252. štev. V Ljubljani, sreda 20. oktobra 1920. PoSI"',lač8ca ? ^l0,inl m. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto pol leta tem leta >; tr.esec K 24(r-~ 200 — 100 — 35 — četrt teta la mesec Za inozemstvo: celo leto . K 409--fol leta. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. -— .n.,..,.- Izhaja vsak dan zjutraj, Fcsemezna številka velja 1 krono. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolan polletno ... 4 dolarje četrtletno... 2 dolarja Novi naročniki nat pošiljaj* naročnino no nakaznici. Ogiasi se zaračunajo 99 porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok -ter 55 mm šhok prosto, za takrat 2 K za večkrat popust. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirato. — Rokopisi se ne vračajo. Antanta prodaja Koroško za svoje koristi. LDU Zacrreb. 19. okt. Novinski ured poroča: »Narodno Dielo« do-znava iz Beograda. da ie naša vlada na zahtevo ooslaniške konference v Parizu izdala nalotr. da se naše čete umakneio iz koroške plebiscitne oone. LDU Dunai. 19. okt. Dunaiskl kor. urad ooroča iz Pariza: »Echo de Pariš« iavlia: Veleposlaniška konferenca ie obvestila vlado na Dunaiu da bodo zavezniki respektl-rali izid liudskeva dasovanla na Koroškem. Velesile rta nričakutelo na druvi strani, da Avstriia ne bo kršila pogodbe saint vermain&ke in ver-sailleske. Vi Drenovedttielo oriklopl-tey Avstrile k NemČiii brez dovolitve zveze nabodov. Dr. Brejc v Beogradu. LDU Beoerad. 18. okt. Današnia ►Tribuna« niše nnd naslovom »Dorniki na Koroškem«: Predsednik deželne vlade v Liubliani dr. Brelc le bil soreiet ob nolu desetih ori ministrskem .predsedniku, kateremu ie Domčfd o dogodkih in razooloženiu v Sloveniti, ki ie nastalo vsled plebiscita na Koroškem. Danes bo spreleta tudi (Mevaciia iz Slovenite, ki bo izročila ministrskemu predsedniku snonienico o žfcliah Slovencev v -.oni A. LDU Beoerad. 19. okt. Snoči le revent sorelel v avdienci predsednika deželne vlade dr Breica. Dr. Breic ie izročil reeentu obširen memorandum o oroizvaianiu plebiscita v koroški coni A. V niem se dokazu te. da le plebiscitna komisiia delala v korist Avstrile. Ozirala se ni na noben ueovor Slovencev. Za Avstrijo so bili oddani celo vlasovi mrtvecev s notvorieniml leeitimaci-iami. Revent ie izrazil nado. da se bo to vorašame oovolino rešilo. Odhod na jadransko konferenco. Beoerad. 19. okt. (Izvirno poročilo.) Danes zvečer odootuieio naši deleeati z ekspresnim vlakom v lta-Tiio. da nrično z italiianskimi delovati novaiania o rešitvi iadranskeva vnrašania. Razen deleeatov doktor Jrumbiča. dr. Vesniča in Stoianovi-ča notuie tudi tehnično osobte ter kot voteški eksnert nolkovnlk Kalafatič. Včerai ie bila seia ministrskeva sveta. k? le traiala do dveh ooooldne. Razpravliali so o koroškem plebb scitu te-r določni ooslednie instrukclte za naše delegate za ooeaiania z lta-liio. Te Instrukciie so take. da mora. In naši dclesratl notraianfa 00 svoil uvidevnosti nrekinltl aH tih dovesti do konca. Delegati so torei dobili natebširneiša pooblastila. Deistvo. da se udeleži oovaiani tudi finančni minister Stolanovič se komentira na ta način, da se bo nri oovataniih raz-oravlialo tudi n medsebofnih vosoo-tnrskih' vnrašaniih. I DU Beoerad. 19. okt. Danes do-tcidne ie bil ministrski svet. kateremu te predsedoval revent. Svet se ie bavil z zadniimi odločbami vlede poedanl v Jadranskem vorašanlu. LDU Zavreb 19. okt. »Jutarnii list« poroča iz Beograda: V političnih krovih se govori, da ima tako-zvani orelimjnani za rešitev jadranskega vnrašania dve alternativi. Prva predvideva Wilsoffovo črto. kateri na liubo bi morali žrtvovati nekatere otoke tu priznati Zadru popolno avtonomen in oraviob. voliti zastopnika v Italiianski parlament. Po drugi alternativi bi se morala koncedirati Jtaliii vsa Istra s kontinuiteto do avtonomne Reke. toda s ooeoiem. da razen gotovih Kvarnerskih otokov vse. kar te tožno od te črte. nrinada nod našo suvereniteto. tako tudi otok Vis. Zadru bi se v tem primeru priznala avtonomiia. trn’a brez nravice. voliti zastopnika v italiianski parlament. Rim, 1?. okt. (Izvirno poročilo.) »Tribuna« Javlja, da se bodo pogajanja med Jugoslovanskimi In Italijanskimi državniki prejkone vršila ▼ Isoli BelU pri Pallanzi v vlil kneza Borromea. GRŠKI KRALJ LEŽI V NEZAVESTI. LDU. PaTiz. 19. oktobra. Iz Aten poročalo, da ie krali ves dan ležal v nezavesti. LDU Atene. 18. okt. Po zadniih vesteh te zdravstveno stanie grškega kralia postalo naenkrat tateo res-" n da ie krali skoro ves dan nezavesten. GRŠKI KRALJ ŽRTEV ZAROTE? LDU Dunai. 19. okt. Po brzotav-kl katero le dobila »Neue Frele Presse« iz Aten. vzrok krallevi bolezni ni pripisovati nooadu onice M. Zčvaco: Kraliev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) v svntem Ir* ,e zaieCal Canestane norokaT Cino" M™ QhUDU- »Oizelina poroka s CmQ-Marsom! Vse } -Kon_ čano vse 'zgubbeno!« Ta Ipd na ga ie Violetta odrinila z roko iu stooila v dvorano, rekoč: »Poroka se ne more izvršiti brež prisotnosti nevestine matere, voivo-d;nie Angoulčrnske: evo me. eospo-da!« Osuplost, upanic. groza, neizrek-*»vo strmenie nad Violettino leooto " najrazličnejša čuvstva igrala v brvem trenofkn na vseh obrazih Vi-pleu^, ie bila stopila veličanstveno in iiubko v sredo dvorane. Nosita le dolgo obleko od beleva. s srebrom vezenega brokata in plašč z visokim Gre za atentat pristašev Venizelo-sove stranke. Atenski poročevalec lista »Corrlere d’ Italia« Iavlia. da so Venizelosovi agenti zastrupili kralia. Venizelos ima nrioravliene čete. da ? niimi vdere v parlament če bi imela Venizelosova stranka večino. Stockholmski list »Aften Bladed« tevlte iz Aten. da namerava Venizelos razglasit) republiko, kadar umre krali. LDU. Pariz. 19. oktobra. 'Stanje grškeva kralia te vedno enako slabo. »Ageace Havas« doznava Iz Berna, da hoče bivši krali Konstantin oofo-žai izrabiti in se vrniti v Atene. NARAŠČANJE NEMŠKEGA TERORJA NA KOROŠKEM. Velikovec. 19. oktobra. (Izvirno poročilo.) Naše liudstvo vedno boli trpf vsled nemških tolo. ki oostalaio dan za dnem boli predrzne ter ga ogrožalo na življenju in imetiu. V gručah nrihateio ti predstavniki »nemške kulture« v hiše Slovencev ter grozi io prebivalstvu. Naše liudstvo te 2begano ker si ne zna pomagati in so varnostne odredbe za nteeovo zaščito popolnoma nezadostne. NEMŠKI ATENTAT NA ŽELEZNICO. Velikovec. 19. oktobra. (Izvirno poročilo.) Nemške toloe so pričele širiti svol delokrog. V oonedeftek so med postajama Sinča ves in Metlo-vo pritrdile na železniške tračntee ročno granato. K sreči na te orožni molster tik nred prihodom vlaka štev. 415 zanazil atentat ter granato še pravočasno odstranil. IZSELJEVANJE IZ KOROŠKE. Maribor. 19. oktobra. (Izvirno poročilo.) Z vseh nostai koroške proge te Južna železnica pričela odvažati svol inventar. Tudi naši liu-dfe. zlasti trgovci, se v velikem številu izseljujete ker, nimaio mnoeo zaununia v našo vlado, da bi s svo-ihn neodločnim nastopom dosegla kak popravek oči vidnih in uradno dognanih slenarii nri plebiscitu. Več železniških nostai ie vsled tega Izdatno preobloženih z izselieniškim blagom _ VLADNI NAČRT USTAVE. LDU; Beoerad. 19. okt. »Pravda« ooroča da so na včeraišnii seli ministrskega sveta razoravliali tudi o vprašan iu ustave. Vlada te napravila načrt ustave, ki nai bi vseboval nastopne temellne točke: 1. Država ie enotna monarhiia ood žezlom Ka-ragiorgicvičev. 2. Država ie ena in enotna razdeliena v administrativnem oziru na satnoouoravne enote. Kako velike nai bi bile te enote, se ni sklenalo. ker so bila mišlienia de-liena. Ri-klo sc ie. da bo o tem odločala konstituanta. Ministrski svet ie sklenil da se vsekakor more govoriti o večiih ali maniših samoupravah nikakor pa ne o plemenski razdelitvi. POSLEDICE RUDARSKE STAVKE V ANGLI JI. LDU London. 18. okt. Stavka rudariev ie popolnoma ukinila vso trgovino in Industrijo. V velikih in-dustriiskih središčih te na tisoče delavcev brez dela. Angleži še vedno unak). da se bo še vedno našlo sredstvo za mirno rešitev tega konflikta. ______ SPLOŠNA STAVKA V PALERMU. Rim. 18. okt. (Izvirno poročilo.) V Palermu se ie proglasila splošna stavka, ker te bil tainik tamošnie strokovne oreanizaciie kovinariev 1 umorlen. Evakuacija Koroške? Beogradsba »Pravda« le poročala v nedeljo, da Je ministrski svet sklenil evakuacijo plebiscitnega ozemlja. Civilne In vojaške oblasti so dobile ali dobe navodila, da se pokore odločbi plebiscitne komisije, predado upravo tej komisiji, oz. avstrijskim oblastem in se umaknejo. Zavezniki naj Iz tega razvldiio, »da znamo upoštevati obvezo, kolikor smo tudi prepričani o krivici, ki se nam nalaga s temi obvezami.« »Pravda« Je beograjsko glasilo demokratske stranke In ima tore) labko dobre zveze z vlado In dobre informacije. Kljub temu težko verjamemo, da bi bila njena vest točna. Res smo doživeli od današnjih mogotcev na vladi že toliko razočaran), da bi nas tudi sklep evakuacije sam na sebi ne presenetit. Nemogoče pa se nam zdi v današnjih razmerah. Ugotovljeni so nešteti primeri laško - nemške goiiuflie in nasilnosti pri plebiscitu. Naši zastopniki so zato vložili protest proti glasovanju. O tem protestu se ni izrekla še niti plebiscitna komisija, niti poslaniška konferenca. Mi smo zato v polni meri upravičeni počakati a svojimi odredbami, dokler oba lornma ne Izrečeta svoje razsodbo o naših pritožbah. A ko bi tudi tega ne bilo.. Zakaj bi morali ravno Jugoslovani ponižno parirati na vsak migljaj iz Pariza. Posebno še, ko vedno znova vidimo, kako antanta samo baranta z nami. Tudi v koroškem vprašanju. Pozno zvečer dospela dunajska vest poroča,, da priznava poslaniška konference Koroško Avstriji, od katere pa »pričakuje« kot protluslugo, da se odreče priključitvi k Nemčiji Kako naivni so Francozi In drugi an-tantarjl, če resno računajo, da bo Avstrija upoštevala njihovo željo, o tem nočemo razpravljati. Pribiti pa moramo brezstid-nost Pariza, ki tako očitno ravna z nami kot z mešetarsko robo. In mi naj vsejedno poslušno ubogamo? Koliko boli imponlrata d’ Annunzio In sedaj poljski general Zeli-gowski. Kljub protestom pariških mogočnikov, kljub grožnjam In drugim papirnatim grožnjam vztrajata na svojih mestih, prvi na Reki, drugi v Vilni. fFAniiunzio je svoj natneu že dosegel bržčas ga bo tudi ŽeUgowski. Pa pri uas? Generala Maistra so na sprotnikl, Lahi In Nemci, obdolžiti, da snuje bale načrte, ki niso v skladu z namerami plebiscitne komisije. In naša vlada ni imela nujnejšega posla, kakor da ga je poklicala. v Beograd — na odgovor. Pa se še čudimo, da nas svet ne upošteva, ampak nas omalovažuje na vsakem koraku. Naravnost blazen pa bi bil ukaz o izpraznitvi Koroške danes, ko odhajajo naši delegati na pogajanja z Italijo. Saj vemo, da bo stavila Italija nove, predrzne in cinične zahteve, ki Jih bo opirala ravno na naš poraz na Koroškem. Ce bo v tem trenutku plebiscitno ozemlje že res v avstrijskih rokah, bo naše stališče neprimerno slabše, kakor pa če bomo Imeli slovenski Korotan še trdno v naši oblasti. Res stoje Italijanski polki pripravljeni pri Beljak* gotovo pa si bo rimska vlada še dobra, dobro premislila, predno jih bo pustila vkorakati v cono A. Vse to mora biti znano tudi beograjski vladi. Zato Je njena dolžnost, da v koroškem vprašanju ne kapitulira, ampak da vztraja do skraiuega. O evakuaciji v današnjih razmerah ne sme hi ne more biti govor* . NOVA LITVANSKA VLADA. | Poznanj, 19. okt. (Izvirno poročilo.) } Iz Korna javljajo, da Je ministrstvo demi-sljonlralo, ker Je v vprašanju Vilne pokazalo premalo odločnosti Kot novi ministrski predsednik se imenuje Olegovič, M le znan nasprotnik Poljakov. VOLILNI SHOD BEGUNCEV V LIUBLIANI. Včerai zvečer se te vršil v Mestnem domu shod beguncev iz zasedenega ozemlia. da določilo svote stališče vpričo oredstoiečih valitev v konstituanto Shod te otvoril doktor Saoifo nakar te prevzel predsedstvo dr. Greeorin. Prvi te vovoril dr. Puc. ki ie naelašal. da moraio besrunci ori valitvah nastODiti kar naiboll složno. Drusr vovornik v. RuDnik Je v svotem rrovorn očrtal oredvnteo ooJJtfCno delovanje Primorcev. Zierosal te se-datiie strankarske bole ki ormašalo naši državi toliko škr^* Nekako na-dalievanle nolitičneva delovanja primorskih Slovencev vidi on v delo-vaniu nar. soc. stranki. Nato se te razvila živahna debata med dT. Pucem in sr, Rtmnikom. Po vovorih dr. Besedniaka In dT. Fornazariča so zborovalci sklenili, poslati vsem političnim strankam memorandum s nrn?Mte. nai bi posamezne stranke poiasnHe svole stališče naoram primorskem in koroškem vnašaniu. Nadalje so sklenili, da ne bodo oodnlrall nri volitvah nobeneca dosedanlih no-liiikov. ki se le kompromitiral s ko-runcilo. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 19. oktobra. (Izvirna poročila »Jugoslavije«.) C ur ih: Berlin &971/* New Yort 634, London 21.68, Pariz 40.8S, Milan 24.20, Praga 7.50, Budimpešta 1.60, Dunaj 2.1(1 avstrij. krone 1.70. Dunaj: Zagreb 270—290, Budimpešta 96—106, Praga 458-482, Varšava 120—140, češkoslov. krone 454—479, dl-narjl 1130—1180. Praga: Dinarji 245, marke 119, švlc. Iranki 1341.50, lire 318, franc, franki 542.S0, funti 286JO, dolarji 82, avstrl), krone 20.87, poljske marke 26.60. LDU Zagreb, 19. okt. dolarii 139.50- 140.50, avstrijske krone 38—39, bolgarski levi 155—160, češkoslovaške krone 168— 175, francoski Iranki 0—940, nemške malike 200—202, Italijanske lire 540—545. Zagreb, Banka za Primorje ilo— 1050, Eskomptna 1620—1635, Jadransko 2375, Jugoslovanska 685-690, Ljubljansko kreditna 1050—1100, Praštedlonica 9450— 9550, Riječka pučka 406—430. ovratnikom kakršni bili nekdal v modi na dvoru Karla IX.: vrhu ntemh las so se lesketali demanti na voi-vodski krotil. »O mati!« te zamrmrala Gizela goreče »tedal nisem zaman izlila bolečin svoie duše v tvote zvesto srce0« »Marlon! Predrava Marion!« te vztrepetal CifiQ*Mars v podobni na-df. m ari mi res Drihaia pomoč?« *Gost>od notar.« te delal hlastno vojvoda AnKoulfimski »obvestil sem vas o nesrečnem duševnem staniu svoie sonroee.« Voivoda Guiški in druere priče so se ktenlali Violetti s češčenlem in občudovanjem. Karel AnRoulfimski Je nriiel voivodinio ood nazdtiho ter io odvedel k naslaniaču. Morda ie vztle-la iskrica davne lluBezni ta hip žive-ie: toda častilakomnost te bila močnejša od nie; Pomislil te. da ie hče- rina poroka Ruoolni kamen nlevove-ea podleila: hoče lo stariCina-Mars. ki mu lehko vsak trenotek odtecne pomoč s.voieva bovastva in Drista-šrva voseode na deželi Kratko se te obrnil k notariu in velel: »Molster. čitalte listinoI« »Drasi soorov in eosDod.« je iz-pretrovorila Violetta »zakai mi ne predstavite ženina naiine hčerke?« Voivoda se te zdrznil. Kako te moda blaznica slutiti, da vre za poroko? Zazdelo se mu ie tudi. da te ntena beseda trdneiša in nle poeled mani skalien nesro no navadi. »Da.« je povzela Violetta s presunljivim dasom. »blazna sera. kal ne? Blazna ie toliko kakor mrtva. Kdo kliče mrtvo mater iz vroba. da bi ii pokazal tistega, ki nai dopolni Rorie n lene hčere?« »Mati! Mati!« le zaprosila Gteela ter ovila vaivodinin z lehtmf: Karel AneoulSmski pa te pritel Cino-Marsa za roko. rekoč: »Madame. predstavim vam markiza de Cino-Marsa. kd nai dopolni srečo nanneva otroka!« »V to vam zastavim svolo čast. madame.« te potrdil mladi mož. Violetta te uorla vanl svoie viš-nteve oči ter va dedala dolsro: nato se ie začul nten das: »Oh. kako ste bledi 1 Zakal. po-veite? Daite ml roko. videti io hočem: ali ne veste, da znam vedeže-vati? Ciganka me ie naučila, ko sem bila še mlado dekle!« Z rezkim vrohotom te pocrabila Cino-Marsa za roko. »Oh. kai vidim na vaši dlani!« te povzela. »Vi ne liubitc moiesra otroka! Llubite. da. Svoie srce ste darovali brez pridržka. Zaobliubtli ste dušo in živlienie. toda ne moti hitevi 1« »Madame orisežem vam...« se le zdrznil markiz. »Kri!« va te prekinila vedeže* vavka s tolikšno crozo. da ie Cino-Mars začutil dih smrti ob svotem vratu. »Oh. varuite se. mladi mož! Razločno vidim morišče..', šafot se dviva... Cino-Marsova dava pada i^Tvd sekire!« Markiz ic vzkriknil in odskočil. Ov.ela te medlo zaiečala ter si pokrila oči z dlanmi. Poslušava so ko-mai sonli. Violetta na le vstala in so zavila v «tro«re vplte a ntesca »Charles.« fe kriknila voivodi Angoul&mskemu. »ne dal. da bi morala naiina hči trneti kakor trpim iaz' Bežite, cosnod markiz! In vi. gpsnod. raztrgajte svoie P’sanie! Poldi 7 mano. Gizela: ne dovolim tl poročili moža. ki ic zaznamovan krvniku!« (Dalje priii.) Jugoslavija. Šulferajnske šole v slovenskih rokah. Vsi vemo koliko eoria. narodnega oohuišanfa. neznačainosti in raznarodovanja te povzročil nemški »Schulverein« s svoiitni šolami med Slovenci. To oonemčevalno šolstvo so slikali Nemci v oodobi oriaškesra hrasta a vsako veio na niem le tvorila šolska zerradba. Ta hrast ie res biiteo rasel, ntevove veie so zasen-čevafe celo Slov eniio. celo nad našo orestolico Liubliano so že visele. Hrastu so prilivale vse avstrijske oblasti, Klavni vnoi oa le prihafal !z Bcrolina. Z ru^tvite Avstriie se le tudi ta hrast nevarno zasruea! Ker Da ie imel trlavne korenine na Duna-iu kler ie sedež društva, .se sicer ni podal toda Sloyenci smo brž rose-kali veie. ki so nam delale struoeno senco Sedaf štrli ta okleščeni oriak suhe vrhove v zrak ker tud! stranske korenine — dovodnice so mu odstranjene V JutroslaviK so namreč razpuščene vse nodružjnice. ore-moženie dništva oa k* sekvestrlrano. Ker le snlošno znano, da le »Schutverein« gradit v naših krajih šole novlavitno z denariem ki era le nabral med nami. so »e te šole nre-oustile slovenskim občinam, ozir. šolskim občinam za orimemo odkupnino. Kirnnine so se naložile on u era vi fondova do končne odločitve komit nrinade ta denar. Na ta način le »Schujverefti« nrotl svofl voW noyzdlvniI slovensko šolstvo. Štrfferafnske šole. ki so danes last dotičnih občin, so bile v Slove-niii sledeče: v Tržiču na Gorenjskem fdanes meščanska šola), v Hrastniku (šoja in otroški vrtec), v Laškem. Sevnici. Voiniku. Šoštanju. Velenlu Vuzenici Pekrah Preserskem Slov. Bistrici. Poličapah. Ror Slatini. Liutomern (kupila okr. Dosofifnica za meščansko šolo). St. Lenartu (šola m dmštvenl dom. obete kunila vlav. oosolilnica za šolske in društvene namene), v Ravnem breeu (Sladki vrh) nad Cmure-kom. v Št. Titu nad Mariborom: na-dnfte na Kočevskem: v Lazih Vr-čicah Mavrlu. Ovčiaku in Svetlem Dotoku (občina Koprivnik), v Zdi-h o veta in Verdrenvu (občma Moleli). v Grčaricah (občina Datenla vas) Potem ie ime! »Schutverefn« v Kočeviu lesno obrtno šolo in otroški vrtec oboie ie kunib ooverieni-štv« za sociialno skrbstvo ter ustanovilo zavod za zanemarieno mladino. Za šoli v ŠiŠkf in Rodinah nad črnomliem ni bilo zanimania Dri šolskih občinah zato sta se prodali potom prostovollne dražbe na.lvišli-mr» nonudnikoma. Rodhtsko šolo te kunil iz Amerike se vrnivši domačin M. Rožič, ki ie preuredil šolo za moderno vostUno. Nemška šola na Jesenicah te bila last »Schulkuratorija« v Liubllani. a po razpustu društvi ie podedovala šolo Kraniska htnnffnica. ki dale oosloote občini v natem z.a š">lo. V Uubliani te bila SitJfnratesk« šola v Dosloniu realke. Kakor s šulferaliskimi poslooli se te zvodilo tudi s premožen tem društva ^Sudmark«. ozir. s krajevnim? dmštvi pod katerih firmo se te skrivalo to nevarno društvo. Znani »Sfidmarkhof« v Št. Iliu. elavno trd-nlavo obmelnih renevatov le kupila nndotna občina. Poslonie otrošKe-va vrtca in nemškeva teiovadneva društva v Studencih nrl Mariboru ondotn? Sokol za telovadnico in slov. otroški vrtec oos’orde otroškeva vrtca v Marenberku novoustanovljeno slovensko društvo »Otroški vrtec.« Tako so dobile slovenske občine vsa! dpfno zadoščenle za vse vmntne in rnoralue krivice tekom zadniih desetletij. Ruska pesem« Odkar divia v Rusih državljanska volna se oonavlia vedno ena Ul ista nesem Ko ie katerakoli stran tako na vrhu da že seže no iabnlku zmave li zmanika nabrat tal ood novami »n se zvali ter nade. ker ie se-vla nrevisoko In stala preslabo. Ko te bil eeneral Judenič na tem. da ie že določeval uradnike in komandante za Petrovrad. le udarila druva vihra in bilo ie nakrat konec nievove slave. Denikin ie bil in bil boliševike. da so začeli že v Moskvi vraditi žične ovraie. Že Ie slišal zmaeonosno pesem moskovskih zvonov Da nakrat te neka; zatreščalo in bilo te konec nlcvove slave. Kolčak ki to organiziral naib lišo Drotiboliševiško armado, ki ie bila v svoiib naislavneiših dneh že podobna stari ruski armadi ie zmagovito prodiral na zapad stotine kilometrov da- leč tn že se mu le zablišČala nasproti Volva in že so v Sibiriii uoali na konec voine. na zmaeovit vhod v Moskvo. Pa zooet se te ovlasila stara pesem eno kolo se ie pokvarilo in v Irkutsku te krovlia. končala žlvliente nekdanleva iunaka baltlškeva in čr-pomorskeva brodovia. Trocki, fanatik fanatikov, te enal Poliake in že so vesti poročale, da le nala Varšava, že so se delale kombinacije o združitvi boliševikov in Nemcev, že so se maiali kapitalistični stebri v zanadni Evropi, ko čita-mo nakrat o porazu boliševikov. o popolni katastrofi rdeče armade. In danes smo na tem. da doživfia-mo novo nesem. Na iuvu Rusiie zma-vuie naslednik Denikina. veneral VVranvel. Pokraiino za pokrailno osvaia nievov meč in zavezniki mu hite nasorotl od vseh strani. Kozaka in OkraiittcL Francozi in Amerikanct. Ali se tudi sedai ponovi stara pesem. aH tudi on previsoko seže 00 jabolko zrn a ve. Zmava te oooina in v nlenem silah! nozabi zmavovalec na svoio silo in oodceniuie sile nasprotnika. Zato so pali boliševiki zato so nali vsi druvi. Denikin te prodiral ddvo zaledno 7. Ukrajinci, ko na ie šla fronta okoli Tule. te mislil da ie že zmava nieuova in n» priznal 1 Tkraiincev. Tedai na se ie odprl nievov bok in bil te konec. Kolčak te movel sam ore-mavat' boliševike in se te čutil da te uoravitejl vse Rusiie in nastop 11 ie proti zaveznikom, ntevovi oftclrll in uradniki so pozabili na revoluciio in bilo ie konec zani C: a se Wrarvel vzdrži napak svo-flh orednfKov se morebiti obvaruie tudi nlih usode Ako te zveza z Ukra-iinci stortena na solidni oodlav) in «s pošteno volte. tedai ima Wrancel 1 onante na končni usoeh. Ce že ne j doseže oonolne nadvlade nad bolISe-viiri toliko mu zna usoeti raa bodo ti pririHen« se ž n Hm oovorl Hi Pošten i? nameten kompromis bi bil v današnjih razmerah naivečta sreča za toliko izmučeno RusUo C« ne pride do teva na bo še napne? iečala v dr- j žavllanski vomi v veliko veselic za-padnlh Vaoitalistov in drueih sovražnikov Slovanstva. Stavka angleških rudarjev. Premovokoona kriza, kf trala v Anzlifi že 4—5 let. ie zopet enkrat dosevla svofo kulminaciio. — Amzte-Ski rudaril stavkate. Za anvleški svetovni imperli ie nastal s tem silno težaven ooložai. Zani oomeaia stavka n cmov jVppov posebno sedai. k:: hrta Auviešk’ čez viavo dela z irskim voraša niem težko izkušnte v seva vosoodarskesra živlienia. Posestnik! rudokooov niso hoteli soreieti rudarskih zahtev, ne da bi se tl zavezali zvišati letno orodukcite. Aneleška vlada se ie trudila na vse motreče načine, da bi soor med delo-dalalci in deloiemalc? Driiatelisko poravnala. Poeateni se te udeleževal rol e v različnih strokovniakov tud? « n ministrski predsednik I.lovd Ge-oree. nadalte Sir Shakelton in Bonar Law. Vendar se iim ni posrečilo spora odstraniti. Zadnie. kar so posestniki rudokooov ponudili rudarlem. le bilo zvišanie dnevne mezde za en šilinv (do mirovni relacili 1.17 kron) ood ncrioiem. da doseže letna nro-dukciia naknani 240 milijonov ton. doplačilo eneea šilinea in rol za 244 militenov ton in 2 šllin?a zn 248 milijonov ton letne orodukcite. Že ori oredvlasovanlu se ni niti ena strokovna rudarska oreanizaciia izigvila za spreiem teh ooarolev In tako stavka ni prišla nepričakovano. Vzrok tralne krize oremocovneca vnrašania v Anvliii leži predvsem v tem. da zadnfa leta nrodukciia an-vleškeva nremova stalno nada kliub temu da se orodukciiskl stroški stalno večaio. Da bi lahko vzdržala konkurenco ameriškeea oremoga. ie an-vleška vlada nastavila nremovu stalne izvozne cene. Dasi so namreč amerišlu premovokopi dosti slabši tako ulede širokosti oremoeovnih žil kot clede Dremoeove kvalitete, so vendar produkciiski stroški v Ameriki dnsh maniši kot v Anvliii. ker ima Amerika predvsem na razpolago mnogo cenelši delavski materifal. Kakor vidimo, sta angleška bre-movovna kriza in sedania stavka angleških rudariev konečno le posledica bpla med dvema naivečiima go-sivdarsklma silama sveta, ki se borita za premoč v svetovnem gospodarstvu Danes se še bile bol za premog začenia Da se že tudi bol za nadvlado v nrodukciii nafte, m končno bodo prišle na vrsto vodno sile. Kit kor izgleda bo v tem bota kllub svoteum izvežbanemu gospodarsk«r mu aparatu bi klJub svoH podletnostf pronadla Angliia in bo gospodarsko zavladala r.ad svetom Amerika, dokler H ne stooi nasorotl japonski narod. kj bo ravnotako nevarni tekmec, kakor te sedai Angliia. Uvoz in izvoz denarja. Oeneralni inšpektorat ministrstva financ ie IzMal nad št. 22.257 od 23. septembra 1920 pregled, iz katerega le razvidno kal in katera množina valut se more vzeti bllov. Vojaki so imeli trt mrtve. Koliko mrtvih sc | imeli sinfajnovoi, se ne da določiti, ker I so ranjence odnesli s seboj. Češka proti Habsburžanom na Madžarskem Brno, 18. oktobra. (Izvirno poročilo.) »Lidove Noviny« javljajo, da je zunanji minister dr. Benoš na nantl tn .džarsk’ vadi, da češkoslovaška republika nikoli in pod nobenimi pogoji ne bo dopustila, da bi habsburška dinastija orišla u-naiu: »Caruiem!« Obenem oa bo oretel za žezlo v Slovenili nieeov Mefist v deželnem dvorcu. Taki sa-uiači imaio vedno orioravlfeni dve sveči, eno za Bo^a. drueo za hudiča. ZeiodiJo se ie nekie na Doleniskem — morda še marsikie drueie da načelnik kraineea šolskega sveta ni Dustil zavreči slik dunaiskeva Karla, temuč so morali nrevidno čez nieeo-vo slfKO oritrditi v okvir resrentovo oodobo. češ. »sai ne vemo. lcai še pride«. — Lahko si mislimo s kakšnim nrovramom bodo taki liudie nastopali (seve le taino!) ori volitvah. — Ostanite na Koroškem! Vedno 5e zaouščaVo nekateri naši uradniki In drnci in tel hren tie na Koroškem iz strahu Dre^ nemškim teroriem kar na lastno nest svota službena mesta. Upoštevamo in priznavamo, da ie treba mnovo poviima in požrtvovalnosti za vvtraianie v teh težkih razmerah. Posebno onim ie odločitev težk« ki so prestali vsa troria lan-sTtcih nemških nasilnosti, in mi se lim ne upamo očitati »strahopetnosti« kakor »e storil to neki dopisnik v Slov. Narodu. Vendar pa smo ffinenia tla ie dolžnost niih vseh. da ostaneio na svoiih mestih do skrai-nosti. Pomisliti Picraio da so voditelji m bodrilci naših nesrečnih koroških roiakov katerih v teh žalostnih dneh ne smeio zapustiti. Dolžnost aaše vlade v LtabHan! hi Beogradu oa ie da ooskrbl r.n nHb samo. — Koroški oosestnlki. ne prenaz- , ftte se; Poročaio nam vedno več j shtčniev da naši posestniki na Koroškem v naelici orodalaio svok) hnovino Nemcem ter *»e bočeio izseli, i. Toda kam? Na vsak način ie treba potrpeti. da se orva razburjenost in snlošna zmeda ooleže. Ako se res ne bo inovlo našim rolakom na Koroškem zaeotoviti iamstva za neovirano vospodarstvo in za narodni obstanek, dolžna bo vlada ukreniti vse potrebno za izselitev. Sedal tik ored zimo na le nevarnost, da bi fzselienci v ostali Sloveniii ne dobili niti strehe, a na nakup posestev na niti misliti ni. — Brezplačne predstave za vo-fake. Na zahtevo voineva ministrstva le pozvalo ministrstvo za orosveto vs£ gledališčne uprave v kralievlnl nai nrireialo brezplačne predstave za volake. ki bodo dvigale narodno zavest mladih rekrutov — Zakai beže Kočevarii v Ameriko? Kočevski listič navaia za vzroke: zaiadi Donolnoma soreme-niehih Dol;tičnih razmer v deželi, zaradi izrednih davkov orožnih vaj itd. Izselienci so Dišali iz Amerike, da se misbio vrniti kakor brž se bodo razmere nekoliko zbolišale. — Prevoz naših državljanov, umrlih v tullni. Ministrski svet te sklenil, zaprositi vlade zavezniških In oriialeliskih držav, nai dovolilo čim večie olaišave Dri prevozu Dosmrtnih ostankov onih naših državlianov. ki so umrli v tuiini. Razen teca ie tudi določil da se taki prevozi oproste v&ake carine, rodbinam oa se v ta namen izmenia na želio volova količina denaria po državnem kurzu. Ako bodo zavezniške in priiateliske ^*v.e oovolino odgovorile na našo * n.rt bo pričela naša vlada takoi svrho Izdaje potnega Usta * povratek v Trst. Daslravno le bila prošnja opretnlle-na z vsem potrebnim, »e še vendar po 2 fai pol mesecu prošnja ni rešila. Tako nas Italijani iz narodnostne mržnje nalašč ovirajo. — »Večerni Ust« se zgraža nad neko gospodarsko notico v naši nedeljski številki. Pri tem pa prav dobro ve, da Je bila notica plačan inserat, ki W ga tudi »Večerni list« z največjim veseljem priobčil, če bi mu ga plačali. _ Ustanovitev državnega konservatoriji Umetniški odsek izdeluje naredbo za ustanovitev državnega konservatorija, ki se otvori še ta mesec. — Vagon petroleja le zgorel na postaji v Podsusedu pri Zagrebu. — Prijet železniški ropar. Naše politične oblasti so aretirale v Slavirssem Brodu Deda Hustaniša, ki Je oropal železniške vagone v Brodu in na vseh večjih postajah med Beogradom in Zagrebom. — Dotična dobro znana oseba. Id Je vzela damski dežnik v vlaku LJubljana-Kamnik minulo nedeljo 10. t. m. popoldne, se prosi, na! ga vrne, da ne bo imela sitnosti, na upravništvo Jugoslavije. k Ljubljana. dovolienia za prevoz niv , taiovg*°v "aa dr*av|ia' — V svrho Drenrečenla kuge le poslalo ministrstvo Za narndno ztlravie na meto on Reki nekoliko zdravmšketra osobfa m sanitetnega materiiala. — Za uoravitelia dvora le imenovan Miloš Nenadovič. bivši tainik poslaništva v Petrogradu. — Namesto podkfmzulata v Skoo. ;’u le francoska vlada istotam usta '■'ovila avenciio. — Počasnost italijanskega zastopstva v Ljubljani. Pišejo nam: Nedavno me Je Prišla obiskat moja mati iz Trsta, lej er stalno biva ln kamor Je pristojna. Ker se hoče zopet vrniti nazaj, sem vložil proš-nlo na Italijansko delegacijo v iJuhiiant m — Brezsrčnost. Pred volno smo imeli društva za varstvo živali (danes jih še za ljudi nimamo!) ter so Imeli Javni organi naročilo, da so odločno nastopali proti vsakemu trpinčenju. Vojna ie zamorila vsako rahločutnost. O tem sc lahko vsakdo prepriča, ki gleda, kako tirajo živhio v klavnico Vuovčevalnice. Utrujeno živino brezsrčno bijejo z debelimi gorjačami, Jo suvajo z ostrimi palicami Itd. Nedavno Je bil pri takem transportu prlvezas zadal k vozu voliček z močno ranjeno nogo. Težko le šepal, toda voznik, dasi opozorjen, se ni zmenil za trpečo žival. Končno Je žlvinče omagalo ter kakor mrtvo padlo. Nekaj časa ga Je še voz vlekel za seboj, potem pa se Je gonjač spravil nadenj. Bil ga Je s palico, vlačil za rep ter ga gTdo preklinjal. Taki mučni prizori bi se mora'1 preprečiti in zverine v človeški obliki občutno kaznovati. — Sledenje g elektriko priporoča mestni magistrat. Zato ga opozarjamo na finančno delegacijo, kjer v zgodnjih večernih urah vsak dan gori do 200 žarnic samo vsled svoleglavnosti gospoda delegata, id Je svojevoljno spremenil dosedanje uradne ure od 8—2 ln upelja! deljeno dopoldansko in popoldansko službo na veliko žalost in iezo vsega uradništva. — Pozdravni večer poljskim gostom. »Društvo prijateljev poljskega naroda« Je priredilo v ponedeljek zvečer v Unionu pozdravni večer na čast poljskemu generalnemu konzulu v Zagruebu dr. Szcze-panskemu in načelniku v ministrstvu za socUalno skrbstvo v Varšavi Roszkowske-mu. Oovorili so dr. Ilešič, dr. Molč, dr. Stelč, operni pevec Zathey in kapetan Kas;>orowicz. Govorniki so izražali željo za čim tesnejšo zvezo med poljskim ln Jugoslovanskim narodom. — Poročil se le včeraj na ljubljanskem mestnem magistratu bivši minister g. Anton Kristan z gdč. Ano Schullerjevo, hčerko rudarskega uradnika. Poročil Hi Je civilno magistratnl ravnatelj dr. Zamik. — Ljubljanskim šahistom: V petek, 22. L m. ob 8. uri zvečer priredi v kavarni Evropa šahovski mojster univ. prof. dr. Ing. Milan Vidmar veliko simultansko igro. Ta prireditev bo tem zanimivejša, ker se ie udeleži do sedaj v Ljubljani še ne doseženo število igralcev. Ker se Jih Je priglasilo toliko, da bi prirediteljem utegnilo zmanjkati šahov, naj igralci po možnosti prinesejo šah s seboj. S to sl-multacsko produkcijo otvori ob enem Ljubljanski šahovski klub zvojo zimsko turnirsko sezono. — »Nova železnica« v Ljubljani. Za odvažanje zemlje In grušča z novega stavblšča Trboveljske družbe so položili skozi Gajevo hi Knezovo ulico »ozkotirno« železnico na »samotežnl« pogon. Z gradivom se zasipava globel ob Kolizeiu. Na ta način se bo Knezova ulica zravnala in razširila za nova stavblšča. Pritličje Koli-zeja pride vsled tega pod zemljo. — Za Izvedenca za cenitev veleposestev Je Imenovalo višje deželno sodišče Otona pl. Detelo, graščaka pri Sv. Duhu. — Neprestani vlomL V skladišče dro-gerista A. Kanca v Linhartovi ulici sta vlomila Fr. Pruškar Iz Šmarja in Janez Jemc iz Dolskega. Odnesla sta sod špirita, vreden čez 10.000 K in nekaj konjske oprave. Tatova sta pod ključem. Pruškar Je posebno nevaren, ker je bil že 22 krat kaznovan. . . . , _ Neznani tatovi so vlomih v stojnico mesarja Alojzija Kuneja na Vodnikovem trgu in ukradli tehtnico z vsemi uteži v vrednosti 2000 K. Pred nakupom se svari. — Tatvina. Oblasti iščejo bivšo služkinjo v hotelu sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru Marijo Veber, kor Je osumljena, da je ukradla 9000 K vredno srebrno Jedilno orodje. — Nepoboljšljiv grešnik. Na dva meseca strogega zapora Je obsodilo okrajno sodišča v Liubiiani it enajstkrat predkaz- novanega Jakoba Kastelica, ker Je sredi prejšnjega meseca ukradel v Stari vasi cizo vredno 350 K. — Občni zbor društva Jorldlčne ta kaltete se vrši dne 23. t. m. ob pol 15. uri v zbornici deželnega dvorca, h Ispravka Notica štampia* n 248 broju »Jugoslavije« od 16. oktobra tek. god. pod naslovom »Nagrobni spomenic — luksuz«, lažna Je. Tako nam plšeio »Iz kancelarlje glavne carinarnice, 16. okt j 1920 g. Br. 18.011. — K zadevi se še povrnemo. * Maribor. Nepreviden IzvošČek. Izvošček štev. 107, Franc Alland, se bo moral zagovarjati ired sodiščem, *t Je pus*fl ■*» eh*' pred gostilno Fuchs v Jurčičevi ulici, kjer Je popival, svoj voz In konja brez nadzorstva, in ker Je redarja, ki ga Je opozoril n« nedopustnost ravnanja, pričel rsovari. Kolesarska nesreča. Konter Stefan iz Nakopic v Prekmurju je vrgel s svojim kolesom na tla vdovo Faričevo, da Je dobila lahke telesne poškodbe. Profesor Flstovec prične ta mesec S poukom slovenske stenografije. Prostovoljna sodna dražba. Dne 25. t. m. ob 9. uri zjutraj se vrši v Ložanah pri Mariboru prostovoljna sodna dražba zapuščine pok Grahernika. Proda a se bo hiša in posestvo, ki meri 41/* ha. izklicna etna je 43.600 kron. Izgubljeno. Soproga odvetnika g. dr. Scrneca, stanujoča v Maistrovi ulici 1, i« v nedeljo okrog 12. ure pozabila na klopi v Frančiškanski cerkvi srebrno totblco s 400 kronami. Ko se Je vrnila, ie 1 da torbica že izginila. — Matija Pa»a’ec, stanu-loč na rezuu štev 47, je izgubil na poti od svojega stanovanja do mestne kiavu.ee tumeno usniato denarnico s približno 5000 K. — I-udiniia Slaček iz Sv Barbar? ,>rl Mariboru je v soboto izgub:.* na Gavnera trgu črno denarnico s 133 K. Koroško. obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove Kranjskih obrtnikov ter d) pet ustanov po 20 K za onemogle uboge vdove Kranjskih obrtnikov in trgovcev. — Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1920. Priloži naj se Jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi one- j moglostl ne more več delati ln da Je J ubog, oziroma, da je prositeljica onemog- | la uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ati trgovca. ^ Vobre. Odkar te plebiscit za Nemce uvodno izpadel so začeli v Vo-brah nrevaniati Slovenko Ano Jurll. Mizar Hebel io te pred Dar dnevi btez vzroka osuval. Danes te ie zopet ozmerfal z vzklikom: »Hoo-ruk Tcliutsclron!« Grozil ie. da mora vim to le iz Koroške. Ana .Jurll ie ua tako zbesrana. da hoče Vobre zapusti* r* • Pnmorie. Laški morilci Italijansko vojaštvo divia. kakor sc mu Doliubi. ker va niltče ne kazntite. Tako te nrišlo te dni v I.asičevo trostilrjo v Bitežu ori Ortrariu 16 voiakov. Pri olačeva-nlu niso hoteli laški kavalirlk plačati vse.oa. kar so nooili Krčmar Hm le končno deiai da hm vse daruie «amo mirno nai odidete Voiaki so odšli, toda so se kmalu vrnili oborožent s nušKami in pričeli strel »ati. Na licu rne^ta ie obležal mrtev 211etni Aloizii Sedevčič iz Organa. Seveda se vrši sedai preiskava toda krivdo bodo cotovo. kot običalno. zvalili na Slo-vence. Umrl le v Prvačtni v. Fran Furlani vnokoienl višii poštni kontroror. mnogoletni žunan in eorižki deželni poslanec. N. v ». p.l______ ZBOROVANJE UDRU2ENJ ZA UOO NARODOV V MILANU dne 12. do 16. oktob a. T Pri tem kongresu Je stavil zastopnik Jugoslovenskega udruženja za Ligo narodov, univerzitetni proesor dr. Leonid Pi-tamic, naslednji predlog glede Jadranskega vprašanja: »Velika važnost tega vprašanja za ohranitev svetovnega miru Je notorična. V eminentnem internacionalnem Interesu Je, da se končno reši to vprašanje, ki postaja od dne do dne bolj pereče, po principih Internacionalne pravičnosti. — Vsled tega si dovoljujemo predlagati, da federacija udruženj za Ligo narodov predloži svetu Društva narodov, naj sc uredi vprašanje Primorja in vzhodne obali Jadranskega morja ter svobode tega morja na način, ki bi zagotavljal trajen mir. Edina možnost doseči ta namen Je rešitev po željah prebivalstva samega v spornem ozemlju.« Ker pa le komisija, v kateri Je bil ta predlog stavljen, z vsemi glasovi proti ruskemu ta jugoslovanskemu glasu (Francozi In Kitajci so se vzdržali glasovanja) sklenila, naj sedaj konkretna vprašanja ne pridejo v razpravo ln naj se kongres bavl le z onimi splošnimi vprašanji, ki se nanašalo na funkcioniranje Društva narodov, le bila razprava tega vprašanja preprečena. Vendar Je naš delegat dosegel, da bo njegov predlog tiskan In priložen zapisniku ta poročilu, ki bosta razposlana vsem udruženiem. — Tudi ruska delegacija se ie zanimala za rešitev Jadranskega vprašanja potem plebiscita. Nadalje Je delegat lugoslovenskega udruženja IzJavH, da more naše udružeule pristati na splošno razorožitev le tedal, ako se prej razorožijo Nemčija, Avstrija, Madžarska ta Bolgarlla. Šport m turistika. Lahkoatietične tekme priredi SK. Ilirija v nedeljo 24. t m. ob 15. ort Tekmuje tudi kiubova damska sekcija. Na vspo-redu Je tek na 100 ta 400 m, štafetni tek 4 X 100 m, metanje diska, vlečenje vrvi in kot damske konkurence tek na 60 m ta štafetni tek 4 X 60 m. Tekem se morejo udeležiti člani vseh ljubljanskih klubov. Rokometna tekma. Po labkoatletlčnlh tekmah se vrši v nedeljo ob 16. uri rokometna tekma med dvema damskima skupinama SK. Ilirije. k Nedeljska prvenstvena nogometna tekma med »Rapldom« ta »Rote Eli’ v Mariboru Je končala z zmago »Raplor« v razmerju 4 : 2. Polčas 1:1. Igra živahna. KOČEVSKI NEMCI V VOULN1H IMENIKIH. Kočevje, 14. oktobra. V imenikih volilcev raznih kočevskih občin ie vpisano zelo mnogo Nemcev, ki se nam danes rogajo, ker smo izgubili plebiscit Strankarske strasti so dovedle stranke in njih zaupnike do tega, da Nemcev sploh niso izreklamirale zgolj radi tega, ker bodo ti Nemci volili z nihnL Ta sramota pa zadene skoro vse naše stranke Dolžnost naših okrožnih sodišč Je, da ukrenejo vse potrebno, da se § 9. našega volilnega reda Izvede. Posamezne občine dobro vedo, kdo Je Nemec ali Slovenec izmed tistih, ki so v volilnih Imenikih vpisani. Zato naj se pozovejo na odgovornost občinski odbori, oziroma župan. Nobena naša stranka ne bo trpela vsled tega škode, če se Izbacnejo Iz volilnih imenikov Nemci. Skušnja na Koroškem bi nas morala naučiti, da naše kavalirstvo Nemci samo izrabljajo- Ne ogrožujmo Nemcev osebno, toda drugače pa Uh Je treba prijeti z železno pestjo, da nam ne zrastejo preko glave. Nemec, Italijan, pa tudi Francoz in Anglež delajo po tem receptu, pa Imaio vedno uspehe. Nihče nas ne bo Imel za nekulturne, ako v lastni državi ne pustimo rovariti tujerodnim elementom. Odprite oči! USTANOVE ZA OBRTNIKE IN VDOVE OBRTNIKOV. Trgovska ta obrtniška zbornica f Ljubljani razpisuje za leto 1920: a) osemnajst ustanov (8po50Kinl0po20K) st onemogle uboge obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst ustanov (4 po 50 kron ta 10 bo 2Q K) za onemogle uboge Gledališče in glasba. Repertoar mariborskega narodnega gledališča: Sreda: Samski dvor: četrtek: Chariy]eva teta; sobota: Sen kresne noči; nedelja popoldne: Gospodična Josette, m> ja žena, zvečer: Španska muha. Sokolski odsek v Križevcih na Murskem poUa uprizori 24. L m. gledališko predstavo »Trije tički« ob 4. uri popoldne pri g. Hauptmannu. Po igri prosta zabava s petjem ta godbo. Svlra malonedeljski tamburaški zbor. Kdor hoče videti pristnega slovaškega plskroveza, nai se zamudi prilike! Književnost in umetnost. »Narodni pomladak«, mesečni časopis za otroško vprašanje, začne izdajati »Društvo za zaščito Jugoslovanske dece« v Beogradu. List Je namenjen sodelavcem na polju otroške zaščite, starišem ta vzgojiteljem. V list bodo pisali strokovnjaki. Na leto bo stal okrog 30 dinarjev. Nabiralci naročnikov dobijo 10* nagrade to na) se takoj javijo uredništvu »Narodnega pomladka« v Beogradu, da Jim pošlje tiskovine za nabiranje naročnine. Pokrajinske vesti. javorje. Koncem prejšnjega meseca sta bili ukradeni iz žagrada cerkve v Javorju dve rdeče halji ena ministrantova, druga cerkovnikova, dve kameroli ta eden obhajilni prt. Tatov še niso dobili. Dolsko. Krojaški pomočnik Viktor Cimerman se Je vračal z neke veselice v Dolskem v Spodnji Kašelj, kjer stanuje. Ko se je vozil z brodom čez Savo, Je padel nekemu klobuk v Savo. Cimerman ga Je hotel pobrati ta Je pri te« padel t Savo, ki J« tam precej globoka. Cimerman Je gicer klical na pomoč, toda pomagati «e ta »ogel nihče, ker Je bda noč zelo temna ta Je bilo zelo vetemo. Clmermanove-ga trupla še niso našli. Kočana. 12. i m. je pogorela vas Volče. 14 posestnikom je pogorelo prav vse: hiše, gospodarska poslopja, vozovi, opra« va, vsi izdelki to 4 prašiči. Nekateri so rešili samo obleko na sebi. Ogenj se Je zato tako naglo razširil, ker Je pihala huda burja. Nekaj dni prej, to je 9. t m., pa so Imeli ogenj v vasi Kalu, kjer Je pogorelo petim posestnikom prav vse. Baje so v obeh slučajih zažgali otroci. Laško. V nekem članku »Jugoslavije« smo med drugim čitali: »Ko vidite med seboj ljudi, ki na vaš račun bogate ta so proti vam, ne prestopajte njihovega praga . . .« Tega nasveta na) bi se držali vsi naši mlačni Slovenci. Naš Sokol le napo« vedal nemčurskernu hotelu Henke bojkot, a izvaja ga nad vse sramotno. K Henkejtt zahaja vse, daslravno Je znan kot velta nemškutar, ki slovenskega Jezika niti čuri ne more. Bodimo vendar odločni samozavestni in ponosni, da se nam ne bodo priseljeni Švabi ta domači renegati smejali 9 obraz. Ljutomer. Po dolgotrajni bolezni Ja umrla gospa Marija Kocuvanova, soproga sodnega nadoficljaia ta trgovka. Rajnica Je bB vrla narodnjaktaja. N. v m. p.l Ptuj. Dne 12. L m. okrog & ure zvečer je odtrgala Drava čoln, v katerem so se nahajali 2 delavca ta 3 delavke, ki sd nakladali drva. Voda Uh Je odnesla z nekaj deskami ta drvi daleč proč. V zadnjem trenotk« Jih Je rešil Fr. Sluga s štirimi vojaki. _ Proda se: VILA se proda tik železniške postaje. Natančna pojasnila daje T. Rlegler, Pragersko. OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, se po zmerni eeta proda. Karlovška cesta 15, pritličje, W9d ZVEZKE za višje Sole. čndto, peresa, radirke ta druge šolske potrebščine na debelo ta dr©, bno se dobi pri L. Pevalek, Ljubljana, Zidovska ulica 4. 1964 r. BATJEL, LJUBLJANA* Stari trg štev. 28. Velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, It« vatnih strojev ta posameznih delov. Mehanična delavnica. Karlovška cesta’ štev. 4. NAZNANILO. Imam v zalogi cementne cevi različno velikosti, najboljše vrste, cementnih zarezanih strešnikov. Maks Llpičnlh, Izd©* lovateU cementnih Izdelkov v Cretu 32 p. Štorje. 1971 LEPO KMETSKO POSESTVO 10 minut od mesta Maribor, 24 oralov zemljišča, obstoji is polja, travnikov ta gozda, se takoi proda. Dalje: trgovska hiše v sredini mesta, vlie ta lepe stanovanjske hiše. Pojasnila dale reatttetna pisarna »Havlik« Maribor, Gregorčičeva ulica 6, tel 132. Priložiti znamko. 197€ POL LETA STAR PES nordijske pasme. Izredno nadarjen, M ugodno proda. Vprašati na Lavi 27 pri Celju. 197» CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja to ponudbe spre« lema od 50 kg naprej po najnižjl dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Llubliana. 139(1 PISALNI -.HOJI REM1NOTON se dobijo prt K. A. Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21-33. Zahtevajte ponudbo, Kupi se: kupim au zamenjam au v najem VZAMEM dobro Idočo trgovino za svojo. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod »Korotan«. LES. Kupujem hrastove, bukove, borove ta me* česnove žeL prage, švelarje vsake dimenzije kakor tudi posebni les. (Extraholz.) Ponudbe na Franc Drobnič. Laško. 1909, POSESTVO ‘ V SLOVENIJI s približno 1—6 glavami goveje Hvtne kupim. Naslov v upravi »Jugoslavije«. lVmi Službe : MLAD OOSPOD Izvežban v vseh pisarniških poslih, išče službe v kaki plsamL Gre tudi kot skladiščnik ali kaj enacega. Cenjene ponudbe pod L. K. na upravo lista. Gre tudi na deželo. 1978 MLADENIČ star 23 let, kateri Je dovršil 2 razreda gimnazije, ždi vstopiti v službo kot praktikant tu v Mariboru. Ponudbe pod zanesljiv na upravo tega lista. Razno: SOBO S KUHINJO eventuelno tudi brez kuhinje iščem. Gre tudi v Šiško, Vič. Ponudbe pod št. 10 M aoravo lista. akademik Itte sobo, sam ali z drugimi, brez hrane. Ponudbe pod »soba« na upravo lista. INTELIGENTEN TRGOVEC 30 let star, išče kot spremljevalko skozi življenje gospodično aH mlado vdovo s premoženjem do 100.000 K. Ponudbe pod »Resen« na upravo »Jugoslavije«, 1893 Bakreni kotel 326 I velik ter drugo posodo za žganjekuho. Rabljene sode od vina in žganja, barele za kislo zelje, železo sa obroče, steklenice bele za likere in gostilne, Hiter aparat sa žgani o in dve vozne plahte. F. CVEK, Kamnik. Jadranska banka Mafhna hi Sa, ' aven njiva in travnik na veliki cesti pri Maribora proda po ceni JB. Soršak, Slov. Bistrica, Jok. boi. Zlata ura z zlatimi pokrovi in zlato verigo sc produ v gostilni Slov.Bistrica Jakni kolodvor. ŠamostofnB kolar sc sprejme pri dobri hrani s stanovanjem in plačilom pri Ferdo Verdnik, Slov. Bistrica — Korada vas. — 252. štev. Charles Princ Ljubljana, = Trstje za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m* po K 4,80, pri veMh naročilih znaten popust, Ant. Stninar, .Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 ,- Opat«. Saraiavo, Split. Šibenik, pod najugodnejšimi pogoji. / Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. '"'BgJ Poslovne i\eiei vh m večjimi kraji vin-in inozemstvu J Priporočao se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. Kleparstvo Teodor Kom, krovBki in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodajo in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5, Restavracija Krvarič, Prešernova ulica. Slikarstvo, pleskarstvo Stare P. Franc, Florjanska ulica. Ivan Martinc, Poljanska c. ao. Trgovina g špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. s klobuki Ivan Soklič, Stari trg it. 4. Špecialna trgovina z juveii in zlatnino Lud. Černe, Woliova ulica 3. » papirjem Uranus, Mestni trg 11. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telei. 366). g pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta x6. Orodije in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul, 4. Telefon št 117. s pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6, • čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra e. 18. s Špecerijskim in kolonijalniro blagom Hinko Štancer, Dunajska c. xo. z vsemi pisarniškimi potrebščinami in lino galanterijo •Tičar A., Selenburgova ulica z. s železnino Erjavec & Turk »pri zlati lopati« Valvazorjev trg 7. z gramofoni in godbenimi inštrumenti Rasberger, Sodna ulica. šivalnih in pisalnih strojev in ko Ivan Jax & sin, Dunajska c z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. z delikatesami iu prekajevalnica J. Chalupnik. Stari trg 19. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. to. T/dgovorni ureduik Anton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.