Posamezna Številka 20 vinarjev.
Šlev. 106.
t mm i mM, m t mm isi
Leto XL¥I.
™ Velja po poŠti: ss
sa (telo leto napr«j .. R 40'-la tn mesec ,. .. „ 3.50 *a Naučijo celoletno . „ 45'—
rs ostalo inu-emstrn. „ 50 —
V	Ljubljani na domi Za oelo ieto naprej.. K 3S-—
za en mesec „ .. K
V	upravi preJsmsR uvieCno,, 2-50
Sobotna izdaja:»
Iz oe o le'o.....K 8 —
ra Nemčijo oelolglno. „ 10 — m ostalo Inozemstvo, „ 13 —
Sv7-^ Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm iiroka in 3 mm visoka ali nje
prostor) aa enkrat . . . . p0 50v sa dva- ln večkrat . „ 45 , pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarlt.
Poslano:
mg" Uredništvo js v Kopitarjevi nliol St«?. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisan as no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50.
Enostolpna potltvrsta K V_ Izhaja vaak dan iz vsemi. 1 ne delj« la praznike, ob 3. uri pop Redna letna priloga rosni rs«
Upravništvo je v Kopitarjevi ullol St. 6. — Bačnn poštne hranilnloe avstrijske it. 24.797, ogrske 26.Ml, boan.-hsro. St. 7563. — Upravniškega telefona št 50.
Bdpvor vladi.
V idobi, ko je vsled absolutistične odločitve Seidlerjeve vlade poslanska zbornica proti volji njene večine odgodena, in ko se pripravljajo dalekosežne ustavne premembe preko glav in proti volji udeleženih narodov, sta se zbrala Jugoslovanski klub in Češki svaz k skupni seji, da v imenu svojih narodov solidarno podasta sledečo
izjavo.
Poslanci naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov ter češkega naroda z največjim ogorčenjem ugovarjamo proti vsem poskusom vlade, da brez sodelovanja naših narodov in proti njim z naredbami premeni že zdavnaj preživelo in od naroda nepriznano ustavo. Posebej ugovarjajo, da se sedaj osnujejo od nemških šovinistov izsiljena okrožna glavarstva na Češkem, obenem pa protestirajo proti napovedi dr-žavnopravnega odcepljenja slovenskih dežel od celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov. Namen te odcepitve je germanizacija in nemška invazija na Jadranskem morju.
Izražajo ogorčenje nad tem, da si vlada upa to ukrepati v najusodneših trenutkih svetovne vojne in da na naše za-ht eve po samoodločbi in politični samostojnosti, ki so obenem zahteve vsega civiliziranega in demokratičnega sveta, odgovarja z absolutističnim samovoljstvom, ki ne prinese ne miru ne možnosti prijateljskega sodelovanja narodov, kakor si ga vsi želimo, temveč je začetek bojev, ka-koršnih tu še ni bilo in ki morejo iti dalje oego slutijo povzročitelji sami .
Zato težko obžalujemo, da v času, ko ni kruha in ko ne vemo, kaj bo jutri, temu neizmernemu socialnemu in gospodarskemu trpljenju dodaje še nova politična, narodnostna, državnopravna krivica ter se s tem splošna napetost dviga do višine, da danes posledic ni mogoče niti pregledati.
Obenem dvigamo svoj glas proti temu, da vlada sedaj, ko načela demokracije, državljanske enakosti in ljudske samouprave povsod zmagujejo, proti nam nastopa s poskusi, ki ne pomenijo v resnici nič drugega kot novo utrditev absolutizma birokratičnega aparata. Na drugi strani pa se vedoma prezirajo vse zahteve naših narodov, naj se nam da popolna demokratizacija javne uprave.
Z enakim povdarkom protestiramo proti temu, da je v dobi, ko parlamenti vseh resnično demokratičnih držav nepretrgano odločajo o usodi svojih narodov, vlada odgodila avstrijski parlament brez pravega vzroka in potrebe na škodo vseh javnih in zlasti prehranjevalnih razmer in da so poslanci z nova izgubili parlamentarno tribuno, ki so jo pod pritiskom vojaške diktature pogrešali cela tri leta. Odgovornost za nasledke pade v prvi vrsti na vlado ,ki je s tem svojim korakom pokazala pred celim svetom, da Avstrija ne more biti imenovana pravna in ustavna država, in da se maloštevilna in nikomur odgovorna oligarhija in birokracija pod pritiskom in sodelovanjem enega dela nemško-nacijonalnih poslancev upa ubiti glavo parlamenta, izvoljenega na podlagi splošne volilne pravice. Boji se, da bi parlament odkrito izjavil pravo voljo v njem zastopanih narodov.
Poslanci naroda Slovencev, Hrva tov in Srbov ter češkega naroda zato proglašajo:
Naša.naroda ne priznavata nikdar in * nobenem slučaju nobenih oktroajev, nobenih kakršnihkoli enostranskih upravnih °dredb, temveč jih odklanjata z največjim °gorčenjem, odklanjata pa tudi vsako odpornost za nadaljni razvoj in solidarno vslrajata v boju proti absolutizmu in nadvladi ter v borbi za demokracijo, svobodo, zta_ pravico samoodiočbe in za svojo poli-hčno samostojnost. Nr. boiimo se nobenega nsilja.
Na Dunaju, dne 7. maja 1918. antiSek Stanžk. Dr. Anton Korošca
Demisijo viteza dr. Žoloerjo sprejeta.
Dunaj, 9. maja. (Kor. ur.) »Wiener Z.« objavlja cesarjeva lastnoročna pisma: Ljubi dr. vitez pl. Seidler! Pritrjujem Vašemu predlogu in dovoljujem na prošnjo svojega ministra dr. Ivana viteza pl. Žolgerja, da v milosti izstopi iz urada. — Baden, 8. majnika 1918. — Karel 1. r.
Ljubi dr. vitez pl. Žolger! Na Vašo prošnjo Vas milostno odslavljam z mesta mojega ministra in Vam izražam mojo zahvalo in popolno pripoznanje za izvrstno delovanje, ki ste ga razvijali v posebno težavnih razmerah. Pridržujem si Vaše zopetno službovanje in Vam hkrati podeljujem brez takse moj red železne krone 1. vrste. — Baden, 6. majnika 1918. — Knrel 1, r. — Seidler I. r.
XXX
Cesar je sprejel demisijo ministra dr." Žolgerja. Zahvalil se mu je za izredno delavnost v posebno težkih razmerah, podelil mu red železne krone prve vrste in si pridrža! njegovo zopetno uporabo.
Z dr. Žolgerjem zgubimo Jugoslovani svojega prvega in edinega, zastopnika v kronskem svetu. Takozvani »Jugoslovanski minister« je bil poklican v ministrski svet kot uradnik preko Jugoslovanskega kluba, ker naše avstrijske ustavne razmere nc dopuščajo, da bi dobili odgovorno parlamentarno ministrstvo. Bil je poklican v kronski svet kot strokovnjak na državno-pravnem polju, ki naj bi pomagal rešiti pereče vprašanje reforme ustave in bi posredoval med posameznimi resorti. Na drugi strani pa je računala vlada, da si bo z dr. Žolgerjevim imenovanjem pridobila naklonjenost Jugoslovanov, da ne bi zavzeli preveč ekstremnega opozicijonelnega stališča proti vladi. In ko jc čakal v parlamentu proračunski provizorij rešitve, takrat je vedno zašumelo v nemškem in v vladni službi stoječem časopisju: Jugoslovani, svojega ministra imate v kabinetu, zato je vaša dolžnost, da se vsaj vzdržite glasovanja, če že ne morete in nočete glasovati za vlado. Toda za dosledno politiko Jugoslovanskega kluba ni bila merodajna oseba nobenega ministra. Danes ne vodimo več Jugoslovani politike enodnevnih koncesij, ampak hočemo popolne enakopravnosti in garancije zanjo v obliki lastne državnosti. Če smo dobili Jugoslovani pod Seidlerjem svojega prvega zastopnika v kabinetu, je bila to le zadrega in potreba vlade, njena dolžnost. Zato ni bilo treb? nobene hvaležnosti nasproti vladi in Seidlerju.
Dr. vitez Žolger je vršil v kronskem svetu svojo dolžnost — kolikor je bilo sploh mogoče pri ^popolnoma nenrketr vladnem kurzu — kot mož-poštenjak, ki čuti in misli slovenski, Zato ni bil« po to zadevnih sklepih ministrskega s 'eta, na; se nemški kurz poostri in ra; r,e pričnejo nova preganjanja Jugoslov?"?.v, nobenegA dvoma več glede moža, ki sc zaveda, da je sin svojega naroda. Dr. Žolger za tako katastrofalno protislovar.sko politiko ni mogel in ni hotel dati svojega podpisa in zato je prosil cesarja, naj ga odpus4'. Cesar je ugodil prošnji in sprejel dr. Žolger-jevo demisijo s prisrčnim pismom, ki je Nemce, ki so zahtevali dr. Žolgerjevo glavo, razočaralo.
Čudovito tiho je sedaj po odstopu ministra dr. Žolgerja v nemškem časopisju. Nemci vedo, da jih tudi Seidler s svojimi odredbami iz Stiirgkh - Clam Martiniceve šole nc bo rešil. Dr. Seidlerju so dnevi šteti. Dr. Žolger je odstopil prostovoljno, dr. Seidler pa bo prisiljen demisijonirati. In gotovo se .ne moti Arbeiterzcitung, ki pravi, da je odstop dr. Žolgerja velika lla-maža za dr. Seidlerja. Mi bi pristavili še, da tudi za vso nemško politiko v Avstriji. Treba bo zopet »umjernen«, cla ogovorimo v stilu graške Tagespo^Ke.
Jugoslovani sipo torej izgubili svojega prvega in edinega zastopnika, v kronskem svetu. Klub temu jc političen položaj dn-nes za nas ugoden. Pritisk nemške vlade je rodil protiodpor in strune, ki so jih Nemci preveč napclj, utegnejo počiti. Za
nas velja pa samo eno geslo: Boj za uresničenje naše deklaracije, boj do konca!
Po mira z Rumunijo.
Dolgo časa so se pletla mirovna pogajanja z Rumunijo, Tega spočetka ni bilo pričakovati. Napovedovali so, da se pogodba podpiše v najkrajšem času, potem so rok podaljševali, vmes so se slišali glasovi o interesnih nasprotjih zveznih osrednjih držav, potem o spletkah rumunskega dvora, razpravo je za nekaj dni zavlekla tudi kriza v avstrijskem-ogrskem zunanjem ministrstvu, dokler ni Czerninov naslednik, baron Burian, pogodbe dne 7. t. m, v gradu Cotroceni podpisal. Sedaj, ko je ta listina razgrnjena pred nami; razumemo, da pogajanja niso šla tako gladko od rok, kakor so pričakovali. Rumunija se je branila do zadnjega, kakor bi se branil človek, ki bi moral podpisati svojo lastno smrtno obsodbo.
Glavne točke mirovne pogodbe so naslednje: Dežela se razoroži in ohrani samo toliko vojaštva, kolikor ga je treba za notranji red; osrednje države so si zagotovile pravico, da izvažajo iz Rumunije žito in potrebne surovine; uprava je pod kontrolo osrednjih velesil; Rumunija odstopi Bolgariji tisti del Dobrudže, ki si ga je pridobila po balkanski vojski 1. 1913., in razen tega še ostali del do donavskega izliva, ki. jc — za zdaj skupna last osrednjih velesil; Rumunija izgubi svoje morsko obrežje in svojo najvažnejšo luko, do katere dobi le prost dohod; Avstriji-Ogrski odstopi nekaj obmejnega, strategično važnega ozemlja. Na Donavi jo stražijo naše bojne ladje. Za vse to pa dobi klaverni mir premaganca in morda medlo upanje, da se polasti Besarabije, kar bi pa izzvalo nove zapletke 7. Ukrajino.
Razumljivo je, da centralne države niso ravnale z Rumunijo bogve kako čuv-stveno. Rumunija jc brez vsake potrebe začela vojsko in na lasten riziko; da ie ta riziko v majhnih državah prevelik, nas je poučila vsa zgodovina zadnjih štirih let in se je nanovo pokazalo pri Rumuniji. Leta 1913. je potem, ko so balkanski Slovani izkrvaveli v vojski, vkorakala za hrbtom Bolgarije v Dcbrud.ro in se je polastila bo-gate dežele, da ni sprožila niti enega <-lre-la. Ni mogla pričakovati ne prizanesliivo-sti od centralnih sil, ne odpuščanja od Bolgarije.
Rumunija se je sedai prepričala, ko se j je pogajala z Bolgarijo, da ponižani ne odpušča, da se stare krivice ne pozabljajo. A bas to je, kar nas straši tudi pri našem miru z Rumunijo. Da so premagano državo odtrgali od morja, da so jo deli v žc-1 lezen oklep, da so ji vzeli tudi tisti del Do-I brudže, ki je nje stara posest, to bo k!i-, calo po maščevanju.
Po miru z Rumunijo.
Bukarešt, 9. maja. (K. u.) Demisijoni-i rali so v zasedenih ozemljih upravitelji ru-munskih ministrstev, katere jc imenovala vojaška oblast. Guverner je 'prejel demisijo.
Bukarešt, 9. maja. (K. u.) Ministrski predsednik je imenoval nove prefek.tc skoraj v vseh okrajih zasedene in nezasedene Rumunije.
Bukarešt, 9. maja. (K. u.) S kraljevim dekretom z dne 9. t. m. so razpustili ru-munski državni zbor. Novi državni bor jc sklican 17. junija 1918.
Brzojavke vladarjem,
Dunaj, 8. maja. (Kor. ur.) Predsednik poslanske zbornice dr. Grofi je brzojavil cesarju: V imenu poslanske zbornice državnega zbora čestitam Vašemu Veličanstvu ob sklepu mirtr z Rumunijo. Naj mir, ki je končal vrjiko na celi vzhodni front;, približa goreče zasoljenemu splošnemu, častnemu miru.
Beri in, 8. maja. Grof Hertling jc poslal cesarju Viljemu povodom mitu brzojavko, v kateri pravi med drugim: Požrtvovalnost celega nemškega naroda, posebro pa vojne sile, katero vodijo slavni poveljniki, jc priborila uspehe, ki jih bodo znali ceniti šele pozni rodovi. — Cesar Viljem je odgovoril kanclerju med drugim: Vesel Iq ponoven sem. ker se ic zaključila z mi-
rom z Rumunijo vojska na vzhodu. Z ljubeznijo do domovine, ki ni nikdar odpovedala, si priboruje nemški narod z milostno božjo pomočjo pod sijajnim vojaškim vodstvom in s pomočjo sijajne državne umetnosti korak za korakom po poti v srečno bodočnost.
K splošnemu miru.
Budimpešta, 8. Zunanji minister baron Burian je prišel danes dopoldne iz Bukarešta v Budimpešto, kjer so ga slovesno sprejeli. Višji župan dr. Barczy je nagovoril ministra na kolodvoru. V svojem govoru je izrazil radost dežele, ker so se zaključila pogajanja z Rumunijo. Zunanji minister sc je zahvaljeval, ker so ga prijazno sprejeli, Izjavil je, da je mirovna pogodba posebne važnosti, ker bo popolnoma zavarovala vzhodne meje. (Živahno pritrjevanje.) Izrazil je željo, naj bi sledila včeraj končanim pogajanjem v Bukareštu nadaljnja, če le mogoče splošna pogajanja, ki so poklicana, da vrnejo že skoraj štiri leta trpečemu človeštvu mir in končajo strašno prelivanje krvi. Cesar se ni od svoje izražene naklonjenosti do miru nikdar niti za hip umaknil, (Navdušeni Eljen-klicil). Tudi danes je. trdno odločen, da 1 poišče nadaljnjo priliko, ki omogočuje skleniti /, vsemi našimi sovražniki po možnosti pošten, dostojen, pravičen, trajnost obetajoči spravljivi mir, (Navdušeno pritrjevanje in Eljen-klici.) Prežimo takore-koč na vsako priliko, ki nam dovoljuje, da se zopet poprimemo delovanja v tem smislu, ne da se vežemo na gotove omejujoče forme. Pri tem hoče pošteno'sodelovati.
Rumunski zunanji minister o bukareškcir miru.
Rumunski zunanji minister Arion se je izrazil o mirovni pogodbi: Gotovo jc, da vsebuje pogodbo določila, ki Rumunijo bole, a prezreti ne sme, da so od zahtevanih popra1 meje dovolili slednjič le 20 do 30 odstotkov. Rumunijo posebno boLi, ker je izgubila Dobrudžo, katero je kulti-virala in ji ustanovila krasno pristanišče Konstanco. S težkimi pogajanji se je ustvaril Rumuniji gospodarski položaj, ki dovoljuje v bodočnosti plodovito delo. Trgovinska pogodba se ne vmešava v rumun-sko carino in v nobenem oziru nc ovira razvoja rumunske industrije. Marghiloma-nov kabinet je dosegel glede izboljšanja mirovnih pogojev vse, kar jc 'noge! doseči O miru so obveščeni rumunski zastopniki v inozemstvu z naročilom, da bo zasledovala Rumunija bodoče striktno in loicl-no nevtralnost.
Nove meje Rumunije.
• Reichspost piše: V mirovni pogodbi z Rumunijo določene nove meje v korist Avstro-Ogrske se omejujejo na boljše varstvo krajev, kateri leže ob tneji in pa izhode prelazov. Meja se je premaknila ob Donavi do zahodno od Turna Severina, vsled česar smo dobili ugodnejšo postojanko nasproti Železnim Vratom, medtem ko ostane Tum-Severin Rumuniji. Mejo smo od tam, izvzemši majhen oclsek, premaknili na prej ob Črni tako, da leže gospodujoče višine popolnoma na ogrskih tleh; meja je zdaj pri izhodih prelazov južno od Petrosenyja, pri prelazu Rdečega stolpa in pri Braševu 8 do 12 kilometrov bolj daleč kakor prej. Ravnotako so pomaknili mejo naprej na vzhodni crdeljski meji v vseh tistih odsekih, kjer je bi! položaj pri prehodih neugoden. V mejnem pasu, ki ga jc odstopila Rumunija, ni nobenega važnega kraja. Večinoma gre za skoraj neobljudeno, gozdno gorato pokra, jino. V severozahodnem delu Moldave je odrezala nova meja daleč naprej štrleče ozemlje proti Domi Watri v kotu treh dežela. Avstro-Ogrski pripadejo zato južno od Dorne Watre I ežeče gorske kotline ter približno 35 kilometrov dolgi kos Bistriške doline in približno 35 kilometrov dolgi obmejni pas. kjer je šla dozdaj meja ob Erdeljski- Vzhodna meja Bukovine se je pomaknila (vzhodno Radavca do vzhodno od Črnovic) splošno med Seretom in Pru-tom v toliko naprej, da gre zdaj od mejnega kraja Tolpa ob Seretu z dvema malima ovinkoma naravnost proti severu; reko Prut doseže približno 25 kilometrov jugovzhodno od Črnovic, vsled česar ie zda«

Sbtfl K
stovertc, mm nek m
•ia*
Itev. 106.
od glavnega mesta Bukovine do mej« približno še enkrat tako daleč kakor prej.
Bi m volilno preosnovo na Ogrskem.
Budimpešta, 7. maja. Ustavna stranka
i? 48. leta je imela danes zvečer sejo. pri kateri je naznanil ministrski predsednik Wekerle tudi spremembe, ki bi omogočile temeljem dogovora z dozdaj opozicionalno narodno delavno stranko volinlo preoeno-vo. Weker!e je rekel; Po dogovoru so se i/.vedle sledeče spremembe: Volilec bo, kdqir jc izdelal štiri razrede ljudske šole. Mladoletni lastniki Karlovega križca dobe volilno pravico, čc znajo brati in pisati in če hkrati skrbe za rodbino. Polnoletni lastniki Karlovega križca pa dobe volilno pravico le, če tudi sicer odgovarjajo splošnim zahtevam. Navedene spremembe bodo sicer skrčile število volilcev, a ne v toliko, kakor trde pretirani računi. Tudi danes še zavzema stališče, da se bo vprašanje o volilni pravici rešilo popolnoma šele potem, kadar se bo volilna pravica zelo razširila. Po predelani predlogi dobi volilno pravico 92 odstotkov tistih, ki znajo brati in pisati, in 97 odstotkov tistih, ki govore mažarski. Želim, da se doseže sporazum v vprašanju volilne preosnove predvsem zato, da se razširi volilna preosno-va, a tudi zaradi življenjskih vprašanj notranje in zunanje politike. Stavili si nismo za nalogo le razširjenje volilne preosnove, marveč naš program obsega celo državno in družabno življenje, Izjavljam, da vzdržujem v vseh podrobnostih program, na katerem se je ustanovila stranka, tako glede na izpolnitev našega socialnega, gospodarskega, kulturnega in narodnega življenja, kakor tudi z ozirom na armado. Ob-ialoval bi, Se bi se ločila naša pota v so-ra Etne roma zelo malenkostnem vprašanju, v katerem ni niti načelnih razlik, in to tembolj, ker razpolagamo pravzaprav šele xdaj prvič t neizogibljivim orožjem manj-šinjske vlade i s pravico, da se smemo posluževati splošnih, novih volitev. Nikolaj Sboray je nato predlagal, naj se odreče zaupanje stranke novi Wekerlejevi vladi. Po daljši razpravi, v kateri sta se tudi grof Andrassy in Apponyi izjavila proti podpi-ranju nove vlade, so odklonili Sboravev predlog z 48 proti 43 glasovom.
ljubljanska cenzura.
V sredo, dne 8. maja, je bila zopet zaplenjena več kot polovica našega uvodnika, naslovljenega »Ob cesaričinem rojstnem dnevu«. Priznati je treba, da je to precej nenavadna prikazen in avstrijska specialiteta: ob slavnostih dinastije, ki jih nemški in potem seveda tudi oficialni krogi vedoma in hote bagatelizirajo, ker bi praznovanje najbrže »nasprotovalo zuna-nje-političnim interesom monarhije«, izide v slovenskem dnevniku slavnosten članek in ta je po večini — pobeljen! Nikjer pod solncem se ne dogaja nič podobnega. Nepoučen človek, ki bi bil tako neveden, da bi iskal »interesov monarhije« v monarhiji sami, bi moral soditi, da ima opraviti s prav posebno drzno žurnalistično kanaljo, ki porablja slavnostne dneve, da napada dinastijo in ruši prestol. V resnici pa ni tako. Danes smo žalibog skusili, da nasprotuje zunanje političnim interesom monarhije, kdor dinastijo brani ali vsaj opravičuje, in da je najboljši patrijot tisti, kdor ima zunaj državnih meja najmočnejšega strica. Škodljivec države je po mnenju ljubljanske cenzure dalje tudi tisti, kdor se upira Seidlerjevemu zahrbtnemu nasilju in kdor je za sporazumen mir ter ne oznanju-je nespravljivega poganskega sovraštva. Se Vam ne zdi verjetno?
nile. Na kopni fronti nalaga mornariškega
zbora so sestrelili naši letalci 2, nad morjem pa 3. aovražno letalo. Načelnik mornariškega admiralnega Štaba,
Konfiskacijo teh stavkov uteraelfbjc ljubljanska državna policija, čel, da nasprotujejo zunanje-političnim interesom! Dr. Skubl je slabo razumel navodila, ki jih je dobil, ko je bil zadnjič klican v centralni urad na Dunaj. V resnici je največja nesreča države in prava nevarnost zanjo njena birokracijia. Priznajmo ji magari, da dela z najboljšo voljo; v tem slučaju ne ve, kaj dela. Tako je zastrupljena po vele-nemškem časopisju, njeno mišljenje je tako prepojeno z bolnimi predstavami nemške filozofije sile, da ne more več razumno vršiti svoje naloge, tftdi če bi hotela. Tragično komedijo igra birokracija v svojih uradih državi, ki jo je nastavila. Branila naj bi pravico, pa se trudi, da bi pravni čut prebivalstva vznemirila in mu ubila v glavo prepričanje, da pravice ni in da si je treba drugače pomagati. Vzdrževala naj bi red, pa si na vso moč prizadeva, da bi tudi najkrotkejšega državljana preverila, da si mora red napraviti sam. In najbolj žalostno je to: utrjevala naj bi v prebivalstvu državno misel, a je sama nima. Zgolj uniforma je na njej avstrijska, pod njo bije zvesto samonemško srce.
Ne govorimo iz jeze in ne iz osebnega nasprotja do kogarkoli. Pobijamo sistem. In da ga pobijamo po vsej pravici, bodo naši čitatelji mogli presoditi, ko bodo brali, kaj ^e jc pri nas že vse konfis-ciralo.
Vojna poroCila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. maja. Uradno;
Jugozahodno bojišče. Topovski ogenj je bil le tu in tam živahnejši. Sovražne poizvedovalne oddelke smo odbili vzhodno' od Capo Sile, v kotlini Laghi, na Pertici in na južnem rebra Alessija.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. maja. Uradno: Ob Piavi so streljali s topovi tudi včeraj živahno na obeh straneh. Na gorski fronti smo prepre- 1 čili na več mestih poizvedbe Italijanov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. maja. Zahodno b o j i -š č e. Južno od prekopa Nieuport smo uspešno poizvedovali in ujeli Belgijcev.
Na flanderskem bojišču in ob Lysi se je oživil topovski boj ob Kemmelu, pri in zahodno od Bailleula.
V bojih na predpoljih bojišča ob Som-mi smo ujeli Angleže in Francoze. Na obeh straneh ceste Corbie-Bray je napadel sovražnik brez uspeha po močni pripravi z minami, Njegove pripravljalne postojanke je popadel z učinkom naš ogenj. Ponoči je ponovil sovražnik napad južno od ceste, a smo ga vrgli s protisunkoin.
Ob poteku Luci in na zahodnem bregu Avre se je močno streljalo.
Na ostali bojni črti nič važnega.
Z ostalih bojišč nič novega.
Berlin, 9. maja. Uradno: Zahodno bojišče. Podnevi so živahno delovali s topovi med Ypernom in Bailleulom. Lastni krajni napadi južno od Dickeburškega jezera so dosegli popoin uspeh. Na vzhodnem bregu potoka Vyverja so vzele z naskokom renske in badenske čete v 2 km širini močno utrjene sovražne črte. Vpadle so tam francosko-angleški napad in razdrobile njegovo moč; le na obeh straneh ceste Reingholst-Kemmel se je popolnoma razvil sovražni napad, katerega smo pa ravnotako odbili, kakor protinapade, s katerimi so napadali našo novo pridobljeno postojanko. Ujeli smo 675 ujetnikov šestih francoskih in dveh angleških divizij, katerim smo zadali težke, krvave izgube. ■
Pri obrambi angleških sunkov na južnem bregu Lyse, pri Bucquoyu in južno od i Alberta smo ujeli ujetnike.
Včeraj smo med nočnim napadom avstralskih čet ob cesti Corbie-Bray ujeli 45 i ujetnikov, med njimi 4 častnike.
Severno od potoka Luce in na zahodnem bregu Avre se je poostrilo streljanje.
Uspešno smo poizvedovali s sunki na več mestih ostale bojne črte.
Sovražnik je izgubil zadnje tri dni v zračnih bojih in s streli z zemlje 37 letal. Nadporočnik Schleich je sestrelil včeraj tri sovražna letala in ie priboril svojo 26., 27. in 28. zmago.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 9. maja zvečer. Uradno;
Z bojišč nič novega.
Berlin, 10. maja. Uradno:
Močne sovražne letalske skupine so napadle opoldne in zvečer z bombami nasipe in vas Zeebriigge; vojaške škode ni. Bombe letalcev, ki so jih vrgli na cerkev v Zeebrtiggi, so ubile 3 Belgijce in 2 otroka, dve osebi so težko in veliko lahko ra-
Berlin, 9. maja. Uradno: Na severni obali Azovskega morja smo prodrli do ix-Hva Dona in zasedli Kostov.
Prično se kmalu pogajanja, da se odloči demarkacijska črta.
Položaj na Ukrajini.
Berlin, 8. maja. WoUf poroča iz Kijeva: Poročila o nemirih na kmetih so izmišljena. Kmetje so mirni. Bivši člani rade in člani podeželnih odborov hujskajo proti Nemcem in trde, da nameravajo Nemci oropati Ukrajino. Proti novi vladi hujskajo, kolikor je mogoč pregled, člani prejšnje vlade in podeželnega odbora, ki so razjarjeni, ker jim je odtegnjen prejšnji lahki zaslužek. Prebivalci so pa mirni; s preobratom so popolnoma zadovoljni mali posestniki, ki igrajo na Ukrajini posebno veliko vlogo. Agatacija bo prenehala, ko bo imenovala nova vlada na uradniških mestih nove uradnike.
volno napoved rcsramie.
San Juan del Sur, 7. (Kor. ur.) . Agen-ce Havas«: Nicaragua je napovedala Nemčiji in njenim zaveznikom vojsko; le štiri glasovi so glasovali proti vojni napovedi.
Kongres je sprejel dalje predlog, s katerim se izraža solidarnost z Združenimi državami in z drugimi ameriškimi Ijudo-vladami, ki so v vojski z Nemčijo in Avstro-Ogrsko; sklenili so tudi pooblastiti predsednika, da izrabi vse narodne sile.
Pollfiine novice.
-- Sestanek ljubljanskega zaupništva
5.	L. S. bo danes v petek, 10. maja 1918 ob 8. uri zvečer v knjižnici Katoliške tiskarne, III. nadstropje. Spored: 1, Otvoritveni govor. 2, Poročilo o političnem položaju. 3. Organizacija S. L. S. 4. Slučajnosti. Načestvo S. L. S. v Ljubljani, dne
6.	majnika 1918, Načelnik: Andrej Kalan.
-f- Shod S. L. S. v Črnem vrhu nad Idrijo. V nedeljo, dne 12, t, m, se vrši dopoldne ob 11. uri (po sv. maši) v Črnem vrhu nad Idrijo shod, na katerem bode govoril poslanec Gostinčar.
+ Poslanec Fon pri cesarju. Včeraj, na Vnebohod, je bil sprejet od cesarja v avdijenci poslanec Fon, da razloži na najvišjem mestu težavni in bedni položaj, v katerepi se nahaja slovenski del Goriške in njenega prebivalstva.
4- Tožba zoper škofa. O tej zadevi so časniki zadnji čas objavljali razne vesti. Najbolj verjetno je, kakor smo zvedeli, to-le: Proti ljubljanskemu knezoškofu pri dunajski nunciaturi ni vložena, nobena tožba, pač pa naravnost v Rim. Vendar pa iz Rima nunciju niso naložili nobene preiskave proti ljubljanskemu škofu in je tudi ne bodo. Vsled pisanja po časnikih pa je dobjl papežev zastopuik na Dunaju od odličnih strani ugodna in pohvalna poročila o delovanju škofovem v ljubljanski škofiji. Iz tega sledi, da tožbe ni vnožil dr. Lampe, ker bi se kot duhovnik moral držati uradne poti preko nun-ciature, in je hkrati razvidno, da je tožbo vložil lajik, ki si je preko inozemstva mogel poiskati potrebnih zvez.
-f Cesar je zaslišal 7. t. m. v posebnih avdijencah ministra dr. Mataja, barona pl. Schvvartzenaua, generalnega majorja pl. Landvvehra, dr. Seidlerja in grofa Silva-Tarouca.
+ Toggenburg o našem ljudstvu. Pred kratkim sta se oglasila poslanca dr. Ben-kovič in Gostinčar pri notranjem ministru zaradi razmer na Štajerskem in sta zahtevala varstva za slovensko posest in prebivalstvo. V razgovoru je minister dolžil Slovence, da povzročajo nemir — seveda po poročilih nemških okrajnih glavarjev in nemških deželnih vlad — ter je med drugim izjavil, da naše ljudstvo drugače misli o deklaraciji, nego naši poslanci; menil je, da bi se naš narod zadovoljil, če bi mu dali nekaj več politične svobode in kakih gospodarskih ugodnosti. Nato sta ga poslanca pozvala, naj razpiše nove volitve za državni zbor. To bi gotovo bilo najboljše sredstvo, da se notranji minister prepriča, koliko sme verjeti svojim informacijam o razpoloženju v slovenskih zemljah.
+ O nemški navtični šoli v Trstu piše »Information« v uvodnem članku: Vlada je nemškim nacionalcem obljubila tudi popolnoma nemško navtično šolo v Trstu. Proti temu bi se ne moglo ugovarjati, ako 1 bi se ta zahteva opirala na stvarne razloge. Nemci v Avstriji niso obmorski narod, kakor Italijani, Hrvati in Slovenci. Nemci so notranji narod4 kakor Čehi in Poljaki. V Trstu je 11.000 oseb izpovedalo nemški občevalni jezik, med temi mnogo lakih, ki slovenščine niso mogli, italijanščine pa ne hoteli izpovedati, Težnje, katerim, naj bi sledil ta ravod, So agitatorične, narekuje iih najgolejšn osvojevalna oolitika. katere
cfljl t« določajo deloma od zunaj. Za tuj-stvo pa v Trstu ni mesta, p» naj izvira od-koderkoli.
-f Napad na češke poslance v dunajski mestni UetL češki poslanci Stanek, Koti«*, Holubka, Donat, Zdarsky, Wys-kovrski in Mechura z več časnikarji so bili 7. t m, »večer v dunajski mestni kleti. Kar vstane neki gost in nahujska ostale goste proti češkim poslancem, češ, da Izzivajo. Vsi gosti so planili na Čehe. Poslovodja je prosil Staneka, naj zapusti s svojo drufbo dvorano, a Stanek se mu ni udal; Nemci so pa zahtevali, naj gredo Čehi vun. Pričel se te pretep; končno so Čehi odšli, nakar so Nemci prepevali »Wacht am Rhein«, V Stanekovi družbi sta bila poleg navedenih poslancev tudi predsednik vojnega žitnega prometnega zavoda v Brnu in predsednik moravskih Rajfajznovk, Stanek je izjavil, da ga ni nihče udaril, kakor se je trdila Pomirjeval je razburjene duhove, a pret» pa ni mogel zab raniti.
f »Nemška vojska«. Glasom »Tages-post«nega poročila, jc vcjdja nemških štajerskih obrtnikov, deželni poslanec Ein-spinner na velikem shodu Štajerskih obrtnikov dne 5. maja v Gradcu, kjer je sploh nemška politika igrala veliko vlogo, med drugim slovesno izjavil; »Nočemo zamuditi prilike, da bi ne izjavili slovesno, da smo slej ko prej pripravljeni za srečni izid t« nemške vojsko tudi šc zananrei nositi bedo in stiske.«
-r Poljaki in vladna kriza, Dunaj,
8. maja, Poljsko kolo je nadaljevalo posvetovanja o položaju. Poslanec dr. 1.8-wenstein je stavil predlog, naj sc sestavi -mirovni kabinet, ki se zaveže, da ne bo izvedel med vojno nobene preureditve Avstrije in bo reševal potom parlamenta samo tekoče zadeve. Nemci s tem predlogom niso zadovoljni.
J Za sklicane delegacij. Soo. dem. de« legat dr, Ellenbogen je poslal 9. t. m. načelniku delegacijskega odseka za zunanje stvari, Baerenreitherju, pismo, v katerem naglaša, da je sramotno in med vsemi vojn jočimi se deželami brez primere, da se v Avstriji ljudskim zastopom namenoma onemogožuje, da bi zavzeli stališče nasproti vojnim dogodkom. Tudi jc nevzdržno stanje, da se novi zunanji minister ne pi^dstavi zborujoči delegaciji. Prosi, naj se zunanji odsek nemudoma skliče. — Delegata Glockel in Pittoni sta se pa obrnila na načelnika armaanega odseka v delegaciji, dr. Germana, s prošnjo, naj nemudoma skliče odsek, da more svoja važna že začeta dela nadaljevati. Za nadaljno odlaganje delovanja delegacije ni nobenega tehtnega razloga. Delegacije so bile sklicane dne 5. decembra 1. 1. ter je bila ta dan prva pa tudi zadnja plenarna seja. Potem sta imela sejo armaani in zunanji odsek — prvi 14. decembra, drugi 24. in 25. januarja t. L, potem so delegacije popolnoma po* čivale.
r Novo Wekerlejevo ministrstvo je
sestavljeno vsled kraljevega lastnoročnega pisma lako-!e: Wekerle ministrsko predsedstvo, grof Aladar Zichy minister a la-tere, dr. Aleksander Popovics finančni minister, Jožef Szterenyi trgovinski minister, grof Bela Serenyi poljedelski minister, general pehote pl. Szurmay honvedni minister, dr. Karel Unkelhauser minister brez portfelja za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo in princ Ljudevit Windischgraetz minister brez portfelja. Navedeni so bili ministri tudi v bivšem Wekerlejevem kabinetu. Nova ministra sta grof Ivan Zichy (bogočastje in pouk) in dr. Gustav Tory (minister pravosodja). Grof Štefan Beth-len in Pavel Teleky bosta pozneje imenovana za ministra; Wekerle se ž njima pogaja.
+ Prisega novih ogrskih ministrov.
Budimpešta, 9. maja. (K. u.) *Magyar Tudosito« poroča z Dunaja: Njegovo Veličanstvo je sprejelo danes v avdijenci ministrskega predsednika dr. Wekerla, novega ministra za bogočastje grofa Ivana Zichyja in pravosodnega ministra Gustava pl. To-ryja. Ministri so vladarju prisegli.
-f I* gosposke zbornice. Poročilo pravosodne komisije gosposke zbornice pritrjuje postavi o dolžnosti države odškodo-vati protipostavno oškodovane civilne osebe v sedanji vojski v obliki, ki jo je sprejela poslanska zbornica, a jo je nekoliko spremenila. Pojem protipostavnosti je razvila v več natančno opisanih dejstev. Poročilo o odškodninah neupravičeno aretiranih oseb, ki ga je sestavil dr. Fr. Klein, je tudi spremenilo besedilo načrta poslanske zbornice, a spremembe niso velikega pomena.
-f- Orlando o položaju. Dopisniku »Morning Posta« je izjavil Orlando, ko se je vračal iz Francije: Vojaški voditelji so prepričani, da so ustavili sunek Nemcev, katerim se ne bo nikdar posrečilo priti Jo pristanišča pri Kanalu aH ločiti Francoze od Angležev. Pri posvetu v Abbevilli so pripoznali dejstvo enotne bojne črte od Severaatfa do Jadranskega moria in d«
morajo enakomerno uporabljati vse vojaške sije.
-f. Ljubljanski Nemci in rojstni dan naše cesarice. Ljubljanska kazina, zbirališče vse c. kr, višje in nižie uemike in n«ra-škutarske ljubljanske birokracije ni smatrala sa vredno in potrebno, da razobesi na rojstni dan nale cesarice zastave. Tozadevni poziv tupana dr, Tavčarja je na-šel pri ljubljanskih kazinotih gluh* uj«. »a. Pričakovali bi, d« bo ta dan vihrala na kazini vsaj trobojnica v Peganovih barvah,
+ Novi papeškl poslanik za Poljsko in Ukrajino, msgr. Ratti, doslej prefekt vatikanske knjjinTce, odpotuje na svoje mesto v Varšavo.
»f Vzhodna politika v nemškem dr* žavoem zboru. V nadaljevanju razprave v glavnem odseku nemškega državnega zbora je izjavil lastopnik vojnega ministrstva general pl. Vriesberg na neko interpelacijo, da nemškemu vrhovnemu vodstvu ni nič znanega o kakem prodiranju nemških čet proti Petrogradu. Nemške čete nimajo s prodiranji, o katerih so poročali listi 7. t, m., nič opraviti, Soc. dem, posl, Noske j« zahteval, naj se prepreči, da bi se nemške čete kakorkoli zapletle v boj z ruskimi. Ugovarjal je proti vmešavanju v Ukrajini, Politika redu v Ukrajini vzbuja nezaupanje. Državni podtajnik pl. Braun je odgovoril, da v podrobnostih ne more preso diti, če avstrijski špekulanti v Ukrajini rjjs skupu-jejo žito in ga potem v Avstriji svobodno prodajajo. Posl. Erzberer je očital vladi, da nima trdnih načrtov in ciljev. Mirovne pogodbe v Brestu Litovskem sc morajo v polnem obsegu spoštovati. Neodvisni soc. dem. Haase je ugovarjal proti prodiranju nemških čet na Krim, »ki ne spada k Ukrajini.
+ Papež za Belgijce. Iz Rima poročajo, da je sv, oče v zadnjem času zopet posredoval za celo vrsto Belgijcev, ki so jih bila nemška sodišča obsodila na smrt, in jim izposloval pomiloščenje oziroma izpremembo kazni.
+ Angleži za vzhodno-evropsko zvezno državo. Londonska »Times« so pozvale v uvodniku 2. majnika cesarja Karla, naj pomisli, če hoče postati vladar nove mogočne vzhodne evropske zvezne države s slovanskim značajem ali se pa držati svoje zveze z Nemčijo. »'Times« pravijo, da je Prusija dedna sovražnica avstrijske države in njene dinastije. — Tudi drugi angleški listi so objavili članke podobne vsebine. Italijanski nacionalistični časopisi so vsled pisanja angleških listov zelo razburjeni. »Gazzetta del Popolo«, Epoca«, Jdea Nazionale« in »Mattino« pišejo, da ne umevajo londonskih meroda^tih krogov, ki izražajo misli, ki jih v Italiji vse meščanske stranke najodločneje odklanjajo. — >Stampa< pravi, da nasprotujoči si nazori v Londonu in v Rimu le še bolj begajo italijanski narod in da koristijo Nemčiji. Če postane cesar Karel vladar velike slovanske države, bi se pridružili gotovo avstrijski Nemci Nemčiji; tudi Ogri, ki so iz-rečni sovražniki velikih slovanskih državnih tvorb, bi preje držali z Nemčijo, kakor s slovansko Avstrijo.
rRennenkampi umorjen. Znanega ruskega generala Rennenkampfa so, kakor je izpovedala njegova vdova, umorili boljševiki pred približno tremi tedni v Tango-rogu.
•f Pogodba Francije in Nemčije o voj-afh in civilnih ujetnikih potrjena. Švicarski politični oddelek je obveščen, da sta potrdili francoska in nemška vlada obe bernski pogodbi z dne 26. aprila 1918 glede na vojne ujetnike in zasebnike. Pogodbi se uveljavita 15. t. m. V Rotterdam so pa pripeljali iz Anglije 7. t. m. 3939 avstrij-skih-ogrskih civilnih internirancev.
+ Bivši griki kralj obolel. Kralj Konstantin, ki se je vrnil v svojo vilo iz klinike Sauerbruch, kjer so mu operirali absces, je obolel na influenci. Krizo bolezni je premagal v nedeljo in se zdravje kralju izboljšava,
Prosveta.
— Jubilejne gledališke slavnosti v
Pragi. Slovencev in Slovenk se je priglasilo 70. Zastopane so vse osrednje prosvetne, gospodarske in politične korporacije. Po okrajih so zastopstva razdeljena na Jesenice, Kranj, Krško, Bjelovar, glavno (57) pa na Ljubljano, — Obvezni in skupni odhod z Dunaja (Franc Jožefov kolodvor) je določen za 15, t, m, ob pol štirih popoldne, prihod v Prago isti dan ob pol 11. uri zvečer. Tu je skupni sprejem vseh jugoslovanskih gostov. Iz Ljubljane odhaja prva polovica udeležnikov v ponedeljek
13.	t. m., druga polovica pa v torek dne
14.	t. m. z brzovlakom ob 11. uri zvečer. — Po najnovejših predpisih stanejo okrožni vozni listki Ljubljana-Praga tja in nazaj I. razred 452 K, II. razred 273 K. Udelež-niki, ki so vozne listke naročili, naj pridejo po te v ponedeljek in torek 13. in 14, t. m. popoldne od 4. do 5. ure v »Tiskovno
čer in v nedeljo, v »Tiskovno zadrugo« v soboto popoldne od 4. do 5- ure in v nedeljo dopoldne od 9, do 10. ure. — Priporočamo, da vzamejo udeležniki s seboj za vožnjo potrebno prehrano, — Dogovorjen n* obleka za Prago za vse je sprejemna (?a gospode žajtet aH pa salonska suknja), — Slov. prip. odbor.
pr Plaketo ca »Narodni divadlo« izdela hrvatski umetnik Kerdič, katero poklonijo Hrvatii ki odpotujejo na sUvnost v Prago, Čehom.
pr Pni koncert gotpe Olge Borovi-Valouškove 9, maja je stal v znamenju češke pesmi. Na sporedu so bili glavni predstavitvi češke glasbe 19, stol, t Smetana, Flbich, DvoFak in novejši modemi češki skladatelji: NovAk, Kune, Kflčka, Jere-miaš, Pesmi plemenit« po vsebini in moj-sterske, samonikle v glasbenem oziru, Gospa Borova-Valouškova je občinstvo očarala s svojim divnim, izredno obsežnim, krepko ln polno donečim altom. Posebno krasno je podala dramatična mesta. V splošnem se je izkazala kot izredno nadarjeno pevko in je kljub morebitnemu malemu tierazpoloženju oziroma semtertje nekam trdemu in stisnjenemu nastavljanju tonov, kar se je opažalo zlasti pri temnih vokalih« — zapustila za seboj vtis velike umetnice. Tudi izvajanja g. Jeremiaša na klavirju, — podal je pet Smetanovih, vobče jako zanimivih skladb so nudila izboren užitek. Obisk koncerta je bil povoljen. —
S. P.
pr šišičeva »Povjest Hrvata« izide v kratkem v francoskem jeziku. Izda jo zagrebška knjigarna Stj. Kugli. £enevski list »Journal de Geneve« jo najtopleje priporoča.
Dnevne novice.
—	Rojstni dan cesarice Cite se je
praznoval v celi državi zelo slovesno. Na Dunaju in v drugih krajih je bilo razobe-šenih veliko zastav,
—	Duhovniške vesti. Za soprovizorja v Ločah na Štajerskem je imenovan č, g. Marko Zičkar, župnik pri Sv, Jerneju nad Ločami, — Č. g. Štefan Belšak, provizor pri Sv, Barbari pri Vurbergu, je zaradi bolezni dobil začasen dopust,
—	Prošnji dan za slogo in mir. Iz Rima se poroča 8, t, m,: Papež je odredil z 9. t. m, v motu proprio, naj se daruje 29, junija na praznik sv, Petra in Pavla povsod ena sveta maša, pri kateri naj se moli, da bi se vrnila človeštvu zopet sloga in niir med narodi,
—	Trnovo. V nedeljo 21, aprila se je poživila v Trnovem na Notranjskem »Slovenska Straža«. Izvolil s® je nov odbor, nabralo takoj precej prispevkov in sklenilo zanaprej živahno delovanje.
—	Odlikovana za zasluge ua polju varstva otrok in mladinske oskrbi. Cesar je poveril vojni križec za civilne zasluge drugega razreda: stolnemu kanoniku dr. Jožefu Grudnu, predsedniku deželpe -sod-nije v pokoju pl. Levičniku, deželnemu šolskemu nadzorniku dr. M. Opeki, dež, sod. svetniku v Kranjski gori Francetu Peterlinu; vojni križec tretjega razreda: župniku Janezu Brence v Preski, prednici v Lichtenthurnu s, Erziliji Hafner, župniku in konz. svetniku Janezu Kalanu, okrajnemu šol. nadzorniku Ivanu Lavtižarju, župniku Janezu Lesarju v Šmartnem pri Ljubljani, salezijancu Francetu Povše, ces. svet, Janezu Rogerju, Leopoldini Šavnik v Kranju, okr. šol. nadzorniku Karlu Simonu; vojni križec četrtega razreda: usmiljenkam Serafini Breznik, Ani Herle, Ivani Kolar in Klavdiji Ogulin v Ljubljani, Modesti Pire in Marjeti Šetina na Homcu in šolski sestri Hermini Resman v Ljubljani.
—	Poročil se je rezervni poročnik-učitelj Alojzij Intihar iz Želimelj z gdč. Zinko Virant.
—	Kot peto odlikovanje je prejel od nemškega cesarja železni križ II. reda Bo-gumil Burnik, stotnik in artiljerijski divi-zijski poveljnik.
—	Katol. del. društvo na Jesenicah naznanja, da priredi dne 12, t, m,, ob 8, uri zvečer v Delavskem domu na Savi igro v petih dejanjih s petjem in godbo »Revček Andrejček«. Petje spremlja 'društveni dekliški tambujaški zbor. Otrokom je dovoljen vstop le v spremstvu starišev. — Vabimo!
—	Rekvizicije. Kakor &e čuje, so pričeli na Dolenjskem z rekvizicijami žita. Urad za prehrano na Dunaju je določil, da se na Kranjskem ne bo rekviriralo. Tudi v tem slučaju je na tozadevno vprašanje danes, 7. t. m., poročevalec v uradu /a prehrano izjavil, da se na Kranjskem ne sme rekvirirati. Zato naj se v vsakem slučaju pošlje takoj pritožbe na urad za prehrano na Dunaju.
—	Stroški rekvizicij, »Streffleurs Mi-litarblatt« poroča, da dobe vojaške osebe za sodelovanje na rekvizicijah na Ogrskem poleg svojih rednih prejemkov še naslednje doklade: Častnik, ki je dodeljen vladnemu komisarju, 300 K mesečno v naprej; pisar 60 K in ordonančni vojak 40 K jnc-
zadrudo«, Sodna ulica 6. Nekaj malo list kov ulegnemo prejeti že v soboto popol- sečno za nazaj. Ako so častniki na potopne in po te naj pridejo oni udeležniki, ki j vanju, dobe dejanske stroške povrnjene, "> se priglasili za odhod žc v soboto ?ve- ! razen tega dobe za vsak dan odsotnosti
izven bivališča; vodja oddelka 50 K, drugi častnik 30 K, šofer 10 K doklade. Vojaštvo, ki sodeluje na rekvizicijah samo kpt pomoč prvemu od slučaja do slučaja, dobi enake doklade, to je častnik po 50 K na dan, navadni vojaki pa 50 vinarjev! Podobno kakor na Ogrskem bodo stroški za vojaštvo na rekvizicijah urejeni tudi v Avstriji.
— Kamnik. Občni zbor podružnice »Slovenske Straže«, ki se je vršil dne 9. t m., je krasno uspel. Zavedni Kamničani in okoličani so napolnili prostorno dvorano »Kamniškega doma« in galerijo do zadnjega kotička, Po uvodni pesmi »Slovanska pesem«, je gdč, Fajdigova čustveno in s krepkimi povdarki deklamirala Gregorčičevo pesem »Domovini«, Nato je predsednik podružnice g, Anton Stergar pozdravil navzoče in se jim zahvalil za mnogoštevilno udeležbo. Omenjal je, da so naša narodno strankina društva vsled vojske štiri leta spala, med tem ko so Nemci pridno delovali in zbirali prispevke za svoja napadalna društva. Temu mora biti sedaj konec. Nemec steza svoje roke bolj grabežljivo kot kedaj po naši lepi zemlji, zato mora tudi naše narodno obrambno delo zopet oživeti. Burno pozdravljen je nato nastopil zastopnik koroških Slovencev, stolni vikar in urednik »Mira« iz Celovca Franc Smodej, V krasnem, navdušenem in neustrašenem govoru je orisal neznosne razmere obmejnih Slovencev, Naša zemlja ima idealno lego, po pravici jo imenujejo okno Avstrije v svet, a prav zato je ta le- ' ga tudi nevarna. Od treh sovražnikov smo obdani, od treh strani pritiskajo na naš mali narod in ga skušajo zatreti. Nemški naval postaja ravno zadnje čase vedno hujši. Govornik naslika delovanje nemških napadalnih društev in pravi, da moramo tudi zastaviti vse svoje sile, da ta naval zajezimo in odbijemo. Govornik je priporočal navzočim, naj se vsi oklenejo »Slovenske Straže«, ji po svojih močeh pomagajo pri njenem narodno-o.brambncm delovanju in povsod, kamorkoli pridejo, širijo narodno obrambno misel. Po Smodeje-vem govoru so pevci zapeli še nekaj pesmi, vrla kamniška dekleta pa so pridno prodajala šopke v korist »Slovenske Straže«, Velik, krasen šopek, ki ga je podarila gospa dr, Krautova, so prodali na dražbi za 316 kron in ga podarili g. Smodeju.
—	Ne v Kamnik! Mestno županstvo v Kamniku naznanja, da vsled pomanjkanja živil tudi letos ne bo mogoče dajati iz mestne aprovizacije letovičarjem, izletnikom in beguncem potrebnih živil.
—	Umrla je v sirotišnici Srca Jezusovega na Reki najstarejša izmed redovnic s. Marija Frančiška, preje Friderika Pis-k&r. Pokojijica je 38 let službovala kot uradnica na tržaškem brzojavnem in poštnem uradu, nato pa stopila v pokoj in postala redovnica. Zavodu je darovala vse svoje prihranke in tudi vso pokojnino.
—	Jesenice - Gorica - Trst. Razglas. Uradno se razglaša: Od 1. maja je na progi Jesenice-Gorica državni Jiotodvor-Trst državni kolodvor zopet odprt osebni in prtljažni civilni promet. Na progi Jeseni-ce-Gorica državni kolodvor vozijo redno vsak dan vlaki 12 (iz Gorice državni kolodvor ob 4, uri 40 minut, prihod na Jesenice ob 9, uri 15 minut dopoldne) in 25 (z Jesenic ob 10, uri 10 minut, prihod v Gorico ob 2, uri 13 minut popoldne). Na progi Gorica državni kolodvor-Trst državni kolodvor osebni vlaki: 16 (iz Trsta ob 9, uri 20 minut dop., v Gorico ob 12. uri 40 minut opoldne; 20 iz Trsta ob 8. uri 26 minut zvečer, v Gorico ob 12. uri 13 minut ponoči; 13 iz Gorice ob 3, uri 31 minut popoldne, v Trst ob 7. uri zvečer in vlak 43 iz Gorice ob 3. uri 38 minut zjutraj, v Trst ob 7. uri 33 minut dopoldne. — Na progi Gorica-Ajdovščina oziroma Prvačina - Ajdovščina vozita od 2. maja vsak dan redno dve dvojici osebnih vlakov in sicer: Proga Ajdovščina-Gorica državni kolodovr (direktni vlak): iz Ajdovščine ob 7, uri 38 minut dopoldne, v Gorico ob 9. uri 26 minut dopoldne; iz Gorice ob 11. uri 38 minut dopoldne, v Ajdovščino ob 1. uri 37 minut popoldne. Na progi Ajdovščina-Pr-vačina: iz Ajdovščine ob 3. uri 12 minut popoldne, v Prvačino ob 4. uri 12 minut popoldne; iz Prvačine ob 4. uri 40 minut popoldne, v Ajdovščino ob 6. uri 3 minute popoldne. Vlak 1122 (iz Ajdovščine ob 10. uri 23 minut dopoldne) izostane.
—	Stavka v Gradcu. Poročajo nam, da stavka tvorniško delavstvo v Gradcu in v okolici radi mezdnih razmer, ker se je odgodil parlament in radi slabe prehrane,
—	Potresi in nesreče v Italiji. V provincah Parma, Modena in Reggio nel? Emilia se je stresla 8. t. m. ob 10. dopoldne dvakrat zemlja v smeri z zahoda proti vzhodu. V Kalabriji je uničil požar veliki tabor lop Bagniara, ki so ga zgradili po velikem potresu. V Mezzanu pri Ravenni je zgorela tvornica sladkorja, v Vigevanu pa tkalnica svile.
—	Češko narodno gledališče na Dunaju. »Narodni Listy* poročajo, da se bo povodom slavnosti 501ctnice praškega Narodnega divadla ustanovil 10. t. m. na Dunaju konzorcij za ustanovitev češkega narodnega gledališča na Dunaju.
Primorske novice,
p Strašna krvava tragedija v Puliu. V ponedeljek, dne 6. t. m., se je dogodila v Pulju strašna rodbinska tragedija. 461etni Friderik Slezak, sedaj četovodja, je bil pijanec in živel skoz in skoz nemoralno. V zadnjem času pa je postal na svojo 4tietno ženo ljubosumen, ji očita! nezvetlobo in jo zaklepal v sobo. To se je ponavljalo dan za dnevom. Dne 6. t. m. bi moral iti mož »pat v vojašnico, ali tega ni storil, ampak je ostal doma in se do treh zjutraj prepiral z ženo. Ob petih vstane Slezak, gre v kuhinjo,-vzame sekiro, gre^ nazaj v sobo in udari po glavi v postelji ležečo ženo. Toda udarec je bil preslab; žena se dvigne iz postelje, zbeži v kuhinjo, mož ua za njo. Tam pograbi Slezak za kuhinjski nož, prereže svoji ženi vrat in ji prebodc dlani obeh rok. Žena jc bila na mestu mrtva, Slezak se je pa sam javil vojask oblasti.
p Za gsranta občino Kojsko v Brdih je imenovan grajšč^k v Vi pol?, ah baror Tcufenbach.
p 1000 zavojčkov tobaka ukradli so
neznani tatov? na tržaškem južnem kolodvoru.
Ui

novice.
lj II. koncert gospe Olge Borovč-Va-louškove v Ljubljani. Spored »koncerta
svetovnih klasikov« v soboto, dne 11. raa-j-jt 1918, ki ga izvaja slavna češka umetnica, altistinja, koncertna pevka in operna pevka »Narodnega Divadla« gospa Olga Borova-Valouškova iz Prage s sodelovanjem klavirskega virtuoza, češkega skladatelja gospoda Jaroslava Jeremiaša. 1. a) Claudio Monteverdi (1567—1643): Mortal cosa sen io. (Fragment iz Prologa k operi »II ritorno d' Ulisse). b) L. v, Beethoven (1770—1827): In questa tomba oscura . ., c) J, B, Handel (1685—1750): l.ascia ch'io pianga ... (Iz opere Rmaldo). Poje gospa Borova-Valouškova. — 2. L. v. Beethoven (1770—1827j Sonata v C-molu za klavir (Pathetique). Na klavir igra gospod Jaro-slav Jeremiaš. — Odmor 10 minut. — 3. a) Ctaude Debussy (t 1918): Pisnč Bilitti-ny. b) Modest Petrovič Musorgskij (1835— 1881): Ukolebavka. (Pisne a tance smrti, č. 2.) Poje gospa Olga Borova-Valouškova. 4. Frederic Chopin: a) Impromptu v Fis-duru, b) Poloneza v Cis-molu. Igra g. Jaroslav Jeremiaš. 5. a) Franz Scnubcrt: (1797—1828): Dvojnik (Z posledniho dila »Labuti zpev«.) b) Johannes Brahms (1833 do 1897): Saficka oda, op. 94. č. 4. c) Kari Loewe (1796—1869): Edward. Ballady op. 1. č. 1. Poje gospa Olga Borova-Valouškova.
!j Koncert znamenite pevke umetnice Olge Borcve-Valouškove je sinoči v Unionski dvorani na poslušalce napravil tako globok utis, da je bilo vse občinstvo oduševljeno in od mogočnega, fenomenal-nega temnega glasu in od tragično dramatičnega čustvenega predavanja umetnice ginjeno. Najmodernejše skladbe Novaka: »Gorska balada«, Kuncova Kdo na moje mesto? , Jeremiasova: »Materino srce« in vse druge so v svoji divni poeziji, brezpri-merni tragiki z mogočnim glasom genijal-no predavane napravile tako silen vtis, da ostanejo nepozabne. Opozarjamo vse napredka željno občinstvo na jutrišnji drugi koncert gospe umetnice.
lj Glasbena Matica. Na slavnostno ljudsko Krekovo akademijo, ki se vrši v nedeljo, dne 12. maja popoldne ob 5. uri v Unionski dvorani vse občinstvo opozarjamo. Posebno prosimo vse organizacije delavstva, njih odbore, naj svoje kroge na to plemenito mišljeno priredbo opo-zore in vabijo k udeležbi. Vstopnice se žc prodajajo, vendar je opozoritev delavstva nujno potrebna. Samcobsebi umevno je, da je prihod vsakogar k ljudski akademiji dobrodošel. Govor bo govoril gospod profesor Ivan Vesenjak, aeklamiral pa gospod mestni učitelj Andrej Rape, pevski zbor poje isti spored krasnih umetnih in narodnih pesmi kakor pri prejšnjih akademijah.
lj Skupen shod ljubljanskih Marijinih družb bo prihodnjo nedeljo ob 5. uri popoldne v uršulinksi cerkvi. Člani naj pridejo polnoštevilno!
lj Mestni popisovalci urad bo v soboto, dne 11. t. m. radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt, Izjema velja samo za res nujne in neodložljive zadeve.
L)"
Ka aprovizaciji.
a Peki se vabijo, da se zglase zanesljivo jutri, v soboto, točno ob 9. uri dopoldne v mestno posvetovalnico radi nakazila moke.
a Kavina mešanica za IV. okraj sc prodaja le od torka, 14. t. m. do vštete sobote 18. t. m. Veljavne so le karte za ka vo, ki so numcriranc.
a Gališki krempir za L okraj. Stranke
I.	okraja prejmejo krompir v soboto, dne
II.	t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti Določen je ta-le red. od 8, do 9. ure štev. 1 do 200. orl 9. do 10. ure štev. 201 do
Iščem proti takojšnjemu vstopu
Brez posebnega obvestila
KOZI raDCIlC, Rimska cesta 6
Velika izbira SlliHillilOO od 15 K naprej. V zalogi imam vedno najnovejše
w dunajske modele in žalne klobuke 'rm
po možno najnižjih cenah.
sprevodnik južne železnice v pokoju
v sredo, dne 8. t. m. ob 6. uri zvečer, po dolg ent mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere boguvdnno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika sc vrši potek, fine 1(1. majnika 1918 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta štev. 11 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 9. majnika 1918.
Žalujoča rodbina KOLESA.
.Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
se sprejmejo pri prvovrstnem stavbinskem podjetju za nove zgradbe na Goriškem. Za stanovanje in hrano je poskrbljeno. Ponudbe ua poštni predal št. 57, Trst 3.
les za Jame od 12 cm naprej mehak'okrogel les, [na nt, smrekovo lubje j lansko in čreslo	i letošnje,
kostanjev les \ od to cjn hrastov les { naprej,
Prosim ponudbe k skrajnimi cenami, množino in navedbo roka zn oddajo.
VINKO V ABIC,
Saleo 9, .Tužno štajersko.
Kutantuo poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatoni.
se vrši v soboto, dne 11. maja 1918 ob 9, uri dopoldne na dvorišču »pri Levu«, Marije Terezije cesla štev. 16 in s.icer: več vozov, 3 zapravljenci, 1 gik, 1 lovski voz in mnogovrstne konj-:s—:: ske opreme.	—::
trn upravo maja t. 1.
Sprejme se izurjen jjggjj ^jj
Hrana in stanovanje v hiši, plačilo po dogovoru
IVAN STERLE, KRŠKO, DOLENJSKO.
Kupira solidni S c» 1 5 _ j. _ »
1 v,0?ki iz celuloz, blaga za plah.
.' --"'S^ tc, s Širokimi obSivi iz usnja, z lesenimi podplati in usnj. varovalci podplatov v vseh velikostih, zelo trpežni in'trajno vzdržljivi. Velikost za moške K: 28-10, za ženske K: 27-60, ;:a otroke K: 23-20.
MiliSH
•6-2P, 30-34, 35-39, 40-45.
usnjeno opremo. Velikosti: 21-25,
nove in stare BlUpI vsako množino
tvrdka .TELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovili zamaškov
fcjk 015111 Milji M um iz,
> i r. rujavega ali črnega vojnega platna z močnimi usnjenimi podplati. Zelo elegantni, pripravni za dom in ulico. Cena K: 28•— Iz ^elo finega črnega usnja z močnimi lesenimi podplati K 92 —. Zamena dovoljena. Pošilja po povzetju; pri predplačilu 5o/„ popusta. Dobavlja, dokler kuj zalog.
za točno dobavo od skladišča na Dunaju ali v Budimpešti ca. 97-98%
toI^IM a IviOp izvoz čevljev ®»JK3J IV.Weectoer G Uri©! JtO, odd.S MESTN0~ŽUPANŠTV0" V KRŠKEM~~
razpisuje službo
pri celem vagonu K 22.-— za kg pri pol vagonu K 23.— za kg pri manjši množini K 24.— za kg pri celem vagonu s pošt- ,
nino vred K 25.— za kg.
Domača trgovska in prometna a. dr.
(Vaterl. Handels & Verkehrs A. G.)
BUDAPEST V., Akademia ut. 20.
Telefon 133-66, 159-16. — Brzojavke: Grossist.
Prosilci morajo biti slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešči ter v tajniških poslih že iz-vežbani. Nastop takoj. Tisti prosilci, Iti se pečajo z gilasbo ali petjem, imajo prednost Zglasiti se je do 20. maja t. 1.
Našla se jc v nedeljo zvečer nfroška sandalica. Kdor jo je zgubil, naj sc zglasi Poljanska cesta 15, pritličje.
Pred sodnijo je nekdo zgubil paket s predpasnikom in otročjo copatko. Prosi se najditelja, proti nagradi oddati Sodna ulica v trgovini šivalnih strojev.
Novi Ccdex iuris canomci. Prvo pošiljatev tega dela jc Katoliška Bukvama ravnokar prejela in jo bo sukcesivno dobivala do naročenega števila. Pripomniti pa moramo, da se bo dobila za sedaj samo izdaja v osmerki (8"); ostali dve izdaji sledita neznano kedaj. Komur je torej na tem, c'a delo hitro dobi, naj naroči izdajo v o.smerki in odpove prvo naročilo, če sc. je glasilo na kako drugo izdajo. Zaradi izredno visokega denarnega kurza in pa ogromnih poštnih stroškov, veljajo izvodi v S', ki so sedaj na razpolago, po 50 K, če ostane ta cena v veljavi tudi za izvode, ki še pridejo, še ne moremo dognati.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. na V. Nai nam to novico sporoči do-tični gospod; kolikor vemo, ni resnična. — Brez izjeme. Brezimnih dopisov moremo sprejemati. Podpišite se. — Radovednež. Podpišite se. in navedite priče.
OPOZARJAM cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev
ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE.
Prosim torej, kdor je stroj naročil ali se za istega
zanimal, da se oglasi čim p-eie v trgovini
TOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev. 299
14 mesecev stara, 14 pesti visoka, lepa
z večletno prakso p>ri mestnih cerkvah in prosvetnih društvih, vojaščine pryst, želi nastopiti sluSbo kje na deželi. — Priglasi na upravništvo »Slovenca pod štev. 1587.
ženska srednje starosti, ki sc dobro razume na hišna in zunanja opravila. Najraje gre na deželo. Nar.I ov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1595.
dobro ohranjen, male oblike, sc )»koj kupi. — Ponudbe na Luka Sevr.ik, St. Jurij, pošta Grosuplje.
Proda se
< b deželni cesti, s hlevom in skladiščem in nekaj čez 2 ha gozda. Hiša je pripravna za vsako obrt. V hiši se je izvrševala popolna gostilniška in pe-karijska obrt. Pripravljen jc tudi prostor za trgovino. Posestvo je v večjem trgu kranjske dežele, četrt ure od železniškega križišča in brzovozne postaic. Cena ugodna radi drugega nakupa. — Ponudbe na upravništvo Slovenca« pod »hiša z gozdom št. 1592«,
I*; čem Si*	cJ jnr HfiiPinm^iiiaSn
WSU^l!lllllllll(illi:ili!IIIJl|tllU'll!!l;ilMl!H!!llli;!;iNI|t:MIIII
zatre čudovito naglo
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žaklje-v:no, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje	*228
E, KOTZBEK V KRANJU.
Vzorčna steklenica K4-—. velika steklenica 12-* brizga luica K 2 — Dobiva se povsod, — Glavna razpošiljslr.ira:
Lekarna pri upanju, Pecs,Ogrsko
'.'britcm ku»,arico, oziroma
s pripravno dru?ino.
fr ...... Pristava Srebrniče, Novo mesto — in
v Ljubljani, Sv. Petra ce3ta štev. 79.
W • ^rMiŽnšTSSK
dobro blago, v različnih barvah. Cena K 45.— do K 56.—. — Marje Terezije cesta štev. 13, II. nadstropje, vrata 107.
tudi rabljeni, različne velikosti, se kupijo. Ponudbe na »Rosenkranz«, poštni predal, Ljubljana.
najboljše nadomestilo z;, kavo, se dobi pri SEVER & Komp., preje Peter Lassnik, Ljubljana. 20 gr z
navodilom, kako se sadi, stane 80 vin, Pridelek jc 40krafen.	1340

Izda a i.jozorcii »Slovenca
Odgovorni urednik: Josip Gostinčar. državni in deželni poslanec v Ljubljani.
Katoliška tiskarna v Liubliani,