KftJrttji ilovcnaki dnevnOc ▼ Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List glovenf&ah delavcev v Ameriki. Vb« largest Slovenian Daily < In the United State«. . Issued every day except Sundays and legal Holidays. nT" 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. * _ NEW YORK, MONDAY, JUNE 12, 1922. — PONDELJEK, 12. JUNIJA, 1922, TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 136. — ŠTEV. 136. HARDING IN PREM OGARSKA STAVKA GLASI SF, DA BO PREDSEDNIK HARDING MOGOČE NASTOPAL TER F APR A VIL KONEC PREMO^ARSKI STAVKI v TRIDESETIH DNEH. — PRITISK NA ADMINISTRACIJO JE VEDNO VEČJI. — V SLUČAJU NESPORAZUMA BO VLADA PREVZELA PREMOGOVNIKE. ^RS.mRGaRET BLACK, WHO MAY KNOW HOW PETERS MET HIS DEATH. (j', predložijo tudi administraciji. I d.: se imenuj* mo'no komisijo, ki naj bi preiskala spor nn*d pre-rsogarji in njih delodajalci, objavila svoje zaključke ter predlagala pogoje r.a uravnavo. Predsednik naj bi. soglasno « tem na-< rt.->m. nato nasvetoval premoga r-j*-m in delodajalcem, naj sprej-' me jr. zaključke komisije ter se po-gode m«*d seboj. (V* bi premoga rji in delodajalci ♦ • ga ne hoteli ste : ti. bi s,- :,t jrilo nadaljne kor'i-iake in v! id> bi prevzela v obrato vanje tolik . iovov kot bi bilo po-tr-bro. .i1 zavaruje javnost pred :zguba:i.i in trpljenjem. PUN SE NOČE PRIDRUŽITI PEKINŠKEMU REŽIMU. Amoy, Kitajska. 10. junija. -— Vlada južne Kitajske v Kantonu. ' pod predsedstvom dr. Sun -Tat S« na. ne bo hotela sodelovati z novo sevrno-kitajsko vlado v Pekingu pri naporih slednje. da' j združi eelo Kitajsko ter ji da enotno vlado. — soglasno z ofi-eijelno /Javo inozemskega ministra južno-kita jske vlade v Kantonu. Washington, I). C.. 10. junija. X\i u..šesji senatorjev. ki so v tesnem .stiku z Bdo hišo. so dospela n< -uejla. da ho administracija najbrž v kratkem ea.su vprizorlln odb r-ilno pihanje, du napravi koli* c včlanit stavki premojrarj^v. (il.isi se. da se bo tako pihanje iz-vriilo v teku naslednjih tridesetih dni Kljub dejstvu, da izjavljajo vladni uradniki, da lie vidijo ni-kuke |M»ti, ki bi jim omogočila liinešavatije v namenu, da se naplavi konee premoparski stavki, je p »^tajala administracija v družbi svojih pristašev v kon-vedno bolj in bolj vznemirjena radi jxtlozaja, ki se je raz-vj| vsled sta\ke premogarjev. od dneva do dneva narašča pri-1M», da u:«j administracija odločno nastopi \ tej zadevi. 1'tilep ideje, kateri je dal pred kratkim izraza senator Lenroot, da naj n; mre.** vlada obratuje toliko rovov. da prepreči pomanj-I nje premoga. je eden izmed rtt»\. k.t.t e«ra se je predlaga-1» ill kater "»a :«> kot se ell- ATENTATOR NA SCHEIDE MANNA PRIJET. Kassel NVmčija. 9. junija. — N ki rniad človek. kojega zunanjost odgovarja opisu atentator 1 .i.i ki ie vpr znril napad na Filipi Si heitjemanna s pomočjo mod'-" k ^l ne .ki je najhujši strup, kar j:li pozna znanost, je bil aretiran * bližini kraja, kjer je bil izvršen jdentat. PRINC IZ MONAKA OPERIRAN Pariz, Francija, 10. junija. — Princ iz Monaka je bil danes zjutraj v neki privatni kliniki operiran na neki notranji bolezni. Neki r.jepov spremi jemalec je izjavil. 3lija r>a railnje poŠte In tepla ^u j* "J».Iranska Nauka" v Trstu, Opatiji In /adru. BO lir .... $ 3.10 500 lir____ $27.50 100 lir---- $ 5.90 1000 lir ____ $55.00 300 lir ____ $16.80 Za pošiljatvr. ki pmitajo /m-sek dvajsfttisoč kron ali pa dvatlso* lir dovoljujemo po mogotnotitl m* posebni popust. Vredno* kronani, dinarjem in liram »Mlaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz te^a razloga nam ni mogoč-e )M*dati na ta urne eene vnaprej. Ml rafuniiuo po i-eoi oiuku dne, ko nam '»osjie j>osl?.ul denar v roke. Avstrija: V Avstriji izvršujemo Izplačila iH.tori -Adrlatisrhe Rank" ua Dunaju aaoit« r ameriški L dolarjih, katere laUko zamenja tam jakc ugodno za krene. Več pojasnil« najdete nižje » tem oglasu. V Jugoslaviji, Italiji In zasedenem ozemlju izvršujemo b.plafMla tudi r^fektivnili dolarjih, ali z drugo U^edo, v gotovem amerikanskem Na nakazniei aH r pismu naj bo vidno napisano, da se ima izvrSlti Izplačilo v dolarjtL. Poleg zneska, ki naj «e izpIaCa ▼ amerikanskem denarju, se nam mora |>ot;ltt!i tudi za lunino in druge stroSke kakor sledi: Za izplačila do flO,— j»o 50 centov, za izplačila od $10— (lo $50.— I** —• M Izplačila, ki presedajo znesek jhj 2 centa od vsa- kega dolarja ali iio $2.—.od sto. Ako hira naslovnik ▼ krajo, kjer Jadranska banka niina srojejra urada, da bi mu dola*-;* na mestu Izplačala, mu jih i*>slje v denarnem pismu na zadnjo p«Sto. To je najsignrrvjl način nakazila, da dobi naslovnik resnično v roke ameriške dolaije, katere lahko potem proda, kjer mu najbolj ka£*. • Od kar Je Jugoslovanska vlada omejila prodajo croje valute na "Narodno banko"*, pa ni itosebno koristno pofiljati tja dolarje, ker se dobi v New Yorku mnogokrat za dolar več krcn ali dinarjev kot T Jugoslaviji, Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all na New York Bank Draft. FRANK sakser state bank 83 Cortftandt Street New York, N Y. (Advertisement) SHERIFF GEORGE J.WERNER. WHO IS WORKING ON THE ' PETERS MURDER. WARD BO PRIČAL ZA SVOJEGA SINA Velika porota bo zaslišala očeta in brata Walter Warda. ki je priznal, da je umoril Petersa. New York, 10. junija. — Štiri važne price ) ndo zaslišane v torek od velike porote 7.a ^Vest-ehester okraj v namenu, da se najde odjrovor ua vjjrašanje: — Zakaj je Waller S. Ward, sin milijonarja ter predsednik poli-eijske komisije v Xe\v Roehelle, ustrelil (1larenee Petersa. uma-nazanejrn. neotesanega in zavrženega mornariskepra rekruta? Veleporotniki l>o«lo stavili vprašanja (icorjiv Wardu. o»"etu Walt-erja: Ralph Wardu. njegovemu brati'; Curtis iz Brooklvna. materi Walterjeve žene in še neki nadaljni neitlentificrani priči, katero je spravil na dan Pink-ertonov detektivski urad. Serif Werner je rekel tekom pretekle nnf-i, da je eden njegovih pomočnikov izročil Ralphu pozivnico, ki mu ukazuje, da nastopi v torek pred veliko poroto. Serif p;i ni hotel povedati kje in kedaj je bila izročena pozivniea. Neka ženska, ki se je identifi-(•eirala kot Mrs. fieorjre Ward, je rekla teknm pretekle noči preko telefona iz Wardovepra d močnejših, volj. V takem slučaju pa je treba za dol-«ro č;:sa odložiti upanje na ekonom skn rekonstrukcijo Rusije potom sodelovanja ostale Evrope. Ni težko predstavljati kakšen učinek bo imel novi položaj v Rusiji na bližajočo .se konferenco v Haagu. V tukajšnjih vladnih krogih se je izjavilo, da se ni storilo še nobenega sklepa za tak slučaj, čeprav je vrjetno, da bo edini zastopnik Francije v Haagu prhodnji četrtek franeoki poslanik Benoist. ki bo dobil navodila, naj se zavzema" za strogo vzdržali je prfneipijev. katerim je dal izraza Poincare v svojem memoran-du gb-de bodočih odnosajev z Rusijo. Ko se je pred štirinajstimi dnevi izvedelo, da je Francija sklenili', neudeležiti se ekonomske konfe renče v Haagu z Rusijo, se je zgo-ddo to s polnim poznavanjem nazorov Poineareja glede tega pred meta. Ti nazori so bili pozneje vtelešen; v memorandum, katerega se je poslalo vsem narodom, navzočim v Genovi, z izjemo Nemčije :n Rusije. Poincare je sedaj prepričan, da ne bo našel uvodni sestanek velesile v soglasju ter pripravljene, da pristanejo v njegove zahteve, ki se glase, da naj se sovjeti odpovedo komunističnim principijem. objavljenim dne 31. maja kot ceno za nadaljna razpravljanja z velesilami, Poincare je absolutno prepričan, da Rusi ne bodo pristali v njegov program. Vspričo novice, da je radikafni element sedaj na površju ali vsled smrti Lenina ali njegovega konečnega poraza, je gotovo, da bodo prišli Rusi v Haag nr da bi našli franc, delegacijo. Poroča se tukaj, da nameravajo Rusi poslati na Holandsko Krasi-na. čeprav se je danes poročalo iz Berlina, da je bil Krasi n nujno poklican nazaj v Moskvo. BerPn. Nemčija. 10 junija. — Potom ofieijenih nemških in drugih diplomatičnih virov se je dares izvedelo, da Lenin ni mrtev, da pa je njegvo stanje še vedno resno, čeprav se je nekoliko izboljšalo. On trpi velike bolečine tt r izjavlja, da bi bil nadaljni napad usodepoln. Roljševiška hierarhija spoznava možnost njegove smrti v bližnji bodočnosti ali pa nj. erovo umak-nltev v privatno življenje ter je že pričela ustvarjati neke vrste di-rektorat. ki bn obstajal, soglasno s sedanjimi načrti, iz treh mož _ Si a lina. ki je generalni tajnik komunistične stanke; Lunačarski-,ia. komisarja za vzgojriznaJ svoj zločin ter prosil, naj se <_ra st.-ivi pod probacijo. a sodnik je to zavrnil. MeFee, ki je bžival v banki zaupanje, je zapravil ukradeni denar v družbi mladih igralk, ki so ga seveda izkoriščale. dokler je tro-il denar, a ga nato vrgle na cesto. EN OBED STANE 40,000,000 LUBLJEV. London, Anglija, f). junija. — Dober obed stane v Rusiji štirideset miljonov rabljev, je izjavil William ^cliafroth, neki član ame riške pomožne administracije, ki ;"»• dospel včeraj v London. Rekel je nadalje, da je vreden en ame-r»šk dolar štiri miljone rubljev. Jiankovei v Pusi ji se glase od 10 tisoč do sto miljonov rubljev. Pozor! Sorodnike in znance je zopet mogoče dobiti iz starega kraja, ker je bila dosedanja p'ostava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znance iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdor želi dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York (Ad* nt» VOLUME XXX. — LETNIK XXX. i-_ ^'■ ar^jŽŽ^Br jPrafe MRS. WAITER S WARD,WIFE cf the young business man Refuses^beueve him guilty. WALTER S WARD. MiaiONAiRE SON 9"FAMOU5 BAK ZLK.and central ficure in mystery GTZAS NARODA, 12. JTTŠf. 1922. "GLAS NARODA" _f LOVEN I AN DAILY)_ •■>■■< «n« PuMItfMtf hy IloTiuk Publishing Gompaaj IA Corporation! P WANK «AK>KH, Fr—_LOUH BEN EPIK, Trwurir n«H of Builntu o« th« Corporation and Addfimi of Abov« Off lomi m Cortiontft Mmt, Bcrouah of Manhattan, Now York City. N. V. _"0**a Naroda* Uhaja vaakl dan lm»mtl nod* IJ In praanltoir._ Ca oolo loto volja llot ta Amorlko Za Now York za coio loto ........ 97.09 In Canada __..........«... $6.90 za pol lata H-M Za pol lota ......................n 93.00 Za Inozemstvo za colo loto ... 97.«0 Ca totrt lota ................. |1.60 . za pol ld bran podplaa la ooobnootl ao na prtob£uJ«tfo. Danar naj aa bla*orcM po-Ml Jati po Money Order. Pri npremeiubl kraja naročnikov prosimo, da ao nam tadl pre Jin Jo blrsJI*^ naznani, ds hitreje najdemo naslovnik*._ Q L A ■ NARODA m coni s n dt Street. Borough of Manhattan. Now York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2871 ygpy, ŽELEZNIČARJI. Zastopniki delavcev v železniškem delavskem svetu. s<♦ stavili v svojem poročilu večini tega zastopstva vprašanje, če določajo kakršnikoli principi njene odločitve glede plač železničarjev. Delavski zastopniki ugotavljajo, da se ne upošteva življenskih potrebščin železničarjev. Dajejo izraz želji da se izdela "priznano merilo", katero naj bi se uporabilo pri ureditvah plač v bodočnosti. Želja majšiue v železniškem delavskem svetu bo ostala neizpolnj^ha. Zastopniki delavcev ne bodo dobili nobenega odgovora na vprašanje, kakšni razmisleki so vodili večino v njenem stremljenju, da, skrči plače. ''Princip", katerega se poslužujejo zastopniki podjetnikov in javnosti v onem zastopstvu, je zelo enostaven in očividen, le da se ne govori o njem ter mu ne da i z niza. _ Plače delavcev bodo tako pogosto in tako radikalno skrčene kot s«* domneva, da je delavec pripravljen spre-j jet i taka skrčenja. Niti življenske potrebe delavcev, lii-t ti njili uspešnost pri delu ne pridejo pri vladni komisiji vpoštev. Najslabše plačanim delavcem naprte največje in najbolj radikalno skrčenje plač. To kaže povsem jasno, dat je brez vsakega upliva ali pomena vprašanje-, kako naj; žive delavci z dosedanjo ali s feed a j skrčeno plačo in kako morejo izhajati z njo. Govorice o manjših življenskih stroških v zvezi s tem skrčenjem plač ne pomenjajo nič drugega kot izgovor, katerega ne smatrajo resnim ni-j ti vladni razsodniki. Oni tudi ne tratijo preveč časa in eneržije z utemeljevanjem svojih sklepov, temveč uveljavljajo enostavno skrčenje plač kot ga zahtevajo uprave železnic. V tem diskriminiranju protj. najslabše plačanim delavcem je iskati tudi dokaz, da je veljaven "princip", soglasno s katerim se najbolj radikalno pristriže plače onih, ki imajo najmanj moči, da bi se borili proti temu. Neizučenega delavca, katerega je najlažje nadomestiti in ki si ne upa zastavkati vspričo splošne nezaposlenosti, tlačijo na najbolj nesramen način. Iz istih nagibov izvira tudi navada, da sekajo psu rep v kosih. »Skrčenje pač ne obsega naenkrat vseh skupin, temveč dajo eni skupini dosti časa. da se "pomiri", predno podvržejo drugo skupino bolestni operaciji. Kakorhitro so se delavci sprijaznili z enim skrčenjem, sledi novo. Lastniki železnic in njih orodje, železniški delavski! svet, poznajo natančno slabosti ameriškega delavskega gibanja ter znajo te slabosti v polni meri izkoristiti. Oni špekulirajo z nesolidarnostjo, razdrapanostjo in brezdušnostjo železniških delavcev. Ta špekulacija je tako prozorna, da ne mo*ejo biti delavci niti malo v dvomu glede njenega namena in ciljev. <.V je naprimer železniški delavski svet v zvezi z odrejenim skrčenjem pla<\usjužbeneev v železniških de-j hi vilicah objavil, da bo padla odločitev glede železniških telegrafistov šele po prvem juliju, morajo slednji vedeti, da je skrčenje njih plač* sklenjena stvar. Nekaj časa jih puste še viseti v zraku, da bi se ne združili z rokodelci ter ncizučeninii delavci. L siužbence na vlakih, to je člane štirih železničarskih bratovščin, ko prihranili do zadnjega. Ti dobivajo sicer najvišje plače, a predstavljajo le malenkostno manjšino železniških delavcev in "masa mora prinesti". Razvente-ga pa ni mogoče nadomestiti uslužbencev na vlakih v slučaju stavke, dočim lahko železniške uprave z njih pomočjo vzdržujejo promet za silo, če bi ostali železniški delavci zastavkali. Železniški delavci ne misiljo na to, da bi napovedali stavko brez sodelovanja uslužbencev na vlakih. Nikdo, najmanj pa železniške uprave, ne smatra za resno njih pretnjo, da bodo zastavkali. Uslužbenci na vlakih pa na-čejo sodelovati. Uradniki štirih bratovščin so jasno namignili, da jim je vsaka solidarnost z ostalimi železniškimi uslužbenci tuja. Slednji pa se je morejo združiti ter odociti za skupni odpor. Dokler pa ne bodo skupno nastopali, bo železniški delavski svet delal po "principu": — Vsako skrčenje plač, katero si puste dovoliti delavci, je upravičeno. Iz Slovenije. Ponesrečen ogljar. 1 Posestnik Janez Valentine ič iz Davče pri Železnikih je kuhal oglje pri Podroštu. Naslednji ozneje prepeljan v bolnišnico, vendar pa njegovo sitanje ni nevarno. Dve železniški nesreči. Dne 2. maja dopoldne je na železniškem prelazu na Glincah povozil vlak 1 kletnega delavčevega sina Antona Tranrpuža. Nahajal se je na tiru ravno v trenutku, ko sta se križala tovorni in vrlmiški osebni vlak. Zatvornice so bile takrat zaprte. Ko .se je Traiupuž hotel ogniti vrhniškemu vlaku, je zadel ob tovorni vlak. ki ara je vrgel proti vrhniškemu. Deček je prišel pri tej priliki pod vlak, ki mu je odtrgal desno nogo nad gležnjem. Poleg tega je do»bil tudi težke poškodbe po glavi, tako da je malo upanja, da bi okreval. V Brežicah je po voz. 1 vlak 40-[letnega Ivana Medvedca iz Bojn- nega in ga poškodoval na obeh 110-! gab. Medvtdec je vojni invalid. V vojni so mu zmrznili prsti na no-igah in jih je zgubil šest. Njegovo I stanje je zelo opasno in je le malo upanja, da bi okreval. Razne nezgode T>ovrene Maeela. posestnikov sin iz Vrhprvlja pri Brdu, se je pri ob-sekavanju veje težko vsekal v levo nogo. Francetu Bežku, kotlarju na gl. kolodvoru v Ljubljani, je ipri delu odletel košček železa v levo oko in mu je ranil. Janezu Selaiiu, dninarju Ljubljani, je stopil splašen konj na desno nogo in mu jo natrl. Psa se je ustrašil. .Jo*ip &kof, rudarjev sin iiz Trbovelj. se je vračal Iz šole domov. Iz neke veže pridrvi nenadoma za njim močen pes. ki se ga je dečko tako zelo ustrašil, da je dobil živčni napad. V nesreči zapuščen. Na kolodvoru v Racah pri Mariboru j<» stopil v vlak neki Alojzij Kerčie s svojo prijateljico. Vračal se je z Izleta. Močno vinjen je zlezel na streho vagona, kjer pa je -zgubil ravpotežje in padel z glavo na tla, kjer je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v Ma-rjbor, kjer ga je 11 a kolodvoru sprejela rešilna postaja. Njegova I "prijateljica" je izginila in se , ves čas ni čisto nič zanimala za ' ponesrečenega *' j>ri jatelja"'. Trdovraten samomorilec. Josfip Maroit si je v .Mariboru že ponovno skušal vzeti življenje. Imel pa je vedno smolo, ker so ga (vsaki krat rešili sosedje. Se enkrat je poskusil svojo srečo in izpil veliko množino solne kisline. Tudi sedaj, so sosedje poklicali rešilno ; postajo, ki je trdovratnega samo-j morilca takoj prepeljala v IwjJiiL-co, kjer so mu želodec tako imenitno izprali. da je mogel naslednji dan že zapustiti bolnico. Nesreča vsled pijanosti. H lli-astnika s«, poroča: Roko si je zlomil steklar Pap, ko je vi-1 njen zvečer zapustil gostilno čez ulico, last Mihe Drnovška. To je v kratkem že tretja nesreča pri tej gostilni, ki ]«i uživa posebne privilegije, pač zato, ker je lastnik hud avstrijakant in ker zahajajo tja poleg naših najhujših nemškutarjev ee gotove uradne osebe. Dokazi so na razpolago. Starko so umorili. Iz Brežic poročajo: V noči od 26. na 27. aprila je bila umorjena (>r> let stara kočar jeva žena Antonija Bertole iz Pišee pri Brežicah. Imela je navado, da je hodila zvečer večkrat na obiske k neki v bližini se nahajajoči bolnici. Usode-polnega dne zvečer je njen mož že legel v posteljo, ko je vzela ona luč in goli lo za molžnjo in ni niti zapazil, da se ni več vrnila. Ko se je zjutraj prebudil in videl, da je ni. je vstal in šel pogled art, kje j". Na svoje začudenje je našel ženo umorjeno pred hišo. Brežiški orožniki so pridno na delu in je upati, da izslede v kratkem zločince. Kolesarjeva smola. V Mariboru je kletni železničar Ferdinand Aspok dne .'{. maja lako nesrečno padel s kolesa, da 1 je dobil na glavi 12 centimetrov dolgo rano in je moral iskati pomoči na rešilni jK«staji. % -l Mladi vandali. "Jutru"' poročajo: V nedeljo •50. apr. med 5. in U. uro popoldne se je valila tolpa mladih razposa-jencev od Čada pod Rožnikoen proti Ljubljani. V svoji prešerno-sti .so posegli po gozdnih nasadih brez izjeme. Prva je padla mlada lipa, katero so izruvali in vrgli proti poti. Potem so jo krenili proti rezerv ar ju ; spotoma so pridno lomili in ruvali. Kaj se je nadalje zgodilo. Vašemu poročevalcu ni znano, ker je hitrih korakov hotel poiskati stražnika, pa Žal ni dobil nikjer nobenega ! ^ Žrtev železniške ne^. ' Vojni invalid Janez Medved<-c iz Bojsnega pri Brežieali, katerega je dne 29. aprila pri Brežicah povozil vlak, je kasneje v bolnišnici v Brežicah umrl. Zapustil je šest nepreskrbljenih otrol^ Dopis. Farrell, Pa. Tukaj bomo delali drugi teden s stoproeeaitno paro v livarni. V Farrell Works of the Carnegie .^teel Company bodo zakurili še G martinovih peči. Tedaj jih bo 15 v obratu in še en plavž, kjer rudo topijo. Dosedaj sta bila dva, odslej bodo trije v obratu. Pravijo, da bedo plačali za navadna dela Jof na uro. Tam se ponavadi dela vsak dan 12 ur. Malo potrpljenja je treba, pa se .jo že kje naprej rine. Zidarji dobro zaslužijo v primeri v navadnimi delavci. Ako katerega veseli, naj pride na svojo odgovornost pogledat. Pred par tedni je pogorel hotel Broadway. Škode ni velike in človeških nesreč ni bilo. pač pa je bil hudo prizadet rod domačih stenic. Čudno, ako tukaj vzame ogenj na piko malo večje poslopje, ga gotovo do tal uniči. Cesta od tukaj do New Castle je otvorjena in je jako l«pa ter gladka. Avtom ob i list i, pojdite se prepričat, če vam še ni znano. Anton Simčič. Peter Zgaga Tisti, ki ima kaj z društvi o-pravka, večkrat naleti na različne podpise. V tem oziru prednjačijo predsedniki. Nekateri se podpiše "predsednik". drugi "presednik" in tretji " precednik". Prvi so najboljši. 1*i predsedujejo. Zadnji so slabši. Ti precejajo. Najslabši so drugi. Oni presedajo. * * * V bogati družini se je bila hčerka. ki je strašno slabo igrala klavir. Stariši so bili sila ponosni nanjo, toliko manj pa njen mojster-ski učitelj, star Italjan. Nekega dne pa pravi mati: — Sklenili smo poslati hčerko v Italijo, da se še bolj izobrazi. — Da, v Italijo naj gre — j\ odvrnil učitelj — ali pa še kam bolj daleč. ♦ * * Konference v Haagu se Čičerin ne bo udeležil. Zmožnosti zavezniških diplomatov je prav dobro spoznal v Genovi. Prepričan je, da jih lahko potegne za nos kak drugi Rus, ki je veliko manj zmožen kot on. * * * Dobrosrčnost in človekoljubnost ameriških kapitalističnih kom pan i j presega vso meje. Kompanije poznajo delavca in ga vedo ceniti. Vse njegove zasluge visoko nagradijo. En sam primer: Ce dela človek petnajst let neprestano za Standard Oil Company, dobi srebrno medaljo. Toda, kar je prav, je prav. Ko \imrje, morajo njegovi sorodniki dati to medaljo kompaniji nazaj * * * Nekdo je strahovito jecljal. Sel je k špecijalistu, ki ira je za drag denar naučil, da je desetkrat hitro zaporedoma izpregovoril težaven stavek: "Mesinkasta škatljiea. bukov pokrovček". Zdravnik ga je odpustil kot. ozdravljenega. In možak je potem vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, pripovedoval; Pre-pre- pre-sneto te-te-težko je-je-je bilo. * ^ * ♦ Dempsey je že veliko svojih nasprotnikov pobil z enim udarcem na tla. Za to je dobil vsaki pot po par tisoč dolarjev. V manj civiliziranih evropskih državah, dobi človek, če pobije svojega nasprotnika na tla, po i par let ječe. * * * Cital sem poročilo, da igrajo v ; New Yorku igro v petnajstih dejanjih. Glavna i«ralka se pri igri štiri-najstkrat preobleče. Bog vt. kaj nosi v petnajstem dejanja ? * a. * Mi Jugoslovani smo narod, ki velik" damo i-a čast in n» svoj« poštenje. In če se zaverimo na svoje poštenje, je vse, kar pričamo, neizpodbitno. Tako je naprimer pred kratkim izpričal neki Ličan svoje poštenje z L-tsedami: — Tako mi poštenja moga, da rijesam pojeo janca, što sam £a ukrao ... HitgnahnmuHfm Ustanovljena 1. 1S98 2CatnL ifebturta Inkorpc Tiran« 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. GhTBl iftw ,ai Predsednic: BUDO L F PEHDAN, V'b v igflUj St., Cl#vela*d, a Podpredsednik: LOUIS PaLANT, box 10« At«^ Larmlm, O. Tajnik: JOSEPH Pi H H"^ SR. Elj. MJ-a. Blagajnik: GEO. L. BKOZECH, Mina. Blagajnik ue'./plu^a^ili eiurtnLi: JOH N MOVEH.N. 024 ti. 2nd AWL, W. imintfe. Mina. Trhm) Dr. JOS. V. 6RABEK, 843 H. Ohio UUuot. N. 8.. Pittsburgh, P*. Nadwsl Wfesr: MOHOR MLADIC, 200S So. Law*dals Ar«, Chlrago, ILL F BANK 8KBAKEC, 4822 Washington Street, Denver. Cole. Perotnt adber. LEONARD BLABODNIK, Box 480. FAj, Mlna. GREGOR J. PORENTA, LU12 Beaiv.n Ave.. Seattle, Wash FRANK ZURICH. C217 St Clair Ave.. Cleveland. O. Idrnifcvaini odbor: VALENTIN riBO, 61» Meadow Ave., Rockdale, Joilet, 1IL PAULINE ERMENO, 630 — 8rd Street, La Salle, 11L JOSIP STEKLE. 404 E. Mesa Avenue, P^ieblo, Cole. ANTON CELARC 706 Market Street, Waukegan, 111. * *- i- Jednotlno oradao glasilo: "Glas f^roda". i ta i > Vse stvari tikajoče ae n rad nib sadev kakor tudi denarne poMlja> tvo naj se puAlljajo na glav >*ga tajnika. Vse prltoCbe naj m poAllja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov ' in bolxi 1 Ska spričevala naj se p<>£ilja ua vrbov legtt sdravniaa. Jugoslovanska K&colldka Je^lnota se priporoča vsem Jugtaiovanooi •aa obilen pristop. K<4ur ied poslati Can te organizacije, naj se sglaai tajnika bljl£aega dru£:;a J. ck, K. A Za ustanovitev novih drufttev •a pa obrate u* *L tajnika. No»« druttvo se lahko v stanovi s 8 Člani a d Članicami Iz Jugoslavije. Simplon-ekspres ne bo več vozil preko Jugoslavije. Kakor p<»rnčajo sedaj tudi 1»«* t i rajski listi. Simplon-orijcut-eks-jircs Im> več \(tzil ]>tvko .lugo- iavijr. mjirv.eč i/. Uukai t >,»* /.t-t !>o svoji s:ari. poti preko liudim-it-šic in Imtiaja, k»-r j" sedanja '»roga prcil'ilgu in vsletl trga tudi • redraga. ta v« uradno ii potrjena. Amnestija v jugoslovanski vojski. Podpisan je ukaz, ^ kalcrim .-e -proščajo v armadi vse ka/.ni raJi ube/.nirštva ik! prvega din- vojne do L maja tekočega leta. Jugoslovanski dijaki v Gdan-skeni. Na tehniški visoki š »ii v (idan-skem (l>anzig» študira letos IT Jugoslovanov; izmed teh je ."» Sto-venccv. Porazdeljeni so na nasled nje stroke: broilt^gradstvu, elektrotehnika, kem ja in arhitektura. Tehnika v (Jdanskeni je ino-derno poslopje, bogato ojjremlje-iio. Vseh slušateljev je okoli loUU. liazen Nemcev študira tjim /.lasti mnogo Rusov, Poljakov, Bolgarov in, kakor že omenjeno, 17 dijakov i/ Jugoslavije. (ulansko je svobodne mesto. Zunanje interes*4 svob. ozeiiilja zasto]>ajo Poljaki. Najden ključ za komunistično tajno korespondenco. Obmejna policija je aretirala nekega zagrebškega dijaka, ki je hotel odpotovati n;i Dunaj. V nje-Jgovern potnem kovčku so našli j ključ za šifrirano pismi*, ki u:i je I aretirani di jak nesel dunajskim komunistom iu kater« so zagrebški komunisti uporabljali /a ■ korespondenco z'dunajskimi s-)-mišl ieniki. I (Divjanje zblaznelega hrvatskega j orožnika. j Poveljnik orožniške postaje v Veličselu, Mih* Klemen, je prišel v Kokuruzovičevo krčmo. Kmalu pa je zopet vstal ter šel proti vratom; nenadoma pa se je obrnil in ustrelil s puško proti gostiln čar-ju. ki se je mrtev zgrudil na tla. Ženo gostilničarjevo. ki je pohitela za njim, .j-' dvakrat z bajojie-lom /.abodcl potem j»a je pobegnil. V sosedni hiši je Klemen ustrelil Stjepana Kraljeviča. Po- • i i-i tem je sireljal š«1 i-ikozi okno neke druge liiš« ter se končno izgubil ■ v bližnjem »ozdu. Ponoči se je _ priplazi! k orožniški ]M»staji, u-! strel i! orožnika Turkalja in zopet pobegnil ter se končno ustrelil na pokopališču. Pri raztelešen ju sa-;u<-morilčeviga trupla so z^lravni-' ki ugotovdi, da so \ Klemejiovih •mitžiranih metale neke rzpremem-be, ki d"kazujej«», da je nesrečnež izvršd grozen čin v blaznosti. ; Drzni razbojniški napadi v Črni gori j I/. Kotora poročajo: Dne 4. maja pop »Idne je razbojniška tolpa j napadla poštni avtomobil, ki se je vračal iz (Vtinja. Razbojniki so '»•plenili potnike, jim vzeli »0,000 (dinarjev ter en paket monopoLske uprave v vrodiuisti 3li,000 dinarjev. tolpi se je nahajal znani od* imetnik (uezadovol jnež, puntar) j Vukot ijevič iz Danilovega grada, j Razbojnike zasledujejo energično, pa j h doslej niso prijeli f I/. VrebLnja poročajo: Razbojui-jška tolpa je s puškami in bomibaani napadla hišo Riste Jeliča med Su-tf-rino in Igalo. Odnesla je denar in dragocenosti v skupni vrednosti UMU>00 Din. Hišnim prebivalcem roparji niso pustili niti srajc. Tcvomi vagoni iz Nemčije v Jugoslavijo. Iz Nemčije je na poti 1200 tovornih vagonov na račun vojne 1 :-dškodir:ie. Da se li vagoni čiim-| J»re j spravijo v Jugoslavijo, je ministrstvo saobračaja (protmeta) I odredilo, da ^e 15 lokomotiv, katere je Jugoslavija dobila iz Madžarske, spravi v Zagreb, da se čimprej transportirajo ti vagoni . v Jugoslavio Najvišja hiša v Beogrartu Centralna banka v Heogradu je dobila dmoljenje, da zgradi deset nadstropno hišo. ki bo najvišje poslopje v Poosradu. Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vaše prihranke pri nas na "Special Interest Account" ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK, pa iznaša 4% na leto. Vloge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. julija obre- • stujemo Se od 1. julija t. 1. v. Glavno zastopstvo Frank Sakser State Bank JADRANSKE BANKE 82 Cortlandt Street New York City GIJAS NARODA, 12. JUN. 1922. Vladimir Levstik: VIŠNJEVA REPATICA. L Vzlic zapeljevosti evropskih idej in rogoviljenju svojih naprednja-ko-v še zmerom pribežališče strahu božjega in spoštovanja do po svetne gosposke, se beli nase mesto sredi pokrajine liki prgišč* mravljinčjih jajček v neenaki ze-bni latvici, obstavljeni s trebuA-r-ki gričevja, ki jih semtertja prijazno kosmati vinorgad ali bezdie. Vijuge želeanic in cest izginjajo med temi zadvoljnimi vampki diskretno v široki svet, in bistra re-Čica, ki deli staro mesto od novega se skriva zanje, kakor bi težko čaka1 a, da uide. Morske burje nas varujejo hribi v smrekovih kučmah, na krivčevo stran se raz-čepajo bele majke planine; mali kam vidiš .ako stojiš na starem gradu, ki ga bezajo stoletja ž njegove skale tri strelja je od zadnjih streli; še razlesti se ener.do skoraj nima kod proti tesnemu obzorju. Nikoli ne bo kdovekaj večje, in prebivalci, ki so povsod otroci svojo zemlje, nikoli dosti pametnejši; sveti Duh nima oltarja v naših devetih cerkvah. Razen cerkve pokazujemo tujcem dvore« dežebie vlade v Novi ulici, muze} in gledišče na Ilirskem tigu, nekaj starih plemiških domov za vodo. ki so do malega vsi ž«* v rokah vrlih meščanov, šol-ska poslopja, katerim prednjači nedavno dogarjena gimnazija, novi "Grand Hotel Imperial", ki je tako moderen, da domačini ne rt a jo rabiti vseh prostorov, pa gi-zdavo naselbino vil. ki je "Rdeči plamen" tolikanj oponaša "v Izkoriščanju osivelim buržujem" Najlepši med njimi, vsaka na svojem koncu, sta last zaslužnega odvetnika in politika doktorja Smu-čiklasa in Roberta Grabunca, trgovca s špecerijskim in kolonijal-nim blagom na drobno Ln na de-le-lo. ki je lani obhajal svoj prvi milijon. V sajasti konec fabrik in med umazano revščino delavskih bajt ne vodimo nikogar; pogubo-nosna agitacija, ki izpodkopava odondot stebre družbe in države, je zadnja leta t "Rdečem plamenu" itak dovolj predrzno opozarjala nase. Ugledno časopisje predstavljajo nemški uradni list. katoliško "Ljud rvo" in prav tako jezuitska "Slovenija", glasilo brezver-skih liberalcev. Pameten človek bi združil vse tri v enega, zakaj naši ljudje prebavljnjo dobro in so zadovoljni, če imajo sploh kako mnenje, na molčim o večini, ki g* niti v sanjah ne pocrrcša. S tem seveda ne tajim obstoječih razlik in nasprotij; lestvica sovražeč i h se razredov, slojev in stanov je naznačena tudi med nami od najvišjega do najnižjega klina, lmnmo visoko vlado 7. ekscelenco na čelu; oficirstvo dveh polkov in enr baterije, s poveljujočim generalom. ki je dika in ponos vesoljnega mesta; škofovski dvor z glo-rijo kanonikov in prelatov; zn-bublj<*ne krompirjeve barone, ki pob ti kmetujejo, zimijo pa v me-Mu, d«*, j itn plešejo žene in hčerke v vojaški kazini; sodništvo in drugo uradništvo, od svetoikov do slug; mogočni štab advokatov, ki množe v veliki meri svojo lastno in v skromnejši tudi narodno korist ; nikdar dovolj opitano meščanstvo, zmerom željno zgledov "fine družbe" in vedno polno preži ran ja do nje, v svesti si bolje nabitega želodca; učiteljstvo sred njih i(\ nižjih šol, med prvim nekaj luči bodoče slovenske univerze, ki jih imamo pri nas za učenjake; par tisoč delavcev, tucat žurnalistov in prgišče zapitih li-teratov, da omenim tudi najbed-nejsi proletariat. Tesnoba našega obzorja, ki je tako blizu, in zavarovani pokoj življenja, v katerem se tako redili kaj pripeti, dajeta vsem tem ljudem nekaj globoko skupnega: če se napotiš k reki, postojiš na katerem njenih treh kamenitih mostov in zapičiš pogled nepremično v bežne valove, je mahoma Črn gledavcev okoli tebe; ni ga zanesljivejšega sredstva, sklicati nrieu sto na kup. Vsi strme za teboj, iščoč v zelenkasti vodi utopljenke z razpletenrmi lasmi, zakladov kralja Atile. morske kače ali vsaj velikanskega sulca v intimnem faz govoru v močeradom. Odkar pom- nijo, hrepene po nečem izrednem da stori njih domačijo kraj velikega dogodka in dušo stresajočih občutij; zato so radovedni,, vs» ltj v malikovavski strasti do nenavadnih in kurjepoltni historij, kakršna bo tudi naša. Lebko si mislimo, da je ves ta zvedavi svet z napetostjo prisluhnil lanjsko pomlad, ko je politika razvila gesla bližnjih državno-zborskih volitev, kar pomeni vedno tudi žehto umazanega perila. Naši listi so začeli gostiti bravce z impozantno statistiko farovških otrok, liber. poneverjenj, strankarskih korit, podkupljenj, lažnih bilanc ter podobnih javnih in zasebnih grehov. Pot na tribuno vo d i zmerom skozi to smradno kopel ; i/bruhnila je prava ljudska veselica opravljanja in obrekovanja, tem bolj, ker je bil slučaj nakopičil obilo gradiva; samozvani zarihi kreposti niso prizanašali niti veterancem, stoječih že izven bojnih vrst. Pikanten srbež je polastil občinstva, ko je izkupil tudi naš dični Smučiklas svoj u-1:1 a za ni pljusk. Doktor Smučiklas je* eden najuglednejših očetov domovine. Pred-codniška stola v upravnem svetu "Meščanska posojilnice" in "Narodne banke" sta. rekel bi, samo Še odtiska njegjove vztrajnosti.- cd vetniška pisarna mu cvete, da bol j ne more. Tik do zadnjega je bil dolgo vrsto let državni poslanec; pravijo, da je hasnil vee navzgor nego navzdol ter gojil toliko političnega hrupa, kolikor ga potrebuje duša ljudstva v svoje uspavanje. in toliko drrhi^dejne tih o te, kolikor je zahteva vlada v nemoteni obrat svojih špekulacij. Uniel ie navduševati sebe in druge ne da bi izgubil zdravi zmisel za vsa Tč danje dobro, ter ostal neomajno ena tistih srečnih in zdravih na-tur, ki grade brez notranje borbe ves račun svoje morale na žep Narod se začenja pri tolikih ljudeh. kolikor jih šteje; ta občepri-Vinbljesna filozofija je dala Smu-čiklasu ponosno hišo nedaleč od sodnijskega dvorca, krasno vilo 7a mestom in drugo na Bledu, ne vtevši zemljišč ter dena^e v del- nicah in gotovini. Po bednih štu-dentovskih Jeiih kmetskega sinu je bila njegova zrelejša mladost hudo vesela in polna pustolovščin, o katerih ne mislijo vsi enako ; nasprotniki pa skriti opozicijonalci naštevajo marsikako rafbrzdanost ki so jo menja vaje zasipali sne-govi let in odkopavali viharji naših političn-n preporodov. Toda jivno je vajena teh bogv* ati najdeš k ie veljaka bre» ro^iu v življenjepisu. Nihče ni resno obsojal vrlega. Smučiklas* radi galantnih junaštev njegovih t* ladih lot, in živ krst si ne hi bil mislil, da je katero izmed njih kljub dok-torjevi javni delavnosti še danes m znano kakor skrivnost; pidiša-hcvih blazin. Al; vendar se je na-šio odkritje, ki je Smučiklasa nemalo vznejevoljilo in osramotilo... Pred osemindvajsetimi leti ee je zableščala v našem gledišču ter ugasnila po slavi prvih dveh sezij nadebudna mlada zvezda Nele Vesel kov e. Ljubka sloka nolaska si je bila osvojila » svojim blagoslovljenim talentom, še bel j pa s sveže lepot j devetnajstih pomladi v prvem mahu navdušenje občinstva, sr.-a mladenk rev in pozornost iskcšenili hot-ljivcev. Med {Istimi, ki so jo prihajati gledat s ščemečimi naklepi o lastni sili. je bil tudi Smučiklas. tačas še koncipient pri šefu, od katerega'je kmalu prevzel pisarno. Toda Nela je neizprosno odrekala svoje ženstvo vsem častiv-cem, bodisi ker jo je držala ljubezen do umetnosti s premočnimi vezmi, bodisi v naravni sebičnosti krasotice, ki se je voljna vdati šele onkraj poročnega oltarja. _ Drug za drugim so odleteli naši dandanes že osiveli donjuani, razen Smučiklasa. ki se je znal s potrpežljivo hlimbo vtihotapiti v njeno prijateljstvo. Dalje prihodnjič.) Neznan samomorilec. V sredo 3. maja zjutraj so pripeljali v tržaško l>olnišnico neznanega človeka, ki se je bil prej zastrupil. potem pa vrgel v morje v tamkajšnji prosti luki. Neznanec je čez par ur umrl. Nova industrija v Ameriki. Poroča E. H. Smith. I zija. To je vročina, ki bi imela takoj za posledico omedlevieo pri človeku, ki ni vajen tropične vročine. Frater ekradel samostansko blagajno. V frančiškanskem samostanu na Trsa tu je bilo te dni veliko razburjenje. Frater. ki je upravljal blagajno, je prišel na pregrešno misel da okrade samostansko blagajn«« ter »nlide svetu. kjer bi utegnilo biti življenj" veselejš« iftkor med samostanskimi zidovi. Vzel je 10,000 dinarjev, ki so bili v samostanski blagajni. A prišel je ,samo do Oreho^ice, kjer «ra je-sprejel orožnik, ki je že bil obve-šče:i o tatvini. Namesto v veselej-svet je pregrešni frater prišel v sodni zapor. Gospodarska važnost vzhodne Galicije. Glavno s r, petrolejski vrelci. Tz statistike navajamo samo produkcijo leta lf>00. to je 20.770.000 k\ intalov. to je !>.20 odstotkov svetovne produkcije, ki seveda zdaj stalno pada. tako da je leta 1^21 znašala samo 5 miljonov kvintalov, to je manj neero 1 odstotek svetovne produkcije. Spomenica pravi, da bi se v urejenih razmerah dala letna produkcija zvišati na 1 miljardo kvintalov. Seveda je to glavni vzrok, da Pf Ijska z vsemi silami dela na to. da bi se vzhodna Galicija inkor-porirala poljski republiki. ADVERTISEMENTS. IHffirwnii ^'iffliTiWiffii'n......|IIII' ,|tr<"|i| Jii', ......iih^suKd Zastopniki | Zastopniki "Glas Naroua" kateri M jKjoblašCenl pobirati naročnino za tnik "Ulas Naroda", sak zastopuik. lač* potrdilo za svot«, Ptero je prejel ln j5h rojakom yrlpo-očamo. ^rocnlua za "Glas Ni»roda" je: Za eeJo leto $ti.0U; za pol let« $3.00) ra. štiri mesece $ii.U0; xa Četrt let« 1.50. Sas Francisco. CaL: Jakob Latuln. Dfiiver, Colo.: Frauk S k ra bee. Pueblo. CoW.: Peter Cnllg, John Germ, j in Frank Janesh. lalida, Colo.: Louis Coetallo. .CHiiunapcUa, Ind.: Aloia Kudman. luito«, Jud.: Ijmibert Bolskur. Aurora, JU.: J. Verbič. liicago, 111.: Joseph Bliak In Jos. BevčiC. •oliet. 111.: Ft. B^nUfi. John ZaleteL La Salle, 111., Jos. Srclit*. I a scout ah. 111.: Frank Augustln. North ChleAgo, El.: Anton Ko**al la Marh Oprin. Springfield, 111.: Mat*tn Barborleh. Waukegan, LIL: Frank PeUtovSek-rraaklio, Lans. li okolico: John R*- pOTfi. Xitsnill^r, Md.: >t. Vodoplvec. Cbishoim, Minn.: Frank GovSe. Kly, Minn.: Jos. .T. Pe^el. I "iiveleth, Minn.: Ixmta Govie. | filbert, Minn.: Lonla Veael. |lfibbing, Mina.: John PovSe. Virginia, Minn.; Frank Hroratlch. St. Louis, Mo.: Gr^brlan Fal Helena, Mo*t: Fr. Hr^Ia. Klein, Mont.: Gregor Zob«c. ! jowvnd*. N. Y.i Karl Stornlaba. Little Falls, N. Y.: P.ack Maale. I iarbertas, O.: A. Okollsh. Cleveland, O.; Janko Ple?ko, Jakofe Recnik In Clias. Karlinger. Collinwood, O.: Matb Klapnlk. Lorain, O.: Lmilc Balaot in J. lTnMflo. [Mlw, O.: Frank KogoTSek. loangstMraw, O.: Anton KlkelJ. •mbrldge. Pa.: Frink Jakfie. ie+demer, P%: Lcnls Hribar, ironebtor, Pl.: Anton Ipavec-Durdinr, Pa./ John Hemsliar. Coremanglt, Pa.: J. Breiorec la Fflfl Rnvaa^k. Clarisge, Pa: Anton Koeogirr la A. Jerlna. mnlo. Pa : Attion Oghaben. Export, 2»a.: Ixiulr Sapanflt rorest City. Pt,: LInLh Kamto». ^arrell. Pa.: Jerrr 0»:orn. mperiat. Pa.: Valentin FptenwL IreecJburg, Pa.« Frank Novak, Irwin, Pa.: Mike PSTfiek. Johnstown, ra.: John Polanc. luzerne, Pa : (Kcolnlk. 'Joydell, Pa.: Ac^on Malovrh. Man#r. P-v: Fra:„k I>emaha-. Mom Ron. Pa.: Frank Maček, Frank -Podmilfiek. Pittsburgh, U. Jakoblds, Z. Ja2- she, V!nc. Arh In Ig. Magister Ralphton. Pa.: Martin 2oroihetai J Reading, Pa.: J. Pezdlrc. TTockvrood, Pa.: A. Hochevar. Sfeelton. Pa.: Anton Hren. -'c^tle Creek, Pa. In okolico: Fran« Sc-hifrer, West Newton, Pa: Joseph Jovan. WTiIte Valley. Pa.: J url j Previt Willork, Pa.: J. PeterneL CoKetop, W. Va.: Wank Koclan. Milnttobee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan, Wis.: H. Svetlin. West A'Us, Wis.: Frank Skok. "*«fk Springs, Wye.: Loula Tauchar In A. Justin. Poleg s»rl navedeaih aa ponhlafiffl pobirati naračniaa kodi rak Tittl Ali,«, ______ Skoro vsako jutro, ko vzamete v roke svoj časopis, boste čitali o nadaljnih doživljajih in pustolov-stvih tatov in vlomilcev, kojih cilj je prepovedana pijača. Tatovi soj vdrli v klet nekega odličnega mi-j Ijonarja ter oiU velike mitoži-.iie najtinejšega vina in žganja v( jvrednositi vev* stotistn" dolarjev. .Mr. Tainta se je vrnil iz Evrope ,ter našel kleti v svojem poletnem .bivališču prazne. Ne/nani ljudje^, so vdrli ponoči v kladišče in šte-jvilui sfxli izbrane pijače so nek je J a ne tarr:. j j Najbolj žalostna .stvar pri v&eni, tem pa je, da ni mogoče najti no-jiiene primerne obrambe. C'e zava-( 'riije človek dragulje svoje žene, je prilično zavarovan pred izu:«-I bo. Če so dragulji ukradeni, kupi .lahko drnge z denarjem, katerega je dobil od zavarovalne družbe. IV pa je izginilo tekoče premože-j nje kakega moža, mu ne more nobena zavarovalnina utešiti žejej kajti denarja ne more piti. Finih| , vin ni mogoče danes nadomestiti, tudi če je človek pripravljen iti k butlegarjeni, kršiti postavo ter i plačati naravnost oderuške cene. JRazentega pa je zavarovalnina na pijačo izvanredno visoka, jo je i težko dobiti iu nikdar tako viso-J jka, da bi pokrila vrednost zavarovanega blaga. Kompamije, ki izdajajo zavaro-, valne police za pijačo, tudi lahko1 navedejo svojo stran povesti. Tr-! dijo, da so tekom leta 1921. izplačale $3,(>00,000 zavarovalnine za ukradeno p'jač*o ter trdijo, da kri-' jejo te številke približno le eno tretino dejaiLskih tatvin dobrih pijač. ! Pred proliibicijo je bila krajil-nja pijače omejena na bartender-je, butleirje in služkinje. Blago, iz katei«*ga se izpredejo sladke sanje, ni bilo toliko vredno, da,bi se j izplačal riziko. C'e je se! lahko človek na prvi vogal od svojega doma ter kupil za;boj dobrega šam-l»anjca za . $30 in iinega rženega žganja (rye whisky) zn .^11 zai>oj, kdo bi ga pač hotel kraistii Ce pa! prinese šampanjec dvomljive 1 vrednosti od $100 do $150 za du-'cat kvartov in do»l>ro iganje prav toliko, potem je seveda stvai- povsem drugačna. Celo novo krimi-i ualno prebivalstvo se jc ustvarilo | s temi pretiraaiimi cenami, prav kot se je to zgodilo o»b času, ko jc cena svile tokom vojne neizmerno poskočila. Poletna bivališča Newyorvanov so bUa prav jvosebne žrtve enega ol in j je poz iti v. "(Jospa" označuje pripadnost, naslov, je komparat i v. "Dama" je iznajdba kulture, je superlativ. Dama je ženska, pa tega ne sliši j rada. In jc goMpa, pa jej ni nič do lega. Ona .se je razvila še nad obe ti dve nižji stopnji. ' 1'metnik slika žensko golo. Najraje. Dama je vedno v toaleti ali se opravlja. Go-spa gospodinj v hi-ši. Dama "ima" hišo in vabi v njo. | Ženska ima glavno ulogo v liriki, gosipa v romanu, dama v sa-' Ionu Ženska os reč a -moškega, go->pa je možu koristna, dama ima lepe toalete. Ženska kuha, go«s]>o nadzoruje, dama supira. Pri slavnostnih predstavah, koncertih. v gledališčih, pri predavanjih itd. spoznaš damo po tem, da ob začetku še ni prisotna. Dama pride vedno prepozno. Oim več ljudi mora vstati s sedežev, da se dama mimo njih prerije do svojega, tem bolj damska je. C'e se dama na tem svojem potu sreča z drugo damo, potem spada k do-br«uu tonu po možnosti prav 'glasno razgovarjanje, zlasti če |spredaj na odru godejo ali pojejo ali se sicer zvirajo. Dama bo vedno rada na glas imenovala imena vse4i tistih ljudi, • ki jib kritizira. Če slučajno ne po-I zna dru»e dame, ki jo imajo baš i v zobeh, potem je že gotovo sli-'šala o njej kaj neprijetnega. Prometni predpisi za damo ne veljajo. Po prepovedanih potih bodi najraje in iz voza električne e est ne železnice odskoči najraje v vožnji nasprotni smeri. (V se na cesti sreča več dam, se morajo potruditi, da gredo vse vštric in zavzamejo ves hodnik. Dežnik ali solnčnik nosi dama najbolje pod pazduho vodoravno, si-Iecr bi ne mogla suniti svojega bližnjega, ki hodi za njo, v nos ali oko. i Dama v spremstvu kavaiirjev tmora vedno skrbeti, da imajo kaj posla. Zato mora vedno nekje nekaj pozabiti. Ni treba, da bi se |spomnila, kje. Naj iščejo, j Novi pariški klobuk imej katerokoli obliko, dama mora vedno skrbeti, da je na klobuku pritrjeno še nekaj, kar bo pri vsakem gibijaju njene glave bližnjega gospoda požgačkalo v nos ali pod brado. TudJ zbode ga laliko, opra-vičevanje pa ne velja zn fino. I Damska zabava se ne sme nikdar preleviti v resnejše dedo. Mož prijateljice l>o gotovo vedno boljši ljubimec, kot kakšen tujec. Kostum dame mora biti v edino »ajmi>deniejši, ker sicer bi se ne mogla dama vsake tri mesece do bolnega nasmejati nad bedastimi oblekami, ki jih je nekoč nosila. Da ma ni j>ojK>lna in ni dama, dokler le deloma aaipravi denar, ki ga mož zasluži. Slovenska dama kupuje svoje toalete in knjige z Dunaja, krzno, čaje in parfume iz Trsta, plese iz Amerike, masezo iz Zagreba, moža iz Novega mesta. Kdor se oženi z žensko, ima dom kmalu po-lno dece. Kdor se oženi z damo, tega dom je kmalu polu častilce*-. Ženska d'ši po svežem zraku milu in zdravju, dama pa po parfumu, ki je njena tajnost. Ženska umre bodisi na epidemiji, bodisi po srečni epidemiji. Dama se ponesreči v avtomobilu, ali prt sankanju. Ce se jej to ne po->reči, potem premine na bolezni, o kateri se do takrat še ni čulo. Na nagrobnem kamnu ženske čitaš: "Ljubljena, objokovana, nepozabljena." Na nagrobnem kamnu dam pa so stihi: Življenje brez smisla tukaj je fuč, nemira je pestrega mnogo izzvalo: Sport, ples, souper in ogledalo! Neko jej privošči večno luč! žine ter biti nato prisiljen iznebiti se blaga za slepo ceno. Trgovina s pijačo se vrši skoro popolnoma javno. Odjemalci so vsi spoštovani privatni ljudje ali pa saJunarji. ki plačujejo protekcijo ter so je tudi deležni, še n kdar se ni čulo, da bi! lul kak tat pijače aretiran ter ka-j žensko zasledovan, deloma rudi. lega. ker je preveč stikov med u-! radniki in temi tatovi Ter deloma; tudi radi tega, ker ne more dotič-ni, kateremu je bila pijača ukradena. dvigniti prevelikega krava* la. kajti tudi on je v skoro vsakem! slučaju kriv tega ali onega tehnie-l nega kršenja prohibieijske posta-' ve. Zakaj bi torej ne kradli pija-i če. se je iznebili za visoko ceno, i seveda po plačan ju običajnega grafta ter napravili lepo premoženje? To je varnejše, pametnejše ter lx»lj ddbiekanocmo kot pa katerakoli druga oblika zločina. * * * Da je mogel vršiti to igro na' uspešen način, ni bilo treba vlo-mileu znati ničesar, kar bi bilo novo v njegovi izvoljeni pro fesi j i. Ta tip kriminalcev je vedno operiral s pomočjo nepoštenih in podkupljenih služabnikov. Vsaka ganga je vedno imela v svoji ,slu-/.bi butler je in služkinje, kojih lia-t loga je bila, priti v hiše bogatih I ljudi i>od to ali ono pretvezo. Nezvesti iu nepošteni služabniki sol pregledali hišo, našli, kje so skrite; dragocenosti in na kak način, jej mogoče priti do njih. Ko je bile I storjeno to, se je pokazal dejanski! vlomilec ali ropar na pozorišču in opravil svoje delo. Kadar ni Lilo' ! nobene prilike, da se uvede v hišo1 dana gange, pa so skušali vlomil-1 ci podkupiti enega izmed p<>šte-j nih služabnikov. Pogosto je bilo; mogoče najti šoferje, butler je. la-1 k a je in druge moške služabnike,! ki so ae dali pregovoriti in pod-! kupiti. V drugih slučajih pa se je' zopet uporabilo lepega, mladega j zločinca, ki se je približal služki-i (n jam ter jih pridobil zase. Natančno isto stvar se je storilo v zadevi tatvine opojnih pijač. Najmanj polovica takih tatvin obstaja iz takoizvanega "inside jo-|ba" ali iz tatvin s pomočjo od j znotraj. V drugih slučajih pa ni (bilo treba služabnikom nobenega bodr.la od zunaj, da izvrše vlom ali tatvino. Ti služabniki so videli, kako so njih gospodarji kupičili dragocenosti, obstoječe iz pijače,, in lotila se jih je skušnjava, da odrede vse potrebno za njih tatvino. Več slučajev take vrste je prišlo v New Yorku na dan tekom preteklega leta in najti je številne nadaljne, o kalei-ih nikdo ne govori in ne ve. Nekdanji zločinci pa so morali pogosto nastopati tudi brez pomoči nezvestih uslužbencev. Napade take vrste se v glavnem vprizarja na pralne hiše, kojih lastniki niso bili toliko previdni, da bi spravili svojo pijačo na varno mesto. V takih slučajih gre le za nabiranje. Vlomilci se morajo najprvo prepričati, da ima hiša, katero hočejo »pleniti, v .svojih kleteh primerno zalogo pijač. V takem slučaju se zopet porabi služabnika kot stezo aieda ali informanta, vendar pa je najti še številne druge poti, kako dobiti povsem do-voljne in zadostne informacije. Vlomilci si lahko zapomnijo hišo kake vesele družine ter jo opa-jzujejo koncem sezij e, da vidijo, če i se je preostalo zalogo pijač odvedlo nazaj v rnesto, ko je prršel konec sezije na dežeii. Ti zločinci imajo tudi sredstva, da zasledujejo izdajanje prevoznih dovoljenj v uradu prohibicijskega ravnatelja. Vedo na primer, da se Mr. iKichleyu ni dovolilo prevesti nje-Jgovih zalog Lz hiše na deželi v me-isto in tega dejstva se tudi posiu-žijo. V drugih slučajih pa se podkupi uslužbence kompanij, ki montirajo alarme proti vlomilcem in tatovom. Ta ali oni je dal pritrditi na vrata svoje vinske kleti električni alarm proti tatovom in vlomilcem. Mehanik, ki je montiral aparat, vidi bogato zalogo pijač ter oceni nehote njih vrednost. Malo pozneje je odpuščen iz službe, mn manjka denarja ali pa se mu približa ganga vlomilcev. On nudi vse informacije, ki so potrebne, vključno ono gledealarma in kaj sledi temu, si lahko vsakdo m misli. Najti je slučaj nekega bogatega Newyorcana, ki je imel apravtka s tolpo butlegarjev, o kateri jc domneval, da jc nekaj posebnega in strogo realnega. Nikake pijače ni imel v svoji hiši na deželi ter i udi ni dobil dovoljenja, da bi smel premestiti nekaj svoje pijače v mestu na deželo in vsled tega je sklenil kršiti postavo, da založi svoje kleti s pijačo Kupil jc za približno $22.000 žganja, vina in likerjev od butle?arj«*v ter dal transport j rat i to pijačo na svoje1 poletno bivališče na Long IslanduJ Plačal je v gotovini, kak or hitro je-bilo blago dostavljeno, soglasno' z dogovorom. Še v isti noči pa so se njegovi butlegarji izpremenili| v vlomilce, vdrli v hišo ^ p red no j se je napravilo primerne zapahe-.n inštaliralo alarme ter odvedli prodano pijačo na dveh velikih tovornih avtomobilih. Nikake pri-i tožbe ni bilo na policiji, kajti bo- j gati gospod sam je kršil postavo j ter to tudi dobro vedel. Najel je privatne detektive, ponudil plačati nadaljnih $22,000, če se mu vrne ukradeno pijačo, izdal veliko denarja za različne preiskave ter ni imel konečno nobenega drugega zadovoljstva, kot da je ugoto-j vil. da so ga okradli njegovi lastni butlegarji. Do številnih in humorističnih prizorov je že prišlo vsI.mI tega plenjenja privatnih kleti. Neki odi ični gov^>od je povabil večje! število žejnih prijateljev na banket, a v noči pred banketom so neznani lopoi vdrli v njegovo klet ter odnesli sleherno steklenico. Neki nadaljni gospod je odprl z veliko svečanostjo steklenico starega, finega francoskega vina ter na točil v čašo — čisto vodo. Poklical je drugo steklenico in z istim uspehom. Izkazalo se je. da jc butlsr odprl vse steklenice, jih izpraznil t^r iznova napolnil z vodo, nakar je steklenice zopet skrb-|iio zapečatil. To je bil lahek posel j za butlerja, ka jti gospodar je pil le ob svečanih prilikah in že več : mesecev se ni serviralo nobenega vina. I _____ i | Kje je največji mraz in kje največja vročina.' Človek bi lahko domneval, da so najnižje zračne temperature v pokrajinah večnega ledu. v oližini j obeh tečajev, severnega in južnega. Temu pa ni tako. Kot najbolj j mrzla dežela na svetu si je prido-(hila severna Sibirija žalosten slo-jves. V severni Sibiriji, zlasti Ver-jhojansku, je i>ogosto opazovalo temperaturo 65 stopinj Celzija j pod ničlo. - Tudi izven Sibirije se je semtertja opazovalo tako nizke temperature. Tako se je konstatiralo na .primer na otoku Novaja zemlja, j ki leži v Severnem ledenem morju, najnižjo temperaturo —70 , I to je 70 stopinj pod ničlo. A to (nizko temperaturo je še prekosila Severna Amerika, kjer se je v for-Jtu Rae od leta 1«70. sem ie štiri -i krat ugotovila temperatura 71 stopinj pod ničlo. Temperatura 02 stopinj pod ničlo je v Klcmdike na Alaski prav pogosta. Tudi v severni Švedski so dne 14. januarja 1. 1893 ugotovili temperaturo 60° Celzija pod ničlo. V primeri s temi številkami sč nam zde temperature, ki so jih za-jznamovali raziskovalci na sever-j nem in južnem tečaju, skoro ne-j znatne. Tako poroča n. pr. N arisen jo najbolj mrzli noči v tečnem le-jdu, ko je kazal termometer 44 stopinj poti ničlo, in ekspedieija Angleža Shackletona na južni tečaj je zaznamovala najhujši mraz, ko je kazal termometer :jS stopinj pod ničlo. Za najbolj vroči kraj na svetu je smatrati oazo KI Bakri, ki je sredi Sahare. Tam se je pogosto zaznamo vati o 48 stopinj Celzija, pri tem pa je toplomer vedno visel v senci na deblu košate palme. Proslula zaradi svoje vročine je tudi južna Arabija. Tako je n. pr. v Moki pogosto opaziti 46 stopinj Celzija. Naravnost zloglasno pa je 1 tem oziru Rdeče morje. V vročih mesecih, kadar ni vetra, se o-paža na parnilnh, ki plovejo skozi to morje, v senci solnenih streh po o0 stopinj Celzija. Železni deli ladje so pogosto tako razgreti od solnca, da bi se človek hudo opekel, če bi se jih dotaknil. Najvišjo temperaturo, katero je bilo mogoče meriti na sobic u, so ugotovili leta 1901. tekom suhega poletja na otoikn Cevlooi. Temperatura je znašala 58 stopinj Cel- GLAS . SABORA,.jp.^U^, .X92?: tudi srečati staro živino", kot je Panavrov imenoval doktorja. Raditega je tudi 'ako redkokedaj videl Julijo. Spomnil se je tedaj, da očeta sedirj ni doma in če bi odnesel Juliji teorgejevni soln-čnik, bi jo gotovo n.:.šel samo doma in srce mu je vr-i'-elo burnejše utripati od veselja. Le hitre, hitro! (Dalje prihodnjič.) KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo ii New York*. ADVERTISEMENTS. HA MBURG Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" parniki. Potovanje za PARIS 14 Junija — Havril OLYMPIC 12 Julija — Hamburg P. ADAMS 14 iunija — Cherbourq PRES. MONROE 12 iulija — Cherbourg CHICAGO 15 Jun. — Havr« NOORDAM 15 Julija -- Boulogne ROTTERDAM 17 junija — Boulogn« LA SAVOIE 15 Julija — Havre MAJESTIC 17 Junija — Cherbourg G. WASH'QTON 15 Julija — Cherbourg LAPLAND 17 Jun. - - Cherbourg MAURETANIA 18 Julija — Cherbourg HUDSON 17 Jun. — Bremen ; ARGENTINA 1b Julija — Tret CARONIA 17 Jun. — Cherbourg' KROONLAND 15 julija — Cherbourg VANDYCK 17 Jjjnlja — Hamburg HANOVER 19 Julija - - Bremen CARONIA 17 Jun. — Hamburg PRES. ADAMS 19 julija — Cherboura BERENGARIA 10 junija — Cherbourg CHICAGO 20 julija — Havre P. VAN BUREN 20 iunija — Cherbourg SUSQUEHANNA 20 Julija - — Bremen MONGOLIA 21 Jun. — Hamburg j LAPLAND 22 julija — Cherbourg Cher be jrg YORCK 21 junija — Eremen ; ANDANIA 22 Julija — OLYMPIC 24 Jun. - — Cherbourg ; ROTTERDAM 22 Julija — Boulogne LAFAYETTI 24 Jun. — Havr» i HOMERIC 22 julija — Cherbourg ORBITA 24 Jun. - — Cherbourg ! LAFAYETTE 22 lilija — Havre AMERICA 24 Jun. — Bremen ! OROPECA 22 Julije - Hamburg RYNDAM 24 Jun. — Ho.ilognt j HUDSON 22 julija - Bremen FRANCE 28 Jun. — Havre RESOLUTE 25 julija — Kamburq MAURETANIA 27 Jun. — Cherbourg MONGOLIA 26 Julija - Hamburg RESOLUTE 27 luni ia — Hamburq PRANCE 26 Julija — Mavre MINNEKAHDA 28 Jun. — Mamburfc i3. VAN BUREN 26 iulija — Cherbourg PRES. POLK 23 iunija — Cherbourq CARONIA 29 Julija — Cherbourg LA TOURA1NE tl Jun. — Havr« MAJESTIC 29 Julija — Cherbourg Souicgna HOMERIC 1 Jull>a — Cherbourg RYNDAM 29 JuMia — oAXON 1A 1 JultJ- — Hamburg VANDYCK 2e J-aiJa — Hsmbu' y PR. MATOIKA 1 Julija — Bremen AMERICA 29 julija ~ Cherboi ,-g ANTONIA 1 Julija — Bremen AQUITAN1A 1 avg. — Cherbourg — Havr« FINLAND 1 Julija — Cherbourp PAR.S 2 avg. PRES. ARTHUR 1 julija — Bremen YORCK 2 avg. — Bremen LA LORRAINE 1 julija — Havre MINNEKAHDA 2 avqusta —H ambu rn FINLAND 1 Julija — Cherbourg PRES. POLK 2 avgusta—Cherboura AQUITAN'A 4 julija — Cherbourg SAXONIA 3 avg. — Hamburg TUSCANIA 5 julija — Genoa FINLAND 5 avqusta- -Cherbourq MANCHURIA 5 Julija — Hamburg CRETIC 8 avg. — Genoa PARIS 5 Julija — Havre BERENGARIA 8 avgusta- -Cherbourq SEYDLITZ .5 julija — Bre.nen RELIANCE a nvgusta- -Cherb urq MANCHURIA 5 iuli ja — Hamburq P. GARFIELD 9 avgusta- —Cherbourq P. GARFIELD 5 julija — Cherbourq MANCHURIA 9 avqusta — Hamburq CONTE ROSSO 6 julija — Genoa BGLVEDRR= 10 — Tret ROCHAMBEAU 6 julija — Havre .LA SAVOIE 12 arfg. — Havre MAJESTIC 8 Julija — Cnerbourg ZEELAND 12 avgusta—Cherboura ORDUNA 8 julija — Cherbourg PRES. TAFT 12 nvqusta- —Cherbourq PRES. TAFT 8 Julija — Cherbourg SEYDLITZ 16 avg. - (Sremen N. AMSTERDAM 8 julHa — Genoa j LAFAYETTE 19 avg. — Havre PRES. WILSON S J.-lila — Boulogne KROONLAND 19 avgusta- —Cherbourq ZEELAND 8 JulIJs — Trat 1 PARIS 23 avg. — Havre OROPESA 8 julija — Cherbourg PRES. WILSON 26 avg. — Tret ST. nAUL 10 Jun. — rJi_mb':rj LAPLAND 26 nvqusta- —Cherbf urq RELIANCE 11 iuli ia — Hamburq ARABIC 29 avg. — Geno» BERENGARIA 11 julija — Cherbourg HANOVER 30 avg. - Bremen MUBAN 12 Julija — Hamburg i Tri leta. Ho/ela. — Ru?ki spisal Antov Čehov, VANDYCK ........ 17 Junija; 29 julija ORBITA .... 24 junija; 5 avg.; 9 sept, jORDUNA ----8 julija: 12 avg.: 16 sept. VAUBAN ...................... 15 Julija OROPESA 22 julija: 26 avgusta: 30 sept- Naravnost ▼ Cherbourg, Southhampton, Hamburg« Zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin- ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON & SON INC. AGENTS 26 Broadway New York 117 W. Washington St.. Ctucaso — ali katerikoli parobrodni agent. —. Razgovor z dr. Korošcem. Za "Glas Naroda" prevel O. P Avtonomistični blok. —. Muslima ni in HTS. — Zemljoradni Ideja avtonomne Bosne. —Posojilo. — Pašič in Ninčič SAMO lO DNI V JUGOSLAVIJO IZLETNIŠKI PARNIK "PARIS" Odpluje dne 14.JUNIJA iz NEW YORKAvHAVRE Parnik Paris lina prostora do -lot»o «>>•■!► ■/. uiošLvoin vred iu zavzema r.ti.titHJ ton ter ima stroje za -UM*ni konjskih nu-i. Na tt*m parniku je jiripravljru ihim-Itii prostor ; :t jugoslovanske izletnike tretjega razredu in sitvr s».| k.>t po- steljami. poselma jedilnien, najboljša lirana ter viim pri vsakem -: v Tr V Parizu l»o prirejen za vse izletnike skupni ol-ed. Vsa k potnik ima na parniku tlo "JOo funtov prtljago pro-to. Izleta se vdeleži tu«li Mr. Ij. Kenedik. *"<">!ja ti-kame «:tas N:ir««la. ki I m Šel potnikom na roko*. Vožnja tretjega razreda stane iz New York« tfo Trsta vstevši vojni d.ivk samo $113.55; iz Trsta do Ljubljane si.ine želerr.lca $1.00. do Zacrc ba S1 £0-Izletniki naj se čimpreje javijo svojim lokalnim agentom ali pi naravnost FRENCH LINE : 19 State St., New York, N. Y. Za jugoslovanske izletnike bodo preskrbljene v*e mogoče udobnost;. JUGOSLAVIJO ^ Rta 9t»r Ztsss Iz New Vi.rki>. do Ciierbourxa :n A ntwerpen Lnpland — 17 junija: -- julija; 2C a ve Gothland 2 "> juni. Naravnost v AntVi-n-Finland — 1 julija; 5 seja. Zeeland — S julija; 12 avp.; 1C u.-pt Kroonlanc.— 1". julija; !!• avg.; 2.1 st-pt. Iz New Yorkn do ("lierbourpa in Hamburga Mongolia — 21. .iun.: 2C. ji: 1 ; HO. avf* Minnekahca — J1" junija; 2 avKUsia; c, .--"ptembra. tsu.mo 3. razi i '1.» Manchuria — "i juiija; 9 a\ p.; 13 sept. St. Paul — 12 julija; 16 avK-; 2J a<-]-t. Iz New Yurka do Cherbourg^ »a Southliamptona Majestic ("C.000 ton t 17 junija: S juti.; julija. Največji p.irn.k sveta. Olympic —24 junija; 15 juliji; 12 a -k-Homeric — 1 julija; 22 julija; 11« avc Privedite Jih iz Evrope na naših udobnih parnikjn. Dobra hrana. Z.io.n prostori, T'dob-ua stanovanja, T"lj ldni služabniki, ki po v ore vas jez k. Vpn .šajte nas Kle-i radi i. vedeli za nje^a, ravno tako tire ».jeg<">va su'-vt ia Mary 1'ianta i- • > Lnstiir. 125 Pro* poet Par Wes.t, Hrookl^n. New York. NA PRODAJ FARMA 1 a k rov. 22 obdelanih. hiša 9 seb. 2 velika hleva. konji, 12 molznih krav. 1 bik. 4 teliee, '2 pra.šiea. 1 kokoši. Umi malih, 110-v;i sii »Ia n vs" »viljeth-lsko orodje. 4 milje ox 27 Cust Woreestt r. Xe\v V«M"k. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški! dr žavljan. Koristno in potrebno za vsakega! Dobili smo .*:njigo: 'NASVETI U HlSO M DOK' Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi dol: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SIX)VEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. , Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Katera vsebuje sJeieče ko* ristne nasvete iu navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja Domača zdravila Kako se napravi različne blumpče pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov iii navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. r?T Stane 80 centov, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York ^ ROJAKI, NAXOCAJTE SE NA "GLAS NAHC7)A'f, NAJ VEČJl" SLOVENSKI DNEV POK V ZDR. DRŽAVAH. VAŽNO U GOSPODINJE Izšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vezana, - stane $1. - Slovenic Publishing Co. New York Pozor rojaki, ki nameravajo potovati v kratkem x steri kraj in žele brzo dospeti na svoj rojstni dozi. - Ali smo posredovali pri fran- j eoski družbi, da odredi po-j seben prostor za Jugoslova-j ne na najboljšem parniku, Paris, ki vozi samo (j in pol! dni iz Now York o v Havre, corej do Ljubljane samo nn! dni. Parnik Paris odpluje iz New Yorka dne 14. junija in potniki tretjega razreda bodo imeli sobe z dvema, štirimi in ne eč kot šestimi posteljami, posebno jedilnico, najboljšo hrano in vino pri vsake^n obedu. V Havre jih bo čakal poseben vlak, ki jih bo o*5vedel z vso prtljago vred naravnost v Trst. Na parniku ima vsako potnik do 300 1 funtov prtljage proste. j Izleta se vdeleži tudi Mr. L. iienedik. vodja tiskarne islas Na-1 roda, ki bo šel potnikom na roke. j Vožnja *retjega razreda stane iz New Torka cio Trsta, vetevšr vojni davek le $113.85. Izletnllci naj se javijo, čimpreje mogoče, da bomo zanje vse potreb-|no uredili. Kdor je pripravljen. |Ja se tega izleta vdeleži. naj nam i pošlje takoj aro, da mu boljši j prostor preskrbimo. j FRANK SAKSER STATE BANK j 82 čurtlardt Street — New York (_____ t svrtjega društva, zlasti pa prosijo ; katoliški Dalmatinei. naj sloven-! ska javnost ne sodi dalmatinske* , ga ljudstva ]>o nekulturnih nasto-' pih nekaterih Dalmatmeev, ki ni-: majo v svoji doželi nikake zaslom-! be. kaj se-le ugodnega zaledja za I bodočnost. Prav tako nam je znano da so ' ba> dotični Dalmatinei, ki so pre-; top povzročili, imeli vsi pripravljene samokrese in tla so vsi člani | jugofašistov. Ako ne bo £,"TdrTi-I žen je dalmatinskih studenata" nn-1 urofašistovskih barbarov elimini-;.n:lo, bomo upravičeni smatrati, da i se to društvo identifieira r. jniro-I,fašizmom, in mu bomo posvetili i svojo posebno pozornost, zlasti j seveda tedaj, ko se bo moralo uveljaviti drugače žalostno načelo: j Klin s klinom! T'jrotavljamo dalje, da so se vee-j rajšnjega popoldanskega občne-| era zbora udeležili Wranglovci 2 j bajoneti in nagajkami, demokrJrt-\ M' iz pojemajočega "Jadrana" pa so na jugofašiste silno ponosni. Ali bo ta ponos držal tudi tedaj, ko bo jugofašizem v Sloveniji doži-. vel svoj žalostni konee. nam ni i znano. j -Tujrofašisti so torej oddali vče-j raj v Ljubljani svoj prvi sitrnal-jn! strel, preizkušajoč ž njim teren j Tz mirnih obrazov svojih nasprotnikov so moeli razbrati, da bodo | v tej sieer <*isto nojvotrebni drami prevladali protiicrralei. pohodili napihnjenega junaka ter prešli z mirnimi obrazi nadaljni dnevni revi(^ za tebe. Zopet sem se zabubil! Pra-j vim ropet. kajti prf«l .><->tinsi leti s«jm se zaljubil v neko' moskovski igralko, čeprav se mi ni niti posrečilo sezna-! n i se /lij«. n -kozi zadnje leto in pol sem živel z neko go- i tovo ■ "»-bo. katero poznaš. — žensko, ki ni niti mlada, niti • ••'dna. 31 m j dragi dečko, kako nesrečen sem v svoji lju-h-/ni. N Kdar iii^m imel nobenega uspeha pri ženskah in; «"••■ ]>!a im zopet, pravim to raditega. ker je žalostno in i pon ževalno priznati eelo samemu sebi, da je potekla mo-1 j; niladost j -j >lnoiiia f»r>-?; ljubezni in da sem sedaj v res-ničn«*!n pomenu l)ei»«'d«' zaljubljen prvikrat v svojem živ-Ijenju. v starosti štiri in tridesetih let. Vsied tega naj velja. da ljubim zopet. < i- b ti vedel, kakšna dekliea je to ! Ne more se j«- ino iiovati lavno lepotieo, — kiijti ona ima širok obraz ti j" r«'lo suha, << kak '-udovit izraz dobrote ima. kadar s«- siuejf Aii(l;.r govori, je njen gli:s <"-ist kot zvonee. Nik-da> it<- j »ogovarja z m"iioj in jiir je ne poirnnm. Kadar pa >em pol» g nje. -utirn. svojih nazo-ril'. a vendar m<- neskončno veseli, ko jo vidim moliti v »•■■ilcvi. Ona je provineijalka. a je bi^a vzgojena v .Moskvi. < »na ljubi naš.. Moskvo. Oblači po moskovskem kroju n ljubim že radi tega. — ljubim jo, ljubim . . . Vidim. Kako gibaii"'iš ."-elo ter se pripravljaš, da mi daš dolgo lekeijo glede lega, kaj j ljubezen, kakšne vrste žensko lidik« človek ljubi in kak#«ne vrste n^ in tako naprej. Dragi Kost;a predno ;em se zaljubil, sem tudi jaz zelo dobro vedel, kaj je ljubezen. — M«>ja »*stra se ti r.azli valju je za sporočilo. Popro-Sto pripov< duje. kako je vodila Kostjo Kočevoja in nikdar m govori o tebi drugače kot o "ubogem Kostji", kajti še vedii« misli o t<-bi «> majhni siroti, katere se sno-niinja. rboga sirota, jaz sem zaljubljen. To je tajnost ter n»- povej ničesar neki '4gotovi osebi". ^lislim. da se bo vse dalo uravnati ali kor pravi neki služabnik v Tolstoju. dn bo vse * * prišlo naokrog*'. Ko Je ~aklju<";i svoje pismo, je šel Laptev spat. Bil je tako izmučen, da ni mogel držati svojih oči odprtih, h iz tega ali onega razloga ni mogrj zaspati. Rop.t na cesti ga je motil. Živino so gnali miiiu ob zvok h roga itt k m: Jo nato so pričeli zvoniti zvonovi t-r vabiti k prvi maoši. V tem trenutku je pripeljal mimo škripajoč voz in v naslednjem je <"ul glasove žensk, ki so šle na trg. Skozi ves čas pa so čivkali vrabci. + f ! fit . \ ■ \ } ii. i » Napočilo je N po ,-utro, kajt i bil je praznik. Ob desetih so privedli Nino Fjodorovno, ki se je oblekla v rjavo obleko ter si spletla lase, v sprejomnieo. Tam je hodila nekoliko naokrog ter stala pri odprtem oknu. Njen smehljaj je bil širok in naiven in če se /je človek ozrl vanjo, se j« spomnil nelvega lokalnega umetnika, velikega pijanea. ki o je hotel naslikati na neki veliki sliki, predstavljajoči ruski karnival. \ i. — otroka, služabniki, njen brat Aleksej Fjodorovi in on i -ai^a. — so bili naenkrat prepričani, da bo gotovo okrevala. S kriki smeha sta otroka letela ra strTcem. ga lovila, ujela in zopet lovila Ur napolnila hišo r. velikim hrupom. Oglašali s.', se ljudje, da povprašajo po njenem zdravju. Prinesli so ji p..svečen kri;h ter ji povedali, da molijo v vseli cerkvah za njeno zdravje. Bila je odlieiia v mestu radi svoje dobrodelnosti in vsi so jo imeli ra.ti. Bila je zelo radodarna, prav kot njen brat A^eksej, ki je radodarno razmetaval svoj denar v dobrodelne svrhe, ne da bi ]>on.islil. če je dar potreben ali ne. Nina Fjodorovna je plačevala šolnine za uboge otroke. Starim ženskam je dajala čaj in sladkor. Tb-'gim nevestam je preskrbela balo in če je vzela v roke kak časopis, je vedno najprvo pogledala, če je notri kak poziv na £obrode]no«r. t Držala je sedaj v svoii roki sveženj listin, s pomočjo kat-?jih so dobili revni ijndje. njeni varovanci, različno blago pri štaeu-narju. IJštine ;i je j oslal prejšuj: večer podajalec, s prošnjo, naj plača v eelem. -- dva in osemdeset rubljev. — Moj Bog. koliko so vzeli. Nobene vesti nimajo, _ je rekli ter le s Težavo .'hala svoje la.-tno Lido čeč^.,. .«, — To nikaka šala. Dva in osemdeset ri bljev! Rečem vam, da ne bom plačala. — Pa bom plačal jaz še danes. — je rekel Laptev. — Zakaj bi plačal ti? Zakaj ti? — je vzkliknila Nina Fjodorovna vsa razburjena. — Popolnoma dosti je zame. da vzamem vsaki mesce dvesto in petdeset rubljev od tebe in najinega brata. Bog vaju vlagoslovi. — je dosta\i»a zelo nežno in pritajeno. d<* bi je nr čula služinead. . -- Dobro, i jaz izdam dva tisoč in petsto rubljev na mesee, — je rekel on — Rečem ti. draga, ti rtnaš prav toliko pravice izdajati denar kot jaz ali pa Fjodor. Zapomni si to, enkrat zu vselej. Tri j? smo in izmed \sakih 'reh kopejk premoženja našega očeta pripada ena kopejk a tebi. Nina Fjodorovna pa ni razumela in izgledala je. tot da rešuje v svojem duhu neki zelo težaven problem. To pomanjkanje razumevanja v denarnih zadevah je vedno vznemirjalo in dražilo Lap-teva. Sumil je. dr. ima razventega še svoje privatne dolgove, ki so jo vznemitjali in o katerih mu ni hotela ničesar povedati. Tedaj pa je bi»o Čuti korake in težko dihanje. Bil je zdravnik, ki je prihajal po stopnjieah, razkuStran in povaljan kot ponavadi. — Ru -ru-tu, — je krulil. — Ru-ru. Da se Izogne frečanju z njim, je odšel Laptev v obednico in od tam po Mopn;icah navzdol v svojo lastno sobo. Bilo mu je jasno, da je popolnoma nemogoče nadaljevati stike z zdravnikom ter prihajati v njegovo hišo brez vseh formalnosti. Mučim« mu je bilo Sarajevska ''Večernja pošta*' prinaša razgovor svojega glavnega urednika Sironiea z dr. Korošcem. ki je podi.1 o raznih aktualnih vprašanjih sledeče mnenje: '■Situacija je sedaj brezdvom-iio ugodna, da vse avtonomistične stranke izstopijo bolj aktivno. A" zemljoradniški stri i nk i je treba ra-1 zlikovati med člani iz Srbije in člani iz prečanskili pokrajin. Gotovo je. da želijo "pnvanski" zc-ml.ioradniki. dii se po možnosti o-i hranijo zgodovinske, kulturne in upravne pridobitve v "prečan-skih" pokrajinah in tudi v tem smislu delujejo. Vendar pa še niso dovolj močni in samostojni, da l»i se radi tega vprašanja razdvojili od svojih srbskih tovarišev. Na zemljoradnike se danes sploh ne more računati. Pri muslimanih hovi pokrajinski skupščini. Gotove bo razčistila situacija na nji-ui je. da bo med .Jugoslovanskim klubom in Muslimansko organizacijo vladalo nnnro razmerje ker s.-, državnopravni interesi obeh p<» moji sodhi identični. Mogoče je. da se bo našel način za č,m ožje Sodelovanje. Želeli bi samo. da se nvlonomističnemu gibanju pridro-' ži tudi Hrvatska TeŽaČka Stran-ika v Bosni, ki se je zadnje čase ! zgubila popolnoma v Hrvatskem bloku, v katerem pa ni mogla do-, veei niti tega, da hi prišlo bosansko vprašanje bolj do izraza. — Ideja avtonomne Rosne je bila do-seJa.j latentna. Sedaj je prišel moment. da se vse bosansko-lieree-ffovske stranke, ki nl^o centralist ene. združijo na avtonomistie-r.lredbah priti pred parlament. ki bo to pogodbo potrdil al pa odklonil. Velika napaka pa bo če bo šla vlada v tem lu^ju preko našin gospodarskih krogov, ne da bi jih vprašala za mnenje.'* Končno je jjlede nasprotujočih si stališč Pašiča in dr. Ninčič a v | \prašanju Baroša in Zadra dr. Ko j rošee povdaril, da mu je radikal-i r.) stališče, ki ga zavzema Pašič,! simpatično, da pa je prepričan, da do vladne krize vsled tega ne bo prišlo. Prvi nastop jugoiašistov v Ljubljani. j . i ■Movenee ]>is»»: 17. maja r>opol • d.ne so nastopili v Ljubljani ju-! gofašisti s svojim prvim dejanjem j Na občem zboru "Podpornega drn štva jugoslovanskih akademikov" ki se je vršil v Mestnem domu", se je dalmatinski akademik G a i zinio me-1 neko načelno debato u i izpn-m -vb; pravil poslužili samo-j . kir-sa in oddal v dvorani strel ki I bi bil utegnil imeti v še malo bolj napetem položaju zr« posledico /»<*-j dogledno prelivanje krvi. ker Dal-: matincein. organiziranim pri tero-iiistčini organizaciji jugofašistom, i 4*e niti en sanja ne. česa so zm»-h'i Janezi, sinovi kmetskih staršev. kadar se vkljub svoji veliki j potrpežljivosti in izredni hladno-| krvnoKti prepričajo, da ne izda pro ti teroristični bandi nobeno dru-j go sredstvo več — kot silen prot.i-; n d ar. j Načelnik Jugoslavenskega kluba dr. Anton Korošec je pred nedavnim časom opozoril ministra za notranje zadeve, naj vlada u-k'ne teroristične organizacije nastopi proti njim. kakor sta ve-lesrbska "Narodna odbrana" in pa 4'jugoslavenska" (velesrbska) j organizacija jugofašistov, ker sicer bi ljudstvo seglo pjo samo-! hrambi, kar sigurno ne bo pos-l peševalo miru in reda v državi. I Radio pa je izdal na Hrvate na-; ravnost poziv, naj od vlade podpirane pretepaške fasistovske ban i de enostovno nahijejo. pa bo kma-jlu mirna Bisna. i jZnr.no nam je iz najbolj zane-1 si j i vili virov da so v društvu £