Oar Write U» Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA Lisf slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" po poŠti naiatnost ha svoj DOM (IniiMl Miril fe praznikov). ZA $6.— NA LETO NAS 38C IZDAJ t'tUijCit*ttOMJtj: IJtIHaett Vi.* t faltered m Second CUa» Matter September 21st. 1003 at the Post Office al New Vork. N- under Act of Congress of March 3rd. 187». No. 124. — Stev. 124. NEW YORK, MONDAY, MAY 27, 1940—PONEDELJEK, 27. MAJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. NEMCI ZAVZELI CALAIS 15 francoskih poveljnikov odstavljenih... General Ironside se vrnil v Anglijo PRISTANIŠČE CALAIS SAMO 22 MILJ OD ANGLEŠKE OBALI Po nemških virih: Po hudih bojih so Nemci včeraj zavzeli Calais, ki je najbližji kraj v Franciji do Doverja v Angliji; razdalja znaša samo 22 milj. In iz Calaisa bodo Nemci vpadli v Anglijo. Ob istem času pa ena nemška armada prodira s severa od Courtaria proti Lille, duga pa od juga iz Vimyja tudi proti LilR Kadar se boste obe armadi združii v Lille, bo obkoljen velik del angleške in belgijske armado. Na poljanah v Flamtriji v Belgiji so v teku najljutejši boji. Navzlic velikim izgubam pa Nemci prodirajo dalje. V boj po-riljajo »val za valom in navzlic temu, da jih zavezniške .strojnice kose kot travo, ne prenehajo z napadi. Predno pa bodo Nemci vpadli v Anglijo, morajo izraziti zavezniško armado okoli miljon mož v Belgiji, kar upajo doseči v enem tednu. Nato pa bodo svoj blitzkrieg prenesli čez Ro-kavski preliv v Anglijo. Nemci trdijo, da se Angleži »več ne morejo umakniti iz Belgije in da se morajo podati, ali pa bodo uničeni. Zavezniki so v včerajšnjih bojih izgubili aero-planov. Zaščita proti Peti ■V 01 Oni Dolžnost vsakega državljana je, * obvestiti justični department o slučajih špijonaže in sabotaže. — Agentje na delu. GENERAL IRONSDE BO BRANIL ANGLUO Ko so Nemci prišli do Calaisa in se pripravljajo na napad v Anglijo, je bil < lose« lan j i šef generalnega štaba v Franciji general sir Edmund Ironside poklican, »v London in mu je bila poverjena naloga -braniti angleške otoke pred Nemci. Nek zastopnik vojnega ministrstva je rekel, da je angleški vladi več ležeče na tem, da brani svoje otoke, kot pa, kako se vodi vojna v Franciji. Prva naloga generala Ironside-a bo izprazniti kraje ob-vzhodnem obrežju, kajti Nemci jih morejo s svojo težko artilerijo že obstreljevati iz Francije. WEYGAND ODSTAVIL 15 GENERALOV Vrhovni poveljnik zavezniških armad general Maxim Wey-gand je v soboto odstavil 15 generalov, ki ni-so mogli vstaviti Nemcev, da ne bi prebili Maginotove črte pri Sedanu. Imena odstavljenih generalov niso bila oznanjena, toda objavljeno j«, bilo, da je general Weygand na njihova mesta imenoval mlajše in aj>osobiiejše može. V generale je bilo v ta namen ] mi vzdignjen i h 7 polkovnikov. Oblasti bodo posvetile vso pažnjo tujerodcem v tej deželi. .Justični department je pozval državljane, naj mu tporo-rc vsak slučaj špijonaže in sabotaže. Edinole na ta način se bo dalo onemogočiti obstoj o-ziroma uspešnost kakšne " Pete kolone" v Združenih državah. Doslej je izvajal nad hio -zenici kontrolo našel ni šk i u-rad, ki je bil prideljen delavskemu departmentu, vbodoče (bo j pa vodil1 tozadevno kontrolo justični department. Generalni jpravanik Robert , . ... .... tf t„^ lil baje nacijska organizacija, in 11. Jackson ie sicer rekel, da , . , . ' ... i noben 1 P 1 skupinam, ki se jih "iposlužuje v svoje namene ko- Ijanov, da se v kali zatre in onemogoči ruvarjenje tuje-zem-kih škodljivcev. Generalni državni pravdnik je posvaril Amerikance, naj se ne pridružijo nobeni organizaciji, dokler se ne prepričajo, s kakšnimi sredstvi se organizacija vzdržuje, iz kakšnih ■slojev se rekrutirajo njeni člani in v kakšno svrho je porabljena članarina. Te varstvene odredbe so predvsem naperjene proti Nemško-aineriški zvezi, ki je Vsega je seveda Roosevelt kriv . . . A' New Yorku je govoril tisoč članom American Iron and Steel Institution Ernest T. Weir, načelnik National Steel Corporation in finančni načelnik republikanske stranke ter rekel, da je predsednik Koose-velt kriv, ker je dežela tako slabo pripravljena. — Zdaj hoče vlada, -—■ je trdil, — kar naenkrat za vršiti nalogo, za katero je potrošila že bilijone dolarjefv. Roose-veltova administracija je bila slepa in neuspešna ter je posvečala vso svojo \pozornost sorijalne-mu in političnemu modrovali ju. Vnanja j>olitika preuredil i K a Roosevelta zasluži največjo grajo. Delavske Vesti MILIJONI ZA NOVE UNIFORME Izdelovalci moških oblek oziroma uniform se nadajo velikih naročil. — Industrija je stoodstotno organizirana. Ce bo ameriška armada res imela milijon vojakov, bodo izdelovalci uniform zelo zaposleni. Naročenih bo najmanj za 66 milijonov dolarjev novih uniform. Industrija bo o-bratovala s polno paro in bo zadostila vsem naročilom v najkrajšem času. Amalgamated Clothing Workers of America načeluje Sidney Hillman. V 2200 delavnicah je zaposlenih 156,000 delavcev. V raznih drugih industrijah se pritožujejo delodajalci, da jim manjka izvežfbanih mehanikov, dočim delavske linije trde, da jih je dovolj. V krojaški industriji je položaj po-j vsem drugačen. Unijski urad-Iniki natančno vodo, koliko znaša skupno število izvežbanih ikrojačev ter koliko jih je med | njimi zaposlenih m nezaposle-'nih. Industrija je stoprocent-jno organizirana. Delavci so porazdeljeni v razrede in za |vsak razred delalvcev je natančno določen zaslužek. od inozemcev ne pret neposredne nevarnosti, ker so . . . • i i munisticna stranka. ura Italija v kratkem stopila v Aojno na strani Nemčije. Po 1. juniju privatni avtomobili Italija se ne boji napada od Francije, ker je preveč zaposlena z Nemci; Italija pa tudi od Vojne s Francije ne more ne bodo mogli več kupiti ben-|pričakovati nobenega dobička, cina, razun s posebnim dovo-' Mussolini je včeraj I "Italija danes samo želi do- biti svobodo v Sredozemlju in d'Impero," "kajti Suez zapira Sredozemsko morje, ki je italijansko, na eni strani, na Ijenjern imel dve zelo važni seji: prvo . . h štirimi generali, drugo pa z'1™*1 P*® "Conquista industrijalci, ki izdelujejo o-rožje in m uničijo. Tuji opazovalci v Italiji so . . . prišli do prepričanja, da bo f™*1 rtram pa Glbraltar-Italija stopila v vojno med 10.|tcga »">S<>ye doseči brez voj-in 20. junijem. I)o tedaj bodo;Ile zato mi*hl»<> m vojno." Nemci porazili angleško in bel-1 A'Ako more samo vojna dati gij>ko armado iv Flaridriji ter Italiji *»vobodo v Sredozemlju, }k>Io pričeli prodirati v An- |tedaj bo«lo bitke na morju z glijo in proti Parizu. j boj nuni ladjami in aeroplaini, Najbolj zagrizeni fašistični na suhem pa v Afriki, dado-list "Conquiste d'lmpero" ob- 's/jkmuo do Sueea in bomo mogo-javlja Musolinijev načrt za če morali iti tudi še na Bal-vojno proti bodočim sovraž- |kan." nikom Italije. Italija bo s po-1 Nato list govori o francosko-Inočjo Nemčije in Madžarske italjanski meji, o -kateri pravi, Šla v vojno proti Jugoslaviji, (da ni zavarovana. Glede jugo-Romunski, Grški in Turčiji. | slovanske meje pa list nada-Toda cilj Italije bo Egipt, da .1 ju je: iztrga iz angleških in franco-1 "Glcide jugoslovanske meje, *kih rok 8hi«, da si * tem zavaruje afriške posesti. velt po radio zagotovil ameriškemu narodu, da 1k> vlada storila vse, kar je j>otrebno za varnost Ameriškega naroda. Re- di obrambnega programa, ker se hoče s tem dežela samo pripraviti, da se more postaviti proti kaki morebitni nevarno kel je, da bo v času, ko svetu sti. Predsednik je rekel, da bo preti nasilje, zgrajena obrani-j v Belo hišo povabil vse večje ba, kakor bodo zahtevale raz-'industrijalce, da bodo vladi po- me re. Predsednik je govoril v diplomatski sobi v pritličju Bele hiše. Narod je pozival, da se naj nikar ne razburja zara- magali pri obrambnem programu. iZa^otovil pa jo, da pri tem obrambnem programu ne bodo rojeni novi "vojni miljonar- ROOSEVELT IN HORTHY Madžar-ki regent Ilortby je nedavno poslal ^predsedniku Rooseveltu svojo fotografijo. Prejšnji petek je obiskal Ilor-thvja ameriški poslanik John F. Montgomery ter mu izročil Rooseveltovo sliko. Izmenjava teh spominkov naj 'bi bila doli az prijateljstev med Združenimi državami in Madžarske. napadli, da Jugoslavijo nevtraliziramo in bo za nas samo drugovrstna sovražnica. "Proti Grški moremo korakati iz Monaslira in Bevlije ter obenem tudi proti evropski Turčiji. Grška vojaška središča je mogoče bombardirati z aeroplani iz Albanije in Egejskih otokov." Vendar pa pravi list, da je prvi cilj Italije, da se polasti i Sueza, katerega mora imeti na vsak način, ako hoče imeti is: — JNa delo sprejemamo so še zaposleni, je bilo naroče- Isauio ameriške državljane. MLEKARSKI STRAJK V ILLINOISU Iz Chicaga se je stavka razširila proti severu. — Piketi so zrnili z deželne ceste policijski avtomobil, ustavljajo trucke in zlivajo mleko. Stavka čikaških razvažalccv mur naročili povzročati škodo Znani indijski voditelj Gandhi je pozval svoje pristaše, naj bodo povsem mirni in naj lo do sedaj zgrajenega v Ame-ne povzročajo nikakili izgre- jriki. Graditi in braniti pa ne dov. Po njegovem mnenju bo- bo treba samo za sedanji rod, do Angleži premagali vsako n^^za :r(xlove' ki bod<> Pri pretečo nevarnost. Angleži ne mleka se je razširila proti severu. Zastavkali so zato, ker jih hočejo konepanije prikrajšati pri zaslužku. V bližini mesteca Volo, 111., se je izbralo nad (petsto piketov, ki ustavljajo trucike, namenjene z mlekom v Chicago, zlivajo mleko v kanale ter pokvarijo rpri truckih motorje, da jim ni mogoče ne naprej, ne nazaj. Ko sta bila napadena dva trucka Meadowmoor Dairy, sta bila v bližini samo državni policist Paul Sams in njegov tovariš. Proti premoči seveda nista mogla nič opraviti, posebno pa zato ne, ker so piketi oboroženi s puškami, revolverji in drugim orožjem. Policijski avto so piketi zrinili s ceste in svetovali policistoma, da najbolje napravita, če se nič ne vmešavata v to stvar. Proti vere ni je bilo poslanih na ceste, vodeče proti Chica-gu nad sto državnih policistov. Tukajšnji uradniki unije raizvažalcev pravijo, da niso najeli jpiketov in niso liiko- na lastnini. I)ve veliki mlekarni sta skušali chicaškem policijskim sodišču izposlovati proti uradnikom unije raz v a ža Ice v zaporno povelje. Mlekarni ne zaposlil jeta linijskih delavcev in sploh nimata z unijo nobenega opravka, piketi pa kljub temu ne pu>te njunih truckov v mesto. Angleški majnerji počivajo Iz Londona poročajo, da so zastavkali maŠinisti, uslužbe-ni pri treh (premogovnikih Manchester okraja. Zahtevajo višje plače, toda kom pan i-je jih jim nočejo dovoliti. — Vsled tc stavke mora počivati štiri tisoč delavcev. 6200 prosilcev za delo Z v e z n a ladjedalnica v Brooklyn, N. Y., bo 'kmalu začela obratovati v treh šihtih. V petek je prišlo prosit Ea delo 6200 delavcev. V ladjedelnici je zadnje mesece zaposlenih 11,500 mož. potrebujejo oil podjarniljene-ga naroda nobenih simpatij, ker lahko dobe od podjannlje- šli za nami. "Braniti moramo temelje," je' skončal predsednik, "ki 60 jih postavili naši pradedje in |graditi moramo življenje za nega naroda, karkoli požele.1 rodove, ki še niso bili rojeni." Dar ameriškega Rdečega križa Ameriški Rdeči križ je fpo-slal pol milijona dolarjev francoskemu Rdečemu križu za oskrbo belgijskih in holand-skih beguncev, ki jih je približno ,pet milijonov in jim manj ka najnujnejših potrebščin. Ladjedelnica zastražena Dne 1. junija bodo v ladjedelnici v Philadelphiji spustili v morje 35,000 ton. križar-ko "Washington". Ladjedelnica bo tej (priliki močno zastražena pred nekpoklicani-mi gosti. 99 1 "H I ' J» ■■■ ■ ■ M GLAS NARODA _(VOICE OF IHB.ipOPIjK), _ Ov«fd and PvbUabed by Sloreiic Publishing Company, (A Corporation). Vrtnlt 8«kaer, President; J. Lnpshn, Sec. — Place of business of the and •ddKfltea of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year "Glas Naroda" Is Issued every day except Sundays and holidays, i— Subscription Yearly fd.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list sa Ameriko In Kanado $6.—; za pol leta $3.—; as četrt leta $U0i — Za New York za celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za Inozemstvo za celo leto $7.—; za pol leta $3.50. -GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHelsea 3—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati; potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. Zavarovanje za delavce ' I o. iZa, čas vojne se 'bo moral angleški delavec podrediti novim razmeram. Tndi angleški kaipital ne bo imel več .proste roke. Izdelovalci orožja in municije in ljudje, ki preskrbujejo armado in mornarico s potrebščinami, bodo morali plačevati težak davek od -svojih dobičkov. Prej ali slej bodo angleški kapitalisti podrejeni strogim (vladnim odredbam. £e se bo zdelo vladi potrebno, jim bo zaplenjena lastnina, vso indnstrijalno in finančno delavnost bodo kontroli rale posebne vladne agenture. Angleško delavstvo se je zavedalo preteče nevarnosti ter se je odpovedalo za do!>o dveh let svojim pravicam in svoboščinam. Major Clement R. Attlee, pečatnik v Chureliillovem vojnem kabinetu in voditelj delavske »stranke, 'je v imenu milijonov delavcev, ki mu zaupajo, izjavil: — Vse, za kar se zavzemamo, je v nevarnosti. V nevarnosti so naše »politične in našo industrijalne .pravice. Vse bomo izgubili, če ne premagamo sovražnika. Vsakdo »ve, kaj je na tehtnici. Nove odredbe so -potrebne. Resnična sila, ki je za nalili, sta volja *in odločnost svobodnega naroda. Angleško delavstivo zaupa Attlee-ju, Morrisonu in drugim voditeljem v kabinetu. Bevine, dolgoletni strokovni unijonisf, bo kot delavski minister vodil in nadzoroval vse, kar se tiče udeležbe angleškega delavstva v tem velikem narodnem naporu. Poleg delavskega zastopnika, Davida Kirkwooda, ki je zn&n po svojih nedoslednostih, je samo en poslanec glasoval proti tem odredbam — komunist William Gallaclier, ki smatra predlogo kot "poskus vladajočega razreda za 'podjar-lntjenje delavstva". • (Pripomniti je treba, da bi angleški vladajoči razred nikdar ne dovolil —tr \ ako stb mezdna delavka. iDelavka ,ki odgovarja po-igojenn za mesečno starostno zavarovalnino, jnta i>t-e koristi kakor delavci moškega spola in dobiva svoja mesečna plačila, ko je 65 ali več let stara. Vendarle v slučaju njene smrti ako je poročena, ni me-ečnih plači/ za njenega moža odvisnih od pokojninskih plačil, ki jih ona zasluži. On dobi le enkratno odplačilo, ki znaša čestdkrat toliko, kolikor znašajo njena mlrsečna plačila. A'ko je žena ali vdova in ob smrti zapusti otroke, ki so bili odvisni od njenega vzdrževanja, vsak otrak dobiva mesečna plači«, ki znašajo polovico zneska njenih plačil. 'Zavarovalna plačila, ki jih neporočena ženska za.-lužila. gredo k njenim staršem, ako jih je vzdrževala za časa svoje smrti. Plačila začenjajo,. ko so starši 65 let stari, in vsak iznled roditeljev bo dobivaj1 polovico zneska zavarovalnine, ki jo je hči zaslužila, do časa svoje siiurti. Na primer, ako je zaslužila 'zavarovalna plačila v -znesku $20 na me.-ec, bo vsak roditelj olb starosti 65 let dobival po $10 na mesec. • ; rdj do'bivala vdovi no plačilo $22.50 na mesec. Recimo pa, da vdova je mlada žens/ka, ki zasluži $50 na nnesec v kaki delavnici ali pisanji. Postavimo, da mora | Jvzdrževati dva otroka. Vsak j otrok bo dobival polovico zne-tfka očetovega plačila, ali vdova, dokler zasluži več kot $15 na me^ec. ,ne bo dobivala vdo-vinoga zavarovalnega plačila. V takem slučaju, a!ko bi moževa zavarovalno plačil^ zna-ša-Io $25 na mesec, bi vsak o-trok dobiva po $12.50 na mesec ,dokler ni 16 let star oziroma 18 lot, ako še »pohaja šolo. Družina bi imela $25 na mesec, dodatno k zaslužku vito ve. WPA BO ODSLOVILA NEDR2AVLJANE Komunisti in člani ameriško-nemškega Bun -da ne bodo dobili dela pri nobeni vladni: agen-turi. — Demokrat, senator priporoča drastične odredbe. V četrtek je poslanska zbornica odobrila predlogo, naj bo dovoljenih w reliefne s vrhe $1,111,754,916. V fpredhogi je dolonba, da ne sme dobiti pri kakšni -zvezni agenturi delo noben tujezemec, član ameriško-nemškega Bunda ali pa komunist. Za predlogo je bilo oddanih 254, proti predlogi jpa 21 glasov. r Demokratski tsenatdr J3vrd im Vir^itiije je priporočal trve-Ijavljenje drastičnih odredb) med njimi tudi registracijo vtseh inozenicev. f—* Vsi tujezemci se morajo registrirati, — je priporočil, •— in vsem je trdba odvzeti odtise pastov, da 1>o Amerika na varnem preti ljudmi, ki skušajo strmoglaviti njeno vlado. Predlog, naj bodo izključeni iz WPA komunisti in člani a-Tneriske-nemSkega Bunda, je naletel na tako dobfavanje, da je bil sprejet, se predrio ga je poslanec Walter iz Pennsylvania p,rečital do konca. Ako poročena ženska in njen mož delata oba v službah, ki so po zakonu zavarovane, in ako sta zaslužila meisečna plačila, ko sta 05 let stara, bo ona dobivala ali mesečno plačilo, ki ga je sama zaslužila na svoj lastni račun, ali pa mesečno plačilo kot njegova žena, katerokoli je večje. Recimo, da je žeaia za. lu^Va mesečno plačilo $20 7, lastnim,1 delom. Recimo pa, da j«1 njen mož vpra-vičen do mesečnega plačila $.10. V takem slučaju bo ona dolbivala svoje lastno plačilo $20, (kajti ženino plačilo, ki je polovica moževega, bi v takem slučaju wiaisao le $15. Ako bi pa bila vpravičena do mesečnih $10, njen mož pa gotovo prinesla dosti zanimanja in zabave. Da se 1k> družba bolj "zginila", so poseibno moški udeležili ki valbljeni, da pridejo v čim večjem številu. Vstopnina je prosi a. Zabava se vrši v dvorani rojaka Ameža v Rodgewoiwf. Jvdor -e torej hoče nekaj ur prav dobro zabavati v vedeli dražbi, naj se udeleži te domače zabave 'Po norveških uradnih poročilih sta »bi 1 i potopljeni v borbi z neni-kimi modernimi viso-koinorskimi rušile! pri napadu na Narvik norveški obiežni oklopnici "Eid^volde" in "Norge." Zgrajeni sta bili pred 40 leti. Imeli sta jjo 3G45 ton in vozili po 10 milj na uro. Dolgi sta biili po 95 m in široki po 16 m. Šteli sta po 270 mož posadko. Oboroženi sta bili vsaka- z dvema topovoma kalibra 210 mm, s šestimi topovi 152 11*11 in 8 to]w>vi kalibra mm. Na krovu sla imeli tudi po dva protiletalska topa. Bojna sposobnost teh ladij je bila majhna. (Kakor je sporočil Churchill sta- bila poleg še preje navedenih angleških ladij potopljena v norveških vodah še torpeJna r niš i Tea "Gloworm" in "Gurkha". Poslednji je , pripadal .razredu visokomor-Hkrh torpednih rušileev, katerih je imela Ang ija rtb izbruhu vojne 18 v službi, 16 pa v gradnji. "Gurklia" je bil zgrajen leta 19H7 in je imel 24(H) ton. Njegovi stroji so razvijali 44.0000 konjskih >il ter je vozil z brzino 36 milj na uro. Oborožen je bil z 8 topo- 3 Peter j /m • /• Prejšnji ponedeljek (20. ma- ne. Izjema so le modne trgovi-ja) sem prvič poslušal radio nc, v katerih je naval, kakr-program, ki dajejo »vsak teden jšnega ni niti v mirnem času. newyorški Jugoslovani. Ar- Ženske kupujejo nove klobu-chullovi moram priznati, da'ke, obleke in Čevlje in skušajo jc zelo lepo pela, glede drugih druga drugo prekositi, katera pevcev pa pevodji Koprivšku so bo lx>lj postavila, kar odkrito povem, da se niso Francozinjam kakor tudi kaj prida postavili. [ženskam drugih narodnosti ne No, pa saj je mojster in to(more niliče očitati, da ne lju-sam najbolje ve. Petje sloven-j bi jo domovine. Tudi pogumne škili pesmi naj poveri Sloven i so in požrtvovalne. V prvih vrčem, ako pa Slovencev ne mo-j stali bi -se borile, če bi bilo tre-re dobiti, je bolje, če jih ne ba, samo armadno vodstvo bi spravlja na program. jiin moralo garantirati, da jim . ^ sovražnik ne bo poškodov«! Iz 1 ari za poročajo, da je novih klobukov in da ne bo prebivalstvo j>recej razburje- razmršil njihovih frizur, no, boječ se nemškega napada r^p na francosko prestolnico. Lju- Pravijo, da je Mussolini u-dje si že zdaj ne upajo na ce- ganka, ker se noče z orožjem sto; trgovine so sdabo obiska- j pridružiti niti zaveznikom ni- ____| ti Nemčiji. Kakorhitro bi začela Hitlerja zapuščati vojna sreča, bo Mussolini prvi, ki bo ponudil zaveznikom svojo pomoč, toda upati jc, da je takrat ne bodo več potrebovali. Mu-solini koristi Hitlerju dosti več kot nevtralec, kot bi mu mogel z orožjem koristiti. Zgodovina namreč priča, da Italijana ni prav posebno težko premagati. Kadarkoli ,j» ZA NAROČNIKE IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki ko na razpolago našim naroč-j,: nikom po ugodni ceni. Marsi-| kateri želi i rue ti za dom zastavo ob priliki narodnega praznika. | OPIS ZASTAVNE SKrPINE Zastava: 5 čevljev dolga in a čevlje široka : izdelana iz naj-boljsega blaga (cotton bating) In obrobljena ter ročno vezena, barvo najbolj trjK-žno; vse zvezdo so Šivane na ol»eb straneh. Drog: iz trdega lesa, pobarvan. 7 čevljev dolg. in sestoji Iz dveh delov. — Ročaj in vrv. Naročite pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th Street New York PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA $2.50 (Vsi pošiljalni stroški plačani.) II i Avstrija malo 'močneje zaro-11>otala, so ji Labi pokazali ]»<*-; te. j Zdaj se zavezniki tepejo z 'Hitlerjem, pri tem pa morajo I vedno gledati, kaj počne njf-| gov .prijatelj. Paziti morajo, če še stoji v kotu in čaka. To jili spravlja v večje zadrego, kot pa če bi udaril. Radoveden sem, kakšno sliko bo nudila Evropa po enem DARItNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 206 300 400 500 1000 2000 DIN.--- DIN.--- DIN.--- DIN.--- DIN.--- DIN.--- DIN.--- $ 2.30 $ 4.40 $ 6.50 $ 8.50 $10.25 $20.— $39.— v dinarjih V LIRAH X00 LIR--- 200 LIR--- 300 LIR--- 500 LIR--- 1000 LIR--- $ 5.90 $11.50 Yr Pittsburghu se je Mrs. F. \V. O'Rourke hotela ločiti od za lan-i ran jo torpedov. Dolg je llnil 10« n vet rov In širok 11 metrov. Posadke jc hniel 24(> mož. Torpedni rtH^ilci te^iH-razreda so kitščeni po imenih ra-znili plemlen in narodov. To-mn razredu }c- pripadal tudi mšilee 4a neprestano čepi v-salonu. Že dalj časa opažam, da mi vsak dan -Ob pru-etk,, vojnih operacij P 7'i fe nskpcra Ipta. i. !„»,.!= Postala so,., po- zorna m kmalu dosmala, kam lanskega leta. j.e imjela Anglija v sesta\ni »svoje vojne mornarice 176 torpednih rušileev s sknpno touažo 226,524 ton. Botslej je ibilo tekom vojnih o-nernicrij potopljeiiili 10 angle-škiih lorpeal'mih n'išiio?v s tona-žo 1340 do 1690. ton. skupaj okrog 15,000 ton. srrdiSCr za 8lovknske fonotiratske plošče. — Pišite za cenik. j. marsich, inc. 463 W. 42 Street New York gredo kokoši. Moj mož jih prodaja, izkupiček pa za pije. Hodnik je zakon ločil brez na dal j n ega vip r a sa n ja. Z N A M K E evropske, posebno jugoslovanske v zameno za znamke U. jS. A. daje in prosi ponudbe: Khinčišar Franc, član filate-lisn. kluba, Vodnikov trg 5, Ljubljana, Banovina Dravska, | Jugoslavija. Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih povšiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo lu Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih, oj. Iste velja tudi za vse druge ev- ' ropske dišave. ' * • . SLOVENIC PUBLISHING CO. Ill || :: : POTNIŠKI OD DELE H i it | ! •! |l|| I 2XQ w^at 18th Street, Hew Y o r k i. 1 OZADJE NAPADA NA TROCKEGA Mehiški list je mnenja, da je Trocki dal sam vprizoriti 4 napad". — Pri zasledovanju napadalcev niso imele oblasti doslej še nobenega uspeha. Mehiški radikalni časopis "El Popular" trdi, da je dal Leon Trocki sam vprizoriti naipad na svojo vilo. Pri tem so mu pomagali agent je Diesovega odbora. S tem napadom naj bi bila izzvana intervencija Združenih držav v iMeliiki. Napadalci iso odvedli s seboj Troek-ijcvega stražnika Sliel-tlona Harta, 25 let starega Newyorčana. Mehiški predsednikCardenas je naročil mehiški policiji, ntfj ne odneha prej, dokler ne izsledi toljK?, ki je nameravala usmrititi oziroma odvesti ruskega izgnanca Leona Troekega. Konservativni voditelji smatrajo napad kot dokaz za obstoj naeijsko-kmunistične <4pete kolone" v Mehiki. V El Paso, Texas, je dospelo več ameriških zveznih agentov, ki bodo tsknšali ugotoviti, koliko je resnice v poročilih, da je bilo zgrajenih onstraii Rio Grande »v Mehiki več letalskih vzletišč. Zgrajena so bila baje pod nadzorstvm nemških in-žinirjev. letu. Pa kaj po enem letu? — 'Kakšna bo Evropa po treh mesecih* — Kajti skoro^oto-vo se bo v troh mesecih že odločilo. "ŠT* Ze vsakdanji pogovori >o začeli razodevati, da živimo v vojnem ozračju. — Saj mi boš ugodil, kaj ne, če te boni nekaj prosila.' — je rekla kmalu i>o poroki žena svojemu možu. — Seveda, kar il>ovej, kar želiš. — »Se mi zdi, da bi ne bilo napačno, če bi se moja mati preselila k nama, — je rekla in ga proseče pogledala. — Ne bo nič, ne bo nič, — je odvrnil ]k> kratkem preudarku. — (emu ne? —Zato, ker nočem imeti v liiši nobene pete kolone. Hitler je dal postaviti pred grad bivšega nemškega knj-zerja na Ilolandskem častno stražo. Kaj si more misliti stari možak, opazujoč početje svojega nekdanjega kaprola t Ce je pošten bo priznal: — V svetovni vojni >c nismo prav uzorno vedli, toda bili smo gentleme-ni v primeri s t sedanjmii barabami. Pravica in ^poštenost sta do-i>ri zavozniei, ki pav se pa še težje. Mesec maj se je približal koncu. V New Yorku je bil maj mračen in deževen. Menda tii-di po drugih krajih Amerike ni bilo dosti bolje. In tudi drugod po svetu ne. .^Mesee niaj, mesec ljubezni... I Kratka Dnevna Zgodba 1 II _ _ ^________J J| GIOVANNI PAiPINI: Dan, ki se ni povrnil 'Poznam mnogo kra-nih, sta- dvonino najl>o)j očarljiva prin-jpolnil vsako mojo željo. Ni-l ih princes, so pa tako sirom'a- cosa prestolnice in n^oj prvi koli nin-nr zve Icla. od kod šne, da niti sobarice ne mo- mož Še ni bil umrl. To se je jemlje mladost in kako inii jo rejo dovoliti. St.anujojo več»i- zgodilo dve leti ])ozneje, ko tako tof-no dobavlja. Mi lini. noma v napol razpadli samotni toskanski vili, kjer straži-jo dohode do nje mračne zaprašene ciprese. (Nekega dne sem rt »del v salonu iiajle^o in najstarejše iziiml mojih prinoeti. Na sebi jo iur,»la črno obleko, tem^n pačolan jli je zastiral obraz in na sivili lahno nakodranih .laseh ji je sedel črn klobuček. Njen obrti« je bil pokrit s pud ron* in v svitu edine sveiV se je zdel tako neresničen, kakor prika®en. MKar vam hočem zdaj povedati." je začela, "so jo ziro-dilo pred tridesetimi leti, ko *'in bila iše mlada in sem -i lalrfko dovolila vrtoglavost i." ■Tn s tihim glasom je jela pripovedovati eno tznu\d svojih mfsttftili življenjskih prigod. Jaz sem pa hrej^nel fci-» vefala. Vem sicer, da je smrt že čir^to blizu in da se - tem nikoprar, ne dotaknem, prav tako kakor ne bom ~reča-la niikogur več, ki bi se zani-ntnl. kakor vi o fantastičnih prigodah. Poslušajte tor j, prosim." ( Tista tajna se je pričela, ko mi je bi o 22 let. Biln sem no- sem s<* ®ulju>bila v N. Toda to zgodbo že poznate. — Nekega dne, ob koncu nwjega dvaindvajsetega leta je prišel k meni prijeten m»ož in rine profil, naj mu dovolim! dveminut-ni pogovor med štirimi očrnii. Ivo sem ustregla njegovi želji, je prišel na dan s svojo pro-£-njo. In tam kčerfeo, ki jo ljuHm bolj, kakor svoje življenje in ki je težko bolni. Moram ji priboriti novih 11 noč i in življenja. Zato iščem mlade ljudi, ki bi biki pripravljeni ali posodili nekoliko let svojega življenja. f*e bi mi hoteli žrtvovati le eno .leto svojega življenja. bi vam ga vrnil točno do dneva pred vašo smrtjo. Na koncu 22. leta bi prišlo neopn- da >i jo je zopet nekje izposodil. Kiida bi bila spoznala •žen-ko, ki je njena mladost služi'.;! vto, da sem ji vračala star doli? . Toda težko -ročil, da imam >an«o Šo en dan v dobrem. We leto potem sem1 -o mu izogibala in razmišljala <» tem, da bi se ostanku odpovedala, da bi si tako prihranila nove muke. Gotovo Štiristo liliputancev (Liliputanci so najbolj veseli j Na to vprašanje pritrjuje, ljudje na p ve tu — trdi gospa I Vendar pa je zelo malo lilipu- Carla Roseova. Ta mora vedeti, ker je vodilna manažer-ka za pritlikavce v Z Iruženili državah in zaupnica ter svetovalka njiliov-e čete. Iz rij.IInt- tancev poročenih, in sicer zavoljo tega, ker pritlikave ženske za porodom zelo lahko umrejo. Zato se liliputanke zakona izogibajo. Dogaja se voga življenja, ve povedati Ipa, da >e liliputanci poroča z marsikaj zanimivega. normalnimi ženskami 111 mno- 'Liliputanci niso tako r«vlki, gi teli zakonov so baje srečni. kakor običrjno mislimo. V fcvcwclnioa v liliputanski Zdnizonih državah jih je okoli ROSOOve je M. K Bur- stin sto. Med tem. ,1 gospa j*)acliova, menda najočarljivej-Eoseova izbira ne samo naj-iiiipiltaiika na svetu. Šteje :.tt,"JHv;.JUo!ll 18 let. ima krasne, zlato-mme- ne lase, čudovito modro oči in vedno snlejoče se rdeče ustni - me boste razumeli. Po vsaki taki pomladitvi j-j™-ti, dobivajo plačo v bil povratek v resničnost čim! r°ko. Ta čas ima arospa nadarjene. Običajno jih >pra vljajo k Roseovi njih siaiši sami. Starši so zadovoljni, da se neznatno zraslemu otroku ponuja brezskrbno življenje. Zabaviščna industrija pn dajo >lej kakor prej najboljše možno-ti. Starši dobivajo <10 polnoletnosti novega e'ana lili-putanske d miži ne neko dolo-čeno vsoto. T/iliputaiiei sami dobivajo ža lostno v>oto ™-fconiika in svoje pot rein?, in seveda v-o o-sknbo. Ko derežejo p.-Inolet-| svoje■ Rose-1 ee. Na vprašanje, ali je bila kdaj zaljubljena, odgovarja, da je bila nekoč zaročena a je zaroko razdrla. Sedaj si ljubezen ogleduje samo v kinematografu. Kar se tiče "slabih lastnosti" pravi z na-mehonv, da flirta z Vartoeom Swiftom„ ki v njeni skupini predstavlja je najmanjša med vsemi. odigrala krvava drama. Neki Ibrahim je obtožil dva brata, ki sta živela v neki tamkašnji va^i. da sta nni ubila dve ži-vinčeti. Stvar bi se morala obravnavati pred sodnikom. V vlaku sta se brata srečala z Tbndiimom ki ga je spremljal njegov štirinajstletni sin. Poskušala sta tožiteija pregovoriti, da bi umaknil ožbo. .in dolžnost. Ker nista imela uspeha, sta zbctmelu, in plani* la s palicami nadenj. Čeprav iso ju skušali nekateri potniki ločiti od napadenega, sta ga tako zdelala, da se je zgrudil n -'rte v na tla. V tem trenutku je Ibrahimov sin potegnil samokres in oba brata ustrelil, nato skočil iz vlaka in izginil v gozdu. Pozneje se je deček sta iiau zatrjevala svojo ne-parn javil policiji v Sansunm. Poučni spisi težji čim večja je bi,'a razlika o™ ,,Jl >vo.?eni seznanil zapi-med dejanskim stanjem "111 zii- j minili .'»."i pritlikavcev, ki čnka- nanjostjo triindvajsetletnegii |.T° na polnoletnost, dekleta. Nisem pa imela toliko moči, da bi premagala iz- ženo v štiriindvajseto leto. Vi ikusnjavo. Kako bi NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKUr^ITEV ČEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RL'SKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah i>o 3 <>z. |>o '2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom ln ko ga izjiolnlte in pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih ae držav, kakor bodo preme-njene po aedanjl vojni. Naročite Atlaa pri: " GLAS NARODA " 21€ WEST lttb STREET NSW YORK, N. X. te še zelo nVladi in toga skoka niti eutili ne Imste. Ko se jnistamte. bo-4o lahko za en dan ali za vee ali pa namo za eno uro, dobili n?i'/aj svojo m'ladost. Prosim vas nil;ar ne mislite, da imate pred seboj jive i. al: -leparia. Samo ulwigi oee sem. ki mu je dal boar n« neprestane prošnje moe. kakršne ni dal št» niko-iiniir. Z velikim tnudom se mi je že j»osreeilo sjintvviti skupaj tri leta, potrebujem' jih pa n/nogo vee. Prosim vas, prepustite mi eno leto in ne bo vam seal. V fti^tih easih >eni bila vajena vserga neobičajnega in dvorna druž?ba, kamor sem za-Jniiala, ni poiznala nič nemo-i^oeiie^a. Sprejela s-m torej ta rudni predion in kmalu ^eni bila eno leto starejša. Sieved;! ise to ni zde/o nikoiiKur rudno in do svojega 4t). lota sem živela zelo sreeno. Nikoli nisem' rut i la. da bi tuli manjkalo t ustih 365 dni, ki na j bi jih mkoe dobila nazaj. Priletni iik>ž mi je bil pustni pis-njeno pogoflt»o in -voi naslov, tor me i trosil, naj ga vsak mesec thii vnaprej obvestim, ee bi hotela imeti en dan ali vee dni svoje mladosti. (Ko je je>'a po 40. letih moja lepota ugajati, isem se zatekla v givid svoje rodbino. Potem sem so pa obrnila na svojega dolžnika. In res sem dobila zojK't lepoto in sve- -žo-t. kakor da iui je šole triindvajset let. Na plenili v prestolnici, >ki sem se jih zopet udeleževala, sem vzibujala začudenje vseh prič pehanja mo-.H' lepote. In kako rudna jo {bila zame pot mojo izpremem-be! TTtrnjona in izčrpana sem zvečer zaspala sveža an polna radosti sem se zjutraj obudila. C) gubali na obrazu, ni bilo ne duha no sluha. Mojo telo jo bilo svežo in prožno, lasje blesteči, lica rdeča. V prestolnici so mloji čo-stilci strmeli nad toni in ugajali z glavami, čoiš, da som čarovnica. Nihče pa ni slutil resnice. Vodno, kadar jo rok moje pomladitve minil, sem s(» takoj vrnila v svoj grad. kjer nisem hotela nikogar »sprejeti. iNokoč jo vdrl v mojo sobo mlad grof, do ušes zaljubljen vame. Ve- presenečen mo je našel mnogo gršo in starejšo, kalkor je bila v resnici tista, v katero >o je v prestolniici tako zaljubil. (V začetka se mi je zdelo 365 dni neizčrpen zaklad. Takrat seiri bila zares pogrebna in prepogosto sem se obračala na svojega skrivno-stlHiga dolžnika. Toda ta vestni mož je iz- oje in jiopi.iejo več novo !»i si miriiii /;ivoij njihov.* li m lino si i. 1 azen t«'gj; pa pvrtl-tavr-.nt atrak-< ze o č;-.-trse trudi, da ■ = " -1 a ra dati Irpoti in ljubezni, tudi če traja -anro neka i trmutkov. Kil sam d* li bili ljubljena in prembul eotem 7:m večna, tema! Preden oopro-im za 1 ' dan — tod.', kdoj od ( čim za to? Ka.i ]»očeti v. n:,'m? Tri) leta že minila, ko soin se1 z idnjič vi - »lila lpj'ndi sti. a v prestolnici -.e mm nihče več no opominja. Tn vem k k< 1., rada .- enkr.rt lepa in '/- želie-jv]>rasan;,r na. Ta ztrubčeni obraz po-ta-| ne lahko še enkrat svež in li-; ca rdeča; t s usta lahko samo Še en dr.n doto rad< -t 1 julnv.- -■ta\"ljaio zr< rt ei.'f>. Na od ni -Mei-iv in v-;tk s< •e eiiil'holj iz'w n'e so izvzet ki javno n. -toi»: ' ». .Najmanj radi ihiaj.o neumna vprašanja, kakor p ;ivi Ki -oova. Posebni zastavi j jo rade A •!)"' r 'v :ike ncli-kre! in BRITANSKE ŠIFRE. "New York Herabd-Tribune, poroča, da je na dan nen^ške za-odbo Kodanja neki neznanec po telefonu opozoril an--'le-ko p slaniŠtvo, se bo za-edba izvršila čez nekoliko ur. Poslaništvo jo verjelo ne-rnanouw svarilu in je pravo-čnsru) uničilo nobroi tpJnih litin, zla-ti pa ključ z;, diplo-!*'at-!:e šifro, da niso prišle v •lOprave toke. DI:AMA V DRVEČEM VLAKU. V bližini turške po-taje San-«uaia -e je v drvečem vlaku •Pritlikavcev j- več vrst. Prvi so se že rodili majhni. Teh je malo. Drugi -i> bili ob rojstvu normalno veliki, po- ni. Toda ne morem se odlo-jtem pa je njih ra>t zavoljo - a- čiti. ninfcam nif>či, da bi vrij a; zadnjo karto. Hboira. d'raira prineezna. ARy] svojim prij»ovedovanjei»i je odložila prijčolan. Laliko sem videl, kako so ji sulzo začrtale v plast pudra uloboke Nadaljevanje na 4. strani. bega žl ziiena delovanj- zasta-j la. Med prvimi in drugimi ' takJšii'. ki spolno vuarul [iri-hlem jt' zelo zapleten iu težaven In ni mogoče storili vsakomur jasnemu. Pisatelj, ki je zunn ;il Selui-tijsiii Kneipp. ^io struni. <*na $125 DOMAtK ŽIVALI. TJ strani. Spi.-al I>aiuir IVijeel. — .50c IIOMAČI ŽIVINOAHKAVNIK, »i>Ih«1 Franjo Dolar. 'J78 strnili. Cena tr-la vez Cen& $1.50 Zelo koristna knjiga zn v^ake^n živinorejca; oi»l!« raznih bolezni In zdravljenje; slike. GOVBlJOKEJA. »pisal S slikan** it. > 1H)ST(UNEM VKDIONMT. 111 strani KRATKA SKIISKA CiHAMATIKA. Cena 50c. GS strani Cena 30c. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. S allkaal 1US strani. Knjiga mlekarje ln ljubitelje mlekarstva •ploh. lena 50c NAJVEČJI SPISOVMK. — 15«. -iniui. Cena .5Qc Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nejnovejša zbirka navodil za kuhinjo in. dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5. oo NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI ln BESEDI. opisal Fran Erjavec. strani. BroS. Cena 25c ORRTNO KNJ1<«0VODSTVO. ^58 strani. Vet... KujiK« je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno ln strojno kljuCavuiCarstv« tele« zolivarstvo. Cena Ji.— ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ Ali. TrlJ« deli: 1C2. 141. 133 strani. Cena mehko vaa Poljuden in natančen opis odkritia novega sveta. Spis se čila knk«>r zanimiva poveat tar Je sestavljen ik> najboljših virih. Cenai 50c PRAKTIČNI RAČCNAR. Trda vez. -'31 mer... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar Ja pri nukunu In prtsiaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 atranl. Kujigo toplo priporočamo vsakomur, ki.M Loče seznaniti a glavnimi čuanil Bodobn« fUuzoliJe. 50c SLOV. ANfilJ^KI IN AN(ili^KaSlj(lVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO-NEMJsKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — em šel pogledat. Prav lahko bi namreč kdo drugi streljal." "Kdo je ta človek?" je vprašal Bruno. "Tine, gospodarski pomočnik pri Kedanjem, grajščaku." j *4Ali imaš psa pri sebi?" je nato zaklical v višino. « "Da." "To jc dobro. Nam ibo pomagal ganisa iskati. Pojdi nekoliko nazaj, par isto Ikoralkov proti desni je žleb, ]>o katerem boiš lažje splezal doli. * •"Pa kaj še," se je oglasil Tine in vrgel gorsko palico, da se je zapičila v pesek. Nato se je zavihtel preko skale,, otipaviil z nogami razpoke v skali ter se spretno, kakor veverica spustil k njima po skoro navpični isteni. z z l "Vsemi mi psa iz nahrbtnika," je rekel Tonetu. "Kaj ssi so bal, Belimček?" se je nasnitehnil gozdar ter iztegnil iz pomočnikovega nahrbtnika majhnega lovs.kega* psa. I "Se mi zdi, da >e nita pri tebi ne godi prav posebno dobro In da je večkrat topen kakor pa sit." I "Mogoče U^raš prav." se je zarezal Tine. "Ženske in psa je treba znati strahovati, če ne, ne ubogajo č,!oveka." "Meni najde gamha" >e je vmsal doktor Bmno v kupčijo. ' " težavo so so pririnili po grušču skozi go-1 o grm-ovje ter našli tik ob ve1 i ntitvega .gamsa. Gnječa utrdbe in orožja vzkliknil Tono. Na ravno-1 mod "Čestitati vam utopi eč a; sto ga zadei: " Tine. ii.' je pripomni j f "TiOpa žival!" jt ranv gf*spod doktor. I "Zdaj bi se pa likof sihkIoH •"Xo boj so. Kolikor boš hotel pijače," ga je potolažil Bruno. "Ce mi 'boš pomagali spraviti gam(sa v dolino." . • "Seveda. Z vesel ji »m. Tenia pijača je le za siio. No, čo prej ne Imjiii če>a dobrega deležen, nii na Andrejevi poroki ne bo odšlo." •"Andrejevi poroki," jc komaj prikrival svoje začudenje Lončarjevo Margareto bo \m*l. Tone. Seveda, kaj Se ne veš Najbogatejše dekle v vasi.1 Tone se je ustrašil. Nohot" jo pomislil na Marijo in na bolest, ki se je l»o lotila ob tej novioi. Videl jo je pred se-'boj kakor zjutraj, vo bledo in prepadeno. I Svojih dveh (spreml jevalcev sploh ni slišal več. Zdramile so ga šcJe ponločnikove l>esede: . utSe mi zJi, da « teboj ni dobro dre ju. No, seveda, moraš že imeti svoje vzroke. Zadnje čase sicer ne bodli več na lov, toda tstara strast nikakor ni zantfrla v njem. Na njegovo svatbo l>oš pa vseeno šol. Če je enkrat zveza med dvoma takima hišama, kot sta Kafolova in Lončarjeva, .-i lahko brez da ne brez nič. Najmanj tri dni bomo plesal«. {Po poroki l>o pa d'al mir, kajti Margareta ni taka, da bi se dala okrog prsta oviti." t Dogovorili so se, da bo Tine pomagal nesti doktorju ganila v dolino. Tono so .je izgovoril, da ima v svoji koči 'še nekaj opravka in je po kratkem pozdrava odšel. (Napravil je velik ovinek, ter proti večeru dospel do senika. kjer ga je Marijin brat Prone že nestrpno pričakoval. fVbj 4 -k i dop isni k zna nega švicarskega lista "Journal de Geneve" Robert Vauclier je poslal svojemu listu poročilo o svojem potovanju po francoski za pa dni fronti. — Prepotoval sem pokrajino z velikanskimi gozdovi, s širokimi dolinami, ki že zelene, in posuto z neštevilnimi griči, ki sG razvrščeni v pravilnih valovih, kakor bi narava slutila, da bodo nekoč služili kot podlaga za ta o-Igromfna dela p odkopa van j Ln betona, ki so jih ob naporih milijonov ljudi v šestih mesecih spremjenili v strahotno verigo poljskih utrdb. !No moreni vam imenovat; kraja. Ni to edini takšen kraj — na Htotine in na tisoče je teh krajev, ki so kakor celice ogromne obranftme črte, ki se razteza od enega do drugega kone-a- fronte. Za Maginotovo črto, v globini več desetin kilometrov Ki-ni povsod videl ista dela, kil so jih napravili potem, ko so so sovražnosti že pričele. Čisto spredaj so jarki in vzorne postojanke ter v zemlji zaklo-njeni topovi kalibra 75 mm, ki so pripravljeni! pognati nad eo-vr žnika n;i tisoče in tisoče ranat kar slutimo iz ogromnih zalog streliva, ki so vestno prikrite in 'zavarovane pred presenečenji. (Potem jo naš avto drvel nekaj desetin kilometrov oi. gozdovih, pred katerimi -o postavljene ovire proti tankom, na senrih robovih gozdov pa so posekali drevesa v višini enega metra. Drevesna debla leže križem drugo na drugem, prepletena med seboj z vejami, in tvorijo tako skoraj nepremagljivo oviro prodiranja sovnažnikovo pehoto. Nato smo se vozilu mimo postojank, ki so jili zasedli topovi kalibra 105 nim, prevozili izgrajene vam, v katerih je zdaj nastanjeno vojaštvo, in prispeli slednjič do postojank tcžuoga topnistv?, to so jekleni velikani, katerih žrola so obrnjena proti Nemčiji in ki bodo, kadar bo treba, bruhali ogenj in Vsmrt na daljavo 25 do 30 kilometrov tja čez Saar. (Nenadno pa so se pojavile pred nami velike njive, na katerih smo videli zastavno korenske kmete, ki so orali dolge brazdo v svojo p odovitno iz cerkvi odhajajo od službe kožje množice starih kmetov in 'kmetic, pomešane z častniki in vovvki, ki so nastanjeni po hišah, skednjih in šolah. IStiarejši častniki, ki h-o mi zjutraj pripovedovali zgodbe iz 'bojev, ki so se jih pred 25 leti udeležili v teh pokrajinah, so nekolii'ko presenečeni nad to novo vojno, kip je tako različna od pretekle. Vsak dan bolj so v tej vojni prepričani, da je povsem nemogoče .sovražniku, pa naj bi ibil še tako dobr.» oborožen, prodreti tn skozi, zlasti zdaj. ko je zamudil uro, v kateri ibi bilo morda Š-. mogoče presenečenje. j( im več hodim po tej francoski fronti med Renom in Muze I o. tem bolj občutim, kako točno je geslo, ki je napisano na znakih čet. katere so posedle Maginotovo črto. "Ne bodo prodrli." |Da bi opisoval drugo za drugo franooske postojanke, vasi, utrjene griče in doiine, bi bilo dolgočasno. Naj opišem še ' 5. POGIJVVJE. Tisto noč Tone ni mogel zaspati. Po glavi miu je brnela i» nemiren se je prevračal po skromnem ležišču. Da-i jo marsikaj slutil, kar mu je Fronc povedal, ni niio-gel (Sikoro verjeti, ko je slišal potrdilo iz njegovih ust. Andrej je tore tisti "Ždblar" ki so mu bili vsi okoliški lovci £o tako dolgo na sledu pa ga ni mogel nihče presenetiti pri svežem dejanju. Tone je prisegel, da ga mora zalotiti, pa naj se zgodi kar hoče. UjeJ ga ibo, vklenil kakor se vklene tatu, nevarnega človečki 'lastnini. In vklenjenega bo ob l>elem dneva gnal skozi vais, da ga bodo vsi videli in se bo vsa okolica oddahnila pred njim. Ko se je proti jutru nekoliko pomiril, je začel razmišlje-vati o d kletu. Smilila se n*u je v dno srca, kajti rad jo je imel, 'bolj nego v»e na svetu. Mati je bila nekoč uganiia njegove ni sli in mu je resno odsvetovala. Edinole zaradi matere ni bil pregovoril z dekletom resne in odločne besede. Sanlega sebe je videl v prijazni lovski liižici. Marija >e vrti pri ognjišču, na tleh se igra otrofk. — Otrok! — Kadarkoli niu je prtiišel Marijin otrok na mise.1, se je nehote spomnil materinega^ svarila, ki je bila v tem pogledu zelo stroga in natančna ženska. ) \ I '"To je vendar otrok izvržene«!" ntu je šlo po glavi. Ne, to je njen otrok. Saj je tak, kakor ona. Iste črne oči in kostanjevi Jas je in jamica v bradi. Živa podoba matere. Samo paitkrat je videl ljubega otročička, pa ga je vzljulbil z vsem svojim srcem. . (Nadaljevanje prihodnjič.) zemljo. Tu se pa prav za prav govoriti o Kafolovem An- neha vojni pas, ki ga kol zadnja straža branijo težki dalj-nostrelni topovi, na ozemlju pred njimi pa milijoni mož še zmerom neutrudno kopljejo nove jarke, nove postojanke in zaklonišča, ki se pridružujejo stotinam; že urejenih topniških in strojniških gnezd v katerih jo na tisoče avtomat škili orožij pripravljenih, da vzamejo v pogubonosen navzkrižni ogenj sovražnika, ki lu prispel do sem, če bi že ne bil prej stokrat uničen. •Nedelja je. Slovesen glas velikonočnih zvonov se razle->ga poteh mestecih in vaseh, odsek bojišča, a* kater ga ureditvi se gradi značilno načelo, ki je vodilo graditelje Mair1-notrve črto: kar največ izkoristiti zemljišče za zapreke proti prodiranju oklepnih enot. •Struga Sare je bila široka največ 30 do 40 metrov. Zdaj pa so jo s pomiočjo zatvornic spremenili v jezero, široko več kilometrov, in na bregovih tega jezera se razteza gosta mroža železnih kolov, zabitih v tla-, ki segajo eolo daleč v vodo, an 'preprečujejo, da bi se mogel kdo izkrcati na bregu. Griči na obali -o podminirani. Vsepovsod- so raztresena strojniška gnezda, iz katerih bo deževni uničujoči ogenj na sovražnika, ki bi poskušal priti čez razširjano roko. Nekoliko naprej jo voda poplavila celo vasi. ki so jih seveda piej izpraznili. Neka reka predstavlja nekoliko naprej drugo roko klešč. Da so jo m.ogh razširiti so številnim porokom spremenili pot in jih napeljali tako, da s-o izlivajo vanjo. Xo-bon tank. pa naj bi bil tako orjaški, ne more prit« skozi to poplavljeno pokrajino. Grebeni, ki so med temi u-metnimi jezeri, >o spremenjeni v prave trdnjave, pred katerimi so široke "ceste" v zemljo zalbitih tračnic. Strojniška gnezda in topovske postojanke so razporejene tako, da streljajo (bočno. Elea enti za njihove merilne naprave so pripravljeni tako za dan, kakor tudi za noč. ANGLEŽ O FINANČNEM POLOČAJU NEMČIJE. Finančni strokovnjak je podal v angleškem radiu naslednje poročilo o finančnem položaju Nemčije. (Po uradnih nemfckili podatkih je znašal konec lota. 1939 nemški državni dolg 41 milijard mark, po mnenju strokovnjakov, pa je prava vsota celo 60 milijard*, to je petkrat več nogo ob času. ko so prišli narodni socialisti na vlado. •Glavna nevarnost nemškega finančega položaja je v tem,, da i jih bilo mogoče obnoviti. Trgovec bo dal denar v banko, vlada pa si ga bo izposodila. To noi mioro dolgo trajati. Mogoče je sicer še zmanjšati raeioni-ziranjo, še vedno pa bo ostala gotova razlika. To je začetek inflacije. . KNJIGE v angleščini... po izvanredni ceni NE ZAMUDITE TE PRILIKE NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA TIIE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1 152 Strani — 1000 Fotografij Ta knjiga obsega 1152 strani in ima okoli 1000 zgodovinskih listin in mnogo zemljevidov. Vsebuje najvažnejše dogodke iz prvih zgodovinskih časov, pa do današnjih dni. — Tu J K NAJPOPOLNEJŠA ZGOI><»VINSKA KNJKjA. (Ta knjiga je posebno tmli zanimiva in koristna za ucenee v višjih šolah, k;-r jim v vsakem oziru i>omaga pri njihovem učenju. ) Čl dili se boste ko boste knjigo videli: vezava je Pomislite! v najlepšem hnitacijskem usnju. $1.50 Samo PRESKRBITK SI TO KNJIGO ŠE DANES! BESEDNA SLEPOTA. IN;i Ilolandskern imajo nekoliko primerov nenavadno bolezni, ki jo itiiennjejo besedno -lepoto. Bolniki niso sposobni, da bi dojeli ]>omon do-loeenili besed. Bf» ozon ima svoj izvor v možganih. l^ie Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vkljueno lTjO FOTOGRAFU NAPISALI NAJIS<>I.ISI AMKHIŠK1 VRTNARSKI VEŠČA KI IN l/I »AL E. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Ena sama knjiga, ki vam nudi vsebino eele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj nataiu-iia, bolj razumljiva in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. f <*u«lili se lid>te in ve>eli lntste, ko Iniste videli, kako natanenu v-i-THE GARDEN L N CYCLOPEDIA i«.uei o v.-,;iki najmanjši i«Mir..t. nnsti v olKlehivanju vrta. Knjiga je bila skrbno sestavljen:', tako trehno za vrt. Kar je knjigi, je bilo vse skrbno preiskušeno, tako tla jf vse ]>o]>o?no, ja Is-no. |irii)ri-sto. j»a nataneuo To je nova vrtnarska prirorna knjiga — l»r»iM»l!ia. praktirna, priljudna in lahko razumljiviL 1'reiskusite jo kar najbolj nataneno sami. Prepričali se »Niste, da boljše vrtnar oan jo, da bo moja lju!l>ezen igloiblja od Ijnbezni vsakega dvornega gizdalina, ^roj-e besede so učinkovale. Obljubila mi je, da> bom njen njen Tiarfoiji Ijubeek, samo en dan. Tisti dan je bil točno določen, potem sem: se pa poslovil. ! Dolg mi jo bil ta mesoo. morda najboljši v mojem življenju. Obljubil som prinocisi. da so ta čan ne oglasim pri nji in držal sem besedo. Slednjič ie napočil težko pričakovani dan. Kolena so se mi šibila, in srce mi je močno utripalo, ko sem se napotil proti vili. Vrata »so bila odprta, b^kon okrašen s cvetjem. Vstopil sem v salon, v dveh fantastičnih svečnikih so plapolale v^e tsveče. č*akal sem, toda nikogar ni "bilo. Ves dom je bil pobrezmjen v grobno tišino. Po en our nem čakanju sem vstopit v jedilnico. Na mizi sem zagledal dva pribora, saidje in mjnogo rož. Krenil sem naprej v drugo slabo razsvetljeno soibo, dokler niisem pnišel do vrat, vodečih v prin-eesino spalnico. Potrkal sem enkrat,t dvakrat,t znova, nobenega odgovora. Zbral sem ves svoj pogum in odprl. [V -naslonjaču pred zrcalom je sedeila/ princesa. Zaklical sem, točila odgovora ni bilo. Stopil sem 'bliiže in jo prijel za roko, pa se ni ganila. Opazil seme, da je njen obraz bled in nagiuJban kakor običajno, samo nekoliko otožnejsi in nekam The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna KNl'YKLOrHDIA, * kateri more vsakdo kakoršnegakuli poklica najti razlago vsake besede spadajoče v njegovo stroko. KNJllSA YSKlil JE KXH STRANI in JK OKl S.Vl V 1'I.ATNO VEZANA — SKi »It« » NKVK1UKTN« » JK, I>A Ji: Muiiii(*K TAKO NAJIH>I*oLM:.|šu KNJUiO DOHITI ZA TAKO /MKRNO ( KM). S CENA SAMO (Pu^iuina plucaua.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. prestrašen, utripalo. IPi incesa Ji ni vee Srce je bila nenadomii rem ustreči in vrniti aatlnjega dne mladosti, ki vam ga še dolgiijeiu. Ta liip pa ne iimi- umrla, ko je pred zrcalom |>ri-j rem najti nobene ženske, ki bi čakovala povratka ^voje le|>o- 's{>re.K*la mojo neverjetno gla-te. Pismo, ki r-em ga na>el na jseeo se ponudbo, a tudi moja tleli, mi je vse poja-ni o. S hči je v nevarnosti. Hočem -i pokoneno pisavo je bilo v njem pa še prizadevati in obvestim-na]iisanih nekaj vi-stie: vas o u spoli n. Moja vroč.-j ž - "<