No. 24
Ameriška Domovi ima

a »j tot> fl ifft
tit
AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 4. 1953
LETO LIU — VOL. un
RAJE V ZAPOR KO V SOVJETIJO
Komun, voditelji dajejo prednost ameriški ječi pred sovjetskim rajem ki ga tako goreče oznanjajo.
Jet-lefala, ki bodo po trikrat na dan pretetala Atlantik
i	----
.Vsako letalo, čigar pogon bodo proizvajali štirje jet-motorji, bo imel prostora za 150 potnikov.
LONDON. — Sir Miles Thomas, predsednik British Overseas Airways Corp., je v nedeljo naznanil, da bo pričela Vel. Brita-NEW YORK. — Trinajst ko- ni ja s proizvodnjo potniških pre-^unističmh voditeljev je v po- kooceanskih jet letal, ki bodo i-bedeljek besno (furiously) od- mela prostora za 150 potnikov klonilo sodnikov predlog, da bi t vsako ter bodo preletala Atlanti raje živet v Sovjetjo kakor pa tik po trikrat na dan.
Pogonsko silo teh letal bodo proizvajali po štirje Rolls Royce Conway jet motorji, ki bodo de-
sedet v ameriško ječo. Izbrali So si ječo.
Obtožencem je lahko prisojena maksimalna kazen po pet let | lovali na podlagi novega, kurivo ječe in $10,000 globe za vsakega, Jhranjivega sistema. toda sodnik je izjavil, da jih ne Novo letalo je zasnovala Vick-namerava kaznovati z maksi-, ers Armstrong družba, ki je do-nialno kaznijo.	[ slej izgradila več tipov najbolj-
Omenjena trinajsterica je bila ših in najhitrejših angleških le-nbtožena revolucionarne zarote, | *ak ker so propagirali in dokazovali ^	0
nadosti življenja v Sovj. zvezi.
Sodnik jih je s svojim nenadnim in nepričakovanim vpra-šanjem, če hočejo raje v Sovjeti-1° kakor v tukajšnjo ječo, vrgel Popolnoma iz ravnotežja, ker kakega vprašanja niso pričako-
yali. Mnogi izmed njih so pri- „	.	.	.. , ....
^eii živahno, protestirati ter ge- leta 1952 v nesrečah širom Zdr. stilculirati, še preden je pričel držav 96,000 ljudi ubitih, 9,700,-njihcv odvenik John McTernan 000 ranjenih, povzročena mate-govoriti zanje in v imenu vseh. rialna škoda pa je znašala $8,-Odvetnilc je rekel, da ameriška 300,000,000.
2akoni ne priznavajo izgonov, j Skupno število smrtnih nesreč ki tudi niso ustavni, kar je sod- je bilo za 1,000 višje kakor le-^ik rad in ročno priznal. Hotel ta 1951. Za večino nesreč so le namreč le dokazati, da si ko- .bila odgovorna motorna vozila. ^Unisti sami nič kaj ne žele vi Prometnih smrtnih nesreč je raj) čigar lepoto in radosti slika- bilo 38,000. To je 700 več kakor 1°' drugim ljudem.
Nastale so kontroverze, tekom
Nesreče y deželi so zahtevale več življenj kot vojna v Koreji
CHICAGO. — National Safety Council je sporočil, da je bilo
leta 1951.
Smrtnih nesreč v domovih je bilo 29,500, to je 500 več kot le-toda število nesreč pri
STRAHOTE
POVODNJI
V	EVROPI
Do včeraj so našteli čez poldrug tisoč smrtnih žrtev, toda njihovo število bo doseglo ali celo preseglo 2,000.
LONDON. — Do včeraj zjutraj so našteli v Veliki Britaniji, Holandiji in Belgiji nad 1500 mrtvecev, ki so. izgubili življenje v najhujšem viharju in poplavi, kakršne ujme ni bilo že 500 let. Toda število mrtvecev še vedno narašča.
Najbolj je bila prizadeta mala Holandija, kjer je najmanj tisoč ljudi izgubilo življenje. V mali holandski vasi Stavenisse je utonilo 200 ljudi. Na južnoho-landskih otokih Goeree in Over-flakkee je izgubilo življenje 180 eseb.
V	Angliji pričakujejo najti še mnogo mrtvecev. Doslej je tam mrtvih in pogrešanih okoli tisoč. Na Canvev otoku v Temzi je še zmerom kakih 300 trupel, ki jih še niso spravili na breg. Včerajšnja poročila javljajo o sledečih izgubah:
VEL. BRITANIJA: 443 mrtvih, vključno 296 v poplavi, 132 cb potopu parnika Princes Victoria in 15 v nekem izgubljenem ■ribiškem čolnu.
HOLANDIJA:	955 utopljen-
cev v poplavi.
BELGIJA: 22 utopljencev.
Tudi v vodki je resnica, ne samo v vinu!
Ženih državah leta 1952 je bilo štirikrat večje od števila ameriških smrtnih izgub v Koreji, odkar je Amerika vstopila v vojno.
katerih so obtoženi komunisti iq..
Vlieto opozarjali in se sklicevali av., °	.	,
Pa •	,	,	. .vrsitvi stanovskih poklicev pa
‘ci svoje ustavne pravice, to je .	,,	, 1cnn„ d-icnnn
»a tiste pravice, ki jih ne dovo- '{* pa,41° °4 1^00 na.$15'“0-linio-m i . ,.v . v. . , . Število smrtnih nesreč v zMru-,JUJejo komunistični režimi, ki v , v ,
J h oni v nebo povzdigujejo,
Sv°jim državljanom.
jtangkajšek pozdravlja £isenhowerjev odlok
TAIPEHj Formoza. — Gene-
raLsim ičiangkajšek je označil ^______________________________
0dl°k predsednika Eisenhower-' že tretji zaporedni dan zavito ja’ da sedma pomorska sila ne ° več blokirala morebitnih na-Nonalisičnih napadov na kitaj-sb° celino, kot “vojaško in mo-ralino pameten in zdrav.”
Tn pnipommil bi še rad, da 116 bomo vprašali pomoči nobe-rie države, da bi nam poslala Sv°Ge vojaštvo za dosego našega cdja”, je rekel, želel pa bi si j^Roro zračne im pomorske si-
Megla ob zapadni obali
SAN FRANCISCO. — Do včeraj je bilo mesto San Francisco
Potres v Tokiu
TOKIO. — Dne 3. feb. je potresel mesto dokaj močen potres.
Dokaz temu je podal albanski igralec, ki je na odru okrcal Sovjetijo in njeno izkoriščanje Albanije.
WASHINGTON. — Neki pomočnik na gledališkem odru oz. za odrom je nedavno povzročil, da je neki albanski gledališki igralec v kampanji sovraštva do Amerike, “presvičal” svojo propagando v prid Zdr. držav. Omenjeni gledališki delavec je namreč napolnil vrč, v katerem je imela biti voda, z “vodko” ali žganjem, ki je po nekaj požirkih igralca tako navdušilo, da je pričel na vse pretege hvaliti Ameriko.
Igralec, ki je igral vi oko ameriškega senatorja v satirični igri “Glas Amerike”, je srebnil požirek, za njim, drugega in tretjega. Vodka je storila svoje: Oči’so se mu pričele iskriti in igral je boljše ter realnejše kakor še kdaj v svojem življenju. Poslušalstvo se je pridružilo njegovemu entuziazmu, dokler ni nenadoma zavpil: “živela Amerika! živela Albanija! — “Dol s Sovjetijo! Vsi vi dobri ljudje, poslušajte me! Kaj si mislite o komunističnih zvereh? O teh banditih?”
V avdijenci je nastal preplah. Na oder sa naglo skočili politični komisarji, ki sa zagrabili igralca, dč;m so dru i naglo spustili zastor. . Toda še potem so ljudje slišali igralca kričati: — “Dol s komunisti! Dol z zločinci, ki uničujejo albansko ljudstvo!”
Zgodbo je pavedal neki albanski begunec, ki je imel sam prste vmes poleg pri zamenjavanju vode za vodko.
izgubili oblast nad rudarji
SIDNEY, Avstralija. — Av-. r3lska Federacija premogar-ki so jo nad petnajst let . Oritroiirali komunisti, je prešla l2v^n. njihove oblasti, ko so z e-,lrri glasom večine zmagali so-Clalisti pri volitvah.
Vremenski
prerok
pravu
v gosto meglo. Večina letališč je zaprtih in tudi mnogo parnikov ni odplulo iz pristanišča.
Umor zdravnika in žene
OMAHA, Neb. — Neki nepoznan zločinec je tukaj ustrelil na njunem domu 76 let starega zdravnika dr. Byron W. Hall-a in njegovo ženo.
PROVIZIJE JALTSKE POGODBE
WASHINGTON. — V Jaltski pogodbi, o kateri je predsednik Eisenhower v svoji poslanici kongresu dejal, da želi, da jo kongres razveljavi, so prizadete Velika Britanija, Sovjetska zveza im Zedinjene države.
Pakt vključuje obljube svobodnih volitev v vzhodni Evropi, katero so prevalile najprej Hitlerjeve, potem pa sovjetske čete. Mesto svobodnih volitev so bile tam ustanovljene komunistične vlade.
Jaltska pogodba je tudi priznala sovjetske teritorialne pridobite v vzhodni Poljski ter obljubila Poljski, da bo odškodovana z ozemljem Vzhodne Nemčije. Da se pridobi Sovjetijo za vstop v vojno proti Japonski, sta predsednik Roosevelt in premier Churchill pristala, da prevzame Sovjetija v svojo oblast veš otok Sahalin kakor tudi Kurdsko otočje, ki leži severno od Japonske. Pristala sta tudi na sovjetske koncesije v Mandžuriji.
Na konferenci v Potsdamu, katere se je udeležil predsednik Truman, so bile izvedene nekatere spremembe in modifikacije Jaltske pogodbe in dosežen je bil sporazum o neposredni povojni usodi Nemčije.
V konfliktu glede Jaltske pogodbe trdijo demokrati, da so bile te provizije umestne, toda Sovjeti se jih niso držali
GLAVNE MISLI POSLANICE PREDS. EISENH0WERJA
GOVORA PREDSEDNIKA EISENHOWERJA o stanju Unije, ki ga je govoril v ponedeljek pred obema zbornicama kongresa, seveda ne, moremo objaviti v celoti, objavili pa bomo njegove glavne točke, ki so naslednje:
SVOBODNI SVET ne more indefinitivno ostati v položaju paralizirane napetosti, puščajoč neprestano agresorju izbiro časa, kraja in sredstev, da nas čim učinkovitejše
udarja z najmanjšimi lastnimi žrtvami in stroški.
❖ * ❖
ADMINISTRACIJA je zato pričela izvajati definitivno novo, pozitivno zunanjo politiko. Naša zunanja politika mora biti jasna, vztrajna in zaupanja polna. Razvita in usmerjena mora biti v duhu resničnega nestrankarstva.
❖	V *
NIKOLI NE BOMO pristali na zasužnjenje katerega koli naroda z namenom lastnih pridobitev. Zato bom pozneje apeliral na kongres, da se zedini za primerno resolucijo, ki bo jasno povedala, da ta vlada ne priznava nobenih obljub, danih v tajnih sporazumih preteklosti tujim vladam,
kateri sporazumi dovoljujejo te vrste zasužnjevanja.
*	* *
NOBENA posamezna dežela, niti ne tako močna kakor je naša, ne more sama braniti svobode vseh narodov, ogroževane od komunistične agresije bodisi od zunaj ali z notranjo prekucijo. Drugim narodom bomo dajali pomoč v tolikšni meri, v kolikor si bodo sami resno prizadevali do-prinašati svoj delež k skupni nalogi. — (Tole predsednikovo ugotovitev naj si zlasti Broz-Tito vtisne v spomin! — O. uredništva).
*	ff
ADMINISTRACIJA posveča takojšnjo in povečano pozornost razvoju nadaljnih južnokorejskih čet (za borbo proti severnokorejskim komunistom).
*	*
DAL jSEM NAVODILA, da se sedme pomorske sile ne sme^več uporabljati za zaščito komunistične Kitajske (s preprečevanjem napadov od strani Čangkajšekovih čet s Formoze na kitajsko celino). Ta ukaz nima od naše strani nikakih agresivnih namenov. Toda mi prav gotovo nimamo nikakih obligacij, da bi branili komuniste, ki se bore v Koreji proti nam.
Jugoslovanski komunisti pripravljajo centralo borbenega brezboilva v Beogradu
Prva seja posebne Komisije za pobijanje klerikalizma. Tito upa navezati stike s protikatoliškimi krogi vsega zapadnega sveta. — V Beogradu naj bo centralna mednarodna pisarna za protikatoliško propagando.
ZUERICH, Švica. — švicarska jih načrtih.
Mednarodna katol. časnikarska agencija poroča:
Posebna komisija za pobijanje klerikalizma, ki so jo izvolili na zadnjem komunističnem kongresu v Zagrebu, je imela svojo prvo sejo. Po poročilih, ki smo jih dobili o tej seji, hoče Tito s pomočjo socialističnih strank v Italiji, Franciji, Avstriji in Zapadni Nemčiji organizirati mednarodno protikatoliško gibanje, ki naj bi imelo za cilj, da uniči katoliško Cerkev. Po Titovem mnenju, sta francoska in sovjetska revolucija odpovedali na tem polju in nista uspeli, da bi izkoreninili katoliško Cerkev. Naj-ožjT Titov sodelavec je izjavil, da je sovjetska strategija proti katoliški cerkvi otročarija v primeri s tem, kar ima Tito v svo-
Konec ameriškega kompleksa inferiornosti
k ^anes deloma oblačno i ? j toplo. Ponoči oblačno Racino.
Clevelandski list “Plain Dealer” je objavil v ponedeljek u-redniški članek, ki je tako značilen, da ga objavljamo v prevodu. Ta članek slove: “Avtentično poročilo, da bo predsednik Eisenhower sprostil kitajske nacionalistične čete na Formozi ter jim dovolil uprizarjanje napadov na komuniste na kitajski celini, pomeni, da se je nova administracija iznebila kompleksa inferiornosti, kateri je doslej obvladoval naše zadržanje v korejski vojni.
“Pod Truman-Achesonovo politiko smo se bali tvegati izvoje-| vanje te vojne, ker bi v tem slučaju utegnili vznevoljiti Kre-in melj kakor tudi naše zaveznike. jn Posledica tega je bila, da naš
v zastoju in mrtvilu, nakar se nas je še premamilo, da smo privolili v glumaška pogajanja za premirje, ki so dala komunistom čas, ki so ga potrebovali za ojačenje svojih čet.
“Naša sedma pomorska sila je bila nad dve leti in pol na straži v ožini Formoze. Odplut-je tja ji je bilo ukazano ne samo zato, da bi branila Formozo pred invazijo kitajskih komunističnih čet s celine, temveč tudi zato, da bi ščitila celino pred napadi nacionalističnih čet s Formoze.
“Zdaj je bilo kongresnim voditeljem povedano, da bo ta u-kaz oziroma stanje stvari spremenjeno. Sedma pomorska sila bo sicer še nadalje ščitila For-
lino, če bi jih začele izvajati Čangkajšekove čete.
“Morda je vredno debatiranja, če je predsednik Truman modro ukrenil, ko je odločil ob izbruhu korejske vojne restrikcije delovanju na Formozi se nahajajočim nacionalistom. Toda nika-kega pametnega vzroka ni bilo, zakaj se ni teh restrikcij preklicalo v trenutku, ko so kitajski komunisti prekoračili reko Jalu ter se pridružili poraženim Juž-nokorejcem. Dejstvo, da se tega ni storilo, je brez dvoma podaljšalo vojno ter pomagalo ustvariti sedanje mrtvilo in zastoj.
“Treba je še počakati, da se bo videlo, kakšen učinek bo i-mela ta nova poteza na bojeva-
mozo, toda se ne bo vmešavala nje v Koreji. Toda, najmanj, objektiv ni bil v zmagi, temveč ^v nacionalistične napade na ce-jkar se more pričakovati, je, da
bo ustvarila diverzijo kitajskih vojnih prizadevanj iz Koreje na celino. Možno je tudi, da bo ustvarila spor med kitajskimi komunisti in Kremljem, kajti Mao Tse-tung bo vsekakor bolj zainteresiran na tem, da obdrži svoj oprijem na celino, kakor na bi se tepel v Koreji za Stalina.
“Razveseljivo je tudi poročilo iz Washingtona, ki naznanja, da smo mi “obvestili” svoje zaveznike o naših namenih, ne pa “konsultirali”, kar bi pomenilo faktično toliko, kakor če bi jih vprašali za dovoljenje. To je dobrodošlo znamenje, da namerava Eisenhower jeva administracija stati na svojih lastnih nogah ter se ne bo dala ustrahovati dvomljivcem in apizarjem”.
V Beogradu naj bi se ustanovila centralna mednaredna pisarna za protikatoliško propagando. Od tu naj bi se navezali stiki s protikatoliškimi silami zapadnega sveta. Tito upa, da bo dobil pomoč zlasti v krogih socialno - demokratske stranke Nemčije in socialistične stranke Avstrije. Titovi odposlanci sedaj potujejo po zapadni Evropi in iščejo zaveznikov za to protikatoliško fronto. List “Standard” v Dublinu poroča, da so sedaj jugoslovanski agenti v Zapadni Nemčiji, kjer skušajo ustanoviti tiskarsko podjetje, ki naj bi širilo protikatoliški vpliv med nemškim prebivalstvom. Protinapad
PARIZ. — “Paris Presse” nadaljuje s poročili svojega posebnega dopisnika iz Jugoslavije, Jean Franvay-a, ki opisuje škofovsko konferenco v Zagrebu takole:
“Veliki posvet jugoslov. škofov je začel delati. Cerkev je prešla v protinapad proti Titu.
To tajno konferenco jugoslov. škofov je pripravil Msgr. Odi, — vodja apostolske nuncijature v Beogradu. Vrnil se je iz Rima in prinesel nova navodila sv. o-četa.
Gledan iz Rima, je titoizem e-den najvažnejših problemov sedanje dobe. Sv. stolica je razburjena radi vse tesnejših zvez, ki jih Tito vzpostavlja z Zapa-dom. Ona ne more pozabiti, da je ateizem ostal uradna vera nove Jugoslavije in zaskrbleno gleda, kako odkrito protiverska država dobiva mesto v velikem svetu krščanskih narodov.
Vatikanska diplomacija je že prešla v ofenzivo. V vseh pre-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Seja—
St. Clair Rifle and Hunting Club ima v petek 6. feb. ob osmih zvečer sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Seja je važna. Žalostna vest iz domovine— Rozi Repar,1162 E. 60 St. je dobila iz starega kraja sporočilo, da ji je umrl v Družinski vasi pri Beli cerkvi brat Janez Cvelbar v starosti 70 let. V starem kraju zapušča še brata Antona in sestro Marijo.
Redna seja—
Društvo Camiola Hive 493 TM ima nocoj ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Na sporedu: — Mladinski oddelek bo pokazal, kako on vodi seje.
Beros Studio zaprt—
Bereš Studio na 6116 St. Clair Ave., bo zaprt od danes do Velike noči. Mrs. Beros se ne počuti prav dobro. Mr. in Mrs. Beros odpotujeta na obisk k sorodnikom v Louisiano, nato pa v Florido.
Kdo je zgubil ključe?—
V soboto je nekdo našel na E. 71 St. sveženj ključev. Kdor jih je izgubil, naj se zglasi na 1049 E. 71 St.
Nov odbor—
Podružnica št. 17 Slov. moške zveze ima za 1. 1953 sledeči odbor: predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, podpreds. Anton Arko, tajnik F. Drobnick, 23001 Ivan Ave. tel. RE 1-7045, blagajnik Fr. Smaltz, zapisnikar Anthony Intihar. V nadzornem odboru sta:	Frank
Jarc in Joseph Koren, zastopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani gv. Kristine na E. 222 St.
S iL-r.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Kontrole za stabilizacijo mezd in cen, bodo najbrž končane s 30. aprilom, ko poteče njihov rok. Odbor za stabilizacijo mezd in cen je že razposlal nad 2,000 uslužbencem obvestilo, da se po 5. marcu ne bo več potrebovalo njihove službe.
WASHINGTON. — Zbornica poslancev je odglasovala predsedniku Eisenhowerju isto polnomoč za preureditev ekse-kutivnega departmenta, kakršno je imel predsednik Truman.
ZDR. NARODOI, N. Y. — Znanstveniki Svetovne zdravstvene organizacije so mnenja, da so iznašali cepilo, ki bo v bodočnosti preprečilo influenco.
COLUMBUS. — V Madison in Mifflin Townshipu kakor tudi v Lexingtonu in Lucasu so zaradi influence zaprli šole. Prav tako so zaprli šole v Freemontu, Mount Gileadu, Bryanu, Blanchesterju in še po drugih krajih države Ohio.
NEW YORK. — Federalni sodnik ie izrekel včeraj obsodbo nad trinajstimi komunisti, ki so bili obtoženi prekucije. Sedem izmed njih je obsodil na tri leta ječe in vsakega na
$6,000 globe. Pet je dobilo po dve leti zapora in po $4,000 globe, trinajsti pa eno leto ječe in $2,000 globe.
stolnicah Zapada so njeni zastopniki formalno opozorili vlade proti politiki, ki radi enostavnih razlogov vojaške strategje krepi komunistični režim, ki ostaja nepomirljiv sovražnik verskih in socialnih osnov svobodnega sveta”.
Ameriška Domovina

6117 St. Clair Ave.
fri 'ii\Tarnr^ itig;iiTTwg,'».'n”
«£SV££SV,
HEnderson 1-0628

Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-fice at Cleveland, Ohio under the act of March 3rd, 1879.
No. 24
Wed., Feb. 4, 1953
Domobranci v Afriki
se bore proti komunistični Mau-Mau, 'da varujejo življenje in premoženje svojih sodržavljanov, so občudovani in proslavljeni. Toda komaj pred 7 leti pa so Angleži drugače mislili o domobrancih. Pa kljub vsem skušnjam še niso prišli k pameti. Ko se v Afriki bore proti komunističnim in terorističnim tolpam se pripravljajo, da slovesno sprejmejo največjega terorista, voditelja jugoslovanske Mau-Mau.
M.
Namenil sem napisati besedo Yorka: dr. Basaj, dr. Kalan in zadevi, ki je bila v središču dr. Toni. Rari tega so štiriglasme
zanimanja svetokrižkih Bridge-portčanov skozi vse zadnje mesece: O novi električni napeljavi v naši cerkvi.
Potreba po napeljavi je bila že resnično velika. Obstojala je celo nevarnost, da bi prišlo do požara radi kratkega stika. Toda še večje od potrebe je bilo pa vprašanje, kako dobiti potreben denar za tako veliko delo.
V tem pogledu je šlo kar dobro. Naš gOisp. župnik dr. Farkaš je prej v to svrho priredil dva “piknika” kljub resnim pomislekom mnogih faranov češ; da ne bosta uspela. Pa sta le uspela proti vsakemu pričakovanju. Udeležba je tako pri enem kakor tudi pri drugem pikniku presegla 700 oseb. Omeniti moram, da je bilo obakrat na pikniku tudi nekaj sto madžarskih udeležencev. Tako sta nam oba pik--nika prinesla več kot tisoč dolarjev. Torej dober začetek. Nato je pa še gosp. župnik dr. Farkaš na prižnici apeliral na farane in samo enkrat zaprosil za prispevke v omenjeno svrho. Na to prošnjo so se seveda takoj odzvali vsi stari in novi farani. Darovi so kar sami od sebe dotekali in ob zaključku nabiralne kampanje, so našteli $2,381, še
Angleški imperij poka in se lomi na vseh koncih in krajih. Vse kaže, da bo kmalu ostala Anglija sama, obubožana, brez kolonij in dominijonov, ki se bodo eden za drugim osamosvojili in ločili od Anglije po vzorcu Irske. Čas kolonijalnega gospodarstva je v zatonu, kot je pravilno povedal general McArthur. •
Zadnje čase dela angleškim politikom največ skrbi Afrika, kjer na jugu čisto po nacističnem vzorcu rasna politika razkraja vso državo, v srednji Afriki pa gibanje domačih nacionalistov pod imenom Mau-Mau ogroža življenje in premoženje Angležem in tudi domačinom, ki so sprejeli krščanstvo. Tolpe teroristične organizacije Mau-Mau nenadoma udirajo v vasi, v misijonske postaje in posamezne hiše, ropajo, ljudi ustrahujejo s pretepanjem in grožnjami, pa tudi pobijajo. Nobeno noč ljudje ne spe v miru, pri delu na polju morajo imeti naseljenci pri sebi orožje, da se branijo; ko mati doma oskrbuje otroke, mora imeti v bližini puško, za slučaj napada teroristov. Pred nekaj dnevi smo čitali V časopisih, da so udrli ti nasilniki v hišo neke angleške zdravnice, pobili in razsekali na kose njo, moža, njenega 6 let starega sinčka ter služabnika •— domačina.
Mau-Mau je organizirana popolnoma po komunističnem načinu in je gotovo, da jo vodijo komunisti, ki dobivajo navodila iz Moskve.
Tisti, ki so doživeli strahote komunistične revolucije v Sloveniji med okupacijo, vidijo, da se sedaj vrši v Afriki podobno, kot se je dogajalo v stari domovini, ko so Titove tolpe izvrševale nasilje nad slovenskim narodom.
Angleške oblasti se na vse mogoče načine trudijo, da bi zatrle to teroristično gibanje dom-ačinov. Organizirajo domače in naseljeno prebivalstvo za samobrambo, iz Anglije pa pošiljajo kar v zrakoplovih vojaštvo na pomoč, toda skritega sovražnika ne morejo uničiti.
Istočasno pa, ko se Angleži v Afriki bore proti komunističnim teroristom, se pripravljajo, da slovesno sprejmejo v Londonu največjega komunističnega terorista Tita, poglavarja jugoslovanske Mau-Mau. Njemu so Angleži med okupacijo dajali orožje, da je z njim pobijal stotisoče zvestih jugoslovanskih državljanov, angleških zaveznikov. Temu jugoslovanskemu Mau-Mau so Angleži tudi izročili v pokolj nad 11,000 slovenskih domobrancev, na tisoče srbskih četnikov in kake 50,000 hrvaških domobrancev.
Ko bi ne bila zadeva v Afriki tako strahotno resna in za pošteno prebivalstvo v Afriki tako bridka in ko bi mi ne bili kristjani, ki ne smejo biti maščevalni, bi mi danes rekli:
Prav se godi Angležem, naj jim da Mau-Mau malo pouka iri povračila!	\
Naravnost bridko smešna ironija usode pa je, da Angleži organizirajo samoobrambo proti Mau-Mau pod imenom domobranci, torej pod enakim imenom, kakor so Slovenci ustvarili samoobrambo proti jugoslovanskemu Mau-Mau, proti Titovim tolpam. Toda dočim danes Angleži poveličujejo afriške domobrance, ki jim branijo življenje in premoženje, so ožigosali slovenske domobrance, ki so delali isto, kot kolaboracijoniste in izdajalce po receptu jugoslovanskega Mau-Mau, ter jih izročili v pokolj teroristu Titu.
Tudi katoliška Cerkev v Afriki daneiS pomaga Angležem, ko rešuje premoženje in življenje svojih članov pred nasilnim Mau-M^u.
V časopisih beremo, da je v angleški koloniji Kenya, v okraju Nveri, katoliški škof Carlo Maria Cavallera organiziral svoje katoliške može in fante, domačine za obrambo proti Mau-Mau teroristom. Ti s sulicami oboroženi katoliški domačini se imenujejo tudi — domobranci. In to so kaj korajžni fantje. Ta okrog en tisoč mož močna četa čisti teren in preganja komunistične roparje in morilce, kakor so delali slovenski^ domobranci. Neka teroristična tolpa je napadla neki afriški katoliški misijon, da bi ga požgala in po-moi ile prebivalstvo v njem. Toda afriški domobranci so jo cokolili in jo držali v kleščah toliko časa, da je prišla angleška četa in aretirala vse napadalce, po številu okrog 80 mož.
Škof Cavallera je za vso svojo škofijo naročil tudi javne molitve, da bi si katoličani izprosili božjo pomoč in odvrnitev velike nevarnosti, ki jim grozi.
Angleži so polni hvale in navdušenja za odločnega katoliškega škofa in njegove junaške domobrance.
Če prebiram ta poročila iz Afrike, se nehote spomnim na primero iz naše stare domovine.
Ljubljanski škof jasno ni organiziral ne vaških straž in —xv ^iču-ne slovenskih domobrancev in nobene bele garde. Dr. Gre- ju je pristopilo kar pet duhovni-gonj Rožman je po svoji dolžnosti kot katoliški škof obso- 1 dil brezbožni komunizem in njegove rope in umore, pa ga je angleški svet proglašal za kolaboracionista in nekakega vojaškega komandanta “bele garde.” Le malo je manjkalo, da ga angleške oblasti niso izročile v roke jugoslovanskemu Mau-Mau, kakor so mu izročile nad 11,000 slovenskih domobrancev . . .
Da, časi se spremenjajo. Škofje, ki nastopajo danes proti komunizmu, so slavljeni, odlikovani, domobranci, ki
litanije kar grmele izpred oltarja-
Torej ni misliti, da se mi Bridgeportčani samo hvalimo. Mogoče je tudi res, ker o sami sebi lepo* pripovedujemo. Ali zato so nam dokaz gostje iz New Yorka, kateri nas redno obiskujejo. Ne more se reči, da te goste privlači samo domače ozračje v župnišču ali celo velika žlica, s katero tam ob priliki obiskov zajemajo. Vsekakor mora biti že lepo v Bridgeportu, ker ti odlični gostje tako radi med nas pridejo. Radi tega si mi bridgepartski farani štejemo v čast im smo tudi tega veseli. '
Lepe pozdrave vsem čitateljem po širnem svetu
A. Lagoja.
V času lova je poslal klub v pensilvanjske gore dva vneta lovca, Franka Kosca in Antona Barago. Ta dva bosta lahko povedala, da ni bilo lahko dobiti srnjaka na muho. Vendar nista odnehala, dokler svoje naloge nista izpolnila. Vrnila sta se vsak z enim srnjakolm. Ta dva se bosta na banketu smejala gostom s krožnikov, srečna lovca pa jih bosta pozdravljala in pripovedovala svoje dogodivščine.
Poleg srnjaka bodo na razpolago tudi pečene piške in še cela vrsta drugih odličnih jedi, ki jih bodo pripravile naše skušene kuharice.
Tudi postrežba bo odlična. Mlada in ljubka dekleta bodo skrbela, da ne bo nikomur nič manjkalo.
Po dobri večerji je treba tudi zvrniti kak kozarec. Pijače bo manjkalo in to dobre.
Kdor bo želel, se bo lahka tudi zavrtel. Igrala bo Maks Želor dec godba.
Vsi prijazno vabljeni v soboto zvečer 21. februarja v Slov. del dom.
Poročevalec
“Toplo priporočam”
Vstopnice na razpolago
Cleveland, O., vstopnice?
Minneapolis, Minn. — Najlep se zahvaljujem, za redno pošiljanje AD in pošiljam naročnino za prihodnje leto. Brez tega lista res ne bi mogel biti in upam, da ni slovenske družine, ki ne bi bila nanj naročena. Če pa katera še ni, toplo priporočam j da se čimprej naroči! Ne bo Kje in kake .žal za tistih 10 dolarjev. Saj bo Saj bom takoj pove-'imela vse leto v hiši prijatelja, ki ji bo pripovedoval novice
dal.. Vstopnice za na banket, ki ga prireja St. Clair Rifle and Hunting Club 21. februarja v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Vstopnice so na razpolago pri vseh članih kluba. Ker se skoro vsako leto dogodi, da zadnji dan zmanjka vstopnic, svetujem vsem | tistim, ki
enkrat več kakor so pričakovali !ust'im, ^ se nameravajo banke-Iz prednjega lahko zakliuči- ta udeleži«-™.j si vstopnice pre-
Iz prednjega lahko zaključi mo, da smo mi Bridgeportčani zelo vneti za čast in lepoto hiše božje . . .
Nova električna napeljava je prvikrat začela delovati na božični dan. Pred vhodom v cerkev so žarela v raznobarvnih lučkah štiri naravna drevesa, ki so tam zasajena. V cerkvenem vestibulu sta segali do stropa dve prav takoi bogato rasvetlje-ne božični drevesi.
Najlepši pa je bil pogled na altarje. Vsi altarji so bili bogato in ukusno okrašeni s smrekovimi drevesi, na katerih se je lesketalo več kot štiri sto električnih lučk.
V Bridgeportu velja za najlepše okrašeno poljska sv. Mihaela. Soglasno
skrbe pravočasno.
Klubovi uradniki in člani se že dolgo trudijo ter pripravljajo za ta banket. Pravijo, da mora biti to eden izmed najboljših, kar jih je klub kdaj priredil. Bodo morali že visoko rokave zavihati, če hočejo prekositi prejšnje.
vsega sveta in še prav posebej govoril o razmerah v naši ljubi domovini. Razkrival bo pomanj kanje, bedo, strah, ki so se s komunizmom naselili v naši rojstni domovini in sedaj že leta in leta mučijo naše brate in sestre. Oj, ta ljudska demokracija! Ta je res pravf pekel.
Prisrčne pozdrave vsem sodelavcem lista, njegovim bralcem vse povsod po širnem svetu, po sebno pa onim, s katerimi smo nekdaj skupaj prenašali gorje v špitalskem taborišču. Bog z vami!	Ivan Gorše,
926 — 17th Ave. S. E.
: /
Indianapolis za Mohorjevo
New York, N. Y. — Kdor išče, poslala med svet. Ljudje božji najde, pravi pregovor. Mohor- le v knjižnico ž njim! Pa vsak!
obiskovalcev obeh cerkva, je bilo, da naša cerkev v tem pogledu ne zaostaja za poljsko.
Božiča nismo imeli samo v lučkah in smrekah, imeli smo ga zlasti tudi v dušah. Tri dni zaporedoma je spovedoval Rev. Bernard Ambrožič iz New Yorka. Na sam sveti post se mu je pa še pridružil Rev. dr. Kuhar, iz Nev/ Yorka. Tako so, domala vsi ljudje, kateri so prišli na Božič k sv. mašam, tudi pristopili pri prvih jutranjih mašah k sv. obhajilu. Na sam Božič smo imeli v cerkvi rekordno število maš; 12 po številu. Maše vrstile druga za drugo vsake pol ure in pri vsaki je bila lepa udeležba.
Lepoto službe božje so povzdignili tudi pevci na koru. Za danes jih samo omenim. Ob priliki jim bom posvetil celi odstavek, ker to tudi zaslužijo.
S slovesnimi večernicami cb 3. uri popoldan se je cerkveno boži-čevanje zaključilo. K cltar-
jeva je iskala in še išče POVERJENIKOV ali POVERJENIC za tiste naselbine, kjer jih doslej še ni. Najdbe se pojavljajo zdaj za enoi zdaj za drugo naselbino. Nikjer se pa doslej najdba še ni cerkev J tako obnesla kot za naselbino mnenje INDIANAPOLIS v Indiani. Za
sv.
so se
poverjenika se je javil vrli rojak Frank Konechnik na 931 No. Warman Ave. Šel je med rojake in v kratkem času, kot bi mignil, dvignil število ondotnih naročnikov od pičlih deset na skoraj ŠTIRIDESET. Vsa čast možu in njegovim sorojakom v Indianapolisu! Naj jim bo javno izrečena naj lepša zahvala in Bog povrni.
že v Amerikanskem Slovencu smo zapisali, da naselbina Indianapolis kliče na korajžo ostale naselbine, ki si še niso organizirale poverjeništva za mohorske knjige. Pa smo vedeli, da pridejo druga za drugo. Saj letošnje mohorske splošno zelo ugajajo in ljudje se čudijo, kako je moglo priti četvero knjig za bore dva dolarja. Doslej nam je resnični': samo ena naročnica pisala, da nima kaj brati letos. - In dostavlja: Desetega brata sem prebrala že osemkrat, za devetič ga pa itak že tudi imam v svoji knjižnici . . .
Ne objavljamo njene pritožbe kov: domači gosp. župnik dr. k:i zgled kakega “godrnanja.” Farkaš s svojim pomočnikom ka-'Nasprotno! Objavljamo ga za planom gosp. Hlebš Milanom, j zgled in da ji javno čestitamo. Rev. Juranovič Alojzij	iz!Kdor je že osemkrat prebral
Brooklyna in Rev. Kuhar Aloj-! Jurčičevega Desetega brata, s
ki ga ima, naj gleda, da bo po snemal ono naročnico in ga prebral — osemkrat! Ko njej ni žal, tudi drugemu nobenemu ne bo!
Poverjeniki iz ostalih naselbin ki so se na novo javili, so našteti v poročilu v Amerikanskem Slo vencu. Prav danes, ko to tipkamo, smo pa dobili ponudbo iz
da
zij, ter Rev. Bernard Ambrožič, oba iz New Yorka. Za strežnike so bili poleg čete domačih mini-
X	^	-------v	*■*	W
stran tov, se odlični gostje iz New zadela, ko je Desetega brata spet
tem dokazuje, kako slovenski ljudje radi čitama. Je pa obenem dokaz, da je Mohorjeva dobro
Collinwooda, Cleveland 10, nam POVERJENIŠTVO tam organizira Mrs. Jennie KOŽELJ 687 E. 156. St. Zelo smo: veseli te lepe ponudbe. Drugo leto torej ne bo treba, da bi dobivali Clevelandčani iz poštne zone 10 knjige v Slovenski pisarni, ki je dosti oddaljena. Obenem pa se zanesemo, da se bo tudi v Collin woodu zgodilo kaj podobnega, kot se je v Indianapolisu. Saj če se napravi primera, ni prav m-č nemogočega število- naročnikov v Collinwoodu tako POČE-TVORITI, kot so napravili v Indianapolisu. Bog daj srečo:! Saj če se pomisli, v kakšnih okoliščinah je celovška Mohorjeva spet zaživela in zalaga s svojimi knjigami takcrekoč ves svet — samo uboge Slovenije ne! — ne moreš človek drugega kot biti ponosen nanjo in sam nase — toda zadnje le, če si tudi njen član!
čakamo še na poverjenike v clevelandskih jDoštnih zonah 5, 8, 11, 19 in 23. Morda je še v kakšni zoni večje število rojakov blizu skupaj, pa to bcste tam mnogo bolje vedeli kot mi v New Yorku.
Clevelandu še prav posebej velja — seveda pa tudi vsem ostalim naselbinam: Posnemajte zgled Indianapolisa in početvo-
X'
GORIŠKE VESTI Trinkov večer v Gorici S. K. P. D. je priredilo v sredo 21. jan. na Placuti zelo lepo Trinkovo vroslavo. Po uvodni besed predsednika je predaval g. dr Kacin o velikem slavljencu Ivanu Trinku, ki praznuje v teh dneh svoj devetdeseti rojstni dan. Z živo besedo je gospod predavatelj orisal življenje msgr. Trinka, njegove velike zasluge za narod, njegove boje in težave v fašistični dobi in njegov Zasluženi pokoj v rojstni vasici Trčmun, kjer je njegov pogled obrnjen v onostranstvo in pričakuje plačilo, ki mu ga mora dati samo Bog za njegovo nadvse zaslužno življenje in delovanje med beneškimi Slovenci. Moški oktet S.K.P.D., ki je ta večer prvič nastopil nas je res presenetil z dovršeno lepo in občuteno podanimi beneškimi pesmimi msgr. Ivana Trinka. Lepo število so jih zapeli, a še vse premalo za obilno občinstvo, ki je z naj večjim užitkom sledi lo krasnemu izvajanju. Sledile so deklamacije Trinkovih pesmi, ki so tako polne mehke poezije in bogatih občutkov. Ob koncu je g predsednik še prečita! brzojavno voščilo, ki ga je S.K.P.D. ob tej priliki poslalo zaslužnemu slavljencu msgr. Trinku v Trčmun. Velikega slavljenca je zastopal č. g. Hvalica, beneški duhovnik izz Bar-nasa, ki je nam Goričanom posebno znan radi svoje velike pri jaznosti in ljubezni do slovenskega jezika.
Tudi Fronta je počastila spomin zaslužnega moža. “Zamej ska mladina” je skupaj s Korošci in Benečani priredila v nedeljo v svoji dvorani na Korzu lepo proslavo. Prav tako so priredili podobne proslave tudi v Trstu. Vsi slovenski časopisi brez izjeme so si takrat bili e-dini in so z lepimi in vzvišenimi oesedami počastili velikega beneškega slavljenca. Posebno lepa je izzdaja “Matajurja,” glasi la beneških Slovencev, ki je vsa od prve do zadnje strani posvečena zaslužnemu možu, simbolu beneških Slovencev.
Vrnitev goriškega škofa
V petek zvečer se je vrnil z letalom iz Rima prevz. goriški nadškof, kjer je (iz papfeževih rok preje palil, znamenje me-tropolitske časti.
Kulturno delo v Štandrežu
Z veseljem poročamo, da se tudi v Štandrežu, najbližji vasici v goriški okolici, lepo razvi ja versko in kulturno življenje. Marijin vrtec je za Sv. Tri kralje priredil lepo božično akademijo. V sredo 14. jan. pa so v Štandrežu imeli svoj prvi kul turni večer v lepi novi sobi nad zakristijo. Predavatelj je izbranemu občinstvu podal sliko enega izmed največjih štandreških rojakov msgr. Andreja Maruži ča. Tudi dekliški krožki dobro napredujejo in imajo kar p0 dva sestanka tedensko.
Dotok beguncev
Leta 1951 je pribežalo samo v Gorico 349 oseb iz Jugoslavije. Lansko leto se je to število skrčilo na 151, deloma zaradi manj obupnega gospodarskega in političnega Stanja v Jugoslaviji, deloma pa tudi zaradi ukinitve
rite svoje članstvo pri Mohorjevi!
Mohorjeva družba c/o Liga KSA 238 E. 19th-Street New York 3, N. Y.
Čvrček za pečjo v Dolini Dolinska župnijska dvorana je v nedeljo na res lep način praznovala svojo otvoritveno odrsko delovanje s krasno Dickensovo igro “Cvrček za pečjo,” ki so jo Slovenskega odra ponovili tudi v Dolini. Nekateri so mnenja, da je igra doživela večji uspeh kakor pa v avditoriju. Igralci se v manjši akustični dvorani in na primernem odru lepše počutijo. Dolinčani so pridnim igralcem zelo hvaležni in si le to želijo, da bi ta obisk tržaškega Slovenskega odra ne bil zadnji.
Praznik sv. Antona v Bortšu
Res lepo so letos Borštani počastili svojega farnega patrona-Kar cel koncert so mu pripx'avi-li. Da boste vedeli Boršt je mala, a nadvse prijetna vasica v tržaškem Bregu, tam nekje nad Dolino. Omenjeni koncert je priredilo prosvetno društvo “Slovenec.” Sodeloval je moški zbor iz Doline pod vodstvom g-Cvetka Marca, ki je s svojimi mogočnimi pesmimi kar očaral poslušalce. Tudi mešani zbor iz Boljunca je pod spretnim vodstvom g. Draga Žerjala žel veliko odobravanje.. Najbolj pa moramo seveda pohvaliti domači zbor pod vodstvom g. Draga Pe' tarosa.
Slikarska razstava v Trstu V galeriji Rossoni na KorzU je te dni razstavil svoja dela
(Daije na 3. strani.)
mednarodne begunske organi-zacie IRO. Vendar se še sedaj pojavljajo posamezni slučaji, ko ljudje beže izpod komunističnega režima.
Zadeva Ente-ja v Pevmi se še ni odločila
Med pevskimi koloni vlada še vedno velika zaskrbljenost radi odvzema zemljišč, ki jih je En-te Tre Venezie dal v najem pevskim kmetom. Kmetje so radi tega krivičnega odvzema vložili tožbo, ki bi se imela že začeti s 15. januarjem. A ker so sedaj dobili pozive na sodne razprave še nadaljni 43 kmetje, poleg prvih 18 najemnikov, so sedaj sodno razpravo odložili za 5. februar. Prizadeti kmetje si na vso moč prizadevajo skupno z zastopniki Kmečke zveze, da bi se vsa zadeva ugodno rešila. V ta namen so tudi že organizirali nabiralno akcijo za sodnijske stroške.
TRŽAŠKE VESTI
Še o tržaškem radiu
V zvezi s člankom “Svobodne Slovenije” od 13. nov. in člankom “Katoliškega glasa” od 8. jan., odgovarja zadnja štev. “Demokracije,” da so vse te vesti glede Tržaške radijske postaje Trst II izmišljene in brez podlage. Sicer konkretnih dokazov za, te trditve Derpokracija ne navaja, vendar trdi, da se je informirala na sami radijski postaji, kjer so ji povedali, da ni bil zadnje čase odpuščen iz službe noben uradnik, razen prof. g. Joža Petrlina, ki je sam podal ostavko. Zakaj, teea pa Demokracija ne pove. Tudi glede očitka v “Kat. glasu,” da gredo ulslužbenci rajdijske'- postaje mnogo več na roko komunističnim organizacijam in njihovi propagandi po radiu, kakor pa katoliški stvari, pravi “Demokracija,” da je vodstvo radia to zanikalo. Na kateri strani je resnica, to bo povedal čas, ki je najpravičnejši sodnik.

Josip Gredba
Zgodovina slovenskega naroda
Iz tihega življenja drugih prineslo starejšim samostanom
slovenskih kartuzij, Jurklo-štor, Bistra in Pleterje, nimajo zabeležiti posebnih dogodkov. Značilno je, da so celj-ski grofje, ki sicer niso bili na Slasu pobožnih mož, ta strogi ^d izdatno podpirali. Grof Herman II. je leta 1407. na svojo stroške dal zgraditi pletersko cerkev s samostanom in je kil tamkaj tudi pokopan. Grof Friderik in Veronika Desini-ska sta bogato obdarovala Bi-stro in Jurklošter, kjer je ne-Sl’ečna Veronika slednjič
šla
na-
Sploš
svoje zadnje počivališče.-
preveliko gospodarstvo in bogastvo. To so bili takoimeno-vani beraški redovi: minoriti avguštinci in dominikani.
Manjši bratje ali minoriti duhovni sinovi sv. Frančiška Asiškega, so se kmalu po smrti svojega ustanovitelja iz Italije razširili po naših deželah. Prvi minoritski samostan je menda dobila Gorica, kjer je po sporočilu sam sv. Anton Padovan ski pridigoval in leta 1225. u stanovil cerkev in minoritski samostan v spodnjem mestu. V naslednjem letu je dal sezidati

ODO ZA KAT. DOM V GOkiČi
no je opaziti pri vseh kar- kapelo sv. Katarine
Pijanskih samostanih do srede 15. stoletja živahen razvoj 111 napredek. Med redovniki |lahajamo celo vrsto znameni-v'n pisateljev, bogoslovcev, u-Cenjakov, tako že imenovane-brata Bernarda v Žičah, Ni-°laja Kemfa v Pleterjah in še nrnogo drugih. Svetni knezi in ‘adarji so jih jemali za svoje 'Spovednike in svetovalce in J'h obsipali z dokazi svoje na-. °njenosti. Najbolje osvetljuje ugled, ki so ga v tedanji do-1 uživali kartuzijani, da je ce-
0	ljubljanski sodnik Henrik lauthaimer, velik dobrotnik 'striškega samostana, oblekel
J. Fistri belo haljo in umrl kot "artuzijanski redovnik. Isto je jt°ril tudi ljubljanski župnik 1’nst Messenberg. — V zad H'’'h desetletjih 15. stoletja pa tudi njim vsekali smrtne ra-e turški napadi. Leta 1471. a bila razdejana Jurklošter n Pleterje. Bistriški redovni-
1	so morali prositi, naj se jim :>0Puste davki in desetina, ker *° Turki vsa samostanska po-
estva opustošili in podložne
'Uete odpeljali. Samostan se
e Uioral vzrževati z milošči-
«o.
Vsi našteti samostani so bili 2a naše kulturno življenje v pednjem veku brez dvoma ve-.‘kega pomena. Toda razširili so svoj vpliv le na deželi, _ J6*1 so se v samotnih dolinah 'l 1 na hribih dvigale redovne aselbine, podobne gradovom s °kolici. Izza 13. stoletja pa ‘e začno pojavljati poleg gra-°v tudi trgi in mesta, ki so °lagoma potegnila nase vso ^govino in obrt in postala ža-^sča duševnega življenja. Sta-eJši redovi niso bili primerni a delovanje po teh novih po-°Jankah, ker so njihovim us-aUoviteljem stali drugi cilji ^ed očmi. Toda nove potre-so rodile tudi nova sredstva, cerkve so vzšli redovi, ki so Posvetili posebno dušnemu j^stirstvu po mestih in trgih, so hkrati poudarjali načelo .^Polnega uboštva in se tako ®£nili nevarnostim kfjih je
in je tri leta sam vodil novo redovno naselbino. Med tem časom je ustanovil še samostane v Trstu, Poreču in Pulju. Po vplivu sv. Antona so baje prišli minoriti tudi v Ljubljano, kjer jih na hajamo že leta 1242. S svojo skromnostjo in vnemo so se meščanom hitro priljubili.. Skoraj ob istem času so nastale še naselbine v Celju, Ptuju in Mariboru. V Celje so jih menda leta 1241. poklicali grofi Vov-brski. Njihovi nasledniki, celj ski grofi so bili največji dobrotniki minoritov. Grof Friderik L je sezidal bratom leta 1341. novo cerkev in samostan in grof Herman jim je nakazal bogata posestva. Skoraj vsi člani celjske rodbine so pokopani v minoritski cerkvi. — V Ptuju, kamor so došli minoriti okoli 1. 1239. in se do danes vzdržali, so našli naj večjo oporo pri ptujskih gospodih, ki so jih zalagali z žitom in vinom. Bernard Ptujski jim je leta 1399. še posebej odstopil dvoje županstev: Jasenice in “Lichtenegk” in v ustanovnem pismu določil, naj se v ptujskem samostanu vedno vzdržujejo: en gvardijan, en pridigar, deset duhovnikov in štirje novinci. — V Mariboru je mestni župnik leta 1282. odstopil minoritom neko podružnico ne daleč od mesta, na levem dravskem bregu, da so tamkaj imeli svojo božjo službo. Na Koroškem je bil velik dobrotnik minoritov bamberški škof Henrik I. Vpeljal jih je na svoja posestva in jim sezidal dva samostana v Volšperku in Beljaku. V Beljak so došli prvi redovniki iz Italije in dasi-ravno so živeli le od miloščine, so se prav hitro pomnožili. Na obeh krajih so imeli nižje latinske šole.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Zlobno
— Iščem dekle, ki bi bila poštena, snažna, pridna in bi znala dobro kuhati.
— Svetujem, da najamite kar štiri.
V času od zadnjega našega poročila smo prejeli za dom še tele prispevke:
$40 je daroval prevzvišeni dr. Gregorij Rožman, Cleveland, $13.85 Društvo Sv. Vida št. 25 KSKJ, Cleveland,
$10 Društvo sv. Marije Magd. št. 78 KSKJ — Chicago, III,
Vsem darovalcem: naš srčni Bog plačaj!
Pomote: V zadnjem pdročilu
vatov električne energije. Zgra-jjo, da bodo dajale vse elektrar-diti nameravaj o še 40 takšnih j ne s pogonom na vulkansko pa-elektrarn.	ro že v bližnji bodočnosti štiri
Japonski strokovnjaki računa-
MALI OGLASI
Naprodaj
Na lepem prostoru blizu E. 185 St. in Blvd. dobro zgrajen Ji/«, sob nov bungalow, blizu
smo pomotoma objavili, da je da- transportacije, trgovin in šol.
rovalo $10 društvo Sv. Jožefa št. 179 KSKJ — pravilno pa je to: Društvo sv. Alojzija iz Elm-hursta. V istem poročilu smo tudi pomotoma objavili, da je
$6 Društvo sv. Ane št. 120 KSKJ, daroval $2 Frank Kerbač; pra-
Forest City, Pa.,
$5 Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ, Cleveland in Bratska Sloga št. 32, Ohio,
$38 je daroval neimenovani iz Clevelanda,
$10 Strlic Franc, Kapuskasing, Canada in Žgajnar Ivan, Canada, $6 Mary Kranjc, No. Chicago, 111.,
$5 dr. Ludvik Puš, New York, Štefan Marolt, Cleveland, Jennie Schier, Florida, Mary Ciuco, Euclid, Obljubek Mirko, Stevens, Canada, Dozje Alojz, Stevens, Canada, Janez Sever, Cleveland, Jože Špindler, Cleveland,
$4 Frank Pavšič, Cleveland,
$3 Ivo Kermavner, Cleveland, Stanko Ferkul, Cleveland, Julia 3istan, Milwaukee, Janez Mihelič, Cleveland,
$2 družina Gostič, Cleveland, $1 Carolina Sedey, Barberton, Anton ček, Cleveland, Turk, St. Catharines, Canada, Tratnik Janez, Calgary, Canada, Franc Sever, Cleveland.
vilno pa je F. Kerkoč iz Elm-hunsta. Ravno tako ni daroval $1 Mr. Anton Teuche iz Elm-hursta ampak Mr. A. Feuche.
Pred kratkim smo prejeli veselo novico, da so naši slovenski izseljenci v Angliji zvedeli, da se zbirajoi denarni prispevki za graditev Katoliškega doma v Gorici. Zato so tudi sami, ne da bi bili naprošeni od drugih, začeli nabiralno akcijo. Res smo lahko ponosni na svoje brate v Angliji, ki so tako versko in narodno zavedni.
Nekateri so, izrazili željo, da bi radi dobili dovoljenje ali poverjeništvo za nabiranje prispevkov po raznih slovenskih naselbinah Amerike. Dovoljenje damo prav radi; rabimo pa vaš točen naslov, da vam pošljemo navodila in objavimo vaše ime v časopisu.
Denarne prispevke pošiljajte na sledeči naslov: Sklad za Slov. Kat. dom v Gorici — 7505 Myron Ave., Cleveland 3, Ohio.
Se proda po zmerni ceni.
V isti okolici ,se proda dobro zgrajena 6 sob hiša z sončno sobo, cementni dovoz. Cena zmerna.
Imamo mnogo drugih novih in rabljenih hiš na izbiro na lepih prostorih. Odprto v nedeljo od 1 do 5 pop.
John Knific
820 E. 185th St.
IV 1-7540
(feb.4,6)
milijarde KW električne energije na leto. Sedanja proizvodnja električne energije na Japonskem znaša 8 in pol milijard KW, za kar porabijo kakih osem milijonov ton premoga. -Potroš-
nja premoga se bo z uporabo vulkanske pare zmanjšala na leto za kake 4 milijone ton. — Gradbeni stroški za elektrarno na vulkansko paro so znatno nižji od stroškov za hidrocentra-lo.
Kupujte Victory bonde!
Naprodaj
Moderna hiša za 1 družino,! 6 sob, na novo dekorirana, na zahodni strani. Kličite ME 1-| 1643.	(25)
■M ■■'■zl
Naznanilo in Zahvala
Z žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi našo ljubljeno
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street
Berwyn, Illinois

Iz Primorskega
(Nadaljevanje 7. 2. strani) slovenski slikar Anton Mihelič. Otvoritve se je udeležilo veliko število ljubiteljev umetnosti in zastopnikov vseh krogov našega javnega življenja. Zlasti so se obiskovalci radi pomudili ob domačih tržaških in goriških motivih.
Proglasitev bankrota “Lombardo Veneta”
Vprašanje 72 odškodovancev
5 ni še premaknilo iz mrtve točke, če izvzamemo vest, da je sodišče proglasilo bankrot “družbe’. Prizadeti so proti tej proglasitvi bankrota sestavili dve pismi, naslovljeni na župana Bartolija in na gen. Winterona. V teh pismih poudarjajo, da proglasitev bankrota nasprotuje zagotovilom oblasti, in da je zato porazno vplivala na prizadete, ki so v pretežni večini le delavci, ki so si morali trdo prislužiti svoj denar in so toliko žrtvovali, da bi prišli do lastnega stanovanja.
Iz Beneške Slovenije
Te dni, ko vsi Slovenci na Primorskem in tudi drugod po svetu slavijo devetdesetletnico msgr. Ivana Trinka, moramo beležiti tudi žalostno vest, da je preminul na svojem domu v Sent Lenartu preč. g. Lucijan; Krizetič, za msgr. Trinkom naj starejši duhovnik v
vse svoje moči do zadnjega diha. Bil je tudi umetnik. Njegova posebnost so bile razbarije v les in slikanje rokopisov (miniatura). Leta 1926 je bil na neki razstavi v Čedadu nagrajen z bronasto medaljo.
------o-----
Japondi izkoriščajo vulkansko paro
Vulkansko paro bodo kmalu uporabljali za pogon japonske industrije. Japonski inženirji so že pripravili obširen načrt o proizvodnji električne energije z vulkansko paro. Japonska bi tako zmanjšala potrošnjo premoga za polovico. Inženirji so šest let preiskovali vulkansko področje, v katerem leži Japonska. Kmalu bo začela obratovati prva elektrarna s pogonom na vulkansko paro. Zgradili so jo na otoku Kijušiju in v začetku bo dajala 30,000 KV, ko bo povsem dograjena, pa 150,000 kilo-
Išče stanovanje
Starejša ženska, sama, išče 3 ali 4 neopremljene sobe s kopalnico ali brez nje, med St. Clair Ave. in Superior Ave. Lahko da dobra priporočila. Ponudbe na: Mrs. Holt, 1358 Marquette Rd.	—(25)
Hiša naprodaj
Proda se hiša 7 sob za 1 dru-j žino, furnez na plin, v dobrem stanju, preproge v stanovanj-] ski sobi, na vzhodni strani. -Kličite SW 1-3148.	—(25)
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlal Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1 -#034
NAPRODAJ
ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE
v poslopju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. in 65. ceste.
Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila.
Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno.
Idealna priložnost za dobro kupčijo!
KOVAČ REALTY
960 East 185th Street KEnmore 1-5030
(27)
Molki dobijo delo
Ženske dobijo delo
Strežnica
Zanesljiva strežnica dobi delo v restavrantu, plača in na-Benečiji.'pitnina. Oglasite se na 16219
Rodil se je v Benečiji leta 1866 St. Clair Ave., ali kličite KE-in tej slovenski zemlji posvetil 1-4185 ali KE 1-9386.	(25)
OPERATORS GRINDERS TURRET LATHES BOREMATICS MILLING MACHINES
Visoka plača od ure. Vsi šifti na razpolago. Employment urad odprt od 8 do 4:30. V soboto do opoldne. Prinesite izkaz državljanstva.
Cleveland Graphite Bronze Go,
17000 St. Clair Ave.
(24)
ZANIMIV POSNETEK — Fotograf je posnel letalo FJ-2 “Fury” prav v trenutku, ko je zapuščalo krov matične ladje. Letalo FJ-2 spada med hitra jet letala, saj doseže 650 milj na uro, Oboroženo je s štirimi 20 mm topovi.
in
mamo	_	___
Johanno Petrovčič
ROJENO CERK.
Umrla je za srčno kapjo 27. decembra 1952, previdena s sv. tolažili za umirajoče. Rojena je bila v Borovnici 25. decembra 1886 in je prišla v Ameriko pred 47 leti.
Pogreb se je vršil 31. decembra 1952 iz Joseph Nemaniche-vega pogrebnega zavoda v cerkev Matere Božje, kjer so g. župnik Rev. Hiti ob asistenci Rev. Adamiča in Rev. Wagnerja darovali pogrebno sv..mašo za pokojno, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Prav tako najlepša hvala č. g. župniku za poslovilno pridigo v cerkvi in spremstvo na pokopališče. Hvala Rev. Hayesu za udeležbo pri sv. maši, in Rev. Čeponu za obisk in molitve pri krsti.
Pokojno mamo smo položili k večnemu počitku na Ascension pokopališču, poleg našega pokojnega očeta.
Pokojna je bila članica društva Krščanskih mater in društva sv. Ane št. 127 KSKJ, katerih članstvo je molilo ob rakvi, se udeležilo pogrebne sv. maše in se tako poslovilo od pokojne sosestre. Vsem tem kakor tudi članstvu vseh ostalih društev naša globoka hvaležnost.
Izrekamo našo toplo zahvalo vsem, ki so darovali za toliko sv. maš in položili toliko vencev in cvetja h krsti naše drage mame ter ji s tem izkazali ljubezen, čast in spoštovanje. Posebno se zahvaljujemo tistim, ki so vpisali našo ljubo mamo v družbo večnih maš in molitev. Veliko sv. maš in molitev bo spremljalo našo mamo onkraj groba, za mir in pokoj njene duše. Neizmerno smo za to hvaležni sorodnikom, prijateljem in znancem.
Našo najtoplejšo zahvalo izražamo vsem, ki so pokojno kropili, zanjo molili in jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti. Najlepša hvala vsem, ki so dali avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala tistim, ki so nosili krsto, in vsem častnim pogrebcem.
Bog naj stotero povrne vsem, ki so nam bili v teh žalostnih dneh kakor koli v pomoč. Hvala vsem, ki so nam pismeno izrekli sožalje nad izgubo naše mame.
Iskrena hvala g. J. Nemanichu in sinu za lepo vodstvo ob pogrebu, in prav tako g. Kovačiču za petje žalostink med sv. mašo zadušnico.
V naši trajni hvaležnosti bomo prosili Boga, naj stotero povrne vam vsem za vse, kar ste za nas storili v teh najžalost-nejših dneh našega življenja.
Ne moremo doumeti, da naše ljubljene mame ni več. Srečno in v ljubezni smo živeli, saj so naša ljuba mama posvetili vse svoje življenje za dobrobit družine. Še tedaj, ko jim je breme ljubezni utrudilo korake, so vse svoje moči posvetili Bogu v čast in v skrb za nas otroke. Tiho in mirno je bilo življenje nase mame, tiho in mirno je biio njihovo poslednje slovo od nas, od sveta. Bridko občutimo tb težko ločitev, vendar . . .
Le skoz temna groba vrata Se odpre nam hiša zlata. Večnega življenja dom.
Žalujoči otroci:
Jennie, hči;
John in Victor, sinova; Antoinette poročena Greggins, hči; Carmella, Susan, Cynthia, vnukinje; Dve snahi in zet;
Mary, sestra v Ameriki; Francka, sestra v stari domovini, in še več sorodnikov.
V Waukeganu, Illinois, 4. februarja 1953.
V BLAG SPOMIN
OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI SOPROG
MATIJA HITI
ZATISNIL JE SVOJE MILE OČI IN NJEGOVO BLAGO SRCE JE PRENEHALO BITI ZA VEDNO DNE 3. FEBRUARJA 1949
Zopet je prešlo leto v večnost in prišla je zopet obletnica Tvoje prerane smrti. Ni dneva ne ure, da ne bi mislila na Tebe, moj ljubljeni. Kako vroče hrepenim, da bi zopet ugledala Tvoj mili obraz, da bi slišala Tvoj sladki glas. Zaman so želje in solze. Odšel si tja, odkoder ni povratka.
Snivaj sladko večno spanje, moj ljubljeni!
Žalujoča soproga
FRANCES
Cleveland, Ohio, dne 4. februarja 1953

JOSIP JURČIČ:
Grad Rojinje
Zastonj je bilo, da je črtek z glavo majal in dejal: “če greste že zdaj na pot, se vam povrne bolezen.” Zastonj, da so ga pošteni drvarjevi ljudje strahoma prosili, naj ostane še nekaj dni, da se okrepi. Vsega tega gospod ni poslušal, ostal je pri besedi, da drugo jutro odjezdi; pristavil je samo to, da ga štefe spremlja, kar sta tudi oče in mati privolila, čeravno se nista.rada ločila od sina, ki jima je bil podpora na starost. Vitez jim je obljubil, da bodo ali vsi lahko prišli za gtefetom ali pa da pride ta nazaj, ako jim ne bi dopadlo seliti se na njegovo lastnijo, kjer jim bo življenje lažje in brez-skrbnejše. Tisto ponudbo je storil tudi črtku. Staremu lovcu so prišle solze v oči, vendar je zmajal z glavo in dejal: “Mislil sem včasih, da so vsa
Uspešen izlet px> Evropi
Duquesne University Tamburaši
v nedeljo 8. febr. 1953 Music Hall — 3:00 pop.
Vstopnice: S3.00-2.50-2.00-l.50-1.00 Dirigent—Walter Kolar 24 TALENTIRANIH UMETNIKOV Vstopnice pri Burrows KRASNI KOSTUMI SENZACIONALNI NOVI PLESI
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
i
FRANK CVELBAR, lastnik
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet ▼ zalogi.
Po polti stane $3.25.
Dobite ga ▼ potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
U. S. A.
gospoda brez srca; vi ste pa dobri, kakor zdaj vidim. Ali jaz bi najrajši tu pri svoji vodi umrl in si ne želim z vami. Obiskal vas bom, obiskal, če mi poveste, kje je vaš grad. Bog vam daj še dolgo zdravje in srečo.” črtek ni hotel nobenega denarja od viteza vzeti, rekel je: “Kadar mi ga bo treba, tačas ponj pridem.” Rojar je ležal poslednjo noč v gostoljubni, preprosti koči, ki ga je smrti otela; toda spati ni mogel. Misli na dom, na reči, ki so se po Črtkovih besedah tam prigodile, podile so mu spanec z oči.
Drugo jutro se je poslovil od preprostih, priljubljenih mu ljudi in je odpotoval na konju, Štefe ga je spremljal peš vštric njega hodeč.
V.
Čuden dogodek na Rojinju
Na gradu Rojinju se je bila res tista izprememba prigodi-la, katero je črtek na svojem potovanju slišal. Vilibald je bil vzel vdovo ali bolj prav ženo Rojarjevo, katerega so imeli vsi za mrtvega. Dosegla sta bila ta dva človeka svrho svojih naklepov; vendar tega pravljica ne ve povedati, ali sta bila v resnici srečna in za dovoljna. Lahko si je misliti in bržkone bi se človek ne motil, če bi rekel, da jima je najlepših urah prišel mrtvi gospod kakor strašilo pred oči in spomin njunega medsebojnega hudodelstva jima pač ni mogel delati lahkega spanca.
Bilo je kaka dva dni po pri godku, ki smo ga v prejšnjem odstavku povedali, ko se je nekaj na Rojinju primerilo, česar ni bilo vsak dan slišati. Male Anice je namreč nanagloma v gradu zmanjkalo. Nihče ni mogel vedeti in misliti, kam bi bila mogla še otroška deklica na tako mrzel dan, ko je začela jesenska burja celo sneg na-metavati, sama pobegniti.
Stari služabniki, ki so se prejšnjega gospoda še vedno hvaležno spominjali in zavoljo tega ubogo, zdaj toliko zapu ščeno deklico milovali, jeli so zdaj vedno očitneje godrnjati in so se tem bolj jezili, ker ni hotel gospod ni gospa nikamor poslati otroka iskat, ampak sta oba malokatero govorila o tem, kakor ne bi bilo nič posebnega, in če se je že kateri zmenil o tem, grozil se je kaznovati deklico, kadar pride domov.
Popoldne tistega dne je šele hlapec Jernej, ki ni imel od straha ne miru ne počitka in je vrlo rentačil na gospodo, od stare dekle zvedel, da je Anica poslednje dni vedno jokaje govorila o očetu ter da ji je pravila,, kako se ji je že večkrat sanjalo, da je očeta v bosti srečala. Starka je potem, da bi ubogo deklico utolažila, vedeževala iz teh sanj, da oče najbrž ni umrl, ampak da so ga Turki ujeli in da bo nazaj prišel. Iz vsega tega je Jernej po svojem naturnem razumu sodil in ugibal, da je najbrž neumno dete šlo res tja očeta iskat, kjer ga je v sanjah videlo.
Ko je Jernej ravno take sklepe delal in na dvorišču svojim tovarišem razkladal, prišel je novi gospodar Vilibald skozi vrata. Jernej stopi torej predenj in ga vpraša, ali ne bi bilo dobro, da bi kaka dva malo šla po okolici pogledat..
“Ni potreba,” odgovori gospod, “saj ni dve leti staro. Kadar jo bo zeblo, bo že pri-
šla domov; saj ve, odkod je šla. Ali nimaš drugega dela?” To se je staremu služabniku vendar odveč zdelo; zavnelo mu je kri in dejal je:
“Jaz in mi vsi ne vemo za boljše delo, kakor da poiščemo hčer našega rajnkega gospoda. Njen je grad in mi vsi..” Vilibald je svetlo in jezno pogledal starca. Ko bi bil ta sam, čutil bi bil morda njegovo jezo. Ali zdaj je gospod videl samo temne in srdite poglede svojih hlapcev, premagal je za zdaj srd in dejal:
“Pojdi, kamor hočeš, s teboj tako ni veliko opraviti, če si doma ali te ni. Ne maram, če te ni več.”
“Od svojih mladih kolen sem bil v tem gradu,” pravi Jernej. “Poprejšnji gospod je bil tak, da ga ne bo več enakega na Rojinju, pa me je rad imel. če me vi drugačnega najdete, bom pa šel, poprej moram pa še
otroka najti. Dajte nam tri konje, jaz sem star in Tone in Vrban, ne moremo hoditi, posebno pa, ker se mudi. Dekle bo zmrznilo in vi jo boste na vesti imeli — ne jaz.”
“Ti pes, tako se govori z menoj, poberi se mi za vselej! čakaj, ti bom že dal konja,” rjovel je srdit mladi gospodar in potegnil bodalo; toda trije koreniti hlapci so molče, pa svetlimi očmi stopili pred Jerneja.
Razkačen je odšel gospodar v grad in zažugal hlapcem;
Jaz vam bom že posvetil.” “Zdaj gremo službe iskat,” reče eden upornežev.
“Poprej pa še otroka rajnkega gospoda,” pravi Jernej.
“če se poprej poberemo od tega volka, bolje je,” pristavi tretji.
“Jaz tudi mislim, da te ne bo pozabil, in verjemite mi, med našimi tovariši bo ljudi
dobil, ki nam pojdejo za kožo,” pravi Vrban.
“Nič se ne bojte,” reče Jernej. “še je dosti poštenih gospodov, službe se ne manjka. Naš volk ima pa tudi dan na dan manj prijateljev. Saj nismo nič storili. Le vkup držimo, pa se bo nas bolj bal ko mi njega.”
Še tisti večer je potem tro-
motna smreka." Sneg, ki je bil pregrhil že povsod svojo odejo, ostajal in obešal se je v debelih plahtah po gostih, zelenih vejah in je tako suho, nepokrito zemljo puščal ob deblu okrog smreke. Na mahu pod smreko pak je čepela uboga deklica še otročjih let, grajska hči. Solze so ji bile zmočile lice in lahko obleko; ven-
pica hlapcev zapustila Vilibal- dar, ko je noč razgrinjala če-dovo službo in stanovanje (dalje bolj črna krila, ni mo-
Ko se je popolnoma zmračilo, ponehala je byrja; ali sneg je vedno gosteje letel z neba in za pol komolca na debelo ga je napadlo. Tudi je bilo precej hladno pod milim nebom in vsakdo se je najrajši že v gorko izbo pomeknil in usedel se blizu zakurjene pe^ či.
glo revše že več jokati, samo zdaj pa zdaj je zaihtelo, s slabim glasom ljudi klicalo, zlasti očeta. Mlade ročice so vedno bolj plave prihajale in tresla se je vsa od mraza ko šiba na vodi. Vendar nihče ni odgovoril na otročji klic, vse je bilo tiho; le lahko šumenje na suho, listnato grmovje padajo-
Pravljica nam je čudovit ob-ičega snega, lajanje izpod ska-raz iz te noči ohranila. Pravijo, le prišedše lisice v daljavi in da je v gozdu, malo oddaljena grozovito tuljenje ponočnega od poglavitnega pota, stala sa- volka se je zdaj tu, zdaj tam
oglašalo v smrtni strah ubogemu otroku.
Ravno zdaj bi bil človek skozi redko grmovje in drevje zapazil v nočnem mraku dve črni podobi, ki sta se vedno bolj bližali kraju. Smreka ni stala več ko za dober streljaj od pota navzgor. Bila sta dva popotnika, eden na konju, drugi peš. Konj je gazil sneg v celo in spehan je koracal drugi po konjskih stopinjah. Oba sta bila zavita in zavarovana pred mrazom; jezdec v velik plašč, ki je še pol konja pokrival, pešec pa v veliko plahto, ki mu je segala do pet.
“Če si truden, usedi se na konja za menoj!” pravi jezdec in ustavi konja.
(Dalje prihodnjič)
------o------
— Pakistan ima najobsežnejši sistem namakalnih prekopov. Je pa tudi izrazito poljedelska država.
P'"
Ivana
Leskovic
UMRLA
Dne 28. decembra 1952 je za večno zaspala naša mama po dolgi šest letni bolezni. Pogreb se je vršil 31. decembra ob veliki udeležbi iz Behmovega pogrebnega zavoda v cerkev Immaculate Conception.
Pogrebne obrede je opravil domači župnik Rev. Mulholland in pokojnico spremil na pokopališče. Številni sorodniki, prijatelji in sosedje so jo prišli pokropit in so jo spremili k zadnjemu počitku.
Počivala bo na pokopališču v North Madi-sonu, komaj eno miljo oddaljeno od svojega prejšnjega doma ob Hubbard Road. To je prav ob isti cesti, kjer je prej živela 21 let in kjer preko ceste gradijo novo katoliško cerkev. Na tistem lepem kraju bo počivala za vedno. Zemljišče sem kupil — osem lotov — to je več kot bomo potrebovali in bo nekak lep park.
K zadnjemu počitku so jo nosili šesteri bratje Jerina, katerim je pokojnica bila teta in, ki so prišli se poslovit od nje iz raznih držav; vsi so člani Ameriške bratske zveze. Članica ABZ je bila tudi pokojnica pri društvu št. 37 ABZ v Clevelandu, Ohio, katero društvo ji je poslalo cvetlice v zadnji pozdrav. Bila je članica tudi društva Naprej št. 5 SNPJ. Ko je ležala na mrtvaškem odru je bila obdana s številnimi venci in cvetličnimi šopki.
Hvala Mrs. Perpar in Mrs. Zuzek, ki sta se tako potrudili za cvetlične pozdrave in vsem drugim sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so darovali za cvetlice in sv. maše in, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala vsem in vsakemu posebej za vse izraze naklonjenosti, sožalje in prijateljstva.
Žalujoči ostali:
FRANK LESKOVIC, soprog; hči MARIE, por. STRUNA in soprog ANTON; sin WILLIAM in soproga ANGIE; vnuk EDDIE in soproga BETTY; pravnukinja NANCY in pravnuk ANTHONY.
Tebi, draga soproga in dobra mati, pa naj bo lahka ameriška gruda.
Madison. Ohio, 4. februarja 1953.
1888
1953
JVaznanilo in ZahnJcilci
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je zapustila to solzno dolino naša ljubljena soproga in mati
IDary Kadunc
Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje blage oči dne 4. januarja 1953. leta.
Pokojnica je bila rojena leta 1888 v vasi Gornje Pijavsko pri Krškem in je prišla v Ameriko leta 1908.
Pogreb se je vršil 8. januarja 1953 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Jeroma na Lake Shore Blvd., kjer je za pokoj duše pokojnice bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih verskih in cerkvenih obredih je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem prav lepo zahvalimo Rev. Louis Hribšek-u za opravljeno sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče. Čč. gg. Rev. Rath in Rev. Badell pa naj sprejmejo našo toplo zahvalo za obiske p’okojnice v bolnici in na domu, za podelitev sv. zakramentov in za asistenco pri sv. maši zadušnici.
Najlepša zahvala vsem, ki so ob krsto pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo poslednjo čast in spoštovanje.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše naše drage pokojnice.
Hvala vsem, ki so prišli pokojnico kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in molili ob njeni krsti ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo čianom in članicam društev Carniola Hive No. 493 The Maccabees, Slovenski Dom št. 6 SDZ in podružnice št. 32 SŽZ, ki jim je pokojnica pripadala, za lepo slovo od svoje sosestre; istotako pogrebcem, članom teh društev, ki so nosili njeno krsto.
Naša topla zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile brezplačno za spremstvo pri pogrebu.
Iskrena zahvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. Ravno tako se zahvalimo vsem, ki so nam ob tej za nas tako težki uri stali ob strani s svojo pomočjo in tolažbo.
Hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb ter za vsestransko izvrstno postrežbo.
Draga žena in ljubljena mati, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te naše lepe domovine! Bog naj Te obilno poplača za vso Tvojo ljubezen, ki smo je bili deležni ter za vse skrbi in brige, ki si jih imela na tem svetu. Odkar si odšla, je hiša prazna, pogrešamo Te mi vsi, Tvoj soprog in Tvoji otroci ter vnuki in vnukinje. Tolaži nas le to, da se bomo enkrat vsi združili nad zvezdami in skupno uživali radosti večnega veselja. Do takrat pa se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših mislih in v naših molitvah! — Spavaj mirno—snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
JOSEPH, soprog ALBERT, sin
HERMINE por. STRAINER, hči BARBARA, snaha FRANK, zet VNUKI in VNUKINJE
V stari domovini zapušča brata JOŽETA ROSTOHAR Cleveland, Ohio, 4. februarja 1953.
%	' -» v- • . d' V**