106. številka.
Ljubljana, v četrtek 9. maja 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske deseto sa vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO n, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujs dežel« toliko več, kolikor znaša Poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, le se dvakrat, in po 8 h, Ce bo trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvold frankovati. — Bokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. a, vhod v aprsvnifitvo pa a Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod- telefon ftt 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Korespondenčni urad.
Izmed vseh predmetov, ki so stali na dnevnem redu dubrovniškega žurna-listiškega kongresa, sta se dotikala samo dva resničnih žurnalistiških interesov : ustanovitev slovanskega korespondenčnega urada in pa društvo slovanskih žurnalistov. Ostale razprave so bile neplodne polemike. O teh dveh predmetih — posebno o prvem — se je govorilo že tudi na shodih v Pragi in v Krakovu in se je razpravljalo po časopisih ; govorilo se bo spet na bodočem novinarskem shodu v Ljubljani, in sprejemale se bodo enoglasno tozadevne resolucije, — ali kdo ve, če ne bomo tudi takrat v stvari še nič dalje, kot smo danes, in če ne bo ostalo samo pri tožbah na naš oficijalni korespondenčni urad.
Te tožbe so zelo opravičene, če bi bili slovanski časopisi navezani izključno na c. kr. korespondenčni biro in na druga obstoječa korespondenčna podjetja, bi ne imela o važnih dogodkih v slovanskih deželah ali sploh nobenih, ali pa neobjektivna, vladi in drugim Slovanom sovražnim krogom služeča poročila. Večina slovanskih listov ni tako bogata, da bi vzdržavala po vseh večjih slovanskih mestih svoje posebne korespondente. Čutila se je torej že davno nujna potreba, da se ustanovi zanesljiva slovanska poro-čevalnica ; ali doslej je ostalo samo pri želji in do realiziranja lepega načrta, izdelanega na dubrovniškem kongresu, je gotovo še daleč. Tak urad bi bil naravno konkurenčni urad in moral bi biti vsaj v začetku pripravljen na mnoge ovire od strani obstoječih podjetij in njih pokroviteljev. In kar je glavno: ustanovitev urada za brzojavna poročila, ki bi popolnoma zadostoval svoji nalogi, in ki bi lahko stopil v konkurenco z dosedanjimi podjetji, bi zahtevala velikih denarnih sredstev, katerih slovansko novinstvo nima. To so zapreke, ki jih je težko odstraniti, in ki se bodo morale odstraniti kljub temu.
Nedostatku,  da  je slovansko časo-
LISTEK.
Lebani.
Nekaj opomb k dr. Glaserjevi „Zgodovini slovenskega slovstva".
Prof. dr. K. Glaser je torej dovršil svoje veliko delo: »Zgodovino slovenskega slovstva«. Seveda to delo ni dovršeno in sistematično, a vendar si je dr. Glaser pridobil z njim nevenljivih zaslug, in čuditi se je le, da telesno šibki mož ni omagal pod težo ogromnega dela. Glaser-jeva knjiga se mi zdi nagomiljen materijal, s katerim nam spretna roka šele sezida imenitno stavbo: kritično, sistematično in pregledno »Zgodovino slovenskega slovstva«, kakeršne Slovenci še tako živo pogrešamo.
Ob bogatem materijalu Glaserjevem ±>ode mož, ki se loti spisovanja take knjige, imel primeroma lahko delo. A kdo bi bil ta mož? Po mojem mnenju pred vsemi drugimi prof. Fr. Leveč. Saj je že suplent na goriški gimnaziji predaval slovensko slovstveno zgodovino tako zanimivo, da so ta njegova predavanja še dandanes v nešteto prepisih razširjena po Primorskem.
pisje odvisno od tujih in nasprotnih po-ročevalnic, bi se dalo opomoči vsaj v nekoliko in brez velikih žrtev, če bi bilo ravno v prizadetih krogih več praktičnega smisla za stvar. Na Dunaju izhaja privatna korespondenca »Information«, ki služi v prvi vrsti slovanskemu časopisju kot posredovalnica poročil iz slovanskih krajev. Dokler ni brzojavnega korespondenčnega urada, bi se dala taka pismena korespondenca tako razširiti in spopolniti, da bi zadostovala popolnoma svojemu namenu: da bi namreč ne služila — kot vsi obstoječi korespondenčni uradi — različnim vladam in posameznim političnim klikam, temveč jedino časopisju kot posredovalnica objektivnih poročil. Toda celo pri tistih, ki se tožijo nad neobjek-tivnostjo oficijalnih posredovalnic, ni veliko resno volje, da bi se stvari praktično opomoglo, če je n. pr. v Pragi še tako »tajno« posvetovanje čeških politikov, — kdo dobi o njem takoj natančno brzojavno poročilo? Kak dunajski židovski list. če čuti n. pr. kak slovenski politik željo, da pojasni v javnosti kako politično zadevo, pojasni jo v istem židovskem listu ter na ta način priznava ugled tega lista in ga pomaga utrjevati. Ravno Slovanom nasprotnim žurnalistiškim podjetjem so slovanski politiki in žurnalisti z veseljem na uslugo s poročili in podatki, a potem tožijo na shodih o odvisnosti od nasprotne nam žurnalistike.
Slovanska poročevalnica bi ne bila namenjena samo slovanskemu časopisju, temveč evropski javnosti sploh. To se je podarjalo tudi na žurnalistiških shodih, kajti ležeče nam mora biti na tem, da dobiva inozemsko novinstvo poštena poročila o naših razmerah. Z izdajanjem nemško in francosko pisanih časopisov in z zalaganjem tujih, nasprotnih listov s poročili pa se nehote priznava, da bi slovanska korespondenca, če bi hotela informirati tudi neslovanske kroge ter si pridobiti vpliva tudi v žurnalistiki tujih narodov, ne mogla izhajati — kakor se je zahtevalo na shodu v Dubrovniku — v vseh   slovanskih jezikih,  kajti koliko
Kajpada treba bode, da se pomote v Glaserjevi knjigi prej popravijo, da tako dobimo stalne, prave podatke, Da se pa doseže ta namen, morajo v to sodelovati vsi omikanci, ki se za stvar zanimajo, o z i r o m a dotični pisatelji sami; zakaj tudi od priznanega strokovnjaka prof. Fr. Levca samega ne moremo zahtevati, da bi bil sam vsemu kos! Kdor torej opazi, da je kaj napačnega v Glaserjevi knjigi, naj to objavi po listih; najkompetentnejši so v tem obziru dotični pisatelji sami. Za poskus in zgled, kako si to mislim, priobčujem nastopne vrstice.
Mene, slovenskega učitelja in prijatelja zgodovine slovenskega slovstva, jo v Glaserjevi knjigi najbolj zanimal oddelek: »V z g o j e s 1 o v j e«, ki ga je spisal g. J. Ravnikar. V zakotni hribovski vasi živeč, daleč od obširnejše knjižnice, seveda ne morem preiskovati, v koliko so Ravnikarjevi podatki istiniti. Vendar to storim glede svoje malenkosti in glede svojih [bratov: Antona in Avgusta Le-bana.
Pri Antonu Lebanu, sedaj nad-učitelju v Komnu pri Nabrežini na Primorskem (glej str. 330), bi bilo pripomniti, da je pisal vselej le v prozi, torej
je celo slovanskih redakcij, ki bi razumela vsa slovanska narečja? Misliti bi se dalo kvečjemu na ruski jezik, ali če se gleda v prvi vrsti na praktično stran, se mora priznati, da je v redakcijah in v političnih krogih nemščina in francoščina vsaj zdaj še zmirom bolj znana nego ruščina. »Information« je pisana v nemškem jeziku, dasi je njen izdajatelj Ceh ; s tem seveda nikakor ni rešeno jezikovno vprašanje slovanske korespondence — in žalostno, če bi se ne dalo rešiti na drug način, — ali treba se je ukloniti nujnim praktičnim ozirom, ne da bi se s tem priznavala nemščini za zmirom kakoršna-koli prednost Tudi to »jezikovno vprašanje« bo treba še rešiti; na shodu v Dubrovniku so se ga nekateri govorniki samo na lahko in kakor s strahom dotaknili.
Predno pridemo torej do lastne brzojavne korespondence, je treba uvaževati in spopolniti vsaj to, kar imamo za zdaj. Toliko na upoštevanje. —
V LJubljani, 9 maja. Iz parlamenta.
Včeraj je imel železniški odsek sejo, v kateri se je junctim med vodocestno in investicijsko predlogo odklonil proti glasovom Mladočenov in Hrvata Biancbinija; re-fundiranje 80 milijonov kron iz investicijskega fonda v državne blagajne pa se je sprejelo z vsemi glasovi proti glasovom Mla-dočehov, Vsenemcev in Hrvata Biancbinija. Poročilo železniškega odseka o investicijski predlogi se izroči bržčas prihodnji teden po torku. Glede parJamentovega programa se poroča: Danes se začne debata glede novega davka na žganje. Debata bo trajala baje tri seje. Potem pride na vrsto proračunski provizorij. Nato se začne obravna vanje investicijske predloge in predloge glede lokalnih železničnih prog. Glede vodocestne predloge se vrše med vlado, Čehi in Nemci Se pogajanja. Baje dožene to vpraSanje današnja konferenca klubovih načelnikov. Novo prusko ministrstvo.
Radi kanalske predloge je nastala minuli teden v pruskem ministrstvu kriza, ki
pesnik Mozirski v »Ljub. Zvonu« n i identičen z njim.
Kar se dostaje Avgusta Lebana (str. 3351) bi bilo omeniti, da se je poskusil tudi kot pesnik in pisatelj. Marsi-kako dobro uspelo pesem je priobčil v nekem tržaškem slovenskem listu, v katerem, ne vem natančno, a zdi se mi v »Jadranski Zarji« ali v »Primorcu«. Koje za goriško pevsko društvo »Slavec« hotel zložiti napev (himno tega društva), je naprosil svojega prijatelja, S. Gregorčiča, naj mu zloži primerno pesem. Gregorčič je Avgustu sicer ustregel, a pisal mu je v pismu, da bi bil Avgust tudi lahko sam zložil tako pesem. Avgust Leban je pes-nikoval tudi v nemškem in italijanskem jeziku. Prav dobri so tudi njegovi pedagoški spisi v »Učiteljskem Tovarišu« in v Lapajnetovem »Slov. Učitelju«, nadalje nekateri podlistki v »Soči«. Na pr.: Kako naj se otrok poučuje v svojem materinem jeziku? — Pismene vaje. (V »Slov. Uč.«); — O čitanki v ljudski šoli, Cerkvena pesem (v podlistku »Soče«) itd. Imenitna sta njegova sestavka »O librettu« in «Česa se ne učimo?« (ako se ne motim v tržaškem »Primorcu«). Zapustil je tudi v rokopisu odlomek spisa »O petju« in več priprav za predavanja iz zgodovine slo-
se je izvršila s tem, da je odletel bivši finančni minister, stari Miquel. ki je bil kan-celarju Bulowu že dolgo časa na poti. Dosedanji minister notranjih del baron Rbein-baben je stopil na Miquelovo mesto, notranji minister pa je postal baron Hammer-stein. Bulow je združil na svojo osebo zopet kancelarstvo in ministrsko predsedništvo, kateri dve mesti je Bismarck v zadnjih letih svoje vlade razdelil. Krizo je povzročilo postopanje Miquela v kanalskem vprašanju ter nerodnost Rheinbabena, ki je pokazal v boju za kanalsko predlogo jako nesrečno roko. BuIowa stališče se je sedaj utrdilo, kajti sedanji kabinet je docela jed-noten. Bulovr bode mogel postopati poslej mnogo samostojnejše in odločnejše. Vlada svoje kanalske predloge ne misli umakniti, zato pa se je kabinet rekonstruiral tako, da ima v sebi dvoje ali troje novih veleuplivnih mož, ki bodo delovali na stranke v tem oziru, da se predloga sprejme v bodočem zasedanju pruskega parlamenta.
Vojna v Južni Afriki. Angleško časopisje je začelo vzlic opetovanim blamažam iznova prorokovati konec vojne, in sicer že za mesec juni. V vojaških krogih pa ne goje te lepe nade. Polkovnik Hanna izjavlja, da je angleško stališče v Južni Afriki vsak dan slabše, ter da se bo morala angleška vlada kmalu odločiti, da ponudi Barom boljše pogoje, kakor so bili oni, katere so zavrnili Botba in njegovi častniki Kajti vzlic temu, da polove Angleži mnogo Burov, se slabi burska sila počasneje, kakor sila angleška. I a ker so pogoji ter metode vojevanja, piše polkovnik Hauna dalje, pri Barih preprostejše, pri nas Angležih pa kompliciraneiše, se morejo Bari držati dlje kakor mi. Zlasti ugodno je za Bare to, da morejo počivati ali operirati, kakor se jim ljubi, med tem ko so naši ljudje in njihovi žalostni konji vedno na lovu ter nimajo nobenega prostega hipa. Ta sodba renomiranega vojaškega pisatelja polkovnika je pač prežalostna za angleške bojne nade, in samo trma Cbamberlaina in nekaterih lakcmnih kapitalistov je kriva, da se vojni že ni napravilo konca. 0 angleških operacijah poročajo iz Standertona, da so
venskega slovstva, ker je bil na goriškem učiteljišču učitelj slovenščine. Isto tako je poslovenil Macunovo hrvatski pisano zgodovino slovenskega slovstva; rokopis hranim jaz.
Glede opombe, da je bil Avgust Leban na goriški gimnaziji vsa leta »drugi med odličnjaki«, mi je dostaviti, da v L tečaju v I. in VII. šoli je bil — prvi. Sicer je bil »prvi« Karol Holzinger, sedaj menda rector magnificus na univerzi v Pragi; a ni se čuditi: bil je gimnazijal-nega direktorja sin. Sam njegov oče je nekdaj pravil mojemu očetu: »Oh, ta moj sin! Sredi noči mi vžiga luč ter se uči. Ko ga zaradi tega svarim, mi odgovarja: ,Le pustite me, oče, sicer me Leban — prekosi!...* Avgust Leban pa ni bil »biflar« in je veliko čital v vseh treh deželnih jezikih. Osmo šolo je pohajal lo malo časa, ker je bruhal kri, a vendar je koncem šolskega leta napravil maturo na gimnaziji.
»Neugodne gmotne razmere« niso bile jedino krive, da Avgust Leban ni šel na Dunaj na vseučilišče, ampak največ njegova prsna bolezen, ki ga je prav takrat hudo mučila.
Nadalje čitam v Glaserjevi knjigi, da je slaven kritik označil »Venec apostol-
5. t m. odšle nekatere angleške kolone ođ I
ondot, da bi se združile s kolono, ki je od* Sla iz Platranda. Bari so Angleže napadali vso pot. Kolona iz Platranda je dospela v isti noči do Wetevredena. Tadi tam so bili Buri. Naslednjega dne pa je kolona iz Hei-delberga, katero je vodil polkovnik Colcille, pri Uitkvku presenetila Bore, ujela troje ranjencev, zaplenila Štiri vozove, 13 konj, 500 glav živine in nekaj streljiva. Radi megle baje Angležem ni bilo možno Bare preganjati. Kolona je na to svoj marš na daljevala proti juga in napadla drog tabor Barov, ki so se umaknili ter pustil maxim-nordenfeldski top in nekaj voz z živili. 5. maja so Bari odločno zgrabili Angleže blizu reke Vaal ter jih zavrnili. Is Standertona poročajo nadalje, da se je oddelek Britza z 250 možmi pridružil Kristijanu Bothi, ki ima 350 mož. Oba oddelka stojita sedaj vshodno Wetrokfonteina. Polkovnik Ballok je imel ž njima boj, ki menda ni bil srečen za Angleže, kajti .uspeh ni znan*. Iz Bruslja poročajo, da je Kriiger mnenja, da imajo Buri Se 24000 mož na bojišča, med temi 7000 Afrikanderjev. Dewet, v čegar taborju je tudi predsednik Steijn, sedaj reorganizuje svojo armado ter začne v kratkem ofenzivo v Oranju. Delarev je odbil zmagovito vse napade generala Babingtona, kar bi radi Angleži prikrili z dvoumnimi poročili. Ds-lareya so lovili Methuen, Rablington in Ba-bington, a Delarev jim je ušel. Londonski listi pa so prinesli zopet senzacionalno, nikomur verjetno vest, da je soproga generala Bothe na poti h Kriigerju, da mu dokaže, kako brezupen je nadaljni odpor. Prinese baje tudi pismo gospe Ktuger. Docela nasprotno s tem pa pišejo .Times", da je nujno potreba skleniti mir, sicer bo trajala vojna vsaj še leto dnij.
Dopisi.
Iz Logatca, 8. maja. ^Raznoterosti.) Počasi oživlja se zopet pri nas krasna priroda, in nič kaj ni podobno, da je pred kratkim praznoval veseli majnik svoj slovesni vhod. Kriva temu je pač precej visoka lega prijaznega Logatca, kajti ko so nižje ležeči kraji že z najbujnejšim cvetjem odeti, zazna se pri nas komaj prvo svežo zelenje, a vrhu tega pa nam mesto dobrodejnih pomladnih solnčnih žarkov nagaja hudomušni Jupiter pluvius s svojimi nalivi.
Stroga zima vladala je letos pri nas; veselili smo se prihoda vesele pomladi, a kakor se vidi, tudi od te nimamo pričakovati Bog si ga vedi kacega vžitka.— Drobne lastovice, katere so se že v precejšnjem številu prikazale, menda občutno stradajo pri tem mrazu in vedno neugodnem vremenu. Z lastovicami in kukavico prikazal se je pa v naših gozdih tudi »stric kosmatinec«. V nedeljo, 5. t. m., podal se je neki tukajšnji odrasel fant na takoimenovano »Požganino«, katera se ravno sedaj po agrarični komisiji razdeljuje med posamezne posestnike — po-
oblaščence, ogledat si njemu odmerjeno parcelo. V neki mali kotlini zagleda ležati velicega medveda, kateri je pri njega prihodu skočil po konci, zarenčal ter jo v nasprotno stran brzih korakov odkuril. Fant bežal je v nepopisnem strahu proti domu ter naznanil ta dogodek lovcem. Takoj odideta dva pogumna lovca za tem neprijetnim gostom, kateri se je priklatil iz šneperških in kočevskih gozdov v logaške hribe, toda našla sta samo njegovo ležišče in nekaj kosmatin, katere je pustil v neki preseki, skozi katero se je preril. — Umevno je, da sta lovca žalostnih korakov priromala domu, kajti nada na lepo talijo in ponos, da sta ustrelila medveda, splavala sta jima po vodi.
Kraji, po katerih so na deželi nastanjeni c. kr. uradi, so radi društvenega življenja v zelo ugodnem položaju. To velja sosebno o prijaznem Logatci. Dasi-ravno sta Gorenji in Dolenji Logatec skoro pol ure narazen, vendar to nima nikacega vpliva na društveno življenje, le žalibog, da nam nemila osoda iztrga iz naše srede zdaj enega, zdaj zopet druzega družabnika.
Te dni zapustil bode prijazen Logatec eden jako priljubljenih uradnikov logaškega okrajnega glavarstva, c. kr. davkar g. Josip Ferlič, kateri je premeščen v Višnjogoro. Njegova prijaznost in postrežljivost nasproti vsem strankam v davčnem uradu, njegovo odkritosrčno, ljubeznivo in kolegialno nastopanje kot družabnik pridobilo mu je splošne simpatije Logatčanov. Da mu pokažemo, kako znamo ceniti moža-uradnika, katerega di-čijo take lastnosti, napravili smo mu dne 4. t. m. v gostilniških prostorih g. Iv. Ri-harja v Gor. Logatci odhodnico. Ob 8. uri zbralo se je v omenjenih prostorih nad 70 prijateljev slavljenca, med njimi cel venec dražestnih krasotic logaških. Pri zvokih neumorno udarjajočih gorenje-logaških tamburašev razvila se je živahna zabava. Ad hoc sestavljeni mešani zbor zapel je slavljencu nekaj krasnih pesnij v slovo. — Seveda tudi ni manjkalo krepkih napitnic, katere so proslavljale vrline slavljenca.
Za kamniškimi planinami svital se je dan, ko so veseli pari zaključili rajanje ter smo stiskali slavljencu desnico, želeč mu v Višnjigori — katere prebivastvu čestitamo na pridobitvi vrlega uradnika in ljubeznivega družabnika — ravno tako prijetnega in zadovoljnega življenja, kakor v Logatci.
Iz Šmarja pri Jelšah, 7. maja. Duhovniki vedno špekulirajo na neumnost kmetskega ljudstva in zato tuđi tako skrbe, da ostane ljudstvo neumno. Kaj pa bi začeli ti reveži, če bi bilo ljudstvo razumno in če bi prišlo do spoznanja, da so duhovniki navadni ljudje kakor dragi. Kdo pa bi tedaj še poljubova! njihove, včasih uma zane roke, in as jim ponižno odkrival in priklanjal? Nihče. Duhovniki se borijo za svoj krah, če delajo na to, da ostane kmetsko ljudstvo neomikano in nerazsodno. Tak
skih (?!!) narodnih pesmi j« z besedami: »Gorko čuvstvo in lep melodičen talent«. To ni res, ampak res je, da se je prof. dr. Hanslick izrekel t a k 6 o Lebanovih skladbah sploh; a venca vipavskih (ne apostolskih !!!) pesmij Hanslick niti videl ni!
Kar se naposled tiče moje malenkosti, moram najprej omeniti, da nisem rojen 1. 1852, ampak — da-si okrog s e n e c sivi so lasje — 21. aprila 18 5 5. 1. Dočim našteva g. pisatelj prav po nepotrebnem drobne pesmice, katere sem priobčil v tem ali onem listu, molči o večjih mojih mladinskih spisih i. t. d. Tako na pr. ne pove, da sem priobčil tudi knjižice (povesti): «Na različnih potih«, »Pri Verbovčem Grogi«, da sem nadalje poslovenil dr. Pogačnikovo knjigo «0 j etiki«, izdal »Sto beril za otroke« ter po smrti brata Avgusta priobčil njegove skladbe, namreč: a) Pet cerkvenih pesmij, b) Glasi iz Primorja, c) »Skladbe Avgusta Ar-mina L e b a n a L, II. in III. zvezek, d) Latinsko mašo: »Pobožni vzdihi«. {Mogoče, da je to omenjeno pri »Glasbi«, o čemer se ne morem prepričati, ker nimam dotičnega zvezka pri rokah.) Tudi je pozabil na knjižico »Andrej baron Čehov in«, katero je izdala »Družba sv. Cirila in Metoda«.
Psevdonimi moji niso povsem točni. Samo »Rodoljub« se nisem podpisal nikoli, pač pa: »Rodoljub U ga ni kdo«; podpisoval sem se: Slavko Žigosovič, De-voslav Brivski (ne: Slavko Žigosavič, De-noslav Brinski.) Priobčil sem tudi v »Slovenki« nekaj pesmij s podpisom: Lju-bomil Žalnik in Milislav Vrhov-ski; v Kosijevi »Zabavni knjižici« (IX. zvezek) je pa natisnena moja pesem: »Molitev v gozdu«.
Gosp. pisatelj omenja prav, da semjel pesnikovati in pisateljevati 1. 1870., priob-čivši v »Jadranski Zarji« prvo svojo pesem »Tožba ptice«. Potemtakem je tekla tridesetletnica mojega pisateljevanja 1. 1900., ne 1899., kakor omenja gosp. pisatelj. Saj je o tem pisalo več časopisov; na pr. »Slovenski Narod« v svoji številki od dne 10. januvarja 1900 1.
V »Zori« nisem priobčil novele »Hvaležen učenec«, ampak sem 1. 1873. tam objavil novelo:   »Hvaležni rešenec«.
To bi torej bile pomote, katere sem opazil v Ravnikarjevem spisu glede »treh bratov Lebanov«. Seveda odklanja gosp. j. Ravnikar odgovornost za te pomote, pišoč mi, da so mu spis silno prestrigli in pokvarili, zaradi česar misli svoje delo na novo izdati. /
Janko Leban.
duhovniški Spekulant na neumnost kmetskega ljudstva je dopisnik .Slov. Gospodarja" iz Šmarja pri Jelšah. Misli si, tisti kmetje v šmarskem okraju, ki bodejo moj dopis brali, bodejo že vse verjeli, saj so dovolj neumni, in če verjamejo, potem smo pa jedno zasolili .Slov. kmetskemu dru štvu". Premnogokrat je bilo že naglaševano, da .Slov. kmetako društvo" ni liberalno in brezversko, kakor to lažejo njegovi nasprotniki, marveč je strogo stanovsko društvo. V .Domovini" so bila ob svojem času objavljena pravila tega društva, in duhov niki so ta pravila brali in se lahko sami prepričali, da je društvo strogo kmetijsko, ali vendar se ti prijatelji resnice lažejo o .Slov. kmetskem društva", da trga kmetom vero iz src. Da bi te svoje laži bolje podprli, sklica jejo se na pisavo v .Slov. Narodu" in v .Rodoljubu". Duhovniki dobro vedo, da mora vsako društvo, če hoče svoj namen doseči, se posluževati časnikov, da se v njih objavlja dedovanje draštva in razpravlja o društvenih stvareh. Najneumnejši bralec .Slov. Gosp."  pa bode razumel, da „Slov. Gospodar" ne  bode prinašal takih objavljanj od .Slov. kmetskega društva", ker je ta pisal proti društvu, predno se je ustanovilo. Tudi jezi „Slov. Gospodarja" to, da je društvo le pod vodstvom kmetov, in ne sede v odboru fajmoštri in kapelani. Društvo je pač kmetsko društvo, in duhovnik ni kmet.  Reklo se bode, saj je še celjska .Domovina" tukaj. Kdor pozna celjske razmere, ve, da se .Domovina" nerada zameri, in da se mora vedno ozirati na celjske prvake, ki pa baje iz lahkoumljivih vzrokov tudi niso naklonjeni .Slov. kmetskemu društvu", ker se to poteguje za samostojno kmetsko organizacijo. Tako je naravno, da si ie .Slov. kmetako društvo" poiskalo dva druga lista, ki sta toli prijazna, da sprejemata društvena naznanila in dopise. .Slov. kmetsko društvo" pa ne prisega na program .Slov. Naroda" in na .Rodoljuba", in .Slov. kmetsko društvo" ničesar ne briga, kaj pišeta ta lista o cerkvi, o zakramentih, o spovedi, o bratovščinah, o miaijonu, o škofu, o duhovnikih itd. Če se bode kmetska organizacija tudi po drugih okrajih razširila, potem se bode tudi lahko ustanovil poseben kmet* skičasnik,ki bodezastopallekmet skih koristi in poučeval kmete v po-l.itčnih in gospodarskih vprašanjih. Dopisnik iz Šmarja je brez dvoma duhovnik, ker drug Človek ne zna tako zavijati res niče in podtikavati dragemu slabe namene. Iz .Slov. Naroda" in iz cRudoljuba" prinese posamezne stavke in napada lista, Češ, v teh stavkih se vidi program.  Pravo jezuitsko zavijanje pa je, da iz tega kar pišeta .Slov. Narod" in .Rodoljub" sklepa dopisnik, da je to tudi po programu .Slov. kmetskega društva". Kdo je to neki dopisnika pove dal?  Program .Slov. kmetskega društva" je kmetski program. .Kmet s kmetom za kmeta povsod in vsikdar". Društvo spoštuje krščansko vero in jo bode spoštovalo.  Kdor kaj druzega trdi, je laž-njivec in obrekovalec, kakor je to tudi tisti, ki pravi, da slovenski napredni poslanci niso prijatelji kmeta.  .Slov. kmetsko društvo" ne nosi krinke krščanstva, pač pa nosijo skoraj vsi duhovniki krinko ljubezni do kmeta, in čas je, da jim kmetje sami potegnejo to krinko z obraza.  Videli bodo obraze brezdomovincev. sebičnih izsesoval-cev kmetskega stanu, nadutih koristolovcev in tropo mračnjakov in nazadnjakov ter špekulantov na ljudsko neumnost. Zlobnost blagoslovljenega šmarskega dopisnika pa se pokaže še posebej v dopisu v onem od stavku, ki pravi, da so slovenski liberalci, in ž njimi seveda dr. Tavčar, v zvezi z židovstvom in v zvezi z VVoIfovimi pristaši in z nasprotniki cesarske hiše. To zapisati mora le duhovniški lopov in rokovnjač, ki nima iskre poštenja v sebi. To je prava špekulacija na kmetsko neumnost, kajti kaj ve kmet o tem, da je dr. Tavčar le glasoval za otvorjenje debate o razpravi zaradi protektorata   prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda nad n e m š ki m društvom . Katholiacher Schulverein".  Lopovski dopisnik piše vsled tega, da je dr. T. nasprotnik cesarske hiše in nadvojvode. Sram vas bodi duhovniki, ki s takimi lažmi begate nevedno in naoko ljudstvo! Zavednim in možatim slovanskim kmetom pa naj bode to v pouk, koliko ja verjeti duhovnikom v posvetnih rečeh, in Bog daj. da bi ljudstvo kmalu sprevidelo, kdo je ž njim in kdo proti njemu, in kdo hoda ljudstvu dobio, ali kmat-to variš
ali duhovnik. Tu pribijemo, da nas tisočletna zgodovina uči, da duhovnik Še ni ničesar storil za kmeta. Duhovniki so vendar do dandanašnjega dne imeli kmete v svoji oblasti, in ničesar se ni zgodilo proti njihovi volji, in poglejte, kam je prišel kmetski stan pod duhovniško komando. Na nič, kakor so prišle na nič vse države, kjer so imeli duhovniki vso oblast v rokah. Dokaz so nam razmere na Španskem, kjer se je vse vzdignilo proti samopašnim dahcvnikom. Tadi pri nas se mora ljudstvo vzdramiti, da bode spoznalo Škodljivost klerikalizma in se ga otreslo. .Slov. kmetsko društvo" ni stopilo v boj proti veri, pač pa v boj proti klerikalizmu, ki ne pozna domovine in proti voditeljem tega Ntumnež more le trditi, da bode .Slov. kmetsko društvo" stopilo v boj proti slovenskemu naroda in proti kmeta. Nasprotno je resnica, da se je .Slov. kmetsko društvo" ustanovilo in se poprijelo kmbtske organizacije, ker je pretila nevarnost, da zaidejo kmetje v „S!ov. kmetsko zvezo", katero so ustanovili narodni nasprotniki, da love vanjo kmete v svnie namene. Kmet je sedaj na Spodnjem Štajerskem že precej prebujen in noče več biti slepo orodje fajmoštrov in kaplanov in zato se organizuje. Tisti, ki niso razumeli časa ia silijo kmete še vedno v draštva pod duhovniškim vodstvom, bodejo krivi, če nam narodni nasprotniki ulove kmeta v svoje zanjke. Le samostojna slovenska km«t.Hka organizacija bi bila mogla in še more to preprečiti. .Slovenski Gospodar" pchvali tudi dr. Ploja, ker je iz bacnil dr Tavčarja iz hrvatsko-sloveaskega kiuha. Mislimo, da se dr. Pioj danes že kesa, da se je vsedel na klerikalne iimanice, in storil to politično budalost, če se pa še ne kesa, pa se bodo gotovo. Končno pra v'rao tudi mi, da naj gledajo mladi farovški kričači. da ne zanesejo iz mariborskega fa-rovža ljulka razpora med kmetsko 1 sudstvo in naj peste krnite, da se sami organizirajo brez njihove pjmoči. Tudi naj ti miadi fa rovški petelinčki ne govorijo o slogi na krščanski podlagi, kateri bi seveda le vladali, če bi se vae posvetnjaštvo uklonilo volji in komandi duhovnikov. Časi za tako slogo so na Štajerskem minoli in se ne vrnejo ve^
Dnevne vesti«
V Ljubljani, 9. maja
— Važna razprava pred upr-sodiščem. Dne 8. maja razpravljalo jo upravno sodišče o pritožbi gosp. Štefana Ferljuge proti mestnemu svetu tržaškemu. Gospod Ferljuga je učitelj na Opčini in tržaški mestni svet mu s političnih razlogov ni hotel pripoznati tretji-petletnice, dočim mu je prvo in drugo bil brez težave prisodil. G. Ferljuga se je pritožil do upravnega sodišča. Mestni svet je pri ti priliki zopet zavzel tisto prijetno stališče, ki naši vladi od nekdaj tako zelo imponuje, in koje se glasi: v Trstu nimamo deželnega šolskega zakona, zategadelj komuna s šolami in z učitelji pečenja kar hoče. Ker n i zakona, zategadelj se ne more govoriti, da je bil v Ferljugovem slučaju kak zakon žaljen! Tako je argumentiral tržaški mestni svet, ali je v tem slučaju pogorel. Dr. Tavčar, ki je Fer-ljugo pred upravnim sodiščem zastopal, zastopal je tudi mnenje, da je bil po mestnem svetu kršen dotični državni zakon, in da je čisto brez pomena, se je li v okviru tega državnega zakona izdal za Trst poseben deželni zakon ali ne. Upravno sodišče je principialno izreklo, da imajo predpisi državnega šolskega zakona, posebno v kolikor prihaja v poštev ingerenca državnih oblastnij, tudi za Trst veljavo, brez ozira na to, se je li izdal deželni zakon ali ne. Dotične razloge, koje je predsednik Lehmajer jako obširno in bistroumno razkladal, priporočamo v pretres tržaškim rodoljubom, ker je sedaj dognano, da se tržaška laška gospoda ne bo smela več skrivati za svojo lenobo, češ, mi nismo napravili posebnega deželnega zakona, zatorej nas tudi državni zakon nič ne briga.
— Velik shod je bil minolo nedeljo v središču vipavska doline, pri Rebku Shod je priredil iz vrše valni odbor goriške narodno-napredne stranke, a udeležilo se ga je nad 600 oseb. Nekateri klerikalci so hoteli shod motiti in če mogoče tudi razgnati, a naleteli so slabo, dasi jih je župnik in deželni
/
poslanec Grca .miril". Govoril je na shoda g dr. Tarna, ki je v izvrstnem, skoro dve uri trajajočem govora razpravljal o političnih in gospodarskih zadevah. Shod je soglasno sprejel naslednje resolucije: 1- Javni ljudski shod na rod no-napredne stranke .pri Rebku" na Goričici dne 5. maja soglasno pozivlje deželni zbor, da poviša redno letno podporo za napravo vodnjakov, napajališč in vodovodov najmanj na 20.000 kron, svoto za brezobrestna posojila vinogradnikom pa določi najmanj na letnih 40.000 kron, od katerih naj se polovica porabi za vinograde, opustošene po trtni uši. droga polovica pa za napravo novih vinogradov. Pri razdelje vanju teh podpor naj se v prvi vrsti gleda ca one gospodarje, ki redno in pravilno go spodarijo, ne glede, ali imajo spričevalo uboštva ali ne. 2. Pozivljeta se državna poslanca, da se zavzameta za to, da se vprašanje vinske klavzule reši tako, da se naloži na uvoz italijanskega vina carine najmanj 40 kron na kvintal. 4. Deželni zbor sa pozivlje, da podpira ustanovljenje strelnih po- aj proti toči s tem, da izposluje dobavo strelnega prahu po tovarniški ceni ter prevzame na račun deželnega zaloga stroške dobave. Skladišča za strelni prah bi bilo napraviti v večjih občinah vipavske doline, v Dornberga, Šempasu Rihembergu, Karanjem in v Ajdovščini, ter naj se za zgradbo teh skladišč da iz deželnega zaloga primerna podpora. 4. Izvrševalni odbor narodno napredne stranke se pozivlje, da stori primerne korake, da se postajališče in nakia ti&lišče Kaomje premeni v postajo, kakor tudi da ae postaja Selo imenuje po prvotnem sklepu komisije Batuje-Seio. 5 Jednc« glasno se odobruje postopanje državnega poslanca za kmetske občine goriške, gosp. Oskarja Gabrščeka in posebej, da ni vstopil v klub pod vodstvom dr Šusteršiča, načelnika gospodarske organuacije na Kranjskem. Odobraje se pa tudi njegov istop iz .hr vatsko-slovenskega kluba" ter pričakuje od krepkega nastopa narodno naprednih poslan-cev najboljših vspehov.
— Dobrodelni bazar. Dela za to priredbo so že skoro docela zvršena. Pogled v dvorano bo velezanimiv. Ob desni, pri-Čenši pri vhodu, stoje sledeči pavilijoni: »Loterija« (pavilijon je napravljen v obliki starodavne bojne ladije, ki se je ob skalah Tazbila); »Umetnine in galanterijska roba« (pavilijon v modernem slogu); »Caj« (kitajski pavilijon, okrašen z izvirnimi kitajskimi predmeti). Na levi strani se nahajajo: »Šampanjec« (trobarven pavilijon z veliko steklenico na slemenu); »Vino in pivoa (pompejanska veranda); »šarkuterija« (pavilijon v švicarskem slogu). Na estradi koncem dvorane bode slaščičarna, pri vhodu dvorane pa prodaja cvetic, kjer bode prodajala med drugimi tudi gospa baronica Heinova. V vestibulu v prvem nadstropju se nahaja pavilijon za pošto, kjer se bode vsled uljudnosti poštnega ravnateljstva nahajala ekspozitura c. kr. pošte in se bodo razglednice pečatile s pečatom, ki je nalašč naročen za ta večer. Tudi miza za pisanje razglednic je preskrbljena. Ker se v dvorani ne bode kadilo, prirejeni bode nekateri večji hodniki prvega nadstropja kot kadilni prostor. — Tvrdka Klein ova je iz prijaz-noti prevzela brezplačno tiskanje programov, iz katerih bo razvidno, katere dame da so prideljene posameznim pavi-iijonom. — Vhod k bazarju bo izključno pri glavnih vratih na Bleivveisovi cesti. Opozarja se še, da se bodo predmeti večinoma prodajali mnogo ceneje, nego so vredni, ker se gre za to, da se dobi denar za dobrodelni namen. Na galeriji bo svirala vojaška godba.
— Umrl je gosp. Josip Zupančič, jurist v Dolskem, star šele 24 let. Pokojnik je bil nadarjen, jako simpatičen mladenič in odločen narodnjak. Umrl je včeraj ponoči nagloma, dasi je bil navidezno vedno zdrav. Oče njegov je župan v Dolskem.
— Umrla je na Dunaju gospa Dora Podgornikova, rojena Ravnikar, soproga gosp. poštnega asistenta Ivana Podgornika. Lahka jej zemljica!
— Izžrebani porotniki. Za prihodnje nasedanje porotnega sodišča v Ljubljani, ki se sačne dne 10. junija, so bili isžrcbani naslednji gg. kot porotniki: Leopold Blu-tnauer in Anton Dečman iz Ljubljane, Fran Dekleva iz Slavine, Anton Domladiš in Josip Domladiš iz II. Bistrice, Hugon
Eberl in Fran Fabjan is Ljubljane, Ivan Florjančič iz Dravelj, Ivan Grobelnik is Ljubljane, Henrik Gabrijan iz Vipave, Ivan Gruden s Vrhnike, Ernest Hammer-schmidt in Adolf Haaptmann iz Ljubljane, Oton Homann iz Radovljice, Anton Ječmi-nek iz Ljubljane, Peter Jeran iz Bistrice pri Kranju, Matija Jntibar iz Zagorja, Jakob Kapaoh in Anton Krejči iz Ljubljane, Jakob Koželj iz Olševka, Fran Kan kelj iz Godoviča, Fran Kočevar z Vrhnike, Josip Logar iz Kranja, Jakob Morel iz Hraš, Josip Mešek iz Litije, Josip Prosenc iz Ljubljane Tomaž PavŠIar in Karol Pappo iz Kranja, Avgust Repič in Ivan Roje iz Ljubljane, Josip Ranzinger iz Zagorja, Ivan Špoljarič iz Ljubljane, Ignacij Tomšič in Ivan Tomšič z Vrhnike, Pavel Vel ko vrh iz Ljubljane in Josip Zvokelj iz Vipave. Kot namestniki so bili izžrebani gg- Ludo vik Čeme, Andrej Joras, Josip Kuhar, Henrik Lukesch, Fran Merala, Valentin Mrak, Fran Pečnik, Bano pl. Pute-ani in Ivan Zajec iz Ljubljane
— Električna železnica. Piše se nam: Ko se je dogradila dolenjska železnica, opazilo se je šele, kako napačno je bilo, da se ni tik sejmišča in klavnice napravila postaja. Sedaj se gradi električna železnica in vsakdo bi mislil, da se bode v prvi vrsti gledalo, da se oddaljni kraji, kjer je velik promet zvežejo z središčem mesta in kolodvori, in da se tako zgradi tudi do sejmišča ! Ali kakor se sedaj vidi se tudi tu ni oziralo na sejmišče in kakor nalašč se železnica zavije čez Ljubljanico in na Sv. Petra cesto, kjer gre do vojaške bolnice. Se li ni pomislilo, koliko ljudi pride en sam sejmni dan z železnico v Ljubljano, ki bi se gotovo radi od kolodvora do oddaljenega sejmnišča z električno železnico peljali?! Prosimo torej, naj gospodje občinski svetniki poskusijo izposlovati, da se bode še letos električna železnica zgradila do sejmišča, kamor je najbolj potrebna.
— Občinska  hranilnica v Krškem
prične sveje delovanje dne 1. junija t. i. Predsednik upravnega odbora je grof Ervin Aursperg, grajščak, njegov namestnik pa Pavel Juvančič, c. kr. sodni svetnik. Predsednik ravnateljstva je dr. Janez Mencinger, odvetnik, njegov namestnik dr. Jurij Pučko c. kr. notar, pisarniški ravnatelj pa je dr. Tomaž Romh, župan. V Ravnateljstvu so razven teh še sledeči gospodje: Jerman Ivan, Rampret Franc in Rapert Anton, meščani in obrtniki v Krškem ter Anton Križman c. kr. davčni oficijal v upravnem odboru pa razven zgoraj nave denih še: Geraldi Franc, meščan in obrtnik v Krškem, Jane Anton kmet v Ravneh, Pire Franc kmet v Velkivasi in Pantar Josip kmet v Gorenjem Pijavškem. Občinska hranilnica v Krškem je ustanovljena vsled občinskega sklepa z dne 7. novembra 1900. 1. pravila pa je potrdila o. kr. dež. vlada za Kranjsko z razpisom z dne 24. marca 1901. Obč. Krška prevzame za zavod splošno poroštvo, vrh tega pa za vloge in njihovo po pravilih določano obrestovanje posebno poroštvo v znesku 20.000 kron, in je v ta namen deponirala 20.000 kron v državnih zadolžnicah. Hranilnica sprejema hranilne vloge, za katere plačuje 4% obresti; rentni davek plačuje sama. Poso-juje na nepremična posestva po 5°/, obresti in 1% anuitete, proti zastavljanju avstrijskih državnih zadolžnic pa po 6%- Dalje kupuje obrestonosne vrednostne listine in 68kontuje lastne hranilnične knjižice in tudi hranilnične knjižice drugih avstrijskih hranilnic, obrestne kupone in žrebove državne srečke in v Krškem plačljive menice, katere zapadejo navadno v treb, najdalje pa v šestih mesecih, in ki so preskrbljene z dvema popolno za dobra spoznanima podpisoma in razun tega s podpisom jedne protokoiirane firme ali jednega takega protokoliranega društva, ki je ustanovljeno na podlagi vzajemnosti, ali ki ima zadostni poroštv. zaklad ter se sploh priznava njegova plačilna zmožnost Upravni odbor, kateri dovoljuje posojila, ima svojo prihodnjo sejo v nedeljo, dne 2 junija, v bodoče pa redno 1. nedelje vsakega mesca.
— Dvoja Zajčevlh reliefov. V izložbi L. Schwentnerjeve knjigotržnice sta fotografiji modelov dveh reliefov, katera je napravil akademični kipar Ivan Zaje na Dunaju. Reliefa sta namenjena za podstavek Prešernovega spomenika. Reliefa sta krasna in nov sijajen dokaz, da je
g. Zaje velenadarjen modern kipar izrednih sposobnostij. Reliefa »Črtomirjevo slovo od Bogomile« in »Ribič« sta dvoje prelepih umetniških del ter pač najboljša reliefa, kar jih je izvršil Zaje.
— Društva avstrijskih železniških uradnikov skupina v Ljubljani napravi pri lepem vremenu prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. z opoludanskim vlakom izlet v Podbrezje. Kolegijalni sestanek vrši se v gostilni gosp. Pavlina. Stanovski kolegi in prijatelji vabijo se k mnogobrojni udeležbi.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: V mestnem tivolskem gozdu, ki je pa le še senca prejšnjega zares krasnega gozda, se pod pretvezo, da se je vgnjezdil luba-dar v listnato drevje, pridno sekajo že leto za letom itak redke smreke in borovci. Jako obžalovati pa je, da nihče ne skrbi za nadomestitev teh goličav z mladim drevjem, ki bi pa moralo že nekoliko odraščeno biti, vsako drevesce bi moralo vsaj po jeden meter visočine imeti, da se ne pohodi ali drugače ne pokvari, kajti sajenje malih nezavarovanih drevesec je povsem brezuspešno delo. Seveda najbolje bi gozd uspeval, ako bi bil na glavnih in deloma tudi na stranskih potih s trojno trnjevo žico ograjen, da bi otroci in tudi odraščeno občinstvo ne hodilo povsod v hrib in nizdol, tako da je ves mladi les že v kalu pomandran. Pravega gozdnega čuvaja itak ni, ter bi jeden sam niti ne zadostoval, torej bila bi jedina nadežna pomoč proti lubadarju-človeku trojna trnova žica, ki bi branila ljudem hoditi po tacih mestih hriba, kjer ni narejenih potov, kar je itak drugod povsodi zabranjeno. Tudi mlado, ravnokar krasno z nežnim zelenim listjem pokrito bukovo drevje potrebuje na mnogih krajih opore, ali pa da se priveze s trtami k že obstoječim količem. Varujmo naš lepi tivolski gozd, da bodo tudi naši potomci še kaj užitka imeli od njega.
— Telovadno društvo „Sokol" v Postojni priredi v nedeljo popoludne, dne 12. t. 1., izlet v Slavino, pri katerem sodeluje postojnska godba. V slučaju slabega vremena se izlet preloži.
— Prostovoljnega gasilnega društva v Moravčah ustanovu* veselica od v nedeljo, dne 19 maja t. 1. Dopoludne bo blagoslovljenje gasilnega orodja, popoludne po sprejemu gostov v Krasoab veselica s šaljivo tombolo v prostorih g Fr. Orehka .pri Kavki" v Moravčah, pri kateri sodelujeta domžalska godba in moravsko pevsko društvo.
— Barnum & Bailev, največji cirkus na svetu, ki pride dne 30. maja v Ljubljano in priredi tu še isti dan 2 predstavi potem pa takoj odpotuje v Maribor, obuja že zdaj občno zanimanje. Danes so došli prvi pripravljalci tega cirkusa, s katerim je združena razstava vsakovrstnih druzih zanimivosti v Ljubljano in začeli razobe-šati po mestu reklamne table. Pred temi tablami se zdaj kar tare občinstva. Tudi v okolici ljubljanski se razobešajo take table, vrh tega pa bodo jahali posebni reklamni jezdeci po vseh cestah v okolici do 40 kilometrov daleč od mesta.
— Opica je ušla v torek iz opičnega gledališča v Lattermannovem drevodu in je zbežala v Kolizejski vrt na drevesa, kjer so jo dva dneva lovili, pa je niso mogli ujeti. Danes dopoludne jo je hišnik ustrelil.
— V Ljubljanico so zvrnili voz, naložen z deskami, na Trnovskem pristanu konji posestnika T. Konji niso hoteli potegniti voza naprej. Ko jih je hlapec pognal z bičem, so krenili na atran in prevrnili voz v vodo.
— Ne mesečni semenj dne 4. t. m.
je bilo prignanih 166 glav živine, in sicer 117 volov in konj, 35 krav in 14 telet, in to zato tako malo, ker je bil ponedeljek veliki letni semenj. Kupčija je bila srednja, ker so bili došli le domači kupci.
* Babice štrajkajol V Koslinu so sklenile ondotne babice štrajkati, ako se jim ne odvzame nekaj dosedanjih dolž-nostij in ne dodene nekaj več zaslužka.
* Čuden kongres proti alkoholu. V Londonu sa je vršil te dni v veliki dvorani kongres mož, katere je združila skupna nesreča, da so njih žene — pijanke. Namen kongresa je bil, da aa ustanovi društvo proti pijanosti vdanim ženam, ki so nesreča mnogih družin. Sklenilo aa je posredovati,
da aa bodo mogli možje od pijank ločiti, in da bo pijanstvo žensk zakonito dovoljen vzrok razločit ve zakona.
* Kako iščejo v Amsterdamu bankovca. Na glavni pošti v Amsterdamu so bila denarna pisma večkrat oplenjena, ne da bi se bilo moglo dognati, kdo je tat. Pisma so bila zmeraj odprta na najrafini-ranejši način. Vse je kazalo, da mora biti tat poštni uradnik. Nakrat se je obrnil sum proti nekemu poštnemu uradniku ki pa* je navidezno najvestnejši in najpo-stenejši mož. Nedavno je izginil zopet večji bankovec, in sicer iz pisma, katerega je imel v rokah tudi dotični sumljivi uradnik. Reveža, ki je zatrjeval, da je docela nedolžen, so zaprli v samotno celico ter ga najvestnejše nadzirali. Mislilo se je, da je uradnik bankovce požiral cele ter jih potem, ko so se vrnili iz želodca, skril. Pazili so torej na uradnika, ali brez uspeha. Vse preiskave niso izdale nič. Sodišče pa je mislilo nato, da se je bankovec v želodčni kislini tako izpremenil, da ga navadno oko ne zapazi več. Poslali so torej po amsterdanskega sodnijskega kemika, a tudi ta ni našel ničesar. Ali kemik Leiden - Halsebosch zato še ni obupal. Hotel se je prepričati, ali želodčna kislina morda res ne uniči bankovca docela. Zato je sam pojedel pokvarjen in neraben bankovec. No, ta originalna preiskava je dognala, da prihaja bankovec skoraj neizpremenjen zopet na dan ter da dotični uradnik ni mogel bankovca pogoltniti in v samem sebi popolnoma uničiti. Zato je bil dotični uradnik kot docela nedolžna žrtva oproščen nadaljne preiskave in izpuščen.   Kdo je
at, pa še sedaj ne vedo ! f--_--
Telefonska in brzojavna poročila.
Domžale 9. maja. Poraz žlindre 1. maja je kakor strela iz neba zadela klerikalce v dno srca. To nam daje zadoščenje. Domine žlindra requiem in pace! Kontra-žlindri volilci.
Domžale 9. maja. Črna garda proslavlja dr. Žlindro mučenika in svetnika! Mi, ki poznamo ga, kličemo pismarstvu in farizejstvn sramota! Vam boriteljem pravice, kličemo: Slava! Le tako naprej!
Narodni liberalci.
Ribnica 9. maja. Brzojavu „Po-ljanske farne knjižnice" Šusteršiču v „Slovencu" pridružuje se tudi ,are-stantovska knjižnica v Ribnici" v sladki nadi, da se odzovejo še druge take knjižnice.
Celje 9. maja. Slobodne misli branitelju, napredne ideje boritelju dni. Tavčarju: Slava!
Liberalci iz Gaberjev, Celje.
Celovec 9. maja. Vse s cilindrom, brez cilindra Vse ti kliče: Abcug Žlindra!
Dunaj 9. maja. V današnji seji poslanske zbornice se je začela razprava o zakonu glede žganja. Doslej sta govorila italijanski poslanec Tam bos i in dalmatinski poslanec I v č e v i ć Sodi se, da razprava danes in jutri ne bo končana, kakor se je izprva računalo.
Dunaj 9. maja. V vladnih propo-zicijah zastran kompromisa glede vodnih stavb in investicijske predloge se nahaja točka, po kateri se določi 75 milijonov kron za regulacijo rek na Češkem, Moravskem, v Šleziji, v Gališki, na Gorenjem in na Dolenjem Avstrijskem. Zastopniki druzih dežel, zlasti južnih dežel, se čutijo po tem prikrajšani. Danes je vlada zopet v tej zadevi konferirala z vsemi mogočimi strankami.
Sofija 9. maja. Bivši ministrski predsednik Grekov, jeden najmarkant-nejših politikov bolgarskih, je sinoči umrl.
London 9. maja. Listi javljajo, da so Angleži v Južni Afriki dosegli nov velik uspeh, pa ne imenujejo kraja. Trdi se, da je bilo 40 Burov ubitih in 200 ranjenih, 160 pa se jih je udalo. Tudi pravijo, da so vzeli 9000 bur-skih konj.
		
	Slovanoi In Slovenka 1 Ne zabite družba sv. Cirila in Metoda 1	
1		
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. maja: Helena Wake, uradnega sluge žena, 73 let, Marija Terezije cesta 8t. 11, ostare-lost. — Franja Kataver, zasebnica 56 let, Marije Terezije cesta št. 11, organ. srčna hiba.
V deželni bolnici:
Dne 3. maja: Gizela Pirnat, posestnikova hči, 6 dni, oslabljenje. — Matija Tom, hlapec, 52 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Vitim, ud morjem 808 8 m. Srednji mtel tlak 7110 mi
•s? a
Cas opa-zovanja
9. avečer
7. ajutraj s. popoL
Stanje barometra v mm.
7311
7345 7356
IS
Vetrovi
Nebo
119 brezvetr. jdeL jasno
11 5 si. avzhod del. jasno 165 1 ar. jug I oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 130*. nor-male: 131*.
Dunajska borza
dne 9. maja 1900. Skupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/.....
Ogrska zlata renta 4°, 0......
Ogrska kronska renta 4'/.....
Avstro-ogrske bančne delnice  .  .  . ,
Kreditne delnice........,
London viata.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark...........,
80 frankov..........
Italijanski bankovci.......,
C. kr. cekini..........
9860 9615 11805 9760 11760 9310 1671 — 69650 240-30 117'50 2350 1910 9055 11-31
t
1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je nas srčno ljubljeni oče, oziroma brat, stari oče, stric in tast, gospod
Matija Modic
na Bloški polici
dne 6. maja 1901 ob 5. uri popoldan, v 76. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dražega ranjcega bode v sredo, dne 8. t. m. ob 5. uri popoldan, na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v tukajšnji podružnični cerkvi.
Na Bloški polici, 7. maja 19ul.
(976) Žalujoči ostali.
V globoki nepopisni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Josip Zupančič
stud iur.
po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 9. t. m. ob 1. uri zjutraj v mladeniški dobi 24. let mirno v Gospodu zaspal.
Nepozabni ranjki bode v soboto, dne 11. maja t. 1., ob 8. uri dopoludne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Agati položen k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice brale se bodo v župnijski cerkvi pri Sv. Heleni.
Predragega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Dolskem, dne 9. maja 1901.
Josip Zupančič, oče. — Ana Zupančič, mati.f!— Rudolf, brat. — MOct, Julka, lraka,[Anlc», Bet> (980) nnilika,;sestre.
Zahvala.
Dodatno k včerajšnji zahvali po gospodu
Josipu Fleschu
izostala je po neljubi pomoti požarna bramba v Ribnici, katerej se s tom osobito nje načelniku gospodu Rudežu, iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči ostali.
Hiša na prodaj!
Iz proste roke se proda v trgu Mokronogu hiša z vrtom, obstoječa iz gospodarskega poslopja, s hlevom, mesnico in njivo. HiSa je pripravna za gostilno in mesarijo.
Več se izve pri lastnici Mariji Pod-vasnik, Spodnja Šiška it. 148. (953—2)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1901. leta.
Odhod is Ljubljana juž. kol. Proga čez Trbiž.
Ob 12. nri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausse, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri
5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztahl v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri
6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling, v Stejr, Line, Bude-jevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj.
— Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea. Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža.
— Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla.
— Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino« mosta, Frauzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. nri 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri Mb m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. nri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Mizarska zadruga
v Sent Vidu pri Ljubljani
se  priporoča slavnemu   občinstvu v naročitev
raznovrstne
temne in likane
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih.
V prav obilno naročitev se priporoča
•ioslp Am
(502—11) načelnik.
«EBBSB5aBBBBB5BEB
šolo
Razpis natečaja.
V Osilnici ob Kolpi zidalo se bode novo posloje za dvorazredno JJudsko
Za to stavbo potrebna dela pri podiranji in kopanji, potem kamnoseška, tesarska, kleparska, zidarska, mizarska, ključavničarska, barvarska, steklarska in slikarska se razpiSejo s tem v oddajo potom javnega pogajanja.
Dotični načrti, merila, proračuni stroškov in pogoji, kakor tudi vsa potrebna pojasnila so pri občinskem uradu v Osilnici ob Kolpi razpoloženi od danes naprej na vpogled vsakemu in vsaki čas. Glasom proračuna stroškov znašajo stavbni stroški skupno svoto 19456 K 62 h. w- m./
Ponudbe, katerim je napraviti primeren naslov m priložiti varščino v znesku 10% ponudbene svote naj se vpoSljejo brez vseh stroškov najkasneje do vštetega 25. majnlka 1901 podpisanemu odboru v roke njegovemu načelniku Josipu
Ožuru, občinskemu predstojniku v Osilnici. _
Vsa prej navedena in samo ta dela oddate se bodo skupaj le J ©Onemu podjetniku.
Podpisani odbor pridrži si pravico proste odločitve glede sprejema te ali one ponudbe in bode upošteval sploh le take ponudbe, katere bodo zadostovale navedenim m razun teh tudi v postavi z dne 26. grudna 1893 dr*, zak. St 193 označenim pogojem
Odbor za zidanje novega šolskega poslopja v Osilnici
dne 5. mejnika 1901.
štajerska                A   L/ A' ROGAC&&	Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. (714-6)
(osvežujoča bi jaca. Nepresegljiva zdravilna voda.	
Učenec
sprejme se takoj v trgovino manufaktur-nega blaga pri (977—1)
D. Dolničarju v Postojni.
Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (12—105)
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti poste.
S. Goldschmidt & sin
tovarna štedilnik ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
PrenoHilna žtedllna okiiJIh«-h v navadni opremi, kakor tuđi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafci renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, _se naravnost pošilja. (923 — 5)
Krepilna hrana
slast obujajoča in Izredno tečna
je podlaga za: (741—10)
Tropon-suhor, Tropon-cakes
Tropon-čokolado, Tropon-cacao, Tropon-otročjo moko.
Tropon-beljakovo moko
kot primes k jedilom za zdrave in okrevajoče.
Kuharska knjiga „Moderna krepilna kuhinja"
brezplačno in franko. Dobiva se povsod
ako ne, naznanja najbližnjo prodajališče
Avstr.-ogr. Tropon-tovarna
Dunaj, VIII 1, Kochgasse 3.
suho in svetlo, v mestu ali blizu njega, se takoj vzame v najem.
Naslov pove upravniStvo .Slovenskega Naroda". (978—1)
vsprejme v trgovino s papirjem, pisalnirr in risalnim orodjem       (942—3j
Anton TJmek v Brežicah.
Knjigovez
zmožen vseh v to stroko spadajočih del ako možno vajen tndi nekoliko črkostav skega posla, vsprejme se v trajno službo.
Naslov pove npravništvo .Slovenskega Naroda". (941-3,
Tri lepo meblovane
me sečne sobe
se oddajo 1. junija.
Izve se v Židovskih ulicah štev. 1. I. nadstropje. (963—j
Učenec
vsprejme se v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. (933-
Kje? pove upravniStvo .Slov. Nar*
Dober
(955 -y;
opekarski mojster
vsprejme se takoj.
Kje? pove upravniStvo .Slov. Nar"
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa pr sta za ljudi in domaČe živali, a 40 kr. in 60 k:.
se dobiva samo v deželni lekarni ..pri  Tlai-iJI poniu-&-aJ'< M. LeiiHlek-u v LJubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil jak zadovoljen.  Po prvem nastavljenju sem našel lc podgan mrtvih  in torej lahko vsakomur pripo ročam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 189.*. (269—14) li. 14re«, mlekarija.
Slav. predstojništvom uradov, pisarn, kontoarjev itd
Brez okov: Z
f-'-
Zapisniki trpe* največ na hrbtu, na spodnjem robu in na vogalih. Z malim troškom se temu od-pomore s patentovanim okovom na stare, že vezane in nove knjige. Okovi na knjige se pritrdč tudi lahko v uradu. Veznina nobenih knjig ni tako važna, kot zapisnikov. Najmanj&a nepravilnost vezi se močno kaznuje. Vsak drugačen papir zahteva drugo ravnanje, in čudno, celo mnogo knjigovezov meni, da zapisnike vezati je najenostavnejše
Z okovam i ilji im inr
delo knjigoveSkega obrta. Se pač motijo!   Ako je papir močan, se sme pri vezbi malo grešiti, če i a je k nesreči še papir i nič, potem se knjiga n drži leto skupaj. - K imam  posebno izurjero knjigoveze, ki so po v letni  izkušnji str< njaki, priporočam dobro in trpežno vezbo : nikov. (919-2) Z vele8poštovanjem
Jv. Bonač
Ljubljana. Šelenburgove ulice.
(969-2)
S tem se otvarja XXII. kralj. ogr.
VST državna blagotvorna loterija
katere čisti dobiček se po sklepu Nj. c. in kr. apost. Veličanstva vporabi
za dobrodelne in splošno koristne namene. Ta loterija ima vsega skupaj 7691 dobitkov, ki po igralnem načrtu skupno znašajo 365.000 kron, in sicer:
1 glavni dobitek 1     » »
1        b »
1 » »
2 dobitka — — 5 dobitkov —
Žrebanj« bo nepreklicno dne 28. junija 1901. — Vsaka srečka velja 4 krone.
Srečke se dobivajo: pri kralj. ogr. loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (IX. Csepelrakpart, carinsko poslopje) proti prej vposlanemu kupnemu znesku h poštno nakaznico ter pri vseh poštnih, davčnih, carinskih merosodnih in solnih uradih, na vseh železniških postajah, pri večini tobačnih trafik ter menjalnic, kakor tudi v loterijskih kolekturah.
Budimpešta, dne 2. januvarja 1901. (9H-2) Kralj. ogr. loterijsko ravnateljstvo.
— 150000 kron
— 50.000 »
— 20.000 »
— 10.000 »
— a   5.000 »
— »   2.000 »
10 dobitkov — — a 1000 kron
20      » — — »   500 »
50      » — — »   100 »
100      » — — »     50 »
1000      » — — »     20 »
6500      » — — »     10 »
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip NollL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
KU