Ameriška Domovina NO. 196 rrzn : 0rk a7 AMCVUCANcIN SPMUT K in utittUAoe mm J°032 CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 12, 1970 M—HOME EH B National and International Circulation &OV6NIAN MO&NSN0 MCWtRAMi $TEV. LXVIII — VOL. LXVIII Sovjetski znanstvenik in partijec o svobodi Sovjetske oblasti ne bodo nikoli dovolile nikomur, da bi govoril ali pisal, “kar bi mu prišlo na misel”. v MOSKVA, ZSSR. — Zahodni časnikarji so dobili zadnje dni v roke poročilo o razgovoru znanega matematika Revolta I. Pimenova iz Leningrada s tamkajšnjim partijskim ideologom V. A. Medvedevim. Razgovor naj bi se vršil 20. aprila letos tekom 2aslišanja Pimenova v Leningradu. Pri tem so napravili preiskavo in našli več literature in spisov, ki so na črni listi. Pime-bova so v preteklem juliju prijali in ga obtožili “obrekovanja Sovjetske zveze”. Pimenov je zanikal vsako de-1° v škodo sovjetske države in s°cializma, nasprotno, trdil je, je zahteva po večji svobodi k v korist sovjetske države. Medvedev ga je vprašal, kje je dobil “zanimanje za take vrste literaturo”. Pimenov mu je odgovoril: “Znanstveniki smo zgubili občutek osebne varnosti.., delo v znanosti brez vere v bodočnost ni mogoče ... Strah za osebno varnost je privedel k študiji politike. Vse to se je za-čelo z obsodbo pisateljev. ..” Medvedev je nato pribil: “Kaj bočete? če mislite, da bomo mi kdaj dovolili komu govoriti in Pisati vse, kar mu bo prišlo na ^isel, tega ne bo nikoli. Mi tega bo bomo dovolili. Ali hočete, da Vonjamo ideologijo? Seveda mi bimamo dovolj moči, da bi prisilili vse ljudi, da bi mislili ena-K°> toda imamo še vedno dovolj ^oči, da ne pustimo ljudem sto-Nti tega, kar bi bilo za nas škodljivo. Nikdar ne bo nobe-nega kompromisa v ideoloških vPrašanjih!” Novi grobovi Ceausescu pride za 17 dni v Ameriko ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— redsednik Romunije N. Ceau-scscu je napovedal, da bo priso-i °Val j u b ilejnim slavnostim ^ v drugi polovici tega mese-?a‘ To priliko bo porabil, da si ° ogledal tudi našo deželo. O-a al bo tu 17 dni. Gotovo bo šel ^bdi v Washington, da tam obi-Ce Nixona in nekatere člane legovega kabineta. V Washing-tobu bo oktobra. predvidoma 16. in 27. Malija Rehbergar čeraj dopoldne je po krajši bolezni v starosti 76 let umrl na svojem domu v Wickliffu, Ohio, poznani pionir Matija Rehbergar, ki je do nedavnega živel na 905 E. 75 St., rojen v Stražišču pri Kranju, od koder je prišel v Ameriko 1. 1910. Ostal je v New Yorku do 1. 1941, nato pa se preselil v Cleveland, kjer je bil zaposlen do svoje upokojitve 1- 1959 pri Kaase Bakery. Bil je član Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje. Zapustil je ženo Antonijo, roj. Mušič, sinova Matthewa in Josepha, hčerko Diane, por. Siat-kowski, 8 vnukov in vnukinj in sestre Jerico Rehbergar, Lucijo Božič ter Marijo Langerholc (vse tri v Kranju). Pogreb bo v sredo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Nicholas Selick V petek je umrl po dolgi bolezni na svojem domu 59 let stari Nicholas Selick s 1258 Norwood Rd., rojen v Clevelandu, mož Betty, roj. Pavlik, oče Patricie Prosser, 3-krat stari oče, brat Johna, Elle Vranich, pok. Mildred Taylor, pok. Jeanette Garnet, pok. Mary Germanovich. Pogreb je danes ob 9. iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Andreja ob 9.30, nato na Kalvarijo. Joseph G. Kasunic Včeraj je umrl v Marymount bolnišnici 44 let stari Joseph G. Kasunic s 13006 Silver Rd. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb- zavoda. Čas še ni določen. Jacob Karish V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl včeraj 99 let stari Jacob Karish, oče Anne Slapnik s 6620 St. Clair Avenue in Mary Starc. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na E. 32 St. Truplo pokojnika bo prepeljano za pogreb v Biwabik, Minn. Podrobnosti bodo objavljene jutri. Anton Stepic Sr. Po hudi bolezni je umrl v petek 84 let stari Anton Stepic. do svoje upokojitve zaposlen pri American Steel & Wire Co., član 3. reda sv. Frančiška, KSKJ št. 146, ABZ št. 37 in Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu, rojen v vasi Dolnji Vrh v fari Primskovo pri Litiji v Sloveniji, od koder je prišel pred 60 leti, vdovec po 1. 1950 umrli ženi Josephini, roj.. Blatnik, oče An-thonyja in Franka ter pokojnih Josephine, Pauline Miller, Josepha in Louisa, 8-krat stari oče, 9-krat praoče, brat Alojzije Stepic, Angele Zidar (obe v Slov.), pok. Franka in pok. Ignatiusa. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue jutri ob 9-30, v cerkev sv. Lovrenca ob 10., nato na Kalvarijo. Caroline T. Ferkul V soboto je umrla v General Metropolitan bolnišnici 81 let stara Caroline T. Ferkul z 851 E. 141 St., roj. Trhlen v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA I. 1910, vdova po 1. 1940 umrlem možu Josephu, mati Josepha (S. Francisco, Calif.) in Johna, sestra Agnes Champa (Hibbing, Minn.), pok. Pauline Yontak in pok. Domna Trhlen. Bila je članica Podr. št. 25 SŽZ, ADZ št. II, SNPJ št. 137. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb- zavoda na kvibeska VLADA ZAVRAČA POGAJANJA Z UGRABITELJI Državni tajnik W. P. Rogers je v petek obdolžil ZSSR, da rabi besede iz časa mrzle vojne, ko taji kršitev določil premirja v Egiptu. WASHINGTON, D.C. — William P. Rogers je dejal na tiskovni k o n f e renči, da imajo ZDA trdne dokaze o kršitvi določil premirja v Egiptu, kjer so postavili vzdolž Sueškega prekopa večje število protiletalskih baterij SAM-2 in SAM-3 v 32 milj širokem pasu. Napovedal Predsednik pokrajinske vlade Quebeca Robert Bourassa je sinoči odklonil zahteve ugrabiteljev Angleža R. Grossa in pokrajinskega delavskega ministra Quebeca Pierra Laporte. Ultimat ugrabiteljev sinoči ob 10. je prešel, vendar ugrabitelji svojih žrtev niso umorili. Zmanjšali so svoje zahteve, ko vlada zahteva, da u-grabljene izpuste. MONTREAL, Que. — Pripad- zasledovanje ugrabiteljev. V niki kvibeške Osvobodilne fron-|drugem sporočilu svoji ženi, je te, ki so v začetku preteklega dejal, da je zdrav. Predsednika vlade Bourasso je Laporte pozval, naj izpolni zahteve ugrabi- tedna ugrabili britanskega trgovinskega atašeja J. R. Grossa in zastonj zahtevali od vlade izpust teljev, ker da so ti dobro orga-je, da bo te dokaze predložil zu-| 23 svojih prijetih tovarišev in | mzirani. “••• Po meni bodo nanjemu ministru Gromiku v po] mjiijona dolarjev v zlatu, so uprabili tretjega in četrtega. New Yorku ko so bo sestal s v soboto „grabm šc pokrajin. njioi i, orto .a. skega delavskega ministra Pier- Sovjetsko zvezo je ameriški ra Laporte v upanju, da bodo državni tajnik W. P. Rogers ob-1 izpolnitev svojih zahtev lažje dolžil rabe jezika “mrzle vojne” dosegli, čas za njih izpolnitev je v zanikanju navedenih kršitev.'bil določeni za sinoči ob 10. To in odklanjanje priznanja Predsednik pokrajinske vlade kršitev vzbuja dvom v resnic- Robert Bourassa je izpolnitev nost sovjetskih hotenj po miru|zahtev odklonil, pa ugrabitelje na Srednjem vzhodu. j pozval, naj ugrabljena izpuste, • nakar lahko računajo na “razu- ZDA so na stališču, da Egipt sam ne bi mogel kršiti določil premirja, ker so sovjetski vojaški svetovalci pri vsaki enoti e- mevanje” oblasti. Ugrabitelji so dovolili ugra-' tljenemu Angležu, da je spo- , jgiptskih oboroženih sil, prav ^V0'*.irnl.da ^ še ^iv’ Prav Lake Shore Blvd. v sredo ob |posebno pa še pri letalgki 0_ Snyder in Josephine Rypka. | Kljub naraščajočemu javne-1 Kvibeška osvobodilna fronta, Pogreb bo iz Želetovega pogreb. ;rnu prepiru med Sovjetsko zve- ki zahteva popolno neodvisnost zavoda na E. 152 St. v sredo ob 20^ tn Združenimi državami o in ločitev pokrajine Quebec od 8., v cerkev sv. Vida ob 10., nato ^kršenju premirja na Srednjem ostale Kanade, je v teku 8 let na Kalvarijo. Pokojnik je bil jvzbodu in o gradnji sovjetskega SVo j ega obstoja izvedla nad 250 rojen v Clevelandu in je bil pomorskega oporišča na Kubi je bombnih napadov, je odgovorna zaposlen kot voznik tovornjaka j državni tajnik Rogers izrazil najmanj za 6 smrti in za celo pri mestni elektrarni 32 let vse i upanje, da bo le prišlo do po-1 vrsto ropov. Večje število nje-do upokojitve pred 3 leti. miritve tako na Srednjem vzho-'nih članov, ki so bili prijeti pri du kot v Indokini, kjer bodo raznih napadih, je zaprtih, neka-rdeči končno le pristali na Ni- teri od njih že tudi obsojeni na Različna brzina glasu NEW YORK, N.Y. — Glas se širi v ozračju z brzino 1,100 čev- Boljše je, da popustiš sedaj in preprečiš krvoprelitje ... Odloči c mojem življenju ali smrti,” je pozval v sporočilu predsednika vlade minister Pierre Laporte. Ta je kljub tej osebni prošnji zahteve ugrabiteljev zavrnil, obljubil pa jim je razumevanje, če bodo oba ugrabljena izpustili. Vlada se je pripravljena z ugrabitelji razgovarjati, ne pa kloniti pod njihovimi zahtevami. xonov mirovni načrt. dolgo ječo. Včeraj so ugrabiteli objavili Izjave v Hanoiu, Parizu in Moskvi ne dajejo nobenega razloga'dve sporočili ugrabljenega P-Ijev na sekundo, v vodi z brzino za kako posebno upanje v tem Laporta. V eni od teh je Laporte 1 milje na uro, v jeklu z brzino pogledu. Rogers mora to torej dejal, da “ne bo prišel živ iz 4 milj na sekundo. opirati na kaj drugega. j tega”, če ne bo vlada ustavila Razpoloženje volivcev pred volitvami se drži tradicije la. he Ojukwu je moral iti ABlDžAN, Slonokoščena oba-Bivši vodnik Biafre, upor-Od VZk°^ne Pokrajine Nigerije 2j Urnegwu Ojukwu, ki se je po v°mu odpora z družino zatekel k_rePubliko Slonokoščena obala, Vis^6 Biffro Poznala kot neod-sho dnžavo, je na zahtevo vla-Za!>ustil deželo, ki mu je dala 1 icno zatočišče pod pogojem, Sod ^ b° meŠal V P°litik0-da ° P°’ ie vlada smatrala, /^Wkwu ta dogovor prelo-hoL nedavno »prejel za- rast?6 ^asnikarje in se z njimi Ogovarjal. V rernensh prerok pravi: dep6^0 hlačno z verjetnostjo °koh 65 N^Vi^a temperatura CLEVELAND, O. — Do kongresnih volitev manjkajo le še dobri trije tedni. Zato je prišel čas, da pogledamo, kaj mislijo volivci o njih. Do sedaj niso dosti premišljevali, so ta posel prepustili kandidatom, politikom in časnikarjem ter neizogibnim “opazovalcem”. Ako bi hoteli na splošno o-značiti razpoloženje volivcev, bi morali reči, da je ostalo zvesto tradiciji. Od preteklosti se razlikuje le v malenkostih, pogojenih po krajevnih razmerah. V Ohiu igra na primer nekaj več vloge vprašanje polti radi spora med belim demokratskim vodstvom in črnimi “uporniki” v okraju Cuyahoga. Ali se volivci že zanimajo za volitve? Pravega zanimanja še ni, pojavila se je le predhodna oblika razpoloženja: radovednost. Ljudi zanima vprašanje, kdo bo zmagal. Zmaga enega kandidata pomeni poraz njegovega nasprotnika. Tu rad ovednost preide le izjemoma v simpatije do tega ali onega kandidata. Radovednost se zadovoljuje z opazovanjem, kako se kandidat j e med seboj trejo in grizejo. Sicer pa kandidat j e še niso privlekli na dan svojih glavnih loparjev in gesel. To so prihranili za zadnje dni volivne kampanje. So pa tudi izjeme. Demokratski kandidat za ohajskega guvernerja Gilligan se je na primer izjavil za potrebo po državni dohodnini. To je pametna misel, toda ni simpatična pri bogatih davkoplačevalcih. Teh je največ med republikanci, zato se je republikanski kandidat za guvernerja že ogradil od te ideje. Republikanci mislijo, da bodo zato z njimi glasovali vsi, ki so proti državni dohodnini, pa naj pripadajo katerikoli struji. V naši državi imajo volivci še posebno bolezen: apatijo. Apatija se sicer pojavlja pri vsakih kongresnih volitvah, toda letos jo je po vseh znakih nekaj več kot po navadi. Ako ne bo propaganda napela vseh svojih sil, utegne biti u-deležba pri volitvah manj kot povprečna. Vzrokov za apatijo je dosti. Pred deželo stojijo težave, ki jih nobena politika ne more vsaj omiliti po nekem čarobnem post opku: vojna v Vietnamu, brezposelnost, inflacija, draginja, nemiri in izgredi zunaj doma, pomanjkanje osebne varnosti, obnašanje mladih ekstremistov vseh vrst, vse to bega navadnega volivca, najrajše bi pa na to ne mislil. Dodajmo še politične razmere v O-hiu, kjer ni dosti sloge in discipline ne med republikanci ne med demokrati, pa bomo lahko hitro razumeli, zakaj se volivec ne briga za politiko tudi takrat, ko bi se morda rad. Seveda s tem še ni rečeno, da približevanje volivne-ga dne ne bo zmanjšalo apatije. Ali bo tudi povečalo simpatije do volitev, je pa drugo vprašanje. Neprijetna je tudi misel, da bodo v marsikateri državi, tudi ohajski, igrale razlike v polti večjo vlogo, kot so jo doslej. ' Na drugi strani se propadanje tradicije, da se predsednik ZDA ne meša v kongresne volitve, nadaljuje. Kot je pred 4 leti Johnson odletel v vzhodno Azijo in Avstralijo, da se izogne kolikor mogoče pritisku, da naj sodeluje pri volitvah, tako je sedaj Nixon šel v Evropo ravno z nasprotnim namenom: da pridobi simpatije tistih naših volivcev, ki so prišli iz Evrope, ali njihovih potomcev. Johnsonu se njegova taktika ni posrečila. Ali se bo Nixonu, bomo videli. Nixon se za kulisami zelo močno meša v propagandno delo. V državo Ohio je na primer poslal svojega strokovnjaka za propagando Li-mehousa, ki skuša spraviti republikansko volivno delo na pravi tir. Pravijo, da se mu je to deloma že posrečilo. Ta domneva seveda ne prihaja iz demokratskih vrst. Posledica tega stanja med volivci je očitna pri političnih prerokih. Težko so se pred tedni odločili, da’ objavijo svoje napovedi, do sedaj pa še niso našli povoda, da bi jih bistveno spremenili. Posamezni kandidat j e na svoje roke organizirajo pozvedova-nja, to delata tudi obe stranki. Rezultati pozvedovanj so taki, da jih praviloma nihče noče objaviti iz strahu, da bi tekmeci od njih zvedeli več, kot je treba. To ni dobro znamenje za kandidate in stranke. Laški senat izglasoval ločitev zakona RIM, It. — Pretekli petek je senat izglasoval zakonski predlog, ki dovoljuje v Italiji ločitev zakona. Nekaj dopolnil, ki jih je Senat vključil v besedilo, ki je bilo preje sprejeto v poslanski zbornici, verjetno dokončne o-dobritve predloga ne bo dolgo zadrževalo. Za predlog je glasovalo 164 senatorjev, proti pa 158. Uzakonitvi ločitve zakona je močno nasprotovala katoliška cerkev z Vatikanom na čelu. V parlamentu in v javnosti se je borila proti njemu krščansko-demokratska stranka, ki jo pa njeni zavezniki v vladni koaliciji v tem vprašanju niso podpirali. Nova neodvisna država v južnem Pacifiku SUVA, Fidži. — Včeraj je bila slovesno proglašena za neodvisno državo v navzočnosti britanskega prestol onaslednika princa Charlesa britanska kronska posest otočje Fidži. Otočje je znano po prijetnem podnebju in bujni rasti. Na okoli 300 otokih in otočkih živi nekako pol milijona ljudi, polovico domačih Polinezijcev, polovico priseljenih Indijcev. Ce se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-»te držali prometnih predpisov. Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Italijanska filmska zvezdnica Sophia Loren je bila včeraj oropana v svojem stanovanju tu. Štirje roparji so odnesli iz njenega stanovanja drugulje v skupni vrednosti okoli pol milijona dolarjev. Ti niso bili zavarovani. Zavarovani naj bi bili dragulji, ki si jih je S. Loren izposodila v neki draguljarni. Ti naj bi bili vredni okoli $200,000. Kasneje včeraj sta dva dečka našla v papirnati vreči na nekem ovinku West New Yorka, N.J., del plena in potni list S. Loren. VARŠAVA, Polj. — V soboto je umrl bivši zunanji minister Adam Rapacki, znan po svojem predlogu o ustvaritvi brezatomskega pasu skozi sredo Evrope. Star je bil 60 let. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne sejo v SND. Društvo sv. .Katarine št. 29 ZSZ ima sejo v sredo ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue. Asesment bodo pobirali od 6. do 7.30. Po seji zabava. Vse članice vabljene. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Poročila iz Kambodože trdijo, da rdeči naglo obnavljajo svoja oporišča v Kambodži vzdolž meje Južnega Vietnama, ki so jih zavezniki letošnjo pomlad napadli in večji del uničili. Sodijo, da bodo oporišča v dveh mesecih obnovljena v taki meri, da bodo lahko podpirala obsežno rdečo ofenzivo v Južnem Vietnamu. PHNOM PENH, Kamb. — Rdeči so v dveh tednih sestrelili včeraj že tretje ameriško iz-vidniško letalo- En letalec je bil mrtev. Kambodžanske oborožene sile so imele po uradnih podatkih v svoji ofenzivi v petih tednih okoli Taing Kauka 47 milj severno od Phnom Penha okoli 500 mrtvih. Koliko mrtvih je imel sovražnik, poročilo ne pove. BLACKPOOL, Ang. — Predsednik vlade Edward Heath je ob zaključku letnega zborovanja konservativne stranke tu napovedal, da bo Velika Britanija zopet odločnejše posegala v Jugovzhodno Azijo, na Srednji vzhod in v Afriko pri obrambi svojih koristi. “Leta umikanja so za nami,” je dejal Heath na letni konvenciji stranke, ki je njegovo izjavo burno pozdravila. NEW YORK, N.Y. — V sodniškem poslopju je eksplodirala v soboto bomba, ki pa ni zahtevala nobene človeške žrtve, pač pa je povzročila večjo škodo. V pretekli noči je prišlo do 5 eksplozij na raznih krajih Rochester ja v gornjem delu države New York. Vsi ti bombni napadi naj bi bili delo skrajnežev “Weatherman”, ki so objavili pretekli teden, da bodo bombe pokale od oceana do oceana po vsej deželi v boju proti sedanjemu redu. WASHINGTON, D.C.— Obrambni tajnik M. R. Laird je včeraj svaril Sovjetsko zvezo, da bodo ZDA morale misliti na “ogromno povečanje” proračuna za narodno obrambo, če ne bodo razgovori o omejitvi strateškega orožja — SALT in druga pogajanja uspešna. Dejal je, da bodo ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu do 1. maja 1971 zmanjšane na izpod 284,000 mož. Med temi bo 40 do 60' i borbenih enot. Glede sovjetskega oporišča za atomske podmornice na Kubi je Laird dejal le, da ga sovjetske podmornice doslej še niso uporabile. KAIRO, Egipt. — Minister za narodno vodstvo M. Heikel, glavni urednik najbolj znanega egiptskega lista Al Ahram, je izjavil, da bo Egipt podaljšal premirje samo enkrat, nato pa ne več, če do razgovorov ne bo prišlo ali če ta ne bodo pokazala napredka. PARIZ, Fr. — V soboto je umrl na svojem domu 86 let stari Edward Daladier, predsednik francoske vlade ob začetku druge svetovne vojne. m j, ^ (pravilo pravo stranko sredine, demokrate pa porinilo na /uMUERJlšK/l 1 fOUlOVBi\|y% I rob ameriškega političnega življenja. Ako bodo podprcd- J sednikove ideje pokazale očitne sledi v volivnih izidih, bo pa moral Nixon izbrati novo pot “v temo”, ako hoče 1. 1972 zopet zmagati pri predsedniških volitvah. Tako bodo letošnje volitve pokazale, ali so začetek ali konec svojevrstega poskusa, kako preleviti sedanjo republikansko stranko, ali po Nixonovi poti ali pa poti podpredsednika Agnewa. I.A. V Y1 * 1/ I C- Y V 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Pubii.shed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ; $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: [United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^ 33 No. 196 Monday, Oct. 12, 1970 BESEDA iZ NARODA pričan sem, da se Tvoja blaga duša že raduje v nebeških višavah. Prosi za nas, da bomo tudi mi hodili po Tvoji poti, z ljubeznijo do Boga in bližnjega in da se enkrat srečno snidemo s Teboj v večnosti! * (Kot v ZDA rojen Slovenec sem skušal z besedami, ki me jih je naučila dobra mati, opisati življenje in delo Franka Velikana. Vse lepše se je od pokojnika pri pogrebni maši poslovil dr. Jože Gole.) Njegove besede sledijo: “Tekom dvajsetih let mi ni bila nikdar dana prilika, da bi vas, dragi Slovenci, nagovoril s tega mesta in v materinskem jeziku. Sinoči pa sem bil napro-šen, da vam spregovorim nekaj besed ob pogrebu Franka Velikana. Težja naloga bi mi ne mogla biti naložena! Sprejel sem jo samo radi mojega velikega spoštovanja do pokojnika in radi globokega sočutja do njegove žene in družine. Toda, kako poslušal jokajoči glas moje žene let. Ker nista imela dovolj de- naj najdem primernih besedi, Franku Velikanu v nepozabni spomin CLEVELAND, O. — Kakor blisk je prišla novica 10. septembra 1970, da je za vedno zatisnil svoje oči splošno poznani in priljubljeni rojak g. Frank kasneje v Ameriki. Naselil se je v mestu Indianapolis, kjer je imel še nekaj sorodnikov. Frank je bil silno priden in delaven. Začel je delati v livarni, kjer je imel težko delo in slab zaslužek. Kmalu je prišla velika depresija in bil je dolgo časa brez rednega dela. Med tem ča- Velikan z 937 N. Ketcham St., I som se je spoznal s Karolino Indianapolis, Ind., soprog Carrie .Brodnik, pri kateri družini je (Karoline), naj starejše hčerke stanoval več let skupno z dru-iz spoštovane Brodnikove druži- gimi “bordarji”, in sta se vzlju-ne. Kar vztrepetal sem, ko sem:bila. Zaročena sta bila okoli 5 po telefonu. Takoj sem pustil delo in hitel domov. 1. septembra 1.1. se je podvrgel nevarni operaciji na možganih. Zdravniki so rekli, da je bila operacija uspešna in bo sčasoma okreval. Prosili smo Boga, da bi našega Franceta ohranil pri življenju, narnih sredstev, sta s poroko odlašala. Ko so se razmere izboljšale, sta se končno poročila dne 14. novembra 1934. Preteklo je še nekaj let, predno sta si mogla ustanoviti lastni dom. Frank je kupil staro “bajto” in jo je s časom sam popolnoma moderni- ako je Njegova volja, brez traj- ziral. V zakonu so se jima rodili nih telesnih poškodb. Toda Nje- trije sinovi, Frank C., pomožni gova volja ni naša in Vsemogoč--ni ga je poklical k sebi in ga rešil morebitnega nadaljnega t.pljenja... Ogromno število prijateljev in znancev, ki so ga prišli kropit, je dokaz, kako je bil Frank priljubljen in spoštovan ne samo med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodi. vodja Cardinal Ritter višje šole; James A., v vladni službi kot mehanični inženir v zvezi z vesoljstvom; in Daniel J., ki je lanski december odslužil 4-letni rok pri letalskih silah in se poročil 20. junija 1.1. Sedaj študira na Wright State univerzi blizu Daytona, Ohio, in bo tudi Imel je veličasten .pogreb iz postal mehanični inženir. Torej domače slovenske cerkve sv. I vsi trije njegovi sinovi so izo-Trojice 14. septembra 1970 s braženi in to tudi po veliki za-koncelebrirano pogrebno sv. ma- slugi pokojnega očeta. šo, pri kateri so somaševali nek- Skozi 40 let je opravljal danji upokojeni župnik te fare, Frank težka dela v tovarnah, č. msgr. Edward Bopkhold, iz J poleg tega je bil pa vedno na-Tell City, Ind., sedanji župnik | prošen za kako delo pri fari, pri č. g. dr. Jože Gole, profesor te- društvih in pri popravljanju do-ologije v Sacred Heart Monaste-jmov v slovenski naselbini. Ka-ry, Hales Corners, Wis., dolgo- ko veliko srce je imel, priča dej- Podpredsednik Agnew-čigav problem? To je bilo v tisti dobi, ko so se nemiri na naših univerzah bližali s hitrim korakom svojemu vrhuncu, ko je bil potreben pogum tistemu, ki se je hotel upreti simpatijam javnosti do študentovske nove levice in zakulisnim silam, ki so študentovske struje vodile. Takrat so vsi politični voditelji ne glede na stranko omahovali. Kamorkoli so se o-brnili, so se komu zamerili in tako dajali povod za kritiziranje, ki se ga vsak politik najbolj boji. Takrat se je pojavi podpredsednik Agnew in začel rezko in jasno napadati vse organizatorje nemirov in izgredov in se ni oziral na posledice, ki bi ga utegnile zadeti. Za javnost je bil nastop podpredsednika Agnewa nekaj novega. Saj je veljalo za tradicijo, da podpredsedniki opravljajo 'svoj glavni poklic: da čakajo in da se lotijo le poslov, ki jih naroča predsednik ali pa vsaj odobrava. Agnew je postal po dolgih desetletjih izjema od tega pravila. Izbral si je politično linijo, ki se v začetku ni strinjala z Nixonovo strategijo, vendar pa na podpredsednikove odklone ni nihče dosti dal, zato so se pa vsi motili. Politični nastopi Agnewa niso namreč samo razburjali duhov, so tudi vneli simpatije do njega pri vseh tistih, ki so ga hodili poslušat na shode, večerje, zborovanja itd. Kar čez noč je postal iskan govornik, privlačen za vse tiste, ki se po svojem značaju niso mogli privaditi na kalitve miru in razburljive dogodke. Podpredsedniku se je vse to zdelo imenitno in je zato postal zmeraj bolj bojevit. Ni samo napadal novih levičarjev, se je postopoma spravil tudi na vse demokratske voditelje, ki so radi škilili na levo. Takrat je Agnew postal sporna politična osebnost, pa tudi tarča za zmeraj ostrejše napade od strani demokratov, liberalnih struj, pokroviteljev študentovskih akcij itd. To je samo dvignilo podpredsed-[letni prijatelj pokojnega in[Stvo, da ni hotel nikdar računati nikov političen pomen. Kar mu do političnega ugleda ni pomagala njegova politična filozofija, je dodalo kritiziranje vseh, ki mu nasprotujejo. Teh je seveda dosti in zato raste tudi podpredsednikov političen vpliv. Nixon je na vse to molčal. Morda je za kulisami prišlo do debate, toda ostala je tajna. Sicer pa ni bilo povoda za Nixona, da bi podpredsednika krotil, čeprav mu gotovo ni bilo po volji, da podpredsednikova politika odbija marsi-' katerega nevtralnega volivca in nezadovoljnega demokrata od simpatij za republikance. Agnew je zadnje čase napravil še korak naprej, pri čemur je pa ostal dosleden svojemu pojmovanju republikanske filozofije, ki zahteva določeno ravnovesje med republikansko tradicijo in idejami, ki bi rade vodile bodočo ameriško politiko. Republikansko filozofijo že vpošteva toda več da na filozofijo preteklosti kot na ideje bodočnosti. Pri tem dela razliko med besedami in dejanji. Ne zameri na primer predsedniku Nixonu, da brez velikih besedi izvaja v federalni administraciji ideje, ki so nanje imeli do nedavnega monopol demokratje, kar velja posebno za Nixonovo socialno politiko. Zameri pa hudo republikanskemu kandidatu za senatorja v njujorški državi Godellu, da v svojih govorih ni daleč od demokratskega programa in ga v nekaterih važnih točkah celo zagovarja. Odreka mu pravico, da bi se Godell še smatral za republikanca. Agnew se ni ustavil samo pri vidnih republikancih in jih jemlje kar po vrsti na piko. Spravil se je celo na Nixonovo komisijo, ki naj razišče, kje tičijo pravi vzroki za nemire na univerzah. Na čelo komisiji je Nixon postavil pre-skušenega republikanca, bivšega guvernerja države Pennsylvania. Če kdo, gotovo taka komisija ne bo zadirala v republikansko filozofijo, pa vendar ni našla milosti v podpredsednikovih očeh. Je njenq poročilo Nixonu skritiziral čisto v tonu svojega govorniškega sloga. Sedaj Nixonu ne bo preostalo drugega, kot da reče svojo besedo. Končno mora tudi za Agnewa obstojati strankarska disciplina, ki je zadnje čase preveč ne vpošteva. Zdi se, da bo Nixonova beseda prišla prepozno, kajti volitve so takorekoč pred vrati. Podpredsednikovi nastopi sd ž,e opravili svoje, ali so več koristili, kot škodovali republikanskim kandidatom, bo pokazal volivni izid, ki je pa postal tako problematičen, da niti najboljši politični preroki niso preveč zaverovani v svoja prerokovanja. Trenje med uradno republikansko politično filozofijo in podpredsednikovo pa z volitvami ne bo končano. Kar ima Agnev/ pristašev, zagovornikov in oboževateljev, mu bodo ostali zvesti tudi po volitvah. Ako jih bo malo, bo to pomendo, da bo podpredsednikovo “gibanje11 tako usahnilo, kot je pred leti Goldwaterjevo, in Nixon bo mogel nadaljevati svojo akcijo, da postavi republikansko stranko na solidno povezanost zmernih volivcev med republikanci, demokrati in nevtralci, kar bi iz republikanske stranke na- da bi izrazil, kar ob tej uri čutim v svojem srcu jaz in kar čutite vi? Moje besede naj bi bi le na eni strani slovo prijatelju, na drugi pa tolažba preživelim. Ne enega ne drugega ne zmo- Z listom smo prav zadovoljni, I“7 LJ A j* l L.j '/OC7 !sa3 prinaša dosti novic, posebno Ivfi+jSfs f O S nas zanimajo vesti iz naše rodne Slovenije. Res se večkrat kak-Weston, Ont. — Spoštovani! ®na številka kje zatakne kar za Priloženo Vam pošiljam ček za en teden, pa vemo, da to ni Vaša krivda. Prav lepe pozdrave upravi in uredništvu kakor tudi vsem či-tateljem lista. Štefan Štukelj enoletno naročnino Ameriške Domovine. Pokojni Frank je vsem, ki so ga poznali, zapustil kak lep spomin; če ne drugega, pa gotovo svoje ideale in svoj zgled. Tudi Bedford, O. — Spoštovana u- jaz hranim poseben spomin — Prava! Kot Vam je znano, sem delo njegovih rok. Dal mi ga je!se z oktobrom preselila iz st.-za srebrno mašo: KRIŽ in KE-!clairske okolice sem v Bedford. LIH, stoječa na KNJIGI. Lep !Prav leP° se Vam zahvaljujem da ste tako hitro in točno spremenili moj naslov in da na novem kraju Ameriško Domovino že redno prejemam. Lepo Vas pozdravljam, kakor tudi vse čitatelje lista. Zora Petruška m Fontana, Calif. — Cenjeno u- (Dalje na 3. strani) -----o----- Spominska znamka iarije Pomagaj Washington, D.C. — Prireditveni odbor za posvetitev slovenske kapele v Narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja v j redništvo! Ne vem, kateri do- Washingtonu z veseljem obvešča vse rojake, da je spominska znamka Marije Pomagaj na razpolago vsem društvom KSKJ, brotnik mi je naročil Ameriško Domovino. Kdorkoli je že bil, se mu iz srca zahvaljujem. Jaz sem že premišljeval, da bi SZZ, kakor tudi vsem ostalim :apUStil neki list, katerega hočejo društvom. Pole znamk so pisem- f Kotove osebe, ki so na vodilnem skega formata, vsaka pola pa lmestU) uničiti) namest0 da bi vsebuje 32 barvnih znamk Marije Pomagaj in osem znamk rem. Za slovo velikemu pokoj- Narodnega svetišča Brezmadež- Brodnikove rodbine. Med sv. svojim rojakom. Ako je videl, mašo sta č. g. dr. Gole in č. msgr.1 da so v denarni stiski, sploh ni Bockhold, prvi v slovenščini J vzel kakega denarja za svoje drugi v angleščini, v pomemb-^ delo. Koliko dobrega je on storil nih besedah orisala pokojnikovo za cerkev in svoje rojake, ve nesebično življenje, ljubezen do samo Bog! Poleg vsega dela je njegove družine in svojega na- še našel čas za kulturo. Leta roda ter o pokojnikovem veli-j nazaj je vodil dramatsko skupi-kem doprinosu svoji cerkvi in no in v teku več let delovanja fari Presv. Trojice. j so Frank in njegovi igralci vpri- Msgr. Bockhold je med dru- zorili precejšnje število lepih gim omenil, da je bil Velikan slovenskih iger. Na ta način sem v vseh letih njegovega župniko- spoznal tega velikana leta 1939. vanja tu od leta 1938 do 1968 Na njegovo pobudo je društvo njegova “desna roka” in da nik-jsv. Alojzija, št. 52 KSKJ pova-dar ne pomni v teh 30 letih, da(bilo Clevelandsko šentviško bi mu pokojnik kdaj odrekel ka- igralsko skupino (večina pevci ko prošnjo za delo v fari — po- pri društvu “Lira”), naj tam popravila v cerkvi, župnišču in v da opereto “Kovačev študent”, šoli. Frank je imel namreč ta- Kasneje, leta 1949, zopet potom lente v neštetih delovnih stro- Velikana, je društvo Slovenske kah. Č. g. dr. Gole je z lepimi ženske zveze vabilo drugo igral-besedami tudi omenil, da je bil sko skupino pri Sv. Vidu. Ta-pokojni Velikan ne samo po krat smo priredili p. Kazimirja imenu in postavi, temveč veli-[Zakrajška igro “Pri kapelici”, kan v dobrih delih — idealni ^ Teh lepih časov in še mnogo zgled krščanskega moža in oče- drugih, posebno pa ko sem pota. Med sv. mašo so šolski otro-Jostal njegov “brat po postavi”, ci na koru svojemu dobrotniku j kakor me je klical, ne bom nik-peli v zadnje slovo. Po cerkve- dar pozabil, nih obredih smo v velikem šte- Četudi je bilo Frankovo telo vilu spremili njegovo truplo na j že polno raka, mu je Bog dal še pokopališče sv. Jožefa in se tam ^ toliko časa, da je prišel v Wa-še enkrat z molitvijo poslovili shington Court House, Ohio, na od njega... poroko svojega mlajšega sina Naš dragi pokojnik je bil ro- Daniela v mesecu juniju in pri-jen 3. avgusta 1904. V zgodnji J volil priti še nadaljnih 150 milj mladosti mu je umrl oče in ne-^v Cleveland in preživeti nekaj kaj let kasneje še mati, ki je|dni pri nas, ob priliki prazno-bila v drugič poročena. Ko je bil . vanja 50-letniee moje žene Mali. komaj 6 let star, ga je vdovec-j Bili smo še v njegovi družbi očim vzel s seboj v staro domo- kasneje, hvala Bogu, ko smo šli vino. V Cerknici na Dolenjskem v Indianapolis za 10 dni avgu-ga je vzgojila njegova stara ma- sta meseca. Ko sem se od njega ti. Priden Francelj je bil zelo poslavljal 17. avgusta, nisem močan fant in po končani osnov-slutil, da je zadnjikrat, ker ni-ni šoli je šel za kruhom. Sku- smo vedeli takrat, da se je rak šal se je izučiti krojaške ali tako razširil v njegovem telesu, ključavničarske obrti, toda so da se bo moral podvreči mož-mu rekli, da ima prevelike ro-[ganski operaciji. niku sem premajhen, za tolažbo preživelim žalujočim ne najdem primernih besed. Frank VELIKAN — danes odhaja od\nas za vedno! Ob pogledu na njegovo krsto in ob misli na njegovo življenje se živo zavedam ene resnice: On se ni samo pisal Velikan, ampak on JE BIL velikan. Po božji volji mi je bila dana prilika, da sem ga pred leti srečal. Za to srečanje sem Bogu res hvaležen! Tekom let sem ga bolj in bolj spoznal. Vendar sem prepričan, da je vsak od vas tu navzočih imel več prilike kot jaz spoznati in ceniti veličino pokojnikove o-sebnosti. Ko skušam brati vaše misli, mi je bolj in bolj živo pred očmi, v kako mnogih ozirih je bil pokojni Frank pravi VELIKAN. VELIKAN — kot zakonski mož ... To bi najbolj mogla potrditi njegova žena Carrie, ki je prdživela z njim in ob njegovi strani toliko srečnih let. V onemeli žalosti sedaj zadnjikrat spremlja njega, ki jo je tako zvesto spremljal do danes. VELIKAN — kot družinski oče... O tem priča poštenost in ugled .njegovih sinov. Oni ne bi bili to, kar so, če bi ne imeli takega očeta. VELIKAN — kot katoličan... Navdušen za Boga in vse dobro je bil zgled pravega vernega človeka, ki vere ni samo izpovedoval, ampak je po njej res tudi živel. O njem smemo reči podobno kot je Kristus rekel o Natanaelu: “To je bil mož, v katerem ni bilo zvijače.” VELIKAN — kot član društev in organzacij ... Ni bilo načrtov, ni bilo podvigov, kjer ni bilo Velikana. On je bil v vsakem oziru voditelj, čeprav radi svoje skromnosti ni iskal vodilnih mest. On je bil voditelj tudi takrat, ko je navidezno ostal v ozadju. VELIKAN — kot družabnik Frank je bil duša vsake družbe. Kjer njega ni bilo, je nekaj “velikega” manjkalo. Njegovega prihoda se je vsak veselil, v njegovi drulžbi se je vsak dobro počutil. Frank je bil človek, ki je s svojim nasmehom in svojo besedo znal prinesti v vsako družbo dobro voljo in prijetno vzdušje. VELIKAN — kot Amerikanec in Slovenec... Ne poznam moža, ki bi znal lepše družiti lju bežen do stare in nove domovine. Vseskozi lojalen Amerikanec je zmeraj ostal tudi zvest in navdušen Slovenec. Kaj bi še vse velikega lahko rekel o Franku! Vse naštevanje ne bi zadostno orisalo njegove osebe. Eno je gotovo: Z njego- ke. Potem se je oprijel mizar-1 Dragi Frank! Naj Ti ljubi stva in dobil prve nauke v tej Bog obilno poplača za vsa Tvo-!vo smrtjo smo izgubili veliko, stroki, v kateri je bil tako vešč ja dobra dela na tem svetu. Pre-[ker je bil pokojnik pač velik. nega spočetja, v katerem se bo nahajala slovenska kapela. Slika Marije Pomagaj na znamkah je v naravnih barvah in je bila napravljena po barvnem fotografskem posnetku washingtonske kopije, katero je izdelal na Brezjah, točno po originalu, akademski slikar Leon Koporc iz Ljubljane. Kroni za washingtonsko kopijo pa sta izdelala pasarska mojstra brata Šmuc, tudi iz Ljubljane; ista, ki sta napravila kopijo kron za sliko Marije Pomagaj v ljubljanski stolnici. Ob robu vsake znamke je na eni strani datum posvetitve kapele, 15. avgust 1971, na drugi pa besedilo: Blagoslovitev slovenske kapele. Besedilo se izmenjava v angleščini in slovenščini tako, da ima polovica znamk slovensko, polovica pa angleško besedilo. Vse potrebno umetniško in strokovno delo v zvezi z reprodukcijo originalne barvne fotografije je uredil in poskrbel poznani slovenski rojak Rudi Večerin iz New Yorka. Prva naklada znamk je bila popolnoma razprodana na konvenciji KSKJ v Milwaukee. Pole teh znamk niso bile perforirane in zato priporočamo rojakom, ki jih še imajo, da jih skrbno shranijo — so namreč zbirateljska redkost. Sedanje znamke so seveda perforirane pravtako, kot prave poštne znamke. Seveda se jih ne sme uporabljati kot poštnino! Sklad za slovensko kapelo je uverjen, da bodo rojaki pridno segli po njih, da bodo na pismih ponesle slavo in lepoto Marije Pomagaj z Brezij po vsem svetp. — tudi v domovino. Prispevek za vsako polo je en dolar, izkupiček pa je namenjen za kritje organizacijskih stroškov narodnega romanja v Washington od 13- do 15. avgusta 1971. Rojaki, pa tudi posamezna društva, lahko naroče večje število pol Marijih znamk pri tajniku Sklada za Slovensko kapelo (Slovenian Chapel Fund) g. Franku A. Tureku, 986 Bryn Mawr Ave., Wickliffe, Ohio 44092. Rojaki, ki še niso prispevali v Sklad za slovensko kapelo ali pa bi radi še prispevali, lahko pošljejo prispevke na isti naslov. Znamke se pa lahko naroči tudi naravnost pri posve-titvenem odboru: Dedication Committee for Slovenian Chapel, P.O. Box 6295, Washington, D.C., 20015. Ker je naklada omejena, pro-poročamo rojakom, da sežejo po znamkih čimpreje, saj bodo najlepši okrasek božičnim, kartam! Za Informacijski in tiskovni odbor B. Chokel delovali, da bi svoj list obdržali. Oni se vedno izgovarjajo, da stari dopisniki umirajo, kar ni toliko resnice, kajti oni jih sami ubijajo. Če kdo napiše dopis, ga tako popačijo, da niti en stavek ni tak, kot ga dopisnik poroča, kar jaz lahko dokažem. Kako more takšen list napredovati, če ima v vodstvu same grobokope? Jaz se nahajam že nad eno leto v zavetišču v Fontani v Kaliforniji. To je samostojna ustanova Slovenian Rest Home, ki ga vodijo navadni delavci. Plačujemo po $130 na mesec in postrežba je izvrstna, veliko boljša, kot v kakem drugem kraju, kjer plačujejo veliko več. Jaz bi želel, da se rojaki sami prepričajo. Snega tukaj ne poznamo, tudi dežja je malo, za kurjavo ni treba skrbeti in voda je napeljana 50 milj daleč. Vam želim veliko uspeha in se še enkrat prav lepo zahvalim o-sebi, katera mi je naročila Ameriško Domovino. Pozdrav vsem rojakom in znancem! Anton Vehar 8320 Cypress Ave. Fontana, Calif. 92335 * Toronto, Ont. — Podpisana Vam pošiljam naročnino za eno leto in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in jo dam tudi svojim domačim, da jo preberejo. Lep pozdrav vsem skupaj! , Neža Platnar * Willard, Wis. — Predragi! Zopet Vam pošiljam ček za obnovo naročnine, tokrat samo za pol leta. Saj bi Vam poslala za celo leto, pa ne vem, če bom t^-ko dolgo živela. Sem že stara in bo treba misliti na pot v večnost. Prav lep pozdrav vsem skupaj in Bog z Vami! Mary Gregorich • Geneva, O. — Cenjeno uredništvo! Kako hitro je leto naokoli. Kmalu bo potekla moja naročnina, zato jo s priloženim čekom obnavljam, čeprav težko berem, ker mi oči pešajo. Ameriško Domovino imam rada. Ker zaradi slabih oči ne morem vsega prebrati, se vseeno z listom kratkočasim in preberem, kolikor pač morem. Sedaj je še prijetno, ko grem lahko na vrt, pa se nam bliža zopet zima, ko bom morala biti samo notri, kot da sem v ječi, ker sem čisto sama. In v dolgih zimskih dnevih mi je Ameriška Domovina še posebno ljuba in dobrodošla. Vse pri Ameriški Domovini in vse čitatelje lista prav lepo pozdravljam. Mrs. Ursula Chuch ZADNJA PRAVDA J. S. BAAR In ko je tako grozil, je slišal, mahu nazaj, glavo je nagnil na- kakor da jih je s čarodejno Potezo pričaral, korake, in iz ttegle se'j e pojavila na oni strani jarka z lopato v roki Adamova Postava. To ni le njegova senca, njegov strah, zares je Adam, živi Adam, Adam z dušo in telesom. “Slišim, da nekdo govori, pa grem gledat, kdo je,” je menil dobrosrčno, ljubeznivo Adam, ‘pa najdem Tebe, Martin! To je Prst božji. Bog je naju na dan Tvojega godu pripeljal skupaj *0 poslal na očetov travnik, da so spraviva, da si odpustiva in Pozabiva, kar je bilo.” Odkritosrčno je gledal bratu v oči, z j levico se je opiral na lopato in desnico je podajal bratu čez jarek. Doibra beseda najde pot do še Irjega srca. Glej, tudi Martinovo srce se taja, mehča. Martin si misli: “Adam ima gotovo poln mehur tobaka, zato se bom sprali ž njim. Adam bo mehur potegnil ter poreče: Tu imaš, brat, hatlači si pipo in zapuhaj. Roke si bosta podala, kot sprijaznjena trata se povrneta s travnika domov. — Toda kaj poreče nato l^ana?” In v duhu je zagledal strašno sliko svoje kot “kost in Wa” suhe, pred časom ostarele, upognjene, demonske žene. Mar-tm je gledal v tla na lopato in trdovratno molčal. “Kaj pomeni t°?” se je vpraševal Adam, “za-kaj molči? Zakaj mi ne pade °koli vratu in me ne poljubi zato, ker sam se prostovoljno Podal, ker sem se ponižal pred Ujim?” Tudi on je molčal in čakal. Oba sta čutila, da loči njuni ^uši tenka stena, za katero se skriva ljubezen in sovraštvo, sprava in boj na življenje in smrt. Kaj bo najprej prodrlo to steno, kaj bo brozgnilo iz duš? ^2 duše Adamove je vstala ljubezen — in čaka, čaka potrpežljivo, da bi Martin spregovoril. “Tebi naj podam roko, lump! 'Isz, pa tebi?” ni govoril, marveč ie naravnost sikal Martin. “Tebi, bi si vzrok moje bede, srapiote m nesreče! 2e takrat v mestu < , Pm ščuki’ sem prosil Boga, da bi te dal enkrat meni v roke — bfez prič. Uslišal je mojo moli-*ev- Zdaj je imam —” Martin, spametuj se,” je klical b* prosil Adam znova ljubezni, t°da Martin je kakor gluh. Glej, ioPato je stisnil z rokama, poka-2al je zobe kakor divja zver. Ne SoPe, ampak hrope! “Kakor krta !e presekam na dvoje,” se mu izvilo iz grla. Pa glej, kaj se zgodilo v Adamu? Stari Adam Se je zbudil v njem. V trenutku Se je vsa njegova ljubezen pre-^gla v grozno, dosihdob še ne-I’uznano zlobo. Oči mu bulijo, v glavi mu šumi in buči, kakor da l^Mresa vihar celo Haltravo, akor da sega požar po širnih Urnah. Tako sika in poka v ^jum. Blazna strast, prihuljena f,ekje v neznanem kotičku nje-g°ve duše, se je prebudila v ^jem, vstala, se grozeče zravna. Kakor da igra na peklen-£ke orgle, vleče v Adamovem Srcu živalsko čuvstvo register 2a registrom. Z izbuljenimi, kal-blftii očmi sta se zagrizla brata ^rug v drugega kakor dvoje *veri. Ne vidita, ne slišita! “Ce-^ živeti?” govori soglasno v ^junih dušah tajnostrašen glas. bil vredno živeti! Samo trplje-^je in križe imam! Ubijem ga ltl drugi bodo ubili mene! Življenje za življenje! Obesili me 0clo in konec bo vsega, pokoj jV° tožbah, gnevu in prepiru.” Va> tri kratke trenutke je trails strašna napetost. Cula sta lbati drug drugega, čutila sta ub svojih potnih teles. Ne — ta struna mora počiti... Trebuh ti razparam, trebuh, a Veš,” je pretrgal Martin nez-Tosiio tišino- Glej, sključil se je, 6 je vrgel roke in lopato k za- prej. Oči je odtrgal od Adamovega obličja in jih uprl v njegovo telo ... Kakor da je vzdihnil gozd ... Majhen ptiček je nekje proseče začivkal, vrana je svarilno zakrakala, a brata sta nema, gluha. “Tu imaš, kar iščeš!” je vzkliknil Adam. V njegovi duši se je stemnilo, oči je zatisnil in zamahnil z lopato, da se je za-Dleščala kot žareč blisk in padla na teme trde Martinove glave... Ko je Adam v naslednjem hipu odprl oči, je ležal pred njim brat s telesom čez lopato, z razprostrtimi rokami. Glava je ležala z obličjem v jarek in iz rane je curljala kri curkoma v potok. Adam se je preplašil, ko je videl, kako Martin še zdajpazdaj gane z roko ali z nogo. A hipoma mu je bilo tako lahko, kakor že davno ne. Čutil je, kako se mu je r.amah vse odvalilo od srca. Domislil se je, da bi zavlekel truplo v gozd in ga zagrebel, da bi skočil doli ob vodi in jo ustavil v strugi, zakalil z blatom, zabrisal sledove zločina. Pa čemu? Samo z nogo je sunil v Martinovo čepico, ki mu je odletela z glave in padla na Adamovo stran. V tem se je oglasil Klenci zvon. Poldne je zvo- FRANKU VELIKANU V NEPOZABNI SPOMIN (Nadaljevaiije s 2. strani) simbol duhovnikovega življenja, simbol življenja vsakega vernega človeka, v posebni meri tudi simbol življenja pokojnega Franka. KRIŽ — Kaj je -križ? Dva kosa lesa, eden navpičen, drugi vodoraven. Zgovoren simbol Francovega življenje! Njegovo življenje je bilo polno kvišku stremečih načrtov in želja; in koliko jih je on imel! Pa je po božji volji prišel kar naenkrat vodoravni kos, ki je prečrtal vse nje- Toneta Kralja SO slavili C ah sledi zdaj še vino in sicer V Kostanjevici ob Krki so pro- bela kevedinka in rdeči rose. slavili 70-letnico slikarja in ki- Avtomatski stroj Jagenberg-Tri- parja Toneta Kralja. Umetnik matic zahodnonemške proizvod-se ie rodli v kmečki hiši v Za-!nje v uri napolni, oblikuje in gorici pri Dobrepoljah. Med mnogimi njegovimi u-metninami je tudi slikarija v božjepotni cerkvi na Sv. Višar-jah. Prav Kraljeve freske daje- zapre 3,600 litrskih omotov vina. Že prihodnje leto bodo napolnili 300 vagonov novega vina (3 milijone litrskih omotov), I3? temu svetišču tisto notranje pozneje pa še precej več. Grosi- gove načrte. Iz načrtov je postal'0bčutje, ki nas iz vsega sveta;stmna cena vina v kartonkah križ. Vdano ga je sprejel in ga vleige k Mariji na Sv. Višarje. nosil, ker je v tem videl božjo voljo. KELIH. — Daritveni kelih vsebuje vino pomešano z vodo. bo 4.20 din za liter, v trgovini okoli 6.50 din. Za zdaj ga bodo začeli prodajati na 2,000 prodaj-inih mestih na Hrvaškem in v Nova šola v Lendavi Z novim šolskim letom se je, v , , začel pouk v novem šolskem po- Sloveniji, prihodnjo pomlad pa V Frankov .življenjski kelih je slopjUi čeprav še ni čisto d .............------------------- ^ poleg sladkih vinskih kapljic ra-Sjeno Manjka še pohištvo za 12 dosti padlo tudi veliko vodenih ' končana še niso vga 0_ kapelj trpljenja in bridkosti, po- brtniška dela in telovadnica, sebno v času dveletne bolezni. y adbi bodo zdruižili vse S Kristusom je tudi on molil: “Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih trpljenja mimo mene, ne 1200 otrok. , , . .bodo potrebovali 85 učnih moči. da ga pijem. Toda ne moja, am-! go]o bo pak Tvoja volja naj se zgodi.” Frank je do dna izpil svoj daritveni kelih, spet vdan v voljo božjo. KNJIGA. — Ta predstavlja “knjigo življenja”, v kateri, ta napovedujejo naravnost “ofenzivo” vina v kartonkah. Kevedinka je belo vino madžarskega porekla, še najbolj podobno briški rebuli. Rose pa je "Jv Zahodni Evropi že znano vino, v Sloveniji še nekoliko manj. Zdi se, da bodo od nove em- obiskovalo *približno: balaže največ pridobili potrošniki, ker vina ne bo mogoče vec “krstiti”. dosedanje šole v Lendavi, šoli bo 73 oddelkov, za katere Manj grozdja in vina Po ocenah, ki jih je zbrala republiška gospodarska zborni- ši nilo. Adam se je prekrižal in molil kakor po navadi “Angel Gospodov”- In sedaj šele je zapazil, da se je vzdignil veter in raztrgal meglo v kosme. Tudi njegova duša se je šele sedaj zbudila kakor iz težkega sna in vnovič se mu je vrnila duševna gibčnost. Videl je, kako megla na vseh straneh beži s travnika proti gozdu, kako se dviga, kako solnčece zvedavo pogleduje na zemljo kot skozi motno steklo. Videl je, kako se vije ob robovih travnika, kakor podrastek pravega gozda, leskovo grmičje, krnast hrastič, kriva bukev z brezo in nekoliko trepetlik, kako je solnčece končno zmagalo meglo in veselo vzplamtelo na bledomodrem nebu. Tudi to je opazil, da ima lopato vso krvavo. Porinil jo je še enkrat v drnje, da bi jo otrl. Nato jo je vrgel na ramo in šel mirno domov. Hodil je ob potočku, ki je čilo šumljal in bežal s hriba. Videl je njegovo bledordečo vodo in mislil je z njo. Vodica bo priskakljala Jo žage, pa tam je nihče ne bo opazil, ker žaga danes počiva. Odtod bo prišla na mlin k Ši-manovim, stekla čez kolo na vrt, pohitela skozi travnike, se privlekla skozi vrtec in pod mostom do spodnjega mlina in tam se bo gotovo kdo začudil: Kaj je neki, da je voda tako rdečkasta? Spodnji mlinar bo pritekel k Simaniku, pa na potu ne bo našel ničesar. S Šimanikom bosta šla proti vodi do žage, od žage bosta krenila h gozdu, dokler ne bosta našla Martina in zanj poskrbela. Potoček je odbežal iz gozda na levo k mlinom, Adam pa je moral na desno domov in se je tako poslovil od vodice. Na breg je gledal. Moder dim se je valil iz vsakega dimnika. “Aha,” kolače peko — nu, jaz jih ne pokusim,” je menil sam pri sebi in ni šel za vasjo, ampak skoz Klenči. “Se enkrat moram vse videti,” se je domislil in gledal bistro po okolici. Zavil je okoli hiše mizarja Matule. “No, vidiš, Matula, pravzaprav bi te moral poklicati in poslati v gozd, da vzameš Martinu mero in mu narediš rakev, je govoril Adam v mislih sam s seboj. Sedaj je pri Pajdovih. Kot da ima hišica stekleno zidovje, se mu zdi, in da vidi Pa j da sklonjenega nad stružnico. Mislil si je: “Kaj pa Pajda! Poleti je zidar, pozimi kreče strugalo-(Dalje prlhoOpjiČ) ------—o------ Gradnja za 30% dražja Gradnja stanovanj zadnja le- —j-o- ----j—, . ---------, — , j . . .ta precej zastaja za načrtom, ko pravi Sv. pismo, so zapisana t'a’ 0 0 vino^ra m 1 3etos P13Jsprejetim ob reformi. Razpolož- vsa dobra dela, ki jih človek sto-' e v 1 man-l §roz Ja kot anb|jjiva sredstva za gradnjo stano- ri v svojem življenju. Na podla-]RaClimaI0’ a ga ° ®tos 130,000jvanj so sicer precej narasla, togi te knjige in njene vsebine vaKonoy> lcaej . ’ 00 vag°nov|da £e boij se je povečala cena bomo sojeni, kakor beremo pri man-I■ e 0 ° Jnarska P°djct‘'stanovanj. Cene stanovanj so pogrebni maši: “Knjiga k sodbi 'ia 0 . J31 a 'se r™e Presez e> narasle tudi mnogo bolj, kakor prinešena - skriva dela vsa!*30 Pndelek vma zna«M 60<000 se storjena - po njej bo sodba iz-!vašonov ali 10’000 man3 kakor rečena.” Frankova knjiga živ- 3ana Ijenja je pač vsebovala veliko dobrih del! Verujem in upam, da je Božji Sodnik bil Franku bogat Plačnik. Mi vsi, dragi žalujoči prijate- Kipar Lojze Dolinar umrl Iji, smo ljubili in spoštovali Franka Velikana, ko je živel j 3e bil tudi redni clan Sloven-med nami; ne bomo ga pozabili ske akademije znanosti in umetnosti, je bil posebno znan po nagrobnem spomeniku dr. Janezu je povečala splošna raven cen. Močno se se povečali izdatki za zemljišče in njegovo ureditev ter različni občinski prispevki, Na ljubljanskih Žalah so P°-J hkrati pa sami gradbeni stroški, kopali akadamskega k i p a r j a podražitev v primerjavi z lan- Lojzeta Dolinarja. Umrl je v skim letom znaša dobrih 30 od- bo Kosygin zastopal Sovjetsko starosti 77 let. Pokojni umetnik, stotkov, s predlanskim letom pa zvezo na jubilejnih svečano- Slovenija daje največ Beograjska “Politika” ugotavlja, da daje Slovenija federaciji med vsemi republikami največji del svojega narodnega dohodka. V odstotkih povedano: Slovenija'daje zvezi 10.7, Hrvatska 9.4, Srbija 8.1, BiH 6.0, Makedonija 3.8, Črna gora 0.0 odstotkov svojega narodnega dohodka. Danska kroti zračne pirate KOPENHAGEN, Dan. — Poljski letalski pirat Iwanicky je ugrabil 5. junija potniško letalo, ki je lastnina poljskega letalskega društva, in ga pripeljal v Kopenhagen. Tam ga je policija kratkomalo zaprla in izročila sodišču, ki je takoj uvedlo postopek proti njemu. Sedaj je dobil za svoj zločin šest let zapora. Priziva na sodbo ni. Danska je s tem pokazala, kako je treba postopati v takih slučajih. Žal velike države nimajo toliko poguma kot mala Danska. Tako je namreč sklenila saigon-ska vlada. Kdor bo prišel z dolgimi lasmi, se bo moral dati o-striči. Kdor je že tam in se noče dati ostriči, bo izgnan. Vladin odlok, ki to objavlja, trdi, da so dolgolasci pohujšanje za vietnamsko mladino. Konzulati saigonske vlade so že dobili navodila za primeren “pouk” vsem, ki bi želeli priti z dolgimi lasmi v Južni Vietnam. Želje vodijo stališča ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Administracija ZN se je zelo razveselila, ko je dobila iz Vatikana častitko k 25-letnemu jubileju s podpisom sv. očeta. V čestitki je med drugim rečeno, da je treba, da ZN čim preje dobijo svoj “univerzalni” značaj. Generalni tajnik ZN Tant je to pripombo takoj razlagal tako, da čestitka misli na L. R. Kitajsko, akoravno je izrecno ne imenuje. To svoje stališče brani vneto pred diplomati ZN, ki pa o pravilnosti te razlage niso popolnoma prepričani. Kosygina ne bo na ZN jubilej v New York ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— V ZN so že trdno računali, da “Družinske podpore” Nixona še niso mrtve WASHINGTON, D.C. — Senatni finančni odbor je sicer zavrnil Nixonov načrt o podpiranju revnih družin z utemeljitvijo, ki je nekaj vredna. V gradivu za predlog ni namreč nobenega točnega računa, kakšna bremena utegnejo nastati iz te akcije za federalno blagajno. Finančni odbor je odobril drug načrt: naj federacija za poskus izvaja to idejo v nekaterih mestih za dobo 12 mesecev, da se bo videlo, kakšni bodo stroški, potem naj pa zadevo vrne Kongresu. Zanimivo je, da je v finančnem odboru glasovalo proti predlogu tudi vseh 6 republikanskih senatorjev, čeprav smo v volivnem letu. Sicer ideja še ni pokopana, v senatu bodo sredi novembra obravnavali nekatere zadeve o pokojninskem zavarovanju, med njimi je tudi povišanje pokojnin. Pri tej priliki bodo zagovorniki družinskega podpiranja skušali vriniti to zavarovanje v zakon v obliki običajnega dodatka. Upajo, da bo večina senata drugega mnenja, kot je bil njegov finančni odbor. Pc .. po njegovem odhodu s tfega sveta. Naslov moža, na katerega ste se toliko let v najrazličnejših!kv- Krelcu in pa po Mojzesu, ki zadevah obračali, je bil 937 No. na Plečnikovi zgradbi Uni- 43 odstotkov. stih ZN ob 25-letnici obstoja te organizacije. Sedaj je prišla iz Kaira vest, da je Kosygin rekel japonskemu zunanjemu mini- Ketcham St., Indianapolis. Od sedaj naprej je njegov naslov NEBESA. Tja se bomo od danes naprej obračali nanj, da bo za nas pri Bogu posredoval. Tja bomo naslavljali tudi naše molitve za pokoj njegove duše. V imenu Slovencev in v svojem lastnem imenu izrekam globoko sožalje Velikanovi družini. Naj vas Bog tolaži v vaši žalosti! Ti pa, dragi Frank, počivaj v miru in na svidenje pri Bogu. ' Dan Postotnik \ vezitetne knjižnice. Kavčičevo opozorilo nadškofu Po imenovanju internuncija v' trU; ki je bil tudi’na pogrebu Beogradu in poslanika Jugosla- za Naserjem, da ga v New York vije v Vatikanu je konec avgu-,ne bo, ker je preveč zaposlen, sta msgr. Casaroli, voditelj dr-j Sovjetsko zvezo bo najbrže Najmanj $40 na mesec jžavnega tajništva za zunanje za- zastopai predsednik Podgorny. Z zadnjim julijem je začel deve v Vatikanu, obiskal Jugo-;Njegov govor je napovedan za veljati v Sloveniji nov zakon ojlavijo. Ustavil se je tudi vj22. oktobra. Ker Kosygina ne bo najnižjem osebnem d o h o d kuJLjubljani; na verski komisiji so v New Yorku, bo verjetno drža-Za polni delovni čas je čistih mu priredili svečan sprejem, ka- ]a domneva, da noče priti v 500 dinarjev na mesec ($40). 'mor so povabili tudi vse sloven-Če sta delavcu zagotovljena ske škofe, hrana in stan, mu je treba iz- Ob istem času je, kakor poro-plačati vsaj 40 odstotkov (200 ča Kathpress (Katoliška časo-dinarjev); za stanovanje je do-!pisna agencija), predsednik slo- Na pol pismeni Okoli 10 milijonov odraslih ljudi v ZDA je v pogledu branja na ravni otrok 4. razreda o-snovne šole. ZDA prav sedaj, ko se dežela nahaja sredi volivne borbe. Morda je to res, kajti ni navada, da bi važni mednarodni diplomatski obiski padali ravno v voljeno odtrgati največ 10 od-j venskega izvršnega sveta Stane j volivne boje dežele, kamor so stotkov od minimalnega osebne-Kavčič poslal ljubljanskemu gostje namenjeni. Ženske dobijo delo Gospodinja Iščemo izkušeno gospodinjo za dva odrasla, najraji, da bi ostala pri nas; priporočila; Kličite 464-0193 po 4:30 uri. —(197) MALI OGLASI ga zaslužka. Vino v kartonih! Na letošnjem vinskem sejmu je “Slovenija-vino” p o s t r eglo potrošnikom z novostjo: Mleku'nje mladih in mlečnim izdelkom v karton-' mladino. nadškofu pismo, v katerem ga opozarja, naj delovanje katoliške Cerkve v Sloveniji ne presega meja, ki jih mu določa u-stava. Gre predvsem za delova- Dolgolascem vstop prepovedan! SAIGON, J. Viet. — Ne morda v kavarne, bare, gostilne, na duhovnikov med zabave in plese itd., ampak na |vse ozemlje Južnega Vietnama. V najem Lepo opremljeno stanovanje na 15227 Saranac Rd., en blok od cerkve Marije Vnebovzete. Najemnine $90.00. Oglasite se osebno. _____________________