Posamezna številka 10 dinarjev lli 11/g Poštnina plačana v gotovini TRBOVLJE 5. JANUARJA 1955 Izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik1 Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski vestnik«, Trbovlje I, uprava rudnika — Telefon štev. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100, mesečna 34 din — Posamezna številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Stara in mlada rola (Ob novem letu smo si stari in mladi krepko stisnili rok, in pozabili na staro leto in gremo kot prijatelji naprej do cilja.) Darilo JLA hrastniški godbi Splošno znano jet da je šla celokupna rudarska godba na pihala iz Hrastnika leta 1944 v partizane z Instrumenti vred Na-| stopala je tedaj kot godba Vil korpusa NOV Po demobilizaciji leta 1945 so pustili godbeniki svoja pihala novoustanovljeni godbi JLA. Obljubljeno jim je bilo, da bodo dobili instrumente sčasoma nazaj, Ker so pa pri velikem delu JLA na to obljubo pozabili, so hrastniški rudarski godbeniki prosili za druge instrumente. ker so si svoje izposodili od steklarske godbe v Hrastniku. Na to prošnjo je sam tovariš Tito napisal: *Neka se reši sa budžeta JLA!« In tako je hrast-niška rudarska godba pred kratkim dobila v zameno druge sicer ne nove, a temeljito popravljene instrumente, ki so jih bili godbeniki, razumljivo zelo veseli. Izroči jim jih je odposlanec JLA in iim hkrati čestitaj kot prvi | godbi, ki je šla v partizane Pou- i daril je tudi, da je to darilo JLA. j Predsednik Paname ubit Panama City, 3. jan. (Reuter). Sinoči je neznan atentator pričel streljati z avtomatičnim orožjem na predsednika Paname Jose Antonia Remona in na njegovo spremstvo, ko je odhajal s sprejema na dirkališču. Atentator je pobegnil. Po zadnjih vesteh je panamski predsednik v bolnišnici podlegel številnim ranam NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA TITA »Žetim vsem lugoslovanom srečno novo 1955. leto!“ Predsednik republike Josip Broz-Tito je naslovil za Novo leto na narode Jugoslavije svojo običajno poslanico Za prenos prek radia je bila poslanica posneta 28. decerdbra zvečer v Gvalioru, v indijski državi Madija Barat in prek vseindij-skega radia oddana radiu Beograd. Besedilo novoletne čestitke in poslanica predsednika Tita se glasi: Kdo in kaj je fz>a kulis »zadeve« Djilas-Dedijer? Pod tem n^iovom je tovariš Moša Hjade napisal za »Borbo« ilanek, k; ga je objavila bulj »Ljudska pravica«. Cla,ek v celoti ponatiskujemo Te dni se je »za-bo opazil prekrške. S talfirr' ukrepi bedo imeli koristi naš delovni ljudje, ki dobivajo v ro ke nov organ v obliki p^irnš---šfcih svetov, v katerih bodo ime< petrošnikj pravico do neposred nega vpogleda ln tudi odločani? v poslovanju trgovskih mesarskih in gostinskih podjetij B S Hudič jprišet... Slovenski rudaril so sboroveii Prejšnji mesec se je sešel v | Osnutek zakona dovoljuje pra- upravijanju Planinskega društva »Kum« tretje pa v oskrbi Sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah. Privatnih gostjin je na območju trboveljske komune sedem, in sicer štiri na Dobovcu ena na Partizanskem vrhu ena na Kleku in ena v Čečah Gostišča KZ pa kUub ob’jub» do Vdo prodairia samo svoj nride-lek. danes kupujejo vino od raznih založniških vinskih podietij Ljudski odbor ugotavlja da je že teh gostiln nreveč ter je sprejel sklep, naj se razmišlja o em, ali ne bi nekaj dosedanjih gostinskih lokalov s slabo postrežbo ln neprimernimi prostori zaprli. Poglejmo še nekaj številk glede prodaje alkoholnih pijač (pregled nad prodanimi nine mi v gostilnah in trgovinah) Od 1 januarja do 30 septembra 1954 so v Trbovljah predali 521.844 litrov vina v vrednosti 72.946160 din Piva je bilo prodanega 78.132 litrov. raznib žganih pijač pa 48.550 litrov Kaj vse bi ljudje lahko kupili, če bi del tega denarja obrnili v druge namene! Ljudje, zaposleni v gostinstvu, splob premalo poznajo socialistično vlogo gostinstva, kjer ne gre samo za dvig promria pri alkoholnih pijačah, pač pa bi morali mnogo razmffijatl o tem kako čim več nuditi ljudem raznih jestvin in brezalkoholnih pijač po čim nižjih cenah za kar bi bili zlasti v prvi vrsti pcklj-cani upravni odbori kulturnih in fizkulturnih organizacij, ki imajo sami gostilne v lastnem upravljanju. Ce navedemo samo nekaj konkretni!) primerov, omenjenih na rovaš naših gostišč na seji ljudskega odbora! Z? prj sami adaptaciji prostorov bifeja »Ria« sta bila naprošena upravnik in iioravn’ mllior gnriinskeva n«d- rudarjev Slovenije. Plenumu so prisostvovali tajnik Centr. odbora sindikata rudarjev Jugoslavije Ivan Zadravec, tajnik Republiškega odbora sindikata Slovenije Mavricij Bore, zastopnik Inšpekcije dela LRS inž. Pirc, zastopniki sind podružnic, upravnih odborov in uprav slovenskih rudnikov Plenuma se je udeležil tudj. predsednik LOMO Zagorje in ljudski poslanec Alojz L u k g č Plenum je obravnaval osnutek novega rudarskega zakona, inšpekcijsko službo v rudarstvu in organizacijska vprašanja. O predlogu novega rudarskega zakona je poročal inž. Pavle Vrbič Ta je dejal, da je treba urediti rudarsko-pravne odnose z rudarskim zakonom, ki naj vsebuje sledeče postavke: 1. rudarstvo naj se razvija racionalno in po načelih sodobne tehnike; 2. v rudarstvu naj bo preskrbljeno za brezpogojno varnost ljudi, in sicer vseh tistih, ki so v rudarstvu zaposleni in vseh tistih, ki bi utegnili biti po rudarski dejavnosti ogroženi; 3. do izraza mora priti ekonomski pomen rudarstva; 4. koordinirati bo treba vico sledenja zasebnikom, dolžnosti sledovalcev pa osnutek zakopa ne določa, kar bo treba še popraviti Obširna je bila tudi diskusija o inšpekcijski službi v rudarstvu, ki se vrši sedaj že na več nač-nov. Namen te službe v rudarstvu naj bo najstrožje izvajanje obstoječih predpisov in zakonov. Rudarska inšpekcijska služba naj se osredotoči v enj instanci, ki naj bo samostojna, avtoritarivna in nedeljiva. Tudi ta služba bi lahko v mnogočem pomagala zlasti najmanjšim obratom. Glede tega vprašanja pa so se delila mnenja, kako naj bo razdeljeno delo Rudarske mšpekcije in Inšpekcije dela O tem vprašanju do konkretnih zaključkov ni prišlo Bil pa je predložen predlog, da je treba pritegnit' v inšpekcijo predvsem izkuše ne rudarske kadre, da ne b; b:lo treba v to službo pritegovati inženirjev, ki so bolj po trebni slovenskim rudnikom Prav tako je plenum sprem' predlog da bi pričeli standardna zaščitna sredstva izdelovat doma. Pri naslednji točki dnevnega reda ie tov Jože Pik], sekretar Republiškega odbora sind rudariev Slovenite, obravnaval vprašanje združitve rudarskih Leta 1949 se je neki bivii nuni v Prekmurju prikazala sama Marija L/udje so trumoma hodih gledal in nekaterim se je res zdelo, da /o vidijo. Prav nii jih ni motilo, do si /e za svoje bivališče izbrala mesto visoko v drevesu kakor kakšen paglavec, ki se skrije na drevo in z drevesa nagara mimoidočim Ozadje te prikazni je bilo takšno, da so tisfo nuno zaprli zaradi proti-državnega delovanja m pred-tav ie bilo na mah konec. Alj se je te/ nuni, ko je se-aela v zaporu lali v vozi, kakor ptavi/o v Prekmur/u:j, prikazovala Mprija še dal/e, o tem zgodovina molči Pred skaro tridesetimi leti sem imel v preiskovalnem zaporu zaradi številnih vlomov m drugih tatvin nekega Prekmurca, ki ie iz zaporo pisal svoji materi Pripomniti moram, da je dolžnost preiskovalnega sodnika pregledati pošto, ki jo preiskovalni jetnik prejema in ki jo po-šiljg iz zapora Ta jetnik ie to vedel in ie zato pisal svoji materi pismo, ki po je bilo boli namenjeno drugim kakor pa materi. Takole se je glasilo pismo: •Luba malll Nekši preveč močni i veseli se počdtim od listih mau, gda se m /e v vozi Devica Marija ska zala. Sedeo sen pri mizi t es ža iosten, pa vsega forma premiila-val ka se no enok odprejo dveri i predme priplava v lehki meglici en kep Bila /e Devica Marija ranč kak doma na veiken oltaril Rekla m je. naj nikaj preveč ne žaliivlen svetek malo mežo Da naj sigdar spošluvlen.* h tega se vidi. da se tudi v zaporu — ali po prekmurska v vdzi — prikazuje Marija in zato naše vprašanje ali se je tudi tistj brumni nuni v zaporu prikazovala. ni tako neutemeljeno. Mi Zasavci pa nismo tako brumni in zato k nam ne prihajajo svetniki, ampak hudiči Hudičj so zavrženi angeli, ki so se predrznih upreti samemu nebeškemu vladarju in jih je ta dal po svojem generalu Mihaelu izgnati iz raja Imenujemo jih od tedaj hudobne duhove ali hudiče, pa tudj vrag, škratelj in zlodej jim pravimo. Ivan Cankar ga imenuje zlodej v »Alešu iz Razora«, v »Pohujšaniu v dolini šerjffprian-ski« in v *Zgodbah iz doline šentflorjanskem Oton Zupančič pa rabi besedo »hudič*: »Prišel ie k Jerali hudič.* Hudič le haje vseh muh poln. Včasih straši Zdaj straši v Zasavju, in sicer v Podkumu, če pa vprašaš v Podkumu, pa t/ pove-'O, da p Dolah pri Litiji in narobe To je ravno tako, kakor s tistim Severnim Korejcem, ki so na Američani ujel/ in poslali domov. ko se ie izkazalo, da je iz : higos/avije Rekli so. da je iz I Opatije — ko pa sl tamkaj vprašal. so ti povedali, da n/ iz Opa- tije, ampak iz Sežane, tu si izvedel, da je iz Bovca, v Bevcu, da je iz Idrije, v Idriji pQ so ti povedali, da je iz Ilirske Bistrice. Bil je torej povsod, v resnici pa nikjer Kako pa je prišel hudič v Podkum oziroma v Dolei Kakor je zgodba o njem samo na sebi groteskna, /e pa deloma tudi žalostna Mati je noseča že -■ trinajstim c trakom To ji gie tako na živce, da je v jezi rekla »da naj bi ga kar hudič vzel. « In hitro je prišel majhen možič Na glav j ima roge, na eni nogi konjsko kopito, na drugi pa kravji parkelj. In zdaj ne gre iz hiše, sedi na peči In čaka Poklical, so miličnike, ki so nan; streljali in ga tudi dokazano zadeli ll), na se še stresel ni ■. Ko sedejo domači za mizo po tudi on vzame žlico in pošteno zajema kuhinjske dobrote . . Druga stori/a pripoveduje, da ie mož že spet prišel domov pijan in s praznim žepom, ker je vso plačo zapil. V prepiru mu je želela žena. naj ga hudič vzame. Hudič se m dal dvakrat prositi In je prišel, in zdaj čaka kakor listi prvi .. Tudi nanj so že streljali miličniki, pa mu ni nič škodovalo! Celo sam gospod lajmošter so ga baje prišli pogledal, pa niso nič rekli Za resničnost te trditve seveda ne prevzamemo nobene odgovornosti, amnak zapišemo to samo kot vestni kronisti. Najdejo se tudi takšni liudie, ki skušalo čudež razložiti po na-ravnj poli Dva prijateVa sta se vrnila iz večletnega zapora. Enega doma ne mara''o in stalno sliši samo želio, da bi ga hudič vzel Naoro‘il je prHatelja, naj se preobleče v hudiča In pride. Ta je res prišel in sedel na peč. Tam zdaj sedi in čaka Kadar pa sedejo domal' k mizi. ie takoj s peči pri mizi, kjer pridno zajema iz sklede.. Iz zgodovine teh kraiev vemo, da se tamkaj večkrat prikaže hudič. Kar vprašajte stare Ijildi. S temi zgodbami je prav tako kakor z zgodbo o grol ci z mrtvaško glavo, ki nam jo je tako sijajno napisa! rajni Fran Milčinski. Tudi grofica z mrtvaško glavo se v‘aj vsakih štirinajst let prikaže v Ljubljani Kdor jo poliuhl in iname za ženo, dobi od nje tolikšno bogastvo, da sedi do vrat v zlatu. — Alj ni takale grofica mnogo boljša kot pa hudič? Ta čaka samo na človeka, da ga odnesi., ne prinese pa nobenega zlatg — nasprotno: še hrano mu daj pri svod mizi kakor kakšnemu preučit kar ig, ki sedi ves dan na zapečku in se spravi z njeag le kadar so kakšne dobrote no mizi. Takšne so štorije o hud:ču v Zasavju. Rgdovedni smo, kdaj se bode edaj spet pojavile. J- F- rudarsko delovanje z drugimi j sind'katov Poudaril je. da gospodarskimi vejami in udeleženimi organi, kot so n. pr. ljudski odbori — bodoče komune — razne inšpekcije, arbitraže. sodišča in ostali: 5. potrebno je da se splošno varujejo družbenj interesi tudi na področju rudarstva. Rudarski zakon bi moral manjš;m podjetjem pomagati iz težav, v katerih se sedaj nahajajo. V predlogu novega rudarskega zakona je predvideno, da bo zakon vellal tudi za kamnolome in tontlntška podietia bilo umestno če bi se z Republiškim odborom sindikata rudarjev S'oveniie združili Tdriičani in Možgani Dalj časa se je referent zadržal pri vprašaniu fonda za brezposelne t»ri sind podružnicah, s katerim so posamezne organizacije slabo gospodarile — uno-rabUale so ga namreč v dnisre namene Zato je bil predložen predlog, naj bi se odstotek do 10 odst., ki je določen za ta fond, po potrebi znižal. iMnilrjiiMrsri* — \ otrpni) Dobro odrt« »vin tke kože ptaču * KOTEKS po din 200 odkupu’« tudi kože domačih zaicov S pravilnim ravnanjem s kožami ob kolinah boste labku dosegli ceno najboljše kvalitete kož, obenem pa boste po matraji usnjarski industriji do najkvalitetnejših izdelkov Čuvajmo lepote naših plan n in gora! 2e za prvimi oznanjevalci priroda ih krasot je število obiskovalcev gora in planin naraslo na tisoče in deset tisoče. Vsi si želimo ogledati čimveč krasot naše lepe domovine Odpravljamo 6e na pot dobro razpoloženi, pa čeprav je ta včasih prav utrudljiva. Cilj nam je povečini razgled z vrha (na žalost ne vsem), ali pa ogled okolice. Ce pa nam neugodno vreme prekriža zaželeni užitek nam vendar ni žal truda, saj nam planine nudijo za nadomestilo dovolj užitkov in ti ugodno učinkujejo na človeka: sveži zrak šumečj gozdovi, pisani travniki, zelena pobočja ln drobni krilati gozdni prebivalci, kakor tud: četveronožci, čeprav so že bolj redki pri nas Pri vseh kraisotah pa verjetno nikdar ne pomislimo, kako je nastalo to zelenje in rastje, še manj pa. (Ja bi pomislih, kakšna je borba za ' obstoj življenja posamezne cvetice ali pa celotnih kompleksov zeleni-i oh 'rznoSni gora Da tn je velika borba življenja rastline. Ne misl.m tu razprav jati podrobneje o razvoju rastlin, saj smo se tega učili v šoli, temveč bi želel le toliko poudariti to življenjsko borbo cvetja in rastlinja. da b: vsakdo, preden utrga cvet, če ga že ravno hoče, vsaj malo pomislil na živ’'enje cvetja in njegov obstoj Saj ni redko, da srečujemo vračajoči se s planin, ob potu cele šope odtr- ganih rož, ki nikomur več ne koristijo, narava pa je izgubila na svoji lepoti, skrunitelj pa tudi nima nič od tega Dolgo je človek hodil slep mimo dreves in zelenja, šele kasnejša proučevanja nas pouče, da so rastline živa bitja kakor živali in človek, čeprav se življenje na rastlinah ne kaže tako očitno kakor na živalih Znanost nam nudi že mnogo materiala za proučevanje življenja rastlin, samo žal, premalo segamo po njem Torej botaniki zadnjih desetletij so nam odpri vpogled v življenje rastlin, tako da vidimo da vsem živim bitjem poteka življenjska usoda V bistvu enako: vrstijo -.e v življenju ugodni in neugodni vplivi veseli in žalostni dogodk; — da pa je mogoč obstoj, mora vsako živo bitje bit; urejeno tako. da je prilagojeno svojim življenjskim pogojem Ta raznolikost življenja pa je zanimiva, saj nam že kos alpskega gorovja v vsej razsežnosti od vznožja d0 vrha prikazuje da audi rastlinam res različne, a čestokrat prav trpke življenjska pogoje. Premagati jih morajo da ostanejo pri življenju in izgleda, kakor da imajo v sebi neutrudno vedno svežo in nepremagldvo življenjsko silo Kot take se spuščajo v borbo v različnih okoliščinah ter kljubujejo s presenetljivo iznajdljivostjo z njih svojskimi sredstvi in zmagovito vztrajajo na svojem mestu, dokler ne dosežejo svoj življenjski cilj, da dajo dovolj zdravega semena za nadadnji razvoj in obstoj cvetja. Presenečeni strmimo, ko n. pr. zagledamo na skalnem robu ali v razpoki gore rastlino, rastočo na videz iz golega kamna, izpostavljena enkrat dan za dnem žgočemu soncu drugič spet tedne trajajoči vlažni mrzli megli in tretjič zopet sunkom besnečega viharja. Kljub vsem nepri-ikam pa žilava rastlinica ob nravem času naprav' krasen cvet in v njem zrelo semenje Spričo takih primerov se nam vzbuja toplo sočutje za alpsko rastlinstvo in z iskrenim zanimanjem opazujemo njegove usoešne pri-'agoditve ter i radostjo jemljemo na znanje njegove zmage Tudi v nižinah imamo teh krasot zadosti ln kaj rado počiva oko na prostranem travniku ali pobočju hrioa, že ko je enakomerno zelen in miruje Vzra-doščeni pa smo ko gledamo travnik ali pobočje, kadai valovi v lahnem vetriču morje cvet-‘a v najrazlične’ših barvah Ko-'iko lenote. nežnosti in umetni-*ke iznajdljivosti ie v cvetu! 2e en sam cvet ie čudovit izde-'ek v svodb nežnih sestavnih delih Gle- brezmejna tvorna moč prirode pa radodarno ustvarja leto za letom na mili- jone cvetov tako da so bregovi in planjave pokriti s cvetovi raznih oblik in barv. Človeku je cvetje vsekakor ljubo nekomu manj, drugemu bolj. Cvetje spremlja človeško življenje od rpjstya do smrti in še po smrti mu krasi gomilo, mu pomaga v življenju izražati čustva in nade, zato mu je vredno dati njegovo življenjsko obeležje v zavesti za skrb in razvoj, ter je potrebno, da vztrajno začnemo z odpravljanjem in zasledovanjem uničevalcev teh krasot V naših bližnjih planinah, to je od Lisce, Velikega Kozja Ko-pitnika Gore Kala Mrzlice. Partizanskega vrha, Javorja, Čemšeniške planine. Roviškov-ca. Svete gore, Ojstreža in Kuma pa raste tudi cvetje, ki je z zakonom zaščiteno, jerpu pa je treba posvetiti še več pazi)je pred iztrebljenjem, seveda pa ga moramo predvsem poznali. Dolžnost starejših in izkušenih ljudi je, da na to cvetje opozarjajo tiste, ki ga ne poznajo ih ga mnogokrat iz nevednosti trgajo — ko so pa opozorjeni, da le zaščiteno, ga odvržejo, da ne bi imeli neprilik Tq početje 1C nepravilno Zato izkoristimo ta zimski čas. da pri svojih prijateljih poizvemo o posebnostih tega cvetja. Učitelji v vseh šolah pa naj bi dali pri poučevanju prtro-doznanstva, v gimnaziji pa pri poučevanju botanike več poudarka cvetju predvsem zaščitenemu, ki rase no nBŠih vrhovih Zn njihov trud jim bomo hvaležni vsi obiskovalci planin in planine bodo še bolj privlačne, vaj pa bomo ponosni na našo lepo domovino. Temu vprašanju o zaščiti prirode pa Je dalo tud: zasedanje Alpske komisije poudarek (»Naši razgledi« št. 22/54), predvsem pa kongres Internacionalne unije za varstvo prirode (»Naši razgledi« št. 23/54), na katerem so zastopali našo državo trije delegati Predlogi iz zadevnih razprav pa bi bili zelo koristni tudi za nas in bi njihova izvedba rodila uspehe saj bi otrok v prvih letih, ko prične hoditi v šolo, spoznal zaščiteno cvetje in drugo, tako n pr na škatlah za svinčnike na platnicah šolskih knjig zvezkov in beležnic, na čokoladnih zavitkih itd kjer na' bi upodobili te slike. Predvsem pa na.) bi spoznavali take redkosti pri prikazovanju skipptič-nih slik s poljudno razlago, z lepaki, ki naj bi se redno menjavali vsako leto in izboljševali, razg'ednice in koledarji naj bi prinašali slike redkih cvetlic in živali Prav tako bi s poštnimi znamkami lahko prikazali te redkosti Znamke redkih živali že imamo treba nam je š» mamk cvetlic, kot jih imajo Avstrija. Švica in še mnogo drugih držav Vse to ln še marsikaj b; bilo mogoče tudi pri nas sčasoma urediti. Vsa tista lejjota, ki jo odseva cvetje, pa bo prišla do izraza le takrat, če poznamo tudi vsi okoliščine v katerih cvetje rase in uspeva, in seveda če ga poznamo Zato bi bilo prepotrebno če bi se oglasil še kdo poleg pisca članka »Pomlad v zimi« (Mr T. M.) in nam povedal o teh lepotah in r.elenju gora ter tako vzbudil še večje zanimanje in spoštovanje do teh nežnih cvetk. S tem, da bi ljudje spoznavali cvetje, m bi sčasoma prenehalo vsako uničevanje teh lepot Namen teh vrstic pa je predvsem v tem ker vsa društva ravno sedaj polagajo letni obračun o svojem delu za preteklo leto, iz svojih vrst pa izbirajo dela voljne člane v nove odbore, katerim se poleg dosedan.ih nalog naiekujejo še druge, nove. Tako hjnamo tudi »Gorsko stražo«, na katero hočem opozoriti, da jim damo zadosti poud rka Člani iGorske straže« piso oborožen; organi za zaščito na od-ne pridobitye temveč so ljudje iz naših vrst namreč taborniki in planinci katerih na'oga naj bo zaščititi redkosti naših planin ip gora prod iztrebljen em. Naloga jo velika in z:ht via. saj je treba prevzgojni i r cej ljudi, ki so neusmiljeno se a i Po redkem cvetju in ga uničevali, zato se ji ji je že prie’o Ime »voluharji« — tl pa na n niso v ponos. Tu in tam 1e že koga zagrabil zakon, izrečene kam’ pa še niso zadostno vp ivale. Da pa se takim nevšečnostim iz gne-mo, spoznavajmo plarrinsko cvetje, ga zaščitimo pred uničevanjem in občudujmo v nji ovi krasoti v naravi, kier rase Saj cvetje, nabrano v gorah, ni v okras naših sob, kjer zgubi na lepoti. Za okrasitev sob uporabljajmo le cvetje ki ga že v-g-.\. jamo v ta namen. Ko-Ra. Zdravo, dedek Mraz - pridi še kaj! Pravljični grad v Hrastniku in Trbovljah, lep sprejem v Zagorju, veselje v Radečah, v trboveljski bolnici in drugod Skoro k vsem je letos pokukal dedek Mraz, lahko bi rekli, da je obiskal vse kraje, kjer so bili otroci vsaj kolikor toliko pridni. V samih Trbovljah je pričakalo prihod dedka Mraza več tisoč ljudi — starih in mladih. Prispel je v mesto v torek. 28 decembra, proti večeru s svojim spremstvom Da pa je bil njegov prihod še bolj slovesen in vesel, je naprosil godbenike Delavske godbe, da so ga spremljali. Od Trga revolucije na Vodah pa vse do letnega telovadišča TVD »Partizana«, kjer je čez noč zrastel grad, so ga na obeh straneh ceste spremljali naši na’'m’.ajši v spremstvu svojih mamic in ga veselo pozdravljali: »Zdravo, dedek Mraz — pridi še drugo leto!« — Da lepo je bi’o kakor v pravljici. Nič manj lenše in veselo je bilo na-dalie ob prihodu dedka Mraza v Hrastniku kjer so tamkajšnji grad spremenili v pravljični grad. Med celim prejšnjim te- dnom, od nedelje, 26. decembra pa do 39. decembra, so se vrstili v Trbovljah, Zagorju, Hrast, niku, Radečah, na Dolu in še drugod naši pravljičarji s svojimi povestieami, mladinske igre, kino predstave in lutkovne prireditve za naše najmlajše. Prav tako so Novoletno jelko priredili: sindikat trgovskih uslužbencev, sindikat mestnih trboveljske bolnice pa .ie za svoje bolnike pripravila Novoletno jelko prav na Silvestrovo. Tudi Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje je enako obdaril najpotrebnejše otroke in ' ostale s praktičnimi darili. Novoletno jelko so imeli in praznovali povsod, pripravili pa so io seveda v velikem številu doma v družini, tako da se Novoletna jelka vedno bolj uslužbencev, OSS itd. — uprava uveljavlja kot družinski praznik. Novoletni teden v Hrastniku Veseli dogodki in prireditve za našo mladež okrog praznovanja novoletne jelka so potekli V splošno zadovoljstvo najmlajših, pa htdi starejši so se zanimali zanje. Najmlajše cicibane je s svojo modrostjo in pogumom razveseljeval »Jurček čarovnik«, naši šolarji pa so iskreno sočustvovali z »Dobro Nežico«. Igra je bila skrbno pripravljena; igralci — zlasti Nežica in Dedek — so se res potrudili, tako da so mali gledalci resnično zajokali in še po kon-čapi igri pomilovali »srečno Nežico«. Mnogo pričakovanja le bilo nadalje na tomboli v Delavskem domu, fantje pa so pre. izkušali svoje sposobnosti na strelišču, in testi, ki so »zadeli«, so ponosno razkazovali svoje tro- Krstna predstava igrice ..DCSRA NEZIKA" feje. Največ paše za oči pa je preskrbel mladini Dedek Mraz, ki je prišel s svojim spremstvom iz Steklarne kar z avtomobilom in je mimoidočim celo postregel s pomarančami. J. K. CKfli zbor .Svobode I‘ v Hrastniku Za občni zbor »Svobode I« je vladalo med članstvom precejšnje zanimanje. Uspehi, ki jih je »Svoboda« dosegla v zadnjih dveh letih, so ji pridobili ugled, upravni odbor je opravičil zaupanje svojih članov, ki so ga najzgovorneje izrazih s tem, da so odbor v celoti ponovno izvolili. Sprva je bilo za občni zbor precej debate, ker se je nekaterim članom zdelo, da je prezgoden. Od zadnjega občnega zbora, ki je bil februarja, ni bilo zaradi »mrtve sezone« toliko uspehov, ki bi jih bilo, če bi bil občni zbor ob letu. Toda naposled je zmagalo stališče Glav. nega odbora, naj bodo občni zbori pred pričetkom sezone, naj bo njihov poudarek predvsem na vsebinskih vprašanjih, naj se temeljito prerešetajo prizadevanja po izobrazbi svojih članov. Zdi se, da je bilo ravno poslednje vprašanje premalo obravnavano, zlasti še, ker se j£ občni zbor začel z zamudo in ker je po občnem zboru sledil kratek kulturni spored. Toda ta slaba stran je imela zopet to prednost, da ni bilo na zboru pisana v verzih, ki So tekoči, da jim bodo mladi igralci lahko brez večjih muk kos. Igrico je režirala tov. Meto- pionirji, ddja Ocvirk. Potrudita se je, da je izbrala primerne igralce, ni Pri kulturnih programih obeh prireditev sta sodelovali obe pa imela zadosti časa za vaje. brastniški godhi na pihala ter Z nekaj več vajami bi igrica pri- Pevski zbor Po teh kulturnih dobila na dinamičnosti, z večjim sPor,edlh ^ kra,evno društvo občutkom za komične situacijo V ponedeljek je bila v Delavskem domu v Hrastniku krstna predstava otroške igrice »Dobra Nežika«. Napisal jo je Trboveljčan Janez Mohor, ki z vse večjim uspehom prodira v svet otroških pravljic, ki piše pesmi in tudi igrice za otroke. Igrica obravnava znan motiv, da se vse dobro plačuje, hudo pa kaznuje. Toda samo ta motiv bi bil slaba osnova za igrico, če ne bi avtor vnesel v dejanje vrsto domislic, vrsto likov, kj nosijo na sebi pečat izvirnosti. Res še ni izkoristil vseh možnosti, ki jih je spretno za-novana zgodba nudila, ni razvil vseh značajev, toda škrata Korenček in Medolin sta že dokaj svojstveni figuri. Prav tako zanimiva je čarovnica Cizara, ki ni samo grda, ppšastna ženska, ampak druži v sebi tudi nekaj humorja, ki je v igricah tako dragocen. Ostali liki so več ali manj znani, z več ali manj znano usodo, ki se v pravljicah pogosto ponavlja. Zato tudi ni- „ „ so njihova dejanja nikogar po- Vodoravno: 1. Zola, 5. revma, j Navpično: 1. Zasavje, 2. oto— sebno presenečala Eden izmed 10. utop, 14. atom- 15 oblast,, rej, 3. lonec, 4. Amen, 5. ro, 6. važnih pogojev za uspeh vsake 16. Karl, 17. sonet, 19 ran, 20 Ebro, 7. Vladimir Levstik, 8. ma-'gre je, da nas preseneti. Zgod- , Vokla, 21. arene, 22 oda, 23. Er-ba naj bo nova, originalna, iz- vin, 24. -vec, 25. če. 27 ad, 28- Acd. 29. J. J. (Josip Jurčič), 30. kar, 31. ure, 33. ak, 34 Lajovic Tone, 38- kip, 39 srd, 40 Ave, Iz Hrastnika DAN UPOKOJENCEV p »ČRNI SNEG« V HRASTNIKU Pred nedavnim so imeli tudi v | Dne 18. decembra 1954 dopol-Hrastniku Dan upokojencev, ki 1 dne se je začel valiti iz najviš-so ga hrastniški in dolski upoko- j jega dimnika Kemične tovarne v jenej praznovali veseli in zado- j Hrastniku prav gost dim Veter volim Spričo okoliščine, da živi je pihal proti jugu v smeri proti 1 1 v tem hrastniške do- line. Iz tega dima s0 začeli padati črni kosmiči, nekak »črni sneg«. Pokril je cesto in okolico tržnice ter kajpak tudi ljudi, ki so bili na cesti in čakali pred tržnico na mleko ter kupovali na trgu zelenjavo in sadje Kar na mah so postali vsi črni po obrazu in obleki kakor dimnikarji. Lahko si mislite, kako je bilo pri srcu tistim delavskim žepam steklarske kolonije, ki so imele takrat razobešeno oprano perilo, ki so ga mora’e še enkrat prati. Na srečo je tržnica pač zavarovana s streho, sicer bi bila deležna tega »črnega blagoslova« še zelenjava, sadje in še drugo, po prodajalnih mizah razloženo blago — Kdo je povzročil ta neprijetni »črni sneg« v nepotrebnega besedičenja, da so bila vsa poročila m debata zgoščena, kar je na vse napravilo ugoden vtis. Najaktivnejša sekcija v tem razdobju je bila spet godba na pihala. Njenih uspehov ne bom navajal, ker bom o tem poročal v posebnem članku. Prizadevna je bila nadalje kino sekcija, posebno njen upravnik tov. Pečar, ki si nenehno prizadeva, kako bi dvignil nivo kino predstav, kaj bi še s skromnimi sredstvi storil, da bi se gledalci v kinu kar najudobneje počutili. Lutkarji sicer niso priredili toliko predstav, kot bd jih lahko imeli, toda oder, ki so ga s prostovoljnim delom po lastnih zamislih zgradili, zasluži vso pohvalo, prizadevnim lutkarjem pa priznanje. — Dramska sekcija je imela v tem razdobju tri premiere: »Beneški trojčki«, opereto »Eriko« in Nušičevega »Dr.«. Manj razveseljivo pa je stanje pevskih zborov. S proslave 30-letnice je zbor prenehal z delom. Dotedanji pevovodja tov. Podlogar je iz zdravstvenih razlogov opustil poučevanje petja, drugega pevovodjo pa zbor doslej še ni dobil. Toda s prese- sedmih različnih prostorih; največja oddaljenost od enega do, drugega je poldrug kilometer. Razumljivo je, da je delo v takšnih okoliščinah močno otežkočeno. da zaradi tega vse sekcije ne morejo dobiti od odbora toliko pomoči, ko bi je sicer lahko, če bi deiovale pod skupno streho. V zvezi s tem se je na občnem zboru pojavilo vprašanje graditve Doma kulture. Občni zbor se je strinjal s tem, da se prične s pripravami za gradnjo, kajti zmagalo je prepričanje, da smo v tem pogledu močno zaostali. V Trbovljah na primer imajo že dva domova, dva pa sta v gradnji, od katerih bo eden res monumentalen. Če so tam našli sredstva za tako velik dom, celo za vrtljivi oder, potem smo prepričani, da se morajo najti sredstva za skromen, prepotreben dom v Hrastniku. Po zaključku občnega zbora, na katerem so, kot sem že uvodoma omenil, v celote izvolili stari upravni odbor na čelu s predsednikom tov Dolancem, je bila kratka kulturna prireditev. Nastopili so moški pevski zbor, ki je s tem dokazal, da le še ni na področju bodoče hrastniške komune skoro 800 upokojencev, seveda niso imeli vsj prostora v eni dvorani. Zato so proslavili svoj praznik upokojenci iz Zg. Hrastnika v kino dvorani »Svobode I«. upokojenci iz Spodnjega Hrastnika pa v kino dvorani »Svobode II« Pri obeh prisrčnih proslavah so počastili veterane dela predstavniki ljudske oblasti, sindikatov, KSS. okrajnega Združenja upokojencev, hrastniških industrijskih podjetij itd Upokojence so pozdravili tudi domači pravng«|era|r kajri ’doTakrat Stifste^larnf pa sfje^še fo-ruso imeli ruti ene vaje na odru- sebno izkazal: dal te iz svojega Slabih mest v zasedbi ni buo. plačnega (onda 120.000 din za Najbolje pa so se odrezali: Ber- obdaritev svojih upokojenih tata Senica kot Korenček, Sonja varišev — Vsj hrastniški in dol-FUipovič kot Cizara in Jožica upokojenci so imeli oh teh prireditvah priložnost, da pribi si merjaio skrb današnje ljudske Mohorjeva igrica lahko utrla oblasti in delovnih kolektivov pot na mladinske odre naše ožje za upokojence ter brigo zanie domovine. To pa Janezu Mo- pred vojno v kapitalističnih ča-horju vsi želimo. V T. sih. Kenk kot srnjaček Z majhnimi popravki vimi morajo biti tudi značaji nastopajočih. V dramski literaturi imamo vrsto skopuhov, lažnivcev, veseljakov, toda vsi dobri liki nosijo v sebi nekaj svojstvenega, samo njim lastnega. K slabostim igre lahko štejemo riidj predolg uvod in zaključek. Poleg navedenih napak pa ima igra to odliko, da je delno na-1 kav pa na živahnosti in igrivosti. hra!!™sklh industrijskih podjetij i hrastniški do’ini, naj preiščejo 1 KSS priredilo svojim članom za t0 poklicani činitelji. NOV RAVNATELJ NA NIŽJI GIMNAZIJI V HRASTNIKU Na hrastniški nižji gimnaziji je te dni prevzel dolžnosti ravnatelja gimnazije tov. profesor Vincenc Žnidar iz Zagprja. Ker poznamo težave, ki so ovirale reden in uspešen pouk na našem zavodu, mu želimo pri reševanju teh težav mnogo uspeha in ga starši toplo pozdravljamo. Kot izkušen pedagoški in kul-turnoprosvetni delavec je imel že v Zagorju mnogo uspehov in želimo, da prav tako uspešno začne delo tudi v korist hrastniške mladine. Odgovorni forumi pa naj novemu ravnatelju skupno s starši pomagajo premostiti zajetne težava Tečaj esperanta Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanta. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 dinarjev Zveza esperantistov Slovenije V Liuh’jahh Miklošičeva cesta 7. Rešitev Novoletne križanke na, 9. at, 1Q. ukor, 11 takva, 12. orlica, 13. planika, 20. vedro, 26. Ero. 27 aut, 30. kapra, 32. Enare, 34. LIP (Lesno industrijsko podjetje), 35. vse, 36. CDJ, 42. Pregelj Mira, 48. ol. 50 ara.,! 37. Eva, 41. Kosovel, 43. Erika, 5j. glej pod 40. 52. re. 53 sik, 1 44 gad, 45 mat, 46. iveri, 47. 55 id, 56. te, 57. zeb, 58 otrok,, čebelar, 49 Utaja, 62. Renata, 60. osr(čje). 62 Ravne. 64 Viena,! 54 kredi. 57. zvest. 59. etnak, 65. rta, 66 ideal, 67. ej, da, 68. j 60. orto-, 61. rala, 63. Adr.s Atila, 70. ista, 71. laik. 72. ro- (Abeba), 68- ar, 69. av. 73 stat. litvijo ravnatelja Glasbene šo’-e,povsem zamrl, nadalje godba na tov. Rebolja, bo tudi to vpraša-j pihala in lutkovna sekcija. Ponje rešeno. — Šahisti so bili ; sebno priznanje je žela lutkovna marljivi, toda brez trdne orga- j sekcija s svojim odrom. V nizacije. Čeprav ima velike te-! osmih minutah je bil postav-žave s prostori, je knjižnica ljen, še nekaj minut je bilo tre-vendar dosegla lep uspeh. Svojo ba počakati, pa so na njem od-kniižno zalogo je povečala na igrali eno dejanje lutkovne 2300 knjig, pridobTa 188 izposo- igrice »Jurček čarovnik«, ievalcpv. ki so w v tem razdobju \ Sledil je družaben večer, na izposodili nad 4000 knjig. katerem so se člani lahko vsaj Občutna ovira za uspešnejše enkrat na leto v sproščenem delo ie pomanjkanje in oddalle- razgovoru pomenili o svojih te-nost društvenih prostorov Vse žavah, uspehih in načrtih, sekcije »Svobode« delujejo v Vinko Tnnkaus Na zgorn ih Vrtačah e zagorela električna luč Tudi v naši gorsk; vasici na Zgornjih Vrtačah pri Bc-rju v občini Mlinše je zagorela sedaj električna luč. Dolgoletna želja nas vseh v vasi je bila, da bi tudi mi dobili električno razsvetljavo v naši gozdni vasici Zelja se nam je izpolnila pred kratkim in smo jo dosegli z velikimi težavami, trudom in z veliko volje ter s pomočjo naše ljudske oblasti. Zgradili smo namrpč dolgi električni vod kj sega od Blagovice preko hribov skozi Borje v naše Zgornje Vrtače. V naše veliko veselje je zadnjo soboto preteklega meseca zasvetila pri nas zaželena sodobna luč To nas je v teh hribih zelo razveselilo. saj kaj takega dočakati ni kar tako. Naša vasica je med narodnoosvobodilno vojno mnogo pomagala po svojih močeh partizanom in jih 'podpirala moralno in materialno, saj se je pri nas zadržala tudi Tehnika Cankarja-Podlimbarskega. Zadrževali pa so se pri nas nadalje naši današnji politični in oblastveni voditelji. Zato ne moremo iti mimo tega, da vsej javnosti povemo, da smo v osvobojeni domovini dosegli velik uspeh ter se po tej poti zahvaljujemo voditeljem OLO Trbovlje, direktorju podjetja »Elektro Trbovlje« in predsedniku občinskega ljudskega odbora v Mlinšah za vso pomoč, ki so nam jo kakor koli nudili. Hkrati želimo tudi mi vsem srečno in uspehov polno novo leto 1955 z našim pozdravom: »Čim več naporov za izboljšanje našega kmetijstva!« I. U A. J. Veselo je pogozdovanje v Konjsčici Tudi pri nas v Konjščici vsak dan pridno in vestno pogozdujemo. Z delom smo začeli že prve dni meseca decembra Zjutraj ob pol sedmi uri se zberemo v bližnji gostilni, od koder odhitimo vsak s svojo motiko in s sadikami na delo Akoravno je precej hladno, tako da mnogokrat ne čuti? svojih rok, delamo cel dan, to je po deset ur. Po sadike hodimo s koši eno uro daleč. Marsikatera tovarišica se včasih bolj pusto drži, ko mora s košem proti Polšniku, a potrebno je. Naša četa šteje deset do dvanajst ljudi. Nekaj je tudi šolarjev med nami, ki pridejo na delo popoldne. Pogozduje jih največ iz naše vasi. Zofka iz Raven pa hodi vsako jutro s svetilko v roki, s katero se vrača tudi zvečer domov. — Naš vodja je gozdar Feliks Lenart. Mnogokrat, ko pride iz bližnjih vasi, nas išče in kliče, ker nas je v tem hribovitem kraju težko najti. Ta nam je obljubil- da nam bo delovne ure, kj smo jih napravili, plačal. Če bo vreme ugodno, bomo sadili še dalje. Zavedamo se, da bomo z našim trudom in vztrajnostjo koristili sebi in naši domovini in tudi našim bodočim mladim gospodarjem M. M. Mira Pucova: TIHA VODA Romu d Ves čas je bila v nekem big?, nem zanosu povsem prepričana, da ga bo našla tam, kajti če tega ne bi verovala bi prav gotovo ne imela moči, izvršiti svoi naklep. Zdaj pa ji je to vprašanje sprožilo cel niz drugih vprašanj in od nenadnih dvomov se ji je zavrtelo v glav}, Toda otresla se je dvomov in se je skušala prepričati, da bo zdaj stopil Julijus iz?a ti-stihle dreves, ki ji zakrivajo pogled na ono stran ovirik3- Prišel bo s široko odprtimi očmi in njegov obraz bo ves spremenjen, ožarjen s čustvom, ki ju je vk^nilo oba v isti krog Saj si je vedno želel, da bi šel od tod — nekam daleč. Glej, zdaj pa se mu bo spolnila želja, skupaj gte-sta in ko ji pride naproti z odprtimi rokami, mu bo sijala neka posebna luč v očeh in sleherno vlakno njenega telesa bo vzdrhtelo zaradj tega soja. Pogledal jo bo, tedaj bo začutila, kakor da jo vso ovija s svojimi rokami, čepa se mu bodo roke v resnici dotaknile njenih ne bo več sama svoja — toda ves svet bo njen. Samo korak še, pa ga bo uzrla. Ne, ne prehitro. Naj bo poslednji korak počasen, naj traja še naprej sladkost pričakovanja .. Saj bosta potlej tekla kakor dva otroka, držeč se za roke! A ga ni? Kaj, če je na pni strani cesta prazna? Ali bo imela toliko moči, da ga bo čakala v Upanju, da se je zakasnil? Ali bo mogla hoditi sem in tja, trepetati, da bosta zamudila vlak. vzdrhteti pri slehernem koraku, ki ji ho udaril na uho. ugibaioč, I ali je njegov? Kajti morda sploh I ne pride ! In kakor hitro si Je to dejala, 1 se je razhlinila vsa blaženost * njej, srh obupa jo je spreletel in nenadoma je verjela, da ie Julijus sploh ne ljubi, da se ne bo hotel za vse življenje vezati nanjq, na starejšo žensko in zazdelo se ii ie* da ga tudi ona ne ljubi, da ga celo sovraži Tam je bili Čakal je nanjo! Julijus .. . Skozi solze je nerazločno ozrla, da se ji ie nekdo bližal in toliko da nj omahnila ; po tleh. »Gospa Novotnyjeva!« I Tuj glas. Tuja majhna postava s širokokrajnim umetniškim klobukom na glavi, neizrekljivo smešna . .. Zdaj je spet videla razločno, oči so ji že bile suhe, samo na vejicah se ji je še iesketala rosa. Pod široko sivo pelerino je poskušala skriti roko s popotno torbo Skušala se je nasmehniti, pa ni mogla oipečiti toge otrplosti svojih ustnic. Torej je vse izgubljeno, se je vprašala in ni bila nič začudena; zdelo s? Ji je, da je vedela že davno, da bo tako. Boter Zgainar si je dvignil kiobuk z osivele glave Prepadeno se je vprašala, kako je le mogla zamenjati tega starega drobnega možička z Julijusom? »Gospa Nov°tnyjeva ...» je ponovil boter Žgajnar Naredila se je kakor da ne sliši in je hotela iti mimo pa jo je Prijel za rame »Julijusa ne bo,« je tiho rekel. Bilo je. kakor da teža temnih kodrov na zaliljku vedno više dviga njen bledi povsem negibni obraz »Ne razumem vas.« »Julijusa ne bo, ker ni dobil vašega pisma Pismo sem jaz sam prestregel in prav nič me ni sram zaradi tega. Njegov varuh sem in boter, in nekoč bom pred hožjim prestolom polagal odgovor za njegovo dušo. Moja dolžnost je bila, odpreti vaše pismo,« je govoril boter, a glas mu ie hil nesiguren. Skušal se je ujeziti, skušal se je prepričati, da ima tem več razloga za svojo jezo, ker ni bilo videti, da se ta ženska svojega pisma kaj sramuje Manj bi ji zameril, če bi zanikala, da ga je pisala, celo pričakoval je, da se j bo na ta način branila. Ona pa je le molčala in strmela nekam v prazno in je vedno huje stiska- j la obrvi »Ah, dolžnost,« je končno za- j šepetala »Vedno najdemo kako opravičilo, če se nam zdi, da smo storili nekaj podlega.« Oblila ga je rdečica in tako je zlezel vase, kakor da bi se najraje kar udrl v zemljo. Nazadnje je iztisnil v pretrganih besedah: »In vj — kakšno opravičilo pa najdete vi zase?« Povesila je oči, kakor da je zagrnila zavese na oknih svoje hiše in ne misij niti njemu niti komu drugemu dovoliti pogleda v notranjost Toda drget ji je spreletel obraz »Kajpada, ne morem vas prisiliti. da bi mi odgovorili,« se je po dptgem, mučnem prestankp hoter ojunačil »Ne morem prisiliti vaše vesti, da bi se oglasila in vas odvrnila od zlega Če vam je danes usoda sama prekrižala načrte, boste nemara drugič poiskali zvezo z mojim ubogim fantom in ga boste morda tudi pripravili do tega, da bo pogubil — vas in sebe.« »Ni mi do tega, da bi o tej stvari še govorila z vami, res ne,« je hladno odvrnila. Globoko je zajel sapo vase Ah, kako rad bj pobegnil, kar tekel bi od tod! Toda njegova dolžnost je bila, prepričati jo, da ne dela prav, in jo odvrniti od tega, — zaradi Julijusa. Zato je prišel sem in zdelo se mu je, da mora vztrajati. Razen tega pa je bil v pravici! Toda strah ga je bilo, bosti se s to hladno, visoko žensko, da mu je znoj kar curkoma tekel s čela in tako naglo je po-mežikavai s kratkovidnimi očmi, da ni nič več videl pred seboj. »Ne mislim vas obsojati, nikakor ne. Ko sem bral vaše pismo ...« »Molčite o tem.« »Ko sem bral vaše pismo, sem spoznal, da skrivate v notranjosti drugo naravo kali. Ta vas je sedaj prevzela. Toda ko se bo strast v vas polegla, vam bo ostala hladna pamet. In tedaj .« Takšen obup ji je bral v očeh, da se mu je nenadoma zasmili a Nikoli ni znai biti tolikanj brezobziren. da bi mirne duše lahko ranil kakšno, pa če ie to še tako zaslužila Toda on, ki ie bil Ju-lijusu oče in mati, je moral ta trenutek braniti svojega mladičal Da, spričo te nujnosti je moral biti kar surov, a mučil se je pri tem, v svoji notranjosti se je ves zvijal in rdeči obraz mu je skoro posinel od silnega razburjen ja. Počasi se je obrnila proti domu Mraz se ji je širil pod čelom da so ji zamirale vse misli in dobro je bilo tako Ne smem misliti, si je govorila Ce bom mislila, da je vse izgubljeno, bom pričela kričati na ves glas A stari Žgajnar je capljal za njo, pokašljeval je, vzdihoval in se vedel kakor.otrok, ki se je pregrešil Ta r*—'ba ženska, ki je bila za glavo višja od njega, ga je s svojo hladno neprodirnostjo spravljala v položaj kakor da jo je užalil in se mora opravičiti zaradi tega. To ga je jezilo. Ah, če bi vsaj moge! postati besen nanjo, potem bi ji že povedal svoje mnenje! Hotel je biti besen, toda srce se mu je krčilo od sočutja, ko ji je govoril: »Ali ste že kdaj pomislili Itako bi bilo, če bi živeli z som na tujem? Ali ste pomUUli, da ne bi nikoli mogli postati njegova prava žena da bi to bilo stanje, zaradi katerega bi oba trpela in da je moški prvi, ki se trnMprria navc’:ča? Naib»ž bi živeli v pomanjkanju, kajti kolikor vem, nimate svojega premoženja, Julijus pa je reven kot cerkvena miš Tedaj bi bili navezani na tisto kar b> fant zaslužil, jaz pa. ki ga poznam, vam povem, da ne bj nikoli zaslužil niti toliko, da bi za njeqa samega zadostovalo In pričel hi vam na tihem očitati, da ste mu uničili življenje. Kai bi bilo tedaj z ljubeznijo, zaradi katere hočete sedaj tvegati svojo čast in svojo dušo?« Pričela je skoro teči, boter pa je tekel za njo Tačas se ie bilo nebo prevlekle z nostemi oblaki, dež jima je močil lica pa qa ni-| sta čutila. | (Dalje prihodnjič) MS Josip Brinar: 2. Petelinček, maček in lisica Petelinček Peter je moral že v zgodnji mladosti zapustiti varno okrilje svoje skrbne matere GrAhorke. Nemila usoda ga je zanesla z varnega dvorišča vaškega sodje v preperelo kolibo starega drvarja, živečega samotno ob robu temnega gozda. V tej samoti je bil mlademu Petru edini tovariš maček Krnjav; in še ta je odhajal pogostokrat z doma, ker je nosil v temni gozd drvarju kosilo. Ko je nekega dne Krnjav po stari navadi odšel s kosilcem v gozd — poprej pa je še ostro zapovedal petelinčku, naj skrbno varuje dom in pa sebe — se Je priplazila iz gošče lisica Zvitorepka ln je jela prigovarjati petelinčku: »Kukuriku — petelinček, Zlati moj sinček! Venkaj poglčdi, Lej prosa v skledi/« Tako je bila Zvitorepka za pe- za vrat ter odskakljala z njim | prek pustopoljine. Petelinček se ji silno prestrašil; naposled pa se je vendar nekoliko zavedel ter je zakukurikal na vse grlo: »Ugrabila me je lisica, ugrabila1 Maček je korakal po goščavi in zaslišal glas petelinov. Brž je planil pokonci, skočil za lisico, jo dohitel in rešil petelinčka. »Le glej, ti moj Peter,« je karal maček neprevidnega mla- novanjskih hiš (Ur. list FLRJ, št 29-344-54) ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur list FLRJ štev 46-428-51) je sprejel Okrajni ljudski odbor Trbovlje na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, dne 22. decembra 1954 Okrajni ljudski odbor Trbovlje Predsedstvo Po 15 členu in 5. točki 64 člena Zakona o okrajnih ljudskih cdborih (Ur. list LRS št 19-89-52), v zvezi s 25. členom Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravljanju sta- ODLOK o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb v okraju Trbovlje 1. člen | 4. člen V okraju Trbovlje sklepajo Z najemniki, ki stanujejo v hišni svet;. stanovan;ske pogodbe stanovanjih hišnikov, se sklenejo samo začasne stanovanjske po- z najemniki in sostanovalci, ki | na dan sklepanja pogodbe zado-i stijo pogojem tega odloka za stanovanje v hišah ki se vključijo v stanovanjsko skupnost. 2. člen godbe če so za take hiše po veljavnih predpisih določeni hišniki. Za stanovanje hišnikov, v katerih stanujejo hišniki, se ne i ™ S jrsst f as. rssr-cs?: za deveto deželo... Maček i kosti.« Krnjav, reši me, reši!« Nagradna križanka za nionjpje deveto selo, zadavila in oglodala do belih "iem členu se ne more skleniti = °°' Maček I kosti.« z najemniki in sostanovalci ki j S™1* P°,4 "r.ed.b„«.c P‘a/ na območju okraja Trbovlje: a) nimajo stalnega bivališča b) nimajo namena trajno biva' ti in (Dalje prihodnjič) I‘ M 4 4 5 L °U II 7 m\s i mi 9110 m IH ti 12 | 13 J14l 1- Lil 17 | 1 1® 1 Vodoravno. 1. kdor vodi letalo; 6. uslužbenec pr* časopisu; 3. del voza 4. kazalni zaimek , . . . _ „ . za srednji spol; 11. kratica za la, pod oknom oprezujoč. Peter »slovenska Koroška«; 12. na- je radovedno odprl okno, pomolil glavo ven ter pogledal, kdo neki tako poje. Lisica pa je hlastnila po njem, ga zgrabila 'epni listek na steklenicah; nogometni iz nz; 16. kratica naslovih; 17 žensko ime sklon); 18 veznik. 15 Pri (4 Navpično: 1. reka v Zgornji Italiji; 2 moško ime; 3. priprava za pretakanje; 4. osebni zaimek; 5. kazalni zaimek; 6 kletarska naprava; 7. deli oblek; 10. ime velikega slovenskega pesnika; 11. sodi k mizi; 13 vrsta zemlje; 14 grška črka Črke: AAAAAA, EEE. G IIII čah hišnikov (Ur list LRS. štev. 23-124-52) Za stanovanje hišnikov se štejejo tista stanovanja, ki se kot , ■ , . : taka uporabljajo, ali so za to do- c) ne moreio izkazati pravice ]0jena do določenega stanovanja. Sta,no bivaiišče pod a, se iz- I „ ° kaze s potrdilom pričevalnega s]užbo hiSn;ka ' od]oča urada ta,n:štva za notran,e >ade- , , stopnji his£ J,vet na „ P. R, S, TTTTT VV Pravilne rešitve križanke nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje 9. januarja opoldne. Izžrebani rešiteli križanke bo dobil od našega uredništva lepo knjigo v spomin. Rešitev nagradnega labirinta iz prejšnje številke 5. člen hišni svet, JJ, KK LL. NNN. OOOOOOOO. pristojnega občinskega V^lti^pa^občfnskl z dosedanjo najemno pogodbo, odločbo pristojnega stanovanjskega organa ali s kako drugo veljavno listino 3 člen Za družinska stanovanja se sk'epa pogodba le z naiemniki ’n sostanovalci ki imajo družino. Samska oseba lahko »klene ali če je de’ovno razmerje prenehalo po njihovi krivdi ali njihovi volji. 6. člen Z najemniki in stanovaici, ki stanujejo v stanovanjih, ki so jim odpovedana oziroma odvzeta s pravomočno sodno odločbo, se sklepajo začasne stanovanjske pogodbe. 7. člen Z lastnikom hiše, ki preide v družbeno upravljanje, se ne sklepa stanovanjska pogodba. Hišni svet sklene s takim hišnim lastnikom pismeno pogodbo o pravicah in dolžnostih iz 7 člena uredbe o upravljanju sjano-vanjskih hiš in iz drugih veljavnih predpisov Določba 1. odstavka tega člena velja tudi za tiste osebe, ki se z veljavno listino izkažejo, da jim pripada pravica do brezplačnega stanovanja (užitek). 8. člen Za hiše, o katerih je sporno, ali bodo vk'jučene v družbeno upravljanje, sklepa stanovanjske pogodbe hišni lastnik. 9. člen Pogodbe, ki so sklenjene v nasprotju s tem odlokom sc nične. ' 10. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din, kdor prj sklepanju pogodbe zamolči ali navede neresnične po- Prav veseli smo bili številnih stanovanjsko pogodbo le za sam- Slovenski rudarji so zborovali (Nadaljevanje t 2. strani) Tov. Piki je nadalje omenil, da bo treba v sindikalne vrste pritegniti predvsem mlajše tovariše. ki bodo lahko močna opora za delavsko samoupravljanje. Mladi kader bomo morali v bodoče vzgajati v dobre sindikalne aktiviste. V bodoče se bo težišče dela sindikalnih podružnic prenašalo od republiških organov na okrajne in krajevne sindikalne svete. Predvsem v Zasavju bo treba okrepiti OSS in KSS materialno ln kadrsko. Nerazveseljiva je ugotovitev, da Je od 14.586 ljudi, zaposlenih v rudarstvu in pridobivanju nafte, še vedno 1820 mož Izven sindikata. Plenum je sprejel predlog, da se tudi ti ljudje pritegnejo v sindikalne vrste. Govor je bil tudi o sredstvih za letni oddih rudarjev. Težiti bo treba za tem, da bi v bodoče vsak slovenski rudar vsaj teden dni preživel v kakem počitniškem domu. Prizadevati si bo treba, da bodo cene v teh domovih, ki jih imajo naši rudarji na Izlakih, na Partizanskem vrhu, na Bledu ln v Opatiji-Keršovani, ustrezale zmogljivosti rudarskega delavca. Priporočljivo bi bilo tudi, če bi podjetja, kolikor jim je to mogoče, dovoljevala delavcem po njihovih zaslugah lokalni regres. V razpravi so delegati načeli vprašanje varnosti dela, dviga življenjskega standarda, zmanjšanja delovne dobe rudarskih delavcev za dosego starostne rešitev, ki so nam jih poslali naši pionirji in pionirke na slikovno uganko v prejšnji številki »Zasavskega vestnika« Vsi so ■ašl; v zamotanem labirintu pot, po kateri je vozil dedek Mraz da ie hitro prispel k pionirjem ki so čakali nanj na koncu poti v zasneženi gorski kočici Strog; žreb ie nrisodil tokrat nagrado pionirki Magdi Sk-beme, učenki 1. a razreda trbo-ve’jsko! Z delavci in us'užbend. ki sta- ?atke» ki so pomembni za skleni-nuielo v hišah, ki so jih zgradi- *ev Pogodbe, ali noče skleniti le gospodarske organizacije zavodi ali ustanove, pa preidejo ta v družbeno upravljanje, se sklepajo začasne stanovanjske oo-godbe če delavci ali uslužbenci na dan sklepanja pogodbe z njimi niso več v delovnem razmerju. pogodbe. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS Trbovlje 22. decembra 1954. Predsednik: Martin Gosak. sko sobo. za sobo. ki prioada družinskemu stanovanju pa le podnajemno pogodbo S samskimi osebami «e izjemno lahko sklepajo stanovanjske Trbovljah na seji pogodbe za največ enosobna družinska stanovanja s pripadajočimi pritiklinami, če iim ie iz zdravstvenih starostnih ali drugih opravičljivih razloqov potrebno lastno gospodinjstvo Kot družina se šteieta tudi za- gimnazije kj naj pride v naše konca brez otrok ali sorodniki, uredništvo po razpisano knjižno ki žive v skupnem gospodinj-darilo. stvu. Organizaci e Zveze bcrcev NOV ^ne'r^ZT Ž&JZ.iv okviru bodočih komun stoje pred veliko in odgovorno nalogo dje dela, dviga proizvodnje itd. V njej je sodeloval tudi, tov Mavrici} Bore, ki je med : drugim dejal, da leži težišče proizvodnje v glavnem na ljudeh, ki jo ustvarjajo; zato je treba te ljudi nagrajevati po zaslugah. Dotaknil se je tudi življenjskega standarda, prehrane In borbe proti alkoholizmu Tov. Zadravec pa je naglasil. da ne smemo podcenjevati vloge sindikata glede delavskega samoupravljanja. Ob zaključku je plenum med drugim sprejel sklep, naj sind. podružnice težijo za tem. da sl bodo s svojim delom zavarovale avtoriteto, kj jim gre v naši družbeni stvarnosti. Šahovsko prvenstvo v Trbovhah Prvenstvene tekme v šahu za posameznike v Trbovljah sc pred kratkim končali. Za turnir se je priglasilo sedemnajst šahistov SD »Rudarja« in pet igralcev SD »Svobode«. Zaradi neresnosti pa so trije igralci »Svobode« in zapustil na prvenstvu »Rudarja«, ko je bil dvanajsti. Opresnik in Jazbec st. sta zaigrala včasih odlično, drugič pa sta delala hude napake Ti so se uvrstili med zmagovalce Pinterič si je pridobil III kategorijo, ostali pa Veliko in odgovorno nalogo ima Zveza borcev NOV. zlasti pa skrb za sirote padlih borcev. Te odgovornosti se je Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje skupno z vodstvom okraja v polni meri zavedal in je omogočil s svojimi sredstvi otrokom padiih borcev nemoten šolsk; študij in izobraževanje s tem. da jih je podprl s štipendijami. Po dosedanjih podatkih prejema štipendije v našem okraju skupaj 490 partizanskih sirot, in sicer dobiva v komuni Trbovlje 188 otrok 417 000 din. v zagorski komuni 165 otrok 365 000 dinarjev, v komuni Hrastnik 104 otroci 222.000 din. v radeški komuni pa 33 sirot 66.000 din mesečno. Vse te otrokom potrebne denarne zneske bodo morale vnesti z novim letom v svoj proračun naše bodoče komune katerih skrb bo, da skupno z mest- nimi organizacijami Zveze borcev opravljajo vnaprej to odgovorno nalogo. Poleg naloge, da morajo naše bodoče komune dati v svoj letni proračun potrebne denarne vsote za štipendiranje otrok padlih borcev in ostalih žrtev fašizma, pa stoji pred njimi še diuga naloga. to je da v proračunu za leto 1955 predvidijo potreben znesek za stroške počitniških kolonij, prav tako pa bo treba seveda vnesti v proračun bodočih komun ustrezne vsote za letovanj«, oddiha in odpočitki potrebnih borcev NOV ter staršev nadlib borcev in narodnih herojev. Pred veliko nalogo stoje torej organizacije Zveze borcev v sest vi naših bodoč. I om in, ki jih bodo seveda lahko rešile te skup. no z odbori komun če bodo le-ti imeli dovolj razumevanja za te odgovorne naloge. -ar. Okrajni ljudski odbor Trbovlje Predsedstvo Po 15. in 64. členu Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89-54) izdaja okrajni ljudski odbor v obeh zborov dne 22. decembra 1954 tale ODLOK o popisu živine, perutnine in čebelnih panjev na območju okraja Trbovlje iahist »Rudarja« odstopili. Potek so jo potrdili. To kategorijo si )e tega tekmovanja je bil prav za- osvojil še Spiler (»Svoboda«), nimiv in ni manjkalo presene- Taušič bj bil lahko boljši ven-čenj. Sprva je »potegnil« Frece dar ni odigral vseh partij Tudi ki je dobil sedem partij zapore- Irt b| se lahko bolie plasiral, doma. Nato pa je itirj igre izgu- Razočaral je Drnovšek ki je bil bil, tako da so ga prehiteli Sribar, na prvenstveni tekm-, »Rudarja« Jazbec ml in Pajk V bitki za tretji Taušič. Irt. Drnovšek Ku-prvo mesto je odločila »spodnja kovič in Rajevec niso potrdili hiša« Sribar ie izgubil proti oo- ; tretje kategorije — Ovnič. Gala ražencem samo pol točke in oo- I in inž Knafllč pa »o potrdili stal zmagovalec Mladi Jazbec je j četrto. H J. izgubil 2,5 točke, vendar je ostal na 2. mestu, ker je med zmagovalci nabral največ točk (7 od osmih). Vrstni red je bil ob koncu nas'ednji: 1. Sribar (R) 15 točk; 2. Jazbec ml (R) 13,5 točke; 3. Pajk (R) 12 točk; 4. Frece (R) II točk; 5.-6 Rugel (R) in Pinterič (S) po 9,5 točk: 7. Škrbec (R) 9 točk; 8. — 9 Jazbec st (R) in Opresnik (R) 8,5 točk; 10 Spilar (S) 8 točk; it — 12 Taušič (R) in Irt (R) 7,5 točk, 13 — 14 Drnovšek (R) in Ovnič (R) 6,5 točk; 15-Gala (Rt 5,5 točk; 16 — 17 Kukovič (R) in Rajevec (R) 4,5 točk; inž Knaflič (R) 4 točke Mirko Sribar je zasluženo zmagal Igral je zelo solidno Izgubil je samo 1 partijo (z m'a-dincem Jazbecem) dve pa je remiziral Mladinec Hinko Jazbec je bil drugi s precej »reče — Pajk letošnji prvak »Rudarja« malo razočaral Rugel je Kakšne filme bodo gledali Trboveljčani v januarju in februarju Zadnjo nedeljo v decembru so člani šahovske sekcije SD »Rudarja« v Trbovljah odigrali v svojih klubskih prostorih izredni brzoturnir za pretekli mesec. Udeležilo se ga je dvanajst šahistov Po triurni borbi je zmagat mladinec Hinko Jazbec Vodil ie na turnirju od 3. kola dalie do konca Remiziral je samo z Francetom Gerželjem medtem ko le vse ostale partije dobil — Drugo mesto ie zasedel Gerielj. izgubil je partijo z Opresn;kom ter remiziral še z Jožetom Dro-bežem ki si je pridobil na turnirju tretje mesto Drobež je bil ves čas drugi proti koncu pa ie remiziral z Gerželiem In izgubil igro z mladincem Jazbecem Dobro je začel Opresnik. kasneje pa te popustil. Končni vrstni red je bil na- Ta mesec bodo poleg anieri-škega filma »Praznik v Rimu« v kinu »Svoboda-Center- (Delavski dom) v Trbovljah na sporedu sledeči filmi: »V vrtincu« (ameriški film). »Stojan Muti-kaša« (Jugosl. film). »Prijateljic" noči« (francoski film) ter »Mel-ba« (ameriški barvni film) V mesecu februarju pa bo predvaial ta kino naslednje filme: »Hanerl« (avstrijski zabavn* film), »Alam na jugu« (francoski barvni film) »Dvostransko življenje« (aireriški barvni film). »Bandit Mussolini« (italijanski film) ter »Greh« (film ju^oslo-vansko-nemške koprodukcije. Kakor kino »Svoboda Center« bo tudi kino »Svoboda II« v Zgornjih Trbovljah v mesecu januarju predvajal ameriški film »V vrtincu«, nato pa film »Tujec na begu« (ameriški film. »Ska-ramuš« (ameriški barvni film' ter »Ukradena sreča« (mehiški film). Za mesec februar na si je kino v Zgornjih Trhnvliih preskrbel te filme: »Zasužnjena srce« Slikarska razstava v Trbovljah Akademska slikarja Milan Rijavec in Marijan Trškar bosta Itabo začpr vendar'Te t'dobrim slednji: 1 Hinko Jazbec ml. 10,5 priredfa v Domu TVD »Partiza-finišem popravil svol olasma točk; 2 France Gerželj 9 »očk; | na« v Trbovljah slikarsk, 3 Jože Drobež 8 točk; 4 — 5. Hinko Jazbec st. in Ado Taušič po 6.5 točk; 6 Mirko Sribar 5,5 točk; 7 Opresnik 5 točk 8 —9, Jože Pnterič (»Svoboda«) slovenski prvak slepih se ie zelo dobro odrezal Njegova slabost so konfivce Škrbec ie s svojim me- raz- 1 stavo Otvoritev te razstave bo v (angleški filmi »Taras Buljba« (francoski filmi, »Zemlja smehljaja« (nemšk: barvni film opereta po Francu Lehariu) in »Rešitelji« (angleški film). Navedene filme bosta oba kinematografa igrala vsak teden nreko sobote in nedelje, spored filmov ki pa bodo na vrsti med tednom (sredo in četrtek) bo kinematografska uprava vsak teden objavljala sproti v listu »Zasavski vestnik«. 1. člen V času od 16. do 20 januarja 1955 se izvrši popis živine perutnine in čebelnih panjev na območju okraja Trbovlje. Popis se izvrši s stanjem, ki bo na dan 15. januarja 1955. 2. člen Popišejo se: 1 vsa sp’ošno-družbena. zadružna in zasebna kmetijska gospodarstva; 2. državna zadružna in družbena podjetja, zavodi in druge organizacije, ki niso organizirane kot kmetijski proizvajalci, pa imajo živino, perutnino in čebel-ne panje; 3. vsa gospodarstva nekmeto-valcev ki imajo živino, perutnino in čebelne panje. 3. člen Popis bo vodila okrajna popisna komisija, ki jo sestavljajo: 1. predsednik sveta za gospodarstvo — kot predsednik komisije; 2. načelnik tajništva za gospodarstvo — kot podpredsednik komisije; 3 šef urada za statistiko in evidenco — kot tajnik komisije; 4. predstavnik zbora proizvajalcev — kot član; 5. predstavnik Okrajne zadružne zveze — kot član; 6. okrajni agronom — kot član. 4. člen Občinski ljudski odbori in ljudski odbori mestnih občin imenujejo občinske popisne komisije. ki vodijo popis na svojem področju. Občinsko popisno komisijo sestavljajo: 1. odbornik, ki je odgovoren za gospodarstvo — kot predsednik komisije; 2. en občinski uslužbenec — kot tajnik komisije; 3 dva do pet članov občinskega ljudskega odbora (LOMO) — kot člani; 4 predstavnik kmetijske zadruge — kot član; 5 dva do trije napredni kmetje — kot člani Športno predavanje v Zagorju Vse športnike iz Zagorja in okolice opozirinmo na zanimivo predavanje »Športniki v zimski sezoni« ki bo v četrtek, 6 t. m„ ob petih popoldne v mali dvorani Doma TVD »Partizana« v Zagorju. Predavanje, ki ga prireja SD »Proletarec« bo povezano s predvajanjem športnih filmov na ozkem traku. PREKLIC Preklicujem besede, izrečene Ani Jazbec. — Danica Groznik, Hrastnik. PREKLIC Preklicujem neresnične govorice o jiodraPtvi vina v gostišču 5. člen Občinski ljudski odbori in ljudski odbori mestnih občin morajo dati na razpolago občinskim popisnim komisijam potrebno število popisovalcev in kontrolorjev, 6. člen Popis se bo izvedel po obrazcih in navodilih, ki jih je predpisal Zvezni zavod za statistiko in evidenco. Popisovalci, inštruktorji In popisne komisije se morajo strogo ravnati po navodilih za izvedbo tega popisa Tehnične predpriprave za popis in obdelavo popisnega gradiva izvrši Urad za statistiko in evidenco okrajnega ljudskega odbora. 7. člen Odgovorni voditelji splošno-družbenih in zadružnih posestev, gospodarji kmetijskih gospodarstev kakor tudi vso drugi lastniki živine, perutnine in čebelnih panjev, morajo dati popisovalcem natančne odgovore na vsa vprašanja, ki jih vsebuje popis-nica. 8. člen Kdor namerno onemogoča Izvedbo tega pooisa, ali ne da zahtevanih podatkov, ali da nepra-vi'ne podatke, kakor tudi pooi-sovalci, ki malomarno izvršijo svojo pop:sno dolžnost, se kaznujejo za prekršek z denarno kaznijo do 3000 din po določbah zakona o prekrških. 9. člen Stroški tega pooisa gredo v breme proračun« okrajnega ljudskega odbora. 10. člen Ta odlok stopi v veljavo takoj. St 6408M Trbovlje, dne 22. decembra 1954 Predsednik: Martin Gosak. V nedeljo, 9. januarja, ob’ni zbor Avto-moto društva Eno leto Je minilo, odkar so v Trbovljah ustanovili Avto-moto društvo kot samostojno organizacijo. Poprej je društvo delovalo kot sekcija SD »Rudarja«. Delo društva je bilo lansko leto plodno, saj je v tečajih, ki jih je priredilo, vzgojilo lepo število novih kadrov. Zadnji tečaj sicer številčno ni bil tako močan, pač pa je bdi kvalitetno boljši. Med letom Je društvo priredilo uspešne avto-moto dirke, ki so se jih 2. maja p. 1. udeležili številni dirkač' iz vse države in tudi iz Treta. Članstvo društva Je sodelovalo na proslavi 100-letnice trboveljske občine, prav tako na narodni slovesnosti na Ostrožnem, priredilo pa tud' večje število propagandnih voženj. Enako so se člani te organizacije udeležili več dirk izven našega okraja ter dosegli stom popravil slab vtis, kj ga je Hodej in Frece po 4,5 točk itd.. nedeljo, 9. januarja, ob enajstih »Plaznik« in se zahvaljujem dobre uspehe, sedaj pa px>teka dopoldne Razstava bo od n-ta od 9. do 17, t. m dnevno od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. MLO Hrastnik, da je odstopil od tožbe. — Marija Greiner, Hrastnik 12. v društvu nov tečaj za avto-motnrski kader, ki bo traja! tri mesece. — V nedeljo, 9. Januar- ja bo društvo piolagalo obračun svojega dela na rednem letnem občnem zboru v Domu SD »Rudarja«, ki se bo začel ob devetih dopoldne. Prepričana smo, da bo novi odbor prav tako delaven, kot je til dosedanji. -ar. Za obrekovanje — 6000 dinarjev Zlatko O., gospodinjsko pomočnico, stanujočo v Hrastniku, je okrajno sodišče v Trbovljah obsodilo na 6000 din den :mc kazni, ker Je obtoženka 12 avgusta lanskega leta očitala zasebni tožilki K I. nekaj neresničnega, kar bi utegnilo škodovati časti in dobremu imenu prizadete. Ta kazen je vsekakor ostra, vendar pravilna, ker so tovrstna kazniva dejanja na območ u našega okrala zelo pogost po av ter le treba lzvalati ostro kaznovalno politiko da bi v Cmvečji meri zmanjšali število kaznivih dejanj zoper ča*t.