Vipava po 27 letih spet ledena Daljnovod: Terna zagotovila spoštovanje pravic Slovencev t i i t _1_! Na Proseku o vinski znamki Prosecco DOC, a brez odgovora /7 Izšla je obsežna monografija (Po)etika slovenstva - Družbeni in literarni opus Borisa Pahorja Primorski dnevnik SOBOTA, 4. FEBRUARJA 2012 Št. 29 (20.352) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Monti dobro ve, kam mora priti Vlasta Bernard Se je bolje odpovedati delu pravic, ali tvegati, da izgubimo vse pravice, ki jih imamo? Na to, Hamletovemu Biti ali ne biti podobno vprašanje bi morali pomisliti vsakokrat, kadar nas zgrabi sveta jeza zaradi grenkih zdravil, ki nam jih predpisujejo v Rimu. Se spomnite nekdanjega finančnega ministra Padoa Schiop-pe, ko je rekel, da so davki »zelo lepi«? Znašel se je v enakem navzkrižnem ognju, kot ga je te dni deležen premier Monti, ker je dejal, da je stalno delovno mesto lahko »monotono«. Seveda je kritika vseh tistih, tolikih, za katere je stalno delovno mesto le privid, popolnoma razumljiva. A prvokacija ni bila sama sebi namen, vključena je bila v kontekst, v katerem je premier govoril o pozitivnih izzivih, ki jih spreminjanje delovnega mesta prinaša. Že, a kaj, kadar delovnega mesta niti z lečo ni mogoče najti? In tu je najtežja naloga tehnične vlade, ki po Montijevih besedah ne more biti vlada »dobrega srca«, ampak je njena naloga uresničiti zasuk dolga desetletja narobe usmerjenih trendov. Oklepov, ki dušijo trg dela, učinkovitost javne uprave, gospodarski, institucionalni in politični sistem. Vlade, ki so se vrstile v teh desetletjih, so bile »dobrega srca«, ker so varovale pridobljene pravice. A so prejudicirale prihodnost novih rodov, jim odvzele možnosti, ki so jih imeli njihovi starši in stari starši. Monti in njegova tehnična ekipa očitno dobro vedo, kam morajo priti. Imajo jasne ideje, sicer te velikanske odgovornosti ne bi sprejeli. Zato se bomo morali njihovih »provokacij« navaditi. GORICA - Umestitvena seja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje »Prvo evropsko mesto« namesto nekdanje meje Predsednik Franco Frattini za razširitev sodelovanja na področje zdravstva TRST - Danes zaprte šole in univerza, več dogodkov preložili Leden konec tedna Od sinoči nevarnost poledice, v Trstu počilo že dvesto vodnih števcev, pomol Audace poledenel TRST - Kapniki v mestnih predorih in poledeneli pomol Audace (na sliki Kroma) kot slikovit uvod v ledeni konec tedna. Od sinoči je na Tržaškem povečana nevarnost poledice, burja pa bo danes pihala še močneje kot včeraj. Pouka v šolah ne bo, univerza bo prav tako zaprta, odpadla pa je cela vrsta današnjih prireditev, vključno z raznimi športnimi dogodki. Zaradi mraza je na ob- močju tržaške pokrajine počilo najmanj dvesto vodnih števcev, civilna zaščita in tržaška občinska uprava pa odsvetujeta uporabo osebnih vozil. Na 11. strani GORICA - »Z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje se koncept evropskega državljanstva širi in približuje ljudem. Občani bodo ugotovili, da združena Evropa niso le sanje, pač pa stvarna priložnost za izboljšanje njihovega življenja.« Poslanec Franco Frattini je takole povzel pomen ustanovitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), za katerega so se zavzele občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtoj-ba. Ustanova, ki bo po mnenju partnerjev pomenila kakovostni preskok v čezmej-nem sodelovanju, je zaživela včeraj na sedežu Trgovinske zbornice, kjer je potekala umestitvena seja skupščine EZTS. Na 14. strani Janša predstavil ministrsko ekipo Na 2. strani Požar opustošil pobočje Matajurja Na 3. strani Januar zasolil cene bencina in kave Na 4. strani Z Vlakom spomina iz Rižarne v Auschwitz Na 6. strani Na Goriškem manj vinjenih voznikov Na 16. strani Goriški trgovci proti liberalizacijam Na 16. strani 2 Nedelja, 5. februarja 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Nova vlada bo imela 11 ministrov in ministrico Mandatar Janez Janša predstavil ministrsko ekipo Listi Virant, SLS, DeSUS in NSi po 2 ministra, SDS 4 - Ljudmila Novak ministrica za Slovence v zamejstvu LJUBLJANA - Mandatar Janez Janša je na novinarski konferenci predstavil predlog liste 12 kandidatov za ministre nove vlade. Glede na imena, ki so se v javnosti neuradno že pojavljala, na listi ni presenečenj. Med njimi so štirje doktorji znanosti in dva magistra znanosti. Pred to ekipo je po Janševih besedah zagotovo najtežja naloga po osamosvojitvi Slovenije. Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi bodo imele v vladi po dva ministra, SDS pa štiri. Med slednjimi so trije poslanci SDS. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo vodil Andrej Vizjak, ministrstvo za infrastrukturo in prostor Zvonko Čer-nač, ministrstvo za notranje zadeve pa poslanec Vinko Gorenak. Ministrstvo za izobraževanje, kulturo, znanost in šport bo prevzel Žiga Turk. Kandidat Liste Virant Janez Šušter-šič bo, če bo lista ministrov v DZ dobila podporo, vodil ministrstvo za finance, Senko Pličanič pa ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Predsednik SLS Radovan Žerjav bo minister za gospodarstvo, strankin poslanec Franc Bogovič pa za kmetijstvo in okolje.Predsednica NSi Ljudmila Novak bo prevzela ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu, nekdanji član uprave Darsa Aleš Hojs pa obrambno ministrstvo. Zunanji minister bo predsednik DeSUS Karl Erjavec, nekdanji piranski župan Tomaž Gantar pa je kandidat DeSUS za ministra za zdravje. Kot je poudaril Janša, je to najmanjša ministrska ekipa doslej, ob čemer pa ocenjuje, da je njeno število dovolj operativno, da bo glede na izzive, ki čakajo Slovenijo, sposobna sprejemati odločitve v realnem času. Vse koalicijske stranke imajo po besedah mandatarja v ministrski ekipi realno težo, vsaka ima vsaj dve mesti v vladi, kar pomeni, da "imajo vsi realno odgovornost tako za uspehe in rezultate vlade kot tudi obratno". V ekipi je po Janševih besedah kar nekaj imen, ki so že bili ministri, kar pa je potrebno zato, ker "dolgega časa za uvajanje glede na težave, ki jih je treba reševati, preprosto ne bo". "To je ekipa, ki je sestavljena na podlagi kompromisov in najboljša možna v realnih razmerah," je poudaril. Predstavitve ministrskih kandidatov in kandidatke bodo v DZ predvidoma prihodnji teden, ministrsko ekipo pa naj bi potrjevali prihodnji petek. Pred to ekipo je po Janševih besedah zagotovo najtežja naloga po osamosvojitvi Slovenije. "Vsi veste, da to delo ne bo lahko, ekipa pa je na to solidno pripravljena," pravi in pojasnjuje, da je ekipa podpisala koalicijsko po- godbo, v kateri je določila zelo konkretne, merljive in preverljive cilje. Kot je pojasnil Janša, se bo vlada takoj lotila priprave in sprejetja rebalansa proračuna, drugi korak pa bo predlog novega socialnega sporazuma, s katerim želijo "v socialnem dialogu začrtati pot Slovenije iz krize, se dogovoriti o porazdelitvi bremen in začrtati pot čim hitrejše vrnitve k normalnemu razvoju". Mandatar ne pričakuje ustavne presoje zakona o vladi. Če bi se zgodila, bi bilo to "nagajanje". Slovenija si namreč po njegovih besedah ne more privoščiti tega luksuza, da bi zaradi različnih mnenj o organizaciji re-sorjev čakali s sestavo vlade, v tem času pa gledali kopičenje težav. Prav tako po Janševih besedah le z zakonom o državni upravi tožilstva ne morejo vrniti na ministrstvo za pravosodje, temveč bi morali spremeniti tudi zakon o vladi. S tem se, pravi, "zagotovo ne bomo ukvarjali prihodnji teden, je pa koalicija odprta za strokovne argumente", ki jih bodo proučili in "ravnali tako, kot bo najbolje za vse". (STA) Janez Janša pravi, da je ministrska ekipa sad kompromisov in najboljša možna v realnih razmerah arhiv UNIVERZE - Mednarodna spletna lestvica Univerza v Ljubljani 13. v Evropi in 81. na svetu Ljubljanska univerza 13. v Evropi in 81. na svetu LJUBLJANA - Univerza v Ljubljani je na mednarodni spletni lestvici univerz na svetu Webometrics najboljša univerza v Sloveniji in 81. na svetu. V primerjavi z lanskim letom je napredovala za 126 mest. V evropskem merilu se uvršča na 13. mesto, v primerjavi z univerzami držav srednje in vzhodne Evrope pa je na prvem mestu, so v sporočilu za javnost zapisali na univerzi. S tem je Univerza v Ljubljani prehitela Masarykovo univerzo in Karlovo univerzo iz Prage, so sporočili. Od univerz v sosednjih državah sta pred ljubljansko samo univerza v Bologni, ki je 5. v Evropi in 58. na svetu, in dunajska, ki v Evropi zaseda 10. na svetu pa 76. mesto. Za Ljubljano se je na primer znašla tako prestižna univerza, kot je Normalka v Pisi, ki je na 18. mestu v Evropi in na 98. na svetu. V Evropi je na prvem mestu univerza v Cambridgeu, na svetu pa so na prvih 15 mestih ameriške univerze, »evropski prvak« Cambridge pa je šele na 24. mestu. Danes začetek projekta EPK tudi v Murski Soboti MURSKA SOBOTA - Projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) bodo v partnerskem mestu Murska Sobota začeli DANES ob 19. uri v Gledališču Park z glasbenim projektom Simboličnega orkestra in 12 video-portreti, v katerih bo predstavljenih 20 nosilcev projektov v mestu. V sklepnem delu bodo podelili tradicionalne občinske nagrade ob kulturnem prazniku.Slavnostna govornika ob odprtju bosta programski direktor zavoda Maribor 2012 Mitja Čander in soboški župan Anton Šti-hec. Bovški policisti našli pogrešanega italijanskega državljana BOVEC - Poli, 1. februarja 2012 v zgodnjih dopoldanskih urah italijanski varnostni organi obvestili, da pogrešajo 45-letnega italijanskega državljana iz Čedada. Kot so jim povedali, naj bi omenjeni moški v torek zjutraj odšel v službo, vendar se zvečer ni vrnil domov. Njegovi svojci so klicali tudi v službo, kjer pa ga čez dan ni bilo, zato so njegovo pogrešanje prijavili tamkajšnjim pristojnim uradnim oblastem. Pogrešani se je prevažal z osebnim avtomobilom znamke Toyota Yaris in je obstajala tudi velika možnost, da bi se lahko takrat nahajal na območju Policijske postaje Bovec. Na podlagi pridobljenih obvestil so bovški policisti preiskali območje grebena Matajurja in Kolovrata ter širše okolice območja Kobarida v smeri Robiča, vendar pogrešanega niso izsledili. V sredo zvečer pa je policijska patrulja pri kontroli območja okolice trdnjave Kluže na Bovškem izsledila omenjeni osebni avtomobil in tudi pogrešanega. Po opravljenem postopku je 45-letni moški v spremstvu prijateljev odšel domov. Po besedah komandirja Policijske postaje Bovec Sejada Jušica je uspešno iskanje rezultat tudi zelo dobrega sodelovanja med bovškimi policisti Civilno zaščito iz Čedada. Na mejnem prehodu Obrežje odkrili potnika z drogo okoli pasu OBREŽJE - Na mejnem prehodu Obrežje so policisti v noči na petek pri 28-letnem državljanu Bolgarije našli šest zavojev s konopljo, ki jih je imel z lepilnim trakom pritrjene okoli pasu, so zapisali na policijski upravi Novo mesto. Policisti so moškega pridržali, okoli 1800 gramov droge pa so mu zasegli. Moški je bil sopotnik 25-letnega Bolgara, ki je na mejni prehod pripeljal s kombiniranim vozilom. SSK - Tiskovno sporočilo Zadovoljstvo zaradi rešitve problema dvojezičnih izkaznic Začudenje zaradi različne velikosti besedila v slovenščini in italijanščini TRST - Stranka Slovenska skupnost (SSk) izraža izredno zadovoljstvo, da je notranje ministrstvo izdalo dekret, ki ureja izdajo dvojezičnih osebnih izkaznic. Deželnemu tajniku SSk Damijanu Terpinu so novico sporočili iz urada poslanske skupine narodnih skupnosti (SVP in UV) pri italijanskem parlamentu, piše v tiskovnem sporočilu deželnega tajništva SSk. Vladni dekret je bil v Uradnem listu Republike Italije objavljen v četrtek. Na podlagi določil vladnega dekreta, v katerem sta upoštevana tudi zakona 482/99 in 38/01, se tako uvaja enotni sistem izdajanja dvojezičnih izkaznic, ki bo odpravil nevšečnosti glede pojava dvojnikov, kar je nekaterim posameznikom povzročilo nemalo preglavic. Uspešna so bila torej številna prizadevanja raznih predstavnikov, med katerimi sta bila tudi deželni svetnika SSk Igor Gabrovec in predsednika rajonskega sveta Podgo-ra Walter Bandelj, ki sta na ta problem med drugim opozorila tudi goriško Prefekturo. Pri tem SSk v tiskovnem sporočilu izraža začudenje zaradi razlike med italijanskim in slovenskim besedilom. Slednje je namreč napisano z manjšimi črkami. Enako je tudi na dvojezičnih izkaznicah za državljane francoskega in ledinskega porekla. Popolnoma drugače pa je na dvojezičnih izkaznicah, ki zadevajo nemško govoreče državljane Južne Tirolske, kjer je nemška pisava enako velika kot italijanska. SSk meni, da bi morali veljati enaki kriteriji za vse priznane narodne skupnosti. Predvsem pa, da bi moralo biti italijansko besedilo in besedilo narodne skupnosti enake velikosti. V tem smislu bodo predstavniki SSk obvestili pristojne urade, med katerimi je tudi urad poslanske skupine narodnih skupnosti, piše v zaključku tiskovnega sporočila deželnega tajništva SSk. KOBARID - BOVEC Zaradi plazu vsaj teden dni zaprta cesta KOBARID - Včeraj okrog 13.45 se je na regionalno cesto Kobarid - Bovec ob miniranju na gradbišču na regionalno cesto vsulo okrog 700 kubičnih metrov kamenja in zemlje. Ob tem se je poškodovalo tudi cestišče, na pobočju nad cesto pa je še vedno okrog 2000 kubičnih metrov materiala, ki ga morajo zaradi nevarnosti pred novim vdorom očistiti. "Odstraniti bo treba ves krušljivi material. Pričakovali smo, da bo zaradi čiščenja cesta zaprta dva do tri dni, vendar bodo morali sanirati tudi poškodbe na cestišču, zato bo popolnoma zaprta za ves promet najmanj teden dni," je povedal poveljnik regijskega štaba CZ Kobarid Marjan Stres. Za osebna vozila so uredili obvoz po stari cesti ob reki Soči, tako da bo na odcepu Kobarid - Otoni urejen izmenično enosmerno. Vendar je ta obvoz primeren le za osebna in kombinirana vozila, tovorni promet in avtobusi pa bodo morali do Bovca priti po italijanski strani preko mejnega prehoda Uč-ja in Robič. VREME V FJK - Najhladneje na Višarjah Zaradi vetra se je -22 stopinj občutilo, kot da bi bilo -38 VIŠARJE - Hud mraz je včeraj prizadel tudi celotno območje Furlanije-Ju-lijske krajine. najbolj je zeblo na Višarjah, kjer se je živosrebrni stolpec spustil do -22 stopinj Celzija. Zaradi razmeroma mo- čnega vetra, ki je pihal, pa je bil občutek mraza veliko hujši. Kot so povedali na Osmerju, se je zdelo kot, da bi bilo 38 stopinj pod ničlo. Kljub temu so se najpo-gumnejši spustili tudi po smučišču. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 5. februarja 2012 3 PODTAKNJEN POŽAR ALI MALOMARNOST? - Zagorelo je ponoči, požar so ukrotili šele po večurnem boju s plameni Požar opustošil veliko območje na Matajurju j ČEDAD - Šele okrog 11.30 so včeraj gasilci iz Čedada in Vidma, člani gozdne straže ter pripadniki civilne zaščite s pomočjo helikopterja ukrotili velik požar, ki je več ur divjal na pobočju Matajurja na italijanski strani (na posnetku NM levo) levo. Raztezal se je na dva kilometra široki fronti, suha trava ter izredno močan veter pa sta mu dajala veliko moč, kar je gasilcem povzročilo še dodatne težave. Visoki plameni so bili vidni daleč naokrog in so se takoj pojavili na facebooku. K sreči je zagorelo nad vasjo, kjer ni več dreves, veter pa je pihal proti vrhu hriba in tako ni bilo pra- ve nevarnosti za vas Matajur in njene prebivalce. Gasilce je že okrog 5. ure zjutraj včeraj poklical neki domačin, ki je opazil plamene. Hitro je stekla široka gasilska akcija, po mnenju gasilcev pa je zagorelo že nekaj ur pred tem. Ni dvomov, da ni šlo za naraven pojav in da je požar povzročilo neodgovorno ravnanje kakega kadilca ali pa namerno dejanje kriminalnega piromana. Kot kaže, je najprej zagorelo ob cesti, ki iz vasi vodi proti koči Pelizzo, in sicer nekaj kilometrov nad vasjo in približno poldrugi kilometer pod kočo. Potrebnih je bilo več ur neumornega dela v težkih vremenskih razmerah (minus 15 stopinj), da so požar pogasili, pri tem pa sta pomagala tudi helikopter in rahlo sneženje. Ljudje in njihovi domovi k sreči niso bili v nevarnosti, Matajur pa bo še dolgo kazal rane (na posnetku desno), ki mu jih je povzročila neznana roka. (NM) ŠPETER - Pred polno večnamensko dvorano Predstavili trijezično didaktično vv ■ • - ■•• v v* • zgoščenko v italijanščini, slovenščini in beneškem dialektu ŠPETER - V večnamenski dvorani v Špetru so včeraj predstavili trijezično zgoščenko, na kateri je približno 60 »strani« z ilustracijami, ki v italijanščini, slovenskem beneškem narečju in knjižni slovenščini predstavljajo nekaj več kot tisoč besed, ki označujejo zgodovinske in sedanje predmete, ki so značilni za vsakdanje življenje v Benečiji. Predstavitve se je udeležilo res veliko ljudi (na posnetku NM), med njimi pa je bilo največ učencev osnovne dvojezične šole in tudi njihovih vrstnikov iz italijanske šole. Prisotne so pozdravili špetrski župan Tiziano Manzini, komisar krajevne gorske skupnosti Giuseppe Si-bau in predsednik Zadruge Most, ki je CD izdala, Beppino Qualizza. Ric-cardo Ruttar, ki je avtor projekta, pa je spregovoril o pomenu materialne kulture, ki je dediščina prejšnjih časov in jo morajo nove generacije ohraniti. Podrobneje pa sta projekt predstavila avtor risb Moreno Toma-setig in Fabio Petris, ki je zgoščenko tudi dejansko pripravil. Zanimiva in izredno koristna pobuda skuša mladim tudi pojasniti, kako majhna je razdalja med italijanskim jezikom, krajevnim slovenskim dialektom in knjižno slovenščino. Protagonisti zgoščenke so majhna deklica, njeni stari starši in nekatere domače živali, vsaka ilustracija pa je povezana z ustreznimi izrazi v treh jezikih. Predstavitve se je udeležil tudi deželni odbornik za kulturo Elio De Anna, ki je poudaril pomen večkultur-nosti v Furlaniji-Julijski krajini. Dodal je, da zgoščenka ne predstavlja le koristnega didaktičnega pripomočka, temveč je njena vrednost predvsem lingvistična. »S to zgoščenko so avtorji našli način, kako povezati preteklost s sedanjostjo in jo razumeti s pomočjo tistega, kar se je zgodilo v zgodovini,« je dejal De Anna in poudaril, da se lahko krajevni dialekt ohrani le, če se ga govori v družini. »To pa tudi omogoča, da so mladi v teh krajih lahko mentalno veliko bolj elastična, saj imajo to srečo, da lahko tekoče govorijo tako italijansko kot slovensko, pri čemer dialekt predstavlja še dodatno obogatitev. Zato so pobude, kot smo ji bili priča danes, več kot dobrodošle,« je še poudaril odbornik. 4 Sobota, 4. februarja 2012 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po nedokončni oceni statističnega zavoda Istat Januarja inflacija mrzla, a rekordna za živila in goriva Kava in sladkor sta se v letni primerjavi podražila za 16,5% oz. 15,9% - Prenovljena inflacijska košarica TRST - Kljub januarskemu zvišanju cen najbolj prodajanih proizvodov, kot so živila in motorna goriva, je bila medletna inflacijska stopnja v prvem mesecu leta rahlo nižja kot decembra lani, saj se je od 3,3 odstotka v zadnjem lanskem mesecu znižala na 3,2 odstotka. V mesečni primerjavi, torej januarja glede na december, se je inflacija zvišala za 0,3 odstotka. Državni statistični zavod ISTA je včeraj objavil začasno oceno o gibanju inflacije v prvem mesecu leta 2012, ki so ga zaznamovale predvsem podražitve motornih goriv in hrane. V letni primerjavi, torej glede na januar 2011, so cene v teh sektorjih zrasle za 4,2 odstotka, kar je za cel odstotek več kot splošna stopnja inflacije. V mesečni primerjavi pa sta ta dva kazalnika zrasla za 0,8 odstotka, kar je največ na letni ravni. Največjo podražitev v živilski statistični košarici je Istat januarja izmeril pri cenah kave in sladkorja: cena pražene kave se je v primerjavi z lanskim januarjem zvišala za 16,5 odstotka, cena sladkorja pa je zrasla za 15,9 odstotka. Bencin se je v letni primerjavi podražil za 17,4 odstotka (decembra je podražitev dosegla +15,8 odstotka), v mesečni primerjavi pa je bil dražji za 4,9 odstotka. Dizelsko gorivo se je v letni primerjavi podražilo za 25,2 odstotka (decembra +24,3 odstotka), v mesečni primerjavi pa so cene plinskega olja zrasle za 4,7 odstotka. Iz navedenega lahko sklepamo, da se je inflacija v januarju nekoliko umirila, vendar ne pri cenah najnujnejših življenjskih potrebščin. Združenja potrošnikov so že izračunala, da bodo te podražitve povprečno italijansko gospodinjstvo letos stale tisoč evrov več. Sicer pa je statistični zavod z začetkom leta prenovil tudi inflacijsko košarico. V letu 2012 bodo inflacijsko stopnjo izračunavali na vzorcu dobrin in storitev, med katere so bili na novo uvrščeni elektronske knjige, bralniki za spletne knjige, civilna poravnava sporov in instantne loterije, kot je npr. Gratta e Vinci. Inflacijsko košarico 2012 sestavlja 1398 proizvodov, razdeljenih v 597 reprezentativnih skupin (lani jih je bilo samo 591). Med sestavinami inflacijske košarice iz lanskega leta je eno največjih sprememb doživela električna energija, ki je bila po postopni uvedbi dveh časovnih pasov razdeljena na tri dele: dnevni pas na delavnik, nočni, vikend in praznični pas ter fiksni delež. Sedež državnega statističnega zavoda ISTAT v Rimu arhiv GIBANJA - S 3,4- oz. 0,5-odstotno inflacijo Trst še naprej nad državnim povprečjem TRST - V tržaški občini se inflacijska stopnja tudi v prvem letošnjem mesecu zaznavno razlikuje od povprečne stopnje inflacije v državi in jo kot navadno presega. V primerjavi z lanskim januarjem so se življenjski stroški v Trstu povečali za 3,4 odstotka, v mesečni primerjavi pa so bili višji za 0,5 odstotka (v državi 3,2% oz. 0,3%). Indeks poglavja Stanovanje, voda, električna energija in goriva je v letni primerjavi zrasel za 9%, v mesečni pa za 2,9%. Električna energija se je podražila za 9,9%, plinsko olje za ogrevanje +3,5%, ostale storitve za gospodinjstvo +3,4%, plin +2,8% in najemnine za prvo stanovanje +2,3%. Na področju prevoza (+1% in +7,1%) so se motorna goriva podražila za 4,7%, avtobusni potniški prevoz +2,2%, kombinirani potniški prevoz +1,1%, avtomobili so se v povprečju podražili za 0,9%, rezervni deli za 0,3%, železniški potniški prevoz za 0,2%; znižale pa so se ce- ne v letalskem (-15,7%), pomorskem in rečnem potniškem prevozu (-0,6%). V poglavju Pohištvo, predmeti in storitve za dom (+0,5% in +3,2%) so se podražila popravila in storitve za stanovanje (+2,2%), posoda in gospodinjski pripomočki (+0,7%), tekstilni izdelki za stanovanje (+0,6%), pohištvo in oprema (+0,2%) in veliki gospodinjski aparati (+0,1%). Na področju gostinstva in hotelov (+0,3%, +2,6%) so se za 1% podražile storitve restavracij in barov, v poglavju Rekreacija, prireditve, kultura (+0,2%, +0,5%) pa se je najbolj podražil dnevni in periodični tisk (+4,5%). Prehranski izdelki in nealkoholne pijače (+0,1%, +5,2%) so v mesečni primerjavi utrpeli podražitve rib in ribogojnih proizvodov (+0,6%), vrtnin (+0,5%), kruha in žitnih izdelkov, mleka, sira in jajc (+0,4%), kave, čaja in kakava (+0,2%), medtem ko so se glede na december znižale cene sadja (-1,2%), olja (-0,2%), mesa, marmelade, medu in čokolade (-0,1%). PLIN Pri projektu Južnitok tudi Črna gora TRST - Projektu Južni tok, ki bo ruski zemeljski plin pošiljal v Evropo pod Črnim morjem do Bolgarije, se je pridružila tudi Črna gora, je sporočil plinski velikan Gazprom. Plinovod, ki bo stal približno 16,5 milijarde evrov, naj bi začeli graditi decembra letos, končan pa naj bi bil leta 2015. Črna gora je zanimanje za sodelovanje pri projektu izrazila konec lanskega leta, predstavniki Gaz-proma in črnogorskih oblasti pa so se že sestali na pogovorih. »Dogovorili smo se za oblikovanje študije izvedljivosti gradnje plinovoda, s katerim bo država povezana z Južnim tokom,« so pojasnili v Gazpromu. Delež ruske družbe pri investiciji je 50-odstoten, 20 odstotkov ima Eni, s po 15 odstotki pa pri projektu sodelujeta nemški Wintershall Holding in francoski EDF. GIBANJA - UMAR v oceni za zadnje četrtletje lanskega leta Gospodarstvo je bilo manj živahno Obeti za prve mesece letošnjega leta ostajajo slabi, je zapisano v publikaciji Ekonomsko ogledalo LJUBLJANA - Gibanje kratkoročnih kazalnikov v oktobru in novembru nakazuje upočasnitev gospodarske aktivnosti v Sloveniji v zadnjem četrtletju lani, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je po zmanjšanju sredi leta jeseni stagniral, obeti za prve mesece leta ostajajo slabi. Po oceni Umarja se je realni izvoz blaga oktobra in novembra sicer rahlo povečal, a je v povprečju obeh mesecev ostal pod ravnjo tretjega četrtletja. Na uradu to povezujejo predvsem z umiritvijo gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah, so zapisali v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je po zmanjšanju sredi leta 2011 jeseni stagniral. Obeti za te dejavnosti v prvih mesecih letos ostajajo slabi. Delež podjetij, ki v prihodnjih treh mesecih pričakujejo višji izvoz in skupno povpraševanje, se je januarja ohranil na podobni ravni kot konec lanskega leta, kar je sicer najnižja raven po koncu leta 2009. Kljub povečanju izvoznih in skupnih naročil se je delež podjetij, ki se soočajo z nezadostnim domačim in tujim povpraševanjem, še povečal. V gradbeništvu je aktivnost od julija do novembra stagnirala na zelo nizki ravni. Vrednost opravljenih gradbenih del se je po oktobrskem zmanjšanju novembra povečala, a je bila pod ravnjo novembra leto prej. Poraba gospodinjstev je konec leta ostala skromna, januarja pa se je razpoloženje potrošnikov vidno poslabšalo. Novembrsko gibanje plač so zaznamovala izplačila trinajstih plač in božičnic, ki pa so bila najnižja v zadnjih šestih letih. Tudi gospodarska klima se je januarja še poslabšala. Razpoloženje v predelovalnih dejavnostih se je sicer izboljšalo tretji mesec zapored, a še naprej prevladujejo podjetja, ki svoj poslovni položaj ocenjujejo kot slab. Slabšanje razmer na trgu dela se je ob koncu leta nadaljevalo. Nadaljnje zmanjšanje število delovno aktivnih je po oceni Umarja posledica zmanjšanja v gradbeništvu, po drugi strani pa se v izobraževanju in v zdravstvu in socialnem varstvu število formalno delovno aktivnih še naprej povečuje. Razmere na kreditnih trgih so se konec leta 2011 močno zaostrile, saj se je obseg kreditov domačih bank domačemu nebančnemu sektorju decembra močno skrčil. To je bila predvsem posledica obsežnih neto odplačil kreditov podjetij in nefinančnih institucij, se je pa nekoliko okrepilo zadolževanje države. Skupna neto odplačila so bila s skoraj 560 milijoni evrov najvišja doslej. Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je lani znižal za skoraj 800 milijonov evrov, v letu 2010 pa so bili še zabeleženi neto prilivi v višini 1,1 milijarde evrov. Kreditna aktivnost se je ob koncu leta 2011 mo- čno umirila tudi v evrskem območju. Neto odplačila kreditov nebančnih sektorjev so znašala 78,2 milijarde evrov, kar je bilo največ v zadnjih treh letih. Banke, ki delujejo v Sloveniji, so novembra še povečale neto odplačevanje vlog in kreditov, najetih v tujini. ECB je z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja z zapadlostjo treh let nekoliko omilila likvidnostne pritiske tudi na slovenski bančni sistem. Slovenske banke so tako samo decembra okrepile obveznosti do Evrosistema za skoraj 900 milijonov evrov, navaja Umar. Javnofinančni primanjkljaj je v desetih mesecih leta 2011 znašal 1,377 milijarde evrov in je bil manjši kot v enakem obdobju predlani (1,854 milijarde evrov). Občinski proračuni so beležili 1,7 milijona evrov presežka, zdravstvena blagajna pa 54,3 milijona evrov primanjkljaja. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 1,247 milijarde evrov, kar je 3,7 odstotka več kot v enakem obdobju predlani. (STA) EVRO 1.3160 $ +0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. februarja 2012 valute evro (povprečni tečaj) 03.02. 02.02. ameriški dolar 1,3160 1,3094 japonski jen 100,30 99,66 kitajski juan 8,3042 8,2572 ruski rubel 39,8093 39,6665 indijska rupija 64,2270 64,3500 danska krona 7,4333 7,4335 britanski funt 0,83220 0,82765 švedska krona 8,8480 8,8565 norveška krona 7,6440 7,6480 češka krona 25,064 25,151 švicarski frank 1,2050 1,2048 madžarski forint 291,80 292,87 poljski zlot 4,1932 4,1997 kanadski dolar 1,3189 1,3097 avstralski dolar 1,2311 1,2246 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3485 4,3510 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6999 0,7000 braziljski real 2,2706 2,2702 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3112 2,3140 hrvaška kuna 7,5843 7,5845 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 3. februarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26400 0,53710 0,77250 0,04750 0,07083 0,12167 0,701 1,115 1,409 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.221,56 € -795,06 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. februarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,20 +0,24 KRKA 51,20 -0,58 MERCATOR 8,30 140,00 -1,19 TELEKOM SLOVENIJE 70,00 +0,34 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,58 AERODROM LJUBLJANA 11,05 DELO PRODAJA 24,00 -1,29 ISKRA AVTOELEKTRIKA 17,90 -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 2,00 3,15 +0,64 KOMPAS MTS 2,70 6,00 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA 9,41 5,03 9,90 -1,27 SAVA 225,00 12,00 +1,69 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 74,00 10,96 +0,46 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 3. februarja 2012 +°,95 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,756 88,50 +2,16 +1,90 BANCO POPOLARE 1,416 +5,56 +5,20 BCA POP MILANO 0,3332 0,5 -3,53 +9,48 ENEL ENI 0,838 3,08 +0,20 FIAT 4,664 +0,23 -3,68 GENERALI 3,56 12,36 +1,71 +2,49 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,564 +1,10 LUXOTT1CA 25,65 +0,68 +1,22 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,538 5,015 +0,91 PIRELLI e C 1,647 7,48 +1,63 SAIPEM SNAM SNAM 36,16 -0,47 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,32 -0,74 +0,76 TENARIS TERNA 0,773 14,89 -0,83 -0,53 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,758 0,0386 -0,07 +6,63 UNICREDIT 3,864 4,118 +3,62 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 97,64 $ -0,20 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. februarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 584,34 -0,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.756,07 +0,88 FIRS, Banjaluka 81 9,83 1.760,77 -1,19 -0,53 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.931,58 +0,49 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.859,28 2.530,22 +1,21 +1,38 S&P 500, New York 1.344,27 +1,41 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.259,91 6.766,67 5.901,07 +0,19 +1,67 +1,81 CAC 40, Pariz 3.427,92 +1,52 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.217,20 1.009,80 2.515,15 +2,46 +1,14 +1,49 Nikkei, Tokio 8.831,93 -0,51 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.917,95 20.756,98 4.758,57 +0,58 +0,08 -1,32 Sensex, Mubaj 17.604,96 +0,99 / ITALIJA Sobota, 4. februarja 2012 5 OSTRA ZIMA - Kljub napovedi vremenoslovcev Sneg povzročil kaos v Rimu: uradi zaprti, promet ohromljen Težave tudi drugod po državi - V srednji Italiji odsvetovano potovanje z avtomobilom DELO - Reforma Monti: Člen 18 zavira investicije RIM - Vlada namerava že marca sprejeti vsaj prve ukrepe v okviru reforme trga dela in ni izključeno, da bo spremenila 18. člen Delavskega statuta, ki ureja odpuščanje zaposlenih in določa ponovno zaposlitev delavcev, odpuščenih brez »pravičnega razloga«. Tako je predsednik vlade Mario Monti povedal, ko je včeraj odgovarjal na vprašanja časnikarjev kot gost video foruma dnevnika La Repubblica. Pojasnil je, da člen 18. večkrat preprečuje naložbe v Italiji ter s tem posredno škodi zaposlovanju. Sicer pa je poudaril, da je reforma trga dela mozaik, ki ga sestavlja veliko drobcev. Premier je dejal, da ni naloga vlade »delati s srcem«, kot jo nekateri pozivajo. Neprimerni »dobrot-ljivosti« prejšnjih vlad se je po njegovih besedah treba namreč »zahvaliti«, da ima danes Italija ogromen javni dolg, ki bremeni predvsem mlajše generacije. Tudi v včerajšnjem časnikarskem soočenju je Monti posvetil veliko pozornosti mladim. Nekoliko je popravil ponesrečeno izjavo iz prejšnjih dni, po kateri naj bi bilo stalno delo »monotono«. »Tisto izjavo je treba razumeti v kontekstu, v katerem sem jo izrekel,« je dejal. »Če kot stalno delo pojmujemo delo, ki je zaščiteno, je jasno, da je to nekaj pozitivnega. A druga reč je stalno delo v smislu ne-gibnosti. Današnja družba je preveč dinamična, da bi lahko računali na stalno delo v tem smislu,« je pojasnil premier. RIM - Kot je bilo napovedano, je sneg včeraj pobelil tudi večno mesto. V predmestju Rima ga je do večera naletelo za deset centimetrov, a po napovedih bo to noč še snežilo. V mestu, kjer se je v zadnjih 15 letih sneg samo enkrat zadržal cel dan, je kmalu nastal kaos. Mestni javni prevozi so zabredli v težave, če ne celo odpovedali, tudi vožnja z zasebnimi avtomobili je marsikje postala nemogoča: na nekaterih prometnicah so včeraj pod večer nastale več sto kilometrov dolge vrste. Tudi na letališču Fiu-micino je promet hudo oviran, saj so včeraj črtali najmanj 40 letov. Rimski župan Alemanno je za danes odredil zaprtje vseh javnih uradov, vključno šol, avtomobili pa bodo smeli krožiti le z zimsko opremo. Sicer pa je ostra zima spravila v težave ali celo na kolena lep del Italije. V osrednji Italiji je notranje ministrstvo odsvetovalo potovanje z avtomobilom zaradi močnega sneženja. Železniški promet je še vedno v težavah. Potem ko je več potniških vlakov obstalo kar sredi podeželja, se je družba Trenitalia znašla v vrtincu polemik. Sicer pa je marsikje odpovedala tudi elektriška družba Enel. Predsednik deželne vlade Toskane Enrico Rossi jo je včeraj obtožil, da ni kos napovedani vremenski ujmi. Vreme je sicer doslej zahtevalo tri življenja. V četrtek so v središču Milana našli mrtvega brezdomca, včeraj pa so blizu Iser-nie našli mrtvega moškega v avtomobilu pod snegom. Sneg je pobelil tudi trg Navona v središču Rima ansa Berlusconi ne bo več kandidiral za premierja LONDON - Silvio Berlusconi ne bo več kandidiral za predsednika vlade. Tako je voditelj Ljudstva svobode povedal v intervjuju, ki ga bo danes objavil londonski Financial Times. Povedal je, da je v stranki njegov naslednik Angelino Alfano, da pa bodo premierskega kandidata določili na primarnih volitvah. Berlusconi sicer poudarja, da zvesto podpira Montijevo vlado, glede sodnih procesov, ki so v teku proti njemu, pa v intervjuju pravi, da ga ne vznemirjajo. EU za pregled varnostnih predpisov za potniške ladje bruselj - Evropska komisija si po nesreči potniške križarke Costa Concordia, ki je 13. januarja nasedla ob italijanski obali, prizadeva za pregled varnostnih predpisov za potniške ladje pri Mednarodni pomorski organizaciji (IMO). Dotaknili naj bi se predvsem vprašanj stabilnosti, ustreznosti modela in tehničnih danosti ladij ter evakuacije. Podpredsednik Evropske komisije in komisar za promet Siim Kallas je poudaril, da je »varnost najvišja prioriteta«. Po njegovih besedah morajo evropskim državljanom omogočiti, da jim bodo na vseh potniških ladjah, ne glede na to, kje se nanje vkrcajo, zagotovljeni vrhunski varnostni ukrepi. RAZSODBA - Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) Nemčija ne dolguje odškodnine žrtvam nacizma med 2. svetovno vojno v Italiji HAAG - Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je včeraj razsodilo, da Italija svojim sodiščem ne bi smela dovoliti, da sprejemajo tožbe z zahtevki po odškodninah od Nemčije zaradi nacističnih vojnih zločinov. Najvišje sodišče ZN je tako potrdilo, da ima Nemčija pravno imuniteto pred tožbami, ki jih proti njej na sodiščih v tujini vlagajo žrtve nacizma. Italija je glede na včerajšnjo razsodbo kršila mednarodno pravo. Italijansko vrhovno sodišče je namreč po mnenju ICJ kršilo suverenost Nemčije, ko je leta 2008 razsodilo, da ima Italijan Luigi Ferrini pravico do odškodnine, ker so ga leta 1944 de-portirali v Nemčijo, kjer je moral kot suženjski delavec delati v oborožitveni indu- striji. Nemčija in Italija sta spor pred ICJ bili od decembra 2008. Berlin se je takrat obrnil na sodišče, saj ga je zasul plaz tožb svojcev ali vdov italijanskih žrtev tretjega rajha. Ti so zahtevali odškodnine za de-portacije Italijanov in druga dejanja, ki so jih med drugo svetovno vojno zagrešile nemške sile po zlomu Italije septembra 1943. Berlin je pred ICJ trdil, da je Rim, s tem ko je dovolil vlaganje tožb za odškodnine za zlorabe, ki so se zgodile med septembrom 1943 in majem 1945, pod vprašaj postavil nemški sistem povračil. Nemčija je od 50. let minulega stoletja izplačala več deset milijard dolarjev odškodnin. Prav tako je bil Berlin mnenja, da ta odločitev italijanskega vrhovnega sodišča ni upoštevala sodne imunitete, ki jo moderna Nemčija uživa v skladu z mednarodnim pravom. Rim je na drugi strani trdil, da so imela italijanska sodišča pravico sprejemati tovrstne tožbe, saj so bile zlorabe, ki so jih zagrešile nemške sile med drugo svetovno vojno, "mednarodni zločini", ki imajo prednost pred imuniteto države. Berlin je včerajšnjo odločitev ICJ že pozdravil. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je dejal, da gre za dobro novico, saj je pravna jasnost v interesu vseh. Pri tem je poudaril, da odločitev Berlina, da se obrne na ICJ, ni bila uperjena proti žrtvam nacionalsocializma niti ni bil njegov namen pod vprašaj postavljati odgovornosti Nemčije za zločine v drugi svetovni vojni. Rim je na drugi strani sporočil, da bo odločitev ICJ spoštoval, da pa namerava to vprašanje še naprej odpirati v dialogu z Berlinom. "Razsodbo ICJ spoštujemo," je zapisal zunanji minister Giulio Terzi. Dodal je, da njena vsebina ni v skladu s stališčem Italije, ponuja pa koristno razjasnitev, predvsem spričo napotka sodišča o pomenu pogajanj, s katerimi naj strani najdeta rešitev. ICJ je najvišji sodni organ ZN, pristojen pa je za reševanje sporov med državami. Njegove razsodbe so dokončne in za vpletene države obvezujoče. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Po skoraj dveh desetletjih se je Italija vrnila v ospredje Montiju in Draghiju nemško priznanje, da sta »pruska Italijana« Sergij Premru Prejšnji teden se je razplamtela ostra polemika zaradi pisanja nemškega tednika Der Spiegel, ki je v zvezi z brodolomom ladje Costa Concordia zapisal, da samo italijanski kapitan zapusti ladjo, preden se rešijo potniki. Il Giornale je v odgovor objavil polemičen in neokusen naslov »Mi imamo Schettina - poveljnika ladje namreč -vi pa Auschwitz«. V polemiko, ki izraža predvsem rasizem in kulturni pri-mitivizem obeh medijev, je posegel Die Zeit z bolj umirjeno oceno. Izhaja namreč iz ugotovitve, da se Italijani od zdavnaj norčujejo iz Nemcev zaradi njihove togosti, obenem pa jih spoštujejo zaradi priznane nemške natančnosti. Z nastopom novega italijanskega premiera Montija, ki ga vsi spoštujejo zaradi priznane resnosti, pa bi se odnos lahko spremenil. Dokler je bil na oblasti Berlusconi, je bila Italija predmet posmehovanja po vsej Evropi in še posebej v Nemčiji. Tretja najmočnejša ekonomska sila Evrope je uživala sloves »dežele bunga bunge«, ki sta se ji Mer-lova in Sarkozy javno smejala. Kanc-lerka ni sicer nikoli javno kritizirala Ber-lusconija, vendar se sploh ni menila zanj in tudi za Italijo. Drugačen odnos ne bi niti mogel biti, ugotavlja tednik iz Hamburga, med hčerko luteranskega pastorja iz nekdanje Vzhodne Nemčije in kvantaškim podjetnikom iz Lom- bardije. Meklova je doslej bila zelo priljubljena v Italiji, saj je za vse tiste, ki so bili siti Berlusconija, predstavljala vrline, ki so manjkale italijanskim politikom (pozor, nemški tednik ne piše, da so manjkale bivšemu premieru, pač pa politikom!), to se pravi smisel za skupno dobro, zdrav razum in poštenost. Danes pa Italijo vodi prav osebnost, ki ne razpolaga samo z vsemi temi vrlinami, pač pa jih ima tudi nekaj več, tudi nekaj takšnih, ki manjkajo kancler-ki. Monti je namreč po eni strani razgledan svetovljan, po drugi pa globok poznavalec mehanizmov ekonomije. Nemški mediji so že zapisali, poroča Die Zeit, da sta italijanski premier Monti in predsednik evropske banke Drag-hi - »pruska Italijana«. Očitno pa je tudi, da ta čas Merklova postaja vedno bolj problem za Evropo, kot nekakšna prestroga učiteljica, ki kara nepokorne učence, ne zaveda pa se, da v resnici prav ti imajo najboljše zamisli. »Berlin ukazuje, medtem ko bi moral voditi,« meni progresistični nemški tednik, ki svoj dopis o Montijevi politiki konča z originalno oceno. Nemci zelo cenijo italijanski slog in način življenja, ki ga delno posnemajo, zato pravijo, da so nekakšni »boljši Italijani«. Kaj pa če bi se izkazalo, da Italijani postajajo »boljši Nemci«? Hvalnice Montiju kot rešite- lju Italije in Evrope so objavljene na straneh najvplivnejših medijev po vsem svetu. Financial Times piše, da je nemška kanclerka Merklova gotovo najmočnejši evropski lider, francoski predsednik Sarkozy verjetno najbolj energičen, italijanski premier Monti pa je nedvomno najzanimivejši. Po skoraj dveh desetletjih odsotnosti se je Italija vrnila v ospredje Evrope in Montijeva usoda bi lahko sovpadala s prihodnostjo Evrope, piše dnevnik londonskega ci- tyja. Tudi španski El Pais piše, da je trenutno Monti »najzanimivejši evropski lider«, The Guardian meni, da si Monti prizadeva, da bi Italijanom vrnil ponos, argentinski La Nacion pa ugotavlja, da se je razprava v Italiji končno vrnila na tir normalne družbe, potem ko se je pred letom dni vrtela okrog podvigov Berlusconija z mladoletnico iz Maroka. Evropska unija se mora zahvaliti Montiju, ki je v zadnjem času nudil to, kar je v zadnjih dveh letih manjkalo v pomanjkljivem spopadu s krizo javnih dolgov: gre za mešanico kredibilnosti, vztrajnosti in bistrovidnosti, pri kateri je odločno prispeval italijanski premier Monti. Tako piše švicarski Le Temps, ki med drugim izpostavlja Montijeve liberalne in demokrščanske korenine, iz katerih je nastala Evropska unija. Itali- janski premier tudi ugodno vpliva na nemško kanclerko, ugotavlja dnevnik iz Ženeve. Zaradi naraščajoče brezposelnosti, ki je še posebej visoka na jugu Italije, se mladi vedno bolj zatekajo k ljubimkanju v avtomobilu. The Independent objavlja reportažo iz Neaplja, v kateri piše, da je kriza potisnila mlade pare nazaj v običaj iz obdobja od 60-ih do 80-ih let prejšnjega stoletja. Mladi, ki ne delajo in ker ne služijo, ne razpolagajo s samostojnim stanovanjem, obiskujejo slikovito območje Posillipa, kjer se radi ustavljajo z avtomobilom na robu ceste, in to kljub nevarnosti kazenske obtožbe. Pred kratkim je namreč italijansko vrhovno sodišče potrdilo, da gre za zakonski prekršek, zaradi katerega so odgovorni lahko obsojeni do 3 leta zapora, razen če vozilo nima skrbno zatemnjenih oken in vetrobrana. Londonski dnevnik ugotavlja, da je na jugu države več kot 40 odstotkov mladih od 18 do 34 let brezposelnih in dve tretjini jih zato živi pri starših. Londonski Financial Times objavlja vsakoletno lestvico sto najpomembnejših ekonomskih in poslovnih univerz. Kot že več let zaporedoma, se je na seznam uvrstila ena sama italijanska univerza, in sicer milanska Boc-coni, ki ji je do nedavnega predsedoval prvi minister Mario Monti. Bocconi pa je v primerjavi z lanskim letom izgubila kar nekaj točk, saj je z 28. mesta na svetovni ravni zdrknila na 42. mesto. S turističnega vidika bi Furlanija bila primerljiva s Toskano, piše specializirani spletni We Blog the World. Obiskovalcem nudi lepo gričevnato območje, gozdove, hribe, smučarske trase, vinograde, gradove, srednjeveška mesta, plaže, terme, pa še odlično hrano. Žal pa vso to lepoto kvari pogled na nešteto grdih industrijskih obratov, ki so zrasli vsepovsod kot gobe po dežju in so vrh vsega velikokrat zapuščeni. Zaradi tega veliko turistov iz severne Evrope gre raje naprej do Benetk, kjer so sicer uredili naftno rafinerijo nedaleč od mesta, ali pa preko Trsta do hrvaške obale. Ameriški turistični portal izrecno omenja med posebnostmi naše dežele Landarsko jamo v Nadiških dolinah. The Times of India pa objavlja daljšo reportažo o najprivlačnejših krajih v Italiji, med katere postavlja na prvo mesto - Trst. Nekoč bogato pristanišče in še danes pomembno pomorsko mesto je po pisanju dnevnika iz Mum-baja zelo lepo, očitno pa je »mesto, kjer radi praznujejo«. Gre pa tudi za pomembno kulturno središče in stičišče kultur, glede česar poroča, da je prav v Trstu živel in ustvarjal veliki irski pisatelj James Joyce. 6 Sobota, 4. februarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu VPRAŠANJE DALJNOVODA - Včeraj dopoldne srečanje na tržaški prefekturi Predstavniki Terne zagotovili spoštovanje pravic Slovencev Podjetje Tema, ki skrbi za krepitev visokonapetostnega daljnovoda med Padri-čami in Tržičem, je zagotovilo, da spoštuje pravice slovenske narodne skupnosti, saj je tistim kraškim lastnikom, ki so to zahtevali, poslalo priporočena pisma v slovenskem jeziku, da jih je obvestilo, da morajo delavci podjetja opravljati dela na njihovih zemljiščih. Prav tako je Terna pripravljena spoštovati pravice Slovencev in zaščitno zakonodajo tudi v prihodnje. To je rezultat včerajšnjega dopoldanskega sestanka na tržaški prefekturi med prefektom Alessandrom Giacchettijem, predsednikom paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Bojanom Brezigarjem, devinsko-nabrežinskim županom Giorgiom Retom, tržaško podžupanjo Fabiano Martini in predstavniki podjetja Terna. Do srečanja je prišlo po vrsti neljubih dogodkov iz prejšnjih dni in tednov, o katerih smo v našem dnevniku precej poročali. Veliko slabe krvi je povzročilo vstopanje delavcev podjetja Terna na zasebna oz. jusarska zemljišča za opravljanje del pod visokonapetostnimi stebri daljnovoda: v nekaterih primerih naj bi podjetje sploh ne obvestilo lastnikov, v drugih pa je slednje obvestilo, vendar z dopisi, ki so bili edino-le v italijanščini oz. tudi v slovenščini, vendar v obliki, ki za zainteresirane lastnike ni bila popolna oz. ni imela pečata uradnosti. V nekaterih primerih so si lastniki zemljišč nakopali tudi kazenske prijave, za katere pa, kot izhaja iz tiskovnega sporočila prefek- ture, je bilo na včerajšnjem srečanju ugotovljeno, da jih ni vložila Terna. Kot nam je povedal Brezigar, je srečanje trajalo kar tri ure in je bilo zelo poglobljeno, na njem pa so razjasnili tudi vprašanje tolmačenja 8. člena zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001, kjer med drugim piše, da imajo pripadniki manjšine pravico do uporabe slovenščine tudi v odnosih s podjetji, ki na osnovi koncesij opravljajo storitve javne koristi in imajo svoj sedež na območju tržaške, goriške in videmske pokrajine in so pristojna za območja, kjer velja zaščitna zakonodaja. Podjetje Terna ima sicer svoje sedež v Padovi, torej zunaj omenjenega območja, vendar priznava subjektivno pravico do slovenskega dopisovanja, zato bi se lahko glede prevajanja dokumentov obrnila na tržaško prefekturo oz. na okence za odnose s pripadniki slovenske narodne skupnosti. Prefekt je tudi vzel na znanje, da so dela na daljnovodu nujno potrebna za zagotovitev varnosti krajevnega električnega omrežja in za oskrbovanje Trsta z električno energijo. Po Retovih besedah se Terni zelo mudi z deli, ki jih mora opraviti do začetka prihodnjega tedna, ko naj bi začele veljati nekatere okoljske omejitve. Govor je bil tudi o zahtevi gibanja kraških lastnikov, da se daljnovod vkoplje, vendar to ima tudi svoje slabosti, saj so v tem primeru služnosti veliko težje: če npr. pod visokonapetostnimi stebri lahko še vedno sadiš trte, tega v slučaju vkopa daljnovoda ne smeš storiti, opozarja Brezigar. Podjetje Terna je zagotovilo, da bo spoštovalo pravice slovenske narodne skupnosti glede komuniciranja v slovenščini kroma Po Retovih besedah sta tako on kot Brezigar tudi kritizirala začetno postopanje podjetja Terna, ki ni bilo zelo korektno. Predstavniki podjetja so bili opozorjeni, da je kraško ozemlje v preteklosti plačalo že visok davek razvoju, devinsko-nabrežinska občinska uprava pa je zahtevala, naj Terna reši vprašanje čim bolje, saj se je danes na izbiro cela vrsta načinov, kako urediti vprašanje daljnovoda. Reta je tudi čudilo, da je deželna uprava dala načrtu Terne pozitivno oceno o vplivu na okolje, medtem ko je glede posaditve kakega vinograda zelo pikolovska. Ivan Žerjal OBČINA TRST - Še težave s slovenščino »Zgrešeni« dopis z »Občino Trst«, »pravilni« pa s »Comune di Trieste« Protest predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta Milkoviča in SSk VLAK SPOMINA - Včeraj odhod 150 dijakov Iz Rižarne v Auschwitz Med udeleženci tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice in Trsta Včeraj se je 150 dijakov s Tržaškega in Goriškega z Vlakom spomina odpeljalo iz Rižarne do taborišč Auschwitz in Birkenau na Poljskem. Med njimi je tudi osem dijakov slovenskih šol Gregorčič in Trubar iz Gorice in Slomšek, Zois in Stefan iz Trsta. Vlak spomina že sedmo leto zapored prireja združenje Terra del Fuoco, da bi mlade rodove seznanili z grozotami preteklosti, s krutostjo, ki je je bil sposoben človek. Vlak se bo do Krakova peljal po istih peronih, od koder so pred skoraj sedemdesetimi leti odpotovali vlaki deportirancev. Dijaki bodo v Krakovu obiskali judovski geto in tamkajšnjo Schindlerjevo tovarno, naslednjega dne pa se bodo odpeljali še v koncentracijska taborišča Auschwitz in Birkenau. Vrnili pa se bodo v četrtek v zgodnjih jutranjih urah. Dijaki so se včeraj popoldne zbrali v Rižarni, kjer so jih pričakali predstavniki krajevnih oblasti in organizatorjev. Dijake so pozdravili in jim voščili srečno po poteh zgodovine in spomina tržaški prefekt Alessandro Giacchetti, predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, tržaška občinska odbornica za šolstvo Antonella Grimm, goriški pokrajinski odbornik Federico Predstavniki krajevnih oblasti in nekdanji deportiranci so dijake nagovorili v Rižarni kroma Portelli, predstavnik združenj ANED in ANPPIA Ljubo Susič, predstavnik VZPI Štefan Čok in nenazadnje še organizatorka Clara Abatangelo, prebrali pa so pismo dolinske odbornice Alenke Vazzi, ki se zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti srečanja. Odbornica Grimm je posebej podčrtala letošnje sodelovanje in finančno podporo tržaške občine pri projektu. Ob tem pa je še dodala, da bo občinska uprava v prihodnosti organizirala vrsto pobud na temo zgodovinskega spomina. Vsi so poudarili pomembnost vlaka spomina, predvsem pa pozvali dijake, naj ob vrnitvi izpovejo svoja doživljanja tudi sošolcem, saj je treba spomin na strahote interniran-cev izročati iz roda v rod. Na začetku so dijakom razdelili košček blaga, na katerem so bila zapisana imena ljudi, ki so jih ubili v Rižar-ni. Ob koncu uradnega dela je Abatangelova prebrala seznam imen, vsak po vrsti je vstal, skupaj pa so potem položili venec na spomenik. Sledil je ogled Rižarne, nakar so avtobusi odpeljali dijake na železniško postajo. Pri projektu Vlak spomina sodelujejo tudi Pokrajine Trst, Gorica in Videm, ter Občini Trst in Videm. (and) Tako je izgledala glava prvega dopisa ... Nova levosredinska uprava Občine Trst se je po nezadovoljstvu, ki ga je povzročila uvedba naziva »Občina Trieste« pred nekaj leti, sicer obvezala, da bo glede pravice do rabe slovenščine spoštovala in izvajala vse, kar predvidevajo zakoni, dogovori in sporazumi, a do težav s slovenščino še vedno prihaja. Tokrat je jabolko spora obvestilo, ki ga je občinska uprava poslala rajonskim svetom v zvezi z začasnim zaprtjem občinske izpostave v Ul. Paisiello. Pravzaprav sta obvestili dve: v prvem sta ob slovenskem prevodu besedila obvestila v slovenščini zapisana tudi naziv »Občina Trst« in naziv pristojnega urada - gre za področje storitev glavne direkcije, informacijskih sistemov, demografske službe, decentralizacije in inovacije. Vse lepo in prav, vendar je kmalu zatem rajonskim svetom prišel drug dopis, kjer je bilo besedilo obvestila prav tako v slovenščini, kar pa ne velja za naziva občine in urada: tako na novem dopisu piše »Comune di Trieste« ter »Area servizi di direzione generale, servizio sistemi informativi, servizi demografici, de- ...Tako pa glava dopisa, ki je nadomestil prvega centramento e innovazione«, spremembo pa je doživel tudi datum, ki se po novem glasi »Trieste, 31. januar 2012«. To z obrazložitvijo, da je bil prvi dopis zgrešen. Dopis je seveda prišel v roke tudi predsedniku vzhodnokraškega rajonskega sveta Marku Milkoviču, ki je občinski upravi takoj pisal in jo opozoril, da se še vedno dogajajo stvari, ki se ne bi smele več dogajati ter zahteval »kopijo ukrepa, na podlagi katerega se nadaljuje z žaljenjem dostojanstva prebivalstva slovenskega jezika, ki prebiva v tej občini.« Oglasila se je tudi stranka Slovenske skupnosti, ki v krajšem sporočilu za javnost protestira »zaradi nadaljevanja prakse, ki je veljala za časa desne uprave, se pravi uporabe samo italijanskih imen tržaške občine in občinskih uradov.« Ob vprašanju, ali je tržaška uprava še vedno v primežu funkcionarjev, ki ne spoštujejo jezikovnih pravic manjšine oz. ali si levo-sredinska uprava to lahko dovoli, SSk pričakuje poseg župana in pristojnega odbornika, da se pravice slovenske manjšine začnejo končno izvajati. (iž) / TRST Sobota, 4. februarja 2012 7 ZAHODNI KRAS - Na sedežu rajonskega sveta Prosecco DOC: koristno srečanje, a brez odgovora Še vedno ni znano, kdaj se bo lahko začela proizvodnja »proseškega« prosecca Kakšna usoda čaka zaščiteno prose-ško penino Prosecco DOC? Od podpisa protokola z ministrstvom za kmetijstvo za odobritev zaščitne vinske znamke sta minili skoraj dve leti, vinarji iz Veneta so odtlej uredili 5 tisoč hektarov novih vinogradov glere za proizvodnjo vedno bolj cenjenega prosecca, tisti iz Furlanije nekoliko manj, 3 tisoč, na Krasu pa ... nič. To je žalostna računica, ki jasno kaže, da so dejanski »gospodarji« znamke Prosecco, kraški vinarji, doslej potegnili krajši konec. Tako ni mogoče nadaljevati, si je rekel predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza. Prosek je domovina zaščitne znamke Prosecco DOC, zato si je predsednik v prejšnjih tednih močno prizadeval, da bi prav tu prišlo do srečanja, na katerem naj bi se vsi krajevni »protagonisti« zgodbe o zaščitni znamki domenili kaj storiti, da bi tudi domačim proizvajalcem bilo omogočeno primerno izkoristiti ugodnosti zaščitne znamke. V četrtek so se tako za rajonskim omizjem sestali predstavniki vinarjev, njihovih sindikalnih organizacij in ustanov, tržaške občine, tržaške pokrajine, tržaške trgovinske zbornice in deželne uprave. Cat-taruzza je nastavil vsem že dalj časa znani problem: paštne v bregu od Kontovela do Križa je treba obnoviti, da bi vinogradništvo tu spet polno zaživelo. Proizvodnjo bi bilo nato treba ustrezno promovirati. Franc Fabec (Kmečka zveza) je ugotovil, da je bilo doslej malo storjeno. Di-mitri Žbogar (Coldiretti) je pokazal na Deželo: več bi morala storiti. Sandi Škerk (Konzorcij Carso-Kras) je opozoril: za- Udeleženci omizja, na katerem je bil govor o usodi proseške penine Prosecco DOC kroma ščitna znamka nosi ime Prosecco. Če tu nebo proizvodnje tega vina, nima ta zaščitna znamka smisla. Niko Tenze (SDGZ) je omenil blagodejno vlogo, ki jo je Cesta terana odigrala za promocijo kraške črnine. Podobno bi morali tržno izkoristiti tudi Prosecco DOC. Antonio Paoletti (trgovinska zbornica) je ocenil, da 30 tisoč evrov za salon penine prosecco in 300 tisoč za »hišo vina prosecco« na Proseku, na kar cika Dežela, ni malo. Seveda, proseški Prosecco bi bil »dodana vrednost« tržaškemu kmetijstvu, je priznal. Tržaški občinski odbornik za kmetijstvo Umberto Laureni je zagotovil poseg za poenostavljenje birokratskih postopkov za gospodarske dejavnosti, njegova kolegica Elena Pellaschiar (trgovina) je poudarila pomen rasti celotnega sektorja, ki bi jo omogočil »proseški« Prosecco. Podpredsednik pokrajine (in odbornik za kmetijstvo) Igor Dolenc je omenil posege za razvoj ozemlja in težave, s katerimi se pokrajina srečuje na tem področju. Edi Bukavec (Kmečka zveza) je spomnil na obveze - predvsem obnova brega, financiranje in poenostavljenje birokratskih postopkov - ki so ostale doslej le napisane na protokolu. Deželna odbornica za gospodarski razvoj Federica Seganti ni odgovorila na te postavke. Slednje so v domeni odbornika za kmetijstvo Claudia Violina (ki je poslal na srečanje svojega izvedenca Francesca Mi-niussija). Segantijeva je spomnila na finančna sredstva za promocijo, na tako imenovani masterplan, na razne manjše normativne olajšave (na primer za ureditev zidkov). V četrtek je bilo tako mnogo povedanega o znamki Prosecco DOC. Odgovora na vprašanje, kdaj se bo začela proizvodnja proseškega prosecca, pa ni bilo. M.K. PROSECCO DOC - Zamisel enega od najbolj znanih kraških vinarjev Vinograd glere na Vejni? Obsegal naj bi kakih 15 hektarov - Dogovarjanje s kontovelskim Jusom - Največ težav povzročajo vinkulacije Bodo na kontovelski gmajni na Vejni uredili vinograd trt sorte glera, iz katerih bodo pridelali pravo, pristno proseško penino Prosecco DOC? Na to vprašanje je med četrtkovim srečanjem o vinski zaščitni znamki Prosecco DOC na sedežu zahodnokraške-ga rajonskega sveta opozoril tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar. Slednji je tudi predsednik Jusa Kontovel in je bil glavni pobudnik transakcije med jusom in tržaško občino, po kateri je jus prevzel kakih 160 hektarjev jusarskega premoženja, pretežno na območju Vejne. Jusarska organizacija je pripravila upravni načrt za upravljanje tega območja, ki ga je deželna uprava tudi odobrila. Celotno območje je bilo razdeljeno na dvanajst delov. Enajst je gozdnatih površin, dvanajsti je gmajna. Prav za to gmajno se je začel pred kratkim zanimati eden od najbolj pomembnih kraških pridelovalcev vina. Območje, ki obsega kakih 15 hektarov, je položno, na njem je dovolj zemlje, da bi ga lahko preuredili v vinograd, v katerem bi gojili trte sorte glera za pridelavo domačega, proseškega Prosecco DOC, je ocenil vinogradnik. Kontovelski jusarji bi na zadevo pristali, kajti ... najemnina je pač najemnina. Ampak: čim so se začeli zanimati za postopek, potreben za ure- Območje na Vejni, kjer naj bi uredili vinograd glere ditev vinograda, so se znašli pred gromozansko oviro, imenovano vinkulacije. Ukmar jih je na sestanku naštel: urbanistična omejitev, okoljska omejitev, okoljevarstvena omejitev, evropske zaščitne norme, dobro znane na Krasu s kraticami SIC in ZPS ter, splošno, Natura 2000. »Celo drozg iz Ekvadorja je na Krasu bolj zaščiten kot Kraševci in njihovi proizvodi,« je polemično ugotovil Ukmar. Poudaril pa je, da je o predlogu že obvestil župana in pristojnega občinskega odbornika ter napovedal, da bo jus predložil ustrezni načrt za preureditev sedanje gmajne v vinograd. V Sloveniji bi zadevo uredili v treh, štirih mesecih, je spomnil Ukmar. Kot občinski svetnik Demokratske stranke pa je dodal, da ima levosredinska večina moralno obvezo omogočiti preko novega prostorskega načrta preureditev doslej neuporabljenih površin v proizvodne namene, seveda za promocijo domačih proizvodov, kakršen bo navsezadnje tudi proseški Prosecco DOC. M.K. OKTOBRA - Ob letošnji Barcolani Salon Prosecco Svetovna razstava vin Prosecco Doc bo v bivši ribarnici Oktobra bo Trst prizorišče prvega salona vina Prosecco DOC. Potekal bo v dneh Barcolane, belo penino proseškega imena bodo proizvajalci iz Veneta in Furlanije-Julijske krajine predstavili in ponujali za pokušnjo v prostorih nekdanje tržaške ribarnice na Nabrežju. Novico je med četrtkovim srečanjem o krajevni usodi zaščitenega vina Prosecco DOC sporočil predsednik tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Pojasnil je, da se je bilo treba še kar vztrajno pogajati s trgovinskimi zbornicami iz Veneta in Furlanije, ki pa so naposled le pri- volile in pristopile k »prvemu festivalu Prosecco DOC,« kot se je izrecno izrazil Paoletti. To sodelovanje je za vse vinarje iz obeh dežel izredno pomembno, je ocenil ter ob tem tudi spomnil, da je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine odobrila prispevek v višini 30 tisoč evrov za pripravo in izvedbo festivala penine Prosecco DOC. Obenem je Dežela namenila 300 tisoč evrov za ureditev »hiše vina Prosecco DOC« na Pro-seku, »kar ni malo,« je še poudaril, a je tudi opozoril, da Dežela »ne spoštuje protokola o Proseccu DOC.« M.K. LUCCHINI Na ministrstvu srečanje o železarni Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti bo v torek srečanje, posvečeno položaju družbe Lucchini in torej prihodnosti škedenjske železarne. Vest je posredovala včeraj deželna odbor-nica za načrtovanje Sandra Savi-no in spomnila, da je deželni predsednik Renzo Tondo pred nedavnim zahteval od italijanske vlade, da lahko Dežela FJK sodeluje na rimskem omizju. Namen deželne vlade je izdelati načrt, ki bo vodil k spremembi namembnosti železarne, jamčil delovna mesta zaposlenih in jim zagotovil prihodnost ter ščitil okolje in zdravje občanov. Deželna uprava je tudi napovedala odprtje stalnega delovnega urada glede železarne. Srečanje v Rimu bo po mnenju odbornice Savino priložnost za vključitev načrta o spremembi dejavnosti železarne v okvir širše razprave o prihodnosti družbe Lucchini in sploh o industrijski politiki italijanske vlade. Dan spominjanja: v Trstu predsednik senata Schifani Na tržaškem županstvu so včeraj predstavili pobude, ki jih bosta priredili občinska in pokrajinska uprava v sodelovanju s številnimi ezul-skimi združenji za Dan spomina na fojbe in eksodus. Župan Roberto Cosolini je povedal, da je spored prireditev »bogat in raznolik«. Svečanosti na bazovskem šohtu se bo 10. februarja udeležil predsednik senata Renato Schifani, teden kasneje bo prišel v Trst rimski župan Gianni Alemanno. Med pobudami bosta tudi srečanje z zgodovinarjem Robertom Spazzalijem in nagrada Histria Terra. Mestna policija nadzoruje razprodaje Kupci se lahko mirne duše sprehajate od trgovine do trgovine in uživate še v več kot enomesečnem nakupovanju s popusti. Mestni policisti so namreč pred temi hladnimi dnevi preverili, ali vsi trgovci upoštevajo določila ob razprodajah. Deželni zakon o trgovini (29/2005) predvideva namreč, da lahko trgovec svojim strankam ponuja le sezonsko blago - kopalke in poletne srajce torej sedaj ne pridejo v poštev - cene pa morajo biti jasne, kar pomeni, da morajo biti opremljene s štartno, polno ceno oz. z znižano ceno in določenim odstotkom popusta. Mestni redarji imajo nalogo, da nadzirajo nad spoštovanjem določil; predvidene globe so precej slane. Civilna odgovornost sodnikov: prve prijave Poslanska zbornica je v četrtek izglasovala amandma k evropskemu zakonu, ki predvideva direktno civilno odgovornost sodnikov. Dosedanji zakon je predvideval, da je država (in ne posamezni sodnik) izplačala škodo, ki jo je oseba utrpela zaradi napake pri sodnem postopku, odslej pa naj bi zanjo odgovarjal sam sodnik. Državno združenje sodnikov je amandma takoj ocenilo kot protiustaven in celo grozilen do sodnikov. Goriški odvetnik Livio Bernot je sprejeti amandma takoj izrabil: od tržaškega tožilca Federica Frezze zahteva povračilo škode zaradi kršitve preiskovalne tajnosti v zvezi z domnevnim primerom obrekovanja Bernota na račun neke druge odvetnice. Bernot zahteva kar milijon evrov odškodnine. Odvetnik je v zvezi z isto zadevo vložil tudi kazensko prijavo. 8 Sobota, 4. februarja 2012 TRST / DIJAŠKI DOM - Začetek v torek »Hugo Cabret 3D«; 22.15 »La talpa«; Dvorana 4: 18.00, 21.00 »Millenium: Uomini che odiano le donne«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.00 »The Iron Lady«. Tečaj country plesa odslej tudi za odrasle 9 Šolske vesti Country ples je zvrst družabnega plesa, ki si hitro utira pot v vse družbene plasti. V poskočne, ritmične, dinamične in sproščene country plesne korake se prav kmalu zaljubijo ljudje vseh starosti, od najmlajših do najstarejših. Tako se osnovnošolci, ki obiskujejo po šolsko bivanje v slovenskem dijaškem domu v Trstu, vrtijo z velikim zadovoljstvom v country plesnih obratih in figurah že dobro leto dni. Ponudba brezplačne dejavnosti obogati didaktični in rekreativni program, ki se odvija vsako popoldne od ponedeljka do petka v prostorih doma. Plesno delavnico vodi Sonja Co-volo. Certificat za poučevanje ji je dodelila pred leti ameriška organizacija The National Teacher's Association for Country - Western Dance. Tako nam pripoveduje: »Country ples se lahko pleše v skupini, v vrstah (cuntry line dance) kot tudi v parih (couple dance). Plesno koreografijo lahko spremlja tudi petje, ploskanje in topotanje z nogami. Dodatki ustvarjajo čudovito vzdušje in dajejo plesalcu posebno energijo. Zanimivo je, da za sodelovanje v country plesnih skupinah ni potrebno nikakršno plesno predznanje, prepustitev glasbi in nasmeh sta dovolj.« Country ples torej, ustvarja s svojo dinamičnostjo prijetno rekreacijo, kjer se ob priljubljeni glasbi prepustimo užitku, ob tem pa storimo veliko dobrega za svoje telo in splošno dobro počutje. »Zamisel, da bi ponudili tečaj country plesa kot obliko rekreacije za odrasle, starše jasličnega oddelka, starše gojencev, ki obiskujejo popoldanske učne ure v domu, višlješolce in ostale simpa- Včeraj danes Danes, SOBOTA, 4. februarja 2012 ANDREJ Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.15 - Dolžina dneva 9.51 - Luna vzide ob 13.49 in zatone ob 4.42 Jutri, NEDELJA, 5. februarja 2012 AGATA VREME VČERAJ: temperatura zraka -5,0 stopinje C, zračni tlak 1017 mb ustaljen, vlaga 44-odstotna, veter 56 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 118 km na uro, nebo rahlo pooblačeno, morje močno razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 4. februarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. tizerje sproščene in družabne oblike gibanja, se nam je v domu porodila meseca decembra«, pravi vzgojiteljica Erika Biekar, » ko smo v sklopu delavnic domskega dne, ob priliki božičnih praznovanj, organizirali tudi delavnico tovrstnega plesa z velikim zadoščenjem.« Tečaj country plesa v večnamenski dvorani slovenskega dijaškega doma v Trstu, v Ul. Ginnastica 72, se bo odvijal v večernih urah, od 20.00 do 21.30. Vodila ga bo izkušena vaditeljica Sonja Covolo, ki vodi tovrstne tečaje že desetletje pri društvu American Country dance v Trstu. Prvo srečanje bo v torek 7. februarja. Zaključek tečaja pa bo predvidoma v torek 3. aprila. Za prijavo in dodatne informacije lahko interesenti pokličejo na tel.: 040 - 573141 ali pišejo na e - mail: petra.pe-ki73@gmail.com. U Kino AMBASCIATORI - 15.15, 17.30, 19.50, 22.15 »Mission Impossible - Proto-collo fantasma«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Iron Lady«. CINECITY - 14.30, 17.05, 19.40, 22.15 »Hugo Cabret«; 15.00, 17.35 »Hugo Cabret 3D«; 15.10, 17.20, 18.20, 20.30, 21.30 »Millenium - Uomini che odia-no le donne«; 14.15, 16.55, 19.35, 22.15 »Mission Impossible - Proto-collo fantasma«; 15.20, 16.40, 17.40, 19.00, 20.00, 21.20, 22.15 »Benvenu-ti al nord«; 20.10, 22.10 »Underworld 4 - Il risveglio 3D«; 15.00 »L'incredi-bile storia di Winter il delfino«; 14.45 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«. FELLINI - 16.10, 18.30, 21.00 »The Help«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Nord«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 20.10 »L'arte di vincere«; 18.20 »E ora dove andiamo?«; 22.20 »Shame«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.50, 21.30 »Millenium - Uomini che odia-no le donne«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.10, 20.20 »Angleška pita«; 16.20, 18.50, 21.20 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 16.10, 18.40, 21.10 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.15, 22.45 »Pisma sv. Nikolaju«; 16.30, 18.50, 21.10, 23.30 »Tihotapci«; 11.30, 12.15, 14.15, 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 »Obuti maček 3D«; 10.50, 13.10, 15.10, 17.10, 19.10 »Obuti maček (sinhr.)«; 13.30, 19.30, 21.30, 23.35 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 12.00, 15.00, 18.00, 21.00, 23.59 »Grivasti vojak«; 21.20, 23.50 »Parada«; 12.20, 14.20, 16.20, 18.30, 20.30, 22.30 »Obuti maček«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 20.30 »The Artist«; Dvorana 2: 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Muppet«; Dvorana 3: 15.15 »Il gatto con gli stivali«; 18.30, 20.20, 22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«; Dvorana 4: 15.45, 20.00 »Hugo Cabret«; 17.50, 22.15 »Hugo Cabret 3D«; 18.20, 22.15 »La talpa«. SUPER - 15.45 »Alvin Superstar 3«; 17.10, 21.30 »J. Edgar«; 19.30 »Ben-venuti al nord«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fanta-sma«; Dvorana 3: 17.00, 19.40, 22.00 BODOČI VIŠJEŠOLCI, POZOR! Na zavodu Žige Zoisa smo vam na razpolago za morebitna pojasnila v zvezi z vpisi na višjo srednjo šolo. V tajništvu sprejemamo najave na tel. št. 040-54356. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča urnik informativnega sestanka za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: Šola A. Gradnik (Col) v ponedeljek, 6. februarja, ob 15.00. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo roditeljski sestanek za starše dijakov, ki ob koncu prvega polletja niso dosegli zadostnega uspeha, v ponedeljek, 6. februarja, ob 17.30 na sedežu v Ul. Weiss 15. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.0013.00. Informativni sestanki: OV Palčica Ricmanje 8. februarja, ob 11.00; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski 8. februarja, ob 17.00. Prošnje za vpis dobite na www.didol.it. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo od srede, 8., do srede, 29. februarja, potekala vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 za š.l. 2012/13, medtem ko bo rok vpisovanj v otroške jasli Colibri (Ul. Cu-riel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) sporočen naknadno. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-doli-na.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 11. februarja, od 8.30 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da 20. februarja zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.preseren.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141. S Izleti ogled mesta Helsinki. Potujemo z letalom, po baltskih deželah pa z avtobusom. Na razpolago je še osem mest. Vpis do 15. februarja, oz. do popolnitve mest. Za informacije in prijavo se obrnite na tel. št. 3358186940. ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno popotovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040228261 (po 20. uri). ¿j Čestitke RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA in hotel iz Pliskovice organizirata v nedeljo, 5. februarja, tradicionalen Igorjev pohod Od kala do kala. Zbirališče ob 13. uri pod latnikom evropskega prijateljstva v Pliskovici. Dolžina poti znaša 6.7 kilometre, vodeni pohod z ogledom 18-kalov traja približno tri ure. Pohodu sledi družabnost na vaškem balinišču. SPDT priredi v nedeljo, 5. februarja, pohod po Krasu. Zbirališče ob 8.30 pri gostilni Šuban v Praprotu (cesta, ki pelje proti mejnem prehodu Gor-jansko). Pot je primerna za vse in traja 4 ure. Informacije na tel. št.: 040220155 (Livio). V slučaju slabega vremena pohod odpade. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z ogledom znamenitih hrvaških mest Zadra, Šibe-nika, Dubrovnika, Splita in Mostar-ja, od 6. do 9. aprila. Vsa dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ŽUPNIJA REPENTABOR prireja v dneh od 29. maja do 5. junija 8-dne-vno popotovanje po Baltskih deželah, Litvi, Estoniji in Letoniji, ter Burja, mraz in zimski čas prinesli NINO so med nas. Z mamo Saro in očkom Nikom se veselimo, mali Nini pa voščimo trdnega zdravja in vso srečo v življenju. Kolegice in kolegi iz Uredništva deželnega sedeža Rai. Draga NINA, veseliva se, da si v naši družbi. Očku Niku in Sari navdušeno čestitava Mairim in Luka. El Prireditve PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: danes, 4. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah, koncert Mešanega Zbora Cantate Nobiscum Zelezničarskega Kud T. Rožanc iz Ljubljane, dirigent Jelka Kovačič, sodeluje Nomos Ensemble; sreda, 8. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: glasbena predstava Črni saksofon, v izvedbi Glasbene mladine Slovenije; nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni poklon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa; nedelja, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; danes, 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; danes, 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, God-beno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Komen. 150 LET CERKVE SV. MAGDALENE V BAZOVICI - V nedeljo, 5. februarja, bo predavanje prof. Borisa Grgiča »Stili v cerkvenem stavbarstvu, posebej še v domači cerkvi«. V nedeljo, 12. februarja, sledi predavanje slikarja Borisa Zuliana na temo »Ikone in freske«. Oba predavanja bosta po maši od 10.30. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja vodeni ogled razstave »Ekspresionizem«, Vila Manin, v nedeljo, 5. februarja. Informacije na tel. št.: 3383476253 ali 040-2602395. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN SLOMŠKOVO DRUŠTVO vabita na Prešernovo proslavo ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v sredo, 8. februarja, v župnijski cerkvi v Križu s pričetkom ob 20.30. Nastopa ženska pevska skupina Stu ledi, slavnostni govornik bo novinar Sandor Tence. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga, COŠ Albin Bubnič in OV Mavrica vabijo na »Dan slovenske kulture« v sredo, 8. februarja, ob 15. uri na trgu Marconi v Miljah. Projekt je nastal pod pokroviteljstvom Občine Milje. TRŽAŠKA KNJIGARNA TER ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 8. februarja, ob 10. uri. Gostili bomo očeta in sina, Borisa in Zigo Gombača, s katerima se bomo v pogovoru sprehajali med zgodovino, umetnostjo in literaturo. TRŽASKA KNJIGARNA IN SKD TABOR vabita v četrtek, 9. februarja, ob 18. uri na Opčine (Proseška ul. 13) na predstavitev knjige Marka Sosiča »Iz zemlje in sanj«. Spregovorila bo prof. Loredana Umek. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje fotografske razstave Nike Furlani »Soba 68«, ki bo v petek, 10. februarja, ob 17.30. Predstavil jo bo Matevž Paternoster. Glasbeni utrinek Barbara Ferluga, flavta gojenka konservatorija G. Tar-tinija v Trstu. UČENCI IN UČITELJI OŠ I. GRBEC -M.G. STEPANČIČ iz Škednja vabijo v petek, 10. februarja, ob 20.00 v KD I. Grbec na predstavitev DVD-ja »Nekoč je bilo v Škednju lepo«, ki je nastal v okviru 30- letnice poimenovanja šole po Ivanu Grbcu. OBČINA DOLINA v sodelovanju s kulturnim društvom Fran Venturini iz Domja, vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo v soboto, 11. februarja, ob 19.30 v kulturnem centru A. Ukmar pri Domju. Sodelujejo otroški pevski zbor Fran Ven-turini, Nomos Ensemble, maestro Alessandro Švab z gojenci mednarodne akademije iz Križa in oktet Volnik. Priložnostna govornica bo prof. Vilma Purič. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno Matico vabi v nedeljo, 12. februarja, na »Prešernovo proslavo«. Nastopili bodo pevska in plesna skupina »Stu ledi« ter učenci Glasbene Matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno je za prevoz od rojanske cerkve do doma četrt ure pred pričetkom. KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v ponedeljek, 13. februarja, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki se bo odvijal v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. 040360072. KRUT v sodelovanju s študijskim krožkom Beseda slovenske Istre vabi na večer »Istra v besedi, podobi in glasbi«, s predstavitvijo zbornika Brazde s Trmuna 15 let. Prisluhnili bomo pripovedi istrskih zgodb in petju ljudskih pesmi ob glasbeni spremljavi, ogledali si bomo domiselne izdelke spretnih rok. Srečanje bo v torek, 14. februarja, ob 18. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b. Informacije: 040 360072, krut.ts@tis-cali.it. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: četrtek, 16. februarja, »Nekoč je bila...«; četrtek, 15. marca, »Ku-kavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Se-sljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. www.primorski.eu1 / TRST Sobota, 4. februarja 2012 9 TK TRŽAŠKA KNJIGARNA RAZSTAVA OB NAŠEM PRAZNIKU Spregovorila bosta Saša Rudolf in Deziderij Švara Glasbeni utrinek: kitarist Janoš Jurinčič DANES 4. februarja ob 18. uri Trst, Ul. Sv. Frančiška, 20 Id Osmiœ ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. OSMICO V ŠKEDNJU je odprla družina Debelis. Toči belo in črno vino s prigrizkom. Tel. št. 338-5837604. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Zorko v Dolini. Toči pristno domače vino. Tel. 040228594. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. S Poslovni oglasi HIŠO v okolici Sežane prodamo ali oddamo. Tel.00386-41247655 IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali čiščenje poslovnih prostorov. Tel.00386-41233188 POSLOVNI PROSTOR NA OPČINAH _na glavni ulici, 84 kv.m, dve izložbi in dvojna vrata, wc in samostojno ogrevanje, dajemo v najem. Informacije na tel.040-212735 v uradnih urah. V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170. □ Obvestila H Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO prodam za 1000 evrov; tel. 335-5387249. DIJAKINJA pomaga pri učenju predvsem jezikovnih, a tudi družboslovnih predmetov dijakom prvih dveh razredov višje šole ter srednješolcem. Tel. št.: 328-9577975. GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, v jutranjih ali popoldanskih urah, po možnosti na kraškem območju. Tel. 347-0641636. IŠČEM PARKING za avtodom-camper v Sežani in okolici. Tel. 0038631864174 (v večernih urah). NA DEŽELNEM KONGRESU Slovenske skupnosti v Devinu 27. januarja je nekdo pomotoma odnesel črn moški plašč velike mere, ostal pa je plašč manjše mere. Za zamenjavo klicati na tel. 340-1851200. PRODAJAM MALO HIŠO v starem delu Katinare (blizu osnovne šole). Sestavljena je iz vhoda, kopalnice, spalnice, otroške spalnice, dnevne sobe in kuhinje, 13 kv. m kleti in 40 kv. m. podstrešja. Hiša je opremljena s fo-tovoltaičnim sistemom, ogrevanjem, alarmom in kurilnikom na pelet. Info na 347-5943555 (Rosario). PRODAM AVTO renault new megane 1.6 atractive, letnik 2011, prevoženih 3.000 km, kovinsko sive barve z alarmno napravo in drugimi dodatki. Informacije na tel. št. 040-212228. PRODAM 50 special, letnik 1980 v zelo dobrem stanju za 900,00 evrov. Tel. št.: 327-0538277. PRODAM gorilnik na kurilno olje (bru-ciatore) znamke lamborghini. Tel. 338-5098764. TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec: informacije in vpis na tel. št. 335-8045700 (Albert). Kombi odpelje ob 8.45 izpred gledališča v Boljuncu, sledi postaja v Bor-štu, avtobusna postaja na trgu v Ri-cmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin. ŽUPAN OBČINE DEVIN NABREŽINA obvešča, da zaradi izrednih vremenskih razmer, ki so predvidene in ki bi lahko vplivale na promet na občinskih cestah, in na podlagi vremenskih obvestil pristojnih organov, odreja zaprtje nabrežinske srednje šole »Igo Gruden« danes, 4. februarja 2012. GKD DRUGAMUZIKA sporoča, da danes, 4. februarja, zaradi neugodnih vremenskih napovedi odpade veliki koncertni večer pri Briščikih. Težko odločitev so prireditelji vzeli tudi iz varnostnih razlogov. Napovedan sneg in burja bi namreč otežkočili delo pri postavljanju velikega prizorišča. Koncert je vsekakor prestavljen na konec februarja. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj v sodelovanju s SKD Barkovlje prireja danes, 4. februarja, ob 18. uri v prostorih društva v Ul. Bonafata 6 koncert violinistov prof. Armina Se-ška. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sporoča, da danes, 4. februarja, odpade predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tapkanja). Srečanje, ki ga bo vodila Barbara Zetko bo v soboto, 18. februarja, ob 10.30. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 5. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.335-5476663 (Vanja). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 5. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Kalič / Frčatouke in Kal / Samarinke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30. KD FRAN VENTURINI sporoča, da odpade družabnost za starejše občane predvidena za nedeljo, 5. februarja, v domu Anton Ukmar pri Domju, zaradi slabega vremena. Nov datum bomo naknadno sporočili. KMEČKA ZVEZA sporoča, da je na pobudo Tržaške pokrajine odprt solidarnostni račun za zbiranje sredstev za pomoč govedorejskemu obratu Daria Zidariča, ki je utrpel veliko škodo zaradi požara. Številka računa IBAN IT98C0892802201010000031340. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na tel. 3358180449 (Erika). DOBRODELNA ZBIRALNA AKCIJA rabljenih zimsko - poletnih oblačil in obutve namenjena mladostnikom od 14. do 20. leta bo potekala v tednu od 6. do 10. februarja, v Ul. Ginnastica 72, od 8.00 do 9.30 in od 19.30 do 21.00. Rabljena oblačila in obutev bodo vzgojitelji prevzemali v sprejemnici Dijaškega doma, v neposredni bližini administrativnih uradov. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 6. februarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na okroglo mizo »Dan spomina in prilaščanje slovenskih žrtev«. Na zlorabe bo opozoril prof. Aleš Brecelj. Dr. Vida Deželak Barič (Inštitut za novejšo zgodovino) in Nataša Nemec (Goriški muzej) pa bosta predstavili izsledke raziskav o žrtvah med drugo svetovno vojno in po njej na Slovenskem, in še posebej na Primorskem. Začetek ob 20.30. SKD SLOVENEC vabi vse člane in vaš-čane v ponedeljek, 6. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na redni občni zbor. FOTOVIDEO TRST80 prireja v torek, 7. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani Ul. S. Francesco 20 večer posvečen foto/video kompoziciji. Profe- sor Mitja Reichenberg iz Ljubljane nam bo predaval o pravilih in kako ustvariti umetniško fotokompozicijo, kako zajeti popolno panoramo, portret, premik kamere in drugo. Vabljeni! SKD TABOR sporoča, da je še nekaj prostih mest za tečaj za dekoriranje tort, ki bo v nedeljo, 12. februarja, od 10.00 do 19.00 v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave sprejema na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali na nastjam@hotmail.it do torka, 7. februarja. TEČAJ COUNTRY PLESA za odrasle (posameznike ali pare) v večnamenski dvorani Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, na Ul. Gin-nastica 72, ob torkih od 20.00 do 21.30. Prvo srečanje v torek, 7. februarja, (predvidenih 8 srečanj). Plesno predznanje ni potrebno. Vpis in informacije: 040-573141, petra.pe-ki73@gmail.com! Plesni tečaj vodi Sonja Covolo. OBČINA DOLINA sporoča, da bo od srede, 8., do srede, 29. februarja, (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2011/12, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in bo na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18 ure. Delavnice: 8., 15., 22. in 29. februarja: »Izdelava kraguljčkov«, »Maskirajmo se«; 10., 17. in 24. februarja: »Igre s papirjem, pasto in plastiko«, »Igre z naravnimi barvami«. Info na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD PRIMOREC bo ob Dnevu slovenske kulture otvorilo vaško Cici knjižnico. Ob priliki prireja dve srečanji: v sredo, 8. februarja, bo v Ljudskem domu v Trebčah od 15. do 17. ure potekalo zbiranje rabljenih otroških knjig. Knjige naj bodo v dobrem stanju in aktualne. Dobrodošle seveda tudi klasične pravljice. Osrednja proslava z otvoritvijo in kulturnim programom bo v soboto, 11. februarja, ob 19. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. SLOVENSKI KLUB IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prirejata delavnico »Kako promovi-ramo društveno delovanje - pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju« v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, II). Delavnica je namenjena tistim, ki se v društvih ukvarjajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Vodi jo novinarka Poljanka Dolhar. Ob zaključku je predvidena družabnost. Prijave do vključno 10. februarja na tel. št. 040635626, info@zskd.org. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na tri srečanja posvečena poglobljenemu študiju o Bachovih cvetovih z naslovom: »V kino z dr. Bachom«, ki jih bo vodila psihologinja in psihoterapevt-ka dr. Lucija Lorenzi in Tania Picco-li. Prvo srečanje bo v soboto, 11. februarja, od 15.00 do 19.00 ure v prostorih KD Redeča Zvezda v Sale-žu št. 66. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208. SKD F. PREŠEREN vabi člane na redni občni zbor z volitvami novega odbora, ki bo v ponedeljek, 13. februarja, v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu v prvem sklicanju ob 20.00 in v drugem ob 20.30. ŠC MELANIE KLEIN - prireja naslednje tečaje od ponedeljka, 13. februarja: Masaža dojenčka (16.00-16.45) je namenjena malčkom od 2. do 7. meseca. Baby fitness je za dojenčke od 1. do 12. meseca (17.15-18.00), na tečaju bodo starši pridobili znanje za razvijanje motoričnih sposobnosti otrok. Delavnica štikanja za začetnike in nadaljevalce (18.00 do 20.00). V torek, 14. februarja, pa se bosta začela Shiat-su za otroke od 3. do 5. leta starosti (16.30-17.00) in Shiatsu za nosečnice (17.30-18.30). V petek, 17. februarja, se bo začel tečaj Štikanja ob čaju (18.00-20.00) za vse, ki bi želeli izboljšati tehniko štikanja v prijetni družbi. Vse dejavnosti bodo v vzgojno didaktičnem centru Otroška hišica v Ul. dello Scoglio 14/1 v Trstu. Prijave: ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure v Ul. Cicerone 8. Info na www.melanieklein.org, tel.345-7733569. OTROŠKA HIŠICA - ŠČ MELANIE KLEIN sprejema vpise za inovativni projekt vsakodnevnih delavnic za otroke od 12. di 36. meseca starosti. Info na www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Tečaj se bo začel 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka) od 15.30 do 19.00. Pridi z nami, ne bo ti žal! Prispevki V spomin na Lidijo Gulič darujeta Vojko in Tatjana 30,00 evrov za KD Kraški dom. V spomin na moža in očeta Lucijana Volka daruje družina 150,00 evrov za AKK Bor. V spomin na dragega Mirka Milkovic-ha daruje brat Angelo 150,00 evrov za »Casa Famiglia Gesu Bambino On-lus« v Trstu. V spomin na Janka Kanteta darujeta Mirko in Gaby Antonič 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Gabrovcu. V spomin na Janka Kanteta darujeta Tonko in Mirela Furlan 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Ivana Kanteta darujeta Dora in Milan Trobec 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Lidijo Gulič vd. Guštin darujeta Vesna in Igor Grilanc 30,00 evrov za tabornike RMV. V spomin na Lidijo Gulič vd. Guštin daruje Majda Guštin 30,00 evrov za tabornike RMV. Namesto cvetja na grob Lidije Gulič vd. Guštin daruje družina Erzenicnik (Zagrajec) 30,00 evrov za tabornike RMV. V spomin na drago Patricijo darujejo strici in tete Terčič z nečaki 135,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V počastitev spomina Dušana Lovrihe darujeta vdova Roža in sin Dino 200,00 evrov za Stranko italijanskih in slovenskih komunistov. V spomin na Ivana Kanteta darujeta Silva in Pepi 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Laure Zerjal Kofol darujeta Milena in Sergio Bra-tos 25,00 evrov za SKD France Prešeren in 25,00 evrov za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Laure Zerjal Kofol darujeta Sonja in Claudio 25,00 evrov za SKD France Prešeren. V spomin na drago ženo in mamo Lauro Zerjal por. Kofol darujeta Klavdjo in Marino z družino 200,00 evrov za AŠD Breg in 100,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na Lauro Zerjal por. Kofol darujeta družini Smotlak in Bržan 50,00 evrov za AŠD Breg in 50,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na Lauro Kofol darujeta Ri-no in Milica 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Lauro Kofol daruje Van-da Novel 30,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Lauro Zerjal darujeta Aleš in Mitja Ota z družinama 100,00 evrov za košarkarsko sekcijo AŠD Breg. V spomin na Lidijo Gulič darujeta Milko in Irma 20,00 evrov za MoPZ Kraški dom. V spomin na Ivana Kanteta daruje družina 200,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Dušana Lovriha darujeta žena Roža in sin Dino 200,00 evrov Sekciji VZPI - ANPI Dolina - Mačko-lje - Prebeneg za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini, 200,00 evrov za Pevski zbor upokojencev iz Brega in 200,00 evrov za Moški pevski zbor Valentin Vodnik v Dolini. Ob obletnici smrti Joška in Patrizie Mo-dic daruje družina 500,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob dragega Mar-jota Rapotca darujeta Sergio in Marinka Bandi 20,00 evrov za SKD Slovenec. Namesto cvetja na grob dragega Mar-jota Rapotca daruje Olga Družina 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta. Namesto cvetja na grob dragega Mar-jota Rapotca darujejo Dora, Nadja, Mima in Boris Rapotec 50,00 evrov za SKD Slovenec in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB iz Boršta. V spomin na Srečkota Štolfo daruje sestra Marica z družino 100,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda in 100,00 evrov za zgoniško cerkev Sv. Mihaela. V spomin na Sonjo Pertot darujejo sestra Vera, brat Ivan in svak Guerrino z družinama 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Patricijo Terčič daruje Ne-venka 20,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Ivana Kanteta daruje družina 400,00 evrov za MoPZ RZ. Vedno si skrbela za nas, neprenehoma si nas čuvala. Naenkrat pa sta nas obšli globoka praznina in tišina, za vedno boš v naših srcih. t Zapustila nas je naša draga mama in nona Nada Trebiciani vd. Cergol Zalostno vest sporoča hči Pierina z Danilom in Sandro Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v boljunski cerkvi v ponedeljek, 6. februarja, od 12.00 do 13.00. Sledila bo sv. maša in pokop na domačem pokopališču. Dolina, 4. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Draga Pierina, Sandra, Danilo in družina, ne premoreva besed, ki bi lahko omilile vašo bolečino ob hudi izgubi ljubljene Nade. Vedno vaša Dušan in Sandy Ob izgubi drage mame izrekamo Pierini in družini občuteno sožalje prijatelji jutranje telovadbe 4.2.2011 4.2.2012 Mario Milic V spomin tvoji dragi Draga botra LAURA KOFOL, ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. Romina z družino in Denis Tomini 10 Sobota, 4. februarja 2012 TRST / NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - Posodabljanje ponudbe Z novo spletno stranjo še zanimivejša za obiskovalce Lani v NŠK11 tisoč obiskov, preko 15 tisoč posojenih knjig iz fonda, ki jih šteje 145 tisoč Z novim letom je Narodna in študijska knjižnica v Trstu posodobila svojo spletno stran in uvedla nekatere novosti. Staro spletno stran knjižnice so sestavili leta 2002, v današnjih časih pa ni bila več sodobna. Zato so se knjižničarke obrnile na podjetje Pentagramm, ki jim je sestavilo skoraj povsem novo spletno stran, saj o stari ni ostala niti sled. »Na novi spletni strani smo želeli poudariti tisto, kar obiskovalce najbolj zanima, na primer hiter dostop do kataloga, urnik knjižnice, različne prireditve, ki jih knjižnica prireja izven običajnega delovanja, kot so otroške urice, razstave ali predstavitve knjig,« anm je povedala knjižničarka Martina Humar, ki je od bližje sledila nastanku nove spletne strani. Ob tem so obiskovalcem na novi spletni strani želeli tudi posredovati informacije o drugih spletnih straneh, ki bi lahko bile koristne. To je lahko spletna stran Eu-ropeana, evropskega projekta za knjižnice za digitalizacijo gradiva, kjer je na voljo veliko zanimivih podatkov. Nova spletna stran je agilnejša in bogata z informacijami vsakodnevnega zna- V knjižnici je še posebno živahno ob otroških uricah kroma čaja. Poleg tega so na spletni strani objavljene vse knjižne novosti, ki izidejo pri naših založbah ali zadevajo Slovence v Italiji. »Čeprav je nova stran dostopna šele dva tedna, je mnenje obiskovalcev zelo pozitivno,« je dodala Martina. Z novo spletno stranjo pa se je knjižnica pojavila tudi na socialnem omrežju Facebook. Naj povemo še, da je bilo leto 2011 kar pozitivno za knjižnico. Knjižničarka Ksenija Majovski nam je povedala, da se je v prejšnjem letu zvrstila cela vrsta prireditev, med katerimi otroške urice, vodeni obiski knjižnice za šole, prireditev Rastem s knjigo za otroke, učence in dijake, katerim je Javna agencija za knjige iz Slovenija podarila vsakemu svojo knjigo. Zvrstilo se je tudi več razstav še ne uveljavljenih mladih zamejcev. Odprtje prve letošnje bo v petek, 10. fabuarja, ko bo svoje fotografije razstavljala Nika Furlani. Lani je velik uspeh doživela prireditev Primorci beremo, na kateri se je kar podvojilo sodelujočih v primerjavi z letom 2010. Tudi lani je knjižnica izdala bibliografijo Slovencev v Italiji, ki je bila objavljena kot priloga Jadranskega koledarja in bibliografijo Slovencev v videmski pokrajini. Slednja je izšla kot priloga Trinkovega koledarja. »Kljub temu, da smo skrajšali urnik za eno uro, se je število obiskov le za malenkost zmanjšalo,« je dejala Ksenija. In še nekaj številk. V preteklem letu so v NŠK zabeležili 11 tisoč obiskov. Izposodili so 15.500 enot, med katerimi 11.500 na dom. To pomeni, da so izposodili skoraj tisoč enot mesečno. V lanskem letu je knjižnica dobila 4 tisoč novih knjig, tako da jih letos premore kar 145 tisoč. (and) OPČINE - Veliko zanimanje za predavanje dr. Bogdana Žorža Pri vzgoji so potrebne omejitve Popularni psiholog in psihoterapevt je v Finžgarjevem domu bil gost niza srečanj o vzgoji v družini in družbi Izredno dober obisk na večeru pred dnevi v Finžgarjevi dvorani je dokaz o priljubljenosti in popularnosti psihologa in psihoterapevta Bogdana Žor-ža, pa tudi o zanimanju za vprašanja o vzgoji in za originalno temo, o kateri dr. Žorž rad spregovori, namreč o vprašanju razvajenosti. Beseda »razvajenost« se v družbi, ki nam skuša nuditi vse, kar si poželimo, zveni morda nekoliko starinsko, vendar pa smo iz besed predavatelja razumeli, na kako globoki modrosti temelji opozarjanje pred njo. S preprostimi in vsem razumljivimi besedami, za katerimi pa se skriva mnogo znanja iz psihologije in seveda mnogo osebnih poklicnih izkušenj, je predavatelj razkrinkal lažno ljubezen, ki naj bi bila vzrok za razvajanje. Gre v bistvu za prekomerno nude-nje dobrot, za prekomerno zaščito, za permisivno vzgojo, ki ne zna postavljati meja. Vse to pa ima pri vzgoji katastrofalne posledice: otrok odraste v nesamostojnega človeka, ki se ne bo postavil na svoje noge, ne bo znal samostojno reševati življenjskih problemov in bo pri tem vedno uporabljal svoje bližnje. Seveda je v predavanju Žorž poudaril tudi dejstvo, da ima vsak otrok pravico do dobrin, ki jih mora biti deležen: do ljubezni, varnosti, nege. Brez njih bi sploh ne mogel preživeti. Vse to pa postane kvarno, če jih nudimo v preveliki meri. Prisotnost odraslega je na začetku seveda nujno potrebna, saj mora otroka poučiti, kako naj se s problemom spopade in ga, če je potrebno, pri tem tudi spremljati. A cilj naj bo ta, da se otrok nauči spopasti se z novo »nalogo« in jo rešiti sam. Kljub temu, da to zahteva od njega določen napor, ga bo ta pripeljal korak bliže samostojnosti. Dovoliti mu, da res zraste, pa pomeni dopustiti, da stori tudi napake. Važno je tudi otroka postavljati pred izbire in nato njegovo izbiro podpreti in s tem krepiti njegovo voljo. Ko se odloči za eno možnost, se nauči tudi odrekanja vsem drugim opcijam. Tudi prihodnji predavatelj, psiholog mag. Silvo Šinkovec, filozof, teolog, psiholog in defektolog, je odličen predavatelj z mnogimi poklicnimi izkušnjami, saj vodi seminarje za pedagoške delavce in šole za starše; preko delavnic in terapije pomaga ljudem pri osebnostni rasti. Predaval bo 23. februarja o vzgoji k pozitivni samopodobi. Anka Peterlin Dr. Bogdan Žorž med predavanjem v Finžgarjevem domu kroma DOBRODELNI KONCERT - Pri Skladu Mitja Čuk Iztok Mlakar je vžgal Priljubljeni igralec in kantavtor je nastopil ob spremljavi kontrabasista Davida Šuligoja Iztoka Mlakarja poznamo kot izvrstnega dramskega igralca (je član no-vogoriškega gledališča in je pred nekaj dnevi nastopil v Kosovelovem domu v Sežani v Sleherniku), širše občinstvo pa ga prepoznava zlasti v vlogi zelo priljubljenega kantavtorja. V četrtek je dobrodelno nastopil za Sklad Mitja Čuk v večnamenskem središču na Repentabr-ski cesti. Vstopnice so bile razprodane v nekaj dneh, število mest za nastop je bilo omejeno, saj ima Mlakar rad večere v ožji družbi, kjer se lahko razvijeta domačnost in intimnejše vzdušje. To je bil že tretji dobrodelni Mlakarjev nastop za Sklad Mitja Čuk. Nizke temperature in burja niso ustavile obiskovalcev, da so soudeleženo vpijali hudomušno Mlakarjevo izvajanju v goriškem (v pesmi Var'se čeča pa v cerkljanskem) narečju, ki je vsem Primorcem dovolj blizu. Na namig so iz ozadja pritegnili vsem poznanim, skoraj ponaro-delim Mlakarjevim pesmim. Žaživelo je življenje malega človeka, vzniknila je iz- kušnja vsakdanjih krivic, pa tudi njegova mala in tiha zadoščenje. Za mojstrsko izvajanje je bil Mlakar leta 1993 nagrajen z Ježkovo nagrado Sveta RTV Slovenija. Za pravo glasbeno vzdušje je poskrbel ob Mlakarju kontrabasist, instrumentalist in aranžer David Šuligoj. Poleg govorne interpretacije so obiskovalci uživali še ob pesmih Oda, Žena al flaša, Var'se, čeča, Od Franca Franče- škina god ter Truckin' rap in Štefana in Ber-tolin. Ob zadnjih dveh je naenkrat sodelovala vsa dvorana. Pesmi je Mlakar doslej izdal na štirih zgoščenkah Štorje in bal-dorije, Balade in štroncade, Rimarije iz oštarije in Romance brez krjance. Kdor se je zadržal po koncertu ob prigrizku, ni mogel prehvaliti večera, drugi pa so odšli domov zadovoljni, kljub nizkim temperaturam in strupeni burji. (jec) Prireditev na Opčinah nocoj odpade Kd Kraški dom, Skd Tabor, Skd Primorec, Skd Slovan, Skd Skala, Skd Lipa in Skd Krasno polje sporočajo, da koncert zbora Cantate nobiscum Železničarskega KUD-a Tine Ro-žanc iz Ljubljane in Nomos ensem-bla iz Trsta, napovedan za danes, 4. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, odpade zaradi neugodnih vremenskih razmer. Prireditelji niza Prešerno skupaj 2012 bodo nov datum sporočili naknadno. Dan kulture na Proseku prenesli za en teden V proseškem Kulturnem domu je bilo jutri popoldne napovedano praznovanje dneva slovenske kulture, zaradi neugodnih vremenskih razmer pa so organizatorji pri SDD Jaka Što-ka odločili, da jutrišnjo prireditev prekličejo in jo prenesejo za en teden. Prireditev bo torej naslednjo nedeljo, 12. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku. Dan kulture bodo praznovali s fotografsko razstavo domačina Zdravka Kanteta, dolgoletnega kapelnika godbe-nega društva in amaterskega fotografa, ki je ujel mnogo trenutkov osebnega in vaškega življenja in posnetke tudi sam razvijal v domači temnici. Na odprtju bodo sodelovali Godbeno društvo Prosek, govornica prof. Majda Cibic ter mlada pevka Tina Renar. O fotografijah Zdravka Kanteta bo govoril Andrej Furlan, ki se tudi sam posveča fotografiranju. Praznik Guča na Krasu v soboto, 11. februarja Kot smo že poročali, zaradi neugodnih vremenskih razmer nocoj odpade veliki koncertni večer pri Bri-ščikih. Koncert je prestavljen na konec februarja. Skupina Kad bi bio Bjelo dugme, Parni Valjak tribute band, Ansambel Nebojsega, Red Katrins, Radiowave in Dj Paps so pristali na novo povabilo in bodo prišli k Briščikom v soboto, 25. februarja, ko se bo tudi sklenil zimski del festivala Glasba brez meja 2012. Vsi ostali koncerti iz festivalskega niza društva Drugamuzika pa bodo po že najavljenem sporedu. V soboto, 11. februarja, bo kot napovedano zaživel praznik Guča na Krasu z nastopom Magnifica in Kočanega Orkestra, 18. in 21. februarja pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji pusta ob glasbi številnih veseljaških skupin. Naravoslovni center v Bazovici jutri odprt Kljub hladnemu vremenu, se bodo jutri od 9. do 17. ure kot vsako prvo nedeljo v mesecu odprla vrata Naravoslovnega didaktičnega centra v Bazovici (Bazovica št. 224). Obisk muzeja je primeren za vse starosti saj je notranjost centra privlačno in doživljajsko opremljena z interaktivnim in klasičnim gradivom v slovenščini, italijanščini in angleščini, kjer se predstavlja bogato kraško naravo, pestrost naravnih okolij, zgodovino naših območij, vse do naravovarstvene svetovne problematike. Jutri bo ob 10.30 tudi otvoritev nove razstave slik Claudia Gentileja Il Carso -Kras. Za vse, ki bi naknadno hoteli obiskati muzej in si ob tem ogledati razstavo slik, je odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. V torek srečanje o foto in video kompoziciji Foto video klub Trst80 prireja v torek, 7 februarja, ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani (Ul.S.Francesco 20) v Trstu večer, ki ga bodo posvetili foto/video kompoziciji. Profesor Mitja Reichenberg iz Ljubljane bo predstavil pravila in kako ustvariti umetniško fotokompozicijo, kako zajeti popolno panoramo, portret, premik kamere in drugo. / TRST Sobota, 4. februarja 2012 1 1 VREME - Na cestah od sinoči nevarnost poledice več fotografij na www.primorski.eu Šole in univerza zaprte Po mrzlem petku ledena sobota »Arktični« prizori na pomolu Audace, zaradi mraza počilo najmanj dvesto vodnih števcev Najbolje bo, da danes ne sedemo v avtomobil, če ni nujno potrebno. Civilna zaščita je včeraj opozarjala, da se bo vremenska slika čez noč poslabšala, burja bo pihala z močjo nad 130 kilometri na uro, po podatkih deželne meteorološke agencije Osmer pa je nevarnost poledice od sinoči visoka. Agencija je včeraj napovedovala tudi sneg v nižinah. Jutri naj bi se burja nekoliko ošibila (povprečno pod sto kilometri na uro), še vedno pa bo zelo mraz. Včeraj dopoldne je zasijalo sonce, burja pa je povprečno pihala 118 kilometrov na uro. Na Krasu je jutranja temperatura padla do deset stopinj pod ničlo, v središču Trsta pa so zjutraj izmerili šest stopinj pod ničlo. Zaradi slabih vremenskih razmer so šole na Tržaškem danes zaprte. V številnih šolah sobotnega pouka nimajo, v tržaški občini pa je tržaški župan Roberto Cosolini z odredbo iz varnostnih razlogov prepovedal pouk v šolah vseh stopenj, vključno z zasebnimi. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je sporočil, da bo danes pouka prost dan tudi za dijake nabrežinske nižje srednje šole Iga Grudna, rektor Francesco Peroni pa je odredil zaprtje vseh sedežev univerze. V Trstu in okolici bodo zaprta občinska središča za zbiranje popisnih pol, v vsej deželi pa odpadejo nogometne tekme amaterskih prvenstev. Občina Trst svetuje občanom, naj namesto osebnih vozil uporabljajo javna prevozna sredstva, ali pa naj enostavno ostanejo doma. Za informacije in pomoč je 24 ur dnevno aktivna telefonska številka občinske policije 040-366111 (nato vtipkajte številko 3). Mraz je po podatkih podjetja Acegas Aps poškodoval nič manj kot dvesto vodnih števcev. Telefon je na sedežu podjetja brnel cel dan, na terenu pa se je s popravili ukvarjalo osemnajst tehnikov. Vodni števci zaradi zmrzali počijo, stroške pa mora poravnati sam uporabnik. Kdor tega še ni naredil, naj torej primerno zaščiti (s poliuretanom ali papirjem) zunanje števce in vodovodne priključke v jaških. Koristno je tudi, da čez noč pustimo eno pipo odprto, da se iz nje izteka droben curek, saj voda tako ne zamrzne. Na najbolj izpostavljenih mestih pa je podjetje AcegasAps začasno prekinilo odvoz odpadkov. Pogosto se dogaja, da zabojniki v burji nevarno »zaplešejo« po ulici in včasih trčijo ob kako vozilo. Ko so zabojniki polni smeti, so seveda težji in torej stabilni. Acegas Aps se zaradi prepolnih zabojnikov opravičuje, občane pa prosi, naj odpadkov ne puščajo ob zabojnikih. V mestnih predorih se gasilci že nekaj dni približno dvakrat dnevno ukvarjajo z odstranjevanjem kapnikov, ki zaradi nizke temperature in vlage nastajajo na stropih. Zaradi tega je promet v predorih (še zlasti v predoru Montebello) pogosto ohromljen. Delno je poledenel celo pomol Audace. Mraz in burja pozimi vsekakor nista kdove kako izreden pojav. Kot piše v naši rubriki na 21. strani, je glasilo Edinost pred sto leti na ta dan poročalo o ostri zimi s petimi stopinjami pod ničlo in močno burjo, ki »piha že vrlo dni«. (af) »Arktični« prizor na pomolu Audace kroma NIZKE TEMPERATURE - Huda zima kot leta 1929, 1956 in 1985 Bo mraz oljkam usoden? Oljka lahko prenese največ -7 stopinj le nekaj dni - Če se temperatura ne dvigne, bo letina ogrožena Nizke zimske temperature niso prijazne do ljudi, še toliko manj pa do rastlin. Sicer niso vse občutljive na mraz, sredozemska oljka pa spada prav gotovo med tiste, ki jih lahko današnji ledeno mrzli dnevi pošteno poškodujejo. Že nekaj dni se namreč temperature na Krasu in v Bregu zadržujejo krepko pod ničlo. »Ko bi se tako stanje nadaljevalo še nekaj dni, bi bile oljke in njihov pridelek resno ogroženi,« zaskrbljeno ugotavlja naš nekdanji sodelavec, upokojeni tiskar Danijel Novak, ki se oljkam strastno predaja že skorajda 30 let. »Ravnokar sem bil zunaj in živosrebrni stolpec kaže -7 stopinj... Vremenske napovedi pa v prihodnjih dneh ne obetajo nobene bistvene spremembe v temperaturi.« Lim-fa sedaj namreč ne kroži po steblu in vršički bodo gotovo zamrznili, kar je nedvomno katastrofalno, nam pojasnjuje stanje Danijel. Sicer je odpornost oljke na nizke temperature odvisna od več dejavnikov, od starosti rastline ali trajanja nizkih temperatur na primer. V zimskem obdobju lahko oljka prenese največ -6 do -7 stopinj le nekaj dni. Če pa se temperature ne dvignejo, nastanejo poškodbe. Mlade sadike, pravi Danijel, lahko še zaščitimo z vrtno tkanino - pajčevino, pri starejših drevesih z večjo krošnjo pa je tako obvarovanje skorajda nemogoče. »Tak mraz me spominja na zimo iz leta 1985, ko se je ob nizkih temperaturah pojavil tudi žled. Nad Boljunskem so takrat mlade sadike oljke zamrznile in podobno se je zgodilo tudi marsikateremu starejšemu drevesu.« Podobno hudo je bilo tudi leta 1929, ko je bila zima neusmiljena. Danijelu so pripovedovali, da je takrat, ko termometrov ni bilo, gospod Tul iz Mačkolj izmeril -10 do -12 stopinj. Oster mraz ni pojenjal za dober teden dni in več, tako da so bile posledice za kmetijski pridelek in oljke grozne. In hudo je bilo tudi leta 1956 in nato 1985, našteva Danijel. »Sprijazniti se moramo z dejstvom, da gre za ciklični pojav: vsakih 25 do 30 let moramo biti pripravljeni, da nas preseneti tak hud mraz.« Oljke so zdaj lepe zelene, v najslabšem primeru bodo čez čas posivele, listi bodo porjaveli in veje zmrznile. »In čez 15 dni se bo začelo ocenjevati morebitno škodo...« No, upati je, da se bodo temperature čim prej nekoliko dvignile in bo škoda na oljčnih nasadih čim bolj omejena. (sas) SLOVENSKI PROGRAM RAI - Drevi Posnetek koncerta dalmatinske klape Maslina Televizijski sporedi Slovenskega programa RAI bodo ob koncu tedna nekoliko spremenjeni: običajno nedeljsko tv srečanje bo tokrat na sporedu danes vedno ob zaključku tv dnevnika. Gledalci si bodo lahko ogledali posnetek koncerta dalmatinske kla-pe Maslina, ki je nastal poleti ob nastopu vokalne skupine v kamnolomu v Repniču. TRŽAŠKO SODIŠČE - Zaradi nesreče, v kateri je 16. novembra 2010 umrl Vlado Šturman Denarna kazen za lastnika trgovine Na Dekančana se je na dvorišču prodajalne podjetja Zanutta v Ulici Carnaro vsulo več težkih opažnih plošč Na tržaškem sodišču se je z dogovorjeno denarno kaznijo in brez sojenja zaključil kazenski postopek v zvezi s smrtjo slovenskega državljana Vlada Štur-mana. 45-letni Dekančan je 16. novembra 2010 skupaj s prijateljem kupoval opa-žne plošče v trgovini z gradbenim materialom podjetja Zanutta v Ulici Carnaro v Trstu. Deževno popoldne pa je imelo tragičen epilog, ko sta se na dvorišču trgovine na Šturmana vsuli dve vrsti opažnih plošč. Vsaka plošča je tehtala dvajset kilogramov. Šturmanov prijatelj Dejan Jar-njevič se je za las izognil smrti, plošče so mu poškodovale nogo. Zdravili so ga v ka-tinarski bolnišnici. Državno tožilstvo v Trstu je oba lastnika trgovine, Vincenza Zanutto in Walter j a Olenika, obtožilo nenamernega uboja iz malomarnosti. Obtoženca sta se pred dnevi na tržaškem sodišču dogovorila za denarno kazen, vsak bo moral plačati po 22.500 evrov, ta denar pa bo šel državi, medtem ko pokojnikovi svojci niso nastopili kot oškodovane stranke. Odškodnino jim je izplačala zavarovalnica. Šturman je bil oče dveh otrok. Nesrečni Dekančan in njegov prijatelj sta si novembra 2010 sama postregla. Na dvorišču sta v nalivu ustavila dostavno vozilo in začela nalagati opažne plošče, na katerih baje nista prerezala nobenega traku. Karabinjerji med ogledom niso opazili nobene vrvi, čeprav bi bile morale biti plošče praviloma med seboj povezane. Po nesreči je upravnik prodajalne Vin-cenzo Zanutta izjavil, da sta si Slovenca sama pomagala, ne da bi govorila s skladiščnikom ali kom drugim v prodajalni. Material naj bi po pravilih prekladali izključno uslužbenci. Jarnjevič pa je nekaj dni pozneje zatrdil, da so si kupci običajno sami nalagali material ter da naj bi jima to dovolil skladiščnik. Z določitvijo denarne kazni je postopka konec, kakor tudi ugotavljanja vseh okoliščin nesreče. (af) Opažne plošče, pod katerimi je umrl Vlado Šturman kroma Klapa Maslina je ena najbolj popularnih dalmatinskih klap. Prihaja iz Šibeni-ka in že 25 let osvaja različne odre. Pri začetkih ji je pomagal tudi legendarni Arsen Dedič, ki je za njo napisal kar nekaj pesmi. Z uspešnicami kot so Maslina je neobrana, Šibenska balada, Ostala si ista in zagotovo največjo Da te mogu pismom zvati, je postala pravi ambasador Šibenika in kasneje tudi Dalmacije, kar dokazuje tudi z eno izmed najuspešnejših turnej vseh časov Ne damo te pismo naša, s katero je razprodala zagrebško Cibona, splitski stadion Poljud, zagrebško dvorano Lisinski, ljubljansko Halo Tivoli in mnoge druge. Ponovitev koncerta bo kot običajno v četrtek, 2. februarja, ob isti uri. Nedeljski tv prostor (po dnevniku) bo izjemoma na razpolago prenosu predstave iz gledališča Palamostre v Vidmu, kjer bo na odru zaživela predstava Pieri da Brazzaville, avtorja Paola Patuia, v režiji Gigija Dall'Aglia. Za tv režijo bo poskrbela Claudia Brugnetta. Avtor je delo napisal v furlanščini in v tej obliki ga bodo igralci interpretirali, gre pa v resnici za mul-tietnično in večjezično predstavo (slišati bo furlanščino, italijanščino, francoščino in celo afriški jezik bateke'). V ospredju je lik furlanskega raziskovalca Pietra Savorgna-na di Brazza', ki je sodeloval pri odkrivanju velikega dela nekdanjega kolonialnega Konga. Njegov lik označuje strogo nasprotovanje brutalnim kolonialnim metodam, saj se je pri svojem terenskem delu vedno držal etičnih pravil spoštovanja sočloveka - čeprav Afričana, človekoljubja in miroljubja. Delo nastaja v okviru pobud gledališča Teatro stabile di innovazione Dežele FJK in s podporami deželne uprave, videmske pokrajine in agencije Arlef. 12 Nedelja, 5. februarja 2012 KULTURA / TOMIZZEV DUH Športnika za ministra kulture A Milan Rakovac ÉÛÈ Alarmiraju me iz Slovenije, mi pišu prijatelji da moran potpisati pe-ticiju na e-mail pro-ti.ukinitvi.mk@gmail-com, koju je do sad potpisalo cirka 1500 intelek-tualaca iz cijele Slovenije. Ma ja san furešt, kako cu to, to ne gre? Va ben, dai, jur lita i lita pišen i za Primorski i za Primorske, u Kopru i Trstu san kako i doma... Ma, alora, OK, tujec sem, ma ča ne gre! Ne gre nikako na ten svitu da jiena kumpanija koalicionih birokrati si vrže u glavu najvecu monadu pot-le doba Primoža Trubara i Sebastja-na Krelja - da ukinu Ministarstvo kulture. »Kralj Matjaž, zbudi se«, piše Dnevnik, ne v tem kontekstu -ampak, jaz dodajam kontekst. Ma če je to? Pak, nazda, kad malo popen-saš, ter je kriza, ter valja šparati, ter nas ne uzme vrag, ne, ako ne gremo u teatar i ne štijemo libre, a ča? Ma brša na vas došla, a ča ne ukinete sami sebe! Cilo governo! Ča ne delate prez place, cili parlamenat i gover-no, e ambasciatori tutti quanti??? Ter to je vero sanja »Duce« kad je u Puli reka da smo »niža raca«, i »Fuehrer« u Mariboru kad je vika da mu ga načine jopet »ganz deutsche«? I ča, cemo vikati kako ča je vika Besednjak u Romi nasrid Parlamenta, da ce svaka slovienska i hrvacka hiža biti škuola, kad su nan pozapirali škuole i per forza delali z nas Talijane? Što smo bez kulture?, jadne, male, nevažne europske provincije, ter ni naše delavce ne tribaju, su maša dragi! Piše Vanja Pirc u Mladini: »Ko je v preambuli koalicijske pogodbe prekipevala od tega, da je kultura temelj slovenske države, pa nam pošilja ... kakšen signal pravzaprav? Da je kultura nekaj okostene- lega iz preteklosti? Da zanjo zato lahko skrbi tudi strokovnjak za vrtce?« Mitja Čander: »Če korigiramo kakšno potezo, ki ni bila najbolj posrečena, s tem ne izkazujemo naše šibkosti, ampak ravno nasprotno -moč. Mislim, da je pritisk, ki se je ustvaril v javnosti, dovolj poveden. Ne samo število podpisov, temveč tudi izjave zelo uglednih kulturnikov, intelektualcev z zelo različnih 'bregov'. Te peticije, te pobude nihče ne more označiti za instrumentalizira-no akcijo določene politične strani. Tistim, ki odločajo, bi to moralo dati misliti, da v prihodnjih dnevih zadevo korigirajo«... Niko Grafenauer: »Tako kultura je in mora ostati vrednostno središče slovenske narodne in nacionalne skupnosti, identifikacijska in konstitutivna točka, okoli katere se zbira vse, kar v najširšem duhovnem in materialnem smislu počnemo, vemo o samem sebi ali mislimo, da vemo, torej kot prostor samozavedanja, samoizražanja, kritičnega mišljenja, tudi seveda kritične avtorefleksije, še zlasti pa vizij in načrtovanja prihodnosti«.... Moram ovdje ukazati na posebnost upravo slovenske kulture, u procesima nazvanim stvaranje naci-je, ili »the birth of the nation«, rodenje nacije. Slovenska povijest, kao i hrvatska, južnoslavenska, uspo-stavila se u kulturi i pismenosti za-hvaljujuci prosvijecenim popovima glagoljašima, sljedbenicima Cirila i Metoda, pa ce i sama Sveta stolica priznati staroslavenski jezik u crkva-ma, prvi uz latinski, starogrčki i hebrejski, prvi medu »vulgarnim« je-zicima Europe. Kao što ce na tom tragu Primož Trubar zapravo stvo-riti slovenski jezik i kulturu i kole- ktivnu svijest, a Matija Vlačic Ilirik (za Luthera »prvi od naših« - a za-tim »ona ilirska zmija«) tražiti formiranje »slavenske univerze« u Celovcu. No, upravo pristajanje glago-ljaša uz protestantizam, u procesima protureformacije, nagnat ce protu-reformaciju na žestok progon i za-branu glagoljaštva, liturgije na »s'cia-vettu«, nacionalnih slavenskih kultura. Na istome tragu i nasljedu, stvorit ce se hrvatski i slovenski preporod u 19. stoljecu, kao i Ilirski pre-prod, koji propada jer ga nece ni K.und K., ali ni sve južnoslavenske strukture Ottocenta... Devedesete godine 20. stolje-ca pomalo su nalik dobu i reformacije i narodnjaštva. »Tranzicija« nas je, nakon državne samostalno-sti, dovela u ekonomski potčinjen položaj; i zacijelo upravo KULTURA OSTAJE ČVRSTO UPORIŠTE NACIJE I HISTORIJE. Tim više što se svjetska liberal-kapitalistična kriza svom silinom obrušila i na po-tonje ostatke nacionalih, državnih atributa, osobito žestoko upravo na »tranzicijske« zemlje. I zato je KULTURA kao takva, kao GENRE DE VIE, dakle način života, jedino polje na kojem ce i sutra cvjetati narodnosno cvijece - ako obradujmeo polje, plijevimo korov, zalijevamo, pazimo. Razlog više da Ministrastvo kulture mora opsatati, baš ono može i treba i mora zalije-vati to krhko, drobno, mirisno cvi-jece. Mitski slovenski narodni heroji su Prešeren, Cankar, Kosovel, Kocbek, Kogoj, Fabiani,.. danas Jančar, Žižek, Nanut, Brdar, Feri, Taja i Braco, mali Komelj, mali Vojnovic... Slovenska pouzdana matrica je kultura, sve drugo su samo blijede sfu-mature! koncertno društvo - Izredno glasbeno doživetje Say in Kopatchinskaja klasično interpretacijo postavljata na glavo Patricia Kopatchinskaja in Fazil Say sta unikat na področju klasične glasbe Kdor meni, da se mora poustvarjal-na fantazija interpretov držati strogih pravil, naj raje ne gre poslušat dua, ki je pravi unikat na področju klasične glasbe: turški pianist Fazil Say in moldavska violinistka Patricia Kopatchinskaja vam lahko izpod-bijeta ustaljene predstave o skladbah, ki so jih največji interpreti podali v najrazličnejših oblikah in dokažeta, da velike umetnine odpirajo tudi neslutene možnosti. Eksplozivnega pianista smo pred leti poslušali v tržaški operi Verdi, kjer je navdušil občinstvo z originalno, razburljivo interpretacijo. Težko bi si predstavljali partnerja, ki bi lahko lovil Sayove prebliske, turški mojster pa je srečal moldavsko violinistko, ki s svojim temperamentom odgovarja na nenehne izzive ter dopolnjuje igro z divje razigrano muzikalnostjo. Duo je pred dvema letoma nastopil v tržiškem Občinskem gledališču, za tržaško Koncertno STALNO GLEDALIŠČE FJK - Vizualno sugestivna predstava v režiji Gabrieleja Lavie Schillerjevi razbojniki kot mračni liki iz sodobnih akcijskih stripov V mladostni viharniški drami Razbojniki je nemški dramatik Friedrich Schiller izrazil svoje upor proti ustaljenim političnim in družbenim institucijam, ki morijo človekovo vitalnost. Sicer ga je pisanje drame drago stalo: ko so jo prvič uprizorili v Mannhei-mu leta 1782, leto dni po anonimni objavi na avtorjeve stroške, si jo je Schiller odšel ogledat iz Stuttgar-ta, kjer je služil kot vojaški zdravnik, kljub prepovedi baden-wurttenberškega vojvode, zaradi česar je preživel štirinajst dni v priporu in vojvoda mu je prepovedal nadaljnje pisanje. Je pa delo naletelo na ogromen odziv med mladimi, ki so v posnemanju glavnega junaka na jugu Nemčije začeli ustanavljati razbojniške tolpe. Kakorkoli že, drama spada med dela, po katerih pogosto segajo h klasikom usmerjena gledališča; ta teden ga je v abonmajsko sezono v veliki Rossetti-jevi dvorani v Trstu vključilo Stalno gledališče Furla-nije, in sicer v močno osebnostno zaznamovani postavitvi Gabrieleja Lavia za gledališče Teatro di Roma, ki ga vodi, in za umbrijsko Stalno gledališče. Vizualno se predstava navezuje na sodobne mračne akcijske stripe in na filme, posnete na njihovi podlagi; z napetostjo nabiti prizori se vrstijo brez prestanka, veliko je spopadov in streljanja, veliko je pomembnih priseg ter izjav, vse brez iskanja kakršne koli realistične verodostojnosti, vendar prav takšna odčitava daje drami smisel, saj gledalec že takoj na začetku odmisli rea-lističnost in se posveti pojmom, ki jih dogajanje na odru ponazarja: protagonistov upor za vsako ceno proti ustaljenemu redu in ugotovitev, da je cena prevelika, če jo morajo plačati nedolžni, sla po uveljavitvi lastne osebnosti, dvojnost človeške duše, v kateri sobi-vata dobro in zlo. Brez odmika od iskanja realistične logike je zgodba, ki jo pripoveduje Schillerjeva drama, za današnjega gledalca skrajno pretirana. Zaradi spletkarjenja mlajšega sina Franza, katerega fizična pokvečenost izraža tudi moralno pokvarjenost, grof Moor razdedini svobodnjaškega prvorojenca Karla. Da bi se polastil grofije, skuša Franz pospešiti očetovo smrt z vestjo, da je Karl umrl. Ker oče preživi, ga živega zapre v grobnico. Svojo zlobo znaša tudi nad podaniki in nad Karlovo zaročenko Amalijo, stričevo siroto, ki živi na Moo-rovem gradu. Medtem je Karl iz jeze na očeta in iz upo- Na odru Stalnega gledališča FJK je zaživela vizualno sugestivna predstava ra proti družbenemu redu, ki ne pozna usmiljenja in odpuščanja, skupaj z razuz-dancem Spiegelbergom ustanovi razbojniško tolpo, ki ustrahuje vso deželo, tako da jo oblast sklene uničiti z obsežnim vojaškim posegom. Kljub premoči vladnih sil razbojniki prebijejo obroč in po dolgi hoji pridejo v bližino Moorovega gradu. Karl se preoblečen v tujca predstavi na gradu in od Amalije, ki ga še vedno ljubi, izve, da je oče umrl. Vsekakor je Franzu tujec sumljiv in naroči staremu služabniku, naj ga umori, a služabnik Karla prepozna. Kakorkoli že, Karl, ki ga nasprotno od Spiegelberga grize vest zaradi zločinov, ki jih je storil s svojimi pajdaši, v dramatični zadnji noči izve, da je oče še živ, a povzroči njegovo smrt; izve, da se je brat sam ubil, preden so razbojniki vdrli v grad, da bi ga odvedli, in umori ljubljeno Amalijo, ki ga sama prosi za smrt. Vse dogodke, ki jih prikazuje drama, je Gabriele Lavia, ki je, mimogrede povedano dramo že režiral daljnega leta 1983 in v njej nastopil kot zlobni Franz, je na oder postavil z močnim, skoraj pretiranim poudarkom, kar v bistvu vendarle poudarja sporočilno silo dela. Vizualno je predstava zelo sugestivna; poudarek je zlasti na igralcih, ki izstopajo iz mračnega ozadja, kot bi bili izrisani. Učinkovito sceno ustvarjajo luči nizko nad odrom in na gosto posejani železni drogovi z reflektorji na vrhu, ki so kot drevesa gostega gozda, v katerem ima zatočišče Karlova tolpa. Postavni razbojniki so oblečeni v črna oblačila, ki se v nekaterih elementih navezujejo na punkovske oprave in na oprave negativnih mračnih stripovskih junakov, enako je oblečena tudi Amalija, medtem ko sta Franz in oče oblečena kot sodobna premožneža. Vsekakor kostumi ne ponazarjajo nekakšne posodobitve zgodbe, temveč le namigujejo na družbeni stan nastopajočih likov in na njihov odnos do družbe. Osemnajstim igralcem, ki nastopajo v predstavi, se pozna Laviova šola in so vsi prepričljivi v svojih vlogah. Kot brata Karl in Franz nastopata Simone Toni in Francesco Bonomo, očeta igra Gianni Giuliano, Amalijo Cristina Pasino, Spiegelberga Marco Grossi. Predstavo so sooblikovali scenograf Alessandro Camera, kostumograf Andrea Viotti, skladatelj Franco Mussida in oblikovalec luči Simone De Angelis. (bov) društvo pa je pripravil podoben program, ki je od Beethovnovih do Sayeve sonate ustvaril neprekinjen lok pozornosti, skoraj napetosti, kajti presenečenja so si sledila na tekočem traku. Beethovnova "Pomladanska" Sonata v F-Duru op.24 se je kljub blagi melodični temi odprla naelektreno, z utripajočo energijo, ki je v partituri iskala in izpostavila vsako najmanjšo podrobnost, še posebno ritmična nasprotja, ki dajejo igri živahen relief. Uigranost dua je popolna, prežeta s skupno željo po provokaciji, a ne ceneni, temveč dokaj logično izpeljani preko tem, ki si jih umetnika podajata kot zabaven, a istočasno resen izziv. Pa ne samo provo-kacija, tudi ekspresivna in čustveno vzbur-ljiva je pripoved, ki se v adagiu razširi z romantičnimi potezami violinistke, nato pa razvname v skoraj divjem scherzu. Kot žuboreč potoček se je izlil zaključni rondo', lepa presenečenja pa smo doživeli tudi v naslednji Beethovnovi Sonati v G-Duru op.30 št.3: dinamika se giblje med dvema skrajnostma, od komaj slišnega do krepko samozavestnega nivoja; tudi tu so poudarki izklesali profil, ki je odprl nov zorni kot, menuet je nihal med salonsko uglajenostjo in porednim humorjem, ki se je v polni meri razodel v zaključnem stavku. Bolj konservativni glasbeni sladokusci bi lahko marsikaj oporekali taki interpretaciji, ki spreminja klasično obličje, zato pa bi ne imeli nobene pripombe ob skladbah, ki jih je duo izbral za drugi del koncerta: Romunski ljudski plesi Bele Bartoka so violinistki pisani na kožo in malokdaj smo slišali tako pristno, neposredno sozvočje z rapsodično ljudsko dušo plesov in melodij, ki so prehajali od svilenih zvokov do divje razigranih viškov. Fazil Say je tudi spreten skladatelj, ki je za duo spisal petstavčno sonato: umiril je prekipevajočo osebnost in zarisal impresionistično obarvano melodijo, ki se je krožno vrnila v poslednjem stavku, vmes pa je sebi in partnerici posvetil veliko strastnih in virtuoznih trenutkov. Skladbo je obarval tudi z orientalskimi zvoki s pomočjo prepariranega klavirja, izvedba je osvetlila ustvarjalno fantazijo pianista in združila duo v brezhibno uglašen instrument. Zadnji biser je bila Ravelova sonata, povod za pretanjeno, moderno in očarljivo muziciranje, ki je v Bluesu zaživelo z novimi, izvirnimi odtenki. Izjemna glasbenika sta s svojo interpretacijo prepričala tudi bolj zadržane poslušalce, prislužila sta si pravo poplavo aplavzov ter poskrbela za dodatno zabavo najprej z duhovito domislico venezuelsko-kitajskega skladatelja, v kateri se je Kopatchinskaja zabavala z igro in petjem, nato s prav tako duhovito priredbo Beethovnove Bagattelle, ki je znana z imenom Za Eliso. V imenu Koncertnega društva je umetniški tajnik Nello Gonzini povabil člane na niz šestnajstih četrtkovih predavanj, ki jih na sedežu bivšega Goethe instituta v ul.Coroneo vodil Giovanni Baldini. Naslednji koncert pa bo 6.februarja oblikoval Duo Baldo, komična dvojica, ki z violino in klavirjem zabava poslušalce. Katja Kralj / KULTURA Sobota, 4. februarja 2012 13 RECENZIJA - Bogata strokovna publikacija o Borisu Pahorju Pahorjeva monografija (Po)etika slovenstva V ponedeljek prva predstavitev v Kopru, 7. marca tudi v Trstu Končno se je iz svoje odrevenelosti zganila tudi slovenska literarna in širše znanstvena veda, ki je »našemu« Borisu Pahorju posvetila zajetno, bogato in vseobsegajočo znanstveno monografijo, ki celostno predstavlja tako literarni kot druž-beno-politični opus tržaškega pisatelja. Monografijo, ki sta jo uredila dr. Barbara Pregelj in dr. Krištof Jacek Kozak, izdala pa sta jo Univerzitetna založba Annales in Fakulteta za humanistične študije Koper, nosi pomenljiv naslov (Po)etika slovenstva: družbeni in literarni opus Borisa Pahorja, kar že nakazuje bivanjsko in literarno prepletanje estetične in etične dimenzije v Pahorjevih delih. Urednika sta k sodelovanju povabila večino domačih in tujih literarnih teoretikov, filozofov, sociologov, zgodovinarjev, prevajalcev, ki so se s pisateljevim opusom že ukvarjali. Boris Pahor namreč predstavlja velik izziv za vse raziskovalce, ker je njegova literarna pot nerazdružljivo povezana z velikimi zgodovinskimi preobrati preteklega stoletja. V tem okviru je daleč najvidnejši uspeh dosegla njegova Nekropola, kateri je posvečenih kar nekaj člankov, saj je roman uvrščen v sam vrh taboriščne pričevanjske literature ob bok Antelma, Levija, Ameryi-ja pa vse do Nobelovega nagrajenca Kertesza. Tej tematiki, katero smiselno uvaja osebno pričevanje Evgena Bavčarja, je tako posvečen prvi obsežnejši sklop člankov, pri katerem so sodelovali René de Ceccatty (Pahor, dostojanstvo, identiteta, spomin) ter Ivana Latkovic in Zvonko Kovač s člankom o (ne)izrekljivi izkušnji taborišča in smrti. V istem sklopu je objavljen tudi članek Thomasa Poissa s Humboldtove univerze v Berlinu o razumevanju bolečine kot pogostem motivu v opusu Borisa Pahorja in Marte Verginella o Borisu Pahorju kot pričevalcu in razlagalcu taboriščnega anus mundi. Sklop zaključujejo Guy Fontaine z analizo severa v delih Borisa Pahorja, Tatjana Rojc s člankom o spominu in zgodovinski stvarnosti ter Krištof Jacek Kozak s prispevkom o slovenski samobitnosti. Pahorjeva življenjska in družbena izkušnja pa je močno zaznamovana tudi z osebnim, na trenutke tudi izrazitim družbenim angažmajem, ki je še zlasti opazen v njegovem pojmovanju naroda in prizadevanjih za zgodovinsko resnico. Tej tematiki je namenjen drugi sklop monografije, ki se osredotoča predvsem na objavo znamenitega intervjuja z Edvardom Kocbekom in njegove posledice tako za Pahorja kot za Kocbeka (Igor Omerza, Tine Hribar, Janko Rožič); sklop pa smiselno uvaja članek Jožeta Pirjevca o Pahorjevem oporečništvu z ugotovitvijo, da je tržaški pisatelj še danes za oblast v marsičem problematičen avtor. Tretji sklop obravnava recepcijo Pahorjevega ustvarjanja, prevode, urednikovanje, pojmovanje in internacionalizacijo manjšinske književnosti ter gledališke kritike, s čimer se vrne k obema vidikoma, ki sta za vrednotenje Pahorjevega opusa nujna: k mednarodnemu kontekstu in slovenski družbeni stvarnosti. K širšemu evropskemu okviru se tako usmerja Simona Škrabec, medtem ko Martina Ožbot razčlenjuje prevodno posredovanje slovenske književnosti ob besedilih Borisa Pahorja. S problematiko prevodov v nemščino se sooča tudi Urška P. Černe, medtem ko Meta Klinar sega na francoska tla z odzivi medijev v Franciji. Boris Pahor je nedvomno tudi usidran v svoj tržaški prostor, od koder opazuje slovenskega pesnika Srečka Kosovela (Janez Vrečko), s pozornostjo pa sledi italijanski književnosti (Miran Košuta). Beneški raziskovalec Patrizio Rigobon se posveča Borisu Pahorju in Montserratu Roigu ter jeziku in kulturi v slovenski in katalonski identiteti. Za tržaškega bralca bo nedvomno zanimiv tudi članek Janeza Strutza in Vladke Tucovič, ki primerjata recepcijo tržaškega italijanskega pisatelja Scipia Slataperja tako pri Borisu Pahorju kot pri Alojzu Rebuli. Manjšinski problematiki se posveča Barbara Pregelj, Pahorjevemu uredniškemu delu pa Zoltan Jan, medtem ko Bogomila Kravos postavlja v ospredje odnos med Borisom Pahorjem in slovenskim gledališčem v Trstu. Monografijo zaključujeta Urška Perenič, ki predstavi lik prve Pahorjeve ocenjevalke Marije Žagar in pisateljeve odzive na njene predloge, medtem ko se mlada tržaška raziskovalka Maja Smotlak poglobi v ženske literarne like romana Parnik trobi nji. Posebnost monografije (Po)etika slovenstva je v tem, da si je mogoče zamisliti potencialno publiko ne samo v ozkem krogu literarnih zgodovinarjev, temveč je, zaradi dejstva, da je to temeljna znanstvena monografija o Pahorjevem delu in književnosti, uporabna za širši krog bralcev, od študentov preko zainteresirane javnosti do vseh, ki jih zanima ne samo oseba Borisa Pahorja, pač pa tudi njegov čas, osebe, s katerimi je sodeloval, in odzivi na njegovo ustvarjalnost doma in po svetu. Monografija bo v naslednjem mesecu doživela dve predstavitvi: o knjigi bo najprej spregovorila največja poznavalka Pahorjevega opusa, prof. Marija Pirjevec, in sicer v ponedeljek, 6. februarja, ob 18. uri v prostorih Foresterije na Fakulteti za humanistične študije na Titovem trgu v Kopru, kjer bo ob prisotnosti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja spregovorila tudi dekanja FHŠ dr. Vesna Mikolič. Čez mesec dni, in sicer v sredo, 7. marca, pa bo predstavitev organiziralo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v prostorih Narodnega doma v Trstu, o knjigi pa bo govoril prof. Miran Košuta. Na obeh predstavitvah bosta prisotna tudi urednika dr. Barbara Pregelj in dr. Krištof Jacek Kozak. Jadranka Cergol NAŠ POGOVOR - Pisatelj Boris Pahor Na policah še dve novi knjigi V pripravi Figlio di nessuno in Knjiga o Radi Na koprski Filozofski fakulteti bodo v ponedeljek predstavili obsežno znanstveno monografijo (Po)etika slovenstva (o kateri poročamo v o sosednjem članku) in njen protagonist se nove publikacije zelo veseli. Borisa Pahorja smo v prejšnjih dneh zmotili na njegovem domu pod Kontovelom med urejanjem korespondence in časopisnih člankov, ki so se nabrali v teh zadnjih mesecih. Kljub nedavni zahtevni operaciji, ki jo je prestal v kati-narski bolnišnici, je skoraj 99-letni pisatelj poln načrtov. »Volje mi ne manjka, ne vem pa, če mi bo organizem dopustil, da storim vse, kar bi rad,« je pojasnil. V ponedeljek bo Pahor prisostvoval koprski predstavitvi zbornika, ki nosi podnaslov Družbeni in literarni opus Borisa Pahorja. »Zelo sem zadovoljen z zbornikom, res je lep. V njem so dobri prispevki, ki so jih napisali slovenski, francoski, nemški, katalonski avtorji. Če bi tako tehtne članke pisali tudi o drugih avtorjih, bi jih najbrž drugače cenili,« pravi avtor, ki se posebno veseli dejstva, da so knjigo izdali v Kopru, saj mu je Univerza na Primorskem pred časom že podelila tudi častni doktorat. Pri srcu mu je tudi Maribor, kjer so mu pred dvema letoma podelil častno meščanstvo. Štajersko mesto je tačas evropska prestolnica kulture. »V posebno čast mi je, da me je župan Franc Kangler citiral med otvoritveno slovesnostjo in spomnil, da je Nekropola svojo prvo izdajo doživela ravno v Mariboru.« V sklopu evropske prestolnice kulture bodo priredili tudi Literarne postaje, dvanajst srečanj s slovenskimi kulturniki, ki so na najrazličnejše načine povezani z mestom. Borisa Pahorja bodo gostili 21. februarja. Sicer pa se tržaški pisatelj v teh dneh ukvarja tudi s skorajšnjim izidom dveh novih knjig. Prva bo čez dober mesec izšla pri milanski založbi Rizzoli: Figlio di nessuno -Un autobiografia senza frontiere (Nikogaršnji sin - Avtobiografija brez meja). »Nastala je v sodelovanju z novinarko Cristino Battoclet-ti, kateri sem pripovedoval svojo zgodbo. Večkrat je prišla na obisk in me poslušala. V bistvu gre za razširitev knjige Tre volte no, saj sem to- krat spregovoril tudi o zasebnem življenju, ljubezni, vojaščini. V njej je tudi poglavje Testamento di un uo-mo laico (Oporoka laičnega človeka), kjer sem spregovoril o zame pomembnih temah: fašizmu, taboriščih, fojbah. Zanimivo, da mi niso pri založbi nič spreminjali ... « Na pripombo, da mu glede na prehojeno pot očitno tudi italijanski založniki priznavajo moralno avtoriteto, je Pahor odvrnil: »Najbrž drži, a je nisem pričakoval. Nisem mislil, da mi bodo nekega dne brez pripomb objavljali to, kar napišem ... Vesel pa sem, ker je slovenski književnosti uspel preboj na italijanski trg. Zdaj je v prevodu izšla nova antologija Alojza Rebule in mislim, da bi morali to delo nadgrajevati.« Pri ljubljanski Cankarjevi založbi se medtem pripravljajo na izid Knjige o Radi, ki jo tržaški pisatelj posveča pokojni ženi Radoslavi Premrl. V njej je zbral najnovejše dnevniške zapiske, ki so nastajali v zadnjih letih, predvsem med ženino boleznijo in po njeni smrti. Dnevniški zapiski pa so tokrat priložnost za pripoved o njunem dolgem skupnem življenju. »Pri pisanju sem kopiral Leopardija in njegov Zibaldo-ne, a tudi Avgusta Černigoja; njegove slike so bile sestavljene iz raznih koščkov, različnih materialov, tudi kose člankov je uporabljal. Nekako tako kot Srečko Kosovel v svojih Integralih ...« (pd) TRST - V Narodnem domu srečanje Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm z Borisom Paternujem Jezik mora biti popoln, drugače pogine Kulturni popoldan ob priložnosti izida dela Književne študije 3 z eseji o Trubarju, Linhartu in Prešernu - Kljub sprejemanju novih stilov se je v slovenski literaturi ohranila povezava s klasiki Če jezik ni popoln, se pravi če ga ne kultiviramo tudi v umetnosti in znanosti, je obsojen na smrt, danes pa se tega ne zavedamo: v to je prepričan akademik prof. Boris Paternu, ki je bil v četrtek popoldne protagonist kulturnega popoldneva, ki ga je v tržaškem Narodnem domu priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Povod za kljub vremenu dobro obiskano srečanje z enim od vodilnih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki sta ga z glasbeno točko in branjem odlomkov obogatili harmonikarka Ivana Kreševič in dijakinja liceja Slomšek Eva Kranjac, je bila predstavitev zadnjega Paternujevega dela, knjige esejev Književne študije 3, ki je izšla pri založbi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, v imenu katere je prisotne pozdravila vodja Marija Lesjak Reichenberg. V knjigi, za katero je spremno besedo prispeval Marko Juvan, je šest esejev, posvečenih trem eminentnim klasikom slovenske književnosti - Primožu Trubarju, Antonu Tomažu Linhartu in Francetu Prešernu (le-temu so posveče- Z Borisom Paternujem se je na srečanju v tržaškem Narodnem domu pogovarjala Neva Zaghet kroma ni kar štirje od šestih esejev). V razgovoru s prof. Nevo Zaghet je Paternu opisal razloge za tako izbiro klasikov: post-modernizem je namreč po njegovih besedah šel v popolno relativizacijo stvari, kriteriji vrednote ne obstajajo, vendar estetski princip ni še do kraja umrl, je dejal in dodal, da je lepota informacija oz. energija informacije: pesniški jezik ima energije, ki jih navadni jezik nima, zato bi bilo zgrešeno velike avtorje postaviti ob bok nepomembnim književnikom. Trubar, Linhart in Prešeren so bili velike osebnosti, pri katerih avtor ugotavlja prisotnost treh elementov, ki so pomembni za književnost: prvega pred- stavlja prisotnost osamosvojene osebnosti, drugega nacionalna identiteta v jezikovnem smislu, tretjega pa estetska identiteta, ki je bila v slovenski literaturi najbolj problematična. Prav tako je pomembna tudi postavitev jezikovnih kriterijev: že France Prešeren in Matija Čop sta razumela, da ne zadošča samo nekaj katekizmov in slovnic, ampak je potrebno jezik kulti-virati tudi v umetnosti in znanosti, medtem ko se danes ne zavedamo, da mora biti jezik popoln, drugače pogine. Danes postaja jezik tudi okrnjen zaradi hitre komunikacije. Internet namreč zelo razvija možgane, obenem je svet interneta tudi svet raztresenosti in razpršenosti, saj ni več poglobljenega branja z interpretacijo, struktura jezika pa se zelo spreminja, prihaja do globalnih sprememb uporabnega jezika ter do spontanih oblik, ki jih običajno zakrivamo. Paternu je sicer poudaril, da jezik v literaturi še nikoli ni bil tako bogat kot danes, sočasno pa se uporabni jezik krči, medtem ko je znanstveni jezik na kritični točki. Trubar, Linhart in Prešeren so po svoje tudi »heretiki«: take »heretične« osebnosti ima Paternu posebno rad, saj opozarja, da prav na njih temelji pomembna slovenska literatura. Vendar tu ne gre za heretike v smislu nevernikov ali nihilistov, ampak za ljudi, ki so vero čistili ter pokazali na izhod iz neke statične situacije. Ne gre tu za zanikanje, ampak za nepristajanje na neko dogmo oz. doktrino. Poleg tega so za Paternuja slovenski klasiki elita razuma in elita poguma, ki ni nikdar bila aristokratska, ampak je bila vedno povezana z ljudstvom in elementarno demokratska. Bistvo klasika je, da zmore proizvajati in širiti nove pomene, je dejal gost, ki je opozoril tudi, kako se je v slovenski književnosti kljub sprejemanju novih stilov ohranila določena povezanost s klasiki, ki se jih še vedno upošteva. Kot najboljši primer te povezave s preteklostjo je Paternu označil ravno tržaško književnost, ki po njegovih besedah ne sprejema ekstremov. Ivan Žerjal Sobota, 4. februarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Zasedala skupščina Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Rojeno je prvo evropsko mesto »EZTS približuje Evropo ljudem« Predsednik Franco Frattini za sodelovanje tudi na področju zdravstva - Naslednja koraka sta imenovanje direktorja in pot v Bruselj »Z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje se koncept evropskega državljanstva širi in približuje ljudem. Občani bodo ugotovili, da združena Evropa niso le sanje, pač pa stvarna priložnost za izboljšanje njihovega življenja.« Poslanec Franco Frattini, bivši zunanji minister in bivši podpredsednik Evropske komisije, je takole povzel pomen ustanovitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), za katerega so se zavzele občine Go- KRONOLOGIJA Začelo se je leta 2009 Zgodovina EZTS med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo sega v leto 2009, ko so se začeli sestanki slo-vensko-italijanske delovne skupine. 21. januarja 2010 sta mestni svet novogo-riške občine in goriški občinski svet odobrila konvencijo o ustanovitvi EZTS, 18. februarja pa jo je odobril še šem-petrski občinski svet. Župani Romoli, Brulc in Valenčič so 19. februarja 2010 podpisali konvencijo in statut, nakar je dokumentacija romala v Rim in Ljubljano. Slovenska vlada je že junija izdala odločbo, s katero je slovenskima občinama odobrila sodelovanje v EZTS s sedežem v Trgovskem domu, predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi pa je odlok podpisal šele 11. maja 2011. 15. septembra je bilo združenje vpisano v register EZTS pri predsedstvu italijanske vlade, 8. oktobra je obvestilo izšlo v Uradnem listu EU, nato pa še v Uradnem listu Republike Italije. Zadnji korak pred sklicem ume-stitvene seje je bilo decembrsko zasedanje občinskega sveta v Gorici, na katerem so izglasovali seznam sedmih članov skupščine, ki so se pridružili že zdavnaj imenovanim goriškim in no-vogoriškim članom. Aplavz županov za predsednika Franca Frattinija (levo), Robert Golob (zgoraj), udeleženci včerajšnjega zasedanja na Trgovinski zbornici (spodaj) bumbaca rica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Ustanova, ki bo po mnenju partnerjev pomenila kakovostni preskok v čezmejnem sodelovanju, je zaživela včeraj na sedežu goriške Trgovinske zbornice, kjer je potekala umestitvena seja skupščine EZTS. Frattini je bil kot napovedano imenovan za predsednika EZTS, podpredsedniško funkcijo pa so zaupali novogoriškemu mestnemu svetniku Robertu Golobu, ki je bil sicer odsoten zaradi bolezni. »Danes se zaključuje zgodovinsko obdobje nasprotij med dvema skupnostma, ki sta pred vojno živeli skupaj. Rojeva se prvo evropsko mesto, saj je naš EZTS edini, ki je doslej nastal na ravni občin,« je v uvodu povedal goriški župan Ettore Romoli, ki ni skrival zadovoljstva nad začetkom delovanja ustanove, ki ima »velik politični pomen in konkretne cilje«. »Današnje zasedanje je zgodovinski dogodek,« je podčrtal novo-goriški župan Matej Arčon, po katerem bo EZTS med drugim priložnost za razvoj brezmejnega goriškega območja kot enotne turistične destinacije in skupno načrtovanje medobčinskega prostora. »Prepričan sem, da bomo znali določiti najpomembnejše projekte in da bomo zanje - tudi s Frat-tinijevo pomočjo - uspešno črpali sredstva,« je dejal Arčon, šempetrski župan Milan Turk pa je poudaril, da je bilo včerajšnje zasedanje skupščine nova prelomnica na poti ustanovitve EZTS. »Od Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje si obetamo razvoj skupnega prostora. Čas je, da se naše območje še bolj odpre,« je povedal Turk in pristavil, da bo EZTS odprt tudi sosednjim občinam. Po imenovanju na predsedniško mesto je besedo prevzel Frattini, ki je pokazal velik zanos in poudaril, da namerava čim prej začeti z delom. »EZTS bo moral delovati na treh predpostavkah: resnosti, rigo-rozni uporabi denarnih sredstev in medsebojnem zaupanju vseh članov,« je podčrtal predsednik in napovedal, da bo v kratkem organiziral tehnično in strateško srečanje med predstavniki goriškega EZTS in odgovornimi za posamezne oddelke Evropske komisije, med tem pa bo treba določiti tudi kriterije za izbiro direktorja EZTS, ki ga bo izrazila slovenska stran. »V prvi fazi se bomo morali pogosteje srečevati, da bo lahko EZTS začel konkretno delovati. Ob uresničitvi hitre železnice in projektih na področju trajnostnih virov energije bom predlagal tudi sodelovanje na področju zdravstva. Optimizirati je treba specialistično zdravstveno ponudbo bolnišnic in s tem izboljšati storitve za občane,« je povedal Fratti-ni, ki bi med področja sodelovanja vključil tudi turizem. Skupščina, ki jo ob Frattiniju in Golobu sestavljajo še Davide Comolli, Giuseppe Fiannacca, Walter De Gressi, Livio Semo-lič, Bernard Spazzapan, Pierluigi Medeot, Tatjana Gregorčič, Tomaž Vuga, Boris Ri-javec, Uroš Saksida, Zdenko Šibav in Boris Nemec, se bo po Frattinijevih besedah ponovno sestala čez nekaj tednov. Na včerajš- nji seji so predstavili tudi imena revizorjev: Giulia Severa Tavello je imenovala občina Gorica, Ireno Uršič Nova Gorica in Šem-peter-Vrtojba, tretji revizor pa bo na podlagi dogovora med tremi župani pripadnica slovenske manjšine v Italiji Mara Petaros, sicer tržaška Slovenka, ki poučuje na zavodu Žiga Zois v Gorici. Ob predstavnikih skupščine so se včerajšnje seje udeležili slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, slovenska generalna konzulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan, ambasadorka republike Italije v Ljubljani Rosella Franchini Sherifis in prefektinja Maria Augusta Marrosu. Prisotna sta bila bivša župana Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe Mirko Brulc in Dragan Valenčič, ki imata z Romolijem glavno zaslugo za nastanek EZTS, na sejo pa so bili vabljeni še predstavniki Srednjeevropske pobude (CEI), agencija Informest, predsednik pokrajine Enrico Gheghetta in drugi upravitelji z obeh strani meje. (Ale) B. Spazzapan SKUPSCINA Manjšina povezovalni člen v EZTS Slovenska narodna skupnost bo v EZTS odigrala vlogo povezovalnega člena, saj lahko ob jezikovnih razlikah pomaga premoščati tudi različne poglede, ki bi jih slovenski in italijanski člani vodstva EZTS lahko imeli v zvezi z nekaterimi vprašanji. Tako menita upokojeni prima-rij in psiholog Bernard Spazzapan ter profesor in predsednik SKGZ za Goriško Li-vio Semolič, predstavnika goriških Slovencev v skupščini nove čezmejne ustanove, ki je prvič zasedala včeraj na sedežu Trgovinske zbornice. Spazzapan in Semolič sta pozitivno ocenila besede, ki so jih včeraj izrekli trije župani in Franco Frattini, saj so pokazali, da si veliko obetajo od nove ustanove. »Pozitivno presenečen sem bil nad govorom župana Ettore-ja Romolija o čez-mejnem povezovanju, prepričljiv pa je bil tudi Franco Frat-tini. Vsi člani so zelo motivirani,« je povedal Spazzapan, ki meni, da bo lahko EZTS na področju zdravstva, ki ga zaradi svoje delovne izkušnje dobro pozna, zelo koristen: »Z EZTS bi lahko premostili težave, ki so se v preteklosti postavile na področju čezmejnega sodelovanja, npr. pri priznanju diplom zdravnikov in magnetni resonanci.« Da je začetek »zelo spodbuden«, je prepričan tudi Semolič, ki ga EZTS in druge priložnosti, ki jih ponuja EU, zanimajo tudi na podlagi delovne izkušnje, ki jo je imel z evropskim poslancem Dimitrijem Volčičem. Semolič je prepričan, da so so velika pričakovanja v zvezi z goriškim EZTS uresničljiva. »EU nudi zanje vse pravne okvire, Frattini in Golob pa sta skupaj z ostalimi člani ustrezni figuri za uresničevanje zastavljenih smernic,« je povedal Semolič in dodal: »Ob iskrenem zadovoljstvu pa navdaja goriške Slovence ustanovitev EZTS tudi s kančkom grenkobe, ker smo ta odprt pristop do čezmejnega sodelovanja doživeli šele danes. Ta stališča smo mi prepričano zagovarjali že v preteklosti, zlasti od vstopa Slovenije v EU. V tem okviru ne gre zanemariti niti perspektivnega razmišljanja Darka Bratine: pokojni senator je že v 90. letih razvijal idejo čezmejnega zdravstva, ki ga je Frat-tini uvrstil med priložnosti EZTS.« (Ale) L. Semolič s UPINA 5 Vljudno Vas vabimo na odprtje fotografske razstave BORISA PRINČIČA ki bo v ponedeljek, 6. februarja 2012, ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass, 20). SVETNIŠKA SKUPINA DS »Bili smo daljnovidni« Svetniška skupina Demokratske stranke (DS) v občini Gorica »pozdravlja umestitveno sejo skupščine EZTS ter izvolitev njenega predsednika in podpredsednika. Ko je pred dvema letoma goriški občinski svet sprejel sklep o ustanovitvi EZTS, smo bili svetniki DS med najbolj prepričanimi privrženci te nove oblike čezmejnih sinergij in smo predložili celo vrsto dopolnitev in nasvetov za razširitev področij sodelovanja. Bili smo daljnovidni, saj je novoimenovani predsednik EZTS Franco Frattini v svojem včerajšnjem nagovoru izrecno omenil nekaj naših tedanjih priporočil, od sodelovanja v zdravstvu in turizmu do razširitve delovanja EZTS tudi na sosednje občine. Z današnjim dnem morajo tri občine, predvsem pa štirinajst članov skupščine - to so osebnosti z izrazito zanimivimi profili in torej še kako funkcionalni ciljem EZTS -, prehoditi prave poti, da bo Evropska unija izbrala goriško čezmejno območje za simbol in zgled sodelovanja ter s primernimi finančnimi sredstvi tudi uveljavila naše posebnosti. Sedaj pričakujemo čim hitrejšo izbiro izkušenega direktorja, ki bo kos zahtevam EZTS, in učinkovito delovanje nadzornikov. Glede tega obžalujemo, da v primeru enega imenovanja župani niso znali najti osebe s prepotrebno izkušnjo in strokovnostjo na Goriškem in so zahtevno nalogo vodenja nadzornikov zaupali osebi, ki na tem področju ni ravno najbolj doma. Svetniška skupina DS želi vsem uspešno delo in zagotavlja še nadaljnjo podporo. Kot smo že omenili, so predlogi, ki sta jih pred dvema letoma v občinskem svetu iznesla svetnika Federico Portelli in Aleš Waltritsch, še kako aktualni in uresničljivi.« / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 5. februarja 2012 15 1 več fotografij na www.primorski.eu SOVODNJE - Dnevne temperature včeraj ves dan pod lediščem Vipava ledena prvič po januarju leta 1985 1 / /-• • • • —J— v • V • I • • I V • —7 1*1 • I • V I I • • Vf • v , , • V Gorici in Trzicu pripravljeni na pluženje - Zaradi burje nekaj škode v severni goriški četrti Vipava je poledenela prvič po letu 1985. Včeraj so bile v Sovodnjah in sploh po vseh goriški pokrajini temperature cel dan pod lediščem, tako da se je na gladini Vipave ustvarila tanka plast ledu, ki se bo v prihodnjih dneh nedvomno še povečala. V Sovodnjah se spominjajo, da je bilo nazadnje tako mraz pred 27 leti. Januarja leta 1985 je bila plast ledu na Vipavi tako debela, da so z dvorišča gostilne Rubijski grad na poledenelo reko ponesli mizico in nekaj stolov. Nanje so nato sedli ter ob mizici igrali briškolo in brali Primorski dnevnik. Če se bo mraz nadaljeval še prihodnje dni, kot napovedujejo vremenoslovi, bodo takratni podvig lahko nedvomno ponovili. Včerajšnji posnetek poledenele Vipave pri Sovodnjah (levo); januarja leta 1985 bila ledena plast tako debela, da so sredi reke domačini brali Primorski dnevnik in igrali briškolo; takratno fotografijo je posnel Miro Kuzmin. Članek Primorskega dnevnika izpred 27 let hrani Bruno Peteani v svoji gostilni Rubijski grad (desno zgoraj in spodaj) bumbaca Nizke temperature so včeraj spremljali tudi sunki močne burje, ki je največ škode povzročila v severnem delu Gorice in v Tržiču. Goriški gasilci so v dvanajstih posegih odstranili s streh nekaj poškodovanih žlebov in strešnikov, v Sve-togorski četrti so porušili dimnik, ki bi ga drugače burja odpihala. Vremenoslovci napovedujejo, da tudi v prihodnjih dneh dnevne temperature ne bodo presegle ledišča, nočne pa se bodo spustilo do -6 stopinj Celzija. Danes naj bi goriško pokrajino pobelil sneg, zato so na goriški in tržiški občini že sprejeli ukrepe, ki naj bi omilili negativne posledice sneženja na cestni promet. V Gorici bodo jutri skrbeli za čiščenje cest vsi uslužbenci ce- starske službe in službe za javno zelenje, že sinoči so bila vozila za pluženje pripravljena na obhod mestnih ulic. Goriška občina bo poskrbela tudi za brezdomce in sploh vse, ki bivajo v neprimerno ogrevanih hišah; zanje so odprta vrata večnamenskega središča v Ulici Baiamonti, kjer bodo lahko prespali. »V stiku smo z zdravstvenim podjetjem, s primarijem urgence Gianni-jem Giagnoriom in s Karitas, saj želimo nuditi pomoč vsem, ki se bodo znašli v težavah zaradi polarnih temperatur,« pravi goriška občinska odbornica Silvana Romano. Na sneg so pripravljeni tudi v Tržiču, kjer so po šolah že razdelili vreče s soljo, tako da bo lahko šolsko osebje samostojno poskrbelo za posipanje dvorišč in vhodov. Za čiščenje pločnikov bi morali poskrbeti občani sami, ki bi morali posipati sol pred svojimi domovi. Občina bo vsekakor poskrbela za čiščenje cest, saj je že jeseni pripravila intervencijski plan. Posebno pozornost bodo namenili posipanju glavnih prometnic in vseh dostopov do javnih poslopij. S posipavanjem cestišča s soljo so že začeli tudi pri podjetju Autovie venete; vozila s plugi za sneg so zbrana v Palmanovi in se bodo odpravila na čiščenje avtoceste, komaj bo začelo snežiti. Na podlagi dogovora z goriško prefekuro bodo v primeru močnega sneženja zaprli prometu hitro cesto Go-rico-Vileš, kjer je postavljenih več gradbišč, ki bi ovirala pluženje cestišča. (dr) GORIŠKA, VIPAVSKA - Burja povzročila več izpadov elektrike Rušilni sunki sejali škodo Potrgani reklamni panoji in poškodovani cestni znaki - Danes naj bi sunki dosegli 180 kilometrov na uro - Vse ekipe za reševanje v stanju pripravljenosti Zaradi burje so gasilci, pripadniki civilne zaščite in drugi reševalci na Goriškem ter v Vipavski dolini včeraj dopoldan posredovali na skupno 60 intervencijah, na terenu je sodelovalo 120 reševalcev. Najmočnejši zabeležen sunek burje je bil do včeraj popoldan izmerjen v Vipavski dolini, dosegel je 170 kilometrov na uro. Sunki naj bi danes dopoldne dosegli tudi 180 kilometrov na uro. Na Goriškem so včeraj imeli opraviti s podrtim drevjem, obteževanjem streh, ki jih je odkrivalo na stanovanjskih in poslovnih objektih, potrgalo je nekaj reklamnih panojev. V solkanski obrtni coni je na enemu večjih objektov odtrgalo celo streho. Tudi v Ajdovščini je burja poškodovala nekaj streh in nadstreškov, v Grivčah so močni sunki burje odtrgali solarne kolektorje na stanovanjski hiši. Skupno je bilo na Goriškem in Vipavskem poškodovanih 40 stavb, največ poslovnih. V večini primerov je šlo za novogradnje. Na odseku hitre ceste med Selom in Ajdovščino se je prevrnil kombi s prikolico, skupno so bili torej na Vipavskem in Goriškem do včeraj popoldan štiri zvrnjena tovorna vozila. Dvigovali jih bodo šele ko se bodo razmere umirile. Regijski štab civilne zaščite se je včeraj intenzivno pripravljal na popoldansko oziroma večerno napovedano poslabšanje razmer. Goriškim kolegom so na pomoč z enim vozilom in dviga- lom prišli tudi kobariški kolegi, iz Ljubljane pa so pripadniki civilne zaščite v Ajdovščino prepeljali vozilo z dvigalom, je včeraj pojasnil Samo Kosmač, poveljnik regionalnega štaba civilne zaščite. Zaradi napovedanih hujših razmer od včeraj popoldan do danes dopoldan so vse ekipe za reševanje na Goriškem in Vipavskem v popolni pripravljenosti. Iz regijskega skladišča so izdali dodatnih 200 vreč, ki so jih napolnili s peskom. Včeraj popoldan so hitro in regionalno cesto skozi Vipavsko dolino zaprli za vsa vozila s ponjavami, kamp prikolice, hladilnike in avtobuse, v primeru sunkov nad 150 kilometrov na uro pa so bili upravljavci cest v pripravljenosti, da tako hitro kot regionalno cesto zapro za ves promet. Burja je včeraj dosegla 170 kilometrov na uro (levo); poškodovani prometni znak na Vipavskem (desno) bumbaca V pripravljenosti so bile tudi vse ekipe podjetju Elektro Primorska, skupno 170 ljudi. Včeraj dopoldan so posredovali pri izpadu elektrike na sedmih trafo postajah: eni v Goriških Brdih in šestih v Zgornjem Lokovcu. Skupno je bilo brez električne energije 69 odjemalcev. Ob 12. uri se je stanje poslabšalo, izpadi so se pojavili še na daljnovodu Ajdovščina - Razdrto in odcepu Sviščaki. Brez električne energije je ostalo 586 ljudi. »Ekipe Elektro Primorske na terenu odpravljajo okvare na napravah, kolikor dopuščajo vremenske razmere,« je pojasnil Zvonko Toroš, direktor tehničnega sektorja v Elektro Primorska. Škoda zaradi burje na napravah in daljnovodih je bila včeraj dopoldan ocenjena na 100.000 evrov. »Na vseh območjih, kjer se pričakuje burja, so naprave sicer dobro grajene. Njihova življenjska doba je 40 let, sedaj žanjemo sadove, vlaganja v preteklem desetletju, dveh. Čaka nas pa še današnja noč, ki bo zaradi napovedanih tako ekstremnih sunkov prava preizkušnja. Naše ekipe so v stalni pripravljenosti,« je povedal Toroš. Katja Munih NOVA GORICA - Hit Prehitevajo konkurenco Med prioritetami prodor na nove trge Novogoriška družba Hit je po zdajšnji oceni v lanskem letu ustvarila 166,2 milijona evrov bruto realizacije, kar pomeni le 1,8-odstotni zaostanek za planom in le 3-odstotno zmanjšanje glede na leto 2010, Hitove igralnice pa je obiskalo skoraj 1,3 milijona obiskovalcev. Z oceno poslovanja v lanskem letu se je včeraj seznanil tudi nadzorni svet družbe. Število nočitev v Hitovih igralnicah se je v primerjavi z letom prej zvišalo za 8,4 odstotke. Ocena poslovnega izida iz poslovanja znaša 8,3 milijona evrov, kar je 12,5 milijona evrov ali skoraj 58 odstotkov več kot v letu 2010. Družba je v lanskem letu plačala skoraj 43 milijonov evrov igralni-ških davkov in dajatev ter za skoraj 12 milijonov evrov zmanjšala svojo kreditno zadolženost. Lani je družba realizirala tudi nekaj manjših investicij v skupni vrednosti 6,8 milijona evrov, med njimi so igralnica na prostem v sklopu igralniško-zaba-viščnega centra Perla, obnova recepcije ter vrta hotela Lipa v Šempetru in zunanja terasa kavarne Dolce Vita v Novi Gorici. »Glede na slabe gospodarske razmere v večini držav evrskega območja, še posebej glede poglabljanja kriznih razmer v Italiji, ki za družbo Hit predstavlja primarno tržišče, je uprava z rezultati zadovoljna. Še posebej, ko rezultate poslovanja primerja z rezultati konkurence, saj sta najbližji konkurenčni igralnici Benetke in Sanremo namreč zabeležili kar 12-odstotni padec bruto realizacije glede na leto 2010,« so včeraj sporočili iz družbe, kjer v letošnjem letu pričakujejo nadaljnje poslabševanje razmer na ključnih trgih, kar pomeni tudi nekoliko nižje prihodke. Za ublažitev novih negativnih vplivov, ki se pojavljajo na tržišču, bo vodstvo družbe nadaljevalo z aktivnostmi za maksimalno racionalizacijo stroškov poslovanja. Osnovna cilja pa ostajata stabilizacija in normalizacija poslovanja ter uspešen zaključek triletne sanacije. Matična družba namerava tako doseči za 1,7 odstotka večjo bruto realizacijo -168,5 milijona evrov - od ocenjene za leto 2011 ter poslovati z bruto dobičkom v višini 2,9 milijona evrov. Osnovni cilj skupine Hit v letošnjem letu je okrepitev konkurenčnega položaja na ključnih trgih ter prodor na nove. Skupina načrtuje v letošnjem letu povečati prihodke, optimirati stroške poslovanja in kljub izredno zaostrenim razmeram na primarnem trgu leto zaključiti s pozitivnim poslovnim izidom. (km) TRŽIČ Trgovcu slana globa zaradi zamrznjenih rib Pod koordinacijo goriške kvesture so včeraj sile javnega reda izvedle poostren nadzor v središču Tržiča, kjer so policisti, finančni stražniki, mestni redarji in uslužbenci luške kapetanije obiskali več javnih lokalov in trgovin. V okviru poostrenega nadzora so preverili istovetnost številnih trgovcev in njihovih odjemalcev, za pregled za ustavili tudi več avtomobilov. Ob zaključku večurnega poostrenega nadzora so naložili tudi nekaj glob, ki so v glavnem vezane na kršitve higienskih norm. V trgovini v središču Tržiča, ki jo upravljajo priseljenci iz Bangladeša, so zasegli tudi nekaj zamrznjenih rib, ki jim je zapadel rok trajanja, še vedno pa so bile na prodaj na policah; lastnikom trgovine so naložili slano globo. V Tržiču so tovrstna preverjanja že nekajkrat opravili tudi v preteklosti, podobne kršitve pa so tudi takrat obravnavali v trgovinah priseljencev iz Bangladeša, ki kršijo zakone o varnosti in pravila o higienskih normah tudi zaradi njihovega nepoznavanja. V prihodnje bodo podobne poostrene nadzore ponovili tudi v drugih krajih pokrajine. 1 6 Sobota, 4. februarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Prometni policisti poostrili nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola V petih letih polovica manj vinjenih voznikov Lani odvzetih 112 vozniških dovoljenj, leta 2007 pa 224 - S sistemom Safety Tutor naložili 2.500 glob Na podlagi posnetkov sistema Safety Tutor so naložili preko 2.500 glob, obravnavali so 448 prometnih nesreč, kaznovali 3.644 prehitrih voznikov, predvsem pa so zadovoljni, ker so odvzeli »samo« 112 vozniških dovoljenj zaradi vožnje pod vplivom alkohola, kar je za petdeset odstotkov manj kot leta 2007. Poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti je včeraj podal obračun lanskega leta, med katerim so policisti začeli izvajati kontrolo nad hitrostjo avtomobilov na avtocesti A4 s pomočjo sistema Safet Tutor. »Pristojni smo za odsek med Palmanovo in Se-sljanom, lahko pa povem, da so naprave za merjenje hitrosti nameščene med krajem San Giorgio di Nogaro in Ron-kami,« pojasnjuje Romiti in poudarja, da so hitrost na avtocesti začeli meriti februarja, od takrat naprej pa so naložili prehitrim voznikom preko 2.500 glob. »Na odseku avtoceste, za katerega smo pristojni, se že leta ne zgodi nobena smrtna nesreča, sploh pa postaja tudi po zaslugi sistema Safety Tutor avtocestna vožnja izredno varna,« poudarja Romiti in opozarja, da se je lani v goriški pokrajini zgodilo sedem prometnih nesreč s smrtnim izidom. »Življenje so v glavnem izgubili motocikli-sti, med žrtvami je bil en kolesar. Gre za najbolj ranljive udeležence cestnega prometa, saj so drugače ceste goriške pokrajine vse bolj varne. Že leta ni večjih prometnih nesreč, k čemur je nedvomno pripomoglo tudi povečanje uporabe alkoltesta. V bistvu opravimo preizkus alkoholiziranosti skoraj vsem voznikom, ki jih ustavimo, tudi tistim, za katere takoj opazimo, da niso pili alkoholnih pijač. Voznike hočemo namreč naučiti na to, da so preizkusi alkoholi-ziranosti nekaj rednega, zato pa morajo biti še kako pozorni na to, da ne sedejo za volan s previsoko stopnjo alkohola v krvi,« opozarja Romiti in pojasnjuje, da so lani zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzeli 112 vozniških dovoljenj in 9 zaradi vožnje pod vplivom drugih opojnih substanc. Test alkoho-liziranosti je lani skupno napravilo 3.322 voznikov, med katerimi je bilo 2.148 moških in 1.174 žensk. »Zadovoljni smo, ker se je zelo znižalo število voznikov, ki sedejo za volan pod vplivom alkohola. Lani smo namreč odvzeli 112 vozniških dovoljenj, leta 2007 pa kar 224,« navaja Romiti in pravi, da se je znižalo tudi število nesreč, v katere so bili vpleteni avtomobilisti, ki so vozili pod vplivom alkohola. »Skupno je bilo V goriški pokrajini je lani opravilo test alkoholiziranosti 3.322 voznikov lani 507 prometnih nesreč; od 697 voznikov jih je 33 vozilo s previsoko stopnjo alkohola v krvi, kar predstavlja približno 4,7 odstotka. S tem podatkom smo zadovoljni, saj kaže na to, da je vse manj opitih voznikov in da sploh povzročajo vse manj nesreč,« pravi Romiti in pojasnjuje, da se zlasti mladi odpravljajo na večerna zabave z enim avtomobilom in s treznim voznikom, medtem ko so štirideset in petdesetlet-niki tisti, ki še vedno sedejo za volan, potem ko so popili kakšen kozarec preveč. Policisti so lani aretirali pet oseb zaradi kraje avtomobilov, zasegli so devet ukradenih vozil, vrednih 500.000 evrov, naložili pa so tudi cel kup glob voznikom tovornih vozil. Oglobili so 43 voznikov iz tujine, ki niso imeli potrebnih dovoljenj za delo v Italiji, vsak je dobil 4.300 evrov globe. Poleg tega so naložili še 656 glob zaradi pretežkega tovora, 489 glob zaradi kršitve zakonov o urnikih počitka in dela, nazadnje pa še 605 glob zaradi nepravilnosti pri uporabi merilcev časa in poti. (dr) GORICA Zapora ceste zaradi rušenja nadvoza Zaradi rušenja nadvoza bo danes ob 21. uri zaprli prometu odsek deželne ceste št. 117 (nekdanja državna cesta št. 56 BIS) med semaforiziranim krožiščem z Ulico Gregorčič in križiščem pri Jeremitišču. Kdor se bo odpravljal s štandreškega krožišča proti Maj-nicam, bo moral zapeljati po Ulici Tabaj v Ulico Gregorčič, kjer bo moral zaviti v desno in nadaljevati z vožnjo po deželni cesti št. 56. Kdor bo prihajal po deželni cesti št. 117 z Majnic in bo namenjen v Gorico, bo ravno tako moral zapeljati proti Štandrežu in nato nadaljevati z vožnjo proti mestnemu središču po Ulici Gregorčič. Potem ko bodo nadvoz podrli, bodo deželno cesto št. 117 ponovno odprli, predvidoma se bo to zgodilo jutri ob 16. uri. Seveda je rušenje nadvoza vključeno v gradnjo nove avtoceste Go-rica-Vileš. Odpovedi zaradi vremena Zaradi izrednih vremenskih razmer je bilo odpovedanih več prireditev. Sinoči je v goriškem Kulturnem domu odpadla Mlada Prešernova proslava, ki bo odložena na kasnejši datum. Odpovedano je bilo včerajšnje odprtje dveh razstav: Dejan Ka-ludjerovic v Mestni galeriji Nova Gorica in »Od vrtnine do umetnine - Goriški radič« v Stari karavli v Solkanu. Slovensko narodno gledališče pa je odložilo predstavo »Žužkerada», ki je bila napovedana za danes v dvorani gimnazije Nova Gorica. Ženske - delavke osamljene Tudi v Gorici je premalo pozornosti za ženske, ki morajo ob delu skrbeti za družine. Tako trdi Giuseppina Cibej iz goriške Demokratske stranke, ki se sklicuje na uradne podatke: 40 odstotkov žensk, starih od 25 do 45 let, se je v Italiji moralo odpovedati zaposlitvi zaradi obvez do lastnih otrok. »Položaj je nevzdržen, politika mora ukrepati Za mlad par je danes nemogoče razmišljati o otrocih. Če pa se rodijo, si mora mamica naložiti breme inercije institucij,« opozarja ter k ukrepom poziva sindikate in stanovske organizacije, pa še občinsko upravo, »ki mora premisliti organiziranost in urnike vrtcev in šol«. V knjigarni o evropski krizi V knjigarni Ubik na goriškem Korzu bo danes ob 16. uri podpredsednik evropskega parlamenta Gianni Pittella predstavil svojo knjigo »Sull'orlo del baratro« ter razpravljal o evropski krizi. Brezplačen ogled muzejev Pokrajinski muzeji iz Gorice bodo jutri omogočili brezplačen ogled zbirk: pina-koteka v palači Attems Petzenstein na Kor-nu bo odprta med 10. in 17. uro, arheološka zbirka, muzej prve svetovne vojne in muzej mode in umetne obrti v grajskem naselju pa med 9. in 19. uro. GORICA-TRŽIČ - Izplačilo pokojnin nad tisoč evri Nič več gotovine Upokojenci bodo morali sporočiti zavodu INPS številko bančnih računov Finančni manever vlade Maria Montija predvideva, da zneskov, ki presegajo tisoč evrov, ne bo več mogoče dvigovati v gotovini. Temu se morajo prilagoditi tudi upokojenci, ki morajo do 15. februarja letos sporočiti pokojninskemu zavodu INPS, kam naj jim nakaže pokojnine. INPS zato poziva upokojence, naj čim prej posredujejo številke bančnih ali poštnih računov ter poštnih knjižic goriškemu ali tržiškemu uradu, ki jim bosta le tako lahko v prihodnje izplačevala pokojnine. Obrazec za vložitev številke bančnega računa in IBAN kode je na razpolago v uradih zavoda INPS, na pa-tronatih in na spletni strani www.inps.it. Novost bo stopila v veljavo 7. marca letos; po tem datumu upokojenci ne bodo mogli dvigovati pokojnin, ki bodo presegale tisoč evrov. Upokojencem, ki ne bodo pravočasno sporočili svojih podatkov zavodu INPS, bo zamrznjeno dvigovanje pokojnin, dokler ne bodo poskrbeli za vložitev zahtevanih obrazcev. S pokojninskega zavoda INPS pozivajo, naj jim sporočijo bančne koordinate in IBAN kode, tudi upokojence, katerih pokojnina le za malenkost ne presega tisoč evrov, saj bi ta znesek lahko presegla v primeru trinajste plače, raznih doplačil in drugih zneskov. Zato bodo tudi le-ti podvrženi novemu režimu. K GORICA - Trgovci kličejo na pomoč Liberalizacije vodijo v umiranje na obroke GORICA - Zveza Confcommercio in sindikati Višje plače za zaposlene Uvedli bodo ugodnejšo obdavčitev za dele plače, ki se nanašajo na povečanje produktivnosti Trgovci iz zveze ASCOM nočejo novih komercialnih središč in na celi črti nasprotujejo liberalizacijam Montijeve vlade, saj po njihovem mnenju prispevajo k umiranju na obroke malih mestnih trgovin. Ker deželna vlada doslej ni prisluhnila njihovim klicem na pomoč, so se odločili, da bodo podprli peticijo, s katero Severna liga zahteva spremembo deželnega zakona za trgovino. Ligaši bodo skupaj s člani zveze ASCOM priredili tudi protestni shod, ki bo potekal v soboto, 11. februarja, od 10. ure dalje na parkirišču pri Rdeči hiši. Na njem bodo opozorili na »beg« italijanskih potrošnikov v Slovenijo, ki ga je treba po mnenju trgovcev zajeziti z znižanjem davčnega pritiska. »Politiki morajo razumeti, da avtomobilisti v Sloveniji ne kupijo le goriva, pač pa tudi cigarete, kruh, meso in še marsikaj. Zaradi slovenske konkurence trpi ves obmejni pas, ki tvega, da mu bodo Montijeve liberalizacije zadale smrtni udarec,« poudarja Gianluca Madriz v imenu zveze ASCOM in pojasnjuje, da je saldo med vpisi in izbrisi trgovin v register Trgovinske zbornice že leta negativen, najbolj zaskrbljujoče pa je po njegovem mnenju to, da so številni trgovci šli v stečaj, saj niso imeli niti denarja, da bi svoje trgovine zaprli brez sodnih zapletov. Proti liberalizacijem in komercialnim središčem se izreka tudi Severna liga, ki je zaradi tega pobudnica peticije za spremembo deželnega zakona za trgovino. »Vsako novo delovno mesto v komercialnem središču povzroči izgubo 2,5 delovnih mest v mestnih trgovinah. Poleg tega lastniki komercialnih središč plačujejo davke v tujini, zato od njihove prisotnosti nimamo velikega dobička,« poudarja poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga, ki nasprotuje tudi nedeljskim odprtjem trgovin, ki bi jih po njegovem mnenju treba omejiti na največ 20 nedelj na leto, kot je svojčas predsednik deželne vlade Renzo Tondo obljubljal v svojem volilnem programu. Trgovski sektor pod udarom zaradi krize Nižja obdavčitev, višje plače, zato da bi v kriznih časih povečali kupno moč ljudi. Tako bi lahko povzeli vsebino sporazuma, ki so ga včeraj obnovili predstavniki goriške zveze Ascom Confcommercio in pokrajinski tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL s ciljem, da v težkem trenutku, ki ga doživlja goriško gospodarstvo, povečajo kupno moč uslužbencev trgovin, gostinskih lokalov, turističnih agencij, malih obrtniških podjetij in drugih ustanov, ki so vključene v zvezo Confcommercio. »Na Goriškem je uslužbencev, ki bi imeli poviške plač, vsaj 8.000,« je povedal goriški predsednik zveze Conf-commercio Pio Traini, ob katerem so spregovorili pokrajinski tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL Paolo Liva, Umberto Brusciano in Giacinto Menis. Na podlagi omenjenega dogovora bodo znižali obdavčitev na plače, ne da bi povišali stroškov za delodajalce, so včeraj pojasnili. Uvedli bodo namreč po zakonu predvideno ugodnejšo, 10-od-stotno obdavčitev za tiste dele plače, ki se nanašajo na povečanje produktivnosti, kvalitete dela, donosnosti, inovativ-nosti in organizacijske učinkovitosti; gre za nadurno delo, nočne izmene, nedeljsko oziroma praznično delo itd. Takšno možnost bodo lahko izkoristila izključno podjetja, ki so včlanjena v goriško zvezo Confcommercio. »Da našo pokrajino izvlečemo iz krize, moramo združiti moči. Treba je načrtovati razvoj gospodarskih sektorjev skupaj z infrastrukturami, drugače ne bomo prišli nikamor. Čemu odpirati trgovine ob nedeljah, če nihče ne kupuje? Tudi trgovina in industrija sta povezani. Pomislimo na to, da je od 1. januarja 2011 izgubilo delovno mesto več kot tisoč delavcev, ki so bili zaposleni pri podizvajalcih ladjedelnice Fincantieri. Tem tisočim delavcem je treba prišteti še družinske člane, ki so odšli z njimi. Jasno je, da je to občutil tudi trgovski sektor,« je povedal Liva, Traini pa je pristavil, da je goriško gospodarstvo še posebno pod udarom zaradi komercialnih središč in slovenske konkurence. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 5. februarja 2012 17 1 PODGORA - Cingolani z rajonskimi svetniki Kandidat osvojil zahteve krajanov Obrtna cona, azbest in javna dela. Okrog teh tem je tekla beseda na srečanju med levosre-dinskim županskim kandidatom Giuseppe-jem Cingolani-jem in člani G. Cingolani W. Bandelj podgorskega rajonskega sveta: ob predsedniku Walterju Bandlju (Slovenska skupnost) so bili še Roberto Conzutti (Demokratska stranka), Remigio Blasig (občanska lista) in Edi Maligoj (Forum), starosta rajonskega sveta, ki je po Cin-golanijevem navajanju na začetku srečanja dejal: »Tu sem rojen, v občini Pod-gora, v svojem ljubljenem rajonu.« Bandelj je obžaloval pomanjkljivo pozornost sedanje mestne uprave in župana za potrebe Podgore. »Še vedno čakamo na razširitev pokopališča in na kanalizacijo v Ulici Brigata Cuneo, nič se ni premaknilo tudi, kar zadeva pločnike in asfaltiranje cest. To že leta prenašajo iz proračuna v proračun. Zaman. Poleg tega so na Kalvariji postavili tri antene in nam še niso pojasnili, če novi vodovod deluje,« je podgorske tegobe navedel Ban-delj. Izpostavljeno je bilo tudi oživljanje območja nekdanje predilnice na pobudo zveze Confartigianato in po zaslugi nekaterih obrtnih podjetij, ki so si tam uredila prostore. »Edini problem je vhod zaradi bližine nevarnega ovinka. Treba ga bo premakniti drugam,« so poudarili Cingolanijevi sogovorniki in opozorili še na problem azbesta na površini 15 tisoč. kv. metrov, s čimer se ukvarja goriško tožilstvo, potem ko se je nanj obrnil rajonski svet. Nekatera podjetja so poskrbela sama, saj so nevarno kritino odstranila in strehe prekrila s fotovoltaičnimi paneli. Rajon je s posegom pri podjetju APT zagotovil tudi šolski prevoz domačih otrok in mladine. Cingolanija, ki je osvojil podgorske zahteve, so nazadnje seznanili še s potrebo, da bi ponovno uredili pregrado na Soči, zato da bi preprečili erozijo in pridobivali električno energijo. GORICA Paolino d'Aquileia znova odpira vrata Na višješolskem zavodu Paolino dAqui-leia v Semeniški ulici v Gorici, ki bo v prihodnjem šolskem letu uvedel znanstveno športni licej, bodo danes med 16. in 19. uro ponovno odprli vrata javnosti, zato da predstavijo novo študijsko smer. Ob 18. uri bo v šolskem avditoriju srečanje za družine in dijake. Poleg ravnatelja Giorgia Giordanija bodo obiskovalcem na razpolago profesor tele- Čestitke sne vzgoje, psihologinja športa iz združenja Schultz v Medei ter predstavniki združenja Unione Ginnastica Gorizia-na in pokrajinske zveze športnih zdravnikov. Orisali bodo tudi jezikovno smer, pri čemer bodo prikazali potek dela v razredih in v jezikovnih laboratorijih. Pri ustanavljanju športnega liceja sodeluje okrog petnajst partnerjev - zasebnikov in javnih ustanov. Med temi so razna športna društva (košarka, baseball, tenis, zimske panoge za invalide, karate, atletika, plavanje) ter sorodna zavoda v Dolu (Veneto) in Novi Gorici, kjer so športno smer uvedli pred petimi leti. ~M Gledališče Dragi MARJAN! Vse najboljše za tvoj 40. rojstni dan, naj čestitka naša polepša ti dan. Da z nami slavil bi še mnogo let in vedno bil v veselje odet. Letniki 72 iz Doberdoba. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA obvešča, da predstava »Žužkerada», ki je bila napovedana za danes, 4. februarja, ob 10.00, 11.30 in 16.00 v Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica v okviru Goriškega vrtiljaka, odpade zaradi napovedanega slabega vremena. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 4. februarja, ob 20.45 »Dr. Jekyll e Mr. Hide«, nastopajo Alessandro Benvenuti, Rosalinda Celentano, Alice in Hellen Kessler; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481383602 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 4. februarja, »LArca parte alle Otto«, Tearticolo (Klotten Mosel -D); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). Mt Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.00 - 19.40 - 22.00 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.15 »Alvin Superstar 3. Si salvi chi puo!«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fanta-sma«. Dvorana 3: 17.00 - 19.40 - 22.00 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 21.00 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.00 »The Iron Lady«. NOVA GORICA »Stavka do zmage« V Elektro Primorski brez dogovora Uprava družbe Elektro Primorska je še vedno pripravljena na sporazumno rešitev spora s sindikatom glede izplačila nagrade ob koncu leta, so včeraj poudarili v novogoriški elektrodistribucijski družbi, kjer so se pred dnevi sestali tudi s predstavniki krovnega Sindikata dejavnosti energetike. Ta je sindikatu Elektro Primorske poslal svoj predlog o rešitvi spora, a so ga stavkajoči zavrnili. Uprava je krovnemu sindikatu dala možnost, da z mediacijo problematiko stavke razreši do ponedeljka, sicer bodo na pristojnem sodišču vložili ugotovitveno tožbo proti sindikatu v družbi. Ta naj bi pokazala, ali so zaposleni upravičeni do celotnega izplačila nagrade ob koncu leta za lansko leto. »Škoda zaradi stavke po trenutni oceni že presega vrednost 150.000 evrov. Stavka je doslej trajala skupno 59 ur, v januarju je bilo 11 odstotkov delovnih ur izrabljenih za stavko. Upamo, da bomo v naslednjem tednu z media-cijo preko krovnega Sindikata dejavnosti elektroenergetike stavkovne aktivnosti vsaj zamrznili,« se nadeja zastopnik družbe Elektro Primorska, Darijo Vrabec, medtem ko predsednik stavkovnega odbora Valter Vodopivec na vprašanje, koliko časa sindikat lahko še vztraja, odgovarja: »Do konca. Do zmage.« S stavko nameravajo v različnih enotah družbe nadaljevati tudi prihodnji teden. Če mediacija ne bo uspela, na upravi napovedujejo vložitev ugotovitvene tožbe proti sindikatu. »Po tem pa smo pravne možnosti že izčrpali,« dodaja Vrabec. Uprava je v zadnji ponudbi stavkajočim ponudila izplačilo 750 evrov bruto ob zaključku stavke, a tudi ta ponudba ni bila sprejeta. (km) M Koncerti Razstave V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI bo v ponedeljek, 6. februarja, ob 18. uri odprtje razstave goriškega fotografa Borisa Prinčiča. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo odprtje razstave Dejana Kaludje-rovica z naslovom »Indigo. Začnimo od tukaj (Mala retrospektiva)« v četrtek, 9. februarja, ob 19. uri in bo na ogled do 24. februarja. 51 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.0017.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istru-zione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.0016.00, ob četrtkih in petkih 12.3013.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 11. februarja, ogled značilnih zgodovinskih krajev v okolici Gorice. Odhod ob 9. uri iz Pevme pri Remudi, od koder bodo udeleženci z avti šli z vodičem do cerkve in pokopališča ter nadaljevali pot do kostnice in Štma-vra. Informacije in prijave po tel. 0481-530661 ali 349-0562766 (Gabrijela V.). SPDG vabi 4. marca na vsakoletni spominski pohod na Arihovo peč, ki ga prirejajo SPD Celovec, Športna zveza in kulturno društvo iz Šentjakoba v Rožu. Prevoz bo z avtobusom; informacije in prijave po tel. 0481882079 (Vlado) v opoldanskem času do 12. februarja, oziroma do oddaje razpoložljivih mest. Ü3 Obvestila SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ, ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ IN OV ROMJAN s pokroviteljstvom občine Tržič in v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in ZSKD vabijo na večer slovenske kulture z naslovom »Kjer se glasba prepleta...«; nastopajo pihalna orkestra Breg in Divača ter Postojnska godba 1808. Prireditev v sklopu niza 18. revije Kraških pihalnih godb bo danes, 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: 9. februarja, ob 20.45 koncert skupine Cuar-tetango; informacije in rezervacije na li-pizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 10. februarja, ob 20.15 koncert operne in koncertne pevke Bernarde Fink v spremljavi baritona Marcosa Finka in pianista Ant-honyja Spirija; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kulturnidom-ng.si). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valenti-novanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 5. februarja, ob 13. uri. DVOJEZIČNI LITERARNI NATEČAJ »GLAS ŽENSKE - VOCI DI DONNA« prireja goriška pokrajina na temo »Neizrečene besede, odvečne besede«. Natečaj je razdeljen na dva dela, udeležijo se ga lahko do 6. februarja višješolke z obeh strani državne meje oz. ženske nad tridesetim letom starosti; več na www.provincia.gori-zia.it. V CENTRU GRADINA prireja družba Rogos danes, 4. februarja, ob 20. uri večer, posvečen glasbi 80. in 90. let, z DJ-jem Danielom; informacije in rezervacije kraške večerje po tel. 3334056800, 0481-784111, inforo-gos@gmail.com. KD OTON ŽUPANČIČ vabi pustarje, ki bi radi sodelovali na sovodenjski pustni povorki, naj se oglasijo v Domu Andreja Budala v petek, 10. februarja, in v ponedeljek, 13. februarja, med 19. in 20. uro, da se prijavijo in poravnajo vpisnino, ki znaša 10 evrov; informacije po tel. 329-0913340 (Maja) in 328-4133974 (Tjaša). DRUŽINSKE POSTAVITVE: ZSKD vabi na delavnico družinskih postavitev v soboto, 11. februarja, ob 15. uri v Tu-movi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51; informacije in vpisovanje v uradu ZSKD, tel. 0481-531495, na 3270340677 ali na gorica@zskd.org. KROŽEK KRUT vabi na tečaj z naslovom »Ustvarjanje Mandale«, ki ga bo vodila mentorica Tanja Kralj ob torkih 28. februarja, 6., 13., 20. in 27. marca od 19.30 do 21. ure. Srečanja bodo potekala na sedežu krožka KRUT, Korzo Verdi, 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek 9.00-12.00) ali na krut.go@tiscali.it. INPS sporoča, da bodo poskusno do 29. februarja okenca na goriškem sedežu odprta od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 12. uro, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. 15 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 4. februarja, ob 16. uri podpredsednik v evropskem parlamentu Gianni Pittella predstavil knjigo v obliki intervjuja z naslovom »Sull'orlo del baratro« Na temo »Evropa in kriza« se bo z avtorjema pogovarjal Andrea Bellavite. DAN SLOVENSKE KULTURE na sedežu društva Briški grič v Števerja-nu bo v soboto, 11. februarja, ob 20.30. Na programu nastop Vipavskih tamburašev, govor Davida Peterina in razstava Fotovideo kluba Skupina 80 iz Trsta. KD DANICA prireja v nedeljo, 5. februarja, ob 17.30 Prešernovo proslavo v prostorih domačega društva na Vrhu. Program bodo oblikovale ženska vokalna skupina Danica, oktet svetega Mihaela z Vranskega, vaški otroci s plesno in glasbeno točko ter društveni recitatorki. MESTNA OBČINA NOVA GORICA prireja osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Žive naj vsi narodi« v ponedeljek, 6. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. Nastopili bodo komorni zbor Grgar, MPZ Franc Zgonik Branik, MPZ Kromberški Vodopivci, vokalna skupina Dornberški fantje, dijakinje in dijaki Dramsko gledališke gimnazije Nova Gorica s pianistko Saro Rustja in solopevke in solopevci Glasbene šole Nova Gorica; brezplačne vstopnice pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 ter eno uro pred slovesnostjo. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo v ponedeljek, 6. februarja, ob 17. uri predstavitev bralnega kluba ter multimedijskega krožka Tehniškega šolskega centra. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v gradu Kromberk v torek, 7. februarja, ob 20. uri predstavitev knjige »Brazde s Trmuna 15-let izbor. Istrske pesmi, pripovedi in glasba« študijskega krožka Beseda slovenske Istre in Goriške Mohorjeva družbe. PREDAVANJA 2012 v organizaciji Skupnosti družin Sončnica v Domu Franca Močnika pri cerkvi Sv. Ivana v Gorici: v četrtek, 9. februarja, ob 19.30 Kristina Martelanc in Adam Se-lij »Poštena komunikacija«; informacije po tel. 0481-536455, soncni-ca@libero.it. AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah, Prvomajska ulica 20. Ob 10. obletnici smrti Ignacije Ota bo predstavitev zgoščenke in koncert zbora Valentin Vodnik. Slavnostni govornik bo predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu, Martin Švajgelj. SKRD JEZERO v Doberdobu prireja pravljične urice »Prauce z varšta« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič 11. in 25. februarja v prostorih društva od 15.30 do 17. ure; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA iz Štandreža prireja marijansko procesijo z lučkami v nedeljo, 12. februarja, ob 19. uri. ' . Mali oglasi ŠTIRI STARE RADIOAPARATE prodam, cena po dogovoru; tel. 3290582186. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Maria Valentini vd. Galateo v stolnici, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Renata Ca-terina Tricoli v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.50, Domenico Budicin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V MARTINŠČINI: 11.00, Anna Visintin vd. Visintin (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sobota, 4. februarja 2012 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Propadli razvojni nadomestki Vojko Flegar / Maribor bo lahko pripravil uni-verzijado, vendar bo moral biti projekt razumen, je skoraj natančno pred tremi leti izjavil (te dni dokončno poslavljajoči se) predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Kako je lahko prireditev, ki želi biti nekakšna olimpi-jada študentov-športnikov, sploh razumna, je že takrat najbrž le malokdo razumel, še toliko bolj, ker so mariborski mestni očetje namesto razumnega ves čas imeli v mislih me-galomanski projekt. Za več kot 300 milijonov evrov morda v glavnem nerazumnih »pod-projektov« je bilo namreč sprva predvidenih, od novih bivalnih sosesk do smučarskih skakalnic in dvoran; financirala naj bi jih država, Evropska unija in zasebni partnerji, nekaj malega pa tudi mesto. Zamisel o kandidiranju za organizacijo zimskih študentskih olimpijskih iger leta 2013, v športnem, trženjskem in turističnem pogledu bolj ali manj nepomembne oziroma nedonosne prireditve, je pač nastala v letih debelih krav, ambiciozni župan Franc Kangler pa si je od nje obetal »razvojni skok« mesta ob Dravi. Razumljiva želja, kajti Maribor je vzorčni primer »tranzicijskega poraženca«, urbano-ruralnega konglomerata, ki je po osamosvojitvi Slovenije in zaradi pospešitve globalizacije zadnji dve desetletji pretežno nazadoval. Nekoč ponosno industrijsko središče je skoraj vse svoje paradne panoge izgubilo že v prejšnjem desetletju: od Tama, avtomobilsko-kovinske tovarne preko MTT in drugih tekstilcev do živilsko-predelovalne industrije. V zadnjih nekaj letih je poleg tega izdihnila skoraj vsa preostala kovinsko-predelovalna industrija, kriza pa je pokosila še večino gradbenih podjetij. Univerzijada je bila tako svojevrsten nadomestek za razvojni koncept, ki ga pred Kanglerjem mestu ni bil sposoben dati noben župan oziroma županja. Zanič nadomestek seveda, kakor so vse športne in druge velike prireditve že od nekdaj predvsem namenjene pirotehničnim poli-tično-medijskim učinkom in pretakanju javnega denarja v zasebne žepe. Predvsem kajpak tistega iz državnega proračuna, kajti Kangler, ki Mariboru županuje že v drugem mandatu, je kot prvi mestni oče tudi tiskovni predstavnik vseh tistih meščanov, ki so prepričani, da bi jim »centralna oblast« v Ljubljani na ta način vrnila vsaj delček tistega, kar jim je v preteklih letih vzela. To, da »Ljubljana« denarja že dolgo nima niti za bolj potrebne reči (oziroma si ga zanje sposoja), pa je za konservativca Kangler-ja samo izgovor, s katerim ga je, pardon, univerzijado, levosredinska vlada onemogočila. Pa univerzijada ni bila edini razvojni nadomestek, ki si ga je omislil mariborski župan. Drugi, evropska prestolnica kulture, se je nedavno slovesno začel. Prav tako po številnih zapletih in negotovostih, prepirih o tem, koliko »mora« prispevati država in koliko mesto ter z velikimi težavami, finančnimi, organizacijskimi in konceptualnimi. Nazadnje okleščen prvotne velikopoteznosti bo projekt (po katerem bo Maribor ostal brez predvidene nove reprezentativne galerije oziroma večnamenskega objekta ter nove knjižnice) zaradi vztrajanja, pravzaprav trme programskega vodstva morda vendarle kolikor toliko uspešno tudi končan. Medtem ko bo univerzijada, kakor je ta teden izjavil legendarni slovenski športni funkcionar Tone Vo- grinec, naslednji teden najverjetneje - odpovedana. Objekti, na katerih bi morala biti že konec letošnjega leta »preizkusna« tekmovanja, so bolj ali manj vsi še vedno le makete in računalniški modeli oziroma temeljite obnove potrebna »dediščina«, denarja za začetek gradnje oziroma obnove pa preprosto ni. Nima ga mesto, nima ga država in nimajo ga zasebniki, na katere so organizatorji računali. Več kot možno pa je ta teden postalo tudi, da bo Slovenija morala odpovedati še organizacijo evropskega košarkarskega prvenstva. Tudi to bi moralo biti naslednje leto, toda po Novem mestu, kjer so zanj nameravali zgraditi povsem novo dvorano, je zdaj kandidaturo umaknil še Koper, poleg tega pa tudi na Ptuju za novo dvorano še niso našli finančnih virov. Za organizatorje, košarkarsko zvezo, je tudi v tem primeru glavni krivec država, čeprav so ob kandidaturi za prvenstvo (Slovenija je bila zanj po odpovedi Italije edina kandidatka) zagotavljali, da od nje potrebujejo le kotizacijo za mednarodno košarkarsko zvezo, za vse druge izdatke pa da bodo sami našli sredstva (in jih nato povrnili z zaslužkom od televizijskih pravic, trženja, prodanih vstopnic itd.). No, vsaj o politični zaroti, zaradi katere bo verjetno propadel tudi ta »razvojni projekt«, ob košarkarskem prvenstvu najbrž nihče ne bo mogel govoriti. Druščino mest, ki so nameravala gostiti predtekmovalne skupine, namreč vodijo »raznobarvni« župani, po levosredinski vladi, ki je s plačilom kotizacije omogočila pridobitev organizacije, pa zdaj na oblast in k prazni državni blagajni prihaja des-nosredinska vlada. PISMA UREDNIŠTVU »Občina Trst« v slovenskem jeziku Družbeno politično društvo Edinost je 6. junija 2011 pisno opozorilo tržaškega župana, da je tiskanje in ra-zobešanje občinskih razglasov v slovenskem jeziku brez glave »Ob-čina Trst« in brez slovenske navedbe pristojnega urada, kršitev 2. odstavka 28. člena zakona št. 38 z dne 23. februarja. 2011 (Nessuna disposizione della presente legge puo essere interpretata in modo tale da assicurare un livello di protezione dei diritti della minoranza slovena inferiore a quello gia in godimento in base a precedenti disposizioni.). Ne gre za upravni postopek, ki terja odgovor v tridesetih dneh, temveč za kršitev zakona, ki jo je treba odpraviti nemudoma. Občina Trst pa je tiskala in razobešala protizakonite razglase vsaj še 1. avgusta 2011, 11. oktobra 2011, 28. oktobra 2011, 21. decembra 2011, 1. januarja 2012, 13. januarja 2012 (dva) in 1. februarja 2012. Društvo Edinost je od konca avgusta 2011 dalje prosilo za kopijo odločitve o kršitvi zakona (naj bi bila italijanska posebnost najbolj nemogoča tolmačenja zakonov). Zdaj se je sprožil rok tridesetih dni, toda pisnega odgovora ni bilo od nikoder. Dne 28. novembra 2011 je društvo prejelo ustno vest, da ne obstaja nobena pisna odločitev v navede-nem smislu. Šele 27. decembra 2011 je prispelo pisno sporočilo, da ne obstaja noben pisna odločitev v navedem smislu s čudno napovedjo (Le posso pero anticipare che questa Amministrazione intende rispettare i diritti dei cittadini ita-liani appartenenti alla minoranza lin-guistica slovena e che pertanto nelle tra-duzioni dall'italiano di lettere, manifesti, risposte ed altri documenti, quando previsto e necessario e in base a quan-to disposto dalla L. 38/01, verra tradot-to anche il nome di Trieste, ferma re- stando l'ufficialità della sola denomina-zione in lingua italiana.). Šele 12. januarja 2012 je prišlo elektronsko pismo, ki javlja: »abbiamo avviato la procedura per una richiesta di parere scritto all'Avvo-catura del Comune di Trieste, e soltan-to all'esito di tale parere scritto che le verrà comunicato, il Sindaco valuterà le azioni conseguenti«. Na koncu je opozorilo, da je dopis namenjen izključno naslovniku na osnovi zakonodajnega odloka o varstvu osebnih podatkov. Ker v pismu ni nobenih osebnih podatkov, si lahko vsakdo misli svoje o avtorici pisma. Dne 31. januarja 2012 je prišlo elektronsko pismo s sporočilom, da je tega dne županov kabinet prejel pisno mnenje občinskega odvetništva o prevodu imena Trieste v Trst. Pismo nadalje sporoča: »La informo pertanto che in data odierna il Gabinetto del Sindaco prov-vederà a dare disposizioni agli Uffici di Segreteria Generale e di Direzione Generale affiché venga applicato, sempre ove previsto dalla legge, quanto disposto dalla L. 38/01 e affinchè provveda-no a dare immediate disposizioni in tal senso a tutti gli uffici interessati«. Tudi tu sledi sklicevanje (tu tudi v angleškem jeziku) na zakonodajni odlok o varstvu osebnih podatkov, čeprav pismo ne vsebuje nobenih osebnih podatkov. Od 6. junija 2011 do 2. februarja 2012 sedem mesecev in šestindvajset dni kršitve zakona s strani župana, ki je prisegel, da bo lojalno spoštoval republiško ustavo. Za družbeno politično društvo Edinost Samo Pahor LJUBLJANA Prihodnji teden pesniški festival Trnovski terceti V trnovskem KUD France Prešeren v Ljubljani bo med 8. in 10. februarjem potekal pesniški festival Trnovski terceti. Festival, ki se je v skoraj dveh desetletjih razvil v mednarodni festival, se letos posveča sodobni pesniški produkciji tako mladih kot uveljavljenih avtorjev iz Slovenije, Hrvaške, Finske in Češke. Na pesniških večerih Trnovskih tercetov, ki se bodo začeli ob 21. uri, se bo letos s približno polurnimi branji predstavilo šest avtorjev in tri avtorice. Festival bo uvedlo branje To-mislava Vrečarja, ki se skupaj z zadnjo zbirko Ime mi je Veronika podpisuje pod šest knjig pesmi. Sredin večer bo nadaljevala mlada finska pesnica Sanna Karlstrom, ki je izdala tri pesniške zbirke, ki so bile prevedene v pet jezikov in prejele številne nagrade. Prvi dan se bo sklenil z vsestranskim ustvarjalcem Iztokom Osojnikom, ki je doslej objavil 27 knjig poezije - zadnja nosi ime Asteriks. Njegovo delo je objavljeno v več kot 25 jezikih. Na drugem večeru bodo nastopili Petra Zupančič, Marjan Stro-jan in češki pesnik Jaroslav Erik Frič z glasbenikom Tomašom Vtipilom. Občinstvo sklepnega večera bo ogrevala Katja Perat, ki je poleg pesni-kovanja aktivna kot urednica in literarna kritičarka. Večer se bo nadaljeval z branjem enega najvidnejših sodobnih hrvaških pesnikov, Miloša Durdeviča, sklenil pa z nastopom vsestranskega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Roza je morebiti manj znan kot pesnik, vendar je njegovo ustvarjanje na vseh področjih v zenitu. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Specifična učna težava V italijanščini ponazarjajo specifične učne težave s kratico DSA (Disturbi specifici di appren-dimento ali tudi Sindrome disles-sica). Zdi se, da je teh motenj med šolsko populacijo vse več. Ministrstvo za šolstvo je pripravilo seznam referentov po deželah, ki naj bi skrbeli za šolsko integracijo otrok s tako specifično učno motnjo. Poleg tega, pa daje interesentom na razpolago stik na spletni strani http://www.istruzione.it/web/istru-zione/dsa/contatti-dsa Mnoge starše in člane učnega osebja ta sodobna in nenehno naraščajoča težnja zelo skrbi. Ponekod nastajajo združenja staršev, ki širijo znanje o vseh specifičnih učnih težavah. Sporočajo na primer, kako priti do diagnoze o disleksiji, ki naj bi jo trenutno imelo od 5 do 10 % otrok in je v porastu. Ta motnja je delno nevrološkega izvora. Otrok pri branju zamenjuje črke, včasih jih napačno izgovarja, včasih ima splošne težave z govorjenjem, pozablja, ima težave pri branju, pisanju, računanju in pri dejavnostih, ki jih uravnava leva možganska polobla. Pri mnogih dislektičnih posameznikih so opazili, da je bolj učinkovito delovanje desne možganske poloble. Ta otrokova nesposobnost za pisanje daljših besedil ali za branje nekaterih besed zakriva pravo sliko o tem, kaj otrok resnično zna in koliko dejansko razume snov. Kadar pride v razredu med učenci do razprave, pa je lažje opaziti, da so tudi otroci s specifično učno težavo ustvarjalni. Tisti starši, ki se zavedajo, da postavlja disleksija prednje novo vzgojno nalogo, skušajo poglobiti znanje o tej specifični učni težavi in se s svojim otrokom čim več ukvarjati. Sproti nastajajo prav posebna združenja staršev, ki na svoji spletnih straneh svetujejo in opozarjajo, kaj je v takih primerih najbolj prav. Učitelj lahko spozna v dislek-siji nov izziv in skuša učni program dislektičnemu otroku prilagoditi tako, da mu omogoči slediti pouku. Strokovna diagnoza je pri tem nujna, saj začne otrok z disleksijo kmalu kazati odpor do šole; boji se brati, svojega dela ne zna pravilno organizirati. K temu je treba največkrat dodati še negativno obnašanje njegovih sošolcev, ki se mu večkrat posmehujejo in prav lahko se celo zgodi, da pravo naravo njegovih objektivnih težav v začetku spregleda celo učitelj. O otroku se takrat izraža, da je len in površen. S tem mu seveda ne pomaga, saj se otrok znajde v začaranem krogu, to učiteljevo prepričanje poraja pri njem stisko in je čedalje večjo zmedo. Starši, ki to opazijo, morajo čim prej poiskati pomoč strokovnjakov, kajti mnoge težave ne minejo same od sebe in postanejo, če jih ne odpravimo, stalna ovira v otrokovem raz- voju. Mnogi starši so si omislili posebna društva, pri katerih iščejo pot za pomoč otrokom s specifičnimi učnimi težavami. V Sloveniji je tako društvo Bravo - društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, s svojimi podružnicami po vsej Sloveniji. To društvo želi pomagati učencem, dijakom in študentom s specifičnimi učnimi težavami tako, da nudi oporo staršem, učiteljem in svetovalnim delavcem pri ustvarjanju optimalnih pogojev za izobraževanje otrok in mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami, pri organizaciji in spodbujanju dejavnosti, ki omogočajo optimalni intelektualni, emocionalni in socialni razvoj otrok in mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami, s pospeševanjem razvoja instrumentov za preverjanje sposobnosti, spretnosti in veščin ter razvoja terapevtskih oblik dela z otroki in mladostniki s specifičnimi učnimi težavami ter z podporo uresničevanju zakonsko določenih pravic na po- dročju specifičnih učnih težav. Te pravice naj bi v Italiji zagotavljal zakon št. 170 iz leta 2010; zakonski odlok 5699 iz leta 2011 pa naj bi dal glavna navodila, kako zakon o pravici do izobraževanja učencev in dijakov in študentov s specifičnimi učnimi težavami izvajati. V zakonu piše, da država spodbuja zgodnjo diagnozo, to pa naj bi (člen 3. omenjenega zakona) izvršila v okviru že zagotovljenih specialističnih posegov Državna zdravstvena služba po sedaj veljavni zakonodaji, šoli pa naj bi to diagnozo sporočila učenčeva družina. Če na nekem področju ni specialistične javne službe za tako izjavo, se lahko v mejah razpoložljivih človeških, instrumentalnih in finančnih resursov, poveri izdelava diagnoze tudi drugim specialistom ali pooblaščenim ustanovam. Pri učencih, ki jim tudi posebna podporna didaktična metoda ne pomaga do uspeha, mora šola to sporočiti družinam. Šole vseh stopenj, vključno z vrtci, morajo za tem ko so poslali sporočilo družinam, takoj ukrepati na primeren način, da bi ugotovili ali gre res za specifično učno težavo (DSA). To pa še ni prava diagnoza. Vse povedano pomeni, da v Italiji lahko postavi diagnozo le ustrezni strokovnjak, ki deluje v okviru javne zdravstvene službe. Diagnoza je pomembna tako za otroka, kot za družino in učitelje. Otrok je toliko bolj uspešen, kolikor je stopnja njegovega samospoštovanja visoka. Ko se zaradi di-sleksije pojavijo težave, se v otroku stopnja samospoštovanja niža. V primerjavi z vrstniki je pri branju za nekaj stopenj nazaj, nekaterih besed ne more prav prebrati, nekaterih, tudi enostavnih uporabnih nalog ne zna rešiti, ker ne razume navodil. Otrok z disleksijo ima zato specifične učne in vedenjske težave. Te težave se prepletajo in je zato umanj-kljajev več. Razna združenja za pomoč di-sleksiji poudarjajo, da imajo otroci s takimi specifičnimi učnimi težavami pravico, da jih nimajo za umsko prizadete, kajti v tem primeru gre za otroka, katerega IQ je v okviru norme ali celo višji. Zato ima pravico do izobrazbe v enaki meri kot vsi njegovi vrstniki. Njegova učna pot mora biti vedra. Didaktični postopek mora biti v šoli prilagojen otrokovim specifičnim zahtevam, tako kakor svetujejo strokovnjaki, katerim je otrok zaupan. Prav tako ima otrok pravico, da mu sledi primerno pripravljeno učno osebje, ki pozna, spozna in razume njegovo specifično težavo in zato lahko priredi didaktični postopek njegovim dejanskim osebnim potrebam. Samo tako se otrok ne bo vedno na novo soočal s svojim problemom zaradi neprimernega didaktičnega pristopa in bo dobro vključen v svoj razred. Otrok z opisanimi težavami ima pravico do uporabe vseh določil, ki jih predvidevajo ministrske okrožnice in zakon, tako ima pravico da se nekaterim stvarem v učnem procesu lahko izogne, do drugih posebnosti pa ima pravico. Skratka otrok s temi specifičnimi učnimi težavami mora imeti možnost izobraževanja prav kakor vsi ostali otroci s pomočjo sredstev, ki mu jih daje na razpolago šola na enakovreden način. Tak otrok ne sme biti označen za privilegiranca. Vsak otrok ima svoje osebne značilnosti. Otrok z opisanimi specifičnimi učnimi težavami mora biti upoštevan kot tak in z vsemi značilnostmi, ki jih ta situacija nosi s sabo. S tem mora biti seznanjeno tudi učno osebje, da bo primerno prilagodilo metode didaktičnega dela njegovim osebnim specifičnim potrebam. (jec) w Sobota, 4. februarja 2012 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik RAGBI - Začenja se Pokal šestih narodov Italijani se bodo skušali izogniti leseni žlički Imenuje se Pokal šestih narodov in gre za neuradno evropsko prvenstvo v ragbiju. Šest najboljših evropskih ekip -Anglija, Irska, Wales, Škotska, Francija in Italija - se vsako leto spopade, da bi si zagotovilo pokal Six Nations Championship. Od danes (ob 15.30 v Parizu proti Franciji) do 17. marca bo Italija poskušala popraviti doslej razmeroma negativne statistike: v 60 nastopih so Italijani 52-krat poraženi zapustili igrišče in le 8-krat slavili. ZGODOVINA IN ZMAGOVALCI -Na začetku se je imenoval Home Nation Championship, nato Pokal petih narodov, nato Pokal šestih narodov. Pokal ima zelo dolgo zgodovino, saj je nastal leta 1893 kot Home Nation Championship. V tem pokalu so nastopale izključno štiri angleško govoreče reprezentance, to se pravi Anglija, Irska, Wales in Škotska. 17 let kasneje so se turnirju pridružili še Francozi, zaradi česar se je ime turnirja spremenilo v Pokal petih narodov. Med letoma 1931 in 1939 Francija ni nastopila (obtoževali so jo profesionalizma), in takrat je pokala znova dobil prvotno poimenovanje, drugače pa se je vse do leta 1999 ime ohranilo. Leta 1998 so sprejeli sklep, da se petim »zgodovinskim« reprezentancam lahko pridruži še Italija. »Az-zurre« so vključili od leta 2000, ko se je pokal preimenoval v Pokal šestih narodov. Šele od leta 1994 so odločili, da v primeru istega števila točk na lestvici o zmagovalcu odloča razlika v na tekmah doseženih točkah, tako da so si večkrat zmago delile po dve ali več reprezentanc. S tega vidika je rekordno leto 1973, ko je vseh pet nastopajočih ekip osvojilo turnir, saj so imele vse reprezentance isto število točk na lestvici. Po skupnem številu zmag vodi Anglija, ki je bila 26-krat edini zmagovalec, 10-krat pa je zmago delila z eno ali več reprezentancami. Drugi je Wales (24-11), tretja Francija (17-8), četrta Škotska (14-8), peta Irska (11-8), medtem ko Italija ni še nikoli zmagala. Velja poudariti, da so otoške reprezentance turnir skupno igrale 111-krat, Francija 81-krat, Italija 12-krat. Med samim turnirjem podeljujejo še razne pokale, vendar najpomembnejši je Grand Slam. Slednja osvoji reprezentanca, ki se skupne zmage veseli s polnim izkupičkom. Tudi v tem je bila doslej Anglija najboljša (12 Grand Slamov) pred Walesom (10) in Francijo (9). Ne gre pozabiti niti na t.i. leseno žlico (Wooden Spoon), nagrado, ki jo obratno prejme zadnjeuvrščena ekipa. Tu doslej prevladuje Irska (36 žlic), a Italija jih je zbrala kar 9 v 12 nastopih in zadnje štiri zaporedoma vse od leta 2008. Branitelj naslova je Anglija. FAVORITI - Za napoved smo se obrnili na Boštjana Romana. Bivši košarkar se je vedno zanimal za ta šport, a se je z ragbijem začel aktivno ukvarjati šele pred tremi leti, ker prej v Trstu ni bilo klubov. Ko je zvedel za obstoj kluba Venjulia Rugby Trieste, je k temu društvu takoj pristopil in zdaj nastopa v C-ligi: »Trenutno smo na drugem mestu in ciljamo na končnico za napredovanje, a bo trda. Zanimanje za ragbi stalno rase, čeprav se niti zdaleč ne moremo primerjati z nogometom. Tudi mladinskih ekip je vedno več, čeprav ostajajo središče ragbija vedno isti kraji. Veneto in še malo kje. Tudi v Sloveniji se razvija: v Ljubljani delujejo trije klubi in v kratkem naj bi proti njim igrali prijateljske tekme.« Po Romanovem mnenju so galski petelini letos glavni favoriti: »Mislim, da so Francozi najresnejši kandidati za končno slavje. Nenazadnje so osvojili srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu. Mislim, da so si ostale tri ekipe, ki ci- Italijan Carlo Festuccia je takole zaustavil Angleža Lee Mearsa na rimskem stadionu Flaminio (arhivski posnetek). Na sliki zgoraj Boštjan Romano ansa ljajo na visoko uvrstitev, to se pravi Irska, Anglija in Wales, precej enakovredne. Nato so še Škoti, ki zelo nihajo v igri; ko so razpoloženi, so res nevarni za vsakogar, ko pa jim ne gre, so zelo ranljivi.« Boštjana Romana smo vprašali, naj v odstotkih pove, kateri so njegovi favoriti. Odgovor je sledeč: Francija 30% možnosti za zmago, Anglija 20%, Irska 20%, Wales 15%, Škotska 10%, Italija 5%. ITALIJA - Izogniti se leseni žlici po štirih zaporednih zadnjih mestih bi bil za Italijo že uspeh. To zatrjuje tudi Boštjan Romano: »Čeprav italijanski mediji zelo hvalijo reprezentanco novega selektorja Brunela (zanj bo današnja tekma pravi derbi, saj je Francoz, op.p.) menim, da niso še konkurenčni na najvišji ravni. Mislim, da ima Italija nekaj zelo dobrih igralcev, a le-teh je premalo. S petimi vrhunskimi igralci ne prideš daleč. Ob tem Italija ni še prava ekipa. Za »azzurre« bi bila uvrstitev na četrto mesto odličen uspeh, a lahko bi se zadovoljili že s tem, da bi se jim izmuznila lesena žlica. Francija se želi maščevati po lanskem porazu na Flaminiu. Ni dvomov, da je Italija zmožna igrati lep rag-bi, a igrajo zelo napadalno in tvegajo tudi, da so gladko poraženi. Na tem turnirju nimaš skromnih nasprotnikov. Mislim, da je resnično v dometu le Škotska. Italija ima še eno veliko hibo. V ekipi manjka pravi lider. Pri ostalih reprezentancah je kapetan tudi karizmatična oseba, ki vodi soigralce. V italijanskih vrstah pa bi lahko kapetana določili tudi z žrebom. Manjka nek Dominguez, na katerega so se ostali obrnili, ko so bili v težavah. In tudi tradicija prispeva svoje, saj je ragbi v Italiji veliko manj pomemben kot v ostalih nastopajočih državah.« STADIONI - Za Italijo predstavlja veliko novost letošnje izvedbe stadion, v katerem bodo »azzurri« igrali domače tekme. Manjšega Flaminia namreč nadomešča Olimpico. Hišo nogometnih ekip Rome in Lazia so preuredili, dodali nekaj metrov umetne trave, tako da lahko po velikosti zadosti potrebam ragbi-ja. Olimpico bo lahko sprejel do 72.000 gledalcev, a bo šele četrti stadion po velikosti. Največji ostaja londonski Twickenham (82.000 gledalcev), sledita pariški Stade de France (81.338) in Millenium Stadium v Cardiffu (74.500). Manjša sta Murrayfield v Edinbroughu (67.130) in Aviva Stadium v Dublinu (51.700). RAZPORED - 1. KROG: danes ob 15.30 Francija - Italija, ob 18.00 Škotska - Anglija; jutri ob 16.00 Irska - Wales; 2. KROG: v soboto 11.2. ob 17.00 Italija - Anglija; 3. KROG: 25.2. ob 14.30 Irska - Italija; 4. KROG: 10.3. ob 15.30 Wales - Italija; 5. KROG: 17.3. ob 13.30 Italija - Škotska. (I.F.) PRI FERRARIJU Dirkalnik predstavili kar po spletu MARANELLO - Ferrari je včeraj vendarle razkril dirkalnik za prihajajoče svetovno prvenstvo v formuli ena. A si bo lahko javnost svojo radovednost potešila le prek svetovnega spleta. V Maranellu so namreč zaradi snežnega meteža v četrtek odpovedali uradno predstavitev. Bolid, s katerim si želijo tlakovati zmagovalno pot, nosi ime F2012. Po zagotovilih naj bi se zlasti osredotočili na izboljšavo aerodinamičnih značilnosti štirikolesnika. Uvodna tekma svetovnega prvenstva bo 18. marca v Melbournu. RED BULL V LJ - Na Gospodarskem razstavišču bo danes in jutri potekal že 4. salon motorsport, na katerem se bodo predstavili nekateri najboljši domači športniki na dveh in štirih kolesih, na ogled pa bodo tudi dir-kalniki iz formule 1 in relija. Med razstavljenimi dirkalniki bo zagotovo največ zanimanja deležen bolid formule 1 moštva Red Bull, ki ga je v sezoni 2010 vozil svetovni prvak Sebastian Vettel. AcegasAps ne bo igral RIM/TRST - Zaradi velikih količin zapadlega snega so iz varnostnih razlogov prekinil dve tekme košarkarske A-lige: Teramo - Biella in Roma -Montegranaro in vse tekme drugoli-gaške LegeDue. Državna košarkarska zveza je na kasnejši datum prenesla tudi tekmo državne divizije A med Fa-brianom in tržaškim Acegasom, ki je bila na sporedu jutri. Tekmo bodo igrali v četrtek, 15. marca, ob 20.30. ODŠEL JE - Preminil je atletski trener Leopold Erik Rovan Atletski trener, športni pedagog in vrsto let predsednik atletskega kluba Brežice je po hudi bolezni umrl v 68. letu starosti. Člana brežiškega kluba sta bila tudi zlati olimpijec Primož Kozmus in Leopoldov sin Jure Rovan, slovenski rekorder v skoku s palico. ROKOMET - Tržaški Pallama-no Trieste bo danes ob 18.30, v okviru elitne A-lige, v tržaški športni palači na Čarboli gostil Conversano. ALSPKO SMUČANJE Smuk v Chamonixu Avstrijcu Kröllu, Slovenec Šporn 20. CHAMONIX - Avstrijec Klaus Kröll je zmagovalec sedmega smuka za svetovni pokal alpskih smučarjev v francoskem Chamonixu. Drugi je bil Američan Bode Miler, ki je bil počasnejši le eno stotinko sekunde, tretje mesto pa je osvojil Švicar Didier Cuche, ki je zaostal štiri stotinke sekunde. Najboljši Slovenec Andrej Šporn je bil 20. (+ 1,05). Skupaj se je po progi spustilo 65 tekmovalcev, na startu pa so bili še trije Slovenci. Rok Perko je prvo letošnjo točko svetovnega pokala v smuku osvojil s 30. mestom (+ 1,49), Boštjan Kline (+ 1,63) je bil 33., Gašper Markič pa 34.(+ 1,69). Razplet tekme, ki je potekala v zahtevnih vremenskih razmerah in ob težavah z vidljivostjo, je bil na progi dolgi več kot tri kilometre zelo tesen. Najhitreje je smuk s časom 2:04,22 odpeljal Kröll, ki je imel največ sreče v plesu stotink. Avstrijec je prišel do četrte zmage v svetovnem pokalu, tretje smukaške. Kröll je sicer poskrbel za prvo avstrijsko zmago v hitrih disciplinah v letošnji sezoni ter za prvo avstrijsko smukaško zmago v zadnjih 11 mesecih. Le stotinko sekunde je za Avstrijcem zaostal Američan Bode Miller, štiri stotinke sekunde pa je znašal zaostanek švicarskega veterana Didierja Cucha, ki je ubranil rdečo majico vodilnega v smukaškem seštevku. Cuche ima po novem 437 točk, novi drugouvrščeni Kröll za Švicarjem zaostaja 40 točk, na tretje mesto pa je zdrsnil Švicar Beat Feuz (326), ki je danes zaostal tudi za Špornom. Miller se je na četrtem mestu v smukaškem seštevku Feuzu približal na 17 točk. Brez stopničk sta ostala Kanadčana Eric Guay in Avstrijec Romed Baumann, ki si sta si razdelila četrto mesto, čeprav sta zaostala le pičlih osem stotink sekunde. Branilec skupne zmage Hrvat Ivica Kostelič je sicer ostal brez točk na 48. mestu, je pa ohranil vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. DAN ES - Garmisch-Partenkirchen: svetovni pokal, 10.30, smuk, ženske; Chamonix: svetovni pokal, 12.00, smuk, moški. NOGOMET - Sneg jo je »zagodel« A-ligi Roma in Inter šele jutri V Ceseni 70 cm snega DANES BREZ TEKEM - Nemogoče vremenske razmere, ki so že preprečile igranje štirih tekem 21. kroga, so prisilile pristojne organe, da so spremenili urnike nekaterih dvobojev tega vikenda ali jih celo preložili. Nocoj torej ne bodo igrali. Tekmo Cesena - Catania, zaradi zasneženega igrišča (70 cm snega!), so prenesli na kasnejši datum, medtem ko bodo tekmo Roma - Inter igrali jutri ob 15. uri. Ostale tekme bodo vse (z izjemo tekme ob 12.30) jutri ob 15. uri, ko naj bi temperature zraka manj spominjale na Sibirijo. Tudi v B-ligi so že preložili tri tekme (Sassuolo - Ascoli, Gubbio - Modena in Pescara - Reggina), do novih odločitev pa bi lahko prišlo še tik pred tekmami. UDINESE, MILAN IN JUVENTUS ISTOČASNO - Po dolgem času bodo - iz že omenjenih razlogov - tri vodilne ekipe igrale istočasno. Pred najtežjo nalogo je Milan, ki bo moral na San Siru nujno premagati Napoli; drugače resnično tvega, da bi se mu Juventus nevarno oddaljil. Letošnji problem Milana je ravno igranje proti bolj kakovostnim nasprotnikom. Če se omejimo na tekme med prvimi sedmimi ekipami na lestvici je Milan v dosedanjih 7 nastopih zbral pičlih pet točk (1 zmaga, 2 neodločena izida, 4 porazi). Tudi Ibrahimovic je proti tem nasprotnikom manj odločilen. Pri domačih je potrjen nastop El Shaarawyja, po prestani kazni pa se v Napolijeve vrste vrača Lavezzi. Daleč od Friulija ranljivi Udinese odhaja v Firence. Nedvomno morajo Di Natale in soigralci izboljšati nekoliko presenetljivi negativen izkupiček v gosteh. Glavna značilnost Furlanov so namreč zelo hitri in učinkoviti protinapadi. To se pravi orožje, ki bi moralo biti toliko bolj uporabno in učinkovito v gosteh. Trener Guidolin je še neodločen za napad: potrditi Floro Floresa ali raje izbrati nekoliko bolj obrambnega Abdija? Stalno mesto v vezni vrsti si je po proti Lecceju doseženem golu že zagotovil Pazienza. Pri Fiorentini pozor na dvojico Amauri-Jovetic. Juventus bo gostil Sieno na kljub obdobju zelo vročem Juventus stadiumu. Tudi sreča se nasmiha stari dami. Dokaz o tem je podatek, da lahko jutri Conte računa na vse igralce, medtem ko je pri Milanu kar devet poškodovanih. Trener Juventusa ima torej veliko manevrskega prostora, a začetna enajsterica naj bi bila običajna. V napadu bodo igrali Pepe, Matri in Vučinic, v obrambi se Bo-nucci vrača na sredino in Chiellini na levo. Caceres bo tekmo začel na klopi. Siena - Lecce iu Cesena ji začenjajo dihati za ovratnik - prihaja v Turin z namenom, da bi iztržila točko brez barikad. Trener Sannino bo tako zaupal napadalni dvojici Destro-Calaio'. REJA NI ZADOVOLJEN - Precej težav imajo v taboru Lazia, ki bo jutri ob 12.30 igral v Genovi. Zmaga nad Milanom bi morala biti razlog za veselje, a vzdušje je skvarila nezadovoljiva kupoprodajna borza belomodrih. Reja ni skrival razočaranja zaradi petih odhodov (Del Nero, Carrizo, Cisse, Stendardo in Sculli) in le enega prihoda (Candreva). Ne glede na končni rezultat v letošnji sezoni je ločitev med trenerjem iz Ločnika in predsednikom Lotitom skoraj neizbežna. Vendar Reja ne bo imel težav dobiti novega delodajalca. ZAOSTALE TEKME - Tekmo Parma - Juventus bodo igrali v sredo, 15. februarja ob 18.30. Druge zaostale tekme: 15. 2. Atalanta - Genoa, 21. 2. Bologna - Fiorentina in 22. 2. Siena - Catania. NAŠA NAPOVED 22. KROGA - Cesena - Catania preložena; jutri (ob 12.30) Genoa - Lazio 1:2 (30%, 30%, 40%), (ob 15.00) Chievo - Parma 1:1 (30%, 35%, 35%), Fiorentina - Udinese 1:0 (35%, 35%, 30%), Juventus - Siena 3:0 (50%, 35%, 15%), Lecce - Bologna 2:1 (35%, 35%, 30%), Milan - Napoli 2:1 (45%, 30%, 25%), Novara - Ca-gliari 1:1 (30%, 30%, 40%), Palermo - Atalanta 2:0 (40%, 30%, 30%), Roma - Inter. (I.F.) Boštjan Romano: »Glavni favorit je Francija, nato pa še Anglija in Irska« MITJA GOMBAC V Lokvi telovadnica v naravi 2 0 Sobota' 4- februarJa 2012 ŠPORT / JADRANJE - Svetovna mladinska prvaka Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta na Novi Zelandiji Za konec še drugo mesto Z naslovom mladinskih svetovnih prvakov v olimpijskem razredu 470 sta se jadralca sesljanske Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta (na sliki - Simon levo, Jaš desno - skupaj z zveznim trenerjem Gigijem Picciauom) na Novi Zelandiji okitila že v četrtek. V zalivu Tapakuna pri Aucklandu so včeraj do kraja speljali še zadnji plov v regati za medalje (medal race). Slovenska člana italijanske reprezentance sta sklenila nastope z drugim mestom. Sivitz Košuta in Farneti sta tako na končni lestvici premočno osvojila prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstila domača posadka Turner/Drummond, ki med svetovnim prvenstvom ni osvojila niti enega prvega mesta. Tretja pa je bila nizozemska dvojica Bennen/Weijser. Razlika med prvouvrščenima jadralcema Čupe in drugou-vrščeno novozelandsko posadko je znašala celih 26 točk. Čupina jadralca naj bi se vrnila domov jutri zvečer. Seveda če ne bo težav na rimskem letališču, kjer so imeli v teh dneh težave zaradi zapadlega snega. Končni vrstni red: 1. Simon Sivitz Košuta/Jaš Farneti (Ita) (9), 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 6; 2. Turner/Drummond (Nzl) 7, 2, 3, 3, (13), 4, 3, 7, 2, 5; 3. Bennen/Weijser (Niz) 3, 7, 2, 9, (22 disk), 8, 16, 4, 3, 1; 4. M. in. R. Crawford (Avs); 5. Masilge/Klingerberger (Nem); 6. Pelisson/Rossi (Fra); 7. A. in G. Kavvas (Grč); 8. Stevenson/Bullock (Nzl); 9. Volker/Cunill Martinez (Arg); 10. Moore/Goodwin (Nzl). SIMON SIVITZ KOŠUTA in JAS FARNETI sta osvojila naslov svetovnih mladinskih prvakov v olimpijskem razredu 470. Ob prestižnem podvigu jima čestita in želi še mnnogo podobnih uspehov Slovenska kultumo-gospodarska zveza (Kilo)metri v naravi Odbojkarski trener Mitja Gombač, 38 let, iz Ricmanj, živi zdaj v Lokvi, kjer ima naravno telovadnico. Kako vzdržujete formo? Spomladi in poleti vzdržu- Rodila se je Srečnima staršema Sari in Niku Štoklju čestitamo, mali Nini pa želimo vse najboljše v življenju vsi pri Košarkarskemu klubu Bor Domači šport Danes Sobota, 4. februarja 2012 NOGOMET 2. ZIMSKI POKAL ZSŠDI U10 - 9.00 v telovadnici v Sovodnjah (nastopajo Breg, Juventina, Kras, Mladost, Primorje, Sovodnje, Vesna in Zarja) KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Ronchi DEŽELNA D-LIGA - 18.30 v Gorici, na Rojcah: Goriziana - Kontovel PROMOCIJSKA LIGA - 18.00 vTrstu, šola Da Vinci: Virtus - Sokol; 21.00 v Trstu, Fabiani: Firest - Bor NLB UNDER 15 ELITNI - 16.00 v Gorici, na Rojcah: Ardita - Breg UNDER 15 DEŽELNI - 17.45 v Krminu: Alba Cormons -Jadran A UNDER 13 - 18.00 v Trstu, na Greti: Barcolana - Sokol ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 v San Vitu al Tagliamento: San Vito - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje (dodatna tekma) ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Zalet C - Estvolley (dodatna tekma) 1. MOŠKA DIVIZIJA - 17.00 v Repnu: Sloga - Altura UNDER 16 MOŠKI - 18.30 v Vidmu: Aurora - Olympia Hlede 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 pri Briščikih: Zalet - Killjoy 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.30 na Proseku: Zalet rumene - Zalet plave UNDER 16 ŽENSKE - 16.30 na Opčinah: Zalet Barich -Zalet ZKB UNDER 14 MOŠKI - 18.30 v Gorici, Špacapan: Olympia Ferstyle - Ausa Cervignano UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Gorici, Špacapan: Olympia K2 sport - Pieris UNDER 13 MEŠANO - 15.30 v tržiški športni palači: Fincantieri M - Soča Lokanda Devetak; 15.30 v Fari: Millenium - Soča Lokanda Devetak BALINANJE PLAY OFF DEŽELNE C-LIGE - 15.00 v Vendemianu: San Rocco Bit - Gaja Jutri Nedelja, 5. februarja 2012 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v Chioggi: Acquamarina Chioggia - Sloga Tabor Televita MOŠKA D-LIGA - 19.30 v Lauzaccu: Blu Volley -Olympia under 17 (dodatna tekma) DEŽELNI POKAL - 10.30 v Gorici, Špacapan: VBU -Olympia, od 15.30 dalje za 3. in 1. mesto 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 15.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Zalet oranžna KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Caorlah: Caorle - Jadran Qubik Caffè DEŽELNA C-LIGA - 18.00 v Roraigrandeju: Roraigrande - Bor Radenska UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran B -Azzurra A ZAČETNIKI - 10.00 vTrstu, Morpurgo: Basket mania - Breg čestita JAŠU in SIMONU, trenerju Matjažu /vifjjf in društvuJK Čupa ob izjemnem uspehu na mladinskem svetovnem prvenstvu Nogometaši bodo ta konec tedna prisilno mirovali. Zaradi mraza in slabih vremenskih napovedi za danes in jutri je deželni odbor nogometne zveze odpovedal vse tekme v deželnih in pokrajinskih članskih ter mladinskih kategorijah tega konca tedna. »Posvetovali smo se z meteorološkim zavodom. Povedali so, da je predvideno sneženje do obale. V Venetu so se za ta korak že odločili,« je za naš dnevnik že včeraj opoldne povedal predsednik deželne nogometne zveze Renzo Burelli, ki je še dodal: »Nesmiselno je, da se igra v takih razmerah. Na Tržaškem in na Goriškem so razmere zaradi močne burje slabše kot drugod v Fur-laniji. Kljub temu so številne ekipe ta teden slabo trenirale oziroma sploh niso. Igrišča so poledenela in igralci bi tako bili bolj izpostavljeni poškodbam.« V soboto in nedeljo odpovedane tekme 19. kroga bodo odigrali 25. in 26. februarja, ko je bil tako in tako na sporedu prost dan. Predvsem na Krasu (posnetek iz Bazovice) so igrišča že ves teden poledenela kroma DANES V SOVODNJAH Finale 2. zimskega pokala ZSŠDI U10 bo Kljub slabim vremenskim napovedim so se organizatorji 2. zimskega nogometnega pokala ZSŠDI, za kategorijo U10 (cicibani), odločili, da bodo danes vseeno igrali finalni del turnirja, ki bo v občinski telovadnici v Sovodnjah od 9. ure dalje. V finalnem četveroboju (rdeči skupini) se bodo za 1. mesto potegovali Juventina, Kras, Mladost in Zarja. Medtem ko se bodo ostale ekipe (v modri skupini), Breg, Primorje, Vesna in So-vodnje, potegovali za uvrstitve od 5. do 8. mesta. Nagrajevanje bo okrog 14. ure. Spored: 9.00 (modra skupina) Vesna - Sovodnje; 9.25 (modra skupina) Primorje - Breg; 9.50 (rdeča skupina) Zarja - Juventina; 10.15 (rdeča skupina) Kras - Mladost; 10.40 (modra skupina) Primorje - Vesna; 11.05 (modra skupina) Breg - Sovodnje; 11.30 (rdeča skupina) Mladost - Juventina; 11.55 (rdeča skupina) Kras - Zarja; 12.20 (modra skupina) Primorje - Sovodnje; 12.45 (modra skupina) Breg - Vesna; 13.10 (rdeča skupina) Zarja - Mladost; 13.35 (rdeča skupina) Kras - Juventina. ODBOJKA - C-liga Pokalni finale bo gostila ŠZ Olympia Goriška Olympia bo jutri gostila tekme Deželnega pokala za moške C-ligaše, na katerem nastopajo najboljše štiri ekipe iz prve faze prvenstva (po dve iz vsake kvalifikacijske skupine), tako da bodo pokalne tekme dober test pred začetkom spopadov v skupini za napredovanje. Poleg Olym-pie so to še Ferro Alluminio, ki je že osvojil tudi Jadranski pokal in velja za glavnega favorita, Vbu in Vivil. Razen goriške so ostale ekipe starejše in izkušene. Jerončičevi varovanci so vsekakor dobro pripravljeni in se bodo v boj vrgli brez strahu. Njihov nasprotnik v jutranjem polfinalu (ob 10.30 v Slovenskem športnem centru v Gorici) bo videmski Vbu, proti kateremu so igrali že v Jadranskem pokalu. Takrat so bili brez svojega podajalca in liderja Filipa Hledeja, Videmčani pa so zmagali 3:1. Tokrat pa bo Olympia kompletna, med prvenstvom pa so mladi odbojkarji tudi napredovali in še dodatno pridobili na samozavesti. V telovadnici Kulturnega doma (vedno ob 10.30) pa se bosta pomerila Ferro Alluminio in Vivil. Tekma za tretje mesto in finale bosta popoldne (ob 15.30 in 17.00) v Slovenskem športnem centru. Polfinalni tekmi in srečanje za 3. mesto se igrajo na 2, finale pa na 3 zmagane sete. Za Olympio bo to že drugi zaporedni nastop v Deželnem pokalu, le da je lani igrala v tistem za D-ligaše, je pa edini novinec, ki se je prebil tako visoko. (T.G.) prej do novice www.primorski.eu1 jem formo z delom na vrtu: kosim travo, obrezujem grmovje in še pridelujem zelenjavo z vsemi potrebnimi prekopavanji. Se s športom ne ukvarjate? Čez celo leto pa vsako jutro od 20 do 30 minut peljem psico Xeno na sprehod. Glede na svoje občutje tečem ali pa hodim, vendar hitro po gozdnih poteh, ki se začnejo neposredno pred hišo. Tudi ob tako nizkih temperaturah in ko dežuje? Ne, ravno tačas, ko je zelo mrzlo in tudi ko dežuje, ostanem doma. Z drugimi športi pa se ne ukvarjate? Včasih sem smučal, tudi plaval v bazenu, tačas pa tudi tečem, vendar me to ne navdušuje tako kot odbojka, ki jo ljubim. Bili ste odbojkarji, kajne? Tako. Odbojko sem igral pri Boru, tudi v C1-ligi, in pri Alturi. Pred tem pa sem od 8. do 14. leta igral košarko v združeni ekipi Bor-Breg in nogomet pri Bregu. Starši namreč niso želeli, da bi igral odbojko. K sreči se je nekaj zapletlo z registracijo in sem pristopil v ekipo, ki jo je treniral profesor Furla-nič. Ali včasih tudi trenirate s šestnajstletnicami Zaleta ZKB, ki jih trenirate? Treniram aktivno, tako da se vsakič prepotim. Aktivno namreč vodim vaje in če jih je na trenignu enajst, tudi podajam. Letos sicer treniram ekipo samo enkrat tedensko. Bi rad še kdaj igrali? Tudi rekreativno? Rekreativno igranje me sploh ne privlači, raje igram za točke in v uradnem prvenstvu. Tačas pa igram izključno na treningih. Izbirate raje aktivne počitnice ali popoln relaks? Ko je dopust, imam najraje relaks. Na morju. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo jutri, v nedeljo, 5. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.335-5476663 (Vanja). SK DEVIN prireja tekmo Kekec na smučeh, namenjeno vsem tečajnikom smučanja in deskanja zamejskih društev. Tekma bo v nedeljo, 12. februarja 2012, na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja do petka 10. februarja na info@skdevin.it ali na 340 2232538. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo jutri, v nedeljo, 5. februarja, potekal tečaj plezanja zaledenelih slapov. Prostih je še nekaj mest, za dodatne informacije 3386100412 (Tibor). Odbojka: v Trstu prekinili prvenstva U14 in U13 Tržaška odbojkarska zveza je zaradi slabih vremenskih napovedi odpovedala vse današnje in jutrišnje tekme v mladinskih kategorijah U14 in U13. Za ostala prvenstva, še piše v sporočilu, se bo tržaška pokrajinska zveza odločila danes do 12. ure. O morebitnih spremembah in prekinitvah prvenstev vam bomo sproti sporočali na naši spletni strani www.primorski.eu. ODLOČITEV DEŽELNE ZVEZE - Zaradi slabih vremenskih napovedi Brez nogometa Današnji in jutrišnji krog v članskih in mladinskih kategorijah bodo nadoknadili 25. in 26. februarja / RUBRIKE Sobota, 4. februarja 2012 21 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Tudi pred sto leti se je pojavila ostra zima, med katero »piha že vrlo dni močna hrvaška burja. Mraza je bilo do pet stopinj pod ničlo in je tolik mraz z burjo bolj občuten, nego tihi mraz pri dvajsetih stopinjah pod ničlo!« V Križu pa so kljub mrazu ponovno oživeli tamkajšnjo pevsko društvo. »Pri nas obstoji pevsko društvo »Skala«, ki je bilo ustanovljeno že pred dvajsetimi leti. V začetku svojega delovanja je društvo cvetelo. To je trajalo kakih petnajst let. Potem pa je društvo iz raznih razlogov zaspalo. Od tedaj se nihče ni več brigal zanje. Da bi pa taka velika vas, kakor je sv. Križ, ne imela svojega pevskega zbora, bilo bi pač sramotno. To so tudi nekateri izprevideli in lotili so se dela. In to so ravno tisti, ki so poklicani v to - namreč mladina. Vzdramili so zopet pevsko društvo ter prevzeli tudi njega vodstvo, kar so jim starejši tudi prepustili rade volje, nadejajoči se, da se bo zopet po naši vasi razlegala močna slovenska pesem. Sram je skoraj človeka priznati, da pri nas, kar je nekaj časa sem, ni bilo čuti druzega, nego samo italijansko petje. Upamo, da bo naša vas v tem ozi-ru v kratkem času popolnoma reformirana. Ker pa čaka novoizvoljenega mladega odbora mnogo tež-koč, zato priporočamo, naj je podpirajo vsi tisti, ki jim je delovanje »Skale« povšeči. Pa še nekaj drugega moramo povedati. Ustanovil se je pri nas pred kratkim tudi »Sokol«. Kakor se vidi se mladina živahno zanima tudi za to društvo in jej moramo izreči tudi pohvalo za to. Škoda le, da je pri nas tudi takih ljudi, ki sta jim tako »Sokol« kakor pevsko društvo trn v peti, in to so ravno tisti, ki tako radi govorijo - o »kulturi«. Za sedaj naj zadostuje samo to; če bodo pa do-tičniki še nadalje zabavijali črez naša društva, tedaj bomo drugače govorili. Mladeničem pa kličemo: Le neustrašeno naprej po začrtani poti! Pokažite, da Vam je res na srcu napredek! To vam bo le v čast!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V Tržiču je med stavko delavcev tamkajšnje ladjedelnice, prišlo do hudih spopadov s policijo. »Po neuradnih ocenah je v policijski akciji proti demonstrantom sodelovalo okoli tisoč petsto članov »celere«, ki so jih v Tržič pripeljali iz raznih krajev naše dežele. Njihovo obnašanje je bilo še bolj surovo kot ponavadi. Sol-zilne bombe niso metali le na demonstrante, ampak tudi na osebe, ki so hitele po svojih opravkih, in na dijake, ki so čakali avtobus, da bi se peljali domov; prizanesli niso niti starejšim osebam. V civilno bolnišnico so odpeljali štirinajst oseb, ki so jim zaradi udarcev ugotovili poškodbe na glavah in drugih delih telesa; štiri so pridržali v bolnišnici, ker so poškodbe resnejšega značaja. Med njimi je tudi priletni meščan, ki z demonstracijo ni imel nobene zveze. Zgodaj zjutraj, ob osmih so delavci odšli na delo v tovarno, ker so prenehali s stavko, uradniki pa so osta- li na trgu pred ladjedelnico. Nekako ob osmih in dvajset minut so se v skupinah odpravili proti mestnemu središču. Tedaj jih je povsem nepričakovano policija napadla in pričela razganjati z vozili in metanjem solzil-nih bomb. Vse to je povzročilo razburjenje tudi med delavstvom, ki je na poziv treh sindikalnih organizacij ob dvanajsti uri zapustilo obrat in se po Ulici Cosulich napotilo proti mestnemu središču, kjer naj bi imelo zborovanje. Toda že pri mostu deveta junija jih je policija napadla in jim ni dala miru. Delavci so odšli do Ancone-te in se razkropili po vsej četrti, kjer so neprestano odmevale eksplozije solzilnih bomb. Do petnajste ure je prišlo do številnih spopadov in mesto je bilo zavito v gost oblak dima, ki je žgal v oči in povzročal glavobol. Mesto je bilo kakor izumrlo. Le redko katera trgovina je bila odprta, ulice pa so bile prazne in tudi ustavljenih avtomobilov ni bilo toliko, kot jih je navadno.« FILMI PO TV Sobota, 4. februarja, Rete 4, ob 21.15 Il sesto senso Režija: Michael Night Igrajo: Bruce Willis, Haley Joel Osment in Toni Collette Otroški psiholog Malcolm Crowe sprejme za pacienta malega Colea, devetletnega dečka, ki je prepričan, da vseskozi srečuje duhove. Začetna skep-sa psihologa, se kaj kmalu spremeni v izredno zaupljiv odnos, ki omogoči fantku in njegovemu zdravniku, da uspešno opravita terapijo. Nedelja, 5. februarja, Rai Movie, ob 12.45 Ladri di biciclette Režija: Vittorio De Sica Igrata: Lamberto Maggiorani in Enzo Staiola Vrh italijanskega neorealizma: zgodba o mladem očetu, ki mora najti ukradeno kolo, saj ga nujno potrebuje za opravljanje svojega poklica. S sinom, Staiolo, se zato odpravita na dolg lov za kolesom, in v trenutku obupa odločita, da bosta tudi sama postala tatova koles. De Sicovo delo je alegorični prikaz uničene in zdrobljene italijanske družbe, ki mora ponovno osvojiti neko dostojanstvo in najti izgubljen življenjski smisel: v ospredje postavlja malega človeka. Film, povzet po romanu Luigija Bartolinija in za katerega je scenarij napisal Luigi Zavattini, je leta 1949 zmagal oscarjevo nagrado, za najboljše tuje delo. Torek, 7. februarja, rete 4, ob 21.10 French Kiss Režija: Lawrence Kasdan Igrajo: Meg Ryan, Kevin Kline Kate je zaročena s fantom po imenu Charlie, prepričana je, da se bosta kmalu poročila. Fant pa nato odide poslovno v Pariz in se tam zaljubi v drugo dekle ter Kate kar po telefonu sporoči, da poroka odpade. Kate se ne vda, pripravljena je storiti vse, da Charlie-ja dobi nazaj, odpravi se v Pariz. Na letalu pa spozna zanimivega Francoza. Ponedeljek, 6. februarja, Rai Movie, ob 15.50 Caterina va in citta Režija: Paolo Vrzi Igrajo: Sergio Castellito, Laura Morante Caterina je hčerka zafrustriranega profesorja, ki si vse življenje prizadeva, da bi se povzpel po so- ^/yiUVVS: cialni lestvici. Končno se mu zdi, da bo lahko kronal svoje sanje prav s pomočjo hčerke gimnazijke in se zato odloči, da jo bo vpisal na enega najbolj ekskluziv-nih rimskih licejev. Caterina res spozna rimsko boljšo družbo, ki pa je ne sprejme tako kot si naivna najstnica pričakuje. Kljub prizadevanju ostane razočarana in še ne polnoletna spozna kaj pravzaprav pomeni prijateljstvo. Torek, 7. februarja, La 7, ob 21.10 Questa storia qua Režija: Sybille Righetti in Alessandro Paris Dokumentarec, ki sta ga mlada režiserja Ales-sandro Paris in Sybille Righetti predstavila na lanskem beneškem festivalu se s pomočjo slik in starega arhivskega materiala loteva življenjepisa prav gotovo najznamenitejšega italijanskega roc-kerja, od časov, ko so mu tekla otroška leta v rodni Zocci pri Modeni, pa do uspeha in vsega kar sodi k temu. Vasco Rossi je tudi sam sodeloval pri nastanku filmskega zapisa, saj je režiserka Sybille Righet-ti, doma iz Pordenona, hčerka njegovega mladostniškega prijatelja, ki je prav s pomočjo intervjujev obnovila zadnjih šestdeset let glasbenika, ki je pred par meseci za vselej zaključil s koncerti. Četrtek, 9. februarja, Rai 3, ob 21.05 Shall we dance? Režija: Peter Chelsom Igrata: Richard Gere in Jennifer Lopez John Clark je deloholik, ujet v lastni monotoni in poneumljajoči eksistenci v kateri vlada rutina. Ko nekega večera na poti domov ugleda prekrasno učiteljico plesa , se njegovo življenje popolnoma spremeni, saj lepotica v njem prebudi željo, da poišče pot iz ujetništva lastne eksistence in se vpiše v tečaj klasičnih plesov. Zdaj mora imeti lahek korak in izvajati zapletene manevre, če želi to novo in vznemirljivo strast obdržati in jo skriti pred družino in prijatelji. (Iga) SLIKOVNA KRIŽANKA - naši kraji REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ČASOMER, VRSTA ZELO NATANČNE URE PRIPADNIKI RETIJCEV VVZHODNIH ALPAH HRVAŠKI SMUČAR KOSTELIC PREVELIKA OBREMENITEV LAHKO MOTORNO VOZILO S PEDALI KRASTAČA AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA ITALIJANSKI SPOLNIK MESTO PRI MILANU FIŽOLOVKA NIČLA NEKDANJI CARIGRAD EGIPČ. BOG SONCA NEIMENOVA-NIAVTOR GRŠKI MIT. VELIKAN NAŠ PESNIK MERMOLJA ZIB, KOLEB REKA V ČRNI GORI IN ALBANIJI NAJMLAJŠI RJAVI PREMOG VEČJI OGNOJEK ZGORNJI DEL STOPALA SNOV, KI RADA RAZPADA V IONE SINOVA ŽENA ALBERT EINSTEIN UNITED NATIONS GLAVNO MESTO MADAGASKARJA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK PREDEL NA GORIŠKEM REDEK NEBESNI POJAV MESTECE V IRANU VASCO ROSSI MESTO V SRBIJI, OB REKI NIŠAVI KRAJ PRIPOREČU KEM. ZNAK ZA IRIDIJ ŽIVILSKI DELAVEC ZVITEK, ZMOTEK GRŠKI JUNAK, SIN PELEJA LIHO ŠTEVILO DALMATIN. ŽENSKO IME IT. IGRALKA MASSARI NAŠ PESNIK GRUDEN STAR GERMAN OČRT, PRIKAZ SLOBODAN NOVAK NESTRI-NJANJE, NERAZUMEVANJE GRŠKI BOG SMRTI SLOVARČEK - ANAR = mestece v Iranu • BOJANA = reka v Črni gori in Albaniji • CERERA = rimska boginja rastlinstva in poljedelstva, Jupitrova sestra • LIN = drugi rimski papež • NOCERA (Inferiore ali Superiore) = kraj pri Salernu 22 Sobota, 4. februarja 2012 SVET / NATO - Zasedanje obrambnih ministrov članic zveze v Bruslju Za Afganistan ni novih načrtov, na Kosovu ne bo zmanjšanja sil V okviru koncepta pametne obrambe opredeljenih od 20 do 30 nosilnih projektov BRUSELJ - Dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov članic zveze Nato, ki se je včeraj sklenilo v Bruslju, so najbolj zaznamovale napovedi, da naj bi ZDA bojne operacije zavezništva v Afganistanu končale že na sredini leta 2013. V Natu so poudarili, da zaveznice ostajajo v državi z bojnimi silami do konca leta 2014. Nato pa za zdaj tudi ne bo zmanjševal sil na Kosovu. Vprašanje prenosa odgovornosti za varnost Afganistana z Nata na afganistanske varnostne sile je v četrtek v Bruslju povzročilo kar precej zmede. Novembra 2010 je bilo na vrhu zavezništva v Lizboni dogovorjeno, da se bodo vse bojne operacije Nata končale do konca leta 2014. Vendar je ameriški obrambni minister Leon Panetta v četrtek nakazal, da bi se lahko bojne operacije ZDA končale že v letu 2013. Enostransko je umik bojnih sil v letu 2013 pred časom napovedal tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, kar pa mnogi razumejo le kot del predvolilne retorike. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je po izjavah Panet-te v četrtek zatrdil, da ni nikakršnih sprememb v časovnih načrtih iz Lizbone in da Nato ostaja v Afganistanu z bojnimi silami do konca leta 2014. Tudi v Beli hiši so se distancirali od ministrovih besed, češ da Panettove izjave ne pomenijo sprememb v stališčih ZDA glede njihove prisotnosti v Afganistanu. Slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič, ki opravlja tekoče posle, pa je v povezavi s tem pojasnila, da gre za to, da naj bi do sredine leta 2013 afganistanske varnostne sile prevzele vodilno vlogo v vseh bojnih operacijah. Sile Nata naj bi se takrat popolnoma umaknile iz vodilne vloge v bojnih operacijah v podporno vlogo, a vendar bi še ostale na terenu, kjer pa naj bi vse bolj prevzemale dejavnosti na področju izobraževanja, urjenja, svetovanja in graditve politične infrastrukture. Ministri so veliko razpravljali tudi o tem, kako po letu 2014. Zavezništvo naj bi med drugim finančno podprlo od 230.000 do 240.000 pripadnikov afganistanskih sil, ki bodo ocenjene kot potencialno vzdržne. Odločitev se pričakuje v Chicagu. Poleg operacije Isaf v Afganistanu so ministri govorili tudi o operaciji Kfor na Kosovu, v kateri trenutno sodeluje 23 članic Nata in sedem partnerskih držav. Pripadnikov Kfor- ja je okoli 5800, od tega okoli 300 slovenskih vojakov. Zveza Nato za zdaj ne bo zmanjševala svojih sil na Kosovu, odločitev o zmanjšanju sil na okoli 2000 pripadnikov je preložena na drugo polovico leta. Prav tako ni pričakovati sprememb v številu in predvidoma tudi ne v nalogah slovenskih vojakov v Natovi operaciji Kfor. Pomembna tema, ki bo v ospredju tudi v Chicagu, je bil koncept pametne obrambe, ki naj bi v času finančne krize, ko morajo zaveznice krčiti obrambne izdatke, z združevanjem zmogljivosti posameznih držav prinesel boljše rezultate z enakimi sredstvi. Doslej je bilo v okviru koncepta pametne obrambe opredeljenih od 20 do 30 nosilnih projektov. Zaveznice so tokrat v glavnem napovedovale, pri katerih projektih bodo sodelovale in pri katerih želijo prevzeti vodilno vlogo. Dokončen seznam bo predvidoma sprejet v Chicagu. (STA) Sekretar Nata Rasmussen se pogovarja z obrambnim ministrom ZDA Panetto EGIPT - Po sredinih izgredih V Kairu novi spopadi med varnostnimi silami in protestniki KAIRO - V Kairu so včeraj znova izbruhnili spopadi med predstavniki varnostnih sil in protestniki, ki so poskušali doseči tamkajšnje ministrstvo za notranje zadeve. Demonstranti, ki so protestirali proti tamkajšnjemu vojaškemu vrhovnemu svetu, so policiste obmetavali s kamenjem, slednji pa so se odzvali s solzivcem. Pri tem sta umrla dva človeka. Novi spopadi so se razvneli po sredinih nemirih in nasilju na nogometni tekmi v mestu Port Said, ki je zahtevalo 74 smrtnih žrtev in več sto ranjenih. Zamaskirani protestniki so se včeraj poskušali prebiti skozi bodečo žico in zanetiti ogenj na ulici Mansur, ki vodi do ministrstva za notranje zadeve. Varnostne sile so se odzvale s solzivcem, zaradi katerega sta življenje izgubila dva protestnika. Na bližnjem trgu Tahrir se je medtem ob tradicionalni petkovi molitvi zbralo več sto ljudi, mahalo z zastavami in protestiralo proti vladajočemu vojaškemu vrhovnemu svetu, ki je prevzel oblast po odhodu nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka lanskega februarja. Egiptovski protestniki so se po molitvi iz več mošej v mestu odpravili proti tamkajšnjemu parlamentu in zahtevali umik vojaških oblasti. Nasilje je potekalo že v četrtek in v noči na včeraj. Po navedbah notranjega ministrstva je bilo od četrtka ranjenih več kot 1480 ljudi. Po navedbah predstavnika egiptovskih varnostnih sil so egiptovski beduini izpustili ameriški turistki in njunega turističnega vodnika. Trojico je ugrabila skupina zamaskiranih oboroženih moških na poti proti samostanu Svete Katarine na Sinaju. (STA) SIRIJA - Represija Ob obletnici pokola v Hami nove žrtve režima DAMASK - Sirski protestniki so kljub vladnim poskusom zatrtja demonstracij tudi včeraj preplavili tamkajšnja mesta. S tem so obeležili 30. obletnico pokola v mestu Hama, kjer so vojaške sile režima tedanjega predsednika Ha-feza Asada ubile več deset tisoč ljudi. V včerajšnjih protestih naj bi medtem življenje izgubilo najmanj 17 ljudi. Več deset tisoč protestnikov se je včeraj zbralo v mestih Hama in Idlib na severu, v provinci Dara na jugu in v provinci Damask. Zborovanja so potekala v spomin na pokol leta 1982, ko je režim očeta sedanjega predsednika Ba-šarja Asada v mestu Hama krvavo zatrl vstajo sunitskih isla-mistov in ubil med 10.000 in 40.000 ljudi. Po začetku včerajšnjih protestov so vladne sile začele streljati na zbrane v središču mesta Hama in ubile najmanj enega protestnika, tri pa ranile, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. O dveh smrtnih žrtvah so poročali iz province okoli glavnega mesta Damask, še najmanj pet ljudi, med njimi tudi otroci, pa naj bi življenje izgubili drugod po državi. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji je v včerajšnjem nasilju umrlo tudi devet pripadnikov sirske vojske v spopadih s Svobodno sirsko vojsko (FSA) v provinci Dara. Od začetka tokratne vstaje marca lani je v Siriji po podatkih ZN umrlo najmanj 5000 ljudi, medtem ko je število ubitih po navedbah Sirske zveze za človekove pravice že doseglo najmanj 7191 smrtnih žrtev. (STA) Trump podprl Romneyja LAS VEGAS - Ameriški bogataš Donald Trump je v četrtek v svojem hotelu v Las Vegasu izrazil podporo predsedniški kandidaturi nekdanjega guvernerja Massachusettsa Mitta Romneyja, dva dni po njegovi gladki zmagi na republikanskih volitvah na Floridi in dva dni pred današnjimi strankarskimi zborovanji v Nevadi. Republikanska predsedniška kampanja se je iz Floride preselila v Nevado, kjer je v zadnji anketi lokalnega časopisa in televizijske postaje iz Las Vegasa Romney dobil 45 odstotkov, nekdanji predsednik predstavniškega doma iz Georgie Newt Gingrich 25, nekdanji senator iz Pensilvanije Rick Santorum 11, kongresnik iz Teksasa Ron Paul pa devet odstotkov podpore med republikanskimi volivci. Zapatero se je poslovil kot vodja španskih socialistov SEVILLA - Nekdanji španski premier in vodja socialistov Jose Luis Rodriguez Zapatero se je po 11 letih poslovil s čela socialistične stranke (PSOE). V čustvenem poslovilnem govoru je Zapatero na kongresu stranke v Se-villi včeraj ponovno zagovarjal ostre varčevalne ukrepe svoje vlade, ki so sicer pripomogli k porazu stranke na lanskih parlamentarnih volitvah. Zapatero je na 38. kongresu PSOE med drugim zavrnil očitke, da se je njegova vlada z "improvizacijo" odzvala na globoko gospodarsko in finančno krizo, je pa priznal, da je prepozno prepoznal obseg krize. Wen Jiabao: Kitajska ne namerava kupiti Evrope PEKING - Kitajski premier Wen Jiabao je včeraj dejal, da je Kitajska pripravljena pomagati Evropi pri njenem boju z dolžniško krizo, ob tem pa poudaril, da nima ne sredstev ne namena za "nakup Evrope". S tem se je odzval na vse večjo zaskrbljenost glede naraščajočega obsega kitajskih investicij v močno zadolženem območju evra. Nekateri se bojijo, da pripravljenost Kitajske na pomoč Evropi pomeni, da si želi drugo največje gospodarstvo na svetu kupiti Evropo, je na nemško-kitajskem gospodarskem forumu juž-nokitajskem mestu Guangzhou opozoril kitajski premier. "Ta zaskrbljenost ni skladna z realnostjo. Kitajska nima tega namena in tega niti ni sposobna," je njegove besede povzela francoska tiskovna agencija AFP. Nedavni val naložb kitajskih podjetij in z državnimi sredstvi podprtih skladov dejansko skrbi mnoge Evropejce. Bojijo se namreč, da bo Peking na ta način pridobil preveč vpliva na evropska gospodarstva. (STA) KAMBODŽA - Dokončna razsodba Nekdanji vodja zapora Rdečih Kmerov obsojen na dosmrtni zapor PHNOM PENH - Posebno sodišče v Kambodži je včeraj nekdanjega vodjo glavnega zapora Rdečih Kmerov Kaing Guek Eava, bolj znanega po vzdevku Duch (na sliki), dokončno obsodilo na dosmrtni zapor. Takšno kazen mu je izreklo, potem ko sta se tako tožilstvo kot obramba pritožila na 35-letno zaporno kazen, ki mu je sodišče izreklo leta 2010 za smrt kakih 15.000 ljudi. Sodniki so ocenili, da izrečena kazen ni odsevala teže zločinov, ki so bili storjeni v "tovarni smrti", zloglasnem zaporu Rdečih Kmerov Tuol Sleng v prestolnici Phnom Penh, ki ga je vodil Duch. "Zločini, ki jih je storil, so bili nedvomno med najhujšimi v zgodovini človeštva. Zaslužijo si najvišjo možno kazen," je dejal Kong Srim, predsednik najvišjega prizivnega telesa sodišča, medtem ko je 69-letni Duch v dvorani brezizrazno spremljal izrek sodbe. Sodniki so še izpostavili, da je Duch uril, ukazoval in nadziral osebje zapora, da je "izvajalo sistematično mučenje in usmrtitve zapornikov". Posebno sodišče za zločine nekdanjega režima Rdečih Kmerov med leto- ma 1975 in 1979 je v svoji prvi razsodbi Ducha leta 2010 obsodilo na 35 let zapora zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Kasneje so mu pet let oprostili, ker je bil nezakonito pridržan. Ker je enajst let že preživel za zapahi, naj bi v zaporu ostal še 19 let. Tožilstvo se je na sodbo pritožilo. Zahtevalo je dosmrtno zaporno kazen, saj je menilo, da sodniki niso v zadostni meri upoštevali teže zločinov, ki jih je zagrešil, in dejstva, da je Duch pri zločinih sodeloval po svoji volji. Obramba pa je hotela doseči oprostilno sodbo, ker naj bi samo izpolnjeval ukaze. Obsodbo je z zadovoljstvom že pozdravilo več sto ljudi, med njimi tu- di ostarele žrtve režima Rdečih Kmerov, ki so napolnili galerijo sodišča, da bi bili priče končni razsodbi. V zloglasnem zaporu Tuol Sleng v prestolnici Phnom Penh, ki ga je vodil Duch, je bilo v štirih letih režima Rdečih Kmerov ubitih najmanj 15.000 ljudi. Zapor je bil v času režima glavni center za mučenje, kjer so zapornike po mučenjih in zaslišanjih odpeljali na t.i. polja smrti zunaj prestolnice, kjer so jih usmrtili. V prostorih te nekdanje srednje šole in nato tajnega zapora S-21 je danes Muzej genocida, kjer je mogoče videti celice in mučilne naprave ter fotografije številnih žrtev. Režim Rdečih Kmerov pod vodstvom Pol Pota, ki je umrl naravne smrti leta 1998, je hotel državo preoblikovati v skladu z idejo maoizma o agrarni utopiji. Med letoma 1975 in 1979 je v državi umrlo okoli dva milijona ljudi oziroma četrtina takratnega prebivalstva Kambodže. Številne so usmrtili, mnogi pa so umrli tudi zaradi mučenja, izčrpanosti ali podhranjenosti. (STA) GRČIJA - Med vse hujšo krizo Grki v zadnjih dveh letih v tujini naložili 16 milijard ATENE - Grki so od leta 2009, ko je država začela drseti v eno najhujših gospodarskih kriz v zadnjih desetletjih, v tuje banke naložili vsaj 16 milijard evrov. Kar tretjino denarja so naložili v banke v Veliki Britaniji, kakšno desetino pa v banke v Švici. Grki so v preteklih dveh letih z varčevalnih računov, ki so jih imeli pri grških bankah, skupaj dvignili kar 65 milijard evrov, je povedal grški finančni minister Evangelos Venizelos. Venizelos je branil odločitev grške vlade, da podpre grške banke, ki so od leta 2008 v zameno za lastniške deleže dobile skupaj za pet milijard evrov državne pomoči, približno 40 milijard evrov vredno finančno injekcijo pa si lahko obetajo še v okviru drugega svežnja pomoči držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Podrobnosti glede nove mednarodne pomoči Grčiji naj bi dorekli do konca prihodnjega tedna. Predstavniki trojke so sicer v četrtek ugotovili, da Grčija poleg drugega svežnja pomoči, vrednega 130 milijard evrov, in delnega odpisa dolga v višini 100 milijard evrov potrebuje še dodatnih 15 milijard evrov. Trojka naj bi tako preostalih 16 držav članic območja evra pozvala, naj pomagajo zbrati manjkajoča sredstva. Pritisk na javne posojilodajalce Grčije, naj pristanejo na (delni) odpis vrednosti grških državnih obveznic, predstavlja nov boj za rešitev Aten pred bankrotom. Države z evrom in IMF so Grčiji doslej odobrili na milijarde evrov posojil, pri čemer pa jim še ni bilo treba pristati na izgube. IMF je sicer v teh dneh Grčijo pozval, da zniža plače tudi v zasebnem sektorju, kar pa sindikati in delodajal-ske organizacije po poročanju ameriške tiskovne agencije AP zavračajo. Prav delni odpis dolgov s strani zasebnih upnikov in reforma trga dela pa sta pogoja za novo pomoč Grčiji. Brez nje bi Atene marca bankrotirale. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 4. februarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Klepetulke - animacija, 4. epizoda: Himna druščine Kle-petulk 20.30 Deželni TV dnevnik; sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore I t H Cí vutií t 6.10 Dok.: Da Da Da in musica 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 Aktualno: Settegiorni 10.55 Variete: ApriRai 11.10 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Talent show: Ballando con le Stelle (v. M. Carlucci) 0.30 Show: Di che talento sei? (v. M. Costanzo) 1.15 Nočni dnevnik in Focus u 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Lampi di genio in Tv 7.00 Variete: Cartoon Magic 9.00 Nan.: Summer in Transylvania 9.25 Igra: School Rocks 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: ApriRai 10.55 Aktualno: Quello che 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: London Live 2.0 lï[ Jim JÏNSt 21.15 Film: The sixth sense - II sesto senso (triler, ZDA, '99, r. M.N. Shya-malan, i. B. Willis, H.J. Osment) 23.30 Film: The tracker (akc., ZDA, '00, r. J. Schechter, i. C. Van Dien, F. Robertson) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.30 Film: South Kensington (kom., It., '01, r. C. Vanzina, i. R. Everett, E. Macpherson) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resn. show: Grande Fratel-lo 12 14.10 Talent show: Amici 15.30 Variete: Verissimo - Tutti i colori della crona-ca (v. S. Toffanin) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.45 Aktualno: Stri-scia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Variete: Italia's Got Talent 0.30 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 7.05 9.55, 12.20 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 10.50 Film: Scooby-Doo e i pirati dei Caraibi (ris., ZDA, '06) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Ris.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Samurai Girl 16.30 Film: Cenerentola per sempre (rom., V.B., '00, r. B. Kidron, i. K. Turner) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: I pinguini do Madagascar (ris.) 19.30 Film: The reef - Amici x le pinne (ris., J.K./ZDA, '06) 15.30 Film: La libreria del mistero - La stanza chiusa (triler, ZDA, '03, r. W. Klen-hard i. Amy Locane ) 17.05 Variete: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Nan.: Sea Patrol 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: The Good Wife 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.25 Dnevnik in rubrike 7.00 Dok.: Geo & Geo 7.25 Film: Non man-giate le margherite (kom., ZDA, '60, r. C, Walters) 9.15 Aktualno: PaeseReale 10.15 Nan.: Kingdom 11.00 Aktualno: Tgr Belli-talia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.55 Aktualno: Tv Talk 17.00 Nan.: Un caso per due 18.00 Šport: 90° Minuto Serie B 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Nanuk - Prove d'avventu-ra 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.55 Rubrika: Un giorno in pretura 0.55 Dnevnik in Rubrike u Rete 4 7.15 Nan.: Magnum P.1.8.20 Variete: Vivere meglio 9.45 Nan.: RIS Roma - Delitti im-perfetti 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Nan.: Poirot 17.00 Nan.: Monk 18.00 Dok.: Pianeta mare 21.10 Film: L'era glaciale 2 - Il disgelo (ris., ZDA, '06) 22.55 Film: Balto - Sulle ali dell'avventura (ris., ZDA, '04) 0.45 Šport: Studio Sport XXL 1.45 Variete: Po-ker1mania ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Dok.: Piccola grande Italia 8.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Glasb.: Cantafestivalgiro 13.00 Dok.: Luoghi magici della terra 13.30 Dnevnik 13.55 Dok.: Castelli e ma-nieri 14.40 Šport: Ski Magazine 15.15 Dok.: Kenya 15.55 Variete: 80 Nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Videomoto-ri 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.00 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 20.50 Film: Grand Champion 23.00 Nočni dnevnik 23.25 Voci dal Ghetto 0.25 Variete: A tambur battente La l LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Aktualno: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Noi siamo angeli - La fortuna viene dal cielo (kom., It., '97, r. R. Deodato, i. B. Spencer, P.M. Thomas) 16.00 Nan.: I magnifici sette 17.05 Šport: Rugby, Francija - Italija, Torneo 6 Nazio-ni (pon.) 19.15 21.30 Show: The Show Must Go Off (v. S. Dandini) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In onda 0.00 Nočni dnevnik 0.10 Variete: m.o.d.a. (v. C. Mal-vini) 0.55 Film: Star Trek III - Alla ricer-ca di Spock (fant., ZDA, '84, r. L. Nimoy, i. W. Shatner) Jr Slovenija 1 6.00 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.20 Risanka 7.30 Pravljica za otroke: Nočko II 7.45 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 8.30 Otr. serija: Ribič Pepe 8.50 Ris. nan.: Smrkci (pon.) 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki dok. film: Moj svetilnik10.15 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Bilo je... 14.45 Dok. film: Poirot: Skrivnostne ure 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.25 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 0.15 Oza-re 18.40 Risanke 18.55 0.20 Dnevnik, Utrip, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Nad.: Moji, tvoji, najini 20.30 Dok. serija: Zgodbe izza obrazov 21.05 Film: Kje je denar 22.35 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 23.20 Nad.: Marchlands 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal Jr Slovenija 2 7.10 Skozi čas 7.20 Lynx magazin 7.55 Slovenci v Italiji (pon.) 8.25 Posebna ponudba 10.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž) 11.55 Alpsko smučanje: SP, smuk (m) 13.45 Med valovi (pon.) 13.15 Umetnostno drsanje, EP 15.55 Nordijsko smučanje, SP, Skoki 17.45 Rokomet, Liga prvakov 19.40 Nordijsko smučanje, SP, Skoki (ž) 20.10 Judo 21.00 Na lepše (pon.) 21.25 33/45, sobotna glasbena noč: Ameriška krpanka 22.25 Glasb-dok. film: Sem cigan 23.05 Brane Rončel izza odra (pon.) 0.55 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Tvd Maribor 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 12.15 Prava ideja (pon.) 13.30 14.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled 16.20 Na tretjem... 17.10 Aktualno 17.50 19.30 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.15 22.00 Politik, to sem jaz! 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Boben - glasb. oddaja 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Ciak junior 16.20 Iz arhiva po vaših željah 17.25 Vse-danes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Histria jazz 22.15 Back Stage Live 22.35 »Q« - trendovska odd. 0.05 Čezmejna Tv pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 10.05 Risane serije 10.15 Nan.: Talenti v belem 11.10 Nan.: Razočarane gospodinje 12.05 Nan.: Dobra mačka 12.35 Film: Ljubezen v napačnem času 14.20 Kuharska serija: Kuhajmo po domače 14.50 Resn. serija: Prenovimo kopalnico 15.20 Dok. serija: Preobrazba doma 16.25 Resn. serija: Ko pospravlja Kim 17.00 Film: Babičina hiša (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Troja (Troy) 22.55 Film: Soba za paniko (ZDA) 1.10 Film: V soseščini (ZDA) 2.40 24UR, Novice 3.40 Nočna panorama A Kanal A 7.40 Tv prodaja 7.55 Nan.: Robinson Crusoe Robinson Crusoe 8.45 Nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 9.15 Film: Pol-pol (ZDA) 11.00 Mojstri iluzije (ameriška serija) 11.45 Mladinska Pazi, kamera! 12.15 Brata (hum. nan.) 12.40 Dokler naju smrt ne loči (hum. nan.) 13.05 Nan.: Gorski reševalci 14.05 Film: Edison 15.50 Film: Ku-ža na igrišču 17.30 23.20 Fantastična Be-ekmana (resnič. serija) 18.00 Svet - Povečava 18.30 Norci na delu 19.05 Navihanci iz Benidorma (zab. serija) 19.30 Pazi, kamera! 20.00 Družinski film: Mogočni racmani 21.55 Film: Woodcock (ZDA) 23.30 Resn. serija: Fantastična Beekmana 0.50 Raziskovalni junaki (anim. serija) 1.20 Love Tv 3.20 Nočna ptica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Odprto za srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val, sobotna rockopedija; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO - radijska igra v režiji Maria Uršiča; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.45 Namig za nedeljski izlet: pohod Od kala do kala; 12.00 Osebnost Primorske, predstavitev in glasovanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'ltalia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Et-nobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturo-mat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka rahttp://www.coperti-nedvd.org/copertine/L%27era_glaciale_2_il_ disgelo_-_originale.jpgdijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 4. februarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno ¿P^ oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona Ob O . GRADEC1 -9/-6 TOLMEČ O -7/-3 Z/ CELOVEC O -10/-8 TRBIŽ O 0-14/-12 -12/-10 „„„OJ?',-2 tó O KRANJSKA G. c „ 6u5 ČEDAD O ¿TK VIDEM O -4/0 -5/0 O PORDENON -4/1 /V TRŽIČ ^J) -9/-7 o KRANJ 0 -12/-10 S. GRADEC CELJE -9/-7 O X MARIBOR O -9/-7 PTUJ O M. SOBOTA 0-9/-7 o LJUBLJANA -8/-6 POSTOJNA O -11/-9 KOČEVJE .. ČE _ O ČRNOMELJ N. MESTO -11/-8 O ZAGREB -10/-8 O (^NAPOVED ZA DANES Povsod bo oblačno. Na vzhodu in v gorah je možno sneženje s poledicami, ki se bodo ponekod pojavile tudi na zahodnih ravninah. Na obali bo pihala močna Burja s sunki čez 139 km/h. Burja bo močna tudi v ravninah. Mrzlo bo in najvišje dnevne temperature bodo povsod pod ničlo. Danes bo oblačno, občasno bo še rahlo snežilo. Proti večeru bo sneženje od severa ponehalo, v južnih krajih šele v noči na nedeljo. Na Primorskem bo pihala močna burja, drugod severovzhodni veter. Popoldne bo veter začel slabeti. Najnižje jutranje temperature bodo od -14 do -7, na Primorskem do okoli -5, najvišje dnevne od -11 do -7, na Primorskem do okoli -3 stopinje C^ Nad našo deželo dotekajo zelo mrzli vzhodni tokovi. Ciklon prisoten nad Sredozemljem povzroča vlažne jugovzhodne tokove v visokih slojih atmosfere in suhe severnovzhodne _ n tokove ob prizemlju. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.15 Dolžina dneva 9.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.49 in zatone ob 4.42 Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je nastal nov ciklon, ki se pomika proti severovzhodu nad srednjo Italijo. Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda priteka k nam mrzel celinski zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Obremenitev bo v drugi polovici dneva postopoma slabela. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 2.27 najnižje -8 cm, ob 8.12 najvišje 40 cm, ob 15.02 najnižje -58 cm, ob 21.29 najvišje 31 cm. Jutri: ob 3.29 najnižje -17 cm, ob 9.15 najvišje 47 cm, ob 15.57 najnižje -66 cm, ob 22.26 najvišje 40 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . . .70 Vogel..................70 Kranjska Gora.........40 Krvavec................75 Cerkno ................ 90 Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ................. 70 Piancavallo............45 Forni di Sopra.........50 Zoncolan..............50 Trbiž...................60 Osojščica..............50 Mokrine...............90 Podklošter ............35 Bad Kleinkirchheim . . .80 1 TOLMEČ O -8/-3 ¿5 Lcnab Sus TRBIŽ O --3/-9 CELOVEC O -11/-6 GRADEC -9/-5 O -16/-11 KRANJSKA G. Q TRŽIČ -11/-7 &-Í3 3 -14/-10 S. GRADEC ČEDAD O VIDEM O -5/-1 O KRANJ CELJE -11/-7 O MARIBOR 0-12/-7 PTUJ O M. SOBOTA 0-9/-5 jp-N -6/0 O PORDENON GORIC» n O N. GORICA -10/-6 N. MESTO -10/-7 - -3/01 s. -6/-2 p>-13°J9NA ¿S o LJUBLJANA -10/-6 ' ZAGREB -12/-7 O KOČEVJE - o - ČRNOMELJ REKA -11/-6 (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bo spremenljivo oblačno. Na obali bo pihala ledena Jutri se bo delno zjasnilo, veter se bo nekoliko umiril. močna Burja, nekoliko manj izrazita, kot v prejšnjih dneh. Mrzlo bo. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ZIMA - Izredno nizke temperature naj bi vztrajale še prihodnji teden Mraz v vzhodni Evropi terjal nove žrtve KIJEV, VARŠAVA, BEOGRAD, ZAGREB -V Ukrajini, kjer so ponekod temperature padle na minus 32 stopinj Celzija, je zaradi hudega mraza umrlo še 38 ljudi, v zadnjem tednu že 101. Na Poljskem, kjer so ponekod namerili minus 35 stopinj, je v zadnjih 24 urah umrlo osem ljudi, skupno 37. Nizke temperature in sneg še naprej povzročata težave tudi na Zahodnem Balkanu. Ukrajinsko ministrstvo za izredne razmere je sporočilo, da je od začetka izredno hladnega vremena s snegom in močnim vetrom 27. januarja v Ukrajini umrla 101 oseba, od tega enajst ljudi v bolnišnici, 64 so jih našli na ulici, 26 pa v njihovih domovih. Več kot 1200 ljudi je v bolnišnicah zaradi podhladitve in ozeblin. Zaprte so osnovne in srednje šole, po državi pa so postavili več kot 3000 ogrevanih zatočišč. Zdravstvene oblasti so pozvale bolnišnice, naj brezdomce zadržijo tudi po končanem zdravljenju. V Rusiji, kjer je bilo v Moskvi včeraj minus 25 stopinj Celzija, v Sibiriji pa minus 50, je po uradnih podatkih zaradi mraza od 1. januarja umrlo 64 ljudi. Saška na vzhodu Nemčije in Turingija v osrednji Nemčiji sta v noči na včeraj zabeležili najnižje temperature to zimo - pod minus 22 stopinj. V Srbiji, kjer so zaradi močnega sneženja izredne razmere včeraj razglasili še v treh občinah, skupno v 17., je doslej umrlo šest ljudi. V teh občinah so šole zaprte, promet je otežen, imajo pa tudi težave z dobavo nafte. Po navedbah beograjskega radia B-92 so najbolj kritične razmere na območju Niša in Novega Pazarja. Na območju celotne države v šolo ne hodi 7000 učencev. Težave v prometu imajo danes tudi v Beogradu, kjer je v noči na petek zapadlo veliko snega. Z resnimi težavami v prometu se zaradi snega soočajo tudi v Bosni in Hercegovini. Sneženje mestoma spremlja močan veter, ki povzroča visoke nanose snega. Na Hrvaškem sneg ovira promet v vseh delih države. Ob celotni hrvaški obali in v Gorskem Kotarju piha močan veter, ki ima občasno orkanske razsežnosti. Temperature so krepko pod le-diščem. Za ves promet je zaprt odsek med Kiko-vico in Delnicami na avtocesti Reka-Zagreb, tako Moskva v snežnem metežu; v ruski prestolnici je v noči na petek temperatura zraka padla na minus 24 stopinj Celzija ansa kot tudi avtocesta proti Dalmaciji med odcepoma Sveti Rok in Maslenica ter jadranska magistrala med Senjem in Sveto Marijo Magdaleno, so sporočili iz Hrvaškega avto kluba (Hak). Hrvaški meteorologi so napovedali, da se bo sneženje nadaljevalo ponekod tudi do danes, v Haku pa so opozorili voznike, naj se ne odpravljajo na pot, če ni nujno potrebno, in naj poskrbijo za zimsko opremo. Na območju Splita in Šibenika so zaradi snega zaprli šole in vrtce, splitski župan Željko Kerum pa je zaradi snega razglasil dela prost dan tudi za mestno upravo. Slobodna Dalmacija poroča, da je Split včeraj zajelo snežno neurje z orkansko burjo, kakršnega se ne spomnijo v zadnjih 50 letih. Hrvaški mediji so poročali, da je na posameznih območjih ob obali zaledenelo tudi morje, nenavaden prizor je bil tudi trajekt, prekrit s snegom, ki se je včeraj do Splita prebil z otoka Brač. Sicer je večina trajektnih povezav prekinjenih. Pričakovati je, da bodo izredno nizke temperature v vzhodni in srednji Evropi vztrajale še prihodnji teden. (STA) EU - Zaradi mraza v Rusiji Manjša dobava plina v Evropo BRUSELJ - Zaradi vala izredno hladnega zraka je Rusija po trditvah EU zmanjšala dobavo plina v članice unije. Doslej je zmanjšanje dobav prizadelo osem držav, je v Bruslju povedala tiskovna predstavnica evropskega komisarja za energetiko. Po drugi strani Rusija trdi, da je dobavo plina v EU celo povečala. Po podatkih iz Bruslja se je dobava plina zmanjšala Italiji, Grčiji, Avstriji, Poljski, Slovaški, Madžarski, Bolgariji in Romuniji. Še posebej močno se je zmanjšala dobava Avstriji, ki trenutno prejema 30 odstotkov manj plina kot običajno, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Koordinacijska komisija Evropske komisije je v stanju pripravljenosti, je zagotovila tiskovna predstavnica komisarja Guntherja Oettingerja in dodala, da položaj še ni kritičen. Odjemalcem v EU se ni treba bati pomanjkanja. "Nimamo izrednih razmer," je dejala tiskovna predstavnica in dodala, da so skladišča plina Evropske unije polna. Vsaka država članica ima za mesec dni zalog, poleg tega lahko države trgujejo s plinom med seboj. Ob tem je dodala, da sklenjene pogodbe Rusiji dopuščajo zmanjšanje dobav v Evropo, če potrebuje več plina za lastne potrebe. "Pogodbe dajejo Rusiji to prožnost. V državi je bilo v preteklih dneh minus 35 stopnji Celzija," je pojasnila. Medtem je ruska energetska družba Gazprom zagotovila, da je celo povečala pretok plina po plinovodu, ki poteka prek Ukrajine. To sosednjo državo je obtožila, da si iz plinovoda jemlje več plina, kot pa ji ga pripada. A oblasti v Ukrajini obtožbe, do katerih je prihajalo tudi v preteklih zimah, zanikajo, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Ukrajinski minister za energetiko Jurij Bojko je včeraj dejal, da Rusija zaradi povečane domače porabe dobavlja približno 15 odstotkov manj plina kot običajno. EU več kot 80 odstotkov ruskega plina prejema prek ukrajinskega plinovodnega omrežja. V zadnjem desetletju se je že dvakrat zgodilo, da je zaradi sporov glede dobave in cene plina med Rusijo in Ukrajino prišlo do težav s preskrbo s plinom v Evropi. V zadnjem sporu leta 2009 je bila več tednov okrnjena dobava tudi v EU. Zato so članice povečale zaloge in poiskale tudi alternativne rešitve. (STA)