Zatiskala je oči, da bi ne videla mlačnega ugašanja dne. da bi ne čutila slovesa žarkov, ki so se kakor svetla paječvina trgali od pohištva, od okvira okna. Strgala je bila v sebi bujnoboj-no tkanino, ki se ji je bila, tiha in ljubeznjiva, stkala vsekdar, kadar ni mislila na nič. Bile so to sanje, dragoceni preprogi iz Tibeta podobne, vse nerazrešene v svoji zaljubljenosti, vse nerazvezne v svoji prepletenosti. Strgala jih je in uporno premešala barve. Z naivno hotnostjo otroka jih je, žive in žareče, kakršne so bile, izlila v eno, ugašajočo, brezizrazno sivka-; hladnejši, čistejši, množica spo-sto snov. pred katero se ji je za- daj se je strjala v negibno črno čelo gabiti. Resiguacija____ Planila je v okno in ugledala pod njim na tlaku Danilov klo- __ _______________ buk. Jasno je sijal v slednjih žar-: glas na isti višini, a ji je vzlic tekih strehe. Na koncih Danilovih; mu uhajal kvišku. Kak vtis pač de-lakiranih čevljev je trepetalo dvo- la na konja, tresoča se po vsem snov, ki je lepela na tleh kakor madež. "Moj konj, moj____" Lida se je trudila, da bi držala je isker Zaklicala bi ga bila, da ni stalo še nekaj starejših ljudi na u-lici. Danilo se je šetajoč. vrteč palico med palcem in kazalcem desnice, leno pomikal v ustje ulice, o-bračajoč glavo sedaj na levo. sedaj na desno, zavedajoč se vsega in ničesar. Tak je bil ta človek. Oe si se mu zazrl v oči. se je nasmehnil, če si ga nato vprašal, ni vedel odgovora. Povsod in nikjer so bile njegove okrogle, vedno bistre oči, povsod in nikjer njegov smeh, komaj podoben smehu koga drugega. Smejal se je vsemu in ničemur. Lida je bila splela trak iz. samih rož in lilij do njegovega srca. a tik pred njim se ji je zmešala štrena, in preden se je on za-vedel. kaj se j«* zgodilo, je stopila nanjo----Tak je bil, da je bilo treba samo reči po njem. in bi ga roka držala. Tak, da bi bilo treba samo zadrgniti zanjko in bi vztrepetal. A iztegniti roko, potegniti vrvico — koliko neznanskega poguma je bilo treba za to dejanje. Pogumna je bila Lida zelo — sama sebi ni zdela, a ljudje so tr«lili — a tiste srčnosti, nc-omahljive zavesti ni imela, ki jo je bilo treba napram Danilu. Naj gre. kamor mu drago, je za-klicala za njim iu Danilo se je že • »krenil, da bi zavil za vogal. Zdaj — če kriknem. se ozre. je pomislila v navalu vroče volje, kri ji je igrala v očeh — Danilo je zavil, ugasnil je klobuk, razpršile s«, se zvezde na njegovih čevljih. To je resiguacija. si je rekla Lida iu se na vsem tihem opravila. Za njim ? Kaj še! V njej je bil bridek. brezpogojen ponos, mnogokdaj brezčuten tako, da ji je izmikal celo besede srednje prijaznosti, povprečne družabne vljudnosti napram Danilu. Še ji je krvavela včasi rana. usekana v tihi noči, v razglabljanju, a da je dišal lc en izraz, le glas besedi po krvi — omedleti bi morala sramu. Mučila se je s ponižanjem, dokler je bila sama. a ko mu je stopila pred oči, je bila čist in gol ponos. Na tisti hladni, objestni, ki je neprodušen iu poln kakor kamen, privzgojila si je bila ponos produšnega ustroja, prosojen, blesteč in vabljiv kakor opal.... Danilo je bil za vsa taka izraže-vanja ženskega značaja nesprejemljiv. V njegovih očeh je vedno blestelo plamenov toliko obilje., da nisi našel svojega v njih. kakor si iskal in vedel, da je tudi tvoj med njimi. V visoki večerni mrak, vžgan od zvezd in blestečih krogel kan-delabrov. je nemo štrlelo pratrsko kolo. Ogromne motoroge. proti o-bodu krepko zavihnjene, so se zdele prešibke za toliko razsežnost ogrodja. Spodnji vozovi, za obod pripeti, so bili jasno prizmatični, a čim više je visel voz na periferiji, tem odločneje se je streha' telesu, glasno diliaje iz vročih ust? Konj je jel lahno in previdno plesati po strehi. Dvigal je noge, a jih je takoj zopet postavljal na tla. Zdajpazdaj mu je nestrpno vzdrgetala koža, že se je svetlikala dlaka v siju zvezd. Lida je tonila v sinjo snov. z brezpoinočno kretnjo v zraku je obvisela na najvišji točki kolesa. Spodaj se je videl ta prizor takole : V pordelo sinj pratrskega neba se je dvigalo, kvader nad kvadrom, počasi in škripaje, orjaško kolo. Motoroge so letele na videz daleč nekam za obzorje. Previdno pomikanje kolesa je dramilo občutek, da se ž njim vrti ves zvezdni nebes, počasi in škripajoč, in da se tla pod ljudmi, kakor obzorje pada. dvigajo iu odpirajo širok pogled v zasvetne prostore. Tiho in strme se je vdajala množica temu občutku, nihče ni rekel ne glasu, ne besede začudenja, ker se je vsakdo bal, da se vsak hip premakne svetovje v še čudovitejšo, nevarnejšo lego. Vrhu najvišjega voza je stal kak or iz brona ulit konj in na konju je sedela jahalka. Kdor je videl njen strmo zavihnjeni klobuk z viteškim peresom na robu. njene tenke roke, rokavice na rokah, bič. konju v pomirjenje na grivo položen — je videl mnogo. Splošni vtis je bil ta, da v tisti strmoglavi, višini, na ozkem sedlu sedi nekaj človeku podobnega, da tam za skoro eteričnimi oblikami človeškega telesa bije v strahu in smrtni grozi človeško srce in «la nevidno, kakor luč zvezde, ki Še ni prišlo do nas, sije luč iz njenega obraza, občutna samo duši; Groza, groza, smrtna groza____ Masa se je zganila in se sprožila v eno kretnjo, kretnjo občudovanja, zavisti sovraštva. Zabu-čalo je od ceste do ceste, čez vso trato — Lida je bila zdrknila si sedla. "To si lepo naredila", se je začuden smejal Danilo in se preril do nje. "Zopet ena tvojih pustolovščin. ki bi rada. da bi gledalca oblila kurja polt. Čemu je tega treba? Ali me ne poznaš več, Li-da?*' Lida mu je malodane pala v naročje. Iz njene obleke je še vel hlad višine, vsa zvezdnata se jt zdela po čelu, po licih. Jn roke! Potegnil ji je rokavice z njih in jih grel v svojih. "Kako so mrzle, ali ti je vsa kri izginila iz njih?" je jecljal neumno in jih stiskal v svojih. "Ti si pravzraprav brezmejno neumna, to moram reči. Pa po vsem tem, kar se je danes zgodilo, ta neumnost nima običajnega pomena. To je neumnost neke višje vrste----Težko se izrazim.. '* I šla mu je v množico. Težko se je ril za njo, dokler je ni zagrabil za rokav in je ustavil. "Pusti me, ne govori, molči! Ne ožila v stožec. Tako je slepila (la-Ur^ ** izraziti ? «i tiho. Ijava. Očesu se jc zdelo, da naj-!*! S?m z<»pet predstavljala zate? višji voz. natanko nad tečajem vi-! 5°Pet. bl* fl Pod kolesom in seč na gornjem obodu, kipi s tož-| °.dni?lT. Egovori!" často streho v brezmejno prostor-) jo je v drevored, ki je nost neba kakor topol. !bl1 Prazpn. — napol blažen, na- Na obeh cestah in na veliki tra-^"J srdit' ves ne"otov in nestr-ti pod kolesom se je bilo nabralo l>0"\r . ljudstva pol mesta.- Nisi razločil! m?n.da m Tajalo, zame rame od rame. ne "lave od "lave Iso take vozllJe Previsoke. Kateri Goniazelo je živili bitij, niti za tre-|zemljan.jlh razume? A da sem bil nutek mirnih, masa pri masi. Le Jaz; novi .klobuk> recimo, po-črte obeh cest in travnika so se1 - m ",P jetjU' ° tem ne dvo" za reza le tudi vanjo. JminJ- iozkO je dvomiti o stvari, t i * ii i • • \Zd kotero gotovo veš. Ti se sme- Lida je sedla na konja in ga za1 ješ T" uzdo naravnala na streho prvega! t „ - _ - , . voza. Ko je obstala in se ozrla »a- f obr^ k n^^ t" ^ JC Okoli, ji je hladen veter puhnil v'-l " ^J o tT t TV* lase. v obraz in konj se je mrzlič-|n7e Z*hleM> no stresel. "Moj konj, moj'*, je potrepala e slKnjl vrat z orokavičeno desnico in se 1 i,-. • --„- P1I{* v njegov korak, ga tesneje oklenila z nogami. Sli- j šala je, da se ji je tresel glas, in' "Zdaj ti povem nekajje rese je bala, da bi ne prenesla ne- odločno po kratkem molku, mira na žival. Konj je stal na stre-\ "Zdaj ti povem nekaj, ker se že hi kakor ulit, glavo pokonci, uše- dolgo nisva videla in se menda sa napeta. (ne bova več. Ali si že pomislil, za- "Moj, moj", je prosila jahalka.lk?i ne hodim za teboj? Zakaj me dotikajoč se s čopastim koncem bi- nikjer, ko bi se ti vendar ne ca grive na vratu — tečaji so za- zdeIo čudno, če bi me kje videl? škripali in kolo se je pomikalo Zakaj----zakaj---- se, skratka, navzgor. j ne brigam zate, ko bi se vendar Po prvem kratkem škripn, ki tem laže, ker se tudi ti brigaš, ze-se je čnl jasno, čeprav je stalo lo močno brigaš zame, in bi bilo spodaj najmanj deset tisoč ljudi, človeško, če bi se ti bližala, ko se je zibalo kolo brezglasno, stra- mi bližaš ti? Vsak svojo polo-hotno, tiho, kakor ogromen svet v*c0 bi naredila in bi bila tam — v svemiru. fej! Moji živci so ranjeni.." Obzorje se je razmaknilo, mesto *' Okleni se me, preljuba, saj z mrežo luči in lučie se je razpro- komaj hodiš!" strlo čez svet. Zrak je postajal (Konee prihodnjič). CENIK KNJIG katere una v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. "Kaj?" je dahnil prestrašeno. Nič", je siknila Lida in sto- M0L1T v m m: Duhovni boj — Evangeljska zakladnica — Gospod usliši mojo molitev z posebno velikimi črkami $1 Ključ nebeških vrat — Jezus in Marija — Marija Varhinja — Marija Kraljica — Marija Kraljica, elegantno vezana .h;1 Pot k Bogu, v šagrin vezano $1 Rajski Glasovi — Rajski Glasovi, elegantno vezano Rajski Glasovi, v slonovo kost vezano $1 Sv. Ura, elegantno vezano £1 Sv. Ura, v slonovo kost vezano $.1 Skrbi za dušo — Skrbi za dušo, elegantno vezano $1 Nebesa naš dom, elegantno vezano Vrtec nebeški — ,60 .50 .00 .50 .40 ,60 .60 .20 .20 .50 —.90 .20 20 20 60 .20 .20 .40 U 1. —.20 —.20 i—.20 —.20 —.20 —.45 $3.00 «—.20 —.40 —.50 —.29 —.20 —.80 —J20 —J20 —!7e —.35 —.20 —.60 i—.30 —.28 —.39 —.30 —.20 —.20 —.26 —.15 i—.29 —.20 *—.20 —.15 —.80 $1.00 —.30 —.25 —.20 —.20 —.29 —.25 —.20 —.45 —Ji i Ivan Resnicoljub Jzanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrušo J aromil Jeruzalemski romar Kristusovo življenje in smrt vezano Krištof Kolumb Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo t Lažnjivi Kljukee Leban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) Maksimilijan 1. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji Miklova Zala Mirko Poštenjakovii Na divjem zapadu, vez Na indijskih otokih j Najdenček Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, in 3. zvezek po Naseljenci Na valovih južnega morja Nesrečnica Nezgodan a Palavanu NTikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, \oz. Pasjeglavci Prihajae Pregovori, prilike, reki Pri Vrbeevem Grogi Prst božji Pariški zlatar Randevouz Revolucija na Portugalskem Senila Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki -^trahovalci dveh kron, 2 zvezka Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Srečolovec ^trah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov Strelec Sanjska knjiga, velika Slovenski Šaljivec ^tiri povesti Tegetthof Turki pred Dunajem Trije rodovi Vojna na Balkanu. 13 zvez. Zlate jagode, vez. življenjepis Simon Gregorčiča življenja trnjeva pot Znamenje štirih Za kruhom Z ognjem in mečem 7 zvez. Življenje na avstr. dvern ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.7* SPILMANOVE POVESTI 1. zv. Ljubite Bvoje sovražnike —.29 2. zv. Maron, krščanski deeek _,29 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.28 8. zv. Tri indijanske pove- eti —.39 9. zv. Kraljičin nečak —.39 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica _.3f 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.39 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.36 15. zv. An gel j sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.39 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.39 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —29 19. zv. Mlada mornarja .39 $1.6j —.80 —.20 •—.29 ♦5.00 —.20 —.30 —.35 —.29 —.25 —.30 —.99 $1.85 —.30 —.59 —.30 —.30 $2.00 POUČNE EN71 VE: \becednik alovenski. 74 tan —.25 Vhnov nemško-angleški tolmač, vezan 1—.50 Vngleško-slovenski in slo- vensko-angieški slovar —.40 3erilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano -—.40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domaei živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 »litri račuriar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.70 ^enaščina brez učitelja, 1. iu 2. del po —.50 emščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo ,—.50 °opolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 ■^rva nemška vadnica —.35 "^adjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 ^chimpffov slovensko-nem- *ki slovar $1,20 Slovenski pravnik $2.00 Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —,S0 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 ^pisovnik ljubavnih pisem —.40 ■Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uŠ in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma. vez. —.50 Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE TN RAZNE DRUGE KNJIGE: Avstrijska ekspedieija —.20 Baron Trenk —.20 Bel grajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči —.20 Fabiola George Stephenson, oče železnic Grizelda Grof Radecky Hedvika, banditova nevesta Hirlanda, Hildegarda Hlapec Jernej Hnbad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Hustrovani vodnik po Gorenjskem Izlet ▼ Carigrad Opomba: Naročilom je prflož iti denarno vrednost, bodisi v fo »vini, poštni nakaznici, ali pottn ih znamkah. Poštnina jo pri vseh ia vračtmaaa, ____________ —.35 TALIJA: —.20 Zbirka gredaližkih iger —.10 Brat sokol i—.29 —.20 Cigani —.49 —.20 Dobro došli —.29 —.20 Doktor Hribar —J9 —.20 Dve tašči —.29 —.60 Pri pušeavnika —.20 Pntifarka —.29 —.20 Raztresenca .39 Starinarica —.29 —.20 V medenih dneh —J9 —.20 Županova Micka O LA S NARODA, 29. MATA. 1915. B: Jugeslovanska s Katol. Jedneta a Inlcorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. SLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry W*7 or bo* 17, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Uinw Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KA ŠTELI C, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, BI. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Horner Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs. Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond. Wash. POMOŽNI ODBOft: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, *tv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezuia, Itv. J, Ely Minn. JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenec, itv. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii--tvh naj -ic pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe na predsednika porotnega porotnega odbora. \*a »sebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode *:ralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". DRU j 360 K in po kadetu 450 K. Ce so i vdove popolnoma dela nezmožne, dobe še letni prispevek 96 K. Za , vsakega nepreskrbljenega otroka dobe pri fantih do 16. leta in pri dekletih do 14. leta po 48 K. Za vsako nepreskrbljeno siroto je določenih po 72 kron. ŠTAJERSKO. V ruskem ujetništvu. Iz Solča ve poročajo: Popolnoma smo mislili. da je Ignacij Ošep. posestnik v Solčavi, mrtev, ker se kljub poizvedovanju ni mo^rlo nič zvedeti o njem. A čisto nepričakovano pa pride z Ruskega dopisnica od njega, ki je potrebovala ravno 63 dni. Žena jo je dobila 6. aprila. Piše ji: Bournal. 22. jan. Predraga mi žena ! Preteklo je že pol leta. odkar sem vzel slovo od vas. tudi v tem času nisem dobil nobenega pisma od doma. torej nič ne vem. kako je še kaj doma. ali ste še vsi živi in zdravi ali ne. Naznanim Ti. da sem bil od krogle v nogo ranjen, a sem zopet ozdravel, tudi drugače sem še zdrav. Daleč od slovenske domovine težko pričakujem časa. da bi se mog"l zopet vrniti nazaj k vam v domači kraj. A kdaj bo to. tega pač ne vemo. Piši mi takoj, če boš to dopisnico dobila, kako je še kaj doma. ker to me zelo skrbi, pa bodi potolažena. Bog bo že vse tako obrnil, da bo prav. Pozdrav! Igu. Ošep. lioitrnal, guberniju Tomsk. Sibirija. — Posestnikov sin Fran Ferk. doma iz Selnice ob Muri. vojak 47. peŠpolka, ves čas \ojne 11 i dal glasu od sebe. Njegovi domači so bili prepričani, da je mrtev. Te dni pa je pisal domov, da se nahaja že od jeseni v ruskem ujetništvu. Siromak še ne ve. da mu je medtem umrl njegov oče. — Mihael Marčič. doma iz Hoč. vojak 24i. domobranskega pešpol-ka. jc prišel v rusko ujetništvo. Stariši so »a smatrali za mrtvega. ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH ŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne Pre-d kratkim pa so dobili iz Ru-stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. ar ;ki li- sije pismo, v katerem jim sin poroča, da je ujet v inestu Rovnoje, koder gre lahko vsako nedelo v katoliško cerkev k službi božji.— Posestnik Jožef Potočnik v Gornjem gradu št. 104 je sedaj kot ujetnik v Nižnem Novgorodu. Pogrešali so ga že od avgusta sem. Pogrešajo se: Janez Markež iz Svetinccv. pošta Sv. Urban pri Ptuju, deželnobrambovski pešpolk št. 3. 2. stotnija. — »Jožef Pristov-šek. pešpolk št. S7. 2. maršbata-jljon. 7. stotnija. Po njem poizve-umcl. da so često druge (duševne, duje Konrad Kager. pasar v Ce-materielne i bolezni hujše kot ti- lju. — J. Kruhar iz Pletovarja št. ste, za katere naj on predpiše re- 21. Spitalič. Konjice, domobran-eept. Dr. J. J. St ve rak je bii vzor ski pešpolk št. 26. 9. stotnija. — V ruskem ujetništvu. i poročajo iz Petrograd«, da so v šega branitelja trdnjava Prze-sl t»eiierala p!. K.ismaneka pre-' m«»ža. < >b njegovem grobu je bila Janez Hrovat iz Skoinerja, pošta [ t ljali v Vorouež. Tam so <»a in-t• ruira 1 i. Vendar pa s«' sme prosto gibati. Rusko mesto Voronež leži ob reki Don in je važno železniško križišče s 100.01 M) prebivalci. -— I/. 1 uriha s.. pi»roea, da. kt> so j»r.-iskali prtljago a vstro-ogi škili častnikov v Kijevu, so našli v roč-neni kovčegu generala Tamassyja zastavi* trdnjave Przemvsl, pri dru^ilj r-i.stuikib pa zastave posameznih polkov, razrezane v kosce. Izvcz živine. Na Kranjskem so kompetentne oblasti sklenile prepovedati vsak izvoz živine iz dežele. To prepoved je pa centralna vlada na Dunaju razveljavila. Važen predlcg. Sodru_' Mlinar na zadnji seji občin-v Ljubljani, naj bi tni magistrat v svoji dno spominjalo dr. St vera k a enejra najdražjih, kar jih imelo. je predlagal skega sveta prodajal me \<>jni prodajalni tudi mleko. Ta predlo<* je velike važnosti in je le želeti, il i bi postal tudi dejstvo. Ko so pml leti podražile tuleka-riee mestnim odjemalcem mleko. p rev/, tudi delavska Idrija ene misli: kje so Vitanje, domobr. pešpolk št. 26 bo našel njemu enak? Bolniki so 2. nadomestna stotnija. — Ivan ihteli; nobeno oko pa ni bilo brez Vigec iz Run nad Mariborom, če-sol/.e. Idrijsko delavstvo se bo ve-; tovodja pešpolk a št. 87. 4. stotni- kot ja. Zaslužil si je že srebrno kolaj-je no in do 2. dec. je še večkrat pi-|sal. — Alojzij Rojko iz Derstele. Slabo! Z Jesenic. Poročamo naj Sv. Urban pri Ptuju, domobr. peš-■/. .fescnic oziroma Save. kako je polk 26. 10. stotnija. Bil je v pri nas? Slabo! Zakaj? Povsod so boju v Galiciji. — Pavel Toličie iz menda sedaj taki vzroki. Dragi- Hočkega Pohorja, pošta Hoče pri nj.i. neznosna draginja vlada in Mariboru, bil je pri polku cesar-pri majhnih zaslužkih je dauda- skih strelcev .št. 4, 5. poljska stot-nes hudo živeti. Poročati moram nija. — Janez Bračie iz Crešnjev-š«* o volitvi v nezgodno zavaroval-' ca, posta Slov. Histriea. pešpolk nieo rudarjev in fužinarjev. Soči-, št. 47. 11. stotnija. alno--r je bilo prepričano, si vsakdo lahko: imeti 2 K (beri priletela pod levo pleče, a vendar •nekršeeno" mleko. V in reei dve kroni) na dan. doma je hitel naprej in rešil strojno pu-ča^ih i»i bila prodaja pa ženo ter tri ali štiri otroke in' ško. Pavčnik je bil za večje va/.nosti. potem živeti, živeti življenje člo- van z v t ■liko bil srebrno to odliko-hrahrostno so grozno poskočile, j svetinjo, korporal Bukovnik, ki si neznosna. j je bil že prej zaslužil to svetinjo. Lastno vojno pekarno otvori veka! Cen« mestni magistrat baje v bivši pe- draginja je kani • Konsuiun« za društva za Preskrba vojaških vdov in si- Pa kil povišan za narednika. Ljubljano in okolico"' v Spodnji rot. Ljubljanski listi pišejo: Izšla Ujet in zopet zbežal. Sanitetni .je naredba o prispevkih za pre- vojak Rudolf Dimat. doma od Sv. skrbo vdov in sirot gažistov in Lenarta v Slov. goricah, je že ves moštva stalne armade (vojne čas sedanje vojne na bojišču, mornarice , deželne braiube in čr- Mnogo njegovih ožjih tovarišev ne vojske, ki so ali pred sovraž- že počiva v tuji zemlji. Dimat pa nikom padli ali pa umrli na ranah je sthki. Smrtna kesa. Iz Idrije poročajo: Spominjamo se moža, ki ga ni več. Kot žrtev sedanjih groznih vojnih razmer je moral v hladno zemljo. Vsa Idrija je zaplakala. tako it mož je bil pokojni dr ! vsled vojnih naporov. Vdove po zdrav. Jurij Stverak. Ni ga prebi n Idrije in njene okolice, da srečen, da je še čil in Enkrat je bil od Rusov I častnikih in gažistih s častniško ujet, a jim je zopet ušel. Imel je stopnjo bodo dobivale pokojnino silno težavno pot. Pet dni se je bi s. ne spominjal s hvaležnost jo j z doklado vred po razredih (12) potikal po gozdovih in ni jedel na njegovo delovanje v prid idrij-j io50 K do 8100 K. Sirota bo drugega kot surov krompir, pol ske|TH ljudstva. Po rotili Čeh, poj dobivala, če je brez očeta, vzgo- drugi dan pa se je skrival pod ne- rat, po! jevalni prispevek po razredih od . kini mostom, čez katerega so Rusi blaga duša je zdravnik 525 K do 4050 K. Dobivale bodo neprestano marširali. Konečno se ak zdravil. Čudne bese-i nadalje vdove po infanteristu let- je zopet srečno vrnil k svoji četi. nih 108 K, po frajtarju 144 K, po Žrtve vojne. Sv. Križ pri Mari- mišljenju trden značaju dr. Stverak d~ — kaj ne T Kot Ceh je ljubil Slo- kot demokrat je cenil trpi- korporalu 180 K, po četovodji boru. Grozovita vojna nam je vze- Nerat. Janeza Nerat iu Jožefa Čepe. Prav pridnega kmečkega fanta nam je pa neusmiljena smrt še sedaj doma pobrala, Vin-cenca Doba j iz Šobra. podomače Breznarovega Cenca. Tudi on bi bil moral na bojno polje, a ravno v začetku mobilizacije se ga je lotila huda vodeiiična bolezen, ki ga je mučila do sedaj. V bolnišnici v Mariboru, kamor je šel pred par dnevi zdravja iskat, je storila zdaj smrt konec njegovemu nade-polnemu. pa tudi mukepolnemu življenju. Zapušča doma starega, silno žalujočega očeta, ki občuti bridko izgubo še tem bolj. ker ima se tri sinove v vojni in je torej eel o sam na svojem razsežnem posestvu. — Sv. Jakob v Slov. goricah. Umri je na legarju v Grad- nje se nahaja FLORI J AN KOM-PARE? Biva že 26 let v Združenih državah. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se sam javi na naslov: Max Florjančič, Box 175, Moon Run, Pa. (26-5—2-6) IZUCENA BABICA se priporoča slovenskim in hrvat- Išče se JANEZ GLOVAN, doma iz vasi £krilj. Njegov oče je u-1111*1 v Leadville in kaj dedščine naslov: Martin Gradišar, c o A. V. Smelter. Leadville, Colo. (4x 8.15.22.29—5) Mo želi«e ZirSZ ... __ ... . " v nai rodovitnejwm delu Združenih držav Škilil ženam. Rojakinje v okolici zahtevajte tastonj in |x»štn ne prosto North Chicago in Waukegan, 111., podrobnejših pojasnil. Lepe delavske kadar potrebujete babico, me pokličite na telefon 1544 R. Katarina Terlep, 643 Cuminings Avenue, (27-5—2-6) Waukegan, 111. 1" ŽENITNA PONUDBA. Slovenski farmar, ki imam čez dva tisoč dolarjev še poleg home NEGUJTE SVOJE LASE! me m zapušča Ispešno znanstveno zdravljenje po-. Naj se ogiam na poinoroa zastonj za možke in ženske. Ali vam izpaJajo lasje? Ali se vam pričenjajo lasje predčasno redčiti? Ali so vaši lasje suhi in lepljivi? Aii imate luskin- in vas srbi giava? A!i ste pleša t', ali prif anjate dobivati plešo? Pred točenjem \Jt0 trpj(e n(| ka_ ten^ormavedenih bolezni, ne č&ka:te, ampak se pričnite takoj zdraviti, kajt'i vsako zavlačevanje je nevarno. Frčite takoj po našo llustrovano knjižico s naslovom : "RESNICA O LASEH" (rpiaana od flivwmev špe<"':ali»ta) Knjižic« Tiebujc sledeča poglavja: Pouk o laseh: !,*- prilike. Naslovi Le: Zastopnik Magnolia Springs Land Co , 1595 — 3rd Art., New York. N. Y. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Michi-ganu. Wiseonsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. OTO PEZDIR, CU dlH ved ll i Kraner v :$4. letu svoje starosti. xa denar se ne g]edat tc»mve5 za. liil je štiri mesece v vojni, tam se hteva se, da je voljna voditi go-je prehladil. prišel na Dunaj v spodinjstvo na farmi. Za po jus-bolnišnico, kjer je bil sedem te-inila obrnite se na: dno v, nato je prišel v Gradec, iiili 3Iigvar. c o II. Sturgis, je še velikonočni pondeljek doma.lR. F. I>. 1. Newport, \Va>ii. A kmalu nato je legel in r.i več I (28-29_5 ) vstal. Graška trgovska zbornica in vpeklicanje črnevojnikev do 50. leta. V poročilu o seji graške ti'-govske zbornice javlja **rjrazer Tagblatt": Zbornični svetnik Vol- temena; aprila spoštovani in za-1 steada. se želim seznaniti s Slo- j ki {e pooblaščen pobirati naročni- j vSJki^lpida^L lovenski mladenič Janez; venko v starosti od 30 do 4d let. no in izilajati tozadevna ]>otrdila.! in plese: Kukoohr" 1'pravništvo ' Glas Naroda" Pazite na ničvredne pona Farme v Wiseonsinu. 8400 AKROV lepe farmske zemlje ob glavni progi Northwestern železnice. Po-lenbals je opozoril na razširjenje j staja, pošta, trgovine in druge •"rnovojniške l.-ta' potrebne naprave blizu. To zein-in stavil nujni predlog, naj zbor-jljo lastuje The Fish Lumber Co., niea pri vojnem ministrstvu vpli-iki daje delo kupcem zemlje, ako \:i na to. da samostojni trgovei in ga potrebujejo. Zemlja je valovita in se po kakovosti in rodovitnosti prišteva najboljši zemlji v Wiseonsinu. Cena je od $10 do >20 aker: odvisna j" od lege in količine lesa na njej. Prodaja s«' po 40. 60, 80 ali več a k rov. Takoj mnogo aktivnega vojaštva in o ti se plača $2 na aker ali več, esta-cirjev. ki se jih brez vsake gospo- nek na lalike pogoje; kdor se pa darske škode lahko pošlje na takoj naseli, lahko plača samo $50 fronto. na 40 a k rov. Drugi prodajajo ta- obrtniki v slučaju svoje sposobnosti lahko opravljajo svojo vojaško službo v kraju, kjer imajo svojo obrt. Svoj nujni predlog jf utemeljeval s tem, da s«* nahaja pri vojaških poveljstvih še zelo niti zdrave in dobre lase: Zdravljenje, vsled katerega z: a- _,stejo as je v šes-tih tednih; Osivelost; redbe ter zahte- Brada in brke: i -i.' »--trt.ted«. odločno ' zna"jH in zahvf.l" zdravljenih ljudi. Brezplačen ootlcu, idravljenja. Želimo vas pr : . ati ra svoje lastne strofike. da bo zdravilo "Cal-acura" u-[ stavilo izpadanje las, odstranilo lu-kine ir, =rb«-čit:o ter pospešilo rast las. Pošljemo vam £1 vredno vaj te pristni Richter-jev Pain-Expel-Ier zAnchor varstveno znamko | kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICH T E R & CO. : 74-80 WaahwgtM St.. New York. N.Y. steklenico * Calvacu-re*- št. 1. obtntir. z pnrinavedeno knjiii-co "Kesnica o laseh", HivO nam pošljete svo-ime in 10 centov v -'ebru ali znamkah, da se pokrije postne stroške. Se»ti u-dt r.. Izrežite kuprn spo- daj ter ca pošljete še dhm ; na: t'NION LABORATORY. >!ox 567. I nion, N. . . ' UNION LABORATORY. Box 567. Union. N. V. | VHirj :i-ri 10 -• *'5V 7.a J ' r» II*'- va, |,r>>- r-i , r., ■ z na«l< vi,«n "Rc^nict o lawh" IT« ^ -.fMin pnlužtte j-i^n.u.) Nevihta. Sv. Trojica v Slov. goricah. Dne 26. aprila popoldne je pridrvela preko Slov. goric nevihta, kakoršne smo navajeni le v vročem poletju. Kopičili so se na nebu sivi oblaki, obetajoči nam nič dobrega. Iz oblakov pa je bobnelo zamolklo grmenje, ki je bilo za nas v teh resnih in bridkih ča-iii trikrat hujše kakor poprejšnja leta. Nesreča ob Dravi. Izpod Veljke poročajo; Narasla Drava je dne 27. aprila zjutraj utrgala veslanja ši' neveščemu novemu brodniku Antonu Reberuiku v Janževem vrhu čoln. Da bi se rešila, je iz čolna skočila Antonija Osirnik in utonila. Železniški čuvaj Lenart Gradišnik je potegnil čoln k bregu. a prestrašenega brodarja je zadela menda kaj), kajti obležal je mrtev. 1'rodarjeva hči Alojzija, ki je bila z očetom v čolnu, je o-stala, živa. a je vsled prestanega strahu hudo oslabela. Oproščen. Župnik Fran Muršec iz Frama pri Mariboru, ki je bil lani dne o. avgusta aretiran in po Štirimesečneni preiskovalnem zaporu zopet izpuščen, je bil pri obravnavi pred vojaškim sodiščem v Mariboru dne 28. aprila oproščen. Tožen je bil radi srbofilstva. Zastopal ga je dr. Pegan iz Ljubljane. Obse jen. Poslanec dr. Korošee je tožil mariborskega odvetnika dr. Krn est a Mravlaga zaradi raz-žaljenja časti. (Imenoval ga je srbotilom.) (iraško deželno sodišče je obsodilo dr. Mlavlaga na 300 K. oziroma 'JO dni zapora ter na objavo sodbe v listih. Draginja in mešetarji Da bi se zabranilo nadaljno draženi > goveje živine in drobnice na gra-škem trgu od strani mešetarjev, je nasvetoval graški mestni svet namestniji, naj vpelje za vso živino. ki pride na graški trg, poleg živinskih potnih listov še posebne izkaznice, na katerih mora občinski urad potrditi težo in svo-to, za katero kmet živinče prodal. Xa ta nacm bi prekupei ne mogli več na graški h sejmih špe-kulativno dražiti živine. KOKOŠKO. Vsak želi mir. Iz Koroške Bele poročajo: Pri nas na Beli je pač prav tako kot drugod. Ljudje se jeze nad draginjo, tarnajo in željno čakajo, kedaj bo konec vojne. Vsak želi mir. mir. mir. Z bojaznijo v srcu čakamo, kaj bo. Samski so še nekako dobro razpoloženi, ali družinski očetje že dokaj časa skrbno razmišljajo, kje bi se dalo manj potrošiti. Žalostno je pri nas. S tem je povedano zaenkrat vse! Svojo najvišjo pohvalo je izrekel cesar dr. Franu Kotniku, po- ko zemljo po $25 aker ali še dražje. št. b \. — Farma 160 akrov, l1-milje od postaje; 40 akrov oeišee-l nih, ostalo lahko za čistiti. Dobra stala s fundamentom 40X26. Iz- i vrstna prilika za živinorejsko farmo v večjem obsegu. Cena $4200, j takoj $1200. Pazite na moj oglas prihodnji teden. Pišite po cenik. Pridite ali pišite na: LEO ZAKRAJŠEK, 309 First Ave., Milwaukee, Wis P HON t. 24« Zastopnik "GLAS NARODA". 82 Cortland t Street^ New York, N. Y. Frank Peikovsek Javni Notar (Notary Public i 7X8-720 MARKET S T R E E » WALKEQAN, «'e Holaml j«* že «!o/iv«*l t.ike prizore in dosti ia!<-r in žalostnih sinov j»* prišlo k njemu po tolažbo. • tako govoril kot ta mož. Prišli so v asiravno s«'in edini sin svoje matere? N»\ to n«' v»'!ja s«-«laj nie ve«'*. Poklicalo se jc celo hrome in j)ohublj«*ne. l{<-s težka stvar, a (Vsar mora imeti vojske! Nastal je odmor, tekom kojega je Rohan nepremično zrl na duhovnika. Konečno je vendar pričel govoriti: — Z«lo dobro, oče Roland! — Vi ste slišali moj sklep. Cesar mi ne bo prizanesel. sovašeani mi bodo pomagali. Ila«litega sem pli-s«l k v a m ! — K m •• ni? | — Da. k vam. Vi sle svet mož: dajate odvezo in pripravljate duš. na sni rt. Namestnik ste božji na zemlji. Proti Cesarju se pri-tožujem pri liogn. pri križarn-m Kristu. Njemu in vam rečem. <1;: je \'ojna strašna, o Rolian resno upiral kon-skripciji. Za to ni bilo nobene prilike, kajti dežela je bila pozorna na ubežnike in na morje ni odšlo nič večjih ladij. Kljub temu pa je bi Roban "strahopetec" in Gihlas je bil naglasnejši pri zabavljanju. Marcela pa je molila po«] obema slikama, ono Matere božje in "sv. Napoleona." Za dušo njenega zamrlega očeta, za starega kor-porala in ljubljeno mater, za njene brate in posebno za Oikhsa. HARMONIKE Hmnjui p* tr>«ta« trn MBMijlro. V »ojevv« ftlflr« mkSo rcKJ«. k«r h» *.« i l«t taka« t %mm. »oata In ■■ri»J i I« lutam ioao. Y Kartru It B k;M JOHN WENZEL ltlT M. if. Sft_ Olavaland. OHlo Veliki vepi atlas I Za slovenske grafofonske pio-jšče, Columbia graf of one, zlatnino ki je bil potrjen in konečno je izgovorila tudi ime Robana Uwrn-jin srebrn in o obruite se name, ferna. — Blagoslovi mojo ljubezen do Robana, sveta Devica, in j . T frppnAVFr pripelji mi ga nazaj iz strašne vojne. Odpusti mi tudi. da sem po- »Prontenac * ' Kans tegnila to številko in dodeli mi milost, da te nikdar ne razžalim. 1 ' (Nadaljnje se). (7—11 ▼ aob) Velika zaloga vina m zganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po................ 50c. ,, Drožnik 4 trpMore zs .................... $11.00 Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 ,, 4 galione (souCek) za.......... $16.00 Za obilno naročbo ae priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. E.f Cleveland, Ohio i sam ni bil prav poseben prijatelj j le vspričo razmer naravnost strašne. I ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) KASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s* ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na ših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, rremlum Dept. 490 Browne St, New York, N. 1 (Ta ponudba osasne 31. decembra 1915.) t aja svet. t elo v Pismu je citati o vojnah. Ljudje so prepirljivi in taki so tudi narodi. Narod ali posameznik, to je vse eno. Ako te kdo udari, mon parz. ali ga ne boš udaril nazaj? Ali ne boš hranil svojih pravu-1 Dobro, tudi narod ima svoje pravice kot jih imaš ti! Roban s*- je čudno smejal. Ali je to, kar pravi Krist? Ali ni nasprotno rekel: — Če te udari kdo po levem licu. mu ponudi še desno? Duhovnik je zakašljal ter ni za trenutek vedel, kaj naj odgovori. Nato je rekel: — To je črka postave, mon garz. a treba je gledati na duha. Da. duh postave je glavno. Sedaj, ko sva sama. ti liočem po pravici povedati, da tudi ,iaz ne ljubim Cesarja. Bil je surov napram FV. Očetu ter sploh ni ee*ar po božji postavi. A on je tukaj in mi se moramo pokoriti, mi v>i. — Cerkev in vi ostali. Hočem ti pa navesti še drug izrek: Dajte Cesarju, kar je cesarjevega in Rogu. kar je bo/.je»a. Na ta način je treba presoditi celo stvar. Tvoja dnša pripada Bogu in ou jo bo varoval. Tvoj umrljivi život pa — hm — pripada zaenkrat Cesarju in ta je slučajno Napoleon. 1 Roban gorindol. .Mali župnik, ki je mislil, da se je pomiril, je rekel s svečanim glasom : — Moliva! Rolian se je zganil. — K komu! — K dobremu Rogu. — Kateremu pripada moja duša ? — Da! — Amen! Duhovnik se je pokrižal ter stopil v molitveniku. — In ne moje telo? — Ne tvoje telo. — ki je prah !--- Duhovnik se je že hotel spustiti na kolena, ko mu je položil Rohan svojo roko na rame. j — Ne danes, oče Roland! Dosti sem slišal in sedaj vem. da mi ne morete pomagati. — Kako to. moj sinko? Molitev bo pomirila tvojo razburjeno dušo in slišal boš skrivni glas Boga. — Ne. jaz ne moreni moliti! Še najmanj pa k njemu! — Kako to? — Ne hudujte se. oče Roland, a mene ni mogoče premagati s strahom. V i ste dober mož, a vaš Bog ni za ta svet. in ta svet je. ono, kar jaz ljubim. i — To je greh! . — jaz Unbira življenje in svojo moč; ljubim deklico, ki živi v mojem srcu in svojo mater. Vse to ljubim jaz — in mir! Vi j imenujete moje telo prah. — a zame je ta prah dragocen. Radi-1 tega sem prisegel, da ne bom nikdar izvršil kakega umora in to' na povelje drugega. Samega sebe bom branil, če bom mogel. To' je vse in samoobramba je upravičena. Lahko noč! Stal je že pri vratih, ko je oče Roland. ky je bil v resnici poln'-usmiljenja, zakričal: — Počakaj, počakaj! Pomagal ti bom. če bom mogel! — Vi ne morete! — je odvrnil Roban: — niti vaš Bog. oče Ro-' land. I mrl je preti davnim časom in nikdar več se ne bo vrnil. _ Ceaar je oni. ki vlada svet in ne On! I Predno je mogel župnik kaj reči. je Roban že izginil. Mali župnik je sedel na stol ter si obrisal potno čelo. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost 21 pri 28 paiclh. Cena 15 centov, j^jp—' Zadej je natar,čei popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Franelje, Belgije in Balkanskih držav. Vsi bo vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nas Slovenic Publishing Company, 82 CortUnJt Street New York, N. Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. ''Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnije. Prosti nasvet in informacije vojskejočih se evropskih dižav in pa kolonij-sirih posestev vseh yelesil. Obsega 11 razr'h zemljevidov, aa 20tih •tr&nen in vsaka ptran je ICj pri 13{ palca velika Cena ssroo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega t'e/ct ramih zesnljevidor aa 8 straneh, vsaka ntran 8 pri 14 palcev. Cena lam o 15 centov. Vil lemljevidi bo narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna države. Pošljite 25c. aH pa 15e. v znamkah in natančen easier In mi vam takoj odpošljemo zažeijeni atias Pri večjs» odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y« Tni Bureau of Industries amd Immigration" za državo NeWj Vork varuje in pomaga priseljen-; ecm, ki bo bili osleparjeni, oropa- j ai ali s katerimi «e je slabo rar nalo. Brezplačno *e daje nasvete pri j »eljencem, kateri »o bili oslepar j jeni od bankirjev, odvetnikov, tr j »ovcev z zemljišči, prodajalcev; parobrodnih listkov, spremi je val eev, kažipotov in posestnikov gostila. Daje se informacij® ▼ matnrall zaeijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za dr žavljanske listine. Sorodniki naj bi se »estali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 2* East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure sjutraj do 5. popoldne Id ▼ sredo sVP*pt- od 9 do 16. POZOR ROJAKI! Kajbo!j u- ■I>fino ira- _ žilo zn ien- ■' s^&tit ske in muškt! v lase, kakor tu- _ di za moške 4 b: ke in bru. Al o se rs»i>i to mazilo, zra- . stejo v 6 te- V dnih kraK-ii. '^ BOsti in dolifi ! la^je. kakor tudi moškim kraene brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizen, koetibol ali tnranje v rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture. kraste in Krinte. j>otne nope, kurje tiči. brado vice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za lo.OO. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHflf, 1092 E. 64th St„ Cleveland, Ohio. NAJBOLJŠA ® & o ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platno vezani $1.00. Rojaki ? Cleveland, 0. dobe isto ? podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Qair Ate^ N. E. GqmpsQBle generale fMMp t francoska parobrodna družba.) Olrtkioi žris do Km, Psr»zsv Stiu, Incmssta lo L]otil]an» I paradi »AiPSO V2NCZ1 u dr« tlukt TLA 34VOK* U t - - V <(ll 1 LDS ; lA'flAllCt Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" liTršoje vsakovrstne tiskovini po nizkih csaifc. Mo tkano. _ Imisje prerod« _f pdkk UnQflko orfanirirmiMW Posebftost m drsštveta pravila, okntak.M^ W, Vn naročila pošljite «^ Slovenic Poblishmg Company, 82 Cortlandt Street, New York, N- Y. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNE VNIK. NARODA", NAJ- ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GliAS N Aft ODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. <4€fe!cagoMf "L» Towiiae", '^ochambaa" b uNit|anM Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St.,