%
!>Le&dom
AND
uA&ce.~
NO. 171
AMERi$k/t Domovi na
'/»ll/l'tKie/%1%1—HGIWfC1
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1960
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LIX — VOL. LIX
Pariz postal srediice političnih romanj
De Gaulle bi rad Evropo politično reorganiziral pod vodstvom Pariza. Za seda j ta zamisel še ni našla veliko podpornikov pri sosedih.
PARIZ, Fr. — Ker nima trenutno ameriška zunanja politika nobenega zanimanja za Evropo in so vse njene misli obrnjene na Latinsko Ameriko, je De Gaulle porabil priliko, da napravi iz Pariza središče evropske politike. Generala je pred tedni obiskal nemški kancler Adenauer, potem je šel v Pariz holandski ministrski predsednik z zunanjim ministrom. Te dni je bila tam laška vladna delegacija, zanjo pride belgijska. V Pariz so torej šle na obisk vladne delegacije vseh dežel, ki so včlanjene v “evropski skupni trg.”
Človek bi mislil, da je cilj vseh teh potovanj gospodarski, pa ni. De Gaulle bi rad ustvaril iz skupnega trga močno evropsko politično konfederacijo, česar pa ne želijo ostali člani skupnega trga. General bi rad videl, da se v Skupni trg vključijo še razna stalna tajništva, kot na primer vojaško, politično itd.
Za take kombinacije tudi laška vlada ni vneta. Zato je pred svojim odhodom v Pariz, obiskala še nemškega kanclerja Adenauerja, ki je v Italiji na počitnicah. Ta sestanek je imel namen, da okrepi tisto strujo v Skupnem trgu, ki noče drveti za političnimi idejami De Gaulla.
Novi grobovi
Emily Ziemek
Po mučni bolezni je preminu-38 let stara Emily Ziemek, roj. Vicic, s 388 E. 323 St., Wil-lowick, O. Zapustila je moža Teodorja, otroke Pavla in Ellen ter Mary in Johna (dvojčka), mater Jennie, brate Franka, Joe-a in Anthonya. Pogreb bo jutri zj. iz Monroe pogreb, zavoda na Vine St.
Pravice do poroke si nočejo dati odvzeti
KAIRO, Egipt. — Egipt ima Preveč prebivalstva in premalo plodne zeftilje. Da bi zmanjšali prirastek prebivalstva, so prišli na idejo, da bi poostrili pogoje za Poroke.
Tako so neke brihtne glave predlagale, naj bi pet let ne smelo biti nobenih porok. Idejo niso v Kairu vzeli zares, pač Pa v nekaterih vaseh ob zgor-ujotn Nilu. Ko so tam zvedeli, kakšna “nevarnost” preti mladink so starši začele kar na debe-lo Poročati svoje otroke. V sedlih vaseh je bilo tekom 24 ur Poročenih nad 1,000 parov. No-ena vladna pomirjevanja niso uičesar zalegla.
^udi Sukamo bo prišel ^ York na zasedanje ZN.
Jakarta, indonez. — Mini-
strski predsednik Sukamo je iz-^avil, da bo stopil na čelo indo-^czijske delegacije, ki bo šla na Gošnje jesensko zasedanje ZN v New Yorku.
^ Jakarti trdijo-, da ga je za ta 0rak nagovoril Hruščev. Po-■;ebnega prizadevanja mu ni bilo ba, kajti Sukamo spada med ržavnike, ki najrajše samo po-11 Jejo p0 svetu.
Moskva bi menda rada prego-0rila. tudi indijskega Nehruja, aJ pride v New York. Nehru Se rnenda še ni odločil, ali bi šel n 'kdaj naj bi šel.
Iran bo zopet volil
V Iranu so imfeli komaj pred nekaj tedni volitve, pa so sedaj odstopili vsi poslanci, da bi bile možne nove volitve.
TEHERAN, Iran. — Zaradi kritike vodenja državnih volitev ie odstopil vodja zmagovite vla-Ine stranke Eghbal pretekli teden kot predsednik vlade, šah je imenoval novo vlado, pa pohval vse poslance, ki so bili pri zadnjih volitvah izvoljeni, naj idstopijo, da bo mogoče izvesti love volitve.
Opozicija je trdila, da so bile pri zadnjih volitvah, pri katerih je zmagala vladna Eghbalova stranka, velike potvorbe in zadevala nove volitve. Šah, ki je tsebni prijatelj vodnika opozicije Alama, je potegnil z njim in poslancem ni preostalo drugega kot odstopiti.
Iran bo imel tako v bližnji bodočnosti nove državne volitve. Vprašanje je, če bodo te kaj bolj svobodne in poštene, kot so bile me v avgustu.
-----—O-------
Republikanci in demo-kratje se sporazumeli o nastopih Kixon-Kennedy
WASHINGTON,, D. C. — Obe stranki sta se sporazumeli, da nastopita Nixon in Kennedy trikrat na televiziji, vsakokrat v srednjih večernih urah. Naisto-se bodo oddajale vse televizijske ■postaje.
Prvi nastop olb 26. septembra, kandidata bosta za isto mizo >bravnavala zadeve domače politike. Drugi nastop bo 13. okto-ora, kandidata bosta odgovarja-a na vprašanja, ki jima jih bo-lo stavili časnikarji. Tretji na-dop bo 21. oktobra, kandidata >osta govorila o zunanji politiki. Lahko je mogoče, da se sporazumejo za en skupen nastop, ki bi se vršil 8. oktobra. Kandidata si na njem odgovarjala na vprašanja časnikarjev. Te televizijske oddaje bodo gotovo pomeni-e višek volivne kampanje.
Ekvador obnovil spor radi meje s Perujem
V nastopnem govoru je predsednik Ekvadorja odpovedal dogovor o meji s Perujem iz 1. 1942.
QUITO, Ekv. — Novoizvoljeni predsednik republike Jose Maria Velaisc Ibarra je v nastopnem govoru izjavil, da njegova vlada ne bo priznavala dogovora o meji s Perujem, ki je bil sklenjen po posredovanju Organizacije ameriških držav leta 1942. S tem dogovorom se je Ekvador odpovedal več tisoč kvadratnim miljam ozemlja v povirju reke Amazonke. Izvajanje dogovora jamčijo ZDA, Brazilija, Argentina in Čile.
Predsednik Ibarra je trdil, da so Ekvadorci odkrili povirje A-inazonke in ga tudi oni začeli kolonizirati, taiko je popolnoma “jasno,” da pripada njim. V Peruju so seveda drugačnega mnenja.
Alžirski uporniki iščejo prijatelje v Lat. Ameriki
RABAT, Mar. — Alžirska uporniška vlada je sestavila posebno sedemčlansko delegacijo in ji dala nalog, naj obišče vse vlade Latinske Amerike in jih skuša pridobiti za to, da bodo glasovale na sejah ZN za predlog, naj se izvede v Alžiriji plebiscit pod nadzorstvom ZN.
Podobne resolucije bo bile •prejete že prejšnja leta, toda ostale so na papirju. Sedaj bi alžirski uporniki radi pridobili toliko pristašev za svojo idejo, da bi generalno tajništvo ZN ne moglo resolucije o Alžiriji kar nekam založiti, da ne razjezi De Gaulla.
Ako bi poleg azijskih in afriških držav glasovale vprid Alžirije še republike južne Amerike, potem ibi to pomenilo političen pritisk treh kontinentov, ki ga ne bi mogli omalovaževati vsi De Gaullovi prijatelji.
Stevenson mesio Nixona!
WASHINGTON, D. C. — V politiki se lahko vse zgodi, posebno v volivni dobi. Tako je na primer Stevenson po sili razmer postal nadomestek za Nixona. Znana organizacija ameriških advokatov je povabila na banket Nixona z željo, da bi na banketu tudi govoril.
Nixon je moral iti v bolnico. Treba je bilo pa hitro roko najti nadomestek. Ker ni bilo nikogar pri roki, so naprosili Steven-sona za, govor. Prebrisan kot je, je vedel, da je samo nadorpe-stek in je zato začel svoj govor s kratko pripovedko.
“Enkrat je živel v Angliji pastor. Umrla mu je žena ravno koncem tedna. Pastor je zato brzojavil svojemu škofu: Umrla mi je žena, prosim nadomestek za konec tedna.” Ni je dobil, ampak dobil ga je. Advokatje so svojemu poklicnemu tovarišu plačali povest z velikim ploskom.

Vremenski
prerok
pravi:
Sončno in toplo. Najvišja temperatura 86, najnižja 64.
Indijski komunistični stranki grozi razcep
NEW DELHI, Ind. — V indijski komunistični stranki nekaj ni v redu. V New Delhiju se širijo govorice, da med voditelji stranke ni prave sloge. Prepirajo se o dveh vprašanjih: ali naj stranka potegne z Indijo ali komunisti v obmejnem sporu z rdečo z Kitajsko in kam naj se nagne v sporu med Moskvo in Pei-pingom.
Vodilne položaje imajo stranki prenapeteži, ki drvijo čez drn in strn s kitajskimi komunisti; zmerna struja pa noče dati prav kitajskemu vdoru na indijsko ozemlje in se tudi nagiba bolj na Moskvo kot na Peiping.
Kot se vidi, morajo biti prerekanja med Moskvo in Pelping-om res ostra, drugače ne bi mogla odjekniti celo v Indiji.
Tito protestira proti oborožitvi Nemčije z atomskim orožjem
BEOGRAD, FLRJ. — Nemški generalni štab je zadnjič predlagal NATO, naj nemška armada dobi atomsko orožje. To je močno prizadelo jugoslovanske komuniste. V posebni izjavi so začeli trditi, da bi kaj takega pomenilo “resno ogrožanje mednarodnih odnosov,” oviralo bi mirno reševanje cele vrste mednarodnih vprašanj, ki se tičejo srednje Evrope. Največ bi pa pri tem trpela ideja o razor ože v an ju.
Komu na ljubo se je Tito oglasil k besedi, ni popolnoma jasno. Gotovo ise s tem ni prikupil Zahodni Nemčiji, ki je, mimogrede omenjeno, najboljšji odjemalec jugoslovanskih izvoznikov.
Francija se odpovedala oporiščem v Maroku
PARIZ, Fr. — Ko je Francija priznala Maroku neodvisnost, si je izgovorila pravico do nekaterih vojaških oporišč v deželi. Sedaj se je odpovedala tudi tem.
Vojaška oporišča bodo Francozi ukinili z 2. marcem 1961, letalska pa s koncem leta 1963.
Tu upajo, da bo novi dogovor med Francijo in Marokom vplival ugodno na medsebojne odnose.
POBEGLA MATEMATIKA SE JAVILA V - MOSKVI!
Mlada matematika, ki sta bila zaposlena pri National Security Agency, pa junija nepričakovano izginila, sta se včeraj predstavila sovjetskim in tujim časnikarjem v Moskvi in objavila, da sta zaprosila za sovjetsko državljanstvo. Upata, da bosta v ZSSR lahko “brez strahu nadaljevala svoje znanstveno delo”.
MOSKVA, ZSSR. — Skrivnost izginotja Bernona Mi-tchella in Williama Martina, dveh mladih matematikov zaposlenih pri National Security Agency v strogo zaupni nalogi, je razrešena. Oba sta se včeraj pojavila v sovjetski prestolnici pred skupino domačih in tujih časnikarjev. Dejala sta, da sta zapustila svoje službe in svojo domovino, ker vlada ZDA “vedoma izdaja napačne in lažnjive izjave v oporo svoje politike in v obsojo dejanj drugih držav”. Povedala sta, da sta se odločila za odhod v komunistični svet že pred “več kot enim letom”.
Časnikarjem sta izjavila, da sta zaprosila za sovjetsko državljanstvo in da upata, da bosta lahko nadaljevala svoje znanstveno delo v ZSSR brez strahu, da bi povzročala škodo.
Časnikarjem je ameriška begunca predstavil Mihail Karla-mov, tiskovni šef zunanjega ministrstva. Mitchell je v eni izmed dveh izjav trdil, da je vlada ZDA zatajila njuno izjavo z navedbo razlogov, ki so ju pripravili do tega, da sta zapustila svojo domovino.
Mitchell in Martin sta odšla iz Washingtona 24. junija “na počitnice,” s katerih se pa nista vrnila. Oblasti so ju iskale, pa končno izjavile, da sta “verjetno odpotovala za železno zave-Trdile so tudi, da nista od-
Titovci po svoji poti!
NEW YORK, N. Y. — Podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj je napisal v beograjski “Borbi” vrsto člankov pod naslovom “Socializem in vojna.” Ti članki so bili nedavno ponatisnjeni v posebni knjigi na 230 straneh.'
Kardelj skuša hoditi svojo lastno pot, neodvisno od Peipin. ga, .ki trdi, da je “vojng neizogibna” in od Moskve, ki trdi, da bo komunizem zmagal nad kapitalizmom mirnim potom. Tako je razumljivo, da sta njegovo pot obsodila tako Peiping kot Moskva. Moskovska “Pravda” je Kardeljevo pisanje v obširnem članku pretekli petek ostro zavrnila.
Partija svari sovjetsko mladino pred stiki z ameriškimi turisti
MOSKVA, ZSSR. — Glasilo komunistične mladine ZSSR “Komsomolskaja Pravda” je pretekli teden v dveh člankih pozvalo sovjetsko mladino, naj se ogiba vsakih praznih stikov z obiskovalci iz Združenih držav in naj se ne vnema za njihov način življenja in za njihovo moralo.
S svarilom je združena grožnja, da bodo oni mladi ljudje, ki ne bodo svarila poslušali, izključeni iz isovjetske družibe kot izdajalci. “Rock ‘n’ roli” ples označujeta članka kot prvi korak k morebitni povezavi z ameriško vohunsko dejavnostjo.
Ce si brezobziren pri vožnji« ne pozebi, da se boi zaredi tega kesal!
Bilanca šolske integracije ob začetku šolskega leta
WASHINGTON, D. C. — Ob začetku sedanjega šolskega leta je delno integriranih na jugu 765 šolskih okolišev. Letos je začelo z integracijo 14 okolišev. Seveda napreduje integracija zelo počasi. Samo 6% črnih učencev obiskuje mešane šole.
Treba je vpoštevati, da je ponekod število črnih učencev večje od števila belih učencev.
so.
nesla nobenih važnih skrivnosti. V Kongresu so drugačnega mnenja in predsednik odbora za neameriško dejavnost kong. Walter je že odredil preiskavo.
Beg teh dveh uslužbencev a-meriške zvezne vlade spominja močno na beg angleških diplomatov Guya Burgessa in Donal-da MacLeana 1. 1951. Angleža sta se pojavila v Moskvi v javnost šele 1. 1956.
* * *
V Washingtonu se radi pritožujejo nad pomanjkljivo zanesljivostjo v pogledu čuvanja tajn v Vel. Britaniji in v Franciji, sedaj se je pokazalo, da v tem oziru tudi domača hiša ni redu. Potrebna je trda metla. Človek se čudi, kako je mogoče, da pridejo na tako “strogo zaupne” položaje tajo nezanesljivi ljudje!
-----o -----
Earl Long umrl
ALEXANDRIA, La. — Earl Long je zaradi svojih nenavadnih nastopov tekom svojega guver-novanja, ki .so ga spravili začasno v umobolnico, postal znan po vsej deželi in celo izven nje. Pri demokratskih primarnih volitvah je zmagal kot kandidat za zvezni Kongres.
Preteklo nedeljo je Earl Kem,p Long, ki mu je bilo 65 let, nepričakovano umrl, potem ko ga je zadela kap.
Obsedno stanje v El Salvadorju
SAN SALVADOR, El Salv, Zakonodajna zbornica je potrdila obsedno stanje, ki ga je oklicala vlada zaradi nemirov na u-niverzi v prestolnici.
Šola se je začela
število sšolarjev na področju Velikega Clevelanda poraslo za 4 odstotke na okoli 290,000.
CLEVELAND, O. — Včeraj so odprle osnovne in višje šole svoja vrata. V javnih šolah je skupno na področju samega mesta o-koli 135,000 dečkov in deklic, v katoliških pa še okoli 103,000. Če prištejemo temu še šole v predmestjih, potem naraste število na skupno okoli 290,000. Število šolo obveznih otrok je poraslo od lani za 4 odstotke.
Nastavljenih je bilo 500 novih moči in odprtih 200 novih učilnic, ki so stale skupno $7,-500,000. Kljub vsemu še vedno manjka učnih moči in učilnic in se bo moralo Zato okoli 11,-000 učencev zadovoljiti z delnim poukom.
V vsej deželi je v osnovnih in srednjih šolah 44 milijonov otrok, 1,700,000 več kot lani.
------O-------
Letos promet na vodni poti Sv. Lovrenca postal boljši
WELLAND, Ont. — Letošnja prevozna vsebina na vodni poti sv. Lovrenca se je močno popravila. Promet sam je narastel za skoraj 13% na,pram lanskemu letu, nesreč in prometnih težav ie bilo pa manj kot lani.
Posebno se je zboljšal prevoz po kanalu Welland, ki je lani imel še vse polno ozkih grl. Pre. voz sicer ne bo dosegel predvidene tonaže 29 milijonov ton, toda dohodkov bo toliko, da bo uprava lahko plačala vse obveznosti.
Iz Clevelanda in okolice
i
Grad nacija—
V sredo, 31. avg., je prejela na John Carroll univerzi ‘bachelor of science” s pohvalo učiteljica gdč. Francka Bolha z 1155 E. 71 St. Čestitamo!
Visoka starost—
Jutri obhaja Mrs. Mary Nevine z 19211 Kewanee Ave. v krogu svoje družine svoj 92. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo zdravja in zadovoljstva!
Iz bolnišnice—
John Rogel s 3593 E. 81 St. se je vrnil iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice in pozdrave. Sedaj se zdravi doma.
Mrs. Mary Champa s 6127 St. Clair Ave. se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice in druga darila ter za pozdrave. Je še pod zdravniško oskrbo.
V bolnišnici—
Mrs. Rose Eckart z 21931 Westport Ave. je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 246, tel. MA 1-9400. Obiski so dovoljeni!
Rokoborba—
Jutri ob 8:30 zv. se bosta pomerila v Areni v rokoborbi Pat O’Connor iz Nove Zelandije in Ilio DiPaolo, prvak Ohia. Na--topija ho tudi še cela vrsta novih mladih moči.
Pozdravi—
Mr. in Mrs. Louis Balant iz Loraina in Mr. in Mrs. Jos. Tomšič iz Elyria, pošiljajo prijateljem pozdrave iz Camdena v N.J., kamor so šli na obisk.
G. Lojze Galič iz Milwaukee oošilja prijateljem v Metropoli oozdrave iz St. Ignace, Mich.
Glavni direktor FBI Edgar Hoover dobi polno pokojnino
WASHINGTON, D. C. — Mr. Hoover je dosegel 65. leto starosti in dela v FBI že nad 30 let. Kongres mu je z ozirom na to priznal s posebnim zakonom polno pokojnino v znesku $22,000.
Takih zakonov pozna naša politična zgodovina zelo malo. Mr. Hoover se še ni odločil, kdaj bo šel v pokoj.	i	,
Sen. Byrd je našel svoje tri glavne sovražnike
WASHINGTON, D. C. — Zna-ni konservativni južni senator Byrd, ki kot predsednik senatnega finančnega odbora krči proračun, kjer ga le more, je končno našel svoje tri glavne sovražnike: najvišje federalno sodišče mu je postalo piemočno in se preveč meša v upravo in zakonodajo; federalna administracija mu je postala prevelika in postala vzgled birokracije; delavski voditelji so mu pa postali preveč brezobzirni.
Mož bi bil gotovo rad dodejal še senatorja Kennedy a, pa se boji Johmsona, ki bo ostal mogočna politična oseba v senatu, naj bo izvoljen za podpredsednika ah ne.
— Sonce brzi skozi vesolje z brzino 175 do 185 milj na sekundo,
Zadnje vesti
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Lumumbove čete in policija so sinoči streljale na pristaše predsednika Kasavubu, ki so demo nstrirali v prestolnici. Čete ZN so zavzele radio postajo v prestolnici, da bi preprečile vsako nadaljno ščuva-nje javnosti od strani Lu-mumbe. Rečeno je, da bo novoimenovani predsednik vlade predstavil danes svojo vlado parlamentu.
WASHINGTON, D C. — Po besedah tiskovnega tajnika Ha-gertya smatra Eisenhower v ZSSR pobegla bivša uslužbenca NSA za “izdajalca”, ki sta svojo izdajo sama priznala.
HOUSTON, Tex. — Šolski odbor je odredil, da morajo v smisiu odločitve Vrhovnega
sodišča osnovne šole sprejeti v svoje učilnice s petkom tudi črne šolarje.
SAN JUAN, PR. — V viharju in naraslem vodovju hurikana Donne je našlo včeraj na Puerto Rico najmanj sto oseb smrt, preko dvesto je pogrešanih, okoli 60ft pa ranjenih. Prebivalstvo Floride je bilo opozorjeno na možen pri,hod hurikana Donne, čeprav upajo, da bo potoval proti severu vzhodno nad morjem.
BOGOTA, Col. — Podtajnik ZDA Dillon je predstavnikom držav Lat. Amerike razložil načrt za naglo socialno in gospodarsko reformo, ki naj prizadetim deželam pomaga do boljšega življenja.
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:-
kar na svojo roko, včasih skupaj s podtalnimi komunističnimi organizacijami.
To je fotografija Castrovega režima, kot jo je napravila kubanska krščanska demokracija. Moramo priznati, da je stvarna in ne pretirana.
Veseli nas, da je kubanska krščansko-demokratska stranka v bloku kubanske revolucijonarne demokratske fronte. Tam bo napravila svojemu narodu veliko korist, ako bo svoje ideje z uspehom vcepila v gibanje proti Castrovi diktaturi.
smo tudi družino Pečnik. Imajo krasen vrt. G. Franka Turka ni bilo doma, ko smo se zglasili pri njem.
Vsem skupaj prisrčna hvala za gostoljubje! Prijateljske pozdrave rojakom!
J. Dolčič.
------o-------
Zahvala darovalcem in
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^>:,83	No. 171 Wed.," Sept 1, 1960
Kubanska krščanska demokracija obsoja Castra
Kubanska krščansko-demokratska stranka spada v vrsto mladih političnih strank, ki se uveljavljajo počasi, pa dosledno v vseh republikah Latinske Amerike. Niso še tako daleč, da bi lahko odločilno vplivale na domačo politiko, toda ostale stranke so prisiljene, da zmeraj bolj računajo s krščanskimi demokrati.
Kar daje krščanskim demokratom toliko ugleda v javnosti, je njihov program, ki ne pozna nobenega boja med posameznimi razredi, posebno med delavci in podjetniki, zato pa zagovarja na prvem mestu potrebo po dobri socijal-ni politiki in šele po tem po dobri gospodarski politiki. V tem se program krščanskih demokratov v ameriških republikah ne razlikuje od programa, ki ga imajo stranke z istim imenom v Evropi. Razlika je le v tem, da so te stranke tam že tako močne, da vodijo narodno politiko, kot na primer v Italiji, Avstriji, Zapadni Nemčiji, Holandiji itd.
Tudi kubanska krščanska demokracija je mlada stranka, ima jasen program, toda še ni imela prilike, da ga zastopa ali izvaja v praksi. Preje tega ni mogla zaradi bivše Bati-stove diktature, sedaj pa radi Castrove. Oba diktatorja sta si namreč v mnogočem podobna, razlika je samo v tem, da je bi Batista daleč na desni, Castro je pa daleč na levi.
Dasiravno se stranka še ni uveljavila v kubanskem političnem življenju, mora biti vkljub temu ugledna, kajti drugače bi je Castro ne preganjal tako hudo, da so morali iti njeni voditelji v politično begunstvo v našo deželo. V begunstvu ne spijo, skrbno držijo in dobro skrivajo zveze s svojimi pristaši na Kubi, za svetovno javnost pa zbirajo dokaze, v čem vse Castro greši proti načelom svobodne demokracije. Njihovo delo se odlikuje po stvarnosti in resnosti. Le redko se pokaže v javnosti, kadar se pa, je to političen dogodek.
Krščansko demokratska stranka je sedaj dala oklic na vso ameriško javnost. Oklic je bil objavljen tudi v znanem newyorškem dnevniku N. Y. Times. Odlikuje se po svoji stvarnosti, temeljitosti in preglednosti. Ni to sračje gnezdo, polno neutemeljene kritike in pretiranih obljub, je dokument, ki lepo naslika, kako vse greši Castrov režim proti svobodi, pravici in morali. Je to nahujša obtožba Castrovega režim, kar jih do sedaj poznamo. Besedilo je sestavljeno pregledno, zadene bistvo obtožb, naniza toliko dejstev, ki govore proti Castrovemu režimu, da da lep celoten pregled vseh krivic, ki jih mora trpeti kubanski narod pod Castrovo diktaturo. Da bi naši bralci zvedeli iz prvega vira, kaj žuli in muči svobodoljubno Kubance, hočemo v kratkem ipodati vsebino oklica.
Oklic najprvo trdi, da Castrova diktatura krši kar tri politične manifeste, ki so deloma namenjeni vsemu svetu in ne samo Kubi: deklaracijo človeških pravic, objavljeno po Združenih narodih, kubansko ustavo in ameriško deklaracijo iz Santiaga v Čile, ki jo je podpisala tudi Kuba pod prejšnjim režimom. Krščansko demokratska stranka poudarja v svojem oklicu, da je Castrov režim kršil prav vse točke teh treh deklaracij. Število kršitev skoraj ne pozna meje, navesti moremo samo glavne:
Castrov režim seje sovraštvo med posamezne razrede kubanskega naroda. Politične nasprotnike obravnava kot sužnje; ne prizna načela osebne svobode; svetost družinskega stanovanja in pisemska tajnost sta mu deveta brh ga; naravnost uživa, kadar more krasti čast svojim nasprotnikom. Na Kubi ni ne tiskovne svobode, ne svobode govora, ne svobode zborovanja. Castro ne pozna in ne prizna neodvisnosti sodišč; zapira ljudi brez obtožbe in jih drži v ječah brez obsodbe. Zaplembe premoženja nimajo pogosto nobene zakonite podlage, kadar je imajo, pa režim ne plača nobene zakonite podlage, kadar jo imajo, pa režim ne plača upravnih oblasteh in ne po sodnem postopku. Volivna pravica je stvarno onemogočena za vse nasprotnike režima. Ni nobene ravnopravnosti pri izvajanju socijalne politike. Tisk. radio in televizija so v službi režima.
Zato pa Castro izvaja revolucijo po komunističnem vzorcu. Najprvo je izgnal Boga iz ustave, šol, sodnij; smatra vero, filozofijo in politične nauke kot nekaj, kar je treba uničiti. Po komunističnem vzorcu je najpreje proglasil svoje revolucijonarno gibanje kot edino možno politično stranko na Kubi. Potem je uničil prejšnji ustroj javne uprave in vojaško organizacijo. Na njeno mesto je postavil politično armado in ji dodal ljudsko milico. Delavske unije je‘podredil svoji upravi in prepovedal vsak štrajk! Ukinil je pravico do dela, zato pa prisilil delavce, da delajo brez plače v korist režima, kadar so prosti. Ukinil je sodni postopek in vpeljal samovoljo v sodnijah. Podredil je javni upravi vso prosveto, kulturo pa vpregel v režimski voz. V zunanji politiki sledi komunistični taktiki in jo podpira, kjer se le da. Glavni cilj njegove zunanje politike je ustvarjanje neredov, nasilij in revolucij v Latinski Ameriki, včasih1
BESEDA IZ NARODA
Študentovsko zborovanje lepo uspelo
Cleveland, O. — “Poslanstvo slovenskega izobraženca v tujini z oziroma na slovensko bodočnost in stalno spremenjajoči se položaj, je predvsem lastna izobrazba in izpopolnjevanje v svojih strokah,” a dbenem “znova in znova prilagoditi to znanje tekočim potrebam slovenske in ameriške .skupnosti. Čeprav bo verjetno večina sedanjih mladih slovenskih visokošolcev ostala v novi domovini in postala del ameriške družbe, bo vedno ostala slovenskega porekla. Poznanje lastnih slovenskih narodnih vrednot jim bo zato vedno predstavljalo njihov kulturni delež, ki ga kot slovenski izobraženci lahko nudijo ameriški in slovenski skupnosti.”
“Ozemlje, jezik in narodna zavest so tri narodne vrednote, ki označijo narodno pripadnost. Slovenski izobraženec v Ameriki s slovenskim ozemljem nima stika, lahko pa ohrani jezik in narodno zavest. Študij in življenje na ameriških univerzah ga k temu ne navajata, zato so težave vedno večje, da bi vse te narodne vrednote ostale v srcih mladih študentov. Pod silo razmer ponekod pričenja pešati znanje jezika, a zato še ni nujno, da ugasne narodna zavest. Angleško govoreči Slovenec, ki se še zaveda svojega porekla, se zanima vsaj za slovensko pesem, prestavljeno literaturo, geografijo in za življenje slovenskega naroda v domovini, še vedno lahko veliko koristi narodu, ki živi na strnjeni slovenski zemlji. Irski in judovski Amerikanci so že dolgo nazaj izgubili stik s svojim narodnim ozemljem, izgubili znanje svojega jezika, niso pa izgubili narodne zavesti. In prav ta irska in judovska narodna zavest v Ameriki je predstavljala odločilno isilo pri ustvarjanju Irske in Izraela. Dokler bo slovenski izobraženec v tujini ohranil vsaj narodno zavest, bo delal za slovensko stvar. Truditi se mora, da ohrani znanje jezika, da obdrži stike s slovensko kulturo in ‘napredkom naroda v domovini in, da vzdržuje stike s slovensko družbo v Ameriki. To bo mlad izobraženec lahko dosegel le, če se bo rečno zanimal za vse naloge, ki mu jih nalagata dejstva, da je del ameriškega (kanadskega) naroda in še vedno slovenskega porekla.”
S temi besedami je Bogdan Novak, doktorski kandidat na University of Chicago, naznačil bodočnost 60 slovenskim visoko-šolcem, ki so se udeležili svojega tretjega letnega zborovanja 3. in 4. septembra v Clevelandu. Minnesota, Illinois, Ontario, O-hio, Pennsylvania, New York, Wisconsin in Indiana so bile dobro zastopane na tem letnem študentovskem zborovanju. Poročila krajevnih odborov in predvsem izredno lepa udeležba članov izven Clevelanda so pokazala, da raste v Sev. Ameriki nov rod slovenskega izobražen-?tva, ki se resno bavi z problemom,da svojo amerikansko univerzitetno vzgojo primerja z potrebami svojega naroda in se tako pripravlja, da vrednote dveh narodov združi v isvoje nazore in jih sprejme v svojo vzgojo. Smisel in pomen, ki ga visokošolska organizacija lahko doseže, da svoje člane stalno vzpodbuja k temu, daje S. A. V. A., ko iz leta v leto ralste število slovenskih visokošolcev Sev. Ameriki,
vedno večji pomen in važnost med ameriškimi Slovenci.
V okviru zborovanja so igralci torontskega slovenskega gledališča uprizorili v soboto zvečer Maurice Rostandovo dramo “Vest.” Globina človekovega notranjega življenja je bila izredno lepo podana in se je vsebinsko dobro zlivala v duhom celega zborovanja. Pokazala je, da duševna razdvojenost lažje uniči človeka, kakor pa materi-jalno pomanjkanje. Napolnjena šentviška dvorana in izredno dolgo ploskanje ob koncu drame sta dokazala, da so torontski igralci upeli v todmačenju M. Rcistandove misli, da je človek sam sebi na j večji problem.
Slovenski akademiki so si ob koncu zborovanja izbrali nov glavni odbor, ki bo letos imel svoj sedež v Torontu. Novi predsednik je mlad kemik Milan Vr-čkonik iz Toronta, tajnica pa v Kanadi rojena Mary Kenik tudi iz Toronta. Mija Gaber iz Chicaga in Jože Odar iz Clevelanda sta izvoljena podpredsednika, Milena Dolenc iz Clevelanda pa je obdržala blagajniške posle.
Potek celega zborovanja in navdušenje, ki so ga mladi študentje odnesli s tega zborovanja, sta dokaz, da imajo ameriški Slovenci še precej narodne sile med seboj. Tako Amerika, Kanada, kakor Slovenija so lahko ponosne na ta' doraščajoči rod slovenskega izobraženstva v Sev. Ameriki.	M. S.
-----o-------
Pismo iz Floride
FORT LAUDERDALE, Fla. — Da ne boste, dragi rojaki, ugibali, kaj je z nami, ko ni nobenega glasu več od nas. Vsi, ki tu uživamo pokoj, imamo kako zaposlitev, to se pravi, ise z nečem ukvarjamo. Največ urejamo in regujemo vrtove, polne krasnega cvetja.
Tele dni je ravno štiri leta, odkar sva se z ženo naselila v sončni državi Floridi. Oba sva tega vesela, oba zadovoljna, saj je življenje tukaj lepo. Vsako jutro nas preko radia pozdravijo in nam žele lep dan. Sonce res sije vsak dan in ogreva naša ostarela telesa. Bogu hvala za to!
Imamo lepo, toplo vreme. Toplomer kaže vsak dan nekje med 85 in 90, vendar vročino kar dobro prenašamo, kar nas hladi z morja pihljajoči vetrič. Pred nekaj tedni smo imeli o podnebju v našem mestu predavanje. Govoril je zdravnik dr. Omato iz New Yorka. Pravil nam je, da je bil med drugo svetovno vojno tu kot vojaški zdravnik. Bilo mu je tako všeč, da je sklenil vrniti se, ko bo vojna končana. Potem nam je razlagal, kaj vse pomeni za nas stare ta toplota. To vem tudi iz svoje skušnje. Dr. Ivančič je povedal pred štirimi leti moji ženi in hčerkama, da za mene v Girardu ni rešitve. Dejal je, da me lahko ohrani le toplo floridsko sonce. Še danes sem mu hvaležen za ta nasvet.
To poletje smo imeli precej obiskov iz Ohia. Iz Girarda sta se oglasila g. Jože Leskovec in soproga, g. Dekleva in soproga ter njuna hčerkica. Prišel je tudi g. Frank Jurečič, (starosta cerkvenega pevskega zbora pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu. On je prava dolenjska korenina. Z njim smo se srečali v Miami pri g. JNagOdu. Naša vedno vesela Mary Škrbec nas je zapeljala malo na izlet. Obiskali
ponovna prošnja
Cleveland, O. — Od črnomelj-skega župnika č. g. Lojzeta Žabkar smo prejele sledeče zahvalno pismo:
Vljudno Vam sporočam, da sem prejel velikodušni dar, ki ste ga nabrale in poslale za našo podružno cerkev Sv. Ivana v Petrovi vasi. Takoj sem dal vso vsoto na račun dolga in spet zmanjšal svojo skrb. Poslali ste nam preko banke 130. — dolarjev, kar je zneslo 78,000 dinarjev. Bog naj vam vaš .trud obilo povrne. Micka Grahkova — Jernejeva iz Petrove vasi mi je dala pa imena vseh darovalcev, tako da vemo, kdo je daroval in koliko.
No, sedaj je dolg precej manjši, pa ga je še vedno 80,000 dinarjev. Upajmo, da ise bo še kdo našel, ki bo posnemal vašo dobroto.
Ko smo 28. junija imeli žeg-nanje v Petrovi vasi, so bili tudi nekateri Amerikanci pri maši in videli so na lastne oči, kako lepo je cerkvica obnovljena, zunaj in znotraj. Hvala Bogu, petrovska podružnica js1 zdaj vsaj za 50 let brez skrbi. V fari imam pa kar 15 ‘podružnic in še veliko jih čaka na popravilo. Farna cerkev je prav tako potrebna popravila, pa mora čakati, da se bo kaj zbralo. Na dolg ne grem več delati in Bog ga nas varuj.
Sem že 19 let v Črnomlju in se martram z veliko župnijo. Ljudje so zadnja leta postali versko precej mlačni tudi v tem petrovskem koncu, kjer so bili včasih najboljši. Ena sreča pa je le v petrovski soseski: da je tam skoroj vsak teden po ena sv. maša. Tudi verouk imamo tam vsak četrtek, da otrokonri ni treba predaleč hoditi. Pa niso otroci nič kaj točni. Kaj hočete, poleti je paša, pozimi jih pa ze* *-be v cerkvi. Sedaj, ko je cerkvica urejena, bo morda boljše? Pred adventom bomo imeli misijon v naši fari in tedaj bomo skušali malo razgibati naše ljudi, da bodo rajši hodili k maši in k zakramentom.
Še enkrat Bog plačaj tisočkrat vsem darovalcem! Priporočam se tudi v bodoče. Najbolj bom pa vesel, če ne bodo pozabili na svojo lepo domovino in na svoje cerkvice, ki stoje po naših vaseh in gričih in pričajo o naši vernosti.
Iz dna isrca hvaležni župnik čr-nomeljski.
Imena darovalcev so sledeča: $25 je darovala Mrs. Frances Lipoid, $10 Mrs. Agnes Benigar, Trinidad, Colo. Po $5: Mr. Joseph Grdina, Mrs. Anna Tomšič, Mr. Albin Lipoid, Mr. in Mrs. Joe Zelenik, Mr. in Mrs. Peter Rom, Ivanetič Family, Waukegan, 111. Mr. in Mrs. John Muniza. Po $4.50 Mr. in Mrs. Matt Hutar, $4 Mrs. Rose Chan-dek. Po $3.00 so darovali: Mr. in Mrs. Joseph Drobnič, Miss Anne Takavec, Mr;, in Mrs. Joseph Sribar, Mrs. Lucy Gni-dica, Mrs. Agnes Bukovec. Po $2.00:	Mrs. Mary Zaver, Mrs.
AnAn Judnic, Mr. Steve Zarc, Pueblo, Colo., Mr. Jack Videtič, Mr. James Strumbly, Mrs. Margaret Lenarčič, Neimenovani Mr. Stefan Zorc. Po $1.00 so darovali: Mr. Jerry Glavač, Mrs. Mary Moze, Mrs. Mary Vidmar, Mrs. A. Mihevc, Mr. M. Golaric, Mrs. Rose Glavich, Mrs. Ger-tfude Skiljan, Mrs. Giedrvic, Mrs. Anna Opeka, Mrs. Angela Terdan, Mrs. Pauline Strnad, Mr. Mike Srsen, Mrs. Karolina Krnec, Mr. August Gregorčič, Mrs. Anna Grahek, Pueblo, Colo., Mramor Grocery, St. Clair Hardware, Mrs. Mary Sadan.
,000 0 O O 0 O Q OOOQQOQQOQQQQQQQ
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
pooo 0 0 O O O O Q O O QOOO 0 Q_0_0 O O 0 Q Q
Zdaj moram najprej sebe postaviti na vzvišeno mesto, ker drugače ne bom mogel razodeti sporijema med Blažonovo Mico in mojo stvarco. Ko bom pisal o sebi, bom skušal zadevo kolikor mogoče olepšati. Saj veste . . . vsak berač svojo . . .
Veste, tako se je primerilo, da sem bil jaz, ko sem se vrtel v tistih letih, ki sem mislil, da smo otroci ljudem za božji dar odka-zani in radi tega moramo imeti vse, kar nam le srce poželi. In ker se to ni godilo, vsaj pri nas na Menišiji ne, sem smatral, da se nam godi strašna krivica. Če bi se kak otrok res tako daleč spozabil, da bi zahteval od svojega očeta pravice, ki mu gredo, bi jih dobil z važno pripombo: “Ti bom že jaz nametal pravic, da jih boš pomnil.”
Jaz sem že v zgodnji mladosti prišel do spoznanja, da je še največ vreden nauk: pomagaj si sam, na druge se ne zanašaj. Zato sem začel na svojo roko, ko sem komaj toliko dorasel, da sem lahko držal v roki žago in kladivo. To se pravi, kadar sem mogel do tega orodja, ker domači so ga skrivali, kot bi bilo orodje iz samega čistega zlata. Meni namreč ni šlo v glavo, zakaj ne bi žaga, ki ima tako ostre zo-
Tudi spodaj podpisane nabiral-ke se darovalcem najiskrenejše zahvaljujemo!
Frances Lipoid 1001 E. 71. St. Cleveland 3, Ohio. Mafy Muniza Kathie Rom.
IZ NAŠIH VRST
rtufi f'lifurfirtif r
Toronto, Ont. — Priloženo Vam pošiljam denarno nakazilo za celo leto, ker ne želim, da bi mi list ustavili. Z njim smo vsesplošno zadovoljni. Želim Vam mnogo uspeha tudi v bodoče in lepo pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine, enako uredništvo.
Janez Skubic.
* v •	•
Rochester, N. Y. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem Vaše obvestilo za obnovo naročnine. Z listom sem zadovoljen, všeč so mi življenjepisi in novice. Mr. Franc Jelen, ki je pisal doživljaje iz prve svetovne vojne, je moj najbližji rojak iz starega kraja. Preje se nisva pognala, čeprav sva bila le štiri ure hoda vsaksebi, na nasprotni (strani Uršule gore. Tudi meni se je v prvi svetovni vojni približno tako godilo, saj sva z g. Jelenom približno enake starosti. Rad se spominjam, kako smo nekdaj mladi fantje zapeli na vasi: Jaz pojdem pa daleč po svetu, bom ljubil od kraja, kar bo . . . Sedaj smo v novi domovini, v svobodni Ameriki, tretja — večna domovina nas pa še čaka! Pozdrav vsem čitateljem A. D.
Joseph Kainc.
* * *
West Allis, Wis. — Cenjeni g. urednik! Ne zamerite mi, ker nisem že preje poslala naročnine. Tukaj Vam prilagam ček za nadalje, ker bi bila težko brez tako priljubljenega lista kot je Ameriška Domovina. Prečitam prav vsega, od začetka do konca in komaj čakam, da ga mi pismonoša prinese. S prijateljskim pozdravom vsem naročnikom A. D. Vaša
Ana Britz.
be, ne rezala prav talko lahka žeblja kot reže les. Starejši brat me je sicer skušal v tem podučiti in sva imela nekaj zelo občutljivih zasedanj, toda njegovi dokazi so bili hitro pozabljeni. To se pravi, tako hitro, kakor hitro je to pozabila moja zadnja prema, ki je bila za posredovalca med bratom in menoj.
Torej kadar sem le izvohal orodje, sem Ibil ž njim v skednju, kjer je bila mizarska miza z vijakom in vsem potrebnim. Po hudih naporih sem si scim-pral nekakšna kolca, ki so bila sicer čisto moj patent, toda zame veliko več vredna kot največji parizar ali tajselj. Pri tem so bili sicer moji prsti večkrat zelo prizadeti in pri večerji sem moral na vse viže izmikati roke, da ni kdo domačih opazil svežih zarez v koži. Tako sem bil zaverovan v svojo bognarsko obrt, da niti opazil nisem, če sem se malo vrezal ali vsekal. Spominjam se neke prilike, ko sem naenkrat opazil na dilcah in koleščkih kri. Vseokrog sem iskal in povsod kri. Kamor sem segel z roko, je bila kri, ne veliko, samo par kapljic. Nekomu so tukaj le puščali, isem si mislil in iskal dalje. Končno' in slučajno sem pa le videl, da kaplje kri iz mojega prsta. Do tedaj nisem čutil nobene bolečine, ampak slišati bi me morali zatuliti, ko sem videl, da sem bil jaz klavna žrtev. V mojo srečo ni bilo nikogar doma. Naglo sem si ovil okrog prsta na debelo pajčevine in ustavil kri. Nihče ni vedel za mojo nesrečo. Dobro sem si namreč zapomnil, kako so me Ob neki priliki oče rcnovali. Re-vrteli rezilno kolo, jaz isem pa seno in slamo tlačil v trugo. Pa ker sem imel oči in misli povsod, samo pri slamoreznici ne, zato je tako naneslo, da sem vtaknil prste v kolesje. Naglo sem potegnil roko ven, da ni šla med veznico, dal duška svojim srčnim občutkom, kolikor mi je bilo moči in planil s poda in k vodnjaku, kjer sem držal ranjene prste v vodi. Oče so prišli za menoj, me za vsak slučaj in radi previdnosti pošteno obrcali, potem so me pa vprašali, kaj mi je. Nikoli več nisem potem kazal prstov, če je bilo kaj napek z njimi.
Ob neki priliki so mi po svoji- neprevidnosti zaupali koso, osovnik in vse, kar spada zraven. Hoteli so napraviti iz mene dobrega kmeta. Se reče, kar se tiče splošne izobrazbe se jim. je nakana na celi črti in imenitno posrečila. Stegniti sem moral roko, da sem dosegel koso, kadar sem jo (brusil. In tako sem orusil nekega mladega jutra in po svoji zgledni navadi imel oči v bližnjem grmu, kjer se mi je zdelo, da bodo mladi kosi. Pa se je zgodilo, saj se drugače tudi ni moglo, da sem stegnil roko previsoko in začel brusiti koso namesto z oslo, s kazalcem, še danes imam lep spomin na to. Vrgel sem koso po tleh, na drugo stran oslo in držal od sebe prst, ki je dajal iz sebe lepo rdečo barvo. Oče pa proti meni s hudimi nameni in ni mi kazalo drugega, da sem se obrnil in jo vlil domov. Po mojem mnenju na | Menišiji niso imeli razumevanja za take stvari. Saj nisem iskal sočustvovanja in pomilovanja, ampak vsaj brc nisem zaslužil, bi rekel, če sem bil že itak tako nesrečen, da sem ;si kaj napravil. Meni ni šlo v glavo, kako bi mogla očetova akcija p° storjenem dejanju izboljšati položaj. Seveda, kar bi bili morali oče storiti, bi bilo to, da bi me že zjutraj na tešče nekoliko premikastili za vsak slučaj in iz dobrega namena za vse, kar bom tisti dan narobe doprinesel. Kakor tisti mož, ki je svojo boljšo polovico vsako jutro nabun-kal, da ne bi pozabila, kdo je gospodar pri hiši.
Torej to sem bil jaz, ko sem postal bognar na svojo roko in si sam ustvaril prva kolca, ki sp zares tudi tekla. Ta uvod je bil od sile potreben za nadaljevanje, kakor boste videli.
FRANCE BEVK:
STRAŽNl OGNJI
“Oče, ne morem Vas preobleči, ne umiti. Krste ni, ne duhovnika. Ničesar nimamo, vse nam je Bog vzel, njegovo ime bodi češčeno . . .”
Pokropila ga je z novimi solzami in ga zravnala v jamo. Odtrgala je kos predpasnika in ga Pogrnila čez odprta usta in čez začudene oči. Plitko jamo je zasula. Na grob je nanosila kajenja. Poiskala je dva krepelca, zvezala s trto zasilen križ in ga zasadila na grob . . .
Delo je bilo končano.
Kaj pa zdaj? . . .
Sklenila je na prsih roke in zrla nepremično v kup tramov in pepela, iz katerega se je dvigal dim. Veter je zapihljal in ga odnašal čez cesto, v veje dre-ves. Ptice so pele tako neugna-no, kot bi žuborele srebro izpod jasnega neba. Priroda ni vedela za veliko gorje, ki se je bilo tega dne zrušilo na ljudi.
Andrejc je razmišljal, ali je ban ali noč. Svetlo upanje po svobodi se mu je vžigalo čimdalje jasneje, le hipi čakanja so bili dolgi. V tem čakanju je bi-grobnica, v katero je bil pogreznjen, od trenutka do trenutka strašnejša. Siveli so mu la-sle- Podgane so ga zavohale in ga napadale živega.
Mislil je na ženo, mislil je na otroke. Predstavljal si je njiho-v° zdravje in njihovo igro; videl jih je, kako se čudijo njegovemu prihodu . . .
Kad njim je zaškrtalo. Pogledal je kvišku, gosta tema je vi-Sela nad njim, ni se razjasnila. “Andrejc.”
Dil je človeški glas, ki se je °glasil ko zvon odrešenja. Zatrepetalo mu je srce.
“Peter?”
“Ne izprašuj! Ali moreš ple-
zati?”
“Poizkusil bom,’” je odgovoril Andrejc.
Niti za hip ni podvomil, da bi za svoje od rešen j ene storil tu-di^največje nemožnosti.
‘Ošibel sem,” je pristavil.
Vrv ima vozle za prijeme. udi z nogami se lahko opiraš nanje. Ali — podvizati se je treba.”
Vrv mu je zletela na glavo, ndrejc se je je oprijel z nagli-°, bal se je, da mu ne ubeži in Več ne povrne. Misel na svo-°do mu je vlila v ude čeznatur-n° rnoč. Oprijel se je in se po-sK3*. kvišku. Bila je dolga pot . °zi temo, cela večnost muke ln strahu, da ne doseže izhoda v Prostost, že je omahoval in izčrpaval zadnje moči,, ko je zača 1 roko na svojih laseh. Nekdo je zgrabil prvo za lase, nato roko in mu pomagal kvišku, oaporom se je izmuznil skozi n°; ko je bil zgoraj, se je sko-
1,0 zgrudil.
Stopila sta na hodnik, kjer je s ala svetiljka in medlo svetila P° vlažnih stenah. Pred Andrej-^Gm je stal neznan človek, hrust c Postavi, ki ga je vprašal:
<(Ali boš mogel še plezati?” ^Navzgor ne, a navzdol pač.” Pojdi za menoj!”
Neznanec je ugasnil svetiljko. a sta dalje in se prijemala sten. Ko sta prišla na stopnice, •te^hrust postal. Pošepnil je:
Tu ostani! Peter te pride is-kat- Toda — molči!”
Hrust je izginil hode po pr-
stih.
Preteklo je nekaj neznano olgih minut čakanja. Andrejc že mislil, da je izgubljen. Ob ej misli ga je čudno težko spre-letelo v duši.
Slednjič je zaslišal lahke korake. Ni ugledal človeka, nekdo 8a je z&del z roko v obraz, da je °nemel.
“Andrejc!”
“Peter,” je spoznal Andrejc njegov glas, četudi je bila beseda polglasno izgovorjena.
“Pojdi!” ga je prijel za roko. “Potiho! Potiho!”
To je bilo lahko ubogati, zakaj Andrejc ni imel skoro nič več obuvala na nogah. Zdelo se mu je, da se Peter opoteka v temi in težko hodi. Parkrat je je-knil, ko je v temi zadel s telesom ob zid.
Stopila sta po ozkih stopnicah in prišla v vežo. Peter je odprl rahlo priprta vrata, stopila sta na široke stopnice, ki so peljale nekoliko navzdol.
Tedaj se je obrnil Peter v nočni svetlobi neba, pod katerega sta stopila, do Andrejca, in mu pošepnil:
‘Natepsti me je dal, da štrli meso od mene . . .”
In je zaškrtal z zobmi.
Pristavil je: “Nikogar več ne bo tepel.”
Stopila sta čez ozki, pod nogami šškripajoči most na ozidje, ki je odpiralo pogled v črno temu in v — prostost.
Na zidu je sedel hrust in držal križem roke, Za prišleca se ni zmenil. V lini je ležala nabita mušketa in gledala v dolino.
Bila je črna, navidez mirna noč. Iz teme so se odražali grajski zidovi, v daljavi so goreli veliki ognji.
Ti ognji so čudno dimili Andrejca, dasi ni vedel, kaj pomenijo. Za hip je obstal ko okame-nel. Obrnil se je s pogledom na Petra; za vpraševanje ni bilo časa.
“Sem! Tu je vrv . .
Besede so bile kratke, mrzlične, delati je bilo treba naglo Andrejc se je oprijel vrvi in se zagnal čez zobčasto kamnito o-grajo. Prvi hip ga je objela groza. Umiril se je, ko se je spomnil na neprimerno večjo grozo ječe.
Plezal je nizdol, v globino, v črno noč, v neznano. Roke so se mu ob zidovju obdrgnile, da so krvavele.
Pod nogami je začutil, da mu je zmanjkalo vrvi. Ozrl se je v globino. Videl je črna, z redkim, nizkim grmovjem in s trnjem porasla tla pod seboj. Manjkalo je le še par sežnjev. . . . Odskočil je in padel v črnino, se prekopicnil čez majhen grm in sedel.
VESTI
• "tv
Bilo mu je vse tako novo, tako neznano, da je bil ko omamljen. Še pred kratkimi minuta mi je nihal med življenjem in smrtjo, a bliže smrti nego življenju. Preživel je trenutke groze, da se je čudil, da ni zblaznel da mu lasje niso osiveli. Iz skrajne teme svoje ječe je padel v svobodo, v noč, v voljni poletni zrak, ki ga je objel od vseh strani.
Preden se je ozrl, da vidi, kaj se godi okrog njega, je vdihaval svobodo s polnimi prsmi! Občutil je vonj narave, duh cvetic, svežost tal kot še nikoli do tiste minute. Objelo ga je čustvo velike hvaležnosti, da bi se bil sklonil na zemljo, jo objel in privil nase.
Spomnil se je na Boga. Ozrl se je proti nebu, zvezde so sijale. Dvignil je roke in jecljal, drugega ni mogel reči:
“Zahvaljen, o Bog! Vlidim^ da si mi bil milostljiv, da nisi pozabil name. Zahvaljen in če-ščen, o Bog!”
Od te jecljajoče molitve je splavala misel na ženo, na otroke. Roke je povesil in se ozrl po dolini proti Šturijam, kot da hoče iz teme razbrati njihove obraze, ki ga ne čakajo, a ga bodo do norosti veseli.
(Dalje prihodnjič*
Promet pada
Na zasedanju ljudske skupščine Slovenije je prišlo na dan, da železniški promet na progi Jesenice-Gorich-Sežana izredno naglo pada. Po uradnih podatkih je šlo še 1. 1955 po tej progi 1,600,000 ton tujega blaga, lani pa le še 400,000 ton. Zastopnik vlade Bojan Polak je dejal, da vzrok temu slabo tehnično stanje proge. Ljubljanska žel. direkcija je ponovno predlagala Glavni direkciji v Beogradu modernizacijo te proge. Vlada Slovenije je predlog podprla, pa je vendar ostalo vse pri starem.
Dentistična šola ukinjena
V	Ljubljani so imeli Srednjo dentistično šolo do letošnje spomladi, pa so jo zaradi načelnega nasprotovanja nekaterih znanstvenih delavcev ukinili. Letošnjo jesen so sklenili uvesti ponovno šolanje dentistov, toda ne kot samostojno šolo, temveč cot prvo stopnjo univerzitetnega študija na Stomatološkem oddelku medicinske fakultete. Ta je bila ustanovljena 1. 1950, pa je na njej doslej diplomiralo le 51 slušateljev.
Triglavski Snežnik proučujejo
V	avgustu je skupina 32 francoskih in 10 jugoslovanskih hi-dro-tehničnih strokovnjakov odšla na področje Triglava proučevat hidrotehnične in hidro-meteorologične razmere v Triglavskem pogorju, prav posebno pažnjo bo posvetila ledeniku na Malem Triglavu. Uspehi študija jodo objavljeni v okviru študije o ledenikih v gorovjih Srednje Evrope.
V Vevčah so dobili nov stroj
Pretekli mesec so spustili v Vevški papirnici nov velik papirni stroj v obrat ob navzočnosti vodstva tovarne, predstavnikov oblasti in zastopnika švicarske tovarne, kjer je bil stroj izdelan. Stroj je 54 m dolg in predstavlja prvi korak k modernizaciji Vevške papirnice.
Papirna industrija v Jugoslaviji je precej zaostala in potrebuje nujno nove stroje. Za bližnjo bodočnost napovedujejo nove stroje tudi za nekdanjo Bonačevo tovarno papirja na Količevem..
Delavske unije priganjači delavstva
Na posvetovanju Sindikata kovinarjev v Ljubljani sredi julija so prišli do zaključka, da je glavna naloga sindikata (delavske unije), da je ta mobilizator
delovne skupnosti; torej ne samo tolmač raznih ukrepov v podjetju, ampak predvsem priganjač k smoternejšemu gospodarjenju in proizvajanju.
Pri takih ciljih je razumljivo, da so na zborovanju tožili, da sindikalne organizacije marsikje še “težko najdejo pot do delavcev.”
Izvoz Slovenije se dvignil za 18.6 odstotka
Tekom prve polovice letošnjega leta so izvozili iz Slovenije za 12.3 milijarde deviznih dinarjev vrednosti več blaga kot lani v istem času. V odstotkih pomeni po zvišanje za 18.6. V januarju je izvoz znašal 9.4 milijarde, v juniju pa že 16.3 milijarde. Skupni izvoz tekom prvega polletja je znašal 78.5 milijard deviznih dinarjev vrednosti. Po uradnih cenitvah predstavlja izvoz prvega polletja o-koli 45% celotnega letnega izvoza.
Pralni stroj še ni pralnica
Pod tem naslovom se ljubljansko “DELO” pritožuje nad kakovostjo dela v javnih pralnicah Slovenije. Teh je skupno 40. Na zborovanju Okrajnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani je inž. Cilka Maležič ugotovila, da vezava pralnic na električno energijo pogosto podaljšuje čas pranja in da kakovost pranje ni taka, “kot bi si jo želeli.”
Zastopniki pralnic so se o-pravičevali, da jim delajo preglavice pralna sredstva, zlasti milo, Če se jim stroji pokvarijo, ne morejo zlepa dobiti tovarniškega strokovnjaka za popravilo.	• '*■
Iz razprave je bilo razvidno, da si ljudje žele, da bi v pralnicah perilo tudi zakrpali in zlikali, kot to dela na primer pralnica rudnika v Kočevju.
Okrog 1700 televizijskih sprejemnikov
Po podatkih RTV Ljubljana je bilo sredi julija v Sloveniji prijavljenih skupno okoli 1,700 televizijskih sprejemnikov, od tega okoli 300 v Ljubljani. Vendar sodijo, da je sprejemnikov nekaj več, ker za sedaj njihova prijava še ni obvezna.
Konjske vprege s celjskih ulic!
Svet za gradnje in komunalne zadeve Celja je po poročilu ljubljanskega lista “Delo” sklenil dokončno, da v bodoče ne “kaže več dovoliti voženj s konjskimi vpregami po celjskih ulicah”. “Osrednji razlog za ta korak je ta, da se zaradi vedno večjega avtomobilskega prometa zagotovi na ulicah večja varnost. Doslej so namreč ravno številni vozniki... najbolj ogrožali cestni promet.” V bodoče bodo smele konjske vprege le na takozvane obvozne ceste izven mestnega središča.
Sporazum o obmejnem pasu z Avstrijo
S 15. julijem je stopil v veljavo sporazum o obmejnem pasu med Avstrijo in Jugoslavijo, na temelju katerega smejo prebivalci tega pasu, ki sega na vsako stran meje 10 km, štirikrat na mesec preko meje za največ 60 ur. V ta pas spadata med drugimi večjimi kraji Jesenice in Tržič na Gorenjskem, dalje Dravska dolina do Maribora, Pomurje z Radgono in Murska Sobota.
Nadomestni deli za kmetijske stroje
Kmetijska zadruga Domžale je nabavila lani od “Agrotehnike” kosilnico, priključek trak-
BOŽIČ V DOMOVINI
samo $481.(0
ZA KLM-JET
20. DEC.: NEW YORK - ZAGREB 5. JAN.: ZAGREB - NEW YORK
OBISKI IZ SLOVENIJE V AMERIKO!
Delamo Affidavit of Support ter uredimo vse ostalo.
SKUPNA POTOVANJA V LETU 1961
Z ladjami:
MAJ 4—AMERICA MAJ 25—UNITED
STATES	JUNIJ 11—KLM-JET
Prijave sprejema, informacije daje:
BLED TRAVEL SERVICE
torja “Ferguson”, ki ga izdeluje industrija traktorjev in motorjev v Beogradu. Kosilnico so nam razni strokovnjaki zelo toplo priporočili, vendar smo imeli z njo doslej zelo bridke izkušnje. Pri raznih okvarah, ki so nastale vsled slabega materiala, nismo mogli dobiti nobenih rezervnih delov. Ne glede na to, da ta kosilnica z 1.80 m dolžine ni primerna za naše travnike, ni nikjer na razpolago niti nožev niti brezkončnih jermenov za pogon kosilnice. Tako nam je praktično delovala kosilnica z novimi brezkončnimi jermeni le dve uri, nakar je zaradi prevelike raztegljivosti jermenov popolnoma odpovedala, novih jermenov pa ni mogoče nikjer dobiti. Ker je cena za vse rezervne dele neprimerno visoka (če se sploh dobijo), je kalkulacija stroškov za te vrste uslug tako visoka, da jo naši kmetje kooperanti ne zmorejo.
Zanimali smo se tudi za nakup žitnega kombajna, vendar smo od nakupa odstopili, ker smo namreč dobili informacije, da ni nobenih rezervnih delov za stroj. Takšna je situacija za večino kmetijskih strojev in vprašujemo se* kdo je za to odgovoren? “Agrotehnika” v Ljubljani se bori z raznimi tovarnami kmetijskih strojev, da bi preskrbeli dovolj rezervnih delov, vendar brez uspeha. Je potrebno, da naš traktorist izgubi ves dan samo zaradi iskanja metra jeklene spletene vrvice premera 4 mm, ki je potrebna pri navedeni kosilnici in je sploh ni bilo mogoče dobiti v Ljubljani? Je potrebno, da izgubljamo zaupanje v naše že renomirane tovarne kmetijskih strojev, ker ne zagotovijo zadostno zalogo rezervnih delov, ki so nujno potrebni za neovirano delovanje kmetijskih strojev, saj so večkrat izdelani iz nekvalitetnega materiala?
Franc Zapušek, upravnik Kmetijske zadruge Domžale -----------o------
Najbolj zaostalo pleme na svetu
na prostem, med deževjem pa se zatečejo v kolibe, kjer ima vsaka družina ležišče okrog lastnega ognjišča. Lovijo z lesenimi loki, pri lovu na ribe pa mečejo iz čolnov osti.
Odprava ni našla sledov, po katerih bi mogli sklepati o kakem ongijskem verstvu. Opazili so le, da nekatere ženske nosijo na prsih kot okrasek čeljusti moških prednikov.
-----o------
Nove angleške tirnice
Direkcija angleških železnic je sporočila, da potniki med vožnjo z vlakom že v bližnji prihodnosti ne bodo več slišali neprijetnega ropotanja koles. Kakor je znano, nastane ta ropot v trenutku, ko peljejo kolesa čez presledke med železniškimi tirnicami.
V Angliji bodo začeli kmalu izdelovati nove tirnice, ki bodo baje lahko dolge po več milj, medtem ko so dosedanje angleške tirnice le do 18 m dolge. Presledek med tirnicami so doslej puščali zaradi tako imenovanega razteznostnega koeficienta, ki je posledica vročih dni.
Strokovnjaki pa so ugotovili, da je koeficient v dosedanjem obsegu nepotreben ker se tirnice raztegujejo na znatno večjih presledkih. Poslej bo torej mogoče izdelovati občutno daljše železniške tirnice. Prvo progo s ta-timi tirnicami že gradijo' v Walesu. Inženirji zatrjujejo, da je progo iz takih tirnic mnogo laže vzdrževati in da so vzdrževalni stroški znatno nižji.
------o-----
- Benjamin Stoddert iz Ma-rylanda je bil prvi mornariški tajnik ZDA.
Z letali:
MAJ 28—SABENA-JET
6113 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
EX 1-8787
J
MALI OGLASI
Miklich Painting & Decorattog KE 1-3889	923 Nathaniel Rd.
se priporoča za pleskanje hiš in stanovanj. Brezplačna ocenitev stroškov.	(180)
POLICAJEV1 PRIJATELJI — Načelnik policije v Argyle, Wis., Adolf Jaggi, naloži ob nedeljah otroke na svoj motocikel in jih vozi okrog. Ti se pri njem kar dobro počutijo, kot kaže slika.
Švicarski etnolog dr. Ernest Bichy je nedavno poročal v Zu-richu o svojih raziskavah na Malem Andamanu, skrajnem južnem otoku v istoimenski skupini, ki jo sestavlja 2041 večjih in manjših otokov.
Dr. Bichy je delal sedem let v indijskem državnem zavodu za antropologijo v Kalkuti. Ta je v minulih letih organiziral več odprav, februarja 1958 pa se je fregata indijske mornar! ce s šestnajstimi raziskovalci pod Bichyjevim vodstvom zasidrala ob vzhodni obali tega otoka.
Mali Andaman je skoraj povsem ločen od zunanjega sveta. Šele leta 1893 so raziskovalci prvič prišli v stik z Ongiji,-prebivalci tega otoka. Poročilo dr. Bichyja, dopolnjeno z diapozitivi, z magnetofonskimi posnetki in s kratkim dokumentarnim filmom v barvah, prinaša mnogo novih zanimivosti o življenju na tem koncu zemlje.
Ongi dejansko še vedno živijo v kameni dobi. Kresila ne poznajo, gline ne oblikujejo, domačih živali nimajo, razen psov, ki so jih pripeljali na otok raziskovalci. Kljub temu so bili prijazni s člani odprave, ki so se z njimi sporazumevali po znakih in gibih.
Ongi so negroidnega plemena, pritlikave rasti, kodrastih laš kot Bušmani. Moški so povprečno 148 centimetrov visoki, ženske pa le 139. Moški nosijo predpasnike, ženske pa pasove iz palmovih listov. Kot nakit imajo ogrlice in zapestnice iz cevkastih školjk. Pogosto s. barvajo obraze rdeče in belo.
Ongijski rodovi živijo v skupnosti po deset do dvajset družin, ki imajo enega poglavarja. Hodijo na lov, v suhi dobi živijo J
Sobe sc odda
Tri opremljene sobe se oddajo zakoncema ali dvema treznima moškima. Si lahko sama kuhata. Kličite po 5. uri UL 1-7484.
(173)
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
Zastonj stanovanje
v 4-sobni hiši, mala plača, starejšemu paru v pokoju, brez otrok, v zameno za čiščenje malega urada in čuvaja. Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU -3877.	(W)
Naprodaj
Naprodaj je dobroidoča gro-cerija in mesnica, pripravna za izkušenega mesarja, v St. Clair-ski okolici. Prometa $2,000 tedensko. Nič agentov. Za naslov (ličite naš urad HE 1-0628.
(172)
East 185 St. - Blvd.
Dvodružinska, 5-5 in 3 sobe na tretjem, garaža za 2 kare. Cenjeno za hitro prodajo.
Beverly Hills
Skoro nova 4%-sobna veneer zidana hiša, razvedrilna soba, vse zgotovljeno na drugem, garaža za 2 kare, velik lot.
Za informacije kličite JOHN KNIFIC REALTOR 820 E. 185 St.	IV. 1-9980
V najem se odda
štiri lepe sobe spodaj, s kopalnico in gorkoto, starejšima zakoncema — Slovencema. Vprašajte na 1258 E. 61 St. zadaj.
-(173)
ZAHVALA
Mrs. Mary Drenik in družina se zahvaljuje Mr. & Mrs. Frank Kosec Sr. za sv. maše in Mr. & Mrs. Richard Godfrey za cvetlice, darovane pokojnemu Fe-lixu Drenik.
JULES VERNE:
CARSKI SEL
(Mihael Sfrogov)
POVEST

V obširni državi izvršujeta dva carska namestnika vrhovno oblast. Prvi prebiva v Irkutsku, glavnem mestu vzhodne, drugi pa v Tobolsku, glavnem mestu zapadne; Sibirije, ki ju loči Ču-na, pritok reke Jeniseja.
Nekatere pokrajine v Sibiriji so izredno rodovitne in imajo obširne, bogate rudnike. Njena tla so bogatejša pod površjem kakor pa nad njim.
Ker oez te neskončne planjave še ne teče nobena železnica, (tedaj, ko se je vršila naša povest, ni- tekla. Leta 1903 pa je bila dograjena velika sibirska železnica, ki drži do Vladivostoka oz. Daljnega), je treba po njih potovati poleti s taratajko ali telego, pozimi pa na saneh.
Zahodna sibirska meja je z vzhodno zvezana z električno žico, ki je dolga več kakor 800 vrst (8536 km). Od Urala drži čez Jekaterinburg, Kamišlov, Tjumen, Išim, Omsk, Jeanskoje, Kolivan, Tomsk, Krasnojarsk, Nižnji Udinsk, Irkutsk, Vrhnji Udink, Nerčinsk, Strjetensk, Al-bazino, Blagovješčensk, Rado, Orlovskoje in Aleksandrovsko-je v Nikolajevsk. Brzojavka do skrajne meje stane za vsako besedo 6 rubljev 19 kopejk (1 rubelj — 3.75 franka, 1 kopejka — 0.04 franka). Iz Irkutska se cepi stranska veja v K jahto na mongolski meji.
Brzojavna žica, ki veže Jekaterinburg in Nikolajevsk, je bila pretrgana najprej za Tom-skom in nekaj ur pozneje med Tomskom in Kolivanom.
Zato je car na drugo poročilo generala Kisova odgovoril samo: "Takoj po brzega sla!”
Čez nekaj trenutkov je vratar iznova odprl duri. Na pragu se je pojavil policijski načelnik.
“Vstopi, general,” je dejal car kratko, “in mi povej, kar veš o
Ivanu Ogarevu.”
“Ta človek je zelo nevaren, Veličanstvo,” ’je odgovoril policijski načelnik.
“Ali ni bil polkovnik?”
“Da, Veličanstvo.”
“In je bil razborit?”
“Zelo razborit, toda neukrotljiv in tako častihlepen, da se ni ustrašil ničesar. Kmalu se je zamotal v tajne spletke. Njegova Visokost veliki knez ga je odstavil in pregnal v Sibirijo.”
“Kdaj?”
“Pred dvema letoma. Ko ga je po šestmesečnem pregnanstvu Vaše Veličanstvo pomilostilo, se je vrnil v Rusijo.”
“In od takrat ni šel več v Sibirijo?”
“Zopet, Veličanstvo, a to pot prostovoljno,” je odgovoril policijski načelnik.
Nekoliko tiše je pristavil: “Bil je čas, Veličanstvo, ko se ni vrnil, kdor je odšel v Sibirijo.”
“Morda. Toda dokler bom jaz živ, je in bo Sibirija dežela, iz katere se je mogoče vrniti.”
Car je bil upravičen, poudariti te besede. Milosrčni vladar je pogostokrat dokazal, da zna rusko pravosodje tudi odpuščati.
Policijski načelnik ni odgovoril ničesar, četudi je bilo jasno, da mu polovičarske odredbe niso bile všeč. Po njegovem mnenju bi ne smel nihče, ki je prekoračil uralsko pogorje, gnan od orožnikov, misliti na to, da ga prekorači drugič. Toda pod novo vlado je bilo drugače, kar je policijski načelnik odkritosrčno obžaloval. Kaj? Pregnanstvo za vse življenje naj bi bilo samo še za zločine zoper občno pravo? Politični kaznjenci naj bi se iz Tobolska, Jakutska in Irkutska vračali v domovino? Ne! Policijski načelnik je bil vajen samodržnih ukazov, ki niso dopuščali pomiloščenja, in se zato ni mogel sprijazniti s takim vladanjem. Toda molčal je in čakal, da ga car vpraša nanovo.
“Ali se Ivan Ogarev,” je car vprašal dalje, “s tega potovanja ni povrnil drugič v Rusijo?”
“Se je, Veličanstvo.”
“In potem je policija izgubila njegovo sled?”
“Ne, zakaj pregnanec postane nevaren šele tedaj, ko je bil po-miloščen.”
Carjevo čelo se je nekoliko pomračilo. Policijski načelnik se je bal, da je morda zašel predaleč. Daši je bil precej trdovratnih misli, je bil vendar brezmejno vdan svojemu gospodarju. Toda car je prezrl ta očitek,
CHICAGO. ILL.
CHICAGO. ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
LAUNDROMAT — Fu'lly Equipped 1960 Westinghouse, 20 W and 7 D. N..W. Suburb. For sale by owner. LA 9-5463, LA 9-5231.
HOUSEHOLD HELP
REAL ESTATE FOR SALE
PARK RIDGE. THIS IS IT!
By owner, 9 rm. brick, 4 bdrms. 1% bath. On 161x175 feet. Lot on lake. Full plastered basement. TA 3-7565.	(171)
6 ROOM RESIDENCE — Completely remodeled. Tile bath, knotty pine kit. with breakfast nook, dishwasher, playrm. and shower in basemt. New 2 car gar., drapes, crptg., gas heat, low taxes. 'Low 20’s. By owner. Village 8-4362.
WOMAN for light housework and child care in Melrose Park. Stay, good congenial home. References. Call CL 5-8835 after 4 p.m.
(172)
BY OWNER
Nice |5 room briqk bungalow. Good location. Near North and Central. TUxedo 9-4065.
HELP WANTED — FEMALE	,
CLERK-TYPISTS
for
ACCOUNTS RECEIVABLE
and
ACCOUNTING DEPARTMENT
Also a variety of openings for experienced office personnel.
Good starting salary, opportunity for advancement, excellent company benefits, modern air-conditioned office, 5-day week.
CRestwood 2-3701
GENERAL BINDING CORP.
1101 Skokie Highway, Northbrook, III.
14 mile south of Route 68	(172)
ki se je tikal njegove notranje politike, in je nadaljeval:
‘Kje je bil Ivan Ogarev nazadnje?”
“V permski pokrajini.”
“V katerem mestu?”
“V Permu.’”
“S čim se je bavil?” “Navidezno je bil brez posla; nič sumljivega ni bilo v njegovem vedenju.”
“Ali ni bil pod policijskim nadzorstvom?”
“Ne. Veličanstvo.’”
“Kdaj je zapustil Perm?” “Nekako začetkom marca.” “Kam se je obrnil?”
“Ne vem.”
“In od tedaj tudi ni znano, kaj se je zgodilo z njim?”
“Nihče ne ve.”
“Tako? Jaz pa vem!” je odgovoril car. “Prejel sem brezimna poročila, ki niso šla skozi policijske pisarne, in glede na dejstva, ki se sedaj vrše onstran meje, smem verjeti, da so popolnoma točna.”
“Ali mislite, Veličanstvo,”’ je vzkliknil policijski načelnik, “da je Ivan Ogarev vpleten v tatarski vpad?”
“Da, general! Povedal ti bom, česar še ne veš. Ko je Ivan O-garev zapustil permsko pokra-]ino, je šel čez uralsko pogorje v Sibirijo, v kirgiške stepe, da
V	blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE
Frances Miklič
ki je umrla 7. septembra 1958. leta
Dve leti je minilo že, odkar Vas več med nami ni, ko se spominjamo na Vas, vse solzne naše so oči-
V	raju pa prosite zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, pri Bogu, v rajski večnosti!
Vaši žalujoči:
OTROCI
in SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 7. septembra 1960.
		M
			
V blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Sadar
ki je umrl 31. avgusta 1954
Šest let Te hladni grob že krije, in spomin nam žalosti srce. Večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
JOSEPH L, FRANK in ALBERT, sinovi
Cleveland, Ohio, 7. septembra I960.
pridobi nomadsko prebivalstvo za vstajo. Nato je šel proti' jugu v neodvisni Turkestan. V buharskem, kokanskem in kun-duškem kanatu je našel poglavarje, ki so bili pripravljeni, pognati svoje tatarske orde v sibirske pokrajine in izzvati splošen vpad v azijsko Rusijo. Gibanje se je netilo na skrivaj, toda udarilo je kakor strela in sedaj so pretrgana vsa pota med zapadno in vzhodno Sibirijo. Še več. Ivan Ogarjev hlepi po maščevanju in streže celo pa življenju mojega brata.”
Car* se je med govorom razvnel in naglo stopal gori in doli. Policijski načelnik ni odgovoril ničesar. Mislil si je sam pri sebi, da bi se načrti Ivana Ogareva pač ne bili mogli uresničiti tedaj, ko ruski carji še niso po-miloščevali pregnancev.
Molčal je nekaj trenutkov. Nato se je približal carju, ki je bil sedel v naslonjač, in rekel: “Vaše Veličanstvo je brez dvoma ukazalo, da se vpad kar se da hitro odbije?”
“Da,” je odgovoril car. “Zadnja brzojavka, ki je še mogla dospeti v Nižnji Udinsk, je morala vzdigniti čete v jenisejski, irkutski, jakutski, amurski in bajkalski pokrajini. Istočasno hite permski in nižnjenovgord-
ski polki ter obmejni kozaki proti uralskemu pogorju. Toda žal, treba bo več tednov, preden bodo trčili ob tatarske orde.”
“In brat Vašega Veličanstva, Njegova Visokost veliki knez, ki je sedaj sam v irkutski pokrajini, ni več v neposredni zvezi z Moskvo?”
“Nič več!”
“Ali vsled zadnjih brzojavk ne ve, kaj je Vaše Veličanstvo ukrenilo in kako pomoč ima pričakovati iz pokrajin, ki so Irkutsku najbliže?”
“To ve,”’ je odgovoril car. “Ne ve pa, da je Ivan Ogarev upornik in izdajavec ter njegov srdit sovražnik. Ivan Ogarev namerava iti v Irkutsk in se pod napačnim imenom vriniti velikemu knezu, ki ga osebno ne pozna. Kp si(bo pridobil njegovo zaupanje in bodo Tatari obkolili Irkutsk, bo mesto izdal in z njim mojega brata, čigar življenje je v neposredni nevarnosti. To je, kar vem vsled prejetih poročil. Veliki knez pa tega ne ve in zato mora zvedeti.”’ “Dobro, Veličanstvo, vrl, pogumen sel . . .”
“Pričakujem ga.”
“In hiteti bo moral,” ’je dodal policijski načelnik, “zakaj dovolite mi dostaviti, Veličanstvo, da je sibirska zemlja zelo
SEPTEMBER
• « «
i i
I 2 3
4 5 4 7 8 9 10
%nn2 » M 15 16 17 4<1.AS 18 19 20 21 22 23 24 1960 V 25 26 27 28 29 30
KOLEDAR
društvenih
prireditev
SEPTEMBER
25.—Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi “Card Party” V cerkveni dvorani ob dveh po-
senski koncert.
28.—Demokratski klub 23. var-
de priredi predvolivno “card • party” v SND na St. Clair
poldne.
OKTOBER
2.—Banket državne konvencije
SŽZ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd.
15.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. plesni večer.
15.	—Društvo Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev priredi letni ples v maskah pri Sv. Vidu.
16.	—Edward Kenik poda samostojen koncert v SND na E. 80 St. pod pokroviteljstvom Društva Mir št. 10 SDZ. Začetek ob štirih popoldne. Po koncertu igra L. Hrovatov orkester.
16.—Društvo Marijin Dvor št.
1640 Kat. borštnarjev praznuje 45-letnico obstoja z banketom v Slov. domu na Holmes Ave.
22.	_Oltarno društvo fare Ma-
rije Vnebovzete priredi družabni večer v šolski dvorani. Začetek ob sedmih.
23.	— Pevsko društvo SLAVČEK poda ob 3:30 pop. v novi dvorani pri Sv. Vidu svoj je-
Ave.
29^—Zveza Slov. protikomunističnih borcev priredi v Slov. domu na Holmes Ave. jesensko zabavo.
30.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA praznuje s prireditvijo v cerkveni dvorani pri Mariji Vnebovzeti 35-letnico svojega obstoja.
30.—Pevski zbor PLANINA
priredi v SND na 5050 Stanley Ave. na Maple Heights ob štirih popoldne svoj jesenski koncert.
NOVEMBER
6. — Glasbena Matica poda ob 20-letnici obstoja Verdijevo opero Traviata, ob 3:30 pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
11.	—Ples mladine ob zlatem jubileju SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
12.	—Banket in ples v proslavo zlatega jubileja SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
27. — Moški pevski zbor Slovan poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne.
GREAT LAKES COLLEGE CLINIC
1900 SUPERIOR AVENUE NAZNANJA PRIČETEK JESENSKIH TEČAJEV
Razredi medicinske masaže trajajo petnajst mesecev in vam ob dovršitvi omogočijo odpreti lasten urad pod licenco Ohio State Medical Board.. Postanete lahko priznan član častnega poklica, popolnoma neodvisni in v pomoč bolnim ljudem. Obiskujete lahko večerne tečaje, sestoječe iz predavanj in iz nazorno predvajanih medi-zinskih masaž. Tečaj mehanoterapije traja dalj časa in vodi do zdravniškega naslova v mehanoterapiji. Ta tečaj vključuje vse panoge praktičnega zdravljenja in ga lahko obiskujete ob večerih. The Great Lakes tečaji so odobreni od državnega medicinskega sveta za izpite in licenco. Vpišete se lahko sedaj v GREAT LAKES COLLEGE, 1900 Superior Ave., Cleveland, O. CH 1-1197, IV 6-4311, CH 1-0149.
ugodna za vstajo.”
“Ali misliš, general, da bodo pregnanci držali z vpadniki?” je vzkliknil car, ki se ni mogel več obvladati.
“Vaše Veličanstvo naj mi o-prosti! . . .” je odgovoril jecljale policijski načelnik. Ta misel se mu je v resnici porodila v nemirni in nezaupljivi glavi.
“Prepričan sem, da je več domoljubja pri pregnancih!” je povzel car.
“Razen političnih pregnancev so v Sibiriji še drugi kaznjenci,” je odgovoril policijski načelnik.
“Zločinci! O general, prepuščam jih tebi. To je izvržek človeštva, ki ne pozna domovine. Vstaja ali bolje vpad pa ni naperjen proti carju, ampak proti Rusiji, proti domovini, ki jo pregnanci še vedno upajo videti in ki jo bodo zopet videli! . . . Ne, Rus se nikoli ne bo zvezal s Tatarom, da oslabi, četudi le
za eno uro, moskovsko oblast!”
Car je po pravici zaupal v domoljubje onih, .ki jih je iz političnih ozirov začasno poslal v pregnanstvo. Milosrčnost, ki je bila temelj pravosodja, kadar ga je mogel izvrševati sam, in izdatne olajšave, s katerimi je omilil kazni nekdaj tako strašnih ukazov, so mu bile porok, da se ne moti. A četudi tatarski vpad ni mogel računati s pregnanci, je bil vendarle nevaren, ker se je bilo bati, da se bo velik del kirgiškega prebivalstva pridružil vpadnikom.
Kirgizi se dele v veliko, malo in srednjo ordo ter štejejo približno 400,000 “ottorov,” t.j. do 2,000,000 duš. Izmed različnih oddelkov so nekateri neodvisni-drugi pa priznavajo bodisi rusko bodisi hivsko, kokansko ali kuharsko nadoblast.
fDftlle nrlhodnW
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East «2 St. 17002 Lakeshore Blvd.
Pokližite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
PREPROSTO — V Indoneziji električnih ali ■parnih žay še ne poznajo. Hlode žagajo v deske m načini, kot ga vidimo na sliki.
ŽRTVE MORAJO BITI! — Ko so valovi Atlantika pretrgali nasip v New Jerseyu, je Frank Gaskill žrtvoval svoj avto, da so' mogli naglo zamašiti luknjo in zavarovati Lower Alloways Creek Township pred poplavo. Slika kaže, kako je delo potekalo.