Naročnina listu :
Celo leto .	.	K1
Pol leta Četrt leta .
Mesečno .	.	„
Zunaj Avstrije : =====
Celo leto .	.	K 17-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Uredništvo in upravnišivo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen
Inseratiali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust.	:::
v pon-petek
popoldne. Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.-12. ure dopold.
slovensko ljudstvo.
Ceterum censeo *..
Na Dunaju so zbrane delegacije. Včeraj popoldne je imela ogrska, zvečer pa avstrijska svojo kon-stitujočo sejo. Zasedanje delegacij poirienja za našo monarhijo* dneve visoke politike. Najimerodajmej&i naši vodil(ni ifaktorji pridejo do belsede. in umevno, če vprašanja naše zunanje in 1 splošnodržavne politike potisnejo vse druge zadeve v bzadje. jTfudi najmanjši , med malimi politiki govore sedaj resno, tehtno, z nagubanim čelom o velikih rečeh lin v najzakotnpj-šem listu čitate v teh dneh ekspektoracije o Avstriji kat velesili, o trozvezi in trip elette niti itd. Obisk prestolonaslednika Franca Ferdinanda ' pri angleškem kralju vi Windsorju dela to visoko politiko le še bolij aktualno. Sicer se dokazuje, da je Franc Ferdinand na Angleškem samo kot lovski gosjt angleškega vladarja in je tudi zunanja oblika obiska bolj iamiliarnega značaja brez političnih okraskov, vendar je brezdvomno, da obisk ne bo ostal brez političnih posledic. Viljem ga gotovo ne vidi rad, mi ga pa pozdravljamo, ker pozdravljamo vse korake, ki bi znali nas nekoliko oprostiti nemškega ' varuštva. Več rak-ran je, ki razjedajo 1 organize^ avstrijske monarhije in ji ne dopuščajo; mirnOga in zdravega razvoja. Prva teh rak-ran je naša diplomacija, ki nima nikakega stika z ljudstvom, ne pozna njegovih potreb ter dela zato mesto politike interesov politiko nekega itakozvanega prestiža, politiko, ki je ravno v nasprotju z interesi ljudstva, mesto da, bi te interese pospeševala. Druga rak-ranai ' j® naša nesrečna balkanska politika. Tretja rak-rana so naši narodni boji, o katerih bi bilo škoda izgubljati besede, a četrta in glavna rak-rana, iz katere pravzaprav izvirajo vse druge, je dualistični ustroj monarhije.
Le dualističnemu ustroju monarhfije se imamo zahvaliti, da; je naša diplomacija taka, kakoršna je. Če imamo na znotraj neko vsaj • naviddznO, ustavo, vlada na zunaj popolni in goli absolutizem. Delegacije so skoro še čisto navadna formalnost, M- imajo samo dovoljevati izdatke in potrebna sredstva za to, dočim nimajo pravi ljudski zastopniki nikake 1 inge-rence na imenovanje skupnih minis|trov, katerih ni možno klicati na odgovor*. Odgovornost ministrov in soodločevanje ljudskega zastopstva ' pri njih imenovanju pa sta vendar dva glavna pogoja)' ustavnega življenja. Kjer tega ni, se tudi ne more govoriti o ustavi in ustavnih pravicah. Posledice Ite ga občutijo avstrijski narodi na svoji koži, to pa le zato, ker se pri sedanjem ustroju monarhije ljudska volja sploh ne more uveljaviti.
Trebalo bi energične operacije za ozdravljeni je teh razmer in zato bi se moral najjti mož, ki bi imel poguma, svetovati kroni, da se odlloči za energično renjeduro. Sicer bomo dalje hirali, da bo na koncu konca katastrofa neizogibna. A mi ne smemo pozabiti, da bi taka katastrofa utegnila biti usode-polna tudi za naše narodno življenje, za naš narodni obstanek. Zato priporočamo našim poslancem, da posnemajo rimskega Catena ter svoje govore vedno zaključijo z besedami: Ceterum censeo . . . Sic,er pa sem mnenja, ' da treba 'dualistični ustroj monarhije odpraviti.
Državni zbor.
Diunaj, 18. nov.
'Optimisti bodo imeli prav. Danes je imela naša zbornica celo sejo, v kateri ni bilo obstrukcije in če vse ne vara, se bo finančni načrt vendarle spravil pod streho. Rusinsko-poljska pogajanja imajo baje prav * dober potek, ker Rusini volilni reformni o-snutek Korytowskega v njegovih glavnih potezah ne smatrajo več za nesprejemljivega. Sicer pa državnozborski rusinski klub ne bo govoril zadnje besede, marveč 'je prepustil odločitev o sprejetju kompromisa deželnozborskemu ‘ klubu ! rusinskih) poslancev v Lvovu.
Pod tem vltisom se je nalašč za to vršila projti poldnevu konferenca strankinih načelnikov, v kateri so bili zastopani načelniki vseh meščanskih • strank. Zastopniki večinskih strank so zahtevali, da se morajo brezpogojno še v teku tega tedna razjasniti razmere. Finančni načrt se mora že ,z ozirom na pričetek delegacijskih zasedanj malo hitreje rešiti. 'Temu naziranju se je pridružil tudi ministrski predsednik grof Stiirgkh ter je naznanil, da bodo, kakor že vse kaže, rusinsko-poljska pogajanja že v bližnjjh dneh ugodno rešena, vendar se mora dati Rusijnom toliko časa, da se dogovore s svojimi kolegi v dež. zboru. Na drugi strani se je pa treba vsega ogibati, kar bi ozlovoljilo zbornico, ker bi utegnilo Ito neugodno v-plivati na potek spravnih pogajanj. Vodja ukrajinskih Rusinov, dr. Konštantih Letichi, se je pridružil naziranju ministrskega predsednika in je prosil, da se pusti njegovim tovarišem;1 v| dežtelnem zboru vsaj toliko ’ potrebnega Časa, da se zamorejo pogovoriti in zavzeti stališče. V Četrtek in petek bi naj zato ne bilo nobene seje in naj bi se dovedla razprava o davku na žganje le do glasovanja. Rusinsko zahj tevo je podpiral posebno toplo dr. K 0 r o š e c, [ka-
teremu so se potem pridružili tudi drugi strankini načelniki.
Vsled kompromisa se je seja1 gladko 1 vršila. Nekaj rusinskih poslancev se je pustilo črtati iz govorniške liste, tako da je prišel že v prvih današnjih popoldanskih urah na vrsto prvi manjšinski poročevalec dr. Diamand. Da pridejo na vrsto še vsi ostalji manjšinski poročevalci, je itreba jutri Še ene seje. Nato bo sledila ’ pavza do torka. V torek se bo
potem vršilo glasovanje o davku na (žganje.
* *
V naslednjem sejno poročilo:
Koj v pričetku seje je predložil Železniški minister Forster predlogo , o bosanskih železnicah. Železniški minister je pri tem razvil kratek ekspoze, v katerem je izvajal sledeče: Nova predloga je postarla nujno potrebna in sicer iz sledečih razlogov:
1.	Da se anektirane dežele gospodarsko priklopijo monarhiji.
2.	Da se železniško omrežje izboljša.
3.	Da se izboljšajo strategjične komunikacije v mejnih krajih, ker so te železnice iz strategičnih o-zirov največje važnosti.
Nujnost zgradbe bosanskih železnic je razvidna tudi iz tega, da je bosanski sabor sprejel ’ predlogo že dne 6. marca t. 1. Dokler pa Avstrija in 0,-grska ne dasta, svojega dovoljenja, se gradnja ne more pričeti. Minister opozarja na obširno motivacijo, ki je zbornici predložena v tisku. Kar se pa tiče denarnih bremen, kii jih bo toösilai jrnonarhijlp, za te železnice, pravi minister, da so ti stroški samo prispevki k vsem stroškom in tem bolj upravičeni, ker je Bosna v teku prejšnjih let imela - direktne izdatke za monarhijo.
Poslanec dr. Diamanti: Bosna za- nas?
Minister: Pojasnila dobite v železniškem odseku!
Kar se tiče lokalnih železnim*1 pravi minister, da se je vlada odločila predložiti to predlogo, ko bo rešeno vprašanje v razpravi se nahajajoča' finančna predloga. (Živahni medklici.) * Tozadevna predloga bo vpoštevala zahteve in potrebe1 raznih avstrijskih kronovin v večji meri, kakor do sedaj, pomenila pa bo za deželne finance velikansko breme. Zato izjavlja v imenu vlade s že danes, da se lokalnoželezniški zakon, < če bo tudi sprejet, ne bo prej izvršil, predno ne bo zbornica pripomogla državi' do novih, preko sedaj v razpravi se nahajajočih ifinamčnih virov. — (Živahni medklici.)
Nato se je nadaljevala Specijalna debata o finančnih predlogah. Vršili so se dejanski popravki.
PODLISTEK.
Strašna noč.
Zapiski iz starega dnevnika.
(Konec.)
Bližje in bližje je prihajalo rjovenje in čez kake pol ure sva že zapazila v temi svetlikanje ropa-, željnih volčjih oči.
ge nekaj časa sva rinila z uzdama, v rokah po snegu, toda vedno bolj sva bila prepričana, da nama ne preostaja drugega, če si hočeva rešiti življenje, da pustiva svoja konja lačnim volkovom. Preril sem se s težavo do svojega sprerpljevaljca, ki se je bil oddaljil za nekaj trenutkov od meije in mu povedal svoje mnenje/
— Res, ne preostaja nam drugega, — je odgo-ril. — Sicer cenim življenje svojeiga konja skoro tar ko, kakor svoje lastno življenje, toda volkov je vedno več in so vedno predrznejši. Vedno so nama bližje in en nesrečen padec je za naju usodepoln. Predno pa popolnoma obupava nad reditvijo svojih živali, poskusiva še svoje samokrese!
Komaj je izrekel, je že ustreliL
Zveri so grozno zatulile in se hitro umaknile. Toda čez nekaj minut so pridrvele Še ljuteje za nama in takoj jih je bilo vse polno okrog naju.
Po tujčevem vzgledu sem tudi jaz ustrelil kar na najbližjega volka.
Isti rezultat. Bolesten krik, boječ beg in nato zopet' prejšnje trdovratno zasledovanje.
Ni bilo druge poti, kakor da jim pustiva svoja konja in srečna, bi bila, Če, bi si s tem rešila življenje. Stopila sva tesno skupaj, si podala desnjci in prisegla pri svoji časti, da braniva drug ‘drugega Ido zadnjega diha. Nato sva ’ izpustila, uzdi in skušala kar najhitreje priti naprej.
Komaj sva napravila, par korakov, ko nama u-dari na ušesa strašno tulenje, lajanje in stokanje. Vedela sv-a, da naju ljubki živalci ne bosta nikdar več nosili. Sedaj ali nikoli je bili najugodnejši trenutek za beg. Ljubezen do življenja nama je dajala orjaško moč in tako sva dospela na mesto, odkodjer je burja odnesla sneg in so se videla tla. Našla sva tam zopet kol, ki je nama naznanjal, da sva na pravi poti. V daljavi so se lesketale lučice ,v vasi Rocca Rosa in hitela sva, da bi dosegla ito rešilno postjajo.
Toda nevarnosti še ni bilo konec.
Kmalu sva zaslišala za seboj jezno renčanje in tulenje.
Bilo je jasno: najtem konja* so zveri že požrle in bile so še bolj divje, ko so nekoliko okusile vročo kri.
— Malo pred vasjo ie mala kapelica — mi je zaklical tujec. — Ce prideva srečno tja, sva na varnem. Hitiva!
Hitela sva, koliko so nama dopuščale moči. A pogrezavala sva se v sneg j in predno sva. se mogla izkopati, se nama je približali) en volk na nekaj korakov. Videl sem njegove svetlikajoče se oči in slišal, kake je škrtal z zobmi.
Potegnil sem svoj samokres in sprožil.
Toda orožje je odreklo.
Vendar se je volk nekoliko prestrašil. Skočil je nazaj, toda že v naslednjem hipu je planil s toliko večjim srdom naprej.
Zopet sem sprožil in samokres je zopet — odrekel.
To pot je zver samo obrnila glavo in bi me popadla, da ni bil moj tovariš srečnejši. Zadel je volka, da, se j,e valjal nekaj časa v svoji krvi, toda v hipu so ga dohiteli njegovi tovariši in ga raztrgali na drobne koščeke.
Ta srečni slučaj nama je pomagal, da sva se
izkopala iz snega in hitela naprej. 'Srečno sva dospela do kapelice in se še pravočasno zaklenila, — kajti volkovi so bili takoj za nama.
Strašna je bila ta noč, ki sva jo preživela tu.
HodiT.a sva vedno gor in doj. in si mela roke, da ne bi zmrznila; zunaj pa se je mješalo v groznin akordih lajanje lačnih volkov s tulenjem viharja.
Govorila sva prav malo, kajti nobenemu se ni posebno ljubilo.
Ko sva videla, da se je začelo daniti, sva glasno hvalila Boga, da je naju rešil.
Polagoma se je popolnoma zdanilo in volkovi so se vrnili v gore. Rekel sem tovarišu, naj gre le z menoj v bližno vas, da se tam malo ogreje va in pokrepčava.
—	Ne! je rekel odločno, skoraj jezno — moram se vrniti.
—	Menda ne boste še enkrat prehodili strašne planjave ?
—	Pač — je odgovoril in stisnil ustnice, — v vasi nimam prijateljev.
—	Saj je tam gostilna, ki je odprta vsakemu poštenemu človeku.
—	Prijatelj — je rekel, me ganljivo pogledal in položil roko na mojo ramo, — ali vam smem na vojaško čast zaupati neko skrivnost?
—	Da, gotovo, prijatelj.
—	Zanesem se na vas.
—	Ne boste se kesali.
—	No, vidite, to noč vas je spremljal Giacomo Ranieri, toda ne povejte tega nikomur!
—	Vi? — sem zaklical začuden in prestrašen ob enem, — vi ste slovit roparski glavar, katerega se vsi boje?
—	Da, da, prijatelj, jaz! Vendar dan ste besedo, 'da me ne izdaste in zanašam se na vas. Do sedaj ste mislili, da je bil vihar za vas velika ne-
Vendar pa Rusini vsled kompromisa niso obstruira-* li. Debata se je po poročilu minoritovega poročevalca dr. Demanda prekinila in se je nadaljevala debata o Pacherjjevem nujnem predlogu za učiteljstvo. Ker se je imela ob 6. uri zvečer vršiti seja avstrijske delegacije»' je bila seja ' ob 15. uri popoldne zaključena.
Prihodnja seja jutri ob 10. uri.
Kdo je spravil Bolgarijo iz vrhunca slave ob rob propada?
Dne 16. t. m. se je vršilo v Sofiji veliko zborovanje, na kälterem je podal ministrski predsednik dr. Radoslavov vladno oficijelno izjavo o vzrokih katastrofe Bolgarske. Radoslavov je začetkom govora o-pozarjal na resnost položaja, v katerem/ je prevzel sedanji kabinet vlado, in na velike žrtve, ki jih je pretrpela Bolgarska. Izjavil je, da je sedanja vlada podpisala bukareški mir z izrecno pripombo, da pričakuje pravičnega ravnotežja na Balkanu in bo tudi še sedaj skušala mirnim potom in z dipltomajtični-mi sredstvi doseči revizijo pogodbe. Vezi med Turčijo in Bolgarsko postanejo!1 še tesnejše, ko sklene Bolgarska ž njo trgovinsko pogodbo. Razpust sobranja je bil potreben, da ljudstvo po toliki nesreči izreče lahko sodbo glede nalog, ki čakajo ravno zdaj Bolgarsko. In v to sodbo hoče vlada skrbejti za svobodne volitve. Sedanji kabinet mora v prvi vrsti tudi zboljšati finančni položaj dežele in bo radi tega črtal vse nepotrebne izdatke. ; Velika skrb , se mora posvetiti tudi oboroženju in opremljenju armade, da bo armada bolj kot kedaj prej znala; varovati ' živ-ljenske interese bolgarske države. Nova bolgarska ozemlja dobe kmalu vse politične pravice 'in Bolgarska zgradi veliko pristanišče ob Egejiskem morju, ki je zvezati z Donavo.
Za Radoslavovom je govoril finančni minister Tončev, ki je izjavil, da je katastrofo Bolgarjske povzročila edino-le zveza s Srbijo.
Nato je v skoro tri ure trajajočem govoru pojasnjeval zunanji minister Genadijev vzroke bolgarske narodne nesreče in skušali dokazati, kdo je kriv te nesreče. Med drugim je izvajali: Kabinet Gešov je vojno nezadostno pripravil, kajti armada je bila še preslabo oborožena in ji je pomanjkovalo sanitetnega materijala. Po prvih odločilnih bitkah s (Turčijo je Gešovova vlada pustila, da so se mirovna ,pogaja(nja zavlačevala in to samo iz korektnosti napram Srbiji in Grčiji. Vlada je bila že takrat opozorjena na ilo-jalno postopanje zaveznikov in bi bila lahko sklenila s Turčijo sijajno mirovno pogodbo;, ker (Turčija ni zahtevala ničesar drugega, kakor Dardanele in (Carigrad. Vojna pa se je nadaljevala. Po bitki pri Ka-taldži so bili turški pogoji že manj1 ugodni, a še vedno izvrstni ' ini bi Gešov lahko sklenil mir, a ni storil tega ,iz obzirnosti db Grške. Grki so igrali že pred Kataldžo jako sumljivo ulogo. On sam (Genadijev) je dospel pred Kataldžo in nasvetoval dr. Dane-vu, da naj sklene mir, ker je pričela groziti nevarnost od Srbije, Grčije in Turčije. A vojne operacije so bile ustavljene še le potem, ko sta tudi generala Savov in Pi'čev uvidela potrebo premirja, ki je bilo potem tudi sklenjeno.
V tem trenutku se je pričela nesreča Bolgarske. Vlada ni znala izvojevaiti iz 'sij ajjnfih zmag primernih koristi. Rumunija. je kar Čez noč formulirala svoje zahteve, Srbi in Grki pa so- pričeli preganjati bolgarski živelj v Macedoniji. 'Toda vzlic premirju se je ponudila Bolgarski zopet nova ugodna prilika. Bolgarski bankir Kalčev je dosegel od 16. do 19. decembra pri porti predajo .Odrina, a Gešov se je kazal razžaljenega in grozil celjo z demisijo. Ni se hotel poravnati s Turčijo niti še potem, ko je odšel o pravoslavnem božiču general Savov na povabilo Nazim paše in ministra Noradunghiana ,v Carigrad in dobil od obeh zagotovilo, da hoče Turčija izročiti 0-drin. Savov je Gešova takoj informiral o tem svojem razgovoru, a Gešov ni niti reagiral na to. 'Med tem je postajala situacija vedno bolj komplicirana in Rumunija je začela zviševati svoje zahteve. Vlada je puščala dr. Da-neva brez vsakih instrukcij in ko so bila londonska pogajanja prekinjena, je f Bolgarska zgubila vse prednosti položaja. Obdana od vseh štirih strani od sovražnikov, je pričela drugo vojno proti Turčiji, vzlic temu, da so generali sami izjavili, da je obnovitev vojne velikega pogreška. Po padcu Odrina bi morala Bolgarska takoj skleniti s Turčijo mir, a Gešov se -je dal zapeljati od zvitih srbskih in grških diplomatov, ki so hoteli bolgarsko armado najprej popolnoma izmučiti. Brez Greyjeve po-
sreča in vendar vas je rešil gotove smrti. Pridružil sem se vam, da bi vas umoril. Hotel sem se polastiti vaše obleke in papirjev in mesto vas odjezditi na grad di Sangro, da bi si ga ogledal. Vihar pa je le prekrižal moj načrt. Nisem vas mogel usmrtiti, ker sem vas rabil za svojo rešitev. Sedaj pa je mož, ki mi je pomagal, gotov mojega varstva, kajti tudi ropar in razbojnik ve, kaj je Čast. Vzemite ta prstan, in če bi vas kedaj moji ljudje napadli,- ga samo pokažite in ničesar žalega vam ne bodo naredili.
S hitrimi koraki je odšel in kmalu izginil v snegu.
Nikdar več ga nisem videl. Kmalu nato je u-mrl. Ljudje, ki so toliko časa trepetali pred njim, so ga ujeli in usmrtili.
moči bi se nova mirovna pogajanja s Turčijo zavlačevala sploh do večnosti.
Glede konflikta z Rumunjijo; je izjavil Genadijev, da so velevlasti same nasvetovale sporazum. Prečital je tudi brzojave takratnega bolgarskega poslanika v Bukureštu, iz katerih je razvidno, da je do zadnjega obstojala prilika 1 za mirno dosego sporazuma.
Genadijev je končal: Vojna s Srbijo in Grčijo nikakor ni bila povod bolgarske nesreče. Bolgarska nesreča je bila le posledica načina/, kako se je vršil boj s Tkirčijo. Ljudstvo in bolgarska’ armada sta izvršila svojo dolžnost. Nesrečo je zakrivila le diplomacijo s svojimi napakami in ona je za nesrečo tudi odgovorna. Ko je prevzel Radoslavov! vodstvo sedanjega kabineta, je takoj sklenil rešiti, kar se je še dalo in vlada hoče tudi Še vnaprej delovati na to, da zopet ojači bolgarsko narodno silo.
Politični pregled.
Delegacije.
Pod predsedstvom starostnega predsednika barona Schwegla se je včeraj, dne 18. t. m., ob 6. uri vršila seja avstrijske, delegacije, da se. konstituira. Za predsednika je bil izvoljen dr. Leo z vsemi 44 oddanimi pasovi, za podpredsednika pa grof Silva-Tarouca. Po izvolitvi zapisnikarjev je podal zunanji minister grof Berchtold skupni proračun za prvo polovico leta 1914. Nato so se vršile volitve v razne odseke. Sklep seje je bil ob 7. uri zvečer»
Po plenarni seji so imeli takoj razni odseki svoje seje, da so si izvolili načelstvo. Zla načelnika finančnega odseka je bil izvoljen delegat poslanec dr. Korošec.
Ogrska delegacija je imela svojo prvo sejo že pred avstrijsko. Za predsednika je bil izvoljen baron Lang, za podpredsednika grof ZÜchy. Opozicija se seje ni udeležila. V poslopju ogrskega ministrstva a latere, kjer zboruje ogrska delegacijla, straži ogrska parlamentarna straža. Danes, dne 19. t. ra., ima odsek za zunanje zadeve ogrske delegacije popoldne ob tretji uri sejo in bo podal grof Berchtold svoj ekspoze.
Več demokratizma!
O naši diplomaciji soglaša vsa javnost, da je najslabša na svetu. A temu se ni čuditi, saj je diplomacija pri nas izključen monopol visoke aristokracije. V; našem miništrstlvu zunanjih del je 13 grofov, 23 baronov, 10 vitezov, 22 plemičev in samo 8 uradnikov iz meščanskih slojev. Med veleposlaniki je 1 knez, 6 grofov,. 1 baron, 1 plemič in samo 1 ne-plemič (dr. Dumba v Waöhingitohu). 'Med poslaniki pri tujih državah je 1 knez, 7 grofov, 7 baronov;, 4 plemiči in samo 1 neplemič. Med diplomatskim osob-jem je med 72 uradniki 31 grofov, 4 knezi, 23 baronov, 5 vitezov, 8 plemičev in samo 1 neplemič.
Te številke povedo mnogo. 'Prav umestno piše z ozirom na razmere v naši diplomatski službi peki dunajski list: „Z aristokratskem pokolenjem in birokratskim priposestvovanjem umetno na par sto ljudi omejen izbor naših 1 diplomatskih dostojanstvenikov povzroča, da smo na diplomatskem materijalu ubož-nejši, kakor mnogo manjše države, ki izrabljajo pri izbiri najvažnejših svojih uradnikov ves svoj izobraženi človeški materijal. Na Rumunskem, ki nam je v zadnjem času zadala toliko občutnih diplomatskih udarcev, vodi zunanjo politiko bivši vseučiliški profesor Majorescu, Njegov najboljši podpornik je (Take Jonescu, po poklicu odvetnik in po pokolenju sin čujte! — trgovca z delikatesami. 'Na'Grškem vlada takisto bivši inženir Venizelos, v Srbiji bivši inženir Pašič, in izkazalo se je, da vsak izmed njih sedemkrat nadkriljuje našo diplomacijo. iTjisti, ki gospodujejo v ministrstvu (zunanjih del, riiso pravzaprav aristokracija, marveč klika, f v kateri ne more prodreti nobeden zunaj stoječi in če tudi vsled tega propade sama država. Klika pa je naraven sovražnik vsakega talenta, naravnost dovršena obrambna organizacija breztalentnosti proti talentu. In priznati se mora, da je ta organizacija sijajno delovala. V vrstah te organizacije ni najti nobenega talenta več in če bi ga tudi iskali z , Diogenovo svetilko ! “
Poljaki.
Poslanec Stap/inski je odstopal od načelstva parlamentarnega kluba Poljske ljudske stranke in kot podpredsednik Poljskega kola, ker ni bil izvoljen v delegacije. 'Vzrok, da je začela njegova zvezda u-gašati, je iskati baje v sporu med njim in ministrom Dlugoczem.
Rusija.
'Odpoklican je ruski poslanik na Dunaju, pl. Giers. Imenovan je za senatorja.
Maše prireditve*
Šmartno na Paki.
V nedeljo, dne 16. t. m., popoldne po večernicah, smo imeli shod S. K. Z., katerega je vodil župan Pirtovšek. Shod je bil dobro obiskan; udeležilo se ga je tudi več posestnikov iz St» Andraža.
Poslanec dr;. Verst to'v! Šj ek je poročal o deželnem in državnem zboru in navajal razne za te kraje važne gospodarske zadeve.
Posestnik Blagotinšek iz St. Andraža se je posebno pritoževal- glede ceste, katere okrajni zastop
šdštanjski tako dolgo ne gradi. Poislanec dr. Karol Verstovšek je dal tozadevna pojasnila in opozarjal posebno, da se cesta ni zamogla do sedaj graditi le zaradi velikanskih stroškov. 'Na predlog gospoda župana se je izrekla 'poslancem S. K. Ž. zaupnica.
Šmartno pri Slovenjgradcu.
V nedeljo se je vršil po rani maši shod S. K. Z., ki je bil dobro obiskan. Velečastiti gospod nadžupnik -Lenart je pozdravil poslanca dr» Verstovjšeka prav prisrčno in zlasti po vdor j a® njegovo ivstrajno delovanje. Predsednikom shoda je bil izvoljen posestnik Vavken.
Poslanec dr. Verstovšek) je poročal obširno o zadnjem zasedanju v deželnem zboru, o raznih važnih vprašahjih, o katerih se razpravlja sedaj v državnem zboru in dokazoval glede izseljevanja, koliko škode povzroča narodhemu gospodarstvu, zlasti kmetij'stvu, vedno večje izseljevanje zlasti kmečkega delavstva in kmečkih sinov. Posebno je z veseljem povdarjal, da je slišal, da iz slovenjgraške okolice ne pošiljajo več v toliki meri slovenskih otrok v — nemško šolo.
Govoril je nato še ugjedni veleposestnik Plesnik, ki je predlagal popolno zaupanje poslancu in njegovim tovarišem S. K. Z. Zaupnica se je soglasno sklenila.
Raznoterosti.
Iz učiteljske službe. Na trirazrednici pri Sv. Roku ob Sotli (drugi plačilni razred) je izpraznjeno mesto nadučitelja; prošnje do dne 5. decembra. — Na trirazrednici na Teznu pri Mariboru (drugi plačilni razred) je oddati službo učiteljice ; prošnje do dne 15. decembra.
Iz ljudske šole. V stalni pokoj so stopili: začasno vpokojena stalna učiteljica pri Sv. Vidu pri Planini Josipina Bezlaj, začasno vpokojena starna učiteljica na- Laškem Albina Cun-tara, nadučitelj pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah Franc Pečar in '\pa stalna učiteljica v Šmarju pri Jelšah Leopoldina Her čevar-Jutraš.
Iz pol. službe. Prestavljeni so: okrajni komisa«; baron dr. Rudolf Steeb iz Brežic v t Maribor, komisar dr. R. pl. Schadek iz Judenburga v Gradec in namestniški koncipist dr. Alfonz Wessely iz (Maribo-ra v Brežice. Konceptni praktikant v Celju dr. Fr. Fina je premeščen iz Gradca v Celje : in konceptni praktikant Viktor Zangger v Gradcu pride v Ptuj.
Občni zbor zveze Orlov. V nedeljo, dne 16» t. m., še je vršil v dvorani Ljudskega doma v Ljubljani občni zbor zveze Orlov. Iz Statistike posnamemo, da šteje zveza 169 telovadnih odsekov in sicer-110 na Kranjskem, 28 na Primorskem, 25 na Štajerskem in 5 na Koroškem. Izvršujočih članov je Štela zveza 4262, od teh je 229Ì5' telovadcev, 1797 podpornih članov in 1133 oseb orlovskega naraščaja. Iz teh podatkov je razvidno, da se je dvignila orlovska ideja iz skromnih početkov v razmeroma kratki dobi na višino, ki je ponos katoliške slovenske organizacije. Orli naprej. Nazdar!
Himen. V nedeljo, dne 16. t. m., 'se je poročil v župni cerkvi v Središču gospod dr. Matko Zorjan, c. kr. avskultant v Mariboru, z gospico Rafaelo Ko-si-jevo, hčerko nadučitelja, veleposestnika in znanega mladinskega pisatelja Antona Kosija v Središču. Čestitamo !
11, 12, 13. V prihodnjem mesecu bo zopet pomenljiv dan za nabiralce ! d/ semških znamk. Zadnjikrat v 20. stoletju bo namreč mogla pošta pritiskati na znamke pečate z datumom 11, 12, 13. |Take zaporedne številke so v datumu,1 mogoče samo štirikrat vsakih sto let, namreč. 8» !9. 10., 9. 10. 11., 10. 11. 12 in 11. 12. 13. Nadalje se pojavljajo vsakih sto let enake številke v datumih ‘in .sicer 10. 10. 10., 11. 11. 11. in 12. 12. 12.
Canadian Pacific. Vodja družbe Canadian Pacific, generalni ravnatelj Altma'nn, je bil dne 16. t. m. izpuščeh Iz zapora proti kavciji 150.000 K. Zatrjuje se, da so ga izpustili na, intervencijo angleških oblasti.
Dobernig izvoljen za koroškega deželnega poslanca. Dobernijga je celovška 1 trgovska in obitna zbornica izvolila soglasno ' za koroškega deželnega poslanca.
Velik dobrotnik človeštva umrl. 'Umrl je dne 17* t. m., ob. pol deveti uri zvečer, eden najbolj blagih zdravnikov, dr. Emanuel Leitner, exprovincjjal usmiljenih bratov v Gradcu. Umrl je ravno štiri dni pozneje, ko je 'že pravzaprav na smrtni postelji obhajal svojo 'SOletnico redovniške obljube, 'katero je napravil dne 13. novembra 1863. Bil je mož, ki ga je ves svet čislal in spoštoval. Bil je zdravnik in marsikatero telesno, a. dostikrat tudi, duševno rano je o-zdravil s svojim ginljivim pogledom in s svojim očetovskim nasvetom. Veliko tisoč in tisoč ljudi je pri njem iskalo zdravja in ga tudi našlo. Ker, je želel blagi, sedaj rajni jubilant, počivati v sredini svojih sobratov, se mu bo ta želja izpolnila, in ga bodo prepeljali k večnemu počitku na pokopališče v Kainba-chu pri Gradcu. Ker je zadnja leta, če prav že' sam ves bolan, še zmiraj ordinira! in drugim pomagal, upamo, da si je s svojim takor.ekoč mučenilšiklm življenjem zaslužil nebesa, za katera se je celo svoje življenje trudil in svoje zdravje žrtvoval. Trudne njegove so oči, nebeški oče mu naj plati! R. I. P.
Naš prevzv. g. knezoškof so se sinoči precej utrujeni vrnili od škofijskih posvetovanj.
Miklošičeva stoletniea. Jutri, dne , 20. novembra, bo minilo sto let, kar se je rodil v Radomerš-čaku pri Ljutomeru velikan znanosti, , 'nesmrtni naš jezikoslovec Franc Jurij Miklošič. 'Slava njegovemu spominu !
Vedno se najdejo. Ce je tpdba pri nas na Sp.
Štajerskem iti v boj proti nam, pa se vedno najdejo nemškutarji in liberalci v prijateljski zvezi. Pri državnozborskih,, deželnozborskih in mnogih občinskih volitvah smo to že opazili. Kako so te nam nasprotne stranke povsod enakega kova, malovredne in propale, priča sedaj dežela kranjska. Tam se bije zdaj boj za deželni zbor. 'Proti jS. L. S., kateri se sicer radi tega ni treba nič bati, se je združilo vse: liberalci, socialdemokrati in [Nemci. Ljubimkovanje med prvima dvema strankama traja (že dalje časa, sedaj se je pa tej čedni dvojici pridružil še tretji — Nemec. V „Grazer Tagblattu“ in >,Grazer Tiagespo-sti“ lomijo kranjski Nemci kopija za svoje liberalne zaveznike, ki niso v izberi sredstev nič kaj velko bolj izbirčni, kot pri „Narodu“, ali pa smrdeči kloaki,'ki sliši na ime „Dan.“ So pač 'drug ' : drugega vredni, ti -psujoči prijatelji in na Kranjskem nič boljši, kot pri nas.
Dr. Delpin, advokat v Ormožu, je odstopil kot predsednik nemškega Volksrataf za Spodnji Stajer* Dr. Delpin je tudi ustanovitelj Volksrata 1 in [ ga je vodil od ustanovitve sem ‘ skozi sedem let. Bolezen, oddaljenost in Še razni drugi momenti (nesporazum-ijenja) so povod, da dr. Delpin odstopa. Nam je sicer precej vse eno, kdo vodi nemška bojna društva in tudi slavospev včerajšnje „,fML Zl.i‘% ki dviga dr. Delpina v deveta nebesa, nas [pušča hladne, samo na nekaj bi opozorili:	Volksratovi voditelji izhajajo
iz slovenskega naroda. Odstopiv|ši dr. Delpin je sin slovenske matere, novi predsednik, celjski dr. Ambrožič, je sin slovenskega očeta ( iz Kranjske, prvi podpredsednik je pa mariborski učitelj Rus, kojega pristno germanstvo je seveda tudi vzvišeno — nad vsak dvom. [Vsa, mizerija spodnještaj|erskega nemštva je pač najbolj vidna v tem, da ga vodijo sinovi drugega, slovenskega naroda. Tudi brezmejna sramota za veliki in kulturni nemški narod je to. Jani-čarstvo se šteje Turkom še vedno v velik greh in sramoto. In vendar, koliko grše in podlejše je moderno janičarstvo, kakor ga vganja in vzgaja nemštvo pri nas. Kdor ima le še nekoliko! poštenja in dostojnosti v sebi, se mu mora zastuditi. "Volk s ratu se seveda ne bo, ker kakbr zaslužijo našo obsodbo ljudje, ki se okrog njega zbirajo, tako je tudi njegov namen in cilj krivičen, nelep in barbarsk.
„Dan.“ Slovensko katoliško iakademično društvo „Dan“ v Pragi si je izvolilo na občnem zboru v soboto, dne 15. t. m., sledeči odbor: ZtavadlaH 'Mih., cand- iur., 1 predsednik;; Koruza Josip, stud. lur.,. podpredsednik in blagajnik; 1 Kovačec Janko, stud. iup., tajnik; Kürschner Eduard, stud. ing., gospodar in knjižničar.
Drugo žrebanje razredne loterije. Dne 14. novembra je bilo drugo žrebanje razredne loterije. Dobitek 10.000 K je zadela srečka štev. 98.565,. dobitek po 5000 K Štev. 23.916, 2000 K štev. 1547, ,26.999 in 67.327, dobitek po 1000 K pa štev. 41, 25.966 in pa 30.286. Izžrebanih je bilo tudi več dobitkov po 600, 200, največ pa po 80 K.
Hmelj. Centrala hmeljarskega društva v Žatcu poroča z dne 14. t. m. sledeče: V prvi polovici meseca novembra je bilo popraiševanje po Krmelju na trgu v Žatcu in Norimbergu mnogo živahneje, kakor poprej, kar je zopet povzročilo zvišanje 'hmeljskih cen. Na hmeljiskem trgu v Žatcu ise je ^opr odalo1 v tem Času na dan kakih 201! do 300 bal hmelja. Kupci so bili inozemci ter zastopniki raznih, pivovarn ’ in trgovci iz Nemčije. : Razen žatečkega hmelja se je po-prodalo tudi- več tujega, ponajveč štajerskega hmjel-ja. Vsled teh okolščiu so poskočile' cene za, nekaj kron, ! pri čemur se je vpoštevala 1 kakovost hmelja. Hmeljske cene v Žatcu so bile te-le :	žatdčkif hmelj
od 270 K do 305 K, štajerski od 200 K do 240 K, o-grški od 190 K do 230 K, sedmdgraški od 180 K do 200 K per 50 kilogramov. V tej poročilni dobi so po-prodaili v žatečkem hmeljskem okolišiuf tudi producenti večje množine hmelja, ki znašajo nekaj tisoč stotov. Cene temu poprodajnemu hmelju so poskočile za 10 do 15 Ostali producenti pa, sedaj trdno držijo svoje blago. V žatečkem hmeljiskem okolišu imajo še sedaj producenti komaj kakih 5000 meterskih stotov hmelja v svoji zalogi. Iz živahnega popraše-vanja ter vsled zvišanja; cen sledi, da so jeli sedaj tudi oni zastopniki pivovarn, ki so do sedaj še čakali, zelo živahno popraševati po hmelju ter ga prav pridno kupujejo.
Štajersko^
Maribor. ’Umrl je /gostilničar Jeli ek., lastnik gostilne „Pri jagnjetu“ (Zwirn Lamm) blizu glavnega kolodvora.
Studenci pri Mariboru. [Občinske volitve imamo tukaj dne 25. t. m. za tretji razred, dne 28. t. m. pa za drugi in prvi ralzred. Slovenski volilni! Zdaj je prišel1 čas, da napravimo račun z onimi,1 M nas že tako dolgo tlačijo. Spomnite se, kako nas dr. Jurič, nadučitelja Mayer in Halleker ne marajo in — pritiskajo k,tlom! ' Spomnite; se, kako so nas s silo napadali nahujskani ljudje, r ko smo zahtevali za-se
slovensko šolo! Odjedli so nam jo s svojo brezobzirnostjo. In zdaj nam niti tega, ne pustijo, da bi si ‘ z lastnim denarjem zidali šolo, 1 ki bi občino ' ne stala niti vinarja. Pač pa so sezidali — na * dolgove — Še eno drago nemško šolo, za katero smo prisiljeni tudi Slovenci plačevati davek. Naš je^k pa se v ujej zaničuje, naši otroci se v njej vzgajajo v odpadnike,. Voljilci, zdaj je čas obračuna za te krivice, zdaj se otresimo svojih tlačiteljev! Spoujlnite se tudi, kako nemškonacionalni gospodje vedno vabijo evangels-kega pastorja k nam v Studence. Kako ga verno poslušajo, kadar jim pridiga v „(Turnhalle.“ Katoliške cerkve pa se ogibljejo, kakod i„,ta hudi" križa. Dr. Jurič je celo odpadel od katoliške vere „in je sedaj luteran. Zdaj pa se nam ti gospodje deliajo prijatelje, ker bi radi postali občinski odborniki. Dr. Jurič bi čelov rad zlezel, kakor pravijo, na županski stolpe. Zato na noge, posebno volilci drugega razreda, prekrižajte tem ljudem! njihove račune, volite dne 28. t. m. samo naše krščanske može,. Vi boste i-mjeli na vesti, ako dobimo v Studencih luterana za župana. Da se to ne zgodi, naj se ta dan glasi od ust do ust znana pesem: „;In spet se oglasi jih sto, dr. Jurič nam županih ne bo*“
Maribor. (Slovensko gledališče.) Na 'Miklavževo nedeljo, dne 7. decembra, se bo ob 4. uri popoldne vprizorila otroška spevoigra1 ^Pogumni krojaček.“ Mi že danes opozarjamo slayno občinstvo na to velezanimivo igro, ki je do sedaj še na vseh odrih prav izvrstno uspela in ne le posebno otročiče, temveč tudi odrasle jako zadovoljila.. I 'Sodelovale) bodo tudi tokrat izurjene gledališke moči, razen ene bodo same moške vloge. Predprodaja vstopnic pri gospodu Weijxl-u, Glavni trg št. 22, ■ katere se naj cenjeno; občinstvo I prav pridno poslužuje sosebno za to igro, da ne bo v zadnjem trenutku; , tak velik [ naval pri blagajni, kakor zadnje leto. Pripomnimo izrecno, da se bo tudi tokrat, kakor vedno le|tos, začela predstava točno ob napovedanem Času.
Hoče. Dekliška zveza priredi v nedeljo, 'dne 23. ,t. m., v gostilni gospe Rojko veseloigro : „Prisiljen stan je zaničevan.“ Na sporedu je: govor, deklamacija, gledališka predstava in petje. Začetek ob tretji uri popol'dne in ob šesti uri zvečer. Vstopnina za sedeže 50 Vinarjev, za stojišča 30 vinarjev. Kdor se hoče zopet enkrat dobro zabavati > iu( nasmejati, naj pride na to prireditev. K obilni udeležbi uljudno vabi Dekliška zveza*
Fram. V Framu so včeraj, dne 48. t m., pokopali stud. pharm, gospjoda Tjoničeka Pjirkmajierja. Pretresljivo in nad vse lepo mu je govoril ob odprtem grobu domači župnik. Pogreb je bil izvanredno veličasten!
Ormož. (Orel.) Naše izobraževalno društvo si je pri sestanku v nedeljo, dne 16. t. m. popoldne ob precejšnjem številu mladeničev ustfajnovilo telovadni odsek Orel za Ormož in okolico.'; ! Ker) se okoliški mladeniči zanimajo za telovadbo, je upanje upravičeno, da Orel ne ostane samo pri ustanovitvi, ampak si izbere skoro dovolj sile in moči za življenje in u-spešno delovanje med našim ljudstvom v Ormožu in okolici. Torej na delo,, okoliški mladeniči! •
Ormož. (Draginja mesa.) Med tem, ko se je v sosednih krajih cena' govejejga toiesa znižata za 20 do 40 vinarjev pri kilogramu, stane pri nas kilogram mesa še vedno 4.80 K do 2 K in to kljub temu, da se pri nas goveja živina ceneje kupuje, kakor povsod drugod. Mesarji si debelijo mošhjičke, ubogi nastav-ljenci in pa tisti, ki so primorani,, si kupiti košček mesa, če hočejo živeti, pa stradajo, da se jim kosti na telesu že od daleč vidijo. 0’rmoška. občinska u-prava in nemški Volksrat,i- na delo za blagor občanov! Sicer bomo skrbeli, da bodo kmetje živino sami klali in meso prodajali.
Oplotnica. Trgovska sotrudnica Mici Vahtar se je zaročila s trgovcem Janezom Furmanom v Ju-dendorlu pri Ljubnem na. Z)g. Staj.
Konjice. V Konjicah je dne 17. t. m., ob pol 7. uri zjutraj umrla veleblaga gospa Aha Sepie, rojena Janežič. Bila je sestra rajnega profesorja Frana Janežiča! I v ' Mariboru,. Z njo izgubijo ubogi veliko dobrotnico, ža katere je pa v svoji oporoki' velike svote volila. 'Posebno je skrbela za uboge v Žalcu in Konjicah. Pogreb se vrši v četrtek' ob tretji uri popoldne. 'Blaga pokojnica naj vživa. v nebesih plačilo za svoje usmiljeno-srce.
Ormož. (Sestanek Orlov).),Mladeniči, ki ste pri zadnjem sestanku prejeli pravila za pristop k Orlom, ste vabljeni na zopetni sestanek v nedeljo, dne 23. t. m., popoldne po večernicah, v prostore ormoške po>-sojilnice in hranilnice. Pripeljite vaše somišljenike s seboj.
Hajdina. Kam v nedeljo, dne 23. t. m. ? Vsi na Hajdino. Tamkaj se bo pod pokroviteljstvom katoliškega krčevinskega izobraževalnega društva predstavljala nova igra iz kmečkega življenja, v treh dejanjih, spisala E. R. in sicer v prostorih novega Kmečkega doma, takoj po 'večernicah, okrog pol 4. ure f popoldne. Vstopnina je mala. udeležba pa naj bo prav obil|na. Mladeniči, dekleta in vsi prijatelji naših društev, pridite vsi v obilnem številu.
Velika Pirešiea. „V petih okrajih ni tako katoliškega moža. kakor je Roblek“, tako je ’ govoril feldpater' liberalne stranke;; na shodu pri Fervegu pred dvema letoma. Mož je sicer ostal dokaz dolžen, a to pri naprednjakih ni tako hudo. Spomnil sem se sedaj n d to katoličanstvo, ko sem bral v časnikih o Roblekovih mejnikih. Nisèm tako učen politik, kakor
gospod Roblek v Žalcu, a toliko katoličanstva sem si ohranilj, da vem, kdaj stojijo mOlniki pravilno in — kdaj ne. To je pri nas kmejtih silno važna stvar in največ prepirov in tožb pride navadno zastran mejnikov. IZjato je res vsakemu svetovat,!, naj se ozira na posest svojega bližnjega in ima svoje mejfnike v redu.
Grahe pri Središču. V nedeljo, dne 23. t. m., se vrši popoldne po večernicah javen političen shod v prodorih kmečke hranilnice in posojilnice. Govorila bosta deželna poslanca gospoda ,Otzmec in Meško. Niso se zadovoljili naši poslanci z drobtinami, ki so jih jim ponujali kot pesek v oči v ! deželnem zboru naši mogočni narodni nasprotniki, ampak) vstrajali so do konca in sedaj lahko pokažejo pridobitve, za katere so se borili naši narodni zastopniki že leta in leta. Prihitite torej v nedeljo [domačini in okoličani, ter se prepričajte sami.
Špitalič pri Konjicah. (Bik smrtnonevarno ranil lastnega gospodarja.) DneJ 14. t. m. je gnal posestnik Anton Zidanšek v Špitaliču bika. Med potoma se je žival splašila in začela besneti. Bik se je zakadil v svojega gospodarja in ga nabodel na rogove ter ga vrgel na tla. Na tleh ležečega je pa še skušal vnovič zabosti z rogovi ter j;e tudi hodil po njem. Ko so rešili ZidanŠOka iz 'groznega položaja, je imel že tako hude poškodbe, da bo le težko okreval-
Slovenjgradec. (Lovska sigča.) V lovskem revirju inženirja gospoda Viertla na Sv* Uršuli je odnesel velik orel štiri tedne staro jagnje. Na klice, pastirice je prihitel njen oče s puško nad predrznejga roparja ter ga ustrelil. Orel-velikan meri z razprt’-mi peruti dva metra. Izročili so ga znanemu prepa-raterju nadučitelju ' gospodu Peitlerju pri Sv. Miklavžu, da ga preparira.
Velika Nedelja. V soboto se je pri nas pojavila tolpa ciganov, bilo jih je okrog 60 oseb. Vozili so se na večih vozeh. Med potjo so pa prav po cigansko beračili1 in pokradli, kar jim j,e prišlo pod roke. Nekemu kmetu, so pokradli tikve ter jih polagali konjem. Pa tudi sami niso živeli slabo. Oirožniki so jih zasačili ravno o priliki, ko so si [kuhali meso velikega purana. Obsojeni so bili na mestu ’ na denarno odškodnino in potem pod varstvom o rož niš tv a iztira-ni preko mejo na Hrvaško. V (Ormožu so se za nekaj časa naselili na nekem travniku, kjer se nahaja še krma v plasteh. Dotični posestnik je bil. že v skrbeh za svojo krmo, ali prišla mu je srečna misel, da mu lahko ormoški ognjegasci krmo rešijo s tem, da bi se s cevmi v rokah postavili pred cigane na stražo. ITiega pa- so se cigani res zbali in raje odšli. Prišli so iz Solnograškfega, kamor so bojda pristojni*
Otroci, otroci ljubljenčki,
kolikim nevarnostim ste) izpostavljeni na potu v šolo in >pri igri na prostem! Pred vsem je treba, 'da se Vas obvaruje pred preblajenjem; pri tem pa ne pride v poštev samo i topla obleka — treba je tudi varovati . občutna dihala pred prehlajenjem in to> se najložje zgodi, če se otroci privadijo na redno vživanje Faysovih priistnih sodens-kih mineralnih pastila, kakohšhe se pridobivajo' iz zdraviliščnih izvirkov ' kopališča Sodena:ob T. Skatljica (z imenom Fay) pa stane le K 1.25. Posebno znamenje: uradno potrdilo županstva Bodena ob T. na belem papirčku.
Na Balkanu.
Bolgarsko posojHo na Francoskem.
Fitoainčni minister Tionöew ' je v nekem inter-vivu izjavil, da je z rezultatom svojega potovanja v Pariz, kamor je odpotoval, da pripravi teren za bolgarsko posojilo, jako zadovoljen. Posojilo pred koncem leta ne bo zaključeno. Vlada bo za enkrat na-\ jela posojilo -250—300 milijonov, ki so potrebni za z-graidbo železniške črte HaŠkovo—pristanišče Lagos, ter za izplačilo rekvizicij in visečega dolga.
Proti carju Ferdinandu.
Sofijsko rusofilsko časopisje je pričelo ostro o-sebno gonjo proti carju Ferdinandu, katerega dolži, da je zakrivil vojaški1 in polji tieni poraz Bolgarije, isto časopisje trdi, da bo car Ferdinand odstopil na korist svojemu sinu Boristi;.
Mir med Grško In Turško sklenjen.
Mirovna pogodba med Turško in Grško j(e podpisana.
Solun - prosta država.
Solunska trgovska zbornica je po obširnem posvetovanju o vprašanju, kako povzdigniti gospodarsko bodočnost Soluna, sklenila, da se načrt o ustanovitvi prostega pasa za pospeševanje obrtnega razvoja opusti in zaprosi vlado v Alenala, naj proklamira mesto Solun za prosto državo. Ostanejo naj le vse odredbe za zboljšanje in : povzdig poljedelstva v novi Grški.
Pariška finančna komisija.
Velesile so se sporazumele ' glede pariške fin. komisije. Predpogoj je bil mir med Grško in Turčijo, Najbrže se sestane pa'riška finajnčna komisija še ta teden.
Marljivemu fr$ovcu
se nudi na PtM» ugodna prilika pestati samostojen. Reflektantje, ki razpolagajo najmanj čez 4000 K v gotovini, naj se oglase pod: »Špecerijska trgovina«, ustmeno ali pismeno v upravništvu listaj
Takoj račun ”a dobra gostilna
v Gornji savinski dolini starejši pošteni ženski ali zakonskima ki opravljata krojaško obrt. Pod „ I akoj 23“ n» uprav ništvo tega lista.
Naznanilo preselitve.
Čast mi je naznaniti cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice, da sem preselila svojo
trgovino z dežniki in solcniki, belo vezanje in vsako v to stroko spadajočo predtiskarijo
iz Grajske ulice št. 2 (Burggasse) v
Šolsko ulico št. 2 v Mariboru.
Pričakojoč obilnega obiska bileži z odličnim spoštovanjem
Hed. Hobacher,
Šolska ulica štev. 2 v Mariboru.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ford. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (bliza frančišk. cerkve). Telefon št 188.
Franto Duchek
svečar in m editar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojilnimi hiši na Ringu.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
-----------------------s
Velika narodna trgovina
KiroiVanič,Celje
Narodni dom
sriporoča bogato- zalogo Manufakturo ega ln modnega blaga, posebno krasno (novosti za ženske in jioške obleke poi zelo znižani ceni !
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I Vzorci na razpolago.
Zakaj pač
je „Pravi : zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah ?
Le zaradi svojih prednosti! krepak okus,
zlatorujava barva,
nedosežna izdatnost.
Tovarniška znamka:
Kavin mlinček.
>1 em 151/25.618
Malisno štupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo ód storžev, —w---s=rrrm
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veleti^«*!»»«» m špecerije»
«n x deželm mi pridelki
Anton Kolenc C
elle
Graška ulica št. 22«
1.
;	:	V, •	.	.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI
Graška cesta
• • • • • •
CELJE
priporoča po nainižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.

SpodnjBštajBFSkB ljudska posatici v Mariboru
ZBfrsp
uzt«
HnanilnP nlnnp se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: Kil Ullllllu VlUy» pripisuieio h kapitalu 1. januarja in 1 julija
nav.d » fp 4-1/,%, proti trimesečni odpovedi po 4*/«%. Obresti se pripisujejo n kapitalu 1. januarja in 1 julija vsacsb» Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poiož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnioa sama.
Pnsaiila SE daicio članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 57*%,. na vknjižbo in illaUJIIH uh UUJBJII pojavo p0 5‘/*% ba na osebni kredit po 6% Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Ilrarlnp llltp 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. upe dopoldne izvzemši praznike. V Ul nune Ul C oranih urah se sprejema in iiplačnj« denar.
Pojasnila n dajejo	|M ,Bdi •»	»"•«« lamraiBin*.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).

Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljen» z »«jboIJSiml slroji, z lastnim električnim obratom, najnovepiml črkami tn čedUiml obrobki, sprejem» vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor» časnike, knjige, brošure, stenske In druge koiedarje.
Za vl5. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ab modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razDe oznanilne napise. Za slavne, občinske, Šolske in drugs urade : uradne zavitke, ozuanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemua potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugo!,arvnim tiskom. ?.a posojilnice, zadruge io društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselio: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede. vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žaiostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. o o o o o