Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini Lendava, 9. aprila 1939. Štev. 15 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din,, me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1:50 Din. Mi stanemo. Ne bomo vmrli, samo za- spali bomo. Ki pa spi, se pre- drami, se zbüdi i stane. Samo počivat idemo v tisto zemlo, na štero smo znoj točili, na šteroj smo preganjanje prenašali, na šteroj so se nam krivice godile. Kak dober je Bog. Kak pravičen je Bog. Od naših skuz premo- čen zemla nas sprijme v svoje naroče i mi bomo v njem slad- ko spali, dokeč nas ne pozove z spanja tisti, ki nas najraj ma, ki je živlenje dao za nas, ki se je prvi zbüdo iz spanja smrti: Jezuš. Mi stanemo. Stanemo i oživeli: o i več nikdar ne vmer- jemo. Kak sladka je ta boža isti- na. Ka za to, če nas tere siro- maštvo na tom sveti? Mi stane- jo i bomo vekomaj bogati. Ka za to, če na tom sveti trpimo krivice? Mi stanemo i se nam prizna pravica, ki de večne čase trpela. Ka za to, če na sveti ne- mamo miloga i dragoga i žive- mo brez vse tolažbe? Mi stane- mo i v Bogi najdemo najbolše- ga prijatela, očo, osrečitela i to lažitela, na koga srci bomo več- ne čase vživali sladkosti, ki jih svet ne pozna. Deo pravičnih je veselo stajenje. „Moj pravičen pa z vere živeˮ, pravi Bog od svojih zvo- ljenih. Vera je klüč, ki bo odpro naš temni grob, živa vera v tis- toga, ki je prvi odpro svoj grob, v Jezuša. Njegov navuk naj nam sveti na poti živlenja, njegove zapovedi naj nas vodijo po njej, njegovo sv. Telo naj bo hrana našim düšam i njegova boža krv njihova pitvina, te, o te, se za- smejemo, gda nas z groba po- zove na živlenje, kak se dete nedužno zasmeje svojoj mamiki i svojemi ajteki, gda ga z sna zbüdita. Mi stanemo. Naše telo več ne zbeteža i več ne vmerje. Mi stanemo i več ne bomo poznali nikših bremen živlenja, nego sa- mo srečne i veseli dni, ki nikdar ne minejo. O düšice predrage, pa je za to odičeno stajenje i večno veselo živlenje ne vredno zatrpeti krivice i potrpeti nepri- like. Na veseli Vüzem naj se vi- siko zdigava plamen veseloga vüpanja: ka mi stanemo. Na ve- seli Vüzem naj se glasi naša aleluja z tov živov verov, da jo bomo po stajenji na večne čase prepevali. Večna aleluja! Večna pesem brez otrüjenosti! Večna radost brez navolenja! Večna blaženost brez prikrajšanja! Dober Jezuš, večna hvala ti bodi, da mi stanemo. Beck v Londoni. Zvünešnji minister Polske je obiskao Veliki tjeden glavno mesto Anglije, London. Polska je od Nemčije zaokrožena na ednoj strani i od Rusije na drügoj strani. Jedina zveza z drügimi državami njej je poleg Madjarske zaveznica Romunija. Ta pa ma najbogatej- šo petrolejske vretine, šterih bi se rada polastila kakša velesila. Naj med dvoje klešče zapreta Polska ma podporo ali obrambo v Angliji i Franciji, se je podao Beck na obisk v London. — Če bi Polska z vekšov lübeznostjov podpirala brate Čehe, kak jih je, ne bi prišla v te škripce, štere jo zdaj davijo. Dala se je zapelati lani, gda so Nemci Su- det odtrgali od Češke, ona je te z vojskov odtrgala mali kraj Tje- šin, kde je vsega vküp komaj 70 jezero lüdi. Na miren način bi se z brati Čehi lejko pogo- dili Polaki. Polska se zdaj boji za svoje pristanišče Gdansk, štero je prle nemško bilo, a je pariška mirovna konferenca prisodila Polskoj. Moj Jezuš pá živé ... Biči so ga raztrgali, Sama rana bio moj Sin... Zdaj obdaja ga svetloba Iz nebeskih visočin: Moj Jezuš pa živé, Več nikdar ne vmerje, Oj, kakše veselji! Krono noso je na glavi, Z traja njemi spletli so, Zdaj krasi ga krona sláve, Ki minola več ne bo: Moj Jezuš pa živé, Več nikdar ne vmerjé, Oj, kakše veselji ! Srce so Njemi prebodli Z ostrov, trdov sulicov ... Zdaj se tü nebeska vrata Odpirajo z radostjov: Moj jezuš pa živé, Več nikdar ne vmerjé, Oj, kakše veselje: Tužno stala sam pod križom, Oda na njem mi vmirao Sin... Zdaj ga vidim, ga obimam, Vstalomi se veselim: Moj Jezuš pa živé, Več nikdar ne vmerjé, Oj, kakše veselje! _____Srčen. Mir med Slovaki i Madjari. Madjarska vlada je stavila Slovaškoj predlog, naj se boji, ki se vršijo od Košic naprej, sta- vijo i naj mešana komisija reši obmejne spore. Madjari bi radi dobili edno železnico od Slo- vaške z 30 km širokim pasom. Slovaška vlada je pripravlena tej zahtevi Madjarov ugoditi, če Madjari z drüge strani izročijo Slovaškoj tüdi edno železnico i slovaške vesnice, štere so bile prikapčene Madjarskoj. Španija je vstala! Pred dve i pol leti je mis- lila zdrüžena Protiverska brez- božniška ruska kominterna s svojimi zavezniki, da v par tjed- naj bo v katoličanskoj Španiji nastala nova Sovjetija. Mislila si je, da trebe samo vero zbri- sati, cerkve porüšiti, dühovnike spoklati pa zmaga je zagotovle- na. Bedaki! Nikaj neso se nav- čili iz zgodovine. Tertullianove vsikdar istinske reči: Sanguis christianorum - semen christia - norum — so skoz sto i sto- letja pokazale i posvedočite, da Kristuša premagati ne mogoče. Krv krščenikov je semen kršče- nikov. Gde krščenike brezverstvo kole, tam je vsikdar več i vsik- dar bole gorečih krščenikov. To nam kak beli den posvedoči Španija. S pomočjov Rusije, Fran- cije, s tihim podpiranjom Angli- je, Amerike, s pošilanjom dob- rovolcov iz celoga sveta so za- čeli komunisti pred dve i pol leti kralüvati v Španiji. Iz lübezni do Boga i svoje nesrečne domovi- ne se njim je upro general Fran- co, ki je iz Maroka prileto i zbrao malo vojsko, štera je pa narasla na milijonsko armado. Mali del Španije kre krščanske Portugalske je bio pokoren sa- mo Franci, vse drügo so meli komunisti v svojih rokaj. I ven- dar, zmagao je Franco. Kraj za krajom je zavzeo, nazadnje se je vdao tüdi Madrid i za njim Va- lencija i vsi kraji, štere so meli rdeči v svojoj oblasti. Franco je zahtevao brezpogojno predajo Madrida, a rdeči v to neso šli notri. Gda pa je zmenkao živež, da si rešijo bar golo živlenje, so Franca pozvali, naj prevzeme Madrid. Z nepopisnim navdüše- njom so vkorakale v slavno špan- sko glavno mesto čete, ki so se borile za Kristušovo pravico proti laži pekla, štere razširja potom komunizma. Na Vüzem se po celoj Špa- niji bo glasila tak vesela alle- luja, kak nindri indri na sveti ne. Glasila se bo na mesti po- rüšenih i požganih cerkvi, gla- sila' se bo v domovih, ki so žrtvüvali svoje sine i hčeri za zmago pravice, glasila se bo na vüstaj starčka i starice, šterima so sinove dühovnike i hčeri nüne divje spoklali, glasila se bo zdrü- žena z slavospevom španskih mučenikov v nebi, šterih krv je postala semen zmage preroje- noga krščanskoga španskoga naroda. Vatikan priznao Slovaško. Vatikansko državno tajništvo je obvestilo Slovaškoga zvüneš- njega ministra Durčanskoga, da je Vatikan priznao slovaško državo. Slovaški penez. Slováški penez je: „Orelˮ! ma isto vrednost, kak nemška marka. Maribor, 29. marca 1939. P. n. uredništvo „NOVIN SLOVENSKE KRAJINEˮ Lendava (h. št. 67.) Dragi ! V svoji številki z dne 26. t. m. ste vprašali „Jeli majo drügi listi zvün Novin tüdi Evangelium i navuk ob- javijo ?ˮ in ste zraven omenili, da se je nekdo protivil proti temu običaju v Vašem listu. Naj Vam bo v oporo in tolažbo, da postopate po- polnoma prav in v smislu potrebe nedvomno večine svo- jih bralcev, če Vam povem, da n. pr. jaz v Vaših Novinah najprej preberem ravno evangelij, ki ga prinašate za pri- hodnjo nedeljo; Priznavam, da še posebno zaradi izvir- nega domačega jezika, v katerem se evangelijske besede posebno milo glasé. Le ostanite torej trdno pri svoji do- sedanji lepi in koristni navadi ! z domačim pozdravom Vaš Dr. JOS. TOMINŠEK. Moj Jezuš pa žive, več nikdar ne vmerje, o kakše, kakše veselje! 2 NOVINE 9. aprila 1939. Vüzemska nedela Gda je minola Sobota, so küpile Marija Magdalena i Marija, mati Jakobova, i Saloma, dišave, da bi šle k grobi i namazale Je- zuša. I prvi den v tjedni so prišle k grobi kroto rano, kda je sunce zišlo. Pogovarjale so si med se- bov: „Što nam bo odvalao kamen od dver groba?ˮ Da so se pa ta zglednole, so vidile, da je kamen odvalan; bio je najmre jako ve- liki. I stopile so v grob i zagledale mladenca, sedečega z desne strani, oblečenoga z belim oblačilom i so se prestrašile. On njim pa pravi: „Ne bojte se! Jezuša iščete naza- renskoga, razpetoga; gori je sta- no, ne je eti. Glejte kraj, kama so ga položili. Nego ite, povejte njegovim vučenikom i Petri, da ide pred vami v Galilejo. Tam te ga vidili, kak vam je pove- dao.ˮ (Marko 16, 1—7.) * Sv. evangelist Lukač piše: „Kristuš je morao trpeti i stanoti od mrtvihˮ. V našem človečem živlenji je kaj slučajno i brez- pomembno. V Kristušovom živ- lenji ne. Vsakša malenkost ma tü svoj globoki vzrok. Potrebno je bilo, da je Kristuš stano od mrtvih iz peterih razlogov. 1. Izkazati se je morala bo- ža pravica, ki je dužna povišati tiste, ki so se zavolo Boga po- nizili. Iz lübezni do človečega roda pa iz pokorščine do nebes- koga Oče, se je Kristuš ponizio do smrti na križi. Zato je bilo pravično, da ga Bog poviša, kak je ne bio povišan nieden človek na sveti. Vstano je z groba ve- ličasten pa nesmrtelen. 2. Kristuš je stano, da po- trdi i podpre našo vero. Vstaje- nje nam je najtrdnejši dokaz za Kristušovo božanstvo. Vstajenje je dokaz bože moči. „Jehovah samˮ, je pravo Bog Mojzeši v gorečem grmi. To se pravi, izvir, gospodar živlenja, ali bitje, ki je samo iz sebe. S stvorenjom sveta je Bog Oča dokazao, da je on vretina živlenja i vsega. Če je mrtvec pozvani iz groba k novomi živlenji, je to čüdo kak je čüdo stvoriti svet. Zato so vzbüjanja mrtvih trden dokaz za Kristušovo božanstvo. Bili so pa vzbüjeni k mrtelnomi živlenji i so tüdi vmrli. Gospod je pa vstao k neminlivomi živlenji. 3. Na Gospodovo vstaje- nje se naslanja naše vüpanje. Pri njegovom praznom grobi se zbüdi v nas trdno prepričanje, da bo- mo vstali tüdi mi. Koliko je dnes- den na sveti lüdi, ki ne verjejo v večno živlenje. Da pa je več- no živlenje vsem pripravleno, ali v nebesaj ali v pekli, kak bomo svet prepričali? Z verskimi na- vuki? Če pá oni v Boga ne ver- jejo. S hrepenenjom naše düše po nemrtelnosti? Če pa jo za- metavajo. Z modroslovskimi raz- logi? Če je pa neščejo razmeti. Eden dokaz nam je dao Kristuš sam: svoje vstajenje! 4. Kristuš nam je s svojim vstajenjom šteo pridobiti poseb- ne zaslüge za naše zveličanje. „Bio je darüvan zavolo naših grehov, vstano pa je zavolo našega opravičenjaˮ (Rim. 4-25). Darüvan je mogeo biti zavolo naših grehov, ar bi inači člove- vemi rodi grehi ne bili odpüš- čeni. Tak bi sad Gospodovoga trplenja bio mali. Malo bi bilo vernikov, če Gospod ne bi bio vstano od mrtvih. Vej so celo njegovi vučeniki pešali v veri, gda je bio gospod v grob po- ložen. Samo njegovo vstajenje je za zmerom osvedočilo, da je Kristuš zaistino pravi Bog. 5. Gospod nas je s svojim vstajenjom šteo navčiti, kak naj vstanemo iz smrti greha i naj živemo novo živlenje. Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovanskih škofov o Svestvu (zakramentu) svetega zakona. Svestvo svetega zakona je »začetek in temelj človeške druž- be". Družine ne moremo zamis- liti brez postavno sklenjene za- konske zveze, ki ji daje moč in lepoto posebno svestvo. Zato moremo s polno pravico reči, da daje svestvo svetega zakona ka- kor močna korenina odporno silo dobro urejeni krščanski družbi na svetu. Človeški rod je sličen ve- likemu steblu, ki se je razširilo po vsej zemlji. Ako hočemo, da bo steblo zdravo, moramo naj- poprej skrbeti, da bo korenina Zdrava, kajti „ako je korenina sveta, so svete tudi veje.ˮ (Rim. 11.16) Odpornost stebla, moč vej in oblika sadežev je odvisna od moči in trdnosti korenine, iz ka- tere drevo raste: tako je naro- dova moč odvisna od trdnosti zakonske vezi. Ako je korenina slaba in bolna, shirajo drevesne veje. Vse, kar slabi moč zakon- ske vezi, kar uničuje drüžino, vse to pospešuje neurejenost družbe in ta neurejenost uničuje narod. Zakon je bil od stvarje- nja sveta korenina in temelj člo- veške družbe. Kako Važna je zakonska zveza za človeški rod, moremo najbolje spoznati iz znamenite okrožnice „Casti connubiiˮ, ki jo je sveti očé Pij XI. dne 31, de- cembra 1930, poslal vsem kato- liškim narodom. Gledajoč s svojega vzviše- nega mesta, je sveti očé zapazil, koliko zla tere drüžine in člo- veško družbo radi tega, ker je v mnogih potemnelo poznanje ve- like skrivnosti svetega zakona, in ker so ljudje začeli širiti rav- no glede zakonske zveze in dru- žinskega življenja usodne zmote. Dragi verniki, z ozirom na žalostno dejstvo, da se tudi pri nas širijo pogubonosne zablode v zakonsnem življenju, je naša dolžnost, da vas, sledeč stopi- njam svetega očeta, opozorimo na veliko skrivnost sv. zakona in na velike dolžnosti, ki jih imajo zakonci drug do drugega, do družine, do naroda in do Cerkve. (Dalje pride.) Razgled po katoličanskom sveti. Vatikansko mesto. Novi grb sv. Oče Pija XII. Sv, Oča Pij XII. so si izbrali novi grb, šteri tak izgleda: naravno morje, nad njim zelena ravnica, na šte- roj so trije brežčeki. Na Sred- njem, najvišišem stoji golobica, ki ma glavo obrnjeno na pravi kraj i v klüni olčno vekico. Gor- nji del grba je pa plavi. Sprejem taljanskoga zvü-, nešnjega ministra pri sv. Oči. Sv. Oča Pij XII. je sprijao v sve- čano audijenco taljanskoga zvüz nešnjega ministra grofa Ciana z velkim spremstvom, ki je zasto- palo Italijo pri kronali. Obisko- valci so bili sprejeti z izrednov pozornostjov. Že pred tem je bio sprejeti v svečanoj audijenci pri sv. Oči Pij XII. taljanski Pres- tolonaslednik Umberto. „L’ Osservatore Roma- no piše od najnovejših dogod- kov v Srednjoj Evropi, da je težko k tomi kaj povedati. V zadnjem časi so zastarele vse najnovejše pogodbe, nastala je nova situacija, ki je dozorela zato, ar del pogodb ne bio iz- vršen. Za nove granice ne bilo gvüšnih garancij, spremenile so se. Narodnoste menšine so tüdi nadale ostale, zato se lehko do- godki, ki so se zgodili, ponovijo i postanejo še hüjši zavolo au- tonomnih grup nove države. Nemčija. 50 letnica kardi- nala Bertrama. 14. marca je ob- hajao svoj 80. rojstni den bres- lavski nadškof, kardinal Bertram. Kardinal Bertram, jako pobožen dühovnik, je že 58 let mešnik i 33 let škof. Za škofa je bio posvečeni že v svojem 35 leti. Poleg vnogoga drügoga dela je napisao več knig. Katoliška ak- cija v Nemčiji ma v kardinali Bertrami svojega voditela i or- ganizatora. Nemški katoličani se veselijo njegove 80 letnice i mo- lijo za njegov nadalni napredek. „Das schwarce Korpsˮ piše od pape Pija XII. da bo kak državni tajnik + sv. Oče Pija XI. zdaj, kda je zaseo Pet- rov prestol, nadalüvao politiko Pija XI. Tüdi on se bo nagibao, tak pravi list, k „demokratičnimˮ državam. On bo vodo isto poli- tiko, trdi list, samo ka bo mo- goče v taktiki pametnejši i v iz- javaj rezerviranejši. Ne njemi je povoli to delo i pravi, da ne pri- čakuje dosta od njega. (Katoliki list 23. marca.) Španija. Divjaško opusto- lenje Barcelone od strani komu- nistov. Nacionalni španski list „Noticiero Universalˮ je objavo, da je bilo v Barceloni za časa komunistične strahovlade vüžga- nih 60 cerkvi, bujtih 1500 dü- hovnikov i redovnih oseb, 8000 pa je bilo mučenih i preganjanih. Vnogo umetnin i spomenikov pa je deloma vničenih, deloma pa so zmenkale. Anglija jamči za Polske meje. V londonskom parlamenti je predsednik vlade Chamberlain, dao izjavo, da če bi šterakoli držáva napadnola Polsko, jo bo Ka je nemška vlada zahtevala od Polske? 1. Naj se položaj slobod- noga mesta Gdanska tak spre- meni, da pride pod vrhovno ob- last Nemčije. 2. Polska naj dovoli, da bo Nemčija gradila dve avtomobil- ski cesti skoz polski hodnik iz nemškoga Pomorja v Prusijo. 3. Polska naj se priklüči trozvezi proti kominterni to je z Nemčijov, Italijov i Japonskov. Kda je polski narod zvedo za te zahteve, štere je polska vlada taki odklonila, je začeo demonstrirati proti Nemcom, vlada pa je odredila mobiliza- cijo i pozvala pod orožje okoli milijon vojakov. Odgovor Polske Nemčijo je tüdi sklep Anglije, da bo jo ta branila, Če bi jo štera držáva napadnola. % Kak so divjali rdeči v Valenciji. Cerkve so porüšili, te i ešče privatne hiše oropali i spoklali tresetijezer lüdi samo v mesti Valenciji. Z oropanim blagom so pobegnoli, da živejo gospocki „proletarciˮ, bole gospocki, kak so tisti kapitalisti, štere so spo- klali. To nečloveče zverinsko po- stopanje se je celo ruskoj komu- nističnoj vladi pregrdilo, zato teh roparov, voditelov španske revolucije, ne štela popüstiti prek svojih mej. Nemčija i Romunija sklenile trgovinsko pogodbo.. Med Nemčijov i Romunijov se je sklenila trgovska pogodba. V smisli te pogodbe bo Nemčija dobavlala stroje i orožje Romu- niji, Romunija pa da petrolej Nemčiji. Pintaričova banda obsojena. Leta duga je ropala Pinta- ričova banda po državi, dokeč ne prišla v roke orožnikom. Pin- tarič je rojen na D. Bistrici, a ne raseo tü gori, nego v Med- jimurji. Obsojen je na dosmrtno vozo, čeravno si je želo smrt. Ista kazen je zadela tüdi Kodra. Ostali trinajset krivcov je dobilo menše kazni. Tilda Samčeva. Mlada in še neizkušena v življenju, je ostala Tilda Samče- va sama na svetu. Ko je dopol- nila svoje deseto leto, je izgü- bila drage starše. Bila je hči edin- ka in je podedovala po njih le- po premoženje. Tako ji ni manj- kalo ničesar, le skrbne roke lju- beče matere ni imela več, da bi ji bila vodnica skozi življenje. Brat njenega očeta je prevzel do njene polnoletnosti v oskrbo nje- no posestvo ter postal njen va- ruh. Tilda je bila dekle, ki ni nikoli tožila, da je ostala tako sama na svetu. Na njenih ustni- cah je igrat vedno vesel in za- dovoljen nasmeh, ničesar ni je- mala nikdar za resno, bila je zadovoljna z vsem, kar ji je pri- neslo življenje vsak dan. Nič ni grenilo njenega veselega humor- ja. Klub temu je bila Tilda an- gel tolažbe in ljubezni vsem tis- tim, ki so jo poznali in se dru- žin z njo. Ko je stopila v osem- najst leto, je bila še vedno tako otročja, da se je slednjič njen „ljübljeni striček,ˮ kakor ga je vedno imenovala, že začel resno bati, da nebo dobra Tilda nikoli postala drugačna. Začel jo je sva- riti in prositi naj vendar spre- meni svoj otroški značaj in se zave da jo čaka še mnogo skrbi in dela v bodoče, ker bliža se leto, ko bo postala sama svoja gospodinja in gospodarica na lepem in obširnem posestvu. Is- kati bo treba tudi ženina za tebe, — draga moja! Tako ji je go- voril „ljübljeni striček” dan za dnem! A Tilda se je njegovim dobrim nasvetom le smejala. „Ah, kaj rabim jaz ženina,” mu je de- jala ob neki priliki, — in ga lju- beče objela. „Gospodarila sva skupaj toliko let, jn še bova na- prej kaj ne striček?! Moral se ji je nasmejati. „O draga moja Tilda, — ko bi jaz s teboj moral gospodariti, bi že davno bilo vse to v tujih rokah!” Te besede so Tildo zabolela v srce. „Striček, povej mi, zakaj me sodiš tako slabo, ali sem res tako hüdobna, in lena? Ali ne vidiš, da rada delam? Saj nikdar nikjer ne po- stajam, na nobeni zabavi še ni- sem bila, da ne bi bil ti zraven ! Vsak moj korak ti je znani” Tilda je govorila te besede v globoki žalosti; naslonjena ob mizo, je naenkrat začela bridko hiteti. Stric se je začüdi!. Tilde jokati že dolgo ni videl. „V pravo struno sem zadel” si je mislil „mogoče bo le kaj pomagalo. Saj jo imam rad, rajši kot vse na tem svetu. Zasmilila se mu je. Šel je, ter ji položil svojo močno, žuljavo roko na rame. „Tilda, vidim da so te moje besede ranile! užal- jena si, ker ti želim dobro in ti hočem bodoče življenje olepšati! Saj vem, da si dobra in poštena, in zato te imam rad, tako neiz- rečen rad. Vidiš kako delam in se trudim za te, samo da bi ti bila srečna! Rad bi storil vse za tvojo srečo! Kar pa ti včasih res- nega povem, pa mi nesmeš za- meriti! Moja dolžnost je to. Po- misli, da nimaš očeta in ne ma- tere, ki bi ta dala kakšen nauk in te tu in tam posvarila. Jaz ti moram biti očé in mati, to sem se zavezal pred višjo sodno ob- lastjo, ko si bila ti še otrok ! Po- misli Tilda, da imam prav, kar govorim.” Striček je utihnil, Tilda je z zanimanjem poslüšala nje- gove odkritosrčne besede! Tu in tam si je obrisala solze, ki so ji neprestano vrele iz oči. „Oh striček, kakšna naj bom, povej mi? Saj te bom rada Ubogala.” Tilda, resnejša bodi in ne tako otročja! Tvoja leta za otročje norosti so minute, res- nejšo dobo pričenjaš: „Bom, stri- ček, boš videl, da vem držati dano besedo!” In zopet ga je ljubeče objela in srčno poljübna na zagoreli obraz! „Oh ti moj dober otrok,” je tiho govoril sam sebi in šel skozi vrata, iz oči mu je padla solza. Bil je ganjen. Bil je čas žetve; pri Sam- čevih so se pripravljali na njo že dva dni. Tete iz bližnje vasi je prište da pomaga tüdi v ku- hinji. Stric je stal med vrati in opazüval oblake, ki so se podili po nebu: „Nič prav neverjamem, da bi bilo lepo vreme, v nogah čutim to! Ta protin mi vedno to naprej oznani!ˮ In potegnil je po desni nogi, kakor bi hotel stem pregnati občuteno bolečino v njej. Tilda se mu je prisrčno nasme- jala, saj je bil tako čüden,koje govoril o svojem „revmatizmi, m zvračal vso krivico na vreme. Že ob četrti uri zjutraj so vstáli pri Lamčevih in se odpra- vlali na polje. Tilda je pripra- vila že vse potrebno za odhod. Naprej so že odšli kosci, in os- tale delavke. Sama s tete je os- tala doma. Teta je Tildo veno- mer izpraševala, kaj misli sedaj storiti, ko je dopolnila svojih enoindvajset let „Ali nikdar ne misliš na to, draga moja? Jojé vprašala teta. Poročiti se boš mogla.ˮ Tukaj je treba gospo- darja, — stric je že v letih, on nebo več dolgo. Kaj boš pa po- tem? „Ah saj še imam dovolj časa za to!” je rekla Tilda in Dr. Korošec, min. notrašnji!! zadev Ino dr. Natlačen, ban dravske banovine pri sv. meši na proslavi v Črensovcih 1. 1938. sept. H. z vsemi svojimi močmi branüa Angleška. Ta izjava je nepopis- no navdüšenje rodila po celoj Polskoj. 9. aprila 1939. NOVINE 3 Veseli se... Veseli se zdaj düša vsaka Zavriskaj glasno, spevli rada, Naš Jezuš zbüdo se je v grobi, Zbüjenje spravo tüdi tebi: Alleluja ! Alleluja! Veséli se zdaj ti sirota. Na večne čase boš bogata, Le trpi mirno kak Jezuš je... I čaka večno te veselje; Aleluja! Aleluja! Veseli se zdaj düša grešna, Je vretina za té odpreta, Gde ščistiš z sébe vse zamazke, Obleč tvoj bo zdaj večne sláve: Alleluja! Alleluja! Srčen Iz Južne zemle. Nobenih posebno velikih novic ni. Sedaj smo v času počitnic. Tudi pevski zbor počiva. Bala- žicovi, ki mož in žena pojeta, so kupili hčerko. Na Jožefovo smo jo krstili. lvaničevi, ki tudi mož i žena pojeta, sodili stanovati ven in je težko za vaje. Pa že zdra- vje ne služi v vsem jako dobro nekaterim drugim, tako da smo imeli nekaj počitnic, ki so bile posebno potrebne pevodju Cirilu. Z Veliko nočjo pa bomo spet začeli, da se prav pripravimo za trétjo obletnica službe božje na Avellanedi v Juniju. Po novomažnih slovesnostih sem šel na potovanje, da obiš- čem rojake v Mendozi in Rosa- riju in Parana. 14 dni sem po- toval in sem prevozil 3700 km, pač lepo pot. Povsod so me naši z veliko ljübeznijo sprejemali. V Mendozo ,me. je vabilo sevedeto, ker sem pričakoval tam precej naših ljudi. A bilo mi je tudi zato, da spet enkrat vidim snežne planine.. Naših ljudi sem malo dobil. Jih ni tam veliko, ker je zaslužek dosti slab. Pla- nine sem pa dobil in so za po- gled iz dalje nekaj nepopisno lepega... saj sem se čutil, kot da sem tam nekje doma, od ko- der sem jih gledal sleherni dan. V Rosariju sem nažel mno- go nažih. Toda Prekmurcev ni ne v Mendozi ne v Rosariju. Ostali so večinoma bolj blizu Buenosa. On tam sem žel še v Santa Fe, kjer ni nažih skoro nič. Prav posebno veselje pá sem doživel v Parana. Že mesto samo je nekaj krasnega. Od vseh argentinskih mest, kar sem jih videl, je najlepže. Visoko gori nad tiho reko, ki je že tam morju podobna, rastejo v nebo stolpi mesta Parana, ki šteje 60.000 prebivalcev, in bo ne le eno naj- lepših, temveč tudi eno najbolj globokovernih mest v republiki. Samo en naslov naših ljudi sem vedel pa sem še isti večer našel 10 družin in naslednji dan še mnogo več. In kar je naj- lepše: Vsi ti ljudje so ostali še krščanski, in niso tako zgübili vere kot po drugih mestih tukaj. Tako sem imel s potovan- jem mnogo veselja. V Mendozi lepe planine in zrele vinograde, v Rosariju mnogo dobrih roja- kov in celo sorodnike, v Parana pa najlepše mesto in najboljše ljudi. Sedaj pa mnoge pozdrave Hladnik Janez. Samo penez, čeravno prejde düša i telo V 14. leti je šla neka dek- lica z naše krajine slüžit v Skop- lja. Slüžila je tam tri leta. Mlado nedužno bitje je tam postalo: vlačüga. I to takša, da so jo po šupi mogli zavolo grdih nedo- stojnih betegov poslati — ne do- mo, nego v špitao. Domača hiša za par dinarov, — doma na deli bi jih že več zaslüžila — je zgo- jila vlačügo, je dala občini ter, je vsoj okolici postavila nevar- nost küžne bolezni, samo mlado bitje je vničila za celo živlenje. — Prišla je na neko občino po de- lavsko knižico mlada deklina. Odgovorili so njej, da brez sta- riša njej je ne morejo dati. Prišla je zato z materjov. Kama jo ščete dati na slüžbo, jo pitajo na občini? — V Skoplje, je ma- terin odgovor. Na to njej spo- znavalvi razmer vse dopovejo, kakša nevarnost čaka mladenko v tom mesti, celo njej orižejo žalosten slučaj mladenke, ki so jo zavolo nesnajžne bolezni žu- pan domo. Mati odgovori: ve mi je ne trbe v Skoplje dati pa odide z doblenov pravicov. Pa dala je hčer v Skoplje. Vojaki, ki so tam slüžili, so nam prinesli zaneslive po- datke, častite sestre, ki vodijo tam Dom sv. Marte, so nam pre- treslivo sliko poslale od veliko- ga dela naših slüžkinj, kak sla- bo živejo v Skoplji. Sodba nji- hova se glasi: Velikih deo de- keo iz Slov. Krajine v Skoplji žive iz vlačügarstva. Mesto pike mi je skuza silila za tem stav- kom, objokavam ubogo zapela- no mladino, štera svoj najdražji kinč, svoje poštenje, svojo ne- dužnost oda za judašov blaten groš razvüzdanci, sovražniki Je- zušovomi. Šče bole se mi pa razjoče düša, gda vidim, ka domáča hiša to zna i hüdobije, ne samo, ka ne prepreči, nego ka vüpa te zamazani gnüsen penez pokvar- jencov sprejeti, si salame küpü- vati, ž njim po krčmaj hoditi i celo zanke stavlati nepazlivcem, da spadnejo i blaten penez po- vekšavajo. Pa se čüdivamo, če je Kristuš skričao: Jaj sveti za- volo spake? Gospod Legat Ciril žand. kapetan premeščen iz D. Lendave. Žalostna vest nas je priza- dela minuli teden, ko smo zvedli, da je kapetan g. Legat Ciril, vod- nik žand. voda v Dol. Lendavi premeščen. Dobil je četo in kot komandir žand. čete je že prevzel svoj novi položaj v Tuzli v Bosni. Kakšno žalovanje je pov- zročila ta vest med tukajšnjim narodom, se ne more opisati. Potrla nas je do srca. G. Legat je v svojem nelahkem položaju bil vedno proti vsakemu pravi- čen, objektiven in delal je zme- raj za dobrobit tega naroda, za kar mu bo za vselej ostal hva- ležen. Ko mu za napredovanje iz srca čestitamo, ga prosimo, da nas tudi nadalje ohrani v dob- rem spominu kakor bomo ga tudi mi za vedno v najlepšem spominu ohranili. Dijakom in bivšim izseljencem. Zopet so prišle tako zaže- ljene počitnice. Dijaki boste ve- činoma pohiteli na svoje domo- ve med drage domače. „Drage domačeˮ, to mi iz tüjine iz srca govorimo, to nam ni le obrab- ljena fraza. Odpočili si boste od štu- dija, a tudi razgovorili se boste z domačimi. Znova vas bo dom in zemlja očarala s svojo neiz- razno močjo. Domača vas in fara bo znova prijetno na vas vpli- vala s svojimi šegami, ki slišijo nenapisanim zakonom in ki jih nihče ne more izpreminjati ne- kaznovan. Še veliko drugih stvari bo- ste opazili in jih bodo slastno srkale vaše žejne mlade duše kakor dragocene pomladne so- kove. Veliko lepih stvari, a tudi žalostnih. Rad bi vas na eno posebej opozoril, na naše sezon- ske izseljence, ki bodo morda istočasno, ko se vi vrnete do- mov, morali iti na tuje, daleč zelo daleč. Tudi zato, da vam omogočijo študij in počitnice doma. Saj se vsi trudimo, da bi izseljevanje omejili in ga mora- mo omejiti. Ali preprečiti popol- noma ga menda nikdar ne bomo mogli. Ker je naš rod zdrav in se obilno množi na svoji majhni zemljici, kjer je menda že zdaj najgosteje naseljen v naži državi, Preprečili, pravim, izselje- vanja ne bomo. Lahko ga pa omilimo. To se pravi: olajšamo njihovo bivanje v tujini. Tudi dijaki pri tem lahko pomagate na zelo preprosti način: da tis- tim, ki morajo na tuje, dajete prve instrukcije o tujem jeziku. Koliki morate instruirati navaje- ne otroke bogatinov; in se vam včasih tako zelo upira in to u- pravičeno. Kako prijetna spre- memba bo, da boste nekaj dni nekoga instruirali iz ljubezni, svoje drage sovaščane in farane, ki morajo na tuje. Pri tem vam bodo bivši izseljenci lahko- ve- liko pomagali. Ti bodo besedo sicer bolj nenavadne izgovarjali, spat utnolknila, ter nadaljevala svoje delo. „Ali te je že prosil kateri za roko ?” „Oh teta, deset na vsak prst, če hočem,” in Til- din smeh se je zaslišal — ven na dvorišče ! Slišal ga je mladenič, ki je ravno stopal preko njega k Sam- čevim. Bil je Torinov Tone, ki je prišel prejšnji dan od vojá- kov. Že dolgo sta se poznala s Tildo. Tone je rad videl lepo, rudečelično dekle pa tudi Tilda ni mogla pozabiti črnookega, le- pega Torinovega Tonetá. Večkrat so bile njene misli zdrüžene z njim. Čütila je v sebi močno vez ljubezni, ki je odbijala vse dru- ge mladeniče. — le njega nikoli! — „Tone mora biti moj” tako je dejala mnogokrat sama sebi, — polnoletna sem, — in nihče mi ne mora več braniti zveze z njim. Tone je mislil isto! Vendar je njemu bila v napotje le ena misel, kaj bo Tilda odgovorila na njegovo vprašanje, — ko do- bro ve, da on nima ničesar dru- gega, kot svoje dobro ime, in dobro, pošteno srce. Uboge ko- čarice sin je. „Kaj bom s teboj”, mu lahko reče, ki nemaš ničesar, ko lahko dobim najbogatejšega dečka te fare! Tone je mislil in mislili! Ne, Tilda ne sme Ijubiti drugega, kot njega. V take misli zatopljen je šel istega dne preko polja k Samčevim. Ko ga je Til- da zagledala, je močno zardela. Tone pa ji je vesel podal des- nico in rekel. „Kako pridno te najdem Tilda !” Po teh besedah je stopil še k teti, ter ostal pri Samčevih dobro uro. Venomer je opazoval svojo izvoljeni kako hitrih rok in urna je bila pri delu. „Ah, ko bi te mogel za vedno utrgati, ti roža moja,” si je mislil, in postal ves žalosten. Kako daleč si od me, ali te bom dosegel? „Tone, zakaj si tako žalosten? Bodi vesel, glej tudi jaz, ki nimam nikogar na svetu, ki bi me ljubil, sem srečna,” je dejala Tilda. „Tebe nihče ne ljubi, praviš? Pomisli vendar malo. In če bi te v resnici ne ljubil nihče, Tilda, te ljubim jaz, in to tako prisrčno, da bi ne mogel živeti brez tebe.” Tilda je bila bleda ko stena, Tone je se- gel po njeni roki. „Tilda”, je znova začel Tone, „jáz vem, da se bodeš sramovala moje ljube- zni, saj te ljubi revež s praznimi rokami. „Ali veruj mi, da so te moje roke,” in iztegnil je obe roki na- sproti Tüdi, „vajene tudi najtež- jega dela, da niso te roke nikoli poznale lenobe. Poglej žulje na I njih, ki so živa priča, da sem delal od svoje rane otroške dobe, in dosedaj. S temi rokami sem pripravljen storiti za tebe vse, — samo bodi mojal” Tiho ga je poslüšala, Verjela mu je. Saj je poznala tega mladeniča od svoje šolske dobe vse do danes. Kaj mu naj odgovori? Sedaj mu ne more dati še nobenega pr- vega odgovora. V srcu mu ga je dala že davno, — a njemu sa- memu še ga izdati danes ne sme. „Tone”, hvala ti za vso tvojo plemenito ljubezen, — hvaležna sem ti za njo! Toda pravega od- govora ti danes še dati nemo- rem! Upaj pa, da ti bom dala na tvoje besede tak odgovor, ki bo osreči! tebe in mene za — vedno! — Morem o tej stvari govoriti tudi še s stricem. Segla mu je v roko in Tone je hvaležno stisnil njeno roko. Nato se je po- slovi!. Dolgo je glédala za njim, — dokler ji ni izginü izpred oči. Büo je nekaj mesecev po- zneje. Pri Samčevih so bile ži- vine, — Tüdi so pripravlja^ balo. BUžal se je čas njene po- roke s Torinovim Tonetöm. Oh koliko se je tiste dni govorilo po vasi. Katra jajčarica je hodila od hiše do hiše in pripovedovala to novico vsaki ženi, ki jo je srečala na vasi in je ustavila. Vse Tonetove slabe lastnosti je na- števala, o katerih pa sama ni ve- dela, ali so bile resnične ali ne. Ko je prišla k Samčevim, je sü- kala Toneta v najlepši podobi ter ga venčala z najlepšimi čed- nostne hoteč se s tem priküpiti Tüdi. Ona pa je dobro vedela, kakšna je Katra. Ponudila ji je koš kruha ter se tako odkrižala jezične Katre. Tone pa je hodil ves sre- čen okrog. Kaj so mu büe mar slabe govorice, kaj vse drugo na svetu, njemu se je smehijalona- sproti novo življenje vse lepše kot ga je Živel dosedaj. Njegova ljübljena Tilda bo kmalu za ved- no njegova, pred Bogom in ljud- mi. Tone ni mogel zahvaliti Iju- bega Boga za to srečo. Kar naj- lepše se je pripravljal za bodoči zakonski stan. Dan za dnem je hitel k Njemu, pred tabernakelj ter srčno prosil za blagoslov Njegov. Vedel je, da brez Njega ni v zakonu prave sreče. K Sam- čevim je redno prihajal vsak dan. Pogovarjal se je s Tildo in s stricem o vsem, kar se je tikalo gospodarstva. Stric, modri in iz- kušeni gospodar, mu je bil naj- bogši svetovalec. Dan Tildine poroke se je približal. Brez posebnega hrušča so opravüi vse. Dve ljübeči se srci sta za vedno sklenili zakon- sko zvezo. Tilda je pričela s To- netom novo življensko pot. Kdor je poznal Tildo, se je čudil. Iz prejšnje, vedno vesele mladenke je postala lepa, mlada, resna žena, ki je imela za vsakega, kdor je obiskal njeno hižo, odprto srce in roke. Srečen in vesel je gledal mladi mož svojo ljübljeno ženo, ter ji večkrat de- jal ves ganjen: „Tilda, nihče na svetu ni boljši od tebe.” Ljubeče se ga je oklenila Tilda ob teh besedah. „Tone, kaj ne, če nama ljubi Bog podari sinka, kar oba tako srčno želiva, bo njegovo ime „Božidar”, kaj ne? Seveda, draga moja Tilda, — vse bo ta- ko kot boš hotela ti in ljubi do bri Bog. Poljubil je srčno svojo drago ženo, in odšel po svojih vsakdanji opravkih. Tilda je s strahom in z vso srečo pričakovala svojega prvo- rojenca. Bala se je tiste ure, ko bo postala prvič mati. In zakaj, tega sama ni vedela. Neka temna slutnja, jo je objemala dan za dnem, noč za nočjo. Vendar se nasproti svojemu možu ni ka- zala nikdar žalostno. Vedela je, kako strašno bi ga vznemirila s tem. Večkrat jo je Tone vprašal, kaj tako nemirno spi po noči. Fantovski odseki v sprevodi na veličastnoj proslavi v Črensovcih 1. 1938. septembra 11. 4 NOVINE 9. aprila 1939. a vi boste kmalu ugotovili pra- vilni književni izraz. S tem boste tudi sebi olajšati učenje tujega jezika in v srcu vam bo ostal tako lep spomin, da ste poma- gali nekomu, ki ga ljübite. Način gotovo ne bo težek. Učili jih boste predvsem tiste besedi in. stavke, ki vam jih bodo bivši izseljenci povedali kot najbolj potrebne. Prostor: prosvetni dom, hi- ža kakega izseljenca. Sicer je pa ljubezen iznajdljiva. Kjer so pro- sveta društva, tam lahko sprej- mejo to v svoj program. Saj vem, kako je včasih najti pro- gram težko! To se lahko naredi v vsaki naši fari, morda celo v vsaki vasi, Saj povsod tu imamo izse- ljence večinoma tudi dijake. Koliko novega boste vsi odkrili na takih sestankih, koli- ko skritega bogastva. Za dijake bo to uresničena delovna šola, ki jo moderni tako povdarjajo. Več pa kar ne maram govoriti: ljubezen hoče predvsem dejanj. Oprostite, da sem nekam bolj čustveno pisal. To naredi tujina. In veliki vüzemski svetki: „Vstajenje našega Gospoda Je- zusa Kristusa po , kakor to slovesno poje liturgija. Taki jezikovni tečaji bodo tudi neke vrste vstajenje za naš mali rod, ki bo potem z večjim pogumom šel v bolj znano tujino. To bo kakor nekaka dü- hovna pomlad v našem izseljen- skem vprašanju. Vidim vas, ka- ko vam je toplo postalo pri srcih ob teh mislih; tudi meni je tako prijetno, ko mislim, da bo to morda vendarle „meso postaloˮ. V tem upanju vam vsem želim milosti polno vstajenje! Camplin. Krivica za naše delavce. Na velki pondelek bi mo- glo oditi 700 naših delavcov v Nemčijo. Nemci neso mo- gli dati vagonov, zato se je zaprosila naša direkcija za to. 1 ta je privolila. Oda so i- romaški delavci prišli, si mo- goči zadnji bolši strošek z hiše vzeli s sebov na pot, te se njim sporoči, ka nema di- rekcija zadosta vagonov. To je velika krivica. Ar se je ravno v tom časi müdio v Soboti pred- sednik osrednje Rafaelove drüžbe v Ljubljani, g. Zakraj- šek, je našega Rafaela pred- sednik oproso g. Zakrajšeka, naj zahteva strogo preiskavo v toj zadevi i naj se takše postopanje z našimi delavci več ne zgodi. Razgovori dr. Cvetkoviča z dr. Mačkom. Predsednik vlade dr. Cvet- kovič je obiskao voditela hrvat- skoga naroda, dr. Mačka v Za- grebi i začeo ž njim razgovore, kak naj bi se rešilo hrvatsko pi- tanje. Mi iz srca Želemo, da pri- de do srečne rešitve to pitanje, ki je državno pitanje. Prvi nastop dühovnika Rafaelove drüžbe v Soboti. G. Škafar Ivan je slüžo v sobočkoj cerkvi 3. aprila sveto mešo za izseljence i njim tüdi predgao. Vnogo oko se je zaro- silo pri lepoj predgi. Par spod- büdnih reči so povedali tüdi g. Zakrajšek iz Ljubljane. G. Ška- far se bo stalno naselo v Soboti, gda se reši njegova zadeva v Beogradi. Sestanki v Franciji: 10. april v La Motte Champrose (Seine et Marne) poleg Tournan en Brle. 16. april v Evaux les Bains (Creuse) poleg Mont- lugon (Allier). 19. april v uurville en Caux (Seine infèrieure) po- leg Yvetot. , IVAN CAMPLIN, PARIS XI. bd. Voltaire 57. Glasi iz Slovenske Krajine. Bogato naročnino v zneski 100 Din. nam je poklono N. z Ljubljane i N. z Dobrovnika. — Bog povrni! Izpit za preiskavo hrane je naredo v Beogradi ing. g. Nežima Albin. Čestitamo. Lendavske goré. Z jako lepov smrtjov se je odselila na drügi svet Rapoša Barbara tre- tjerednica. Naj njoj sveti svetlost vstaloga Jezuša, ki naj potolaži njene domače. Nova aotobusna proga. V maji meseci bo začeo voziti novi poštni aotobus med Sobo- tov i Lendavov. Obrne se dva- krat na den sem i ta, da narod ki ma poseo na okrožnom so- dišči v Soboti, ali na oblastvi Lendavi, lejko opravi svoj poseo, Aotobus bo tüdi vozo dijaštvo sobočko gimnazijo i nazaj na dom. Naj se voznina za de- lavce na poštnom aotobusi Rogaševci M. Sobota zniža, so prosili poštno direkcijo banski svetnik Klekl. Te aotobus je naj- mre nateliko aktiven, da edno leto tristojezer dinarov čistoga prinese državi. Zato je primerno, da ide država na roko siroma- škim delavcom, ki se po pon- delkaj vozijo v Soboto pa zniža voznino tem samim i njihovoj prtlagi. Pač pa želeti je, da je tarifa za vse potnike znižana, ar je previsoka. Za gasilni dobi Velika Polana so dali frankov: Tibaut Martin 20, Bojnec Ivan 2, Bojnec Franc 2, Žalik Ignac 2, nabrao Polančar Tibaut. Za nagrobni spomenik + Baši so darüvali: v frankih: Horvat Jožek 100, Horvat Agne- ška 100, Cvörnjek 20, Balažek Štefan i Marija 20, Smej Martin i Treza 20, Matko Marija 10, Forjan Anton 5, Vöröš Karol 15, Raduha Alojz 10, Žalik Ignac 10, Bojnec Ivan 10, Bojnec Franc 10, Tibaut Martin 2, Jaklin Marija 3, Lenarčič Marija 15, Vöröš Lud- vik 2. Na bogojansko cerkev sta dala Horvat Jožek i Agneška (brodni) 50 Fr. Na Martiniško kapelo so dali izseljenci iz départementa Cher 60 Fr. Kobilje. Komaj je minilo pol leta, da smo imeli ogenj na Kobilji, že se je pa pri nas Ugo- dila takša nesreča. V petek, 24. marca ob pol osmih večer se je cela ves zasvetila, kak da bi den bio. Ogenj je vö vdaro pri dvema siromaškima hiša- ma, pri Feher Štefani! Vug- rinec Francu Nišče ne ve, kak- je”ogenj nastano; samo to se zna, da je začnola goreti naj- prle hiša Vugrinec Franca, od te se je pa vužgala hiša Fe- her Štefana. Ogenj se je za- volo vétra tak naglo širo, da sta pri prihodi domačih ga- silcov že obe hiši bile v ed- nom samom plameni. Poleg gasilcov je ogenj gasilo mno- go drügih lüdi, što je samo mogeo. Vendar so pa drügo ne mogli rešiti kak spečo de- co, Pohištvo i živino. Pri obe- ma hišama je zgorela streha, ki je bila iz slame i vse drü- go, ka je bilo iz lesa. Pri Vugrinec Franci je šče zgo- relo 1 tele, 2 praseti i 16 ko- koši. Škodo trpita oba jako veliko. V sküpnoj vrednosti se ceni na 40.000 Din. Dobrim, smi- lenim srcom jiva priporačamo v pomoč. — Čüdno, se nam "vidi to, da smo pri ognji poleg do- mačih gasilcov ne videli niednih drügih. Za tak velki ogenj je edna brizgalna premalo. Znano je, da naši gasilci radi idejo v sosedne vesi pomagat gasit, zato nemremo razmiti, zakaj so drügi ne k nam prišli. Istina je, da smo daleč, takrekoč vkrej od sveta odrezati. Pa vendar! Prišli so toti tüdi sosedni gasilci, a brez brizgalne. — Za pogorelca se je začnolo po domačoj vesi pobirati. Hvalevredno za vse, ki so pobirali i ki so dali. — Iz sodnije. Okrožno so- dišče v Murskoj Soboti je v zad- njem časi na vekšo kazen obso- dilo sledeče obsojence: 1) Be- lovič Martina iz Raskrižja, šteri je zakrivo, da je dne 28. nov. lansko leto večer v Veščici, obč. Raskrižje, šteo vmoriti Makovec Karola, tak, da je strelo z dvo- rišča skoz zapreto okno na njega, gda je te sedo na stoci v hiši za stolom, obrnjen z obrazom proti okni; strel iz puške ga je zadeo skoz prsa i ga teško rano. Ista krugla je skoz njega šče za- dela na posteli ležečega njego- voga očo i ga na mesti bujla. Imenüvani ga je zato šteo vmo- riti, ar je njega sümo, da hjemi je vkradno 12.000 dinarov. Ar je sodišče od kraje penez Makovca oprostilo, je Belovič skleno, da ga sam kaštiga z vmorom. Za- volo navedene hüdobije je Be- lovič bio .obsojen, na 8 let robije. 2) Balažic Franc, Jerebič Karol, Lovrenčič Izidor i Lešnjak An- ton, vsi iz Melinec, šteri so iz- vršili več tovajij v Soboti i Me- lincih nad biciklinami i pijačov, so bili obsojeni: Balažic na dve leti strogoga zapora, Jerebič na 1 leto i 6 mesecov, Lovrenčič 6 mesecov i Lešnjak na 3 mesece strogoga zapora. 3) Polanec Jo- žef iz Vuče Gomile, je zežgao oslico slame. Hajdinjak Janoši isto tam, je bio obsojen na 2 leti robije. 4. Milner Jožef, Cigan iz Fokovec na oddajo v zavod za pobolšavanje i 1 leto i 6 me- secov strogoga zapora, Horvat Jožef, Cigan iz Fokovec na 3 leta robije, Horvat Ignac, Cigan iz Vadarec na 2 leti strogoga za- pora, Črnko Klement, delavec v Fokovcih na 2 leti i 6 mesecov strogoga zapora, Lenger Florijan, delavec iz Fokovec na 4 leta robije. Imenüvani obsojenci so večinoma sküpno že od 1936 leta izvršili več tatvin i zažgali slamo Terplan Mariji iz Moravec. 5) Kapetanovič Nikolaj, bivši pogodbe!!! poštar ~v Prosenja- kovcih na 2 leti robije zavolo poneverbe 60.000 Din. Prosimo odgovor iz Ar- gentino. Prosimo naše izaeljen- ce v Argentini, naj nam v Čren- sovce na uredništvo Novin javijo naslov Maček Alojza, ki je sin f Maček Andraša iz Kroplivni- ka hiš. št. 81. Vesele i blagoslovlena Vüzemske svejkeželemo vsem, šterim nemremo vüstmeno pa tüdi nej pismeno želeti, posebno svojim drágim domačim, vsem prilatelom i znancom, šteri so tak srečni, da jih je Usoda nej pognala po sveti, pa tüdi vsem, šteri vživajo isti britki krűh tüji- ne, kak i mi. Ludvig Ferko, So- bočan Štefan i žena. »Ah, sanje me mučijo, saj mi ni nič. - »Tilda! Bodi mi odkrita in povej mi, kaj te muči?” jo je prosil. »Ah Tone! Saj sem sreč- na, samo bojim se,” in vrgla se mu je v objem. Prišel je zažel- jeni dan. Tone je stal ves potrt in obupan kraj Tildine postelje; njegova ljübljena žena se je bo- rila med življenjem in smrtjo! Njena največja želja je bila izpolnjena. Podarila je možu než- nega sinčka, - - - dala je življe- nje otroku, ki si ga je tako že- lela, — z njegovim pa je ugas- nilo njeno. Ni mogla prestati bo- lečin poroda, ki jih je zahteval otrokov Prihod na svet. Življenje je zahtevalo življenje. Tone je klečal ob mrtvi ženi, v naročju je držal sinčka edinca. Njegove solze so padale na bledi obraz večno sanjajoče, — mlade žene, — matere Tilde Torinove. Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!... Te besede nam je zapustil naš Zveličar, Jezus. Toda te nje- gove besede so padle na raz* Učna tla, v različna srca. Prve so padle na pot, na rob srca in slaba tovariša jih je kmalu iztrgala. Druge so pa- dle na skalo, na srce, ki je bilo trdo, plitvo za Jezusove besede. Ostale so Sicer nekaj časa, ko pa jim je zmanjkala vlaga, pos- večujoča milost božja, so se po- sušile, greh jih je požgal. Druge so padle med trnje, v srce polno grehov. Vzrastle so, toda trnje, — grehi so jih zadüšili. In zo- pet druge so padle na rodovitna tla, v dobra srca, ki so ohranila ljubezen do bližnjega. Toda ljudi, ki še dandanes izkazujejo ljube- zen bližnjem u, je zelo malo. Og- lejmo si samo en primer: Neki mož je bil zelo za- pravijo. Primanjkoval mu je de- nar, zato je prosil že več ljudi, da bi mu ga posodili. Ker ga pa nikjer ni mogel dobiti, zato se je poslužil zvijače. Šel je k neki ženi in jo prosil, naj mu posodi denar, da bo dal sina v šole. Žena je bila vsa vesela, da bo fant potom njenega posoje- nega denarja mogoče postal du- hovnik. Posodila mu je zadnji denar, delež po svojih starših. Fant v šole ni šel, očé pa je de- nar zapravi!. Zadeva je prišla pred sodnika. Ker mož ni hotel dati samo vsote, katero ga je prosila, je pa potom Sodnik moral dati še obresti, vrhu tega pa še plačati stroške. — Je mar to ljubezen do bližnjega? Ne! Nikdar! Če imaš ljubezen do bližnjega mu vrni kar je njego- vega. Ti pa, ako vidiš da je si- romak, mu odpüsti! Če pa že tako oride, da moraš vrniti, ga Vsaj potem ne sovraži in mu od- püsti, če se je poslužil pravice. Ako molimo z mislijo na Boga Oče naš..., v molitvi odpüšča- mo. Saj molimo:... Odpusti nam naše dolge, „kakor tudi mi od- püščamo svojim dolžnikom” ... Odpuščati smo dolžni! Saj je tudi Jezus odpustil Judom, ki so ga križali. In še nebeškega Očeta je prosil: Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!1 Če je Jezus odpustil tistim, ki so ga krivično in sramotno umorili, tembolj moramo odpuščati mi v naših zadevah, ki še sence niso veli- kega trpljenja Kristusovega! Sklenimo torej, da bomo pomagali bližnjemu v njegovih težavah in da mu bomo tudi ra- dovoljno odpüstili, če nam je kdaj kaj žalega storil. Ljubimo, spoštujmo in odpuščajmo svoje- mu bližnjemu, da bomo lahko rekli pred večnim sodnikom: „Ljubil sem svojega bližnjega bolj ekakor samega sebe!.ˮ Cig. dijak. Za dobro volo in bistre glavo. Jürjov Marko pripovedavlejo... Za törskij časov, gda si šče za ranški dobo bika, za filer pa žamatni krščak, so prebivali po našij krajaj pečjani, pripovedav- lejo starejši lidje. Pa tou je vse minolo, gnjes den jij več nega. So šče pa bušnjacje šteri šče gnjes den strašijo deco po ves- nicaj. Brglezov Matjaš, šteri so bilij v Komárombi, v Galiciji, v Požuni in Bog zna gé vse, znajo dosta od toga povedati. Pa tou je šče vse rnalö, ka so znali po- kojni Jürjov Marko, Bog njim daj dobro kak tüdi njüvoj ženi Manki, ve stale oba na svojem ra- čuni. Človeki vse škrap leti po teji, gda se spomni ka so vse oni pripovedavali. V Törnišči so šče v tou staro cerkev lekaj pecjani odili pa lüstvo vküp zvali pa te malo deco lovili. »Marko kak je pa te bilou gda ste Törka strejlili, ˮ smo jij včasi pitali. Ve so tou Dugarov Janoš bilij pa nej jes, so nam seli pravili, te so pa začnoli na dugo pripovedavati ka vse so že uni doživeli. Dvakrat so plünoli po hiži, gda so si djali bago, te pa začnoli. Manka so njim seli v reč segali pa jij tišili „ka buš že pa lagao karduš,ˮ pa so se nej dali dosta zmejšati. Poslüšajte. Kda san šče büo dečko, san odo vsakše letomla- tit na Brznico. Mlatili smo cejlo zimo na štiri pa več kak nas je pač bilo. Jes san büo vsigdar prvi mlatec zato me je vért naj- raj möo. Močen rdaš san büo ka bi mašin za mlatiti pelao. Večer gda smo si ži dol spolegle smo si pripovedavali, ka je šteri že gé v noči najšeo. Vsakši je že kaj vido, samo jes šče nigdar nej. Bojao san se nej. Eden večer me je vért zguno na marof. Šou san z bejlov tórbov po kisilak. Obüo san si črejvle. Kda san šou domo, je že bila takša kmica ka bi jo lejko s klüčon mikao. Po logi san komaj bašlao. Samo naidnok je nekaj zašumastalo za menov. Iden bole, šumastanje tüdi bole. Enjao san. Vse tüo. pomali iden pa je pá začnolo. Či san bejžao, je za menov bej- žalo. Krščak so mi vlajsovje vz- dignoli tak ka san ga mogeo držati ovak bi ga zgübo. V drü- goj roki san držao odprejti nož. Kričin, zoven, molin pa vse za- badav. Gda san začno iti, je šu- m astalo za menov kak v začetki. Büo san že blüzi doma, tou „bože poslaleˮ pa li za menov. Med Naši v Franciji: Sküpina po opravlenoj sv. spovedi v Brilange. 9. aprila 1939. NOVINE 5 Železniškoj upravi v So- boti. Prav lepo prosimo žel. upravo, naj zdigne zapore, štere dol püsti, gda príde vlak iz Bel- tinec i ne čaka tak dugo, dokeč vlak ne ide pali v Beltince. Nuj- ne zadeve ma včasi potnik, be- težnika vozi aoto i more čakati, gda je vsaki čas dragi. To pro- metnoga uradnika nikaj ne stane, če püsti dvakrat doli zapore. Vesele Vüzemske svetke želejo Prekmurski vojaki iz 46 p. p. v Bitolji svojim dragim do- mačim, vsem znancom, prijate- lom i vsem naročnikom Novin: iz Črensovec bolničar Bauer Geza, ambulanta, iz Beltinec kap- lar Rous Martin, 3 četa, iz Go- milec kaplar Sobočan Jožef, 4. četa, iz Sobote redov Olaj Šte- fan, telefonist, iz Martjanec re- dov Upaj Vinko, č. prat oružja, iz Bakovec redov Horvat Jože, 4 četa, iz Stanjovec kaplar Do- vidja Koloman, č. prat. oružja. Vel. Polana. Na Marijino oznanenje i na tiho nedelo po večernici so šolska deca prire- dila materinski den. Vsa prire- ditev je bila tak lepa, prisrčna, da je Polana kaj takšega redko- kda Vidla. Deklamacije, pesmi, spevoigre s spremlanjom gasil- skoga tamburaškoga zbora. Šol- ski razred, v šterom je postav- leni oder, je bio vnogo premali, da bi sprijao vse lüdi, ki so pri- reditev šteli videti. Igro je vodo vučiteo g. Križanič, tamburaški zbor pa je navčo akademik g. Cuk. Bogojina. Priteklo je leto našega polskoga čuvara Farkaš Jožefa, s šterim smo vsi zado- volni bili, ar je svojo slüžbo dobro zvršavao. V kakšem koli slabom vremeni je bio na cesti z motikov pa nam je vodo iz cest püščavao. Tak isto se je vnogo novi poti začinjalo po naši polaj i travnikaj štere je zabrano kak je mogao. Želemo, da bi šče to svojo slüžbe prev- zeo naprej i jo šče dale tak red- no spunjavao. Kobilje. V nedelo 26. marca so nam naš dühovnik oznanili s predgance, da so prezvišeni gos- pod mariborski knezoškof s pri- stankom ministrstva pravde usta- novili pri nas samostojno rim. kat. dühovniško ekspozituro s jakšimi pravicami, kak jih ima edna fara, to je s pravicov kršča- vanja, zdavanja i pokapanja, po- sebi pa ešče s pravico vodstva matičnih knjig i to od 1. aprila 1939. dalje. Tak smo mi zdaj na Kobilji postanoli takrekoč samostojna fara pod štero spad- nejo tüdi Motvarjevci. Prevzvi- šenomi gospodi knezoškofi se za to naklonjenost prav vsi ver- niki toplo zahvalüjemo. Hvala tüdi vsem, ki so pripomogli, da se je to dosegnolo. Četrtošolcem! Po mali maturi, to je na prvem križopotju v gimnaziji, se boste vprašali, kam. Pot vam bo odprta v višjo gimnazijo in preko nje na univerzo ali naravnost v kak poklic, na drugi strani se vam bo pa odpirala na učitel- jišča, na tehnično srednjo šolo ali v kako drugo strokovno šolo. Hočem priti naproti vaši odlo- čitvi in vam že zdaj svetujemo: odločbe se v čim večjem številu za učiteljišče! Mnogo razlogov govori za to. Sami vidite, da imamo doma- čih, prekmurskih učiteljev zelo malo. Res je sicer, da čaka v Sloveniji mnogo učiteljskih abi- turientov na službe; da za mno- ge je prvo službeno mesto do- ločeno prav v naši krajini. Toda Pokrajinska pestrost in značaj ljudi sta v Sloveniji tako različna, da se vsled tega mnogi učitelji in učiteljice med nami ne počü- tijo doma in smatrajo svoje slü- žbeno mesto v Slovenski krajini kot prehodno. Težko čakajo časa, ko se bodo mogli vrniti v svoj kraj. Vsled tega od mnogih naše ljudstvo ne more pričakati, da bi se mu posvetili z vsemi svo- jimi močmi, ne samo v šolskem, temveč tudi v izvenšolskem delu. In zato oni sami pravijo, da je Slovenski krajini treba več doma- čih učiteljev! Pot preko višje gimnazije in univerze do akademskih po- klicov je dolga, težavna in jo zmore le oni, ki je trdnega zdrav- ja in ima poleg talentov tudi močno in vztrajno voljo. Le po- mislite, koliko je vsako leto pr- vošolcev, dočim so tako redki oni, ki končajo univerzo. In če jo končajo, so stari 25, celo 30 let! In potem vojaščina in potem čakanje na službo! Ko se lotiš svojega pravega poklica, je po- lovica tvojega življenja že za teboj. In stroški? Noben prek- murski gospodar ne zmore tega. Študent si s pridnostjo pomaga. Zato je pa ta dolga pot tako polna grenkosti. Ko dokonča akademik šele prvo leto učenja na univerzi — to se pravi, da še začel ni — je učiteljiščnik že popolnoma kon- čal. Stoji pred svojim poklicem. Polovico poti od male mature si je prikrajšal in toliko bede! Učitelj in duhovnik ostaneta neposredno med ljudstvom. Njuno delo je posvečene neposredno ljudstvu. Z narodom živita, z njim trpita in delita usodo. Drugi izobraženci so navezani na večja ali manja mesta, mnogokrat so daleč od ljudstva, med katerim so Preživeli svojo mladost. Učitelj živi na deželi, daleč mestnega tlaka, prahű in temnih zidov, kjer je poleti prevroče, pozimi premraz. Zato je življenje učitelja bolj zdravo, bolj prid- no. Iz učiteljskih drulin smo do- bili mnoge svojih največji ljudi: n. pr. J. E. Kreka. Za nas je tudi v narodnost- nem oziru važno, da imamo do- mače slovenske učitelje, ki bodo za vedno zraščeni v svojim ljudstvom. In navse zadnje, ali gre učitelju najslabše? Milijo- nar nobeden ni, to je res! Ima pa možnost, da si us- tvari čeprav skromno, a ven- dar dostojna in zadovoljno življenje. Pomislimo pa tudi, da se na marsikatero gos- posko süknjo v mestu skri- va lačen želodec in strgana srajca. Naša želja je, da bi čim več naših kmečkih fan- tov in deklet po 4. gimna- ziji šlo na učiteljišče in da bi iz njih prišlo našemu Ijudstvu mnogo krščansko usmerjenih učiteljev. Pov- darjamo krščansko, ker je naše ljudstvo verno in je edino pravilno, da duhov- nik in učitelj delata z roko v roki za ljudstvo. Velja za katoličane in evangeličane enako! Naša poslanca pa prosi- mo, da bi izposlovala,naj bi spre- jeli čim več naših četrtošolcev na učiteljišče, ker je treba tu u- poštevati naš posoben položaj, enako kot pri nastavitvah. Ob tej priliki opozarjamo tüdi starše naj dajo svoje na- darjene otroke v šole. Naj se ne zboji jo stroškov. Vse se prenese! Če so dijaki pridni in pametni, si znajo kmalu tudi sami poma- gati. In tudi naša mladina se trudi, da si sama pomaga, ko si je ustanovila podporne usta- nove, v katere zbira denar za siromašne dijake. Vojaška pisma. Koštric Štefan, 40/26 Mar- schgr, 4 Komp. Feldpost 357. Pi- sano marca 4-ga dneva 1917. Falen bojdi , Jezuš i Marija naša lüba mati. Predragi moj lübi go- spod, želem njim od lüboga Je- zuša edno lübo pomoč i zdravje na tom revnom sveti. Tak na- dele njim naznanim, dobo sam pa Novine v roke. Bog njim lepo plati, jako mi je srce razveselilo, ka so se nej spozabili z mene. Naj njim poplača presveto srce Jezušovo obilno v nebesaj. Vno- go pozdravov iz lübezni do Jezuša njim pošilam. (Naj se zglasi pisec na uredništvi Novin.) Vučko Ladislav, K. U. K. GebergS, Ar. Reg. No 19. P. 1. Feldpost 432/11. Pozdrav 9. XII. 1916. Vu imeni Jezušovom vam začnem pisati i vas srca lipo pozdravim lübi naš dühovni oča. Pa vam naznanim, ka zaj pa takšo lumero mamo 432/11. Pro- sim vas dühovni oča zaj mi te na to pošilajte Novine pa_teva dva štriha seli coj denete tak kak je tü napisano. Pa vam ve- sele i blažene božične svetke i novo leto želem, kaj se ešče do- stakrát zdravi pa veseli včakali. Tak ednok vas šče dam srca lipo pozdraviti. Zaj pa z Bogom ostante. Amen. (Naj se zglasi pisec na uredništvi Novin.) Gjörköš Janoš, Kana, K. U. K. F. K. Reg. 4/38. Marschkomp. Galicia, Krakau. Krakau, pisana karta marcíuša 6.1917. Dühovni oča, jes njim se oglasim s toga dugoga potüvanja na Rusosko fronto pa smo tu v Krakaui doli stopili, ka mo tü štüke fasjali pa te mo šli dele, 8 dni mo tü na mesti. Pozvek Ferenc pa jes sva njim pisala z Mezölerega. Zdaj sva se ráztepla, on je ešče do- ma ostao. Lepo jij dan pozdra- viti, küšnem njihovo milostno roko. Z Bogom naj ostanejo oni tam v Slovenskoj zemli mi pa tü v Galiciji. Priporočam se v nji- hove molitve. (Naj se zglasi pisec na uredništvi Novin.) Gefr. Škodnik Matjaš, k. u. K. Inf. Reg. Nr. 83, P, Komp. P. Feldpost No. 4. 28. II. 1917. Vi- soko poštüvani gospod plebanoš. Dam njim na znanje, ge sam njihovo karto v roke dobo, Bog plati. Ge sam peneze na pod- poro poslao. Ostanem z Bogom. (Naj se zglasi pisec na uredništvi Novin.) PODRUŽNICO KNJIGARNE SMO ODPRLI V MURSKI SOBOTI NA GLAVNEM TRGU ŠTEV. 5. V zalogi imamo: Najrazličnejše knjige: nabožne, gospodarske, gospodinjske, povesti in drugo. Vse šolske potrebščine: šolske knjige in ostale potrebščine za vse šole. Vse Pisarniške potrebščine: za vse urade, trgovce in zasebnike. Velika izbiri molitvenikov, ročnih vencov, kipov, pödobic, slik, pisemskega papirja, razglednic in vsega drugega, v stroko spadajočega blaga. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA! CENE NIZKE! tiskarna in knjigarna p. z. o. z. Podružnica Murska Sobota - Glavni trg št. 5. njivami san enjao. Gledan okoli ; sebe — vse tüo. Stopim — šu- masta. Ja za bože smilenje — što si. Prikaži se mi, ne mantraj me. Poglednem črejvle in ka vi- din — povejte. Za podkov se mi je zadrgnola rastova vejkica in vseli gda san stopo je zašošnjalo. Odejno san si kak či bi meter tera z merne zdigno. Büo san vse rosnati od straha. Mislo san, ka je bijla najmenje küga pa je bijla komaj rastova vejkica za mojov podkovjov. Sran me je bilou pred samin seov. * Bara je bila süha kak trlica. Sosidov Imri, ki je büo v školaj in je zato razoglav odo, se je z nje šengaro. Bara, bojin se po- leg tebe iti ka či se vüžges ka si tak süha. Tüdi jes se bojin poleg tebe iti po ton vročen sunci, ka pa če se ti slama v glavi vo- žge, ga ja obrisala Bara. * Žakóc so pitali Trezo vgan- ko. Treza, če to znaš ti vörjen ka si bole künštna kak jes. Po- slüšaj: Je okroglo, mejko v sredi pa ma goščico. Ka je tou? Treza: Črešnja. Žakóc: Nej istina. Sliva je. Ve me več ne znoriš. No idnok me šče Pitaj. Žakóc boga in pita. No, ka je tou? Je okro- glo, mejko v sredi pa ma čreš- njovo goščico. Treza: Sliva. Žakóc: Tij — nimača. Treza: Ve so že mi drügi tüdi tou pravili, pa san že poza- bila če je nimača kakšega drej- va sad. * Nekaj je brnelo v zraki. Mi- loš je dregno Števana pa njemi pravo: „Vidiš repeligepˮ. Ka? To je grefefon pa nej repeligep, ve repeligep igra. Orša jiva po- slüša pa se njima obregne: „Ka vüva znata? To je radión.‘‘ Vidiš Orša li bole zna kak müva. Mü- va sva pa mislila ka je radion takši kak omar. * Ka misliš, gda človik ocveté? Nigdar, zato ka vsigdar ma popek. * Je velko — kak mačka, ma rep — kak mačka, ma štiri noge — kak mačka, ma glavo — kak mačka, pa vseedno nej mačka. Ka je tou? (Maček) * Edna ženska je bila jako pobožna. Rada bi pa bijla šče bole goreča. Pa njoj je nekak dao tanač; či se s petroljon polješ pa se te vüžgeš, boš gvi- šno jako goreča. * Vučiteo razlaga v šoli od aeroplana. Pravi deci: tisti ka aeroplan ravna, se zove pilot. Je že što kaj čüo od toga? Ferenček: Kristuša je ob- sodo na smrt. (Mislo je Pilata). Pošta.- Ritlop Marija, Hotiza 24. No- vine vaše hčeri Marije so prišle iz Francije nazaj. Javite nam njeni novi naslov. Gutman Jožef, á Gydy. Hvala za poslano sliko. Hari Jolanka, Vuča- gomila 50. Novine pošilamo širiteli Pörži, tam se javi. Cigüt Štefan, Vu- čagomila 120. Legitimacijo zadruge podpišite i zabeležite, da je to za No- vine. Zraven zapišite, od šteroga leta ste že meli Novine. Rožman Franc, Cleveland. V knigi naročnikov mamo zabeleženo,, ka ste 15. maja 1937. 1. poslali 3 dolare, ka je zneslo 142.50 din, To je bila naročnina za 1938. 1. Lani. nesmo dobili nikših penez. Györ- köš Stefan, á la Ferme Hemequine- rie. Sprejeli smo 15. marca 75.75 din. Zaostalo številko Novin poslali. Iz Francije smo sprejeli v Din. sledečo naročnino: Törnar Marija, 40.50, Vre- čič Frančiška 94.25, Balažič Herilcot 197.50, za mater prišlo samo 28 Din., Žökš Emerik, 26.85, Bežan Ignac 75, Jeneš Marija 273, naročnina 100 Din, Ovo izročili materi po želi, Kosalin Karolina 23.75, Pesek Agneta 18, Hoz- jan Katarina 72, Kartuzijani in kartuzija Pleterje izišlo 1939. O pravem času nam pride ta zanimiva in krasno opremljena knjiga, ki je zbudila v javnosti razumljivo senzacijo. Knjiga govori v svojem prvem delu o ljüdeh, o katerih pripovedujejo, da se pozdravljajo s pozdravom: Spomni se, da boš umrl, ki spe v rakvah, ki si že v življenju izkopljejo grob, o njihovem nečloveško mrtvičenju itd. Ta knjiga nam jih končno prikažüje v pravi lüči ter odkriva vse ve- like skrivnosti njihovega skritega dela in življenja. Zato je ona siguren vod- nik skozi vse ure in opravila kartuzijančevega dnevnega reda; v podrobnosti obsega celokupne in globoko življenje tega slavnege puščavniškega reda ka- toliške Cerkve. Z mnogo srca razlaga cilj njegovega skrivnostnoga življenja ter nas uvaja v njegov skrivni in močni apostolat. Drugi del nam kritično prikažüje zanimivo zgodovino kartuzije Pleterje od njene ustanovitve leta 1403. do danes. Sto šest lepih slik v bakrotisku prikažüje in poudarja izčrpno gradivo vseh 143 strani. Slika na naslovni strani nam kaže kartuzijanca, kako gre s svetiljko k nočni molitvi. Oprema je izvrstna. Vzoren tisk na najfinejšem šamoa papirju. Cena 40 din, s poštnino 3 din več. Naročila sprejema Kartu- zija Pleterje, p. Št Jernej, Dravska banovina. „Kartuzijanciˮ je prvo in edino delo o tem predmetu v naši slovenski literaturi. Vsakdo ga bo brat z užitkom, a tudi z duhovno koristjo. Mnogim bo ta knjiga pravo sazodetje. Zanimala bo nas vse, da končno slišimo nekaj lepega, stvarnega in solidnega o tem tako zasluženem redu Cerkve Kristu- sove, katerega samostan je tako blizu nas, tam ob vznožju tajinstvenih, ze- lenih Gorjancev. Toplo priporočamo. Kniga je poslana tüdi uredništvi Novin i Marijinoga Lista. To jo samo priporačati more i to tembole, ar več sinov Slov. Krajine vživa v tom lepom redi svojo zemelsko srečo i čaka večno. Naročila drage vole sprejema tüdi naše Vredništvo v Črensovcih. M. BERDAJS ŠPECIJALNA TRGOVINA S SEMENI MARIBOR LJUBLJANA VETRINJSKA 30, MIKLOŠIČEVA 8. (Prej I. Urbanič.) Priporoča najboljša Poljska, zelenjadna in cvetlična semena. G o m o 1 j e: gladiol, (falij, potemle, tuberos itd. Naši v Franciji: Goslar Forjan Anton. 6 NOVINE 9. aprila 1939. Ka more edna doraščajoča dekla znati? Znamenja dorasti. V detečoj dobi i dokeč telo raste i se razvija, spolni organi dekline ne delüjejo. Njihova moč spi, kak rastline v zimski bom- blekaj — batekaj. Ali kak na sprotoletje se začnejo soki v rastlinaj gibati, kak tej do krajin koncov vejk razidejo, zrastejo i zacvetejo za novo rodno telo, ravno isto se dogaja s telom dekline na sprotoletje njenoga živlenja, kda je rast že dovršena. Spolne kotrige začnejo delüvati, se, uveljavijo i so pripravne, da dovršijo svoje najvzvišenejše delo. Nastanejo soki, šteri razidejo po vsoj krvi. Deklina se vidno spre- meni v žensko. Njena podoba je lepša, priličnejša, zgübi detin- sko neokretnost i slabost. Več se njej ne rači kazati detinstva, je osvedočena, da se njoj to več ne pripravi, drži se od njega vkraj i zahteva, da jo štimajo. Zača premišlavati i senjati, si domišlati razne reči, je preobčüt- liva i hitro zameri, či se odraš- čeni smejejo njenomi oponašanji. Ona se vsikdar bole briga za svojo zvünešnjost i se čemeri, če njoj koža ne čista, štera bi znala v tom časi njeni obraz zgrditi. Mali mozolčki je ne brigajo, či se pa šteri vekši pri- kaže, naj se pita doktora. De- klina šče biti lepa i to ne samo pred sebov i gledalom, nego tüdi pred iskajočimi očmi dečkov. Vabi jo ples, z vročimi želami čte povesti i je srečna, če more k igri. Po tem pa nastane prvo slabo čütenje v meseci. En ve- levažen dogodek v živlenji vsa- ke dekline, čiravno ga je čakala po navukaj matere. To je pre- obrat v njenom živlenji, ona je devicá postala, ka pomeni, da je njena najvažnejša kotriga, utroba, začela s svojim delovanjom i je postala sposobna za sprejem človečega bitja. Zdravstvo mesečnoga čiščenje. Mesečno slabo čütenje ali čiščenje je nikši beteg ne, nego navadni življenski pojav, šteroga Zdrava ženska brez vse potež- koče lehko prenaša, či se pre- maga i je popolnoma nepotreb- no, da bi njena okolica njeni stan opazila. To krvavenje na- stopi pri zdravoj ženski vsake 4 tedne i trpi 3—5 dni. So toti ž njim Zdrüžene vekše neprilike, a te pri vseh neso vednake. Pri nas navadno nastopi s 13 ali 14 letom i trpi do 45 ali 50 leta. Če redno ne nastopi, ali če du- go trpi, povzroči krče in resno slabost, naj se pita zdravnika, šče bokše zdravnico, za nasvet, s šterov deklinica zavüpno lehko guči od svojega stana. Mesečno krvavenje zdrave ženske ne za- država v njenom deli. Ne je zato potrebno, da ležeš v posteo i da svoje domače mučiš s tožbami i jamranjom. Ravno v tom časi je potrebno, da se premagaš i svoje dužnosti verno spunjavaš, da ravno gnesden so takši časi, da se ženska brez velkoga vzroka od dela vkraj držati ne sme. Potrebno je pa, da se žen- ska v tom časi ogible vekše te- lovne i düševne napornosti. Du- ga hoja, težka bremena, plesi, veselice, šport, posebno plavanje, ešče zdrave ženske morajo v tom časi ostaviti.Telo se nesme niednoj težkoj obremenitvi izpo- staviti. Kopanje se ne priporača, pač pa na den večkrat opranje z mlačnov vodov. Jako se pri- porača dobro vezalje, štero se dobi že gotovo küpiti ali si je deklina sama napravi. Glavno je pa, da je mehko i nad vse čisto. Zato se mora po dnevi večkrat menjati. Ženske morajo v tom časi paziti, da majo lehko red- no stolico. Potrebna je pa šče edna velka reč: čiste morajo biti misli i domišlija. Neredna domišlija v tom časi je rodila že neštete kvarne posledice. Zato pa, deklica moja, po- misli, da je ta mesečna neprilika nikši beteg ne, ostani mirna, obladaj se, da ostaneš Zdrava i se pripraviš na svoje bodoče pozvanje. (Po knigi: Dr. Csaba Margarete.) Za nagrobni spomenik + Baši V teh težkih časih se mo- ramo vsi zavedati, da je naša bodočnost najbolj vama v skup- nosti s Slovenci, Hrvati in Srbi. Ta misel mora kot mogočni val zajeti vso našo lepo krajino brez ozira na sveto vnonazorne razlike. Pri tem nas bo krepil spomin na tiste velikane naše zemle, ki so za to idejo tudi trpeli. V tem je + Baša, župnik in dekanijski upravitelj v Bogojini, ki se je rodil v Beltincih 11. aprila 1875. (in bo torej na velikonočni to- rek preteklo 64 let od njegovega rojstva) gotovo najsvetlejša pos- tava zadnjih 10 let, med tistimi, ki so že šli od nas. Ali njegov düh živi med nami in ga je tre- ba še okrepiti. Priobčujemo genljivo pis- mo dveh izseljencev iz Bogojine, ki sta sprožíla misel o nagrob- niku Baši. Velečasti gospod! Predno začnem pisati moj mali list, kateri je prvi, ki sem ga nameno vam, dragi naš du- hovnik, vas najlepše pozdravlam in vam želim zdravje in mnogo Božje pomoči na vašem težkem in trüda polnem delu. Meni se tu po Srednjem godi. Dela je dosti, kak je to v Franciji brez izjeme povsod ena- ko. Samo to je najbolj žalostno, da v cerkev ne hodim. Pa med delom skoraj niti ne mislim na to. Vendar v poznih, težkih ve- černih urah, ko pridem k počitku, mi pride na misel veseli sloven- ski kraj, na naše izseljence z Vami, g. izsel, dühov, in še na enega se večkrat spominjam — na našega pokojnega g. župnika Bašo, ki že celih 8 let počivajo pod zeleno trato prijaznega hrib- čka. Premlad sam, da bi poznal vsa njihova dobra dela, a vseh, katerih se spominjam, kot uče- nec iz šolskih dni, so mi ostala globoko pri srcu, da mi ni mo- goče pozabiti. Mislil sem že pred meseci, da bi dobro bilo jim postaviti spomenik. In danes sem sklenil, da Vam Pošlem, gotovo se še najdejo srca, ki bodo pot- prla najni mali dar, da se bo Vsaj ob 10 letnici njihove smrti postavil en, njim zasluženi spo- menik, ki bi še v poznejšo dobo kazal. da tam počiva trdno telo blagega duhovnega pastirja, ki je mlado živlenje dal za svoje ljubeče ovce. Teški so bili časi, ko so začeli zidati lepo novo Bogojan- sko cerkev, ki se vidi daleč na Štajerske hribe. Hodil sem v Maribor, gledali smo od Kapele, od kod je lep razgled na vse strani. Kaj pa je to, tam na se- veru vshodu? Bila je Bogojan- ska cerkev, ki se beli v daljavi, kakor beli labod v Blejskem jezeru. Zato pa z sestro Agneško pošiljava 200 Fr. na spomenik in 50 Fr. na našo cerkev. Prosim vas, oprostite na slabi pisavi in na pomotah, ker je noč. Zdaj pa sprejmite še mno- go Srčni pozdravov od Jožeka in Aneške Horvat. Ges san bila eti pri spo- vedi z Marijinim Listom, kak vseli eti v Franciji, kajti tak sem gvüšna, da ne nikše pomote, če kaj trbe, pa jas pristavim. Zdaj mo pa šla na Vüzem. Do- Izseljenec piše g. Camplini. Pinchemont, 26. marca 1939. Veleč, gospod! Ne sem šče pričaküvao od Vas odgovora i glej pridem od meše že popoldne i čaka me vaša karta z obedom. Hodim v cerkev daleč 7 km, župnik je jako lübeznivi, prijazen gospod, kajti skoro vsakokrat, kda pri- dem v njegovo cerkev, si v roke segneva, vej sam vsigdar prvi v cerkvi i dosta prle pred Začet- kom bože slüžbe. Gnes mi je dao edno podobico pokojnoga papo Pija XI. Gnes je tüdi prišeo v cer- kev moj tovariš, delavec Polak, ves napudrani se vsede zraven mene, vzeme iz žepa ogledalo i glavnik pa se začne česati; vej je ešče nej več hodo v cerkev kak sam jaz tü, to je že skoro štiri mesece. Naskori po tom pri- zori pride župnik, stopi v klop, mi da podobico i si v roke seg- neva, njega pa postrani pogledne i se ide oblačit. Tüdi te tovariš mi je prineseo pozdrave naše izseljenke z pripombov, zakaj sam nej prišeo na veselico. To vam samo zapišem, da se po veseli- caj najbokše reči v kavarnaj ne küpüjejo i ne odavajo. Radi bi me dobili v svojo drüžbo, da me pa ne dobijo, kajti v verski rečaj sem podko- vane Naše liste dobivam, šteri mi davajo tolažbo i moč. da Os- tanem na poštenoj poti. Sv. spo- ved opravim na sam Vüzem z pomočjov knižice, štero sam dobo od g. Klekla. Proso sam izselj. odpos- lanstvo, ka bi mi poslali naslove naših izseljencev, pa sam nej dobo, što je tü v bližini, da bi te kaj pisao, da bi po možnosti lejko potem napravili sestanek. Gornje vrstice lejko prede- ne i pošlete Novinam v objavo. Že zdaj vam želem veseli Vüzem i Bog naj blagoslovi vaše trüda puno delo. — Bog živi! Lipič Štefan iz Gančan. Sestanek v Amifontaine. Aulnois, dne 28. III. 1939. Dragi urednik! Pali se oglašam pri Vas s tem malim pismom, z šterim Vas v Imeni Boga dam pozdra- viti i Vam želem vse najbolše na tom sveti na drügom pa več- no plačilo za Vaš trüd, šteroga mate za nas izseljence. Zdaj Vam pa napišem, kak je bilo na sestanki v Ami- fontaine. Že v rani vüraj smo se začeli zbirati okoli cerkve, štera je v lepom mesti i tüdi lepo napravlena. Ob 10. vüri smo vsi opravili sv. spoved, potem se pa začela sv. meša, k šteroj je prišlo tüdi dosta Francozov. Gospod Camplin so predgali v našem i francoskem jeziki tak, da smo vsi lehko razumeli. Po sv. meši so nas pa vrla Margita i Vanek pozvali na obed, šteri nam pač dobro tekno po- sebno naši prekmurski rezanci so bili dobri. Bilo nas je 14 vseh vküp, tüdi edna dekla, štera je prišla 100 km. daleč. Povedala nam je, da doji 30 krav i nadoji dnevno 420 litrov mleka, dobila je le mo pa stalno šče ne vem, gda njo šla, vért da vertinja me ne püstila. 5 mesecev sem bila sama dekla i sem mela 350 Fr. na mesec, zdaj pa sva dve pa mi li tak plačüjeta, naj samo ostanem. Najprle idem rajši na dva me- seca na „vakansˮ i potem nazaj. tüdi dvakrat od Francoske ko- misije na mleko po 120 Fr. pre- mije, zato, ka telko doji i že 7 let na ednom mesti. To nam je vzgled, kelko trpijo naši lüdje v tüjini. Vsi smo bili veseli, da smo si očistili naše düše, da človek neve, nej vüre nej dne- va, kda ga pozove Tisti, ki ga je stvoro, na večni račun. Zdaj je pa bio čas za večernice; vsi smo pali šli nazaj, da šče ednok počastimo Presv. Olt. Svestvo i se zahvalimo trpečemi Jezuši, šteri je dao živlenje za nas. Hitro mine čas, Margita šče nas ednok zovejo na kavo, potem gosp. Camplin se že poslavlajo od nas, mi pa tüdi vsaki na svoj dom. — Zdaj pa Želemo vesele vüzemske svetke, Vam g, ured- niki, g. Camplini, celoj Slov. Krajini, našim starišam, rodbini, prijatelom i vsem izseljencov. Forjan Anton, Pančor Leopold i žena Frančiška, Fuks Marija, Fuks Rozalija, Žilavec Janoš, Zor- jan Ana. Vsi iz Domajinec. Cvör- njek Jožef i žena Antonija iz Kuplivnika, Familiji Žilavec iz Topolovec. Nevem. Rada bi Šla domo k no- voj meši g. Gutmana. Rozika i Barica tüdi ideta junija. Penezi ido zajtra, vsaki 100 Fr. na spomenik. Zdaj pa spremite mno- go najlepši pozdravov pa z Bo- gom do veseloga videnja. Agneška Horvat. Prekosnice. Kak Je štajerski mežnar nedelsko oznanilo povedao v cerkvi. Župnik na Štajerskem je zbolel. V soboto da poklicati svojega brihtnega mežnarja. Mežnar, jaz sem bolan. Jutri ne bom mogel maševati. Žato boš ti ob osmih namesto maše prebral oznanilo ljudem. Vzemi list in piši. — A, gospod župnik,, jaz sem tako odprte glave, tudi ka- dar ne zijam, da si bom napa- met zapomnil in povedal do pi- čice, kar boste naročili. Torej povejte! Tako boš rekel: „Gospod župnik so bolam. Zato danes ne bo maše. Pojte lepo domov in danes ne boste imeli nič greha, ker ne boste pri maši. — Jutri je god sv. Petra in Pavla. Gos- pod bodo že mogli toliko, da bodo maševali ob osmih. — V torek popoldan ob štirih se bosta poročila Horvat Fran- cek in Prdigal Micka. Ako ve kdo za kake zadržke, naj jih spo- roči pravočasno gospodu župniku. V sredo naj pride si po torbico v Župnišče, kdor jo je zgubil. V četrtek zvečer ob sedmih bo blagoslov in prilika za svéto spoved, ker na drugi dan je prvi petek v mesecu. V petek se bo ofer pobiral med mašo po cerkvi za papeža. V soboto pa, kdor nima kaj važnega, naj ne hodi v žup- nišče, ker bodo klali. — Imenitno, gospod žup- nik! Tako natančno in po vrsti bom povedal, kakor bi vi gos- pod povedali. Potem pa dobro. Le lepo mi vredi vse, da ko bom zdrav, da se mi ne bo treba jeziti. — Naj bodo, gospod žup- nik, popolnoma mirni. Nedelja je ob osmih. Lju- dje v cerkvi se ozirajo na priž- nico, kdaj se bo g. župnik pri- kazal. V zakristiji hodi mežnar gori in doli ves nervozen. Ključar, ki je že vedel zažupnikovo na- ročilo reče mežnarju: Pojdi, poj- eli in povej, kar so ti naročili! —Mežnar ves trepetaje pri- de na prižnico, se globoko Pri- kloni: Dober dan! — Cela cer- kev se nasmehne, kar hudo pre- trese mežnarja. Pa se ojunači in začne lepo po vrsti: Gospod župnik so bolnik. Pa to ni greh. Pojte lepo do- mov, ker danes ne bo maše. Jutri je praznik sv. Horvat Franceka in Prdigalove Micke. Gospod bodo že toliko zdravi, da bodo ob osmih maševali. V torek ob štirih popoldan se bosta poročila sv. Peter in Pavel. Če kdo ve za kak zadržek, naj ga nemudoma naznani g. župniku. V sredo sakdo, ki pride v župnišče, dobi eno torbico. V četrtek je prvi petek v mesecu. Zvečer ob sedmih bo blagoslov in prilika za spoved. V petek bodo sami ofer pobirali v cerkvi med sveto mašo. V soboto, kdor ne bo imel kaj hudo važnega, naj ne hodi v župnišče, ker bodo župnika klali. Po cerkvi se glasno kroho- tajo, kar še bolj moti mèžnarja. Globoko se prikloni: — Addijo! Pa zdravi ostanite! Pa zdravi ostanite! Pa nasvidenje! Pa brez zamere. Gre navzdol. Ne ve, zakaj se mi vendar, tako burno smejejo, si misli to in ono. — Pa vendar sem bil vse povedal in nič pozabil. V ponedelek sréča župnik kmeta: Včaraj vas pa nesem vido v cerkvi pri meši! Kmet: E, znajo, g. župnik, tak božno vreme je bilo, ka je dober vert niti psa ne püsto iz- pod strehe. Zato sem pa samo ženo poslal k meši ! Pozvačin na veličastnoj proslavi|v Črensovcih I. 1938. sept.11. Šolarje v sprevodi na veličastnoj proslavi v Črensovcih 1. 1938. sept. 11. 9. aprila 1939. NOVINE 7 Lipič Štefan, Pinchemont iz Gančan. Vlč. gospod ! Novine i tüdi Marijin List dozdaj redno dobivam. Naši listi so za vsak- šega izseljenca velkoga pomena, šteri šče ostati pošten sin ali poštena hči Slovenske krajine v tüjini. Ka občüti tisti, šteri je osamleni od rojakov iz domo- vine i žive med peršonami, štere Boga ne priznavajo. Ka občüti, kda dobi v roke dobre Sloven- ske liste, to se žmetno napiše nego bole se da doživeti. Želem milošče pune vesele vüzemske svetke Vam vlč. gospod, sotrüd- nikom naši listov, mojim doma- čim, sosidom, rodbini i prijate- lom: Bog Vas živi! Nemec Jožef, la Chassagne. Prečastiti g. urednik Novin ! Vu imeni sv. Jožefa vas srca lipo pozdravlam s celov svojov fa- milijov. Približavle se god sv. Jožefa, kak godovno vašega krat- noga Patrona. Bog vas živi dugo let zdravi i veseli, ka bi ešče mogli vnogo let naše lačne i žedne düše tolažiti z našimi krš- čanskimi listi Novinami i Mari- jinim listom. Bog vas živi! Hanc Rozalija, Francija. Prečastiti gospod! Hvalen Jezuš i Marija. Za temi rečmi vas srčno pozdravim. Zednim se vam tüdi lepo zahvalim na rednom poši- lanji listov. Jako sam vesela, kda je dobim, kajti to dobro čtenje me tolaži i podpira v toj nevar- noj tüjini. Za vaš god na den sv. Jožefa se vas bom spomnila v svojih molitvah. Naj vas lübi Bog ohrani še vnogo, vnogo let zdravih i veselih. Vsemogočni naj vam poplača vse vaše trüde, štere mate za nas že na tom sveti, na onom pa naj vam bo nebeski raj odpreti. — Nazna- nim vam, da nas je eti dosta Slovencov. Tüdi so nas obiskali g. Camplin malo prle, kak sam jaz se prišla. Meli so sestanek v Engeville, tam dela moja sestra Marija. Pa se do se g. Camplin šteli odzvati, mo jih tüdi za letos prosili. Tü v tom kraji so naši Dolnjebistričanci. Kda v nedelo vküp pridemo, si veselo spevle- mo. Zdaj nas je zadela nesreča, rojak Godina Matjaž so si roko potrli i trpijo velke bolečine. Prosim vas, da se ji spomnite v svojih molitvah. Jaz sem se tüdi nekaj pobila, hvala Bogi, sam zdaj že zdrava. Ednok vas šče pozdravlam, ravno tak svoje star- še, brate, sestre i celo Sloven- sko Krajino. Lackovič Kristina, Auxilac. Prečastiti gospod urednik! Vu prvij vrsticaj se vam oglasim hvalen Jezuš i Marija, naša lüba mati, ki me tolaži v Marijinom listi. Ona naj nam pomaga v vsej bridkočaj in težavaj, štere mate za nas izseljence. — Za vaš god vam želem vse najbolj- še. Naj vas vaš patron sv. Jožef i vaš angeo varivač čuvata v živlenji. Kda pa bodo zaspale vaše trüdne oči, naj vas Jezuš i Marija i vsa nebeska tovarišija sprimejo v tisti kraj, šteromi se pravi sveti raj. Bog vas živi, g. urednik, še vnogo zdravi i veseli let! — Pozdravlam tüdi svoje starše, brate, sestre i obe ma- mici na Hotizi. Tkalec Matjai, Francija. Pozdravleni, g. urednik! Pribli- žavle se god sv. Jožefa, zato vas jaz tüdi pozdravlam. Bog daj, ka bi se ešče dostakrat včakali dneva sv. Jožefa. Devica Marija i lübi Jezuš naj vam podilita zdravje, ka bi šče duga leta mogli vrejüvati naše krščanske liste. Novine i Marijin list so nam izseljencom jedino veselje eti v tüjini. Šče ednok vas srčno poz- dravim, g. urednik. Pozdravim g. dekana Jeriča, g. kaplana, celo törjanske faro, posebno rojstno ves Lipo, drage domače i celo Slovensko Krajino. Žilavec Karolina, Etre Vi/a- min. Prečastiti g. urednik! Vu imeni Jezušč i Marije vas tüdi jaz pozdravlam iz te mrzle tü- jine. Želem vam vse najbokše, srečo i zdravje, da bi tak ešče vnoga leta vrejüvali i vodili naše krščanske liste, šteri so nam jako potrebni, posebno pa nam iz- seljencom. Tüdi jaz sam redno dobivala liste, zdaj se v kratkom časi preselim v svojo rojstno ves Domajince i sam tam tüdi na- ročnica. V tüjini sam bila pri dobroj krščanskoj hiži, vsako nedelo sam lehko Šla k sv. meši. Ednok vas šče prav srčno poz- dravim. Z menov vas pozdrav- lala tüdi vašivi naročnici Benkič Jožefa i Tanacek Paula. Konkolič Marija Francija, iz Malih Dolenec. Prečastiti g. ured- nik! Prle kak bi vam kaj drügo pisala, se vam etak oglasim: Hvalen bojdi Jezuš Knistušina- ša lüba mati Marija, ki naj vam bo pomočnica. G. urednik, lepo se vam zahvalim na rednom po- šilanji Novin. Vsako nedelo je dobim i je popoldne preštem z velikov radostjov. Novine so mi edino veselje. K meši idem vsa- ko drügo nedelo. Do cerkve mam samo 5 minut peški. Zdaj vas pa ešče ednok dam lepo poz- draviti. Pozdravlam mojega očo ino sestre, mojo rodbino i pri- jatelice, dolenskoga g. župnika, g. vučitela, ves Male Dolence, celo dolensko faro i celo Slov. Krajino. Kühar Franc, St. Jean, du Cardarmay. Prečastiti gospod urednik! Prav srčno vas poz- dravlam iz novoga mesta, na štero sam se preselo. Na prej- šnje mesto sam Novine redno vdablao, zdaj sam tüdi naročnik. Lepo se vam zahvalim za ves vaš trüd, šteroga mate pri vre- jüvanji listov. Novine so mi na velko veselje. Tü nemam našega človeka, ka bi si kaj pogučao. Kda čtem Novine, se mi vidi, kak da bi bio doma i si pogučavao s prijateli. Zato se vam šče ed- nok zahvalim za ves vaš trüd i vas pozdravlam. Vino in sadjevec, prvovrstno, sortirano od 60 litrov naprej razpošila: Posestvo „GRIČˮ pri Mariboru. Obsodba grditev naših mater po M. Kranjci povestih. Eden naš mladi krščansko- ga mišlenja pisateo je v dnevniki Slovenci 25. marca sledečo Ob- sodbo napisao proti knigam po- lanskoga Kranjec Miška, v šterih sramoti našo slovensko mater, naše dekle i žene. Glasi se: Ko nam v teh dneh živo stopajo pred oči podobe naših skromnih mater, tistih mater, ki živijo skrito in tiho pod streha- mi naših hiš, odmaknjene vrišču in trušču sveta, se nam nehote vsiljujejo tudi zmaličene podobe naših prekmurskih mater, ki jih leto za letom nosi pisatelj M. Kranjec na mizo slovenskega knjižnega trga. Na kaj vse se že ni spravil v svojem jedkem posmehu! Ka- toliški duhovnik — „popˮ mu je priročna tarča, češ da živi samo na račun lahkovernega ljudstva, vera mu je prazna, pričustvova- na izmišljotina, Bog so mu le naravne sile, vsi njegovi kmetje tajijo osebnoga Boga, s čimer še menda najbolj osmeši svoje bralce, ker vsak količkaj psiho- loško razgledat bralece ve, da je kmetski možak med zadnjimi, ki bi v resnici zanikal Boga. Glav- no načelo pri vsem njegovem književnem delu mu je to, da rezko osmeši vse, kar je kato- liškemu človeku količkaj svetega, da bi tako utrl pot svojim ma- terialističnim nazorom. Posebej pride to do izraža v noveli „Pot med blaženeˮ, ki jo objavlja v letošnji „Sodob- nostiˮ. Morda tisti, ki ni vzrasel na prekmurski zemlji, tega ne bo tako občutil; toda tisti, ki je zakoreninjen v tej zemlji, bo jasno videl žgoči zasmeh in tež- ko premostljivo nasprotje med življenjem ondotnega ljudstva in Kranjčevimi knjižnimi tvorbami. Ne gre nam toliko za vsebino, kakor za motiv in tendenco. Mla- do dekle dobi nezakonskoga otroka — nič čudnega pri njem, saj vsem svojim dekletom in žen- skam vsili nezakonske otroke — ki ga pa stara mati in „pobož- neˮ tete takoj vržejo v reko pod led. Sedaj pa molijo in tekmu- jejo v pobožnosti. Če bi označil on to za golo pobožnjaštvo — bi to razumeli. Ker pa opisuje krščansko pobožnost samo kot zgolj obračanje listov v molitve- niku, premikanje ustnic, Manja- ke, križanje in zdihovanje, naj nikar ne misli, da sodi morda prav le tisti, ki že leta in leta ni videl cerkve od znotraj. Višek posmeha je pa maša, ko se du- hovnik v „belem kriluˮ le „vrtiˮ pred oltarjem, se obrača, dela velike križe in končno zopet „pobere svoje stvari”. Sv. maša mu ni nič več kakor kak pogan- ski obred. Zraven pa se še po- smehuje ljudem v klopi, ki oprav- ljajo „dolge molitve” in „sveta razmišljanja”, a gospod Bog sedi nekje visoko v nebesih — kakor olimpijski bogovi — ter se ne briga za usodo ljudi. Če hoče g. Kranjec prepri- čati svoje lahkoverne bralce, da je vera le neka dediščina, neki star običaj — da ne rečemo opij za ljudstvo — in vidi v tem le goli verski formalizem, potem naj ve, da je osnovna pomota, kakor je tudi to, če misli, da je člo- veka mogoče umiriti, osrečiti in ga zadovoljiti le, če skrbi za to, da mu. je želodec redno poln in izrabi vsako priliko, da si uteši svoje telesne nagone. Trajno se človekova duša ne da pitati z materialističnimi površnostmi. Stara človeška vprašanja o iz- vora, namenu in smislu življenja se ne dajo tako na kratko od- praviti s kakimi ironičnimi pri- zvokl, najmanj pa pregnati ali zadušiti. Vsak, zlasti pa kmetski člo- vek, ki stoji z obema nogama sredi življenja, globlje umeva resničnost in pravilnost krščan- ske vere in prodira tem globlje v to spoznanje kakor g. Kranjec sam, ko bi ravno on po svoji vlogi moral zajemati iz globine... Ravno naš kmetski človek se dobro zaveda, da mu je vera živo prepričanje, zakladnica, iz katere so že njegovi predniki črpali in zajemali svojo žilavo moč v stoletnih borbah za na- rodne in verske pravice. Sedaj pa pride g. Kranjec z neko no- vo resnico in skuša zavestno zmesti moralne in verske vred- note, nasprotno pa poveüčuje to, kar draži nižje nagone in vsaki ženski, samski ali omoženi, obesi najmanj enega nezakonskoga ot- roka. Da, ravno naše matere — da se ponovno vrnemo k njim — so v njegovih knjigah poni- žane na stopnjo nebrzdanega iz- življenja in jih meče v močvirno življenje. Izdal je že deset knjig in neštete nove napisal. Mnogo je te za njegova leta. Toda če listamo po njegovih knjigah, ne bomo naleteli nikjer na svetlo podobo naših mater. Tako pri- stranski in čudno namerno je ob risanju podob naših mater in ljudi, ki nosijo v sebi živo vero v Boga, ki se ne kaže v kakem pobožnjaštvu, kakor bi rad to naprtil g. Kranjec našim materam, ampak v tihih, skritih, drobnih in vdanih, a junaških žrtvah za druge. Težko, zelo težko bi kaka njegova knjižna podoba naše matere odgovarjala resnični po- dobi, ker je v naših materah še mnogo, mnogo pravega mate- rinoga düha. Da te podobe niso pristne, čuti tudi g. Kranjec sam, ki živi sredi vaškega živ- ljenja, saj srečava v življenju na vsakem koraku svetlo podo- bo naše matere, a vidi se jasno, da se jim že od daleč izogne, samo da se ne bi srečal z njimi... In vendar so te podobe tako otipljive, da vsak, ki hoče biti le količkaj resničen in veren Pi- satelj, ne more mimo njih. Morda bi bilo to razumljivo, če bi g. Kranjec vzrasel v nadišav- ljenih salonih, ko ne bi poznal pristne kmetske duše, tako pa... Nismo spregovorili morda tega zato, ker bi se bali razkri- vanja resnični slabosti prek- murske matere in ljudstva sploh — o, to bi bilo zelo zdravo in koristne. Cankar je bil mojster v tem, a nedosežen mojster tudi v risanju svetite podob naših mater, ki so časno uvrščene v svetovno književnost. Naj tudi tükar ne misli, da ga hočemo nategovati na kako Prokrustovo posteljo in mu vsi- ljevati kako „izdelano” podobo v roke. Ne! Svobodno naj ust- varja ter pošteno in iskreno teži po dejanskem življenjskem izku- stvu, le nam ne vsujuje takih podob, ki se porajajo v njegovi fantaziji. Naj pa tudi ne misli, da zasledujemo njegova dela z izrečnim namenom, da bi iskali v njih le slabe strani; vsako delo smo jemali, z nemajhnim razoča- ranjem odlagali, ker smo pogre- šan vsega, kar ima globlje ko- renine v doživetjih in čustvih tega ljudstva. Kar se tiče omenjene no- vele, se ne moremo ubraniti misli, da je motiv in glavna vse- bina posneta po nekem židov- skem filmu. Ni še sicer novela končana, vendar smo prepričani, da bo do konca zvesta zasnovi in duhu tega židovskoga filma. Naj potem nihče ne bo več tako naiven, da bi v svoji zaletelosti skušal slovenski javnosti dopo vedovati, da so taki motivi in ljudje, ki jih skuša g. Kranjec presaditi na prekmürska tla, ve- ren obraz prekmurskega ljudstva in najmanj prava podoba Slo- venske prekmurske matere. M. B.-c. Zaleteli pa brglesje. Narodna. Ednok so zaletenski pas- tirje jako spasli silje poleg paš- nika. Te je pa prišeo ta gospod tistoga silja, pa je začao pastere naganjati. Pastérje so nato be- žati v šumo, pa so tam v pamet vzeli, ka na ednom jegnjedi jako visiko je lüknja, pa je ž nje rav- no zleto eden ftič. Pastérje bi jako radi znali, či te ftič mlade ma v lüknji, zato so si dogučali, ka to poglednejo. Drevo pa je bilo debelo, tak, ka je nieden nej mogeo gor pleziti. Kaj zato naj napravijo? Eden paster je šo, pa je stopo tiščec poleg steble; drügi je plezo gor na toga, tak ka njemi je stao na ramaj, tretji je plezo gor po obema, tak ka je stao tomi drügomi na ramaj, štrti je stao tretjemi na ramaj, peti štrtomi i tak dale, pokeč je nej te zadnji prišeo tak visiko, ka je lejko segno v tisto lüknjo, z štere so vidli, ka je ftič vö zleto. Gda je pa te zadnji, ka je najviše bio, segno v lüknjo, pa ošlato mlade, je skričao, ka ftič ma mlade. Te najspodnji paster pa, na šterom so vsi ovi stali, bi jako rad vido, kakši so mladi, zato je skočo krej od stebla, pa je gledao vujška. Pa kak je te krej od steble skočo, so ovi vsi dol spokapalo samo tisti je ostao odzgora, ka je z rokov v lüknjo segno. Te je najmre roko v lük- nji meo, gda so ovi pod njim dol spokapali, pa je tak on za roko obisno. Kričao je zdaj na pomoč, naj ga oslobodijo. To je pa šlo težko. Na drevo je nišče nej mogeo, ka je bilo predebelo; lestvice so pa tak duge tüdi nej zmogli, ka bi do njega segnola. Navlačili so zato na dva metra visiko blazine pod njega, ka bi se te dol püsto, pa bi tak na mejko spadno. To je pa šče nej bilo zadosta varno. Bili so takši, ka so se bojali za njega, či bi se znao dol z blazin skotnoti, gda na nje spadne. Prinesli so zato edno . brano, pa so jo djali na blazine, tak ka je z zobmi vujškao bila obrnjena. Ta brana bi ga te zadržala, gda bi na njo spadno, ka se nebi skotno dol. Gda so že to vse kredi pripra- vili, so veleli tistomi pasteri, ka je odzgoraj viso, naj se dol püsti. Te sirmak pa, ali njemi je roka otekla, ka je je nej mogeo vö z lüknje potegnoti, ali se je pa ovači nej vüpao dol püstiti, zato je samo jako jörjao odzgora. Za- letenci so nato prinesli sekiro, pa so jo lüčali vujška, ka bi ž njov ovomi siromaki roko krej odsekali, ka jo je v lüknji med, pa bi te spadno dol. — Što bi prej rad znao, kak se je ta zgod- bica dokončala, on to naj žar- koj ne pozvedavle od Zaletencov. Naši v Franciji: Pred glavnim vhodom v cerkev v Ovrenx. 8 NOVINE 9. aprila 1939. Slovenski kmetje: vsi na kmečki tabor v Celje ! Lansko leto se je vršil na Brezjah mogočen kmečki tabor, katerega so se udeležite ogrom- ne množice kmečkih ljudi. Na tem taboru je bilo sklenjeno, da se naj priredi sličen kmečki ta- bor za naprej vsako leto. Sporočamo vsem Sloven- skim kmečkim ljudem, da se bo letošnji kmečki tábor vršil v Celju, in Sicer v nedeljo, dne 30. aprila, na praznik Varstva sv. Jožefa. Tabor prireja Kmečka zve- za, ki vabi k udeležbi vse Slo- venske kmečke ljudi! Da, vsi zavedni slovenski kemtje se bo- do v nedeljo, 30. aprila zbrali na svojem taboru v Celju ! Zakaj ? Na kmečkem taboru bodo naši kmečki voditelji v imenu desettisočev navzočih in vseh ostalih slovenskih kmetov javno in jasno izpovedali naše kmeč- ko stališče in naše kmečke zah- teve, — naše stališče in naše zahteve pa bodo uvaževane to- liko bolj, kolikor večje število kmečkih ljudi se nas bo zbralo na taboru! Na kmečkem taboru bomo slovesno prestaviti devetdeset- letnico odkar je bil naš kmečki stan osvobojen izpod graščin- skega jarma, odkar ni več tlačan, temveč svoboden gospodar na svoji zemlji. Na kmečkem taboru se bo pokazala naša kmečka Zavednost ter moč in napredek naše sta- novske organizacije. Organizira- ne množice slovenskega kmeč- kega ljudstva in naše kmečke mladine, bodo na tem taboru prvič nastopile pod kmečko zas- tavo v slovesnem sprevodu skozi mesto Celje na taborski prostor pri Sv. Jožefu. Ta sprevod bo v celoti ves kmečki: kmečki ljudje, kmečki kroji, kmečke narodne noše, kmečke godbe — sprevod bo dokaz, da znajo tudi kmečki ljudje skupno nastopati! Na kmečkem taboru bo pr- vič igrana veličastna zgodovin- ska igra pod milim nebom „Po- vest slovenskega kmetaˮ, ki jo je nalašč za to priliko napisal znani pisatelj Davorin Petančič. Nastopilo bo veliko število ig- ralcev v kmečkih narodnih no- šah in sicer se bosta vršili dve uprizoritvi: v soboto na predve- čer tabora in v nedeljo popol- dne, po končanem taboru. V igri bodo prikazane vse najvažnejše dobe iz naše kmečke zgodovine, prizori iz bojev naših pradedov za osvoboditev kmečkega sta- nu i. t. d. Na kmečkem taboru bo prilika, opraviti obenem tudi božjo pot. Tabor se bo namreč vršil pri sloveči romarski cerkvi Sv. Jožefa nad Celjem, ki je po celi Sloveniji znana božja pot. Sv. Jožef je zavetnik vsega delovne- ga ljudstva, torej tudi kmečkega stanu, zato je prav, da kmečki ljudje v čimvečjem številu poro- majo k njegovemu svetišču. Na kmečkem taboru si bodo kmečki ljudje lahko ogledali tudi razvaline mogočnega gradu Celj- skih grofov, ki so nekdaj zdru- ževali pod svojo oblástjo skoraj vse Slovenske pokrajine. Stolpi in deli gradu, ki še kljubujejo zobu časa, pričajo o ogromnosti tega gradu in o trpljenju naših pradedov, ki so ga morali zno- sili na hrib. Na kmečkem taboru bo v soboto popoldne in v nedeljo, po taboru, udeležencem mogoče tudi ogledati si prekrasno Sa- vinjsko dolino s hmeljskimi na- sadi in znano božjepotno cer- kvijo Matere Božje v Petrovčah, dalje Kmetijsko Šolo v Št. Juriju pri Celju, pa tudi zdravilišči Ro- gaško Slatino in Dobrno ter Laške in Rimske toplice. Znano je, da spada Celjska okolica med najlepše Slovenske kraje, ki bo- do ostali vsakemu udeležencu kmečkega tabora v najlepšem spominu kot prekrasen košček naše Slovenske zemlje! Slovenski kmetje, kmečka mladina! V nedeljo, dne 30. aprila pridite vsi v Celje, na naš slo- venski kmečki tabor! Vsi že se- daj razmišljajte tudi, kako boste prišli: z vlaki,avtobusi, s kolesi, na vozovih, na konjih... Vabimo kmečke narodne noše, vabimo kmečke godbe, va- bimo vse kmečke ljudi! Zaprosili smo za četrtinsko vožnjo in za posebne vlake, da omogočimo udeležko na taboru čim večjemu številu kmečkih ljudi! Vendar naj vsaj kmečki fantje pridejo na tabor v čim večjem številu na kolesih, na vozeh in na konjih, da bodo nastopili z njimi v slavnostnem sprevodu! Začnite povsod takoj z agi- tiranjem za udeležbo, z organi- ziranjem skupin kolesarjev, vo- zov itd. Zbirajte prijave udele- žencev in jih pošljite čimprej Kmečki zvezi v Ljubljano! Podrobnejši spored in na- vodila bomo objavljali sproti v prihodnjih tednih, vendar prosi- mo vse kmečke ljudi, da se že danes odločbe: V nedeljo, 30. aprila, gre- mo vsi na kmečki tabor v Celje! Gospodarstvo. Kak se polaga brejim kravam ? Večkrat se pripeti, ka kra- ve zmečejo, ali pa jako žmetno kotijo. Nej malokrat so to pola- gačje sami krivi, zato ka so nej ravnali z brejov kravov tak, kak bi mogli. Krava navadno nosi 280 dni, ali 48 tjednov, to je malo več kak devet mesecov. Ves té čas je za razvijanje teleta jako važen, posebno pa trbe gle- dati, ka živinče v tom časi pra- vilno krmimo. V prvoj polovici brejosti ne trbe, ka bi kravi več polagali, kak navadno. V drügoj polovici pa tele v njoj dosta hi- trej raste, pa jo zavolo toga mo- re dosta bole krmiti. Zadnje tedne pred skotitvijov naj se kr- ma palik v menšoj meri davle, to pa zato, ka nam ovači krava postane debela, pa te žmetno skoti. Pa ne trbe samo na to paziti, kelko njoj damo, liki tüdi na to, ka njoj damo. Pesnivo, zbrignjeno seno, kak tüdi vsaka drüga nezdrava krma se naj bre- joj kravi ne polaga. Tüdi mrzla krma pa hladna voda škodita brejim kravam. Štero mleko je najbokše? Preiskave so pokazale, ka je mleko, štero se nadoji zajtra, dosta slabejše, kak tisto, štero nadojimo poldne ali večer. Pri preiskavanji so najšli, ka je zaj- trašnje mleko melo 2.17 odstot- kov vrhnja ali smetane, večeraš- nje pa je melo 5.42 odstotka. Tüdi kozinje mleko ma skoro ravno te lastnosti. Ravno tak se je pokazalo, ka je v mleki, štero dobimo proti konci dojenja, sko- ro desetkrat več redilne snovi kak pa v tistom, štero nadojimo v začetki. Zimske belice. Či ščeš, ka bi ti kokoši tüdi po zimi nesle, je moreš meti na toplom pa njim skrbeti za tečno hrano. Jajce ma vnogo redilne snovi v sebi, zato trbe kokošam preci dobre krme, ka do nesle. V leti dobi kokoš vnogo pri- pravnoga živeža vöni na pros- tom, po zimi pa trbe to nado- mestiti z dobrov pa pripravnov krmov doma po kürnjekaj. Ku- korca je nej dobra za takše ko- koši, ka nesejo. Po njoj posta- nejo preveč debele. Z med zrnja je jako dober za kokoši ječmen, šteri se njim naj polaga popol- dne. Zajtra se njim naj davle zadosta topla krma z krumpišov, k šterim je dobro primešati na drovno zrezano detelco. To de- telično sečko pa trbe prle s ku- poni popariti pa nikelko časa nihati v pokritoj posodi. Jako dobra hrana za küre so tüdi pše- nični otrobi pa lenove tropine. Dobro je kokošam davati tüdi lüščinje od belic. To lüščinje pa moremo prle skučti ali zmüzgati, ovači bi se navadne kokoši, ka bi jele belice. Najbokše je to zdrobleno lüščinje zmešati med drügo hrano. To lüščinje je zato dobro davati küram, ka ma v sebi dosta vapna. Vapno pa ko- košam trbe pri tvorbi belic. Več- krat se pripeti, ka nam štera ko- koš znese takše jajce, ka nema lüščinja, nego samo tenko ime- no. Takšoj kokoši moremo dati zdrobleno lüščanje, pa de nam nesla belice, ka do mele lüščinje. CENE. Živina: biki, jünci 4—4.75, din, belice 3—4 din, krave 3—3.70 din. 1 kg na živo vago. Svinje 7.75—8 din kita na živo vago. Meso: govedina 8—10 din, svinjsko 13—16 din, slanina 17 din, Svinjska mást 18 din. po 1 kg. Kože: surove govejo 9 din, teleče 11 din, svinjske 7 din. po 1 kg. M e d 16 din. kg. Zrnje: pšenica 180 din, žito 150 din, ječmen 200 din, kukorica 110 din, grah 200 din za 100 kg. Krma: seno 50, slamo 25 din za 100 kg. — Jaboka 3.50—4.50 din za kg, Mela: pšenična 3.25—3.50, kukorčna 2.50 din za kg. Vino: navadno 4.25 din liter, sortirano 8 din, staro vino iz navad- noga grozdja 5 din, fino staro 10 din. po litri. Penez: angleški fünt 255 din, grčki boni 37—38 din po drachmi. Ho- landski goldinar 28 din, anglikanski dolar 54.40 din, francoski frank 1.45 din, taljanska lira 2.30 din. Naročite si Novine! Razpis o licitaciji Rim. kat. verska občina v Čren- sovcih razpisuje javno pismeno licita- cijo za zgradbo novega krova na stol- pu farne cerkve v Črensovcih. Ponudbe naj se glasijo v obliki popusta v odstotkih na zneske odob- renega proračuna in sicer: 1. Naprava odra na stolpu z vsem lesom, vožnjo in delom, les se vrne Din 10000 — 2. Odstranitev in obrezanje stare pločevine Din 1.000.— 3. Odstranitev starega krova Din 1.000.— 4. Naprava ostrejša iz na lice mestapostavceniti hrastovih soh, zgrad- ba in postavitev krova Din 5.000.— 5. Kritje stolpa s pločevino in dvakratno barvanje Din 3.000 — 6. Dozidava napušča 22 m dol- žine Din 2.200.— Ves potreben materijal razven odra dobavi in na lice mesta postavi cerkveni odbor. Ponudbe morajo biti predpisnb kolekovane in se vlagajo do 1. maja 11. pri župnem uradu v Čren- sovcih, kjer je tudi na razpolago načrt. Pismo domačoj hiši. Oj hišica očetova, Bog živi Te! Ta pesem lübezni je neiz- črpna. Bole jo spevleš, lepše doni. Njena viža Te sprevaja na poti Tvojega živlenja i zleva v raz- bolelo düšo tolažbo i mir. Kre ceste i na obronkaj vi- dim hižice i kuče, vse so skoro lesene i s slamov pokrite. Tüdi ti, moja rojstna hišica, si med njimi. V rebri nad vesnicov stojiš pri- jazna, niska, takša, kakše so skoro vse pri nas po vesnicaj. Pod strehov gnezdi drovna last- vica, črgeče i si podučavle s svojimi mladimi. Po hiši i po kühinji pa se süčejo mati, pri- gnjeni, s žülavimi rokami, delajo i mislijo, Bog zna, na koj... Domača hiša, oj hišica očin- ska, Bog živi Te! Tam v gorič- kih Vidoncih mi stojiš kak spo- menik najlepših dni. I kak vsakše sprotoletje stalno se popašči k tebi drovna lastvica, štero sem jaz pred petnajstimi leti krsto za „Zoricoˮ i črgeče od Tvojov strehov, tak tüdi jaz vsakše spro- toletje, v prvih toplejših dnevaj, zasenjam z vsov lübeznijov i toplinov od Tebe. Moje misli le- tijo k Tebi, pod Tvojo grobo streho, gde me vsakši den pri- čaküje moja stara mati, seri oča i trije bratje. Čakajo me i priča- küjejo vsi vküper s Tebov, če- prav vsi dobro znajo, da ne smem domo. Odtrgali so me od tebe i od njih i mi roke vklenili v verige, šterim se pravi dužnost... ----Lepi sunčni den se Je Počasi nagibao svojemi zatoni. Zlati sunčni traki so ešče ednok močno polübili vrhove naših pla- nin, potem pa se je sunce po- topilo tam nindri v modro glo- bino talijanskoga morja. Njegovi valovje so ga mogočno sprejeli v svoje varno naroče i se nato pomenu. Včasi na to pa je iz vseh kotov začno siliti mrak z tmicov. Zdelo se je, da so se nočne sile vzradostile nad zahodom sunca i so ščete z vsov silov podjar- miti zemlo. Ali te črne naklepe jim je preprečo bledi mesec, šteri je pomali plezao izza naših temnih planin i se čemerno popreto vsem ponočnjakom. Ti so se ga pre- strašili i pomali palik poskrili v svoje čarne koté, gde nega ne sunca neti drüge svetlobe. Modra morska gladina je palik zapüš- čala v toploj mesečini, v njenoj globočini pa se je kopalo mili- jon zvezd i zaigralo nebesko kolo. Sloneo sem pri okni svoje bele sobice i opazüvao vsa ta večerašnja dogajanja v Božoj pri- rodi. Potem pa sem zasenjao v prelestno noč------ - - - Na krilih mehkih senj sem se vzdigno nad vso to kra- soto i se popaščo ta, gde je vse- edno najlepše i najtoplejše — k Tebi, draga hišica očinska. Gda sem se po Vukovom bregi spüščao v Fickino grabo,, so mi zabliščali proti posveti, šteri so prihajali skoz Tvojih nizkih oken. Zazdelo se mi je, kak da si mi s temi posveti proti prišla, razprestrla roke rekoč: „Pridi, Vili, vej ti si moj!ˮ Po- časi sem se približao tvojim tr- žcom. Vse je bilo tiho i mirno. Vse je bilo pod tvojim varstvom: lüdje i živali. Niti pes „Moroˮ je ne zalajao te večer, šteri je inače vsigdar stao na straži. Pristopo sem bliže k okni, da vidim, ka delajo notri Tvoji varvanci i moji najdražji. Pri stoli so sedeli Majkeš, Tvoj gospodar i moj oča, z očali, nateknjenimi na konci nosa, so čteli „Novineˮ. Proti njim je sedo Majkešov naj- mlajši sin i moj brat Viktor, dečko i kavalir prve vrste. Stopo je komaj v osemnajsto leto pa misli, da je že celi svet njegov. Pri peči je lüščo kukorice naj- starejši brat Joško. Se vidi, ka kak očin naslednik razmi, da je vsakši trenutek časa dragocen. Okoli njega se je vrtela i čevke- tala njegova mala Micika i ob- račala naopak sve, ka je prišlo pod njene drobne roke. Mati i Sneha pa so nindri po kühinji loštrivale i pripravlale večerjo. Aha, gde je pá Geza? Nega ga v hiži, v kühinji pri ženskaj pa gvüšno tüdi ne, ve ne ve kühati. On gvüšno nindri po vesi hodi, pra- vimo okoli Kličárovih - - - No ja, pa njemi je tüdi ne več telko zameriti. Ve je že soldačijo od slüžo, pa po posli odišo. Tak stojim pod Tvojimi podoknami, o rojstna hišica,i opazüjem večer mojih dragih do- mačih. Tüdi jaz sem nekoč tak večer za večeröra sedo pred Očom i gledao ga, kak čte „Novineˮ. Včasih je tüdi kaj povedao iz njih ali pa na glas prečteo. I vsi smo ga napeto gledali i poslü- šali novice iz širnoga sveta, Čü- dili se, največkrat pa vsega ne razmili. Navadno smo pri tom po- slüšali deca tüdi zadremali i zas- pali pri stoli. Prišli so iz kühinje mati i nas spravlali spat: „Vili, Geza, Viktor, prekrižite se no, i zmolite svoj očenaš Boga i doj si ležite. Vütro de pa trbelo rano vstanoti i na pole gnati. I po- tem si nas Ti, hižica, varno ču- vala do drügoga dneva, noč za nočjov. Potem pa je naglo prišla neznana sila i me odtrgala od Tvojih pragov i trnacov S kuzov v oki sem Te polübo i šo kak deseti brat v tüji svet!. Ali večkrat sem se rad vra- čao nazaj k Tebi, da se v Tvo- joj senci odpočijem od razoča- ranj v tüjini. Vsigdar si me spre- jela s toplim srcom i se veselila, da me tüje bogate palače i neso mogle odtrgnoti od Tebe. Ostao sem vsigdar veren sin Tvojih plavih trnacov. Leta so tekla, Ti si se Sta- vla, jaz sem rasteo. Ali rastla je tüdi najina lübezen. Gda sem se lani eden lepi žetvijski den končno povrno k Tebi — izbran med telkimi — kak maziljenec Gospodov — si se vsa od rado- sti globoko razjokala. Ne sem mogeo zastaviti Tvojih skuz i — potem sva oba jokala vküp i bila neskončno srečniva. Ti si se ob- lekla v svetešnjo opravo — v sva- tovsko, ar so se pri Tebi zbe- rali jezeri i jezeri, da Ti čestita- jo i ti si v svojoj siromaškoj skromnost!, poniznosti vsa rdeča gratala. Gda so se prijatelje iz cele Slovenske Krajine, iz po- nosnoga Maribora, iz lübkoga Celje, celo iz bele Ljubljane zbe- rali pri Tebi, si je sprejemata z vesničkov skromnostjov i bila počeščena bole kak vnoge zlate palače. Bog zna, ka bi ešče vse zasenjao pod Tvojimi podoknami, če me »Mora" ne bi izvohao i naznáno domačim, da majo Vo- glar. Zato sem vstopo v hišo i obino tiste, šteri so Tebi i meni najdražji---- Kesna vöra me je zalotila v spominih pri okni. Napisao sem je Tebi na čast, gorička hišica. Napisao sem je pa tüdi zato, da osvežim lübezen do Tebe, skromna, slamnata hišica, v sebi i pri vseh tistih vnogih mojih brataj i sestraj, šterim bi tüjina ščeta iztrgali iz düše najvekši kinč — lübezen do očinske hi- žice. Grački Vili. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. Naši v Franciji: Goričanec naklada.